SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE. KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO. RIBNICA. SEVNICA IN TREBNJE Letnik VII. Novo mesto, 5. marca 1970 Št. 5 VSEBINA: OBČINA TREBNJE 42. STATUT OBČINE TREBNJE OBČINA METLIKA 43. Odlok o povračilu osebnega dohodka predsedniku občinske skupščine Metlika 44. Odlok o razveljavitvi odloka o nagradah oziroma osebnem dohodku funkcionarjev in vodilnih d» lavcev v upravi občinske skupščine Metlika OBČINA KRŠKO 45. Odlok o organizaciji in izvajanju nekaterih priprav za narodno obrambo na območju občine Krško OBČINA TREBNJE 42. Na podlagi 98. člena Ustave Socialistične federatinrne republike Jugoslavije in 94. člena Ustave Socialistične republike Slovenije je skupščina občine Trebnje na seji občinskega zbora ir. zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1969 sprejela STATUT OBČINE TREBNJE Uvod V statutu občine Trebnje so temeljna družbena načela jugoslovanske socialistične skupnosti, konkretizirana na razmere in specifičnosti socialistične skupnosti Slovenije in te občine. V njem se ne opredeljujejo le pravice in dolžnosti občinske skupščine in njenih organov, temveč vseh samoupravnih organov in organizacij v občini ter vseh občanov, ki imajo za to najtrdnejšo podlago in jamstvo v Socialistični zvezi delovnih ljudi, katera jim omogoča družbeno dejavnost na najširši, socialistični, demokratični podlagi, kot obliki družbene samouprave delovnih ljudi in Zveze komunistov, ki s svojim idejnim in političnim delom usmerja in krepri socialistično družbeno zavest za utrjevanje in nadaljnje razvijanje pridobitev socialistične revolucije. Statut daje občanu vse pravice in dolžnosti, da sodeluje pri razvijanju, usmerjanju in usklaj'evanju gospodarstva ter družbenega razvoja, pri- izoo-po'nievanju delitve" dohodka, pri odločanju o namenski delitvi sredstev, ki se ustvarjajo v občini in ocHočanju o drugih vprašanjih družbenega življenja. Gospodarski in družbeni raarw)j in s tem v zvezi zadovolj^anje skupnih in osebnih potreb občanov sta t prvi vrsti odvisna od dejavnosti slehemeRa občana, od pravilnega In odgovornega izvrševanja samoupravnih pravic in dolžTiostd, katerih nosilci so občani. Občina je oblika organizirane samouprave v enotnem jugoslovanskem samoupravnem sistemu in se povezuje tudi z drugimi, zlasti sosednjimi občinami oziroma njihovimi delovnima in drugimi organizacijami, zaradi izmer.jave izkušenj v izgradnji komunalnega sistema in utrjevajija bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, pa tudi z občinami drugih republik. I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Občina Trebnje je samoupravna, temeljna družbeno-politična in drvižbe-noekonomska skupnost na svojem območju, 2. člen Občani v občini Trebnje: — zagotavljajo materialne in druge pogoje za delo in življenje ljudi ter za razvoj* produkcijskih sil; — usmerjajo in usklajujejo razvoj gospodarstva In družbenih služb; — določajo in razdeljujejo sredstva za potrebe občane; — ustvarjajo pogoje za zadovoljevanje materialnih, socialnih, kulturnih in drugih skupnih potreb; usklajujejo posamezne in skupne Int-erese s splošnimi interesi; — uresničujejo neposredno- družbeno samoupravljanje; — organizirajo organe oblasti in družbenega samoupravljanja; — organizirajo družbene službe, ki so skupnega pomena; — zagotavljajo pogoje za uresničevanje svobošičin in pra-vdc občanov; — v miru sodelujejo v obrambnih pripravah, v vojni pa v splošnem ljudskem odporu; — urejajo odnose, ki tmalo neposredni pomen za občane v občini; — določajo splošne pogoje za dejavnost komunalnih in podobnih organizacij. V občim Trebnje se: — varuj'eta zakonitost in varnost ljudi ter premoženja; — zagotavljata javni red in mir; — izvršuje družbeno nadzorstvo. V občini Trebnje se uresničujejo tudi druge funkcije družbene skupnosti, razen tistih, ki so z ustavo do^ ločene kot pravice in dolžnosti širših driižbeno-političnih skupnosti. 3. člen Pravice in dolžnosti občine se določajo z zvezno in republiško ustavo, z zakoni in s tem statutom. Pravice in dolžnosti občine uresničujejo občani neposredno na zborih volivcev in v drugih oblikah neposrednega odločanja, posredno pa preko občinske skupščine, njenih organov in krajevnih skupnosti. Organi občine pri svojem delu sodelujejo z organi družbenega samoupravljanja v delovnih organizacij'ah, s Socialistično zvezo delovnega ljudstva in z drugmii družbenimi organizacijami na območju občine ter se opirajo na njihovo pobudo. 4. člen Občina Trebnje je pravna oseba. Območje občine Trebnje je določeno z zakonom SR Slovenije in obsega naslednje katastrske občine in na-sel j a: Katastrska občina Nasdja: Bistrica: ^ Bistrca pri Mokronogu, Brinje (del), Dolenje Jesenice, Gorenje Jesenice, Hrastovica, Most, Prelesje, Puščava (del), Rakovnik pri Sentmperbu, Slovenska vas (del); | Brezovica: Brezovica pri MimI, Gomila, CJorenj"a vas pri Mirni, Sevnica, Skrjanče, Za-gorica. Križ (del); Čatež: Cat?ž, Doieivja vas pri CatežU, Goljek, Gorenja vas pri Čatežu, Razbore (del), Sojenice, Zagorica pri Čatežu, Za-gnč (del); Cešnjevelc: čeSnjevek (del), Dolenja Nemška vas. Dolenji PodborSt pri Trebnjem, Gorenja Dobrava, Meglenik, Repće (del); Dobmič; Artmanja vas. Dobrava, Dobmić, ciorenja vas. Lokve pri Do-bmiCu, Podlisec, Preska pri Dobmiću, Reva, Stranje pri DobmdCu, Vavpćavas pri Dobmiču, Zagorica pri Dobmiću; Do^ Ajiiva: Dolga njiva pri S«itlovrencu, Mačji dol, Potok, Veliki Videm; , Jelševec: Cikava, Cužnja vas, JelSevec, Mirna vas (del). Velika Strmica, Sela pri Zburah (del); Knježja vas: Dolenje Kamenje pri Dobmiču, Dolenje Selce, Gorenje Kamenje pri Dobr-niču Gorenje Selce, Knežja vas. Krušni vrh. Lisec, Luža, Občine, Rožem-pel), Železno; Korita: Dolenji vrh. Gorenji vrh pri Dobml-iiu. Korita, Rdeči kal. Svetinja, Saho-vec, Smaver, Vrbovec; Laknice (del): Dolenje Laknice, Gorenje Laknice, Srednje Laknice, Vrh nad Mokronogom; Lukovek: Dolenja Dobrava, Gradišče pri Trebnjem Jezero, Lipnik, Lukovek, Rih-povec, Stara gora (del), Cešnjevek (del); Mali Videm: Krtirm, Kukenberk, Mačkovec, Mala Loka Mali Videm, Muhabran, Sent> lovrenc, 2abjek; Medvedje selo: Cviblje, Dolenje Medvedje selo, Dol pri Trebnj"tm, (Sorenje Medvedje selo. Pekel, Praproče pri Trebnjem, Prlm-Stal, Rodine pri Trebnjem, Stari trg (del), Trebnje (del); Mima: Mirna (del), Praprotnica, Stan, Stara gora (del), Trebinc, Volčje njive, Za-brdje; Mokronog: Martinja vas pri ^kro-nogu, Mokronog; Novo Zabukovje: Zabukovje, Selo prj Mimi (del); Omuška vas; Bitna vas, Brezje pri Trebelnem, Cerovac pri Trebelnem, Cešnjice pri Trebelnem, Omuška vas, Podturen (deJ), Rudna vas; Ostrožnik: Bali grič, Glinek, Goreivja vas pri Mokronogu, Križni vrh. Log, "Ribjek, Slepšek, Pugled pri Mokronogu, Ostrožnik; Ponikve: Dečja vas. Dolenje Ponikve, Gorenje Ponikve, Grm; Praproće: Dolenje Praproč#, Gorenje Praproče, Martinja vas, Vrhovo pri Sentlov-rencu; Roje: Gorenji Podborit pri Veliki Loki, Tre-baniski vrh. Roje prf Čatežu; Sela pri Sumberku: Arčelca, Babna gora, DolMijl Podšum-berk. Gorenji Podšumberk, Log pri Žužemberku, Orlaka, Replje, Sela pri Sumberku, Volčje jame, Vrtače, Za-vrh; Selo-Mima (del): Migolica, Migolska gora, Sajenice, Selo pri Mimi (del). Selska gora; Staro 2^bukovje: Brezovica pri Trebelnem, Cilpah, Debenc, Dolenje Zabukovje, Gorenje Zabukovje, Vrh pri Trebelnem; Stehaoja vas: Gombišče, Male Dole pri Stehanji vasi, Stehanja vas. Velike Dole; Straža: Brinjie (del), Mima (del). Okrog, Rav-. nik. Slovenska vas (del). Straža, Tr-stenik, Zaloka; Štefan: Belšinja vas, Breza, CJore-nja Nemška vas. Grič pri Treteijem, Kamni potok, Pluska, Pristava pri Trebnjem, Rožni vrh. Studenec, Štefan pri Tretojem, Zidani most; Sentmpert: Brinje (del). Draga pri Sentmpertu, Hom, Hrastno, Kan^ije, Sentmpert, Skrljevo, Vrh; Sevnica: Blato, Hudeje, Kriška reber (del). Križ (delj. Mala Sevnica, Račje selo. Velika Sevnica; Skovec: Iglenik pri Veliki Loki, Mrzla Luža, Skovec; TjhaboJ (del): Cirnik, Ravne, Kriška reber (del); Trebelno (del): Bogiieča vas, Drečji vrh, CJorenji Mokronog," Maline, Roje pri Trebelnem, StaterJjerk, Trebelno, Mima vas (del), Podturen (del); Trebnje: Benečija, Kamna gora, Odrga, Stari trg (del), Trebnje (ded); Tržišče (del): Bmna vas; Velika Loka: Korenitka, Tmje, Velika Loka; Veliki Gaber: Mali Gaber, Stranje pri Velikem Gabm, Veliki Gaber, Zubina, Sentjurje (del); Vrhtrebnje: Gmiada, Repče (del), Vrhtrebnje; ' Zagorica: Bič, Dobravica pri Velikem Gabru, Pristavlca pri Velikem Gabru, Zagorica pri VelikMn Gabru. Sectež občine je v Trebnjem. 5. člen Pečat občine Trebnje obsega grb Socirllstlčne republike Slovenije, Ime Soc'alistične republike Slovenije in ime občine. 6. člen Praznik občine je 4. september — dan ustanovitve Gubčeve brigade. — Krajevne skupnosti lahko določijo krajevne praznike v svojih statutih. 7. člen Vsak držanrljan SPR Jugoslavije, ki ima stalno prebivaHlšČe v občini Treb-nje, j« občan f« občine. Pravice In dolžnost] človeka in občana so določene z ustavo, z zi^oni, s tem statutom in dmgiml splošnimi akti občine. Občani ima;o pravico in dolžnost, da po svojih sposobnostih sodelujejo v organih družbenega samoupravljanja v občini. 8. člen Osebe, ki so izredno zaslužne za razvoj socializma in utrjevanje miru, za lazvoj znanosti in kulture, lahko postanejo častni občani občine Trebnje , Občinska skupščina lahko z odlokom določi, da se za delo ali za dejanja, ki zaslužijo splošno priznanje in odlidco, podeljujejo občancnn, delovnim in drugim organizacijam ter društvom posebna priznanja. 9. člen Delo organov občine in organov družbenega samoupravlj*anJa v občini je javno. 10. člen Organi občine imajo do občanov m organizacij na obmiočju občine samo tiste pravice in dolžnosti, ki so jim dane z znresaio in republiško ustavo, z zakoni in s tem statutom. IL člen Občina Trebnje v okviru enotnega družoeno^onomskega sistema in enotnega sistema delitve družbenega dohodka v SPR Jugoslaviji samostojno določa svoje dohodke za opravlja. rxje svojih nalog. 12. člen Občina samostojno gospodari s svojimi sredstvi in Jih v skladu s svojimi potrebami raasporeja v proračun in sklade. Občina mora s svojimi sredstvi v prvi vrsti zagotoviti izvrševanje svojih, z ustavo in zakoni določenih, temeljnih nalog. Sredstva, ki jih nameni občina za razvoj gospodarstva in drugih dejavnosti, se uporabljajo za razširitev materialne osnove v skladu z enotnimi načeli kreditnega sistema. 13. člen Občina izvršuje v skladu z zakoni funkcije družbene skupnosti, ki se tičejo urejai\ja in izkoriščanja zemljišč in stvari splošni rabi, graditve in uporabe stanovar^jskih hiš ter urejanja stanovanjsko-komunalnih odnosov. 14. člen Gospodarski in družbeni razvoj usmerj^ občdna z dolgoročnim progra-nKJm razvoja ter s sredivjeročnimi in kratkoročnimi načrti, s predpisi in z dnigimi ukrepi. 15. člen ' Pri uresničevanju svojih nalog občina Trebnje sodeluje z drugimi občinami ki v ta namen ustanavlja skupne organe in organizacije, združuje sredstva, izmenjuje izkušnje ter organizira skupne akcije in dnige oblike medsebojne pomoči in sodelovanja. / 11. ZADOVOUEVANJE SKUPNIH POTREB OBC.\NOV 16. 61en Občina zagotavlja na osnovi programov skladno z gospodarskim in druž ben;m razvojem z^ovoljevanjie skupnih potreb ob'^dnov na področju Izo-"broževanja in vzgoje, prosvete in kulture telesne kulture in rekreacije, zdravstva, socialnega varstva, dela in zaposlovanja, stanovanjske ter komunalne dejavnost4 m preskrbovanja. Osnova za delitev matarialnih sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb so vsakoletni delovni in. rinanćni načrti samoupravnih skupnosti in delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih organizacij, ki v občini opra-vliajo zadeve javnega pomena in pogodbe, sklenjene s takimi organizacijami. Službe za zadovolj'svanje skupnih potreb občanov se financirajo iz lastnih sredstev delovnih In drugdh organizacij ter samoupravnih skupnosti, p^^jračunskih dohodkov, skladov, prispevkov občanov in delovnih organizacij ter drugih dohodkov. 17. člen Zadovoljevanje skupnih potreb občana zagotavlja občina po posebnih organizacijah javnih služb, delovnih organizacij in po svojih organih. Te delovne organizacije morajo poroča, ti ustanovitelju oziroma pristojnemu svetu občinske skupščine o svojem delu m finančnem stanju najmanj enkrat letno oziroma na njegovo zahtevo. 1. Izobraževanje in vzjcoja 18. člen Občani lma.\) pravico pridobivati znanje in izobrazbo na šolah in izo-brnJiovalnih zavodih ob enakih, z zakonom In s tem statutcmi, določenih pogojih. 19. člen OWina zagotavlja izvajanje enotnega sistema vzgoje in izobraževanja s posebnim programom razvoja izobraževanja. Program razvoja izobraževanja za-Jerna predšolske zavode, osnovne šole, posebne Šole in izobraževanje odras-Uh. 20. člen V enotnem sistemu vzgoje in izobraževanja občina skrbi za splošno Izo-brai^evanje In- vzgono občanov ter spodbuja in organizira osnovne nosilce družbenih Interesov na tem področju v skupni skrbi in naporih ter odgovornosti za napredek Izobraževanja v občini. ai. člen Za uresničevan.,'e družbene vloge izobraževanja, neposrednega povezovanja dejavnosti izobraževalnih zavodov, s potrebami gospodarstva Ih družbenih !flužb odločanja o delitvi dnižbenih sredstev ra izobraževanje in za obravnavanje drugih vprašani s področja Izobraževanja, ki imajo skutjem 'n solo-Sen oomen, se u«?tflnovi temeljna izo-' braževalna skupnost. Temeljna izobraževalna skupnost je samostojna samoupravna organizacija, ki skrbi za realizacijo programa vzgoje in izobraževanja po vzgojno-izobra-ževalnih zavodih. 22 člen Sole m drugI izobraževalni ter vzgojni zavodi so samostoj'ni zavodi, ki jih upravljajo organi družbenega samoupravljanja. 23. člen Občina ustanovi osnovne šole glede na krajevne potrebe, pri čemer upošteva število otrok v šolskem okolišu in oddaljenost od šole in tako omogoča vsem šoloobveznim otrokom uspešno osnovno šolanje. Kjer zaradi majhnega števila otrok ni pogojev za delo popolne osnovne šole, ustanovi občina podružnične šole, ki so kot oddelki strokovno in upravno povezani z najbližjo popolno šolo. 24. člen Za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter za otroke s hudimi osebnostnimi motnjami, ki se ne morejo vzgajati v rednih šolah ali rednih vzgojno-izobraževalnih zavodih, ustanavlj'a občina po potrebi posebne šole ali vzgojno-izobraževalne zavode ojaroma jih podpira. Občina sodeluje pri poklicnem usposabljanju tistih otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, katerim poklicno usposabljanje ni zagotovljeno iz kakšnih drugih družbenih sredstev, starši pa poklicnega usposabljanja glede na svoje gmotne zmogljivosti ne morejo sami zagotoviti. 25. člen Občina skrbi za materialno osnovo samoupravljiuxja na področju izobraževanja in spodbuja samoupra\Tie organe izobraževalnih zavodov k smotrni porabi družbenih sredstev za kvalitetno delo izobraževalnih zavodov. 36. člen Za pridobivajte in izpopolnjevanje splošine in strokovne Izobrazbe odraslih občanov občina organizira izobraževanje odraslih. 27. «en Nadzorno, svetovalno in strokovno proučevalno službo na področju vzgoje in Izobraževanja opravlja pedagoška služba. Pedagoška služba spremlja in ugotavlja, kako se uresničujejo družbeni vzgojno-lzobraževalnl smotri in naloge t^er usmerja in pospešuje vzgoJno-izobraževaJno dejavnost. Organizacijo pedagoške službe določa zakon. 2. Kultura in presveta 28. člen Občina skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb občanov in pospešuje ter razvija kultumo-prosvetno dej'av- nost z namenom, da dviga splošno kulturno raven občanov. Občina skrbi za ustanavljanje In delovanje muzejev, knjižnic in čitalnic, glasbene in koncertne dejavnosti, galerij, kinematografov in drugih kul-tumo-prosvetnih organizacij; skrbi za varstvo In vzdrževanje kulturnih spomenikov in spomenikov ljudske revolucije, pospešuje amatersko kulturno dejavnost, za načrtno izgradnjo m v7xlrževanje kulturno-prosvetnih objektov; pospešuje prirejaivje kulturno-prosvetnih manifestacij in proslav ter gostovanja kulturnih In umetniških skup;n; pospešuje In podpira delovanje kulturnih in prosvetnih ustanov ter kulturnih organizacij. 29. člen Samoupravni organi delovnih orga-nlzanlj in krajevnih skupnosti skrbijo za pospeševanje in razvoj kulturnih dejavnosti s tem, da sami ali skupaj 7 drugimi organizacijami In skupnostmi zagotavljajo sredstva In spodbujalo organiziranje kulturnih prireditev. 3. Telesna vzjioja In rekreacija 30. člen Občina skrbi za napredek telesne vzgoje in rekreaoijie s tem, da skrbi za pravlen razvoj telesno-vzgojne dejavnosti v organizacijah, društj^h, učnih in vzgojnih zavodih, za Iz^adnjo jn vzdrževanje telesno-vzgojnih, športnih 'n rekracljskih objektov, podpira občinsko zvezo za telesno kulturo, taborniško organizacijo, počitniške skujMio-stl m druge organizacije, turistična in druga društva ori njihovem delovanju in strokovnem usmerjanj« telesno-vzgojne in rekreacijske dejavnosti. 31. člen Materialno osnovo in druge pogo.,^ za napredek telesne kulture, vzgoje in rekreacije, ustvarjajo občani sami In po svojih oreanlh samoupravljanja v deloTTilh In drusrlh organizacijah, krajevnih skuonostih, šolah In telesno-v»>gotn1h društvih. 4. Zdravstvo, .32. člen Namen zdravstvenega varstva v občini je zagotoviti telesno in duševno zdravje občanov kot osnovni pogoj za rasvoj njdhove delovne sposobnosti in ustvarjalnosti. V ta namen občdna; — skrbi za ugodne zdravstvene raz-mere matere in otroka ter zdrav razvoj otrok in mladine; — odstranjuje vzroke in posledice obolenj in invalidnosti; — zagotavlj'a občanom higienske razmere za življenje in delo; — pospešuje zdravrtveno kulturo občanov. 33. člen V sodelovanju s komunalno skupnostjo socialnega zavarovanja zdravst- venimi zavodi, organizacijo Rdečega križa, krajevnimi skupnostmi ter delovnimi in drugimi organizacijami določi občina program razvoja zdravstvenega varstva. Pri izvajanju programa razvoja zdravstvenega varstva spodbuja občina združevanje sredstev delovnih organizacij in kratjevnih skupnosti. S programom razvoja zdravstvenega varstva usklajuje občina interese občanov z gmotnimi . zmogljivostmi zavarovanja. 34. člen 2kiravstveno službo v občini opravljajo zdravstveni zavodi. Tiste vrste zdravstvenega varstva, ki jih občanom ne more nuditi zdravstvena sliižba na območju občine, zagotavljata občina in komunalna skupnost socialnega zavarovanja v drugih ustreznih zdravstvenih jsavodih. 35. člen Za izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja prebivalstva, preprečevanja ter pravočasnega odkrivantja obolenja, zagotavlja občina preventivno zdravstveno varstvo, s tem, da: — skrbi za odkrivanje zdravju škodljivih pojavov; — izdaja in skrbi za izvajanje higienskih in sanitarnih ukrepov na delovnih mestih, objektih javnega značaja in prostorih, kjer se v večjem številu zbirajo občani; — skrbi, da se izvaja higiensko nadzorsitvo nad živili in pitno vodo; — izvršuje asanacijo zemljišč, ozračja, odpadnih voda in snovi; — skrbi za preprečevanje in zatiralce nalezl'jivih boleznd; — organizira zdravstveno-vzgojne a-kcije; — skrbi za izvajanje higienskega in tehničnega varstva v delovnih organizacijah; — skrbi za lavaj^e tudi drugih zdravstveno preventivnih dejavnosti, da bi se izboljšale higienske razmere, preprečevali® obolenja, zmanjšala umrljivost, podaljšala življenjska doba in povečala delovna zmožnost občanov. 36. člen ^ Občina posebno skrbi za preventivno zdravstveno varstvo otrok in šolske mladine. Sole in drugi vzgojno-ozobraževalni zavodi so dolžni pri izvajanju svojih deja^Tiosti skrbeti tudi za zdravstveno vzgojo šolske mladine. 37. člen V svojem proračunu zagotovi občina sredsit^ra za zdravljenje socialno ogroženih občanov, ki jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo iz drugih družbenih sredstev. 38. člen Zdravstveni center občine spremlja In proučuij'e zdravstveno stanje in higienske razmere ter organizacijo In delo zdravstvenih zavodov, predla pro-fram razvoja zdravstvenega varstva v občini, usklajuje strokovno delo zdravstvenih zavodov in skrbi za strokovno nadzorstvo nad njihovim delom. Občina ustanovi zdravstveni center za območje občine ali skupaj z drugimi občinami. 39. člen Občaini, ki so kot dalavci ali kmetijski proizvajalci zdravstveno zavarovani. upravljajo s sredstvi zdravstve-n^a zavarovanja po komimalni skupnosti socialnega zavarovanja in njihovih samoupravnih organih. Občina ustanovi komunalno skupnost socialnega zavarovanja po kriterijih, ki jih določa zakon. 5. Socialno varstvo 40. člen Na področju socialnega varstva'občina skrbi za odpravljanje vzrokov in poj'avov, ki pozvročajo vzgojne in socialne probleme; skrW za varstvo družine, zlasti za varstvo otrok (rejništvo, skrbništvo, razne oblike dnevnega varstva, zavodslao varstvo in podobno); skrbi za varstvo občanov, ki niso zmožni da bi sami skrbeli zase, za* svoje pravice in za varstvo svojih koristi; organizira pomoč starim in bolnim osebam na domu ali z oddajo v zavodsko varstvo; zagotavlja denarno in drugo neposredno pKMnoč socialno ogroženim občanom; skrbi za žrtve fašističnega nasilja in borce NOB ter za njihove družine, ki potrebujejo posebno pomoč; skrbi za rehabilitacijo mlajših oseb in za rehabilitacijo telesno in duševno prizadetih oseb ter za njihovo ustrezno zaposlitev. 41. člen Občani v delovnih in krajevnih skupnosti preprečujejo "vzroke za nastanek socialnih problemov in jih odstranjujejo tam, kjer so že nastali. Skladno z gospodarskim razvojem skrbi občina za ravzoj materialnih pogojev, služb in dejavnosti, ki naj za-dovjJjijo življenjske potrebe občanov in preprečijo nastanek socialnih problemov. 42. člen S področja socialnega varstva lahko prenese občina na krajevne skupnosti tiste zadeve, ki niso upravnega značaja. 6. Delo in zaposlovanje 43. Člen Občiaia skrbi za ustvarjanje pogojev, da občani lahko uiveljaiviu'o pravico do deia, zlasti z raaivijanjem pro-dukcijskih sil in materialne osnove družbenih dejavnosti. V skrbi za zagotovitev pravic občanov do dela sodeluje občina tudi z drugimi, zlasti sosednjimi občinami. 44. člen Občina ustanovi sama ali skupaj z drugimi občinami zavod za zaiposlo-vanje delavcev. Zavod spremlja zaposlenost ter potrebe gospodarstvfi in javnih služb po delavcih ter i>redlaga ukrepe za zaposlovanje delavcev; posreduje pri zaposlovanju delavcev, pomaga mladini in odrasiJim pri izbiri poklica in skrbd za strokovno usposabljanje in prekvalifikacijo začasno nezaposlenih pbčanov. 7. Gradnja stanovanj in stanovanjslia razmerja 45. člen Da bi se občanom načrtno zagotavljala stanovanja, sprejema občinska skupščina letne in perpsketivne programe stanovanjske izgradnje. Progna mi gradnje stanovanj upoštevajo nače. lo racionalnosti, način uporabe zemljišč in potrebe po graditvi komunalnih naprav. 46. člen Za gradnjo stanovanj v občini skrbijo v pi^i vrsti delovne organizacije tn stanovanjsko p<^jetje, slednje predvsem kot organizator, ki združUj"© svoja sredstva za stanovanj^o gradnjo v okviru bančno-kreditnega sistema. Občina zagotavlja z ustrezno urbanistično politiko najboljše pogoje za vse oblike družbene in zasebne gradnje stanovanj. 47. člen Občina zagotavlja stanovanja in ugodne pogoje za naijemanje posojil za gradnjo stanovanj predvsem vojaškim inv^dom, borcem NOV in občanom, ki iiživajo stalno socialno p<»noč. Občinska skupščina poratna delovnim organizacijam s področjla družbenih služb pri zagotavljanju stanovanj za njihove delavce. 48. 61en Za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji in za njihovo vzdrževanje ustanovi občina posebno podijetje. Za urejanje gradbenih zemljišč in opravilja in občinske gasilske zveze. 54. člen Občina na podlagi posebnih pro-gramov zagotavlja skupno z delov-mi organizacijami mrežo trgoivsklh in drugih objektov za normaJno pre-»kfbo in zadovoljevanje potreb občanov. . 55. člen Občina oo^ganizira in zagotavlja pogoje za delo drugih /avndh služb, kot so služba pralne pomoči, veterinarska isl druge sltižbe. Službe iz prejšnjega odistavka ustanavljajo občanska ^cutpščdna, krajevne sku^osti aH druge organizacije. O načinu financiranja teh služb odloči ustanovitelj. III. NARODNA OBRAMBA 56. člen Občina na svojem obmoi^u Izvaja v miru obrambne priprave vseh družbenih dejavnikov iz svoje pristojnosti, T vojni pa splošni IjiOidski odpor. Slcupščina občine neposredno in z organi, ki jih ustanovi na podlagi zakona ali t^a statuta, pravočasno organizira teritorialno obrambo in civilno zaščito, vojne priprave državne uprave, gospodarstva, družbenih služb, dnižbeno-poliitičnih in drugih družbenih organizacij skladno z načrti občine in širših družbeno-političnih skupnosti. Občani, naselji, krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije ter organi občine izvajajo vojne priprave v okviru redne dejavnosti ter Vieneh-no skrbe za strokovno izpopolnjevanje kadrov in za financiranje priprav na področju narodne obrambe. 57. člen Organizacija in delo občinske skupščine rn njenih organov v primeru neposredne vojne nevarnosti in v vojnem stanju se določa s posebnim odlokom občinske skui>ščuie v skladu z ustavo in zakonom. IV. OBČINSKI NACRTI IN PROGRAMI 58. člen Občina načrtno usmerja in usklajuje razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti na svojem območju s programi razvoja občine z letnimi in perspektivnimi družbenimi načrti ter s programi razvoja posameznih panog gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti, kakor tudi z regionalnimi prostorskimi načrti ter z urbanističnim programom. 59. člen Z letnimi in perspektivnimi družbenimi načrti občina: — usmerja in usklajuje razvoj go-spodairstva in drugih področij življenja v občini, razvoj tercialnih gospodarskih panog, stanovanjske in komunalne izgradnje ter dejavnosti družbenega standarda, in sicer skladno s posebnimi pogoji občine ter v skladu z osnovnimi sorazmerji družbenih načrtov širših družbeno-političnih skupnosti; — določa osnovna razmerja za predvideni raavoj gospodarstva in drugih področij v občini; — razporeja v okviru enotnega sistema delitve družbenega proizvoda sredstva, ki pripadajo občini in določa v okviru svoj'e pristojnosti ustrezne ukrepe za delitev družbenega proizvoda; — daje smernice za uix)rabo raz-poloaSljivih družbenih sredstev, da se zagotovi čiiA večja gospodarnost vlaganj) ter razvoj tistih panog, ki se vključujejo v razvoj celotne družbene skupnosti; — določa ukrepe, s katerimi se zagotavlja usklajevanje dohodkov delovnih organizacij in posameznikov z uspehi njihovega dela. Perspektivni program in letni načrt občine temelji na proiOTOdnih na^ črtih In razvojnih programih delovnih organizacij, krajevnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij v občini in te programe in načrte usmerja. 60. člen Urbanistični program občine vsebuje dokumentacijo o družbenem in ekonomskem lazvoju naselij v občini, funkcijo in zmogljivost naselij, upoštevajoč ^lemente regionalnega prostorskega plana ter osnove vodno gospodarske ureditve, prometnega in energetskega omrežja ter namensko porazdelitev površin. Urbanistični program je podlaga za urbanistične načrte, zazidalne načrte in za urbanistični red. V urbanističnem programu se upo-šte^rdjo elementi razvoja, ki jih določajo medobčinski regionalni prostorski plani in regionalni prostorski plani republike. Temelji urbanizaciji so dolgoročni programi ekonomskega in družbenega razvoja občine. 61. člen Občinska skupščina spremlja izpolnjevanje družbenega načrta občine, obravnava njegovo izpolnjevanje in sprejema ukrepe. Delovne in druge organizacije so dolžne dajati občinski skupščini in njenim organom redna poročila o izpolnjevanju družbenega načrta. Občinska skupščina po obravnavi poročil objavi podatke o izpolnitvi družbenega načrta in sklepe, ki jih je v zvezi s tem sprejela. V. SREDSTVA OBČINE 62. člen Vrste dohodkov in njihovo višino samostojno določa občina v okviru zakonitih predpisov. Delovne organizacij'e, krajevne skupnosti in občani lahko združujejo sf^oja sredstva za krepitev in razširitev materialne osnove in za ikritje skupnih potreb občanov, oziroma za razvijanje in napredek določenih dejavnosti skupnega pomena. Občinska skup>ščina lahko v skladu z zakonitimi predpisi predpisuje določene dajatve gospodarskim orgamzaci-jam in pKJsameznikom; pri tem upo-šte-/a dejanske skupne potrebe v občini, materialne možnosti občanov, nivo splošne potrošnje in gibanje osebnega in družbenega standarda. Občinska skupščina lahko razpiše posojilo v soglasju z republiško skupščino. V razpisu se določi namen za katerega se posojilo razpisuje, višina FK>so;ila, kdo je lahko vpisnik, obrestna mera ter roki in način vra^^nja. 63. člen Za izgradnjo komunalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih in drugih objektov ali za druge namene, ki imajo neposreden pomen za občane, se lahko uvede krajevni - samoprispevek po postopku, določenim z zakonom. 1. Sredstva proračuna 64. člen Proračunska sredstva občine razporeja občinska skupščina s proračunom. Predlog proračuna izdela svet, pristojen za finance, ki ga da v razpravo občinski organizaciji SZDL, občinskemu sindikalnemu svetu, zborom volil-cev m zborom delovnih ljudi ter krajevnim skupnostim Skupščina razporedi sredstva za posamezne namene potem, ko je uskladila predvidene potrebe za posamezne dejavnosti s predvidenimi dohodki občine. 2. Skladi 65. člen Občina ustanavlja sklade, iz katerih se financirajo posame2sne družbene potrebo in naloge. 66. člen Občina je dolžna ustanoviti namenski sklad, v katerem se združujejo sredstva občanov, delovnih organizacij in krajevnih skujjnosti, kadar se za ustanovitev takega sklada pravno veljavno izreče večina zborov volilcev ali organov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, ki razpolagajo s sredstvi delovne organizacije ali krajevne s'cupnosti. 67. člen Sredstva skladov se razdeljujejo po programih in smernic^, ki jih določi občinska skupščina Iz skladov se dajejo krediti po natečaju, dotacije in druga sredstva, ki se dajejo brez obveznosti vrnitve pa po finančnih načrtih in po sklepih organov upravljanja. 68. člen Skladom pripadajo sredstva po ustanovitvenih odlokih, družbenem planu in drugih predpisih. O'-gani družbenega upravljlanja skladov morajo dajati občinski skupščini poročila, v rokih, ki so določeni z ustanovitvenim aktom, na njeno zahtevo pa tudi občasna i>oročila. VI OBČINSKA SKUPŠČINA IN NJENI ORGANI 1. Občinska skupščina Organizacija in delo 69. člen Občinska skupščina je najvišji organ oblasti in organ družbenega samoupravljanja v oKviru pravic in dolžnosti občine. Občinska skupščina določa politiko in odloča o drugih temeljnih vprašanjih ki imajo pomen za politični, gospodarski, kulturni in družbeni razvoj občine, sprejema predpise, družbeni načit in prorač'jn ter druge splošne akts. določa temeljno organizacijo in pooblastila svojih organov, voli javne funkcionarje, obravnava stanje in splošne probleme nravosod/a, izvršuje proračunsko kontrolo, kontrolo nad de- lom politićno-izvršilnih in uipravnih organov ter družbeno nadzorstvo v občini. 70. člen Občinsko skupščino sestavljata občinski zbor in zbor delovnih skupnosti. . Občinski zbor tn zbor delovnih skupnosti imata po 29 odbornikov. 71. člen Oočinska skupščina opravlja zadeve iz svojega delovnega področja na sejah svojih zborov, po svojih svetih in komisijah ter organih občinske uprave. 72. člen Zadeve iz delovnega področja občinske skupščine so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov ali v samostojnem delovnem področju posameznega zbora; občinska skupščina opravlja določene zadeve lahko tudi kot enoten zbor. V enakopravnem delovnem področju obe? zborov občinske skupščine so naslednje zadeve: — sprejemanje in spreminjanje statuta občine; — sprejemanje družbenega načrta, programa razvoja občine ali posamezne panoge ter urbanističnega programa, načrta oz. reda; — sprejemanje proračuna in zaključnega računa; — sprejemanje splošnih predpisov, s katerimi se urejajo pravice in obveznost-. občanov ter delovnih in drugih o.-ganizacij; — ustanavljanje delovnih organizacij in skladov ter odločanje o njihovem prenehanju; — najemanje in rasspisovanje občinskih posojil; — sklepanje o povračilu stroškov odbornikom ter članom svetov in komisij in o nagradah ter osebnih dohodkih za delo funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje skupščina; — sklepanje o razpisu občinskega referenduma; — sprejemanje poslovnika občinske skupščine; — obravnavanje in določanje temeljnih vprašanj organizacije in priprav za splošni ljudski odpor; — sprejemanje občinskega razvojnega načrta in programa financiranja zadev narodne obrambe; — določanje nalog krajevnim skupnostim, delovnim in drugim organizacijam, občanom in občinskim upravnim organom s področj'a narodne obrambe; — ustanavljanje občinskih organov za vodenje teritorialne obrambe in civilno zaščite v miru in vojni ter za lzivrš*»vanje nalog in ukrepov s področja varstva ljudi in pr^oženja pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami: — določanje števila ur osnovnega in dcpolnilnega pouka za obrambo in zaščito; — odločanje o drugih vprašanjih, za katera je z zakonom, s tem statutom ali z drugim splošnim predpisom občinske skupščine določeno, da so v enakopravnem delovnem področju obeh zboi-ov. 73. člen V samostojnem delovnem področju občinskega zbora so naslednje zadeve: — volitve m imenovanja individualnih m kolegijskih organov iz pristojnosti občinske skupščine, ki ne spadajo v samostojno delovno področje zbora oplovnih skupnosti ali v pristojnost skupščine kot enotnega zbora; — obravnavanje poročil upravnih organov občinske skupščine in drugih organov občine, katerih delo nadzoruje; — obravnavanje poročil občinskega sodišča, javnega tožilstva, javnega pravobranilstva in sodnika za prekrške; — izvrševanje pravic skupščine glede odgovornosti organov, ki jih je volil oziroma imenoval; — razglašanje zaslužnih oseb za častne občane; , obravnavanje sklepov zborov volivcev in sprejemanje ukrepov glede njihove izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov; — druge zadeve iz pristojnosti skup.«čine, ki niso v enakopravnem delovnem področju obeh zbon>v ali v samostojnem delovnem področj'a zbora delovnih skupnosti 74. člen V samostojnem delovnem področju zbora delovnih skupnosti so naslednje zadeve; — proučevanje poročil, analiz in drugega gradiva s pnodročja družbenih delavnosti in gospodarstva in sprejemanje na tej podlagi sklepov, priporoči) in ustreznih ukrepov; — nadzorstvo nad uporabo družbenih sredstev in delitvijo dhodkov delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti; — sprejemanje resolucij in priporočil organom družbenega upravljanja delovnih organizacij, delovnih skupnosti in samoupravnih skupnosti; — voUtve, imenovanja in razrešitve , organov delovnih organizacij in skupnosti Iz pristo.i'nosti občinske skupščine; —- obravnavanje sklepov zborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah in skupnostih in sprejemanju ukrepov glede njihove Izvršitve, kolikor zadeve ne spadajo v enakopravno delovno področje obeh zborov 75. člen V samostojnem delovnem področju posameznega zbora so volitve predsednika zbora, mandatno imimltetne komisije in razpis nadomestnih volitev odbornikov zbora. Občinska skupščina kot enoten zbor voli in razrešuje predsednika in podpredsednike občinske skupščine, člane svetov in komisij občinske skupšči-Dfi, tajnika in starešine temeljnih upravnih organov ter predsednika in sodnike občinskega sodišča. 76. člen Zadeve us 72., 73., 74. in 75. člena opravlja občinska skupščina oziroma posamezen zbor samo na seji občinske skupščine oziroma zbora. 77. člen V skladu z določbami 72., 73. in 74. člena določi občinska skupščina s posebnim odlokom, katere zadeve, ki so po zveznih in republiških predpisih dane v delovno področje občinske skupščine ali njenega sveta, opravlja ob.Mnska skupščina na seji, katere pa svet ali organ občinske uprave. 78. člen Zbora občinske skupščine delata in odločata skupno alj na ločenih sejah. Zbora zasedata skupno, kadar odločata kot enoten zbor, pragoma pa tudi, kadar odločata o zadevah, ki so v enakopravnem delovnem področju obeh zborov. Zbora zasedata . ločeno, kadar razpravljata in odločata o zsidevah, ki so v samostojnem delovnem področju posameznega zbora. Vsak zbor lahko sklene, da bo ločeno obravnaval m odločal o i>osamez-nih vprašanjih iz delovnega področja občinske skupščine raasen o vprašanjih, o katerih odloča občinska skupščina kot enoten zbor. 79. člen Občinska skupščina dela po delovnem programu, ki ga sestavi v začetku leta na lastno pobudo in na predlog svojih organov in delovnih organizacij. 80. člen Skupnim sejam obeh zborov občinske skupščine predseduje predsednik občinske skupščine, če je ta odsoten, pa podpredsednik. Seje posameznega zbora vodi predsednik zbora, če je ta zadržan ali odsoten, pa njegov namestnik. Občinska skupščina sklepa na skupni seji obeh zborov veljavno, če je na seji navzoča večina odbornikov vsakega zb^ra. Vsak zbor občinske skupščine sklepa veljavno, če je na seji večina njegovih odbornikov. Kadar občinska skupščina odloča o zadevah, ki so v enakopravnem c^elov-nem področju obeh zborov, sprejema sklepe z večino glasov navzočih odbornikov vsakega zbora. Statut občine, družbeni načrt, proračun, urbanistični program in urbanistični načrt se sprejemajo z večino glasov vseh odbornikov vsaikega zbora. Z enako večino se volf tudi predsednika in podpredsednika skupščine. 81. člen Glasovanje na seji je praviloma javno Občinska skupščina lahko odloČi, d?i se o posameznih vprašanjih glasuje tajno. Seje občinske skupščine so javne, iz utemeljenih razlogov pa skupščina lahko sklene, da se javnost izključi. 82. člen Občinska skupščina pri izvrševanju svojih nalog sprejema: odloke, družbene načrte, očinski proračun in zaključni račun, resolucije, prij^oročiia, odredbe, navodila, odločbe in sklepe. Z resolucijo občinska skupščina usmerja razreševanje problemov in potreb posameznega področja družbenega življenja, določa politiko, ki jo je treba izvajati na tem področju in daje navodila za njeno izvajanje. Resolucija vsebuje obvezno smernice za delo državnih organov ter delovnih in drugih delovnih organizacij v zadevah iz pristojnosti občine. S priporočilom opozarja občinska skupščina na pomen posameznih vprašan,; in na ukrepe, s katerimi naj bi jih delovne in druge organizacije ter državni organi reševali v s'kJadu z njihovimi nalogami in interesi. Sklepi ugotavljajo stanje ter zavzemajo stališča v zvezi z vprašanji, ki jih je skupščina obravnavala in lahko nalagajo obveznosti občinskim upravnim organom glede priprave odlokov m dn^ih aktov ali glede opravljanja zadev iz njihovega delovnega področja. 83. člen Kadar odločata oba zbora na ločenih sejah, mora biti predpis ali sklep izglasovan v enakem besedilu. Poslovnik skupščine določa postopek v primerih, kadar se zbora o besedilu predpisa ali sklepa ne sporazumeta. 84. člen Podrobnejši predpisi o delu občinske skupščine in posameznih zborov na sejah se določijo s poslovnikom. b) Odborniki 85. člen Odbornike občinskega zbora volijo neposredno občani, odbornike zbora delovnih skupnosti pa delovni Ij'udje, ki so na območju občine zaposleni v delovnih organizacijah, državnih organih, družibeno-političnih organizacijah in društvih, kmetje — člani zadruge ali druge delovne organizacije ter drugi občani, ki delajo na območju občine in za katere ie to določeno z zakonom. Za odbornike občinskega zbora je lahko izvoljen vsak občan, ki ima volilno pravico, za odbornika zbora delovnih skupnosti pa vsak delovni človek. ki lahko voli v ta zbor, kakor tudi član organa upravljanja delovne organizacije oziroma delovne skupnosti, član organa upravljanja združenja delovnih organizacij, sindikalni funk-oionaT ter funkcionar družbeno-jpoUtič-ne organizacije v občini. 86. člen Odbornike občinske skupščine volijo za štiri leta. Način volitev in odpoklica odbornikov sta predpisana z zakonom. 87. člen Odbornik enega zbora ne more biti hkrati odbornik drugega zbora. N.'hče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma odbornik občinske skupščine. 88. člen . Odborniku občinske skupščine preneha mandat, če izgubi volilno pravico, zaradi odpoklica, zaradi odpovedi mandatu, če je obsojten na kazen zapora. daljšo od šestih mesecev ali na hujšo kazen, ali če je obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega iz kori-stoljubja, če sprejme službo v občinski upravi, ali če je izvoljen za sodnika občinskega sodišča. 89. člen Odborniki občinske skupščine imajo pravico in dolžnost: — udeleževati se seij občinske skupščine in njenih organov in sodelovati pri njihovem delu; — pregledati zadeve, ki se pripravljajo za seje občinske skupščine ali nj'enih organov, kakor tudi gradivo, ki je v zvezi s takimi zadevami; — predlagati skupščini splošnih predpisov, odločb ter sklepov v posameznih zadevah; — z^tevati pojasnilo v posameznih zadevah (interpelacija) predlagati spremembe in dopolnitve besedila aktov (amandmaji) in predlagati, da se zadeva odloži z dnevnega reda ali da se ^obravnavanje preloži; — sprožiti obravnavanje in odločanje o kateremkoli vprašanju splošnega pomena za občino, za širšo družbeno skupnost ali za območje lastne volilne enote; — sporočati skupščini mnenja in predlogf svojih volivcev; — poročati volivcem na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi, na sestankih družbeno-političnih organizacij in ob drugih prilikah o delu občinske skupščine; — skrbeti, da se zbori volivcev in zbori delovnih ljudi v njihovi volilni enoti redno sklicujejo, aktivno sodelovati v delu teh zborov ter skrbeti, da sklepe izvršijo pristojni organi; — zahtevati strokovno pomoč upravnih organov za opravljanje svojih dolžnosti v občinski skupščini ter v ta namen uporabljati publikacije in strokovno knjižnico občinske skupščine. ' W. člen Opravljanje dolžnosti odbornika občinske skupščine je častna družbena funkcija. Odborniki imajo pravico do povračila dejanskih stroškov, ki so nastali z opravljanjem njihove dolžnosti, če pa opravljajo stalno delo v skupščini, pa tudi pravico do mesečne nagrade. Višino in način povračila določi občinska skupščina. 91. člen Odborniki občinske skupščine so za opravljanje svoje dolžnosti odgovorni zboru volivcev ali zboru delovnih ljudi svoje volilne enote in občinski skupščini. 92. člen Odbornik občinske skupščine ne sme biti poklican na odgovornost, ne sme se mu vzeti prostost in tudi ne sme biti kaznovan za glasovanje ali mnenje, Izraženo v občinski skupščini. Za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ni dovoljeno odborniku občinske skupščine brez privolitve njegovega zbora vzeti prostosti ali začeti kazenski postopek; če zbor ni zbran, da privolitev mandatno-imu-nitetna komisija; zbor, ki mu odbornik pripada, mora pozneje privolitev potrditi. Privolitev ni potrebna, če gre za kazmivo dejanje, za katero je preiskovalni zapor obvezen, ali če je bil odbornik zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen strogega zapora daljšega od 1 leta ali , hujša kajsen. 93. člen Odborniku preneha mandat v primerih, ki jih določa zakon. Odborniku, ki je odpoklican, preneha mandat tisti dan, ko zbor ugotovi, da je bil odpoklic izvršen, odborniku, ki je odstopil, pa tisti dan, ko zbor na se,'i ugotovi, da je odbornik odstopil. V dru-ftih primerih preneha odborniški mandat na dan, ki ga v onsameznem primeru prenehanja določa zakon. 94. člen Odbornikom, ki so bili izvoljeni pri doDOlnilnih in nadomestnih volitvah, traia mandat do izteka časa, za katerega so bili izvolieni odborniki, ki jim je mandat prenehal pred časom. 95. člen O prenehanju odborniškega mandata razpravlja poprej mandatnoimunitetna komisija zbora in o tem poroča zboru. 96. člen Iz,javo o odstopu pošlje odbornik predsedniku občinske skupščine. Ce je bila talka izjava dana pred verifikacijo mandat? odbornika, to ne zadrži ugotavljanja pravilnosti odbomikove izvolitve. 2. Organi občinske skup.<5čine 97. člen Organi občinske skupščine so predsednik, sveti, komisije in upravni organi. • a) Predsednik 98. člen Občinska skupščina izvoli izmed sebe predsednika za dobo štirih let. Predsednik skupščine se izvoli na pKJdlagi posamične kandidature, ki jo vloži najmanj 10 odbornikov. Občinska skupščina ima lahko tudi enega ali več podpredsednikov. Podpredsednik se issvoli enako kot predsednik. Ce je predsednik občinske skupščine odsoten, ga nadomestuje podpredsednik. 99. člen Piedsednik predstavlja občinsko skupščino in zastopa občino kot pravno osebo pred državnimi in drugimi organi ter v upravnih razmerjih nasproti fizičnim in pravnim osebam; predsednik lahko v posameznih primerih pooblasti koga dirigega, da zastopa občino. Predsednik skrbi za pripravo sej občinske skupščine, sklicuje in vodi seje, skrbi za delo občinske skupščine in njenih organov, za izvršitev sklepov občinske skupščine in opravlja druge zadeve, ki mu jih nalagajo veljavni predpisi in ta statut. Vse akte občinske skupščine podpisuje predsednik, razen, če ni s predpisi drugače določeno. Predsednik je za svoje delo odgovoren občinski skupščini. Predsednik usklajuje delo zborov skupščine, svetov in komisij in skrbi, da sveti in komisije opravljaj'o svoje funkcije do občinske skupščine, organov družbenega upravljanja in organov uprave. v Predsednik lahko zahteva od sveta ali komisije, naj postavi na dnevni red svojt' seje posamezna vprašanja s svojega področja. Komisija oziroma svet mora taka vprašanja obravnavati in o njih sklepati. Predsednik skrbi za usklajevanje dela občinskih upravnih in dnigih organov, kadar opravljajo kot strokovni organi opravila v zvezi s pripravljanj'em, sprejemanjem -n izvrševanjem sklepov občiriske skupščine, njenih svetov in komisij. Pri delu pomagajo predsedniku tudi podpredsednik in tajnik skupščine ter predsednika obeh zborov, ki sestavljajo predsedstvo skupščine. 100. člen Predsednik skupščine preneha biti predsednik: — če mu preneha mandat odbornika skuoščine; — če ga skupščina razreši z večino glasov vseh odbornikov na predlog naj-man.l 10 odbornikov; — če ga skiiT>ščina razreši dolžnosti na njegovo zahtevo. 101. člen Zf. 5\'oie delo v občin?-ki skuT><činf in T)odr>''<»^=p''n'k pravico do stalne mesečne nagrade in do plačanega letnega dopusta, če stalno opravljata svoje dolžnosti v občinski skupščini. Mesečno nagrado določi občinska skupščina ali organ, ki ga ta pooblasti. Ob preneihanju funkcije se za predsednika in podpredsednika glede pogojev dela in pravic smiselno uporabljajo določbe ustreznih republiških predpisov, ki urejajo pogoje dela in pravice ropubliških poslancev in funkcionarjev, ki jim je prenehala furikcija. b) Sveti 102. člen Sveti občinske skupščine so poli-tično-izvršilni organi občinske skupščine in organi družbenega samoupravljanja na področju, za katero so ustanovljeni Sveti občinske skupščine skrbijo za uresničevanje politike in za izvrševanje zakonov in predpisov občinske skup.ščdne, družbenih n^rtov in drugih aktov skupščine, dajejo predloge za določitev politike občinske skupščine in za sprejem njenih aktov, sprejemajo odredbe in navodila, kadar so pooblaščeni, določaj'o splošne smernice za delo upravnih organov in opravljajo druge politično-izvršilne zadeve, spremljajo, usklajujejo in usmerjajo delo organov družbenega samoupravljanja, jim dajejo pomoč in spodbujajo njihovo iniciativo, obravnavajo vprašanja skupnega pomena za te organe in jim đaj'ejo priporočila za njihovo delo. 103. člen Sveti odločajo v upravnem postopku samo takrat, kadar so za to pooblaščeni z zakonom ali drugim predpisom oziroma odlokom občinske skupščine. 2 odlokom skupščine občine se lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku le v takšnih upravnih zadevah, v katerih se odloča po prostem preudarku. 104. člen Občinska skupščina ima tele svete: — svet za občo upravo in notranje zad«>ve, — svet za finance, — svet za gospodarstvo, — svet za kmetijstvo in gozdarstvo, — svet za urbanizem in komunalne zadeve, — svet za izobraževanje in kulturo, — svet za zdravstvo in socialno varstvo,* svet za narodno obrambo. Vsak svet ima predsednika in šest članov, razen sveta za narodno obrambo, ki ima poleg predsednika še osem čdanov. Svete sestavitiaijo člani, ki jih imenuje občinska skupščina izaned svojih članov, članov delovnih skupnosti delovnih in drugih organizacij in izmed drugih občanov. Najmanj dva člana imenuje iz vrst odbornikov. Predsednik sveta za narodno obrambo je predsednik občinski? ?kup^ine. Mandat članov svetov traja štiri leta. 105. men Svet za občo upravo in notranje zadeve opravlja zadeve s področja organizacije in dela uprave, sistematizacije deiovnih mest, delovnih razmenj, strokovnega izobraževanja upravnih delavcev in izboljšanja dela v občinski upravi, zadeve varstva javnega reda in miru, varnosti prometa, ljudi, osebnega in družbenega premoženja, zadeve matične službe in požarnovarnostne službe; svet opravlja tudi druge zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih svetov občinske skupščine. , Svet za finance obravnava predlog občinskega proračuna in zaključnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izva-janiem proračuna in druge zadeve s področja financ, družbenega načrtovanja ter premoženjsko-pravne zadeve. Svet za gospodarstvo opravlja zadeve s področja industriji, prometa, blagovnega prometa, gostinstva in turizma, obrti, dela in zaposlovanja. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova, ribolova in vodnega gospodarstva. Svet za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve opravlja zadeve s področja urejanja naselij, urbanističnih zasncv, določanja zazidalnih območij in druge zadeve s področja urbanizma, zadeve s področja gradbeništva, prometa in cest ter druge komunalne zadeve, zadeve s področja stanovanjske poiiti'ke in varstva stanovanjskih pravic ObČEUlOV. Svet za izobraževanje in kulturo opravlja zadeve s področja šolstva, strokovnega izobraževanja, predšolske in pošolske vzgoje, zadeve s ijodročja pros\'ete in kulture ter telesne kulture. Svet za zdravstvo in socialno varstvo opravlja zadeve s področja zdravstva, splošnega varstva, skrbništva, varstva družine, mladinskega varstva; socialnega zavarovanja in druge zadeve socialnega varstva. Svet za narodno obrambo skrbi za Izvajanje predpisov s področja narodne obrambe in civilne zaščite ter za izvajanje konkretnih obrambnih priprav. 106. člen Sveti opravljajo naloge iz svojega delovnega področja na sejah. Delo na sejah se uredi s poslovnikom. ki ga sprejme svet. Kadar posamezna zadeva spada v delOTOo področje dveh ali več svetov, se sveti sestanej'o na skupne seje; to velia zlasti za sestavo predlogov družbenega načrta, proračuna, programov razvoja in urbanističnega načrta. Kadar svet obravnava delo krajevne skupnosti, delovne ali druge samoupravne organizacije, mora biti na sejo povabljen tudi zastopnik take organizacije. 107. Organizacija Socialistične zveze, delovno in drusre organizacije ter krajevne skutniosti ima'o pravico dajati svetom pf^d'oee in prinombe o posam<»rnjh vprašanjih z njihovega področja. Svet je dolžan dane predloge in pripombe obravnavati ter o zavzetem stališču obvestiti predlagatelja. 106. člen Sveti so za svoje delo odgovorni občinski skupščina. c) Komisije 109. člen # Za w proučevanje posameznih vprašan;, ža pripravo predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svojega delovnega področja ima lahko občinska skupžčina stalne in začasne komisije. S'alne komisije opravljajo zadeve, določene s tem statutom. Mandat članov stalnih komisij traja 4 leta. Začasne komisije ustanovi občinska skupščina s posebnim aktom, s katerim določi njihovo delovno področje in sestav. V začasne komisije se lahko izvolijo poleg odbornikov tudi občani, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnejšmu delu komisij*. 110. člen Občinska skupščina ima tele stalne komisije: — komisijo za volitve in imenovanja, — komisijo za družbeno nadzorstvo, — komisijoza prošnje in pritožbe. — komisijo za usklajevanje programov dela in financiranja družbeno-po-litičnih organizacij in društev, — komisijo za usklajevanje dela krajevnih skupnosti, — komisijo za zadeve invalidov in borcev NOV, — komisijo za odlikovanja, — komisijo za verska vprašanja, — komisijto za statut. Komisije imajo po sedem članov, razen komisdje za statut, ki ima 15 članov. Člane komisij imenuje občinska skupščina; najmanj dva člana imenuje iz vrst odbornikov. V5ak zbor občinske skupščine ima svojo mandatno-imunitetno komisijo, ki šteje 3 člane. 111. Komisija za volitve in imenovanja obravnava vprašanja v zvezi z volitvami oziroma imenovanjem članov občinske skupščine in drugih funkcionarjev ter daje skup^ind ustrezne predloge; ta komisija obravnava splošna vprašanja kadrovske politike in usmerja ter vodi kadrovsko politiko v občini po na-čelih ki jUi sprejme skupščina. Komisija za družbeni nadzor nadzira način uporabe družbenih sredstev po delovnih in drugoh organizacijah in pre-dlag.-» občinski skupščini ukrepe za pravilno uporabo teh sredstev; proučuje delovanje služb, ki opravljajo nadzor nad zakonitostjo dela organov upravfe, delovnih in dnigih organizacij in občanov, ugotavlja kršitve zakonitosti in dpižbene discipline in predlaga pristojnim organom, da sprejmejo potrebne ukrepe; predlaga občinski skupščini ali posameznemu zooru priporočila. KomiSija za prodaje m priiozbe obravnava prošnje m pribozoe občanov m organizacij, nanašajoče se na delo sKup^-ume m njenui organov, kakor tudi uiganuv, orgamzacij m zavodov na obmocj'u občine ali izven nje. Komisija za prošnje m pritožbe pomaga oocanom m organizacijam pri uveljavljanju njinovih zaKonitih praviC. Drgam in organizacije so dolžni dajati komisiji na njeno zantevo podatke oziroma pojasnila, iti so ji potrebna. Komisija za usklajevanje programov dela m financiranja družbeno-poiitičnih organizacij m društev ima nalogo, da skrbi za usklajevanje programov dela druzoeno-poiKi^aLTi organizacij* ter društev, obvešča skupScino o realizaciji programov; sklicuje skupne sestanke predstavnikov družbeno-poiitičnih organizacij in društev in izdela predlog za razdelitev sredstev druioeno-politiičmra organizacijam m društvom, ki se so-finarvcirajo iz občinskega proračuna. Komisija za usklajevanje dela krajevnih skupnosti skrbi za usklajevanje dela krajevnih skupnosti s programi občine in daje predloge za razdelitev sredstev proračuna, ki so namenjena za njihovo dejavnost. Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV obravnava vse zadeve invalidov in borcev NOV in rešuje zadeve, Za. katere je pristojna po posebnih predpisih. Komisij'a za odlikovanja zbira, proučuj*; in daje predloge za odlikovanja republiški komisiji za odlikovanja. K >misija za verska vprašanja rešuje zadeve s področja delovanja verskih skupnosti. Komisija za statut ugotavlja in proučuje pojave, ki spremljajo razvoj drižbeno-ekonomskih odnosov in sestavlja predloge za spremembe in dopolnitve statuta občme. Msndatno-imunitetna komisija vsakega zbora občinske skupščine obravnava vprašanja v zvezi z imimitetnimi pravicami čianov zbora, s prenehanj'em mandatov odbornikov, z razpisom volitev na izpraznjena mesta in v zvezj z verifikacijo mandatov novoizvoljenih odbornikov, in o tem poroča zboru. • d) Občinska uprava 112. člen Občinski upravni organi izvršujejo zakone, družbene načrte in druge akte občinske skupščine, izvajajo politiko, kujs bila določena, spremljajo stanje na ustreznem področju, organizirajo in opravljajo določene službe, odločajo v upravnih zadevah, izvajajo upravno nadzorstvo in druge upravne dejavnosti, pripravljaj'o akte in opravljajo druge strokovne zadeve za občinsko skupščine ter za komisije in svete občinske skupščine. 113. člen Organizacijo upravnih organov in njihovo delovno pKiđročie -loloči občinska skupščina s posebnim odlokom. 114. člen Skupščina In njem organi lahko ustanovijo komisije za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več organov, ozir<»iia za opravljanje upravnih zadev, ki spadajo •v pi^iročje posameznega upravnega organa ski;^}ščlne, pa zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje. Položaj, pravice in dolžnosti komisije in postopek za njeno delo se določi z aktom o ustanovitvi komisije. Upravni organ, v katerega področje pretežno spadajo zadeve iz pristojnosti ktanjsije, opravlja strokovno in administrativno službo za komisijo. 115. člen Upravni organi opravljajo zadeve iz svojega delovnega področja samostojno v mejah pooblastil, ki jim jih daje zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter po smernicah občinske skupščine in njenih svetov. Samostojnost upravnih organov v delu mora priti do izraza t-ako v izvrševanju predpisov, kakor tudi v razvi j'an ju njihove pobude pri odkrivanju in proučevanju problematike na svojem podiočju, ugotavljanju napak in drugih slabosti, ki ovirajo učinkovito delo in napredek delovnih organizacij, v dajanju strokovne pomoči pri odpravljanju teh napak in slabosti, v priprav-Ijamju elaboratov, analiz in drugega grad'va o stanju na svojem področju za potrebe skupščine in njenih svetov ter v predlaganju potrebnih ukrepov skupščini oziroma svetom. V okviru te samostojnosti morajo upravni organi s svojo organizacijo ter z načinom in metodami dela razvijati samostojnost in pobudo delavcev na posameznih delovnih mestih in njihovo osebno odgovornost za opravljeno delo. 116. člen Upravni organi morajo skupščino in ustrezni svet redno in tekoče seOTanjati s problemi na svojem področju In jima s svojimi pobudami in premogi pomagati pri uresničevanju njtmih nalog. Upravni organi morajo ox>ozarjati skupsčino in ustrezni svet na protiustavne in nezakonite splošne akte, ki jih izdajo delovne in druge samostojne organizacije. Upravni organi morajo seznanjati organe samoupravljanja v delovnih organizacijah o nezakonitostih in drugih nepravilnostih v delu organizacije, ki so Jih ugotovili v izvrševanju pravnega nadzorstva in jim predlagati ustrezne ukrepe za nj.ihovo odprava. 117. člen Upravni organi s svojim delom omogočajo učinkovito uresničevanje pravic in mteresov občanov in organizacij, alasti s tem da: a) ^trbijo za hitro in ekonomično poslovanje ter s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo drugim organizacijam v občini v njihovih prizadevanjih za čimbolj ekonomično in ekspeditivno poslovanj'e ter učinkovito zadovoljevanje potreb občanov; b) organizirajo in pomagajo pri organiziranju služb, ki so namenjene občanom, ^ lahko čim hitreje in s čim manjšimi stroški uveljavijo svoje pravice in interese oziroma opravijo svojo dolžnost (sprejemna pisarna, služiba za prošnje in pritožbe, služba pravne pomoči občanom in organizacijam ipd.). 118. člen Delo občinskih upravnih organov je javno, kolikor ni z zakonom ali aktom občinske skupščine na podlagi zakona določeno, da je treba posamezne podatke varovati kot tajnost oziroma da se ne smejo objlavlti. 119. člen Tajnik je najvišji starešina občinskih upravnih organov in disciiHinski starešina vseh delovnih ljudi, zaposlenih v občinski upravi. Tajnik lahko po^ samezne disciplinske pravice prenese na neposrednega starešino. Tajnika in stare&ino upravnih organov imenuje občinska sicupičma na podlagi razpisa. 120. člen Tajnik občinske skupščine skrbi in je oseono odgovoren za to, da občinska upra\'a kot celota v r^iu fuiuccio-nira m da opravlja upravne in strokovne naloge, iti jih ima po ustavi; skrbi za zakonito, pravilno in pravočasno izvrševanje nalog, nadzoruje in usklajuje delo upravnih organov, skrbi za izvrševanije sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov, pomaga predsedniku občinske skupščine pri pripravljanji! sej skupščine in pri usklajevanju dela posameznih svetov in skupščinskih komisij, opravlja druge naloge, kijih ima po zakonu in posebnih predpisih, aH ki mu jih naloži občinska skupščina. Tajnik mora posebej skrbeti za pravilno in hitro poslovanje služb, ki prihajajo v stik z občani. Stalno mora spremljati odnose med upravo In občani in skrbeti, da se U <^o6i nenehno zboljšujejo, skladno s ix>lQžajem in vlogo občana in človek v naši socialistični demokraciji. Tajnik se mora udeleževati sej ob-činslce skupščine in na ssahitevo dajati mnenja k osnutkom predpisov in mnenja o drugih pomembnejših vprašanjih ter pojasnila in podatke, ki jih zahteva skupščina aiU njen član iz področja dela občinske uprave. lai. člen Starešine upravnih organov vs^ na svojem delovnem x>odroč!ju skrbijo in so neposredno odgovorni Tsa to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov ter predpisi, sklepi in smernice občinske skupščine in njenih svetov, da se isidelajo za občinsko skupščino in njene svete osnutki piedpisov in drugih aktov ter pripravijo analiase in drugo gradivo za njihovo delo; da upravni organi In po-samp.aii delanrci zakonito, pravilno in pravočasno opravljaj'o vse druge naloge iz svojega področja. Star^ina upravnega organa organizira in vodi delo v organu, je neposredni starešina delavcev upravnega organa ter izvršuje druge pravice in dodžnosti, Id so določene z zakonom in drtigimi predpisi. 122. člen Tajnik je odgovoren občinski skupščini in njenemu predsedniku za zakonito, pravočasno in kvalitetno delo uprave, za usvrševanje sklepov in smernic občinske ^kupščine in njenih svetov ter za izvrševanje programa dela upravnih organov. Starešine upravnih organov oo osebno odgo-vomi tajniku in predsedniku za svoje delo in za zakonito in pravočasno delo upravnega organa, ki ga vodijo ter za izvrševanje sklepov in smernic občinske skupščine in njenih svetov s področja upravnega organa. Za delo upravnega organa odgovarjajo starešine uidi ustreznemu svetu. Tajnik in starešine upravnih organov moraj'0 najmanj enkrat na leto poročat: občinski skupščini oziroma ustreznim svetom o svojem delu in o ukrepih, ki so bili storjeni za zboljšanje organizacije, dvig strokovne ravni upravnih delavcev ter za napredek dela upravnih organov. Skupščina oziroma ustreznd svet razpravljata o poročilu in dajeta upravnim organom obvezne smernice za njihovo delo. Poročilo skupščini je skupno za vse upravne organe in ga predloži tajnik občinske skupščine, svetu pa predloži poročilo starešina ustreznega upravnega organa. Ustreaaii starešina mora v poročilu posebej navesti, kako so bili izvršeni sklepi oziroma smernice skui^čine oziroma sveta za delo upravnih organov. 123. člen Tajniku in starešinam upravnih organov preneha funkcija ž dnem razrešitve lahko pa ostanejo na delu v upravi Se toliko časa, kolikor je določeno z internimi akti uprave. 124. člen I Delavci uprave so osebe, ki delajo v upravi. Delavci so, vsak na svojem delovnem mestu, osebno odgovorni neposrednemu starešini za zakonito, pra-viliK) in pravočasno opravljanje svojih nalog. 125. člen Delavci, zaposleni v občinskih upravnih organih, predstavljlajo enotno delovno skupnost, ki v mejah zakonov in na podlagi izd^h predpisov po načelu samoupravljanja samostojno ureja vprašanja, ki se tičejo notranjih razmerij v občinsski upravi. Pravico samoupravljanja uresničujejo delovni ljudje občinske uprave neposredno In po svetu delavne skupno-siti kot svojem predstavnišikem organu. Samoupravljanje delovnih ljudi v občiriski upravi se v skladu z zakonom uredi s posebnim pravilnikom. 126. člen -r,-...-- Sredstvji za delo zagotovj p)>činskun^ upravnim orgaiiom občinska sku^čina" v skladu s posebnimi predpisi glede na vrsto obseg in p>omen nalog ter pogoje oj'ihovega d'i'la. Sredstva za delo upravnih organov predstavljajo njihov dohodek, ki je eno* en in skupen vsem upravnim organom. Pelovna skupnost razpolaga s svo-jirn aohodkom samostojno ip ga v skladu s svojim pravilnikom deli s finančnim načrtom in za}djučnim računom. VII. DRUGI ORGANI OBClNE 1. Ubčinsko sodišče 127. člen Za območje občine Trebnje je ustanovljeno občinsko sodišče s sedežem v Trebnjem 128. člen Občinsko soalšče je- pri - opravljanju sod.ie funkcije neodvisno Organizacijo iri vsebino dela sodišča ureja zakon. • 129. člen^ Sodišče spremij'a m proučuje družbene odnose in pojave, ki jih opaža pn svojem delu tn daje predloge za preprečevanje družbeno nevarnih in ško-iljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti. '• Sodišče -ima pravico in dolžnost, da v okviru svojega delovnega področja obvešča skupščino o uporabi -zakonov in drugih problemih, ki so splošnega pomena za občino; - 12. Občinsko javno tožilstvo 130. člen Občinsko javno tožilstvo je organ, ki opravlja kaaenski pregon in druge zadeve, za katere je po zahsonu pristojno. Občinsko javno tožilstvo se lahko organizira skupno z drugimi občinami. 3. Občinsko javno pravobranilstvo 131. člen Občinsko javno pravobranilstvo za-stopu oDcmo Trebnje m- druge organizacije z obmo6ja občine v premoženj-sko-pravnih zadevah in opravlja druge zadeve, za katere je pristojno po zakonu. Občinsito javno pravobranilstvo se lanko organizira skupno z drugiani občinami. 4. Sodnik za prekrške 132, člen Sodnik za prekrške je samostojen organ občine, ki vodi postopek o prekrških, izdaja odločbe o prekrških in opravlja druge zadeve, ki jili določa zakon. Sodnik za prekrške je odgovoren občinski skupščini. 3. Postaja milice 133. člen Postaja i^ce je samostojen organ občine za neposredna opravljanjanje zadev s področjia javne Varnosti in za opravljanje drugih zadev, za katere je pristojna po predpisih. Delovanje postaje milice ureja 2ja-kon. Komandir postaja milice je odgovoren za delo postaje milice občinski skupšftni in njenemu svetu, pristojnemu za notranje z^eve. VIII. ICRAJEVNE SKUPNOSTI 134. člen Kot svojo samoupravno skupnost ustanovijo občani krajevno skupnost za našelj6 ali več naselij. V krajevni skupnosti organizirajo občani komunalne, stanovanjske, gospodarske, socialne, zdravstvene, kulturne, prosvetne, vzgojne, obrambne in druge dejavnosti za neposredno zadovoljevanje svojih potreb. ' 135. člen Območja, za katera se v občini lahko ustanovijo krajevne skupnosti, določi občinska skupščina s posebnim odlokom. , 136. člen O ustanovitvi krajevne skupnosti odločajo občani na zborih volivcev. Sklep je veljaven, če je na zboru volivcev prisotnih najmanj 10 odstotkov volivcev predvidenega območja in če je bil predlog sprejet z večino glasov navzočih ter je-nanj dala soglasje občinska skupščina. 137. člen Krajevna skupnost ima svoj statut, ki ga sprejme zbor občanov, potrdi pa občinska skupščina. Statut icrajevne skupnosti določa delovno področje, naloge, pravice in dolžnosti, način linanciranja, organizacijo in delo krajevne skupnosti, način ustanavljanja servisov in delovnih organizacij ter druga vprašanja. Krajevna skupnost je pravna oseba. Krajevna skupnost lahko da pobudo občinski skupščini, da sprejme predpis ali drjg splošni akt. Občinska skupščina je dolžna o pobudi razpravljati na svoji seji. 138. člen V krajevni skupnosti občani neposredno ali po organih krajevne skupnosti uresničujejo zlasti naslednje samoupravne pravice in dolžnosti: — lahko dajejo prijHDmbe in predloge na vse akte, ki jih daje v razpravo občinska ski4)ščina; — po načelu dobrega gosp>odarjenja upravljajo z družbenim premoženjem, ki ga prepusti v upravljanje občinska skupščina; — razvijajo razne oblike pomoči dninam, skrbijo za vse oblike vzgoje in varstva mladine in sodelujejo pri reševanju socialnih problemov članov krajevne skupnosti; — skrbijo za graditev, vzdrževanje in upravljanje komunalnih obj^tov krajevnega pomena na svojem območ' ju, ki jih je sama zgradila ali dobila v upravljanje; — organizirajo prostovoljno delo občanov na svojem območju, zbirajo prostovoljne prispevke ter sredstva; — skrbijo za pospeševanje turistične dejavnosti in delo tiirističnih društev; — skrbijo za gradnjo in vzdrževanje krajevnih cest in poti; — urejajo zunanji Izgled kraja in komunalnih objektov ter skrbijo vzdrževanje čistoče in higiene; — podpirajo kultumo-prosvetna društva in klube v njihovem delovanju; — upravljajo in vzdržujejo prostore za družbeno, kulturno in politično dejavnost; — skrbijo za izboljševanje materialnega stanja šol; — gradijo, adaptirajo In vzdržujejo • krajevne športne objekte in podpirajo delo ter razvoj krajevnih športnih or-ga^iizacij; — skrbijo za mimo sožitje med občani svojega območja, za red in mir v naselju in za mimo poravnavanje sporov med občani; — razglašajo krajevne praznike za svoje območje ter skrbijo za njihovo praznovanje; — opravljajo druge zadeve, za katere jih pooblašča občinska skupščina in njeni organi, ali za katere se pokaže potreba s strani občanov. 139. člen Krajevna skupnost lahko ustanovi enega ali več poravnalnih svetov in zagotavlja pogoje za delo poravnalnih svetov. Več krajevnih skupnosti lahko ustanovi skupni -poravnalni svet. 140. člen Organ krajevne skupnosti je zbor občanov krajevne skupnosti. Zbor občanov izvoli svet krajevne skupnosti kot svoj izvršilni organ. Število članov sveta se določi s statutom krajevne skupnosti. Mandat članov sveta traja dve leti. Svet izvoli iz svoje sredine predsednika krajevne skupnosti. 141. člen V krajevni skupnosti delujejo komisije m drugi organi, ki jih imenuje svet krajevne skupnosti ali jih na predlog sveta krajevne skupsiosti volijo občani na svojih zborih. 142. člen Krajevna skupnost sestavi vsako leto svoj delovni program. V programu se določijo naloge, višina sredstev in način, kako se bodo ta sredstva zagotovila. Razen letnega programa ima krajevna skupnost tudi dolgoročni program dela; ta se sestavi za razdobje več let s tem, da se vsako leto dopolnjuje. Osnutek delovnega programa da svet krajevne skupnosti v razpravo in potrditev zboru občanov. Biti pa mora usklađen z ustreznim družbenim načrtom občine. 143. člen Krajevna skupnost ima finančni načrt dohodkov in izdatkov. Za redno poslovanje dobiva krajevna skupnost finančna sredstva v obliki financiranja njenega programa s strani občinske skupščine. Višina teh sredstev se vsakoletno določa s proračimom občine. Iz skladov občinske skupščine se lahko namensko dodelijo krajevnim skupnostim še posebna sredstva za investicijske potrebe. Ta sredstva se lahko dodelijo s pogojem, da občani sami zberejo del potrebnih sredstev. Krajevna skupnost lahko za opravljanje svojih nalog najema posojila in združuje svoja sredstva s sredstvi občanov, delovTiih in drugih organizacij ter občine. Vir dohodkov krajevne skupnosti je lahko tudi krajevni samoprispevek, dohodki iz lastne dejavnosti in drugi dohodki ter prispevki delovnih in drugih organizacij. Krajevna skupnost ima za financiranje posarr^znih nalog lahko tudi skla-ie. " 144. člen Občinska skup>ščiria in njeni organi nadzorajejo zakonitost dela organov krajevne skupnosti. , IX. ZBORI VOLIVCEV IN ZBORI DELOVNIH LJUDI 145. člen Na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi ohčani obravnavajo vprašanja, ki imajo splošen pomen za življenje in delo v naselju ali v krajevni skupnosti, pva tudi za življenje in delo v občini in v širših družbeno-političnih skupnostih ter dajejo predloge za reševanje takih vprašanj, opravljajo volilne funkcije, ki so določene z ustavo ali zakonom ter neposredno odločajo o vpra*,anjih, ki so določena z zakonom ali s tem stamtom. Občinska skupščina mora dati zborom volivcev in zborom delovnih ljudi v obravnavo predloge družbenih načrtov, prograitjov razvoja posameznih področij gospodarskih in družbenih dejavnosti, občinskega proračima, osnutke predpisov, ki nalagajo izredne materialne obveznosti in samoprispevke občanov in osnutek splošnega akta, s katerim se določi območje za ustanovitev krajevne skupnosti. Na zborih volivcev in zborih delovnih ljudi poročajo odborniki občinske skupščine o delu ()bčjnske skupščine. Organi družbenega samoupravljanja in organizacije, ki opravljajo zadeve javnega pomena na območju občine, morajo zboru volivcev dati potrebna pojasnila, če zbor to zahteva. Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi lahko obravnavajo delo nosilcev javnih in drugih družbenih funkcij. Občinska skupščina oziroma njeni organi morajo obravnavati sklepe in predloge zborov volivcev in zborov delovnih ljudi in Jih obvestiti o svojem stališču do teh sklepov oziroma predlogov z obrazložitvijo najkasneje v 60 dneh po zboru na prihodnjem zbora ali na drug krajevno najprimemejšiTiačin. 146. člen Območja zborov volivcev in zborov delovnih ljudi se določijo s posebnim odlokom. 147. člen Zbori volivcev in zbori delovnih ljudi se sklicujejo po potrebi, najmanj pa dvakrat letno, 2Ibor volivcev skliče občinska skupščina, njen predsednik, odbornik volilne enote, svet krajevne skupnosti, občinska ali krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva ali 10 odstotkov volivcev z območja zbora volivcev. Volivci lahko vlagajo predloge za sklicanje zborov volivcev ali za obravnavanje posameznih zadev na zborih pri svetu krajevne skupnosti. Zbore delovnih ljudi sklicujejo občinska skupščina, njen predsednik, odbornik volilne enote, občinski sindikalni svet ali 10 odstotkov delovnih ljudi iz območja zbora delovnih ljudi. V vsakem primeru mora biti o sklicu zbora obveščen predsednik občinske skupščine. Obvestilo o sklicanju zborov se objavi na območju zbora na krajevno običajen način pet dni, v nujnih primerih pa najmanj tri dni pred zborom. 148. člen Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi vodi delovni predsednik, ki ga izvolijo volivci. Zapisnikarja zbora določi sklicatelj zbora, volivci pa izvolijo dva ove-ritelja zapisnika. 149. člen Zbor volivcev in zbor delovnih ljudi odloča javno in z večino glasov navzočih. Na zborih lahko sodelujejo vsi občani ali delovni ljudje z območja zbora volivcev, določajo pa samo tisti občani, ki imajo splošno volilno pravico. Kolikor ni s predpisom določeno drugače, je zbor sklepčen, če se ga je udeležilo 10 odstotkov volivcev. X. REFERENDUM 150. člen Na občinskem referendumu občani neposredno odločajo o skupnih vprašanjih, ki imajo pomen za posamezni kraj ali za občino kot celoto. Občinski referendum se lahko izvrši zato, da občani potrdijo odlok ali sklep, ki ga je občinska skupščina že sprejela, ali pa zato, da se izjavijo o predlogu odloka oziroma sklepa vnaprej, preden ga je sprejela. 151. člen Referendum razpisuje občinska skupščina. Krajevne skupnosti, delovne in druž-beno-politične organizacije lahko predirajo občinski skupščini razpis referenduma. 152. člen Na referendumu se glasuje neposredno in tajno. Volilci glasujejo »za« ali »proti« postavljenemu vprašanju. Predlog, o katerem se glasuje na i«-ferend"miu, je sprejet, če je za predlog glasovala večina, ki je z zakonom predpisana. Odločitev, ki jo sprejmejo občani na občinskem referendumu, je za občinsko skupščino obvezna. Občinska skupščina ne more v enem letu po izvedbi referenduma izdati nobenega akta, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. XI. RAZMERJA MED OBČINO IN DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI 153. člen Usmerjanje in družbeno nadzorstvo gospodarstva in drugih družbenili dejavnosti v občini ter samostojnost in samoupravnost delovnih organizacij so temelj medsebojnih razmerij med obiSi-no in njenimi organi ter delovnimi organizacijami. 154. člen Občina lahko ustanovi delovno organizacijo za zadovoljevanje določenih potreb občanov in družbene skupnosti. Ob ustanovitvi določi občina delovni organizaciji dejavnost oziroma delovno področje in poskrbi za sredstva, ki jih potrebuje delovna organizacija za opria-vljanje svoje dejavnosti. Direktorja, ki bo vodil delovno organizacijo do konstit-airanja, imenuje občinska skupščina. 155. člen O statutu delovne organizacije razpravlja občinska skupščina. Predloge za spremembo statutnih določil daje skupščina delovni organizaciji s pripK)ročili. , 156. člen f Občinska skupščina in njeni organi posvečajo pozornost proučevanju razmerij med poslovnimi enotami in podjetji ter položaju poslovnih enot. Pri tem morajo občinska skupščina in njeni orgam izhajati iz naslednjih načel: — organizacija dela in upravljanje v delovni organizaciji morata delovnim ljudem omogočiti, da na vsaki stopnji v vseh delih delovnega procesa, ki pomenijo celoto, kar najbolj neposredno " odločajo o vprašanjih dela, o urejanju medsebojnih razmerij, o delitvi dohodka in o drugih vprašanjih, ki zadevajo njihov ekonomski položaj, — zagotovljeni morajo biti najboljši možni pogoji za delo in poslovanje organizacije kot celote. 157. člen Občinska skupščina in njeni organi skrbijo, da delovne in druge organizacije skrbno gospodarijo z zaupanimi sredstvi, da izpolnjujejo postavljene programe in da ne zaidejo v gospodarske težave, ki bi bremenile organizacije in družbo. Pri izvrševanju družbenega nadzorstva občinska skupščina obravnava splošna vprašanja, ki se tičejo ra-^po-laganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka in načina izvrševanja pravic in dolžnosti organov samoupravljanja delovnih organizacij. V ta namen občinska skupščina in njeni organi zbirajo podatke o uspešnosti dela delovnih in drugih organizacij, delajo ustrezne analize, izdajajo potrebne ukrepe ali priporočajo organizacijam ukrepe za odpravo pomanjklji-. vosti. Ukrepi za izvajanje družbenega nadzorstva morajo temeljiti na ustreznih predpisih, ki določajo pogoje in način ukrepanja, priporočila pa morajo biti utemeljena z analizami in ustreznimi podatki. 158. člen r O prip>oročilih, ki jih daje občinska skupščina in njeni sveti delovnim in drugim organizacijam, morajo razpravljati organi njihovega upravljanja in delavci ter občinsko skupščino obvestiti o storjenih ukrepih. Ce se organizacija ne ravna po priporočilih občinske skupščine, je dolžna o tem obvestiti občinsko skupščino in navesti razloge. Za uspešno urejanje medsebojnih razmerij sklicujejo organi občinske skupščine skupne posvete s predstavniki delovnih organizacij. Za reševanje posameznih i^rašanj v zvezi z delom in razvojem delovne or-ganizacije se organizirajo skupna zasedanja svetov občinske skupščine in samoupravnih organov delovne organizacije. XII. SODELOVANJE MED OBČINO IN REPUBLIKO, DELEGATI OBČINE V REPUBLIŠKI SKUPSCIM 159. člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo ^ republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja o zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih aktov in o vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščirm. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona. 160. člen Za zasedanje delegatov občin v skupščini SR Slovenije, kadar se obravnavajo temeljna vprašanja s področja kor munalnega sistema, financiranja druž-beno-političnih skupnosti, družbenega planiranja, kom-analnega in stanovanjskega gospodarstva ter stanovanjske politike, prostorskega planiranja in urbanizma, javne varnosti, izobraževanja ter zdravstvenega in socialnega varstva ali druga vprašanja, ki so skupnega pomena za občane v občinah in v samoupravnih skupnostih, izvoli občinska skupščina delegate. Skupščina izvoli šest delegatov iz ustreznega področja dela. Poleg teh ima stalen mandat delegata tudi predsednik občinske skupščine. Predsedstvo skupščine določi, kateri delegat se bo udeležil zasedanja delegatov občin po posamezni točki dnevnega reda, če se zasedanja ne bo udeležil predsednik, 161. člen Pravica in dolžnost delegatov je, da sodelujejo na vseh zasedanjih, na katera so vabljeni in, da na njih iznašajo stališča skupščine občine Trebnje do posameznih zadev, ki se obravnavajo. Delegat je dolžan zastopati interese občine, kakor tudi interese širše druž-beno-politične slrapnosti po svoji najboljši vesti in močeh. O razpravi in o sprejetih stališčih na zased^ju dele^tov občin mora delegat poročati na prvi prihodnji seji Skupščine občine Trebnje. XIII. RAZMERJA OBČINE TREBNJE DO DRUGIH OBČIN 162. člen Kadar občinski organi ugotovijo, da je v interesu zadovoljevanja skupnih potreb občanov ali povečanja proizvajalnih sil koristno ustanoviti skupne delovne x>rganizacije ali službe z drugo občino, predlagajo tej občini, ali sprejmejo njen predlog za skupno ustanovitev takih delovnih organizacij oziroma služb. Za uspešno^ reševanje vprašanj, ki so skupnega pomena za več občin, lahko občinski organi sodelujejo z organi drugih občin tako, da tistanovijo občasne slrapne komisije in druge organe. Razmerja, ki nastanejo z ustanovitvijo skupne delovne organizacije, službe, komisije ali drugega organa z drugo občino, se določijo s posebno pogodbo. ^ 163. člen Za izmenjavo izkušenj v izgradnji komunalnega sistema in za utrjevanje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov sodeluje občina z drugimi občinami v SFR Jugoslaviji. XIV. JAVNOST DELA ORGANOV IN ORGANIZACIJ V OBČINI 164. člen Delo občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, je javno, ti organi oziroma organizacije morajo obveščati javnost o svojem delu. Način zagotovitve javnosti določa zakon in ta statut. Zakon določa, kateri podatki se morajo varovati kot tajnost ožiroma kateri podatki se ne morejo objaviti. Občani imajo pravico, da razpravljajo o del'i občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organi- zacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena in da jim dajejo pripombe in predloge bodisi neposredno ali p>o svojih družbeno-političnih organizacijah. 165. člen Da bi se zagotovili javnost in družbena odgovđmost v delu občinskih organov, organov družbenega samoupravljanja in organizacij, ki v občini opravljajo zadeve javnega pomena, obravnava občinska skupščina pri izvrševanju dnižbenega nadzorstva splošna vprašanja, ki se tičejo razpolaganja z družbenimi sredstvi, delitve dohodka in način izvrševanja pravic in dolžnosti vseh organov in organizacij. 166. člen Občinska skupščina in njeni organi lahko sklenejo, da bodo dali posamezna vprašanja iz svoje pristojnosti pred odločitvijo v javno razpravo. Predlogi oMinskega družbenega načrta in pror^ima, programi razvoja, programi občinskih skladov, statut občine, predpisi o prispevkih in davkih občanov in dragi predpisi, za katere tako odloči občinska skupščina, morajo biti vsakokrat dani v javno razpravo. Na enak način morajo občinska skupščma in njeni organi obvestiti občane ter delovne in druge organizacije o letnem izvrševanju določb družbenega načrta, proračuna in skladov. 167. člen Splošni akti občinske skupščine se objavljajo v uradnem glasilu občine; v njem se objavljajo tudi drugi sklepi, če tako določi skupščina. Predpisi začnejo veljati osmi dan po objayi v uradnem glasilu, razen, če ni s predpisi drugače določeno. Razen v uradnem glasilu, se vsi predpisi in drjgi sklepi občinske skupščine in njenih organov lahko objavljajo tudi na krajevno običajen način, seznaniti pa je treba z njimi tudi svete krajevnih skupnosti. Glede na pomembnost p>osameznega predpisa ali drugega sklepa občinske skupščine in njenih svetov določijo ti organi lahko za vsak primer tudi druge načine obveščanja občanov o sprejetih predpisih in drugih sklepih prek lokalnega časopisja, dnevnega časopisja, radia in televizije, na sestankih družbenopolitičnih organizacij, organih samoupravljanja delovnih organizacij in krajevnih skupnostih. XV. VARSTVO ZAKONITOSTI 168. člen Splošni akti, ki jih sprejemajo skupščina in njeni organi v mejah svojih pristojnosti, morajo biti v skladu z zvezno in republiško ustavo, zveznimi in republiškimi zakoni, na zakonu temelječimi predpisi in s tem statutom. 169. člen Splošni akti m ukrepi politično-iz-vršilnih organov občine morajo temeljiti na zakonu ali na drugih zakonitih predpisih. To velja tudi za splošne akte In ukrepe delovnih organizacij, kadar odločajo na podlagi Javnih pooblastil. 170. člen Zoper odločbe in druge posamične akte, ki Jih izdajo na prvi stopnji upravni organi in drugi organi občine ter zoper take akte, k Jih izdajajo organizacije v izvrševanju Javnih pooblastil, se lahko vloži pritožba na pristojni organ, razen če lU z zakonom izrecno določalo, da m pritožbe. 171. člen Skupščina odpravi ali razveljavi protiustaven ali nezakonit predpis svojega organa. 172. člen Predsednik skupščine lahko zadrži Izvršitev splošnega akta ali sklepa skupščine In njenih organov, izdanega izven upravnega postopka, če meni, da ni v skladu C zakonom. Tako zadržani akt ali sklep predloži skupščini na prvi prihodnji seji v ponovno razpravo in odločitev. Predsednik skupščine lahko zadrži izvršitev akta, ki ga Je izdal tajnik ali •apravnl organ občine izven upravnega postopka in predlaga skupščini, da o nJem dokočno odločL 173. člen Tajnik skupščine zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanega upravnih organov skupščine, če ugotovi, da ni v skladu s zakonom. O tem takoj , obvesti predsednika skupščine. Predsednika skupščine obvesti tajnik tudi takrat, kadar meni, da Je akt, ki ga Je izdal upravni organ izven upravnega postopka, neveljaven, ali če sodi, da bi z iz^šitvijo akta lahko nastala ikoda. 174. člen Skupščina zadrži Izvršitev vsakega splošnega akta, ki ga Je izdala delovna ali druga samoupravna organizacija, če sodi, da je splošen akt protiustaven ali nezakonit. O protiustavnosti oziroma nezakonitosti splošnega akta, katerega izvršitev je zadržala sk-apščina, odloči na predlog skupščine ustavno sodišče. 175. člen Za varstvo zakonitosti lahko občani opozarjajo skupščino in njene organe no vse splošne akte, ki so jih izdali katerikoli organi na območju občine, za katere sodijo, da niso v skladu z ustavo, zakoni, tem statutom in splošnimi akti skupščine občino in njenih organov. XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 176. člen Pravni akti, ki Jih morajo po določbah tega statuta izdati skupščina ali Ojeni organi, mon^o biti Isdanl najka- sneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega statuta. V roku enega leta po uveljavitvi tega statuta morajo biti dosedanji predpisi občinske skupščine usklajeni z določbami tega stat'Jta. " » 177. člen Ta. statut začne veljati 30. dan po objalrt v Skupščinskem Dolenjskem listu. 178. člen Z dnem, ko začne veljati ta statut, prenehala veljati statut občine Trebnje z dne 8/4-1964. Prav tako prenehajo ve. Ijati: Odlok o izvedbi statuta občine Trebnje (Uradni vestnik dolenjske, št. 18/64), Odlok o ustanovitvi komisije'za verska vprašanja (Uradni vestnik Dolenjske, št. 18/64), OdlOk o spremembi statuta občine Trebnje (Uradni vestnik Dolenjk, št. 13/65, 23/65, 11/68), Odlok o sestavi svetov in komisij (Skupščin-slki Dolenjski list, št. 14'69), Odlok o načinu izbire delegatov občine za zasedanje republiške skupščine (Skupščinski Dolenjski list, št 24/69). Številka: 011-1/70-1 Datum: 24. 12. 1969 Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ciril Pevec, 1, r. OBČINA METLIKA 43. Na podlagi 2. odstavka 119; člena statuta občioe Metlika (Ur. vestnik Dolenjske štev. 19/65) to Skupščinski Dolenjski list štev. 20/68) Je občinska skupdčina Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 20. februarja 1970 sprejela ODLOK o povračila osebnega dohddka predsedniku in podpredsedniku občinske skupščine Metlika 1. člen Predsedniku in podpredsedniku skupščine občine Metlika pripada stalno mesečno povračilo osebnega dohodka, ki se dodoči tako, da se povprečni mesečni osebni dohodek zaposlenih v občini Metlika za preteklo leto pomnoži z ustreznim kOličnikohi. ^ ^ Količnik smaSa: ' ' ^ ^ — za predsednika skupščine '3,5'"' — za podpredsednika skupščine 3^ 2. člen Ce funkcioner iz 1. člena tega odloka opravlja funkcijo poleg dolžnosti iz rednega delovnega razmerja, mu pripada 45 odstotkov osebnega dc^od-ka, določenega s količnikom. 3. člen Komisija ea volitve in imenovanja izda individualne določbe funkcionarjem iz 1. člena tega odloka. ■ * 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Slcupščinskem Dolenjskem listu, uporablja {la se od 1.1.1970. ftte\ilka: 113-3/69 Itetum: 20.2.1970 Predsednik občinske skupščine MeMika: Ivan 2ele, 1. r. 44. Na. podlagi 2. odstavka 119. člena statuta občine Metlika (Ur. vestnik Do-leciiske štev 19/65 in Skiq>ščinskj Dolenjski list štev. 20/68) je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in na seji* zbora delovnih skupnosti dne 20. februarja 1970 sprejela ODLOK o razveljavitvi odloka o nagradah oziroma osebnem dohodku funkcionarjev in vodilnih delavcev v uprati oličlnske skupščine Metlika ' • l.člen Odlok o na^nidah oziroma osebnem dohodku funkcionarjev in vodilnih delavcev v upravi Skupščine občine Metlika (Skupščinski Dolenjski list štev. 27/69) se razveljavi. . ' 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. S«^eviika: 010-11/69 Datum: 20. ?. 1970 ' -Predsednik ottiinsike skupščine Metlika: Ivan 2ele, 1. r. OBČINA KRŠKO 45. Na podlagi 14., 17., 53.,^ 144. in 164. čler.a zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, §c. 8-83/69) ter 224 in .225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski . Dolenjski list, št. .4-52/68) je občinska skupščina Krško 'na seji • občinskega zbora in na seji C zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1970 sprejela ODLOK o organizaciji in izvajanju nekaterih priprav za narodno obrambo na območju občine Krško SPLOSNA DOLOČBA l.ČlMl Ta odlok določa okvirno organizacijo enot in služb teritorialne obram- be. doloća objekte, ki so že ali bodo 2({rajeni, In naprave na obmoćju občane, namenjene samo za potrebe narodna obrambe ter določa iteiTilo uć-nih ur osnovnega in dopolnilnega pouka za obrambo in zaSčito. lov, proizvodnega blaga, namenjenega za potTebe narodne obrambe t miru in vcjni, 8. Objekti io naprave, namenjeni za urjenje občanov ter enot in služb teritorialne obrambe in civilne zaSčite. 9. člen Pouk prebivalstva Je obvezen za vse občane od dopolnjenega 16. do dc^lnjenega 63. leta starosti, če so zmožni ga obiskovati, izvzema osebe ^ 141. člena zakona o narodni obrambi, ki so končale pouk med šolanjem na osnovni, srednji, viSJi ali visoko šoli ter osebe, ki so odslužile vo-JaškT r(A ali kon^le pouk v enotah m službah teritorialne obrambe in d* vflne zaščite. Osnovni pouk prebivalstva traja skupaj 20 učnih ur. Dopolnilni pouk traja 10 ur na leto in zajema vse občane, ki so končali osnovni p>ouk za obrambo in zaščit« 10. člen Pouk pripadnikov enot in služb teritorialne obrambe se izvaja po zakonu vc^aški obveznosti. 11. člen Delovne in druge organizacije mo-rajo organizirati pouk za svoje enote civilne zaščl^ rer svoje enote in službe terltorialnfe obrambe. 12. čl«i Poi^c za obrambo in zaščito se ts-vaja praviloma izven delovnega časa. 13. člen Za organizacijio in izvajanje pouka za obrambo in zaščito skrbijo krajevne skuiHiostl, oddelek za narodno ol> rambo in občinski štab civilne zaščite. 14. člen Zi prekrške določb tega odloka s« uporabljajo sankcije Iz zakona o narodni obrambi. 15. čien Merila aa isiJrro učnega kadra za izvajanje pouka in nagrajevanja ka-firov, ki sodelujejo pri iavajanju po. uka n način izvajanja ter obll^ pouka prebivalstva in enot civilne zaščite določa svet za narodno obrambo. KONČNA DOLOČBA 16. člen " Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 1-8-1/70 Datimi; 24. februarja, 1970 Predsednflt občinske skupSčine Krško: Jože Radej. L r. • ENOTE IN SLU2BE , TERITORIALNE OBRAMBE 2. člen Za obrambo m zaščito na območju cbčine In za iavtševanje nalog, predpisanih z zakonom in drugimi predpis', se ustanovijo enote in službe te-ritonalne obrambe. Na območju občine se ustanovijo enote in službe teritorialne obrambe občine, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. - 3. člen Enote in službe teritorialne obrambe se ustanovijo in organizirajo po občinskem raavojtaem načrtu, ki ga sprej-me svet za narodno obrambo. Sestavo in organizacijo' enot In služb teritorialne obrambe d 5. Naprave, potrebne aa tioposobl-tev zaklonišč (zračni čtetilcl, nefM-o-pustna okzia, vrata in podobno), 6. Naprave za zatensxjevanje in mai>ktranje, . 7. Skladišča aa shrai^jevaoj« oroi-jte in opreme teritorialne obran^M in civilne zaščite ter aa shranjevanije pb-produkoijskega materiala, reservnlh de- 5. člen Od vrednosti objektov in naprav iz prejšnjega člena tega odloka se ne planejo (težnosti do družbene skupnosti., 6. člen Investitorji objektov in naprav iz 4. člena tega odloka si morajo priskrbeti soglasje, da so ti objekti in naprave r skladu z občinskim načrtom za n&rodiK) (hrambo in da bodo na-mecvenl i2klj\i'jno za narodno obrambo. Za dajanje soglasij po prejšnjem odstavku je pooblaščen o^edek za narodno <4>rambo. POUK ZA OBRAMBO iN ZAŠČITO 7. člen Pouk za obrambo in zaščito se sestoji iz osnovnega in dopolnilnega pouka. 8. člen ^ Osnovni pouk za obveznike, ki so razporejeni v enote civilne zaščite, traja skupaj za; 1. tehnične reševalne enote 40 učnih ur 2. gasilsko tefanične reševalne enote (v krajevnih 'sktipooGtih in delovnih organizaci^jah) 55 uSnih ur 3. gasilsko reševalne enote (v manjših delovnih organizacijah, vaseh in stanovanjskih ^radbah) 30 učnih ur 4. sanitetne enote: a) za bc^ničarje in Todje ek^ 80 uCnih ur b) za člane ekip prve pomoči ao učnih ur 5. ek:pe aa socialno delo 28 učnih ur 6. veterinarske enote 50 učnih ur 7. mote za RBK zaičito in iavidnidtvo 55 ur 8. enote za nuBstrelJevanJe in deaalctiviranj> 50 iir DopoloUm pouk traja aa obve2nl-k«, ki so ra^jopejeni v enote dvllne Hkidto, 10 ur na leto. PETROL Trgovsko podjetje »PETROL« Ljubljana, poslovna enota Kočevje razglaša prosto delovno mesto SKLADIŠČNEGA DELAVCA in vabi Jc'sodelovanju. Pogoj: polkvalificirani delavec. Pismene prijave s kratkim življenjepisom je treba vložiti v 15 dneh po objavi tega razglasa pri navedeni poslovni enoti. Komisija za delovna raamerja pri TRGOVSKEM PODJETJU »HMELJNIK« NOVO MESTO razglaša prosta delovna mesta: 1. VODJE SKLADIŠČA 2. FAKTURISTA 3. POSLOVODJE Razen ostalih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — VK ali KV delavec trgovske stroke pod 2. — srednja ekonomska šola ali pa trgovski delavec z znanjem strojepisja pod 3. — VK ali KV delavec gostinske ali trgovske stroke Razglas velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbo dostavite na naslov: TRGOVSKO PODJETJE »HMELJNIK«, Kolodvorska 2, Novo mesto RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja pri OBČINSKI SKUPŠČINI KRŠKO razpisuje delovno mesto RAVNATELJA osnovne šole Krško Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: imeti mora srednjo, višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri s strokovnim izpitom in najmanj 10 let neposredne pedagoške prakse; odlikovati se mora v pedagoškem dielu šole in družbenem udejstvova-nju; imeti mora tudi organiaacijske in pedagoške sposobnosti za vodenje posebne šole in vzgojnovar-stvene ustanove. Kandidati, ki se nameravajo prijaviti na razpis, naj pošljejo v 15 dneh po objavi tega razpisa prijave s potrebnimi dokazili, z življenjepisom in navedbami o dosedanjih zaposlitvah komisiji za volitve in imenovanja pri občinski skupščini Krško. SPLOŠNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE - NOVO MESTO razglaša za dela na gradbiščih na območju Brežic, Krškega, Radeč, Mirne in Novega mesta I več prostih delovnih mest oa • TESARJE • ZIDARJE • GRADBENE DELAVCE Nastop dela in osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka oziroma po dogovoru. Prijave sprejema osebno ali pismeno SPLOSNI SEKTOR PODJETJA V NOVEM MESTU do zasedbe delovnih mest. KRAJEVNA SKUPNOST SEMIČ f . -0 d d a V NAJEM opremljeno kovaško delavnico v Semiču zasebnemu obrtniku ' Interesenti naj se pismeno ali osebno zglasijo pri krajevni skupnosti v Semiču, kjer bodto zvedeli vse pogoje. INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN »KREMEN« - Novo mesto razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo rabljenega osebnega avtomobila znamke FORD M-12, leto izdelave 1966, v brezhibnem stanju. Dražba bo v petek, 13. marca 1970, ob 9. rfri na sedežu podjetja, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 9. Interesenti morajo pred dražbo položiti lO-odstotno varščino od izklicne cene, ki se jim po neuspeli dražbi vrne. Ogled vozila bo mogoč na dan dražbe od 7. ure dalje na sedežu podjetja. Vse ostale informacije bodo interesentom objavljene pred pričetkom dražbe.