Poštnina plačana v gotovini. i Cena 25.— 'ilr Spediz. in abb. post. I. gl\ DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli &II. - tel. 62-7; Uprava: Trst, ulica S. Anastasio fce.' - 'tejt 2-30-3 Goriško uredništvo: Gorica, $tiva feazzftta it. 1, CENA: posamezna številka L 25J — Naročnic*: mesečno L NJO, letno L 1.2fo. —JZa ftipRemstvin-bi* la bi strašna nesreča, če tei ferarii tržaškega vprašanja Sovj&tom u-spelo raztegniti svojo oblast do jadranske obale. Tolažilno dejstvo v tem položaju je za zdaj utrditev balkanskega zavezništva med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo z odobritvijo dodatnega sporazuma glede stalnega tajništva. Glavni namen tega zavezništva je skupen nastop proti morebitnemu napadalcu! »Zmagovalci" In »poraženci U Resnicoljubni in nepristranski Tržačani — in teh je hvala Bogu ogromna večina — so si s pomočjo lastnega opazovanja in lastne razsodnosti izluščili iz povodnji laži in zavajanja, s katerimi nam tako radodarno strežejo v teh dneh politični, upravni in tudi cerkveni skrbniki, določeno sodbo. Tisk, prišepetovamja in tudi prižnica so opravili svoje; ZVU je prebivalstvo pomankljivo obveščala” in v primeru požiga sedeža Frcate za neodvisnost celo netočno. Krvave tržaške dogodke pa so ocenjevala tudi odgovorna središča po eni strani v Rimu — po drugi v Londonu in Washingtonu. Vsa ,.a središča ležijo v območju demokratičnega sveta, kjer vladajo načela svobode tiska in ižražanja. Ne bo odveč, če si ogledamo, kaj menijo o dejanskih krivcih prav ta demokratična središča, kjer ne bi smela gospodovati .naftla potvorb in laži, ki smo jih bili vajeni v polpretekli dobi fašistične in nacistične strahovlade. Rimska vlada je po svojih tukajšnjih zastopnikih — kakor sama pravi — prišla do čisto določenih ugotovitev, ki jih je formulirala v petih točkah. Londonska vlada pa je iz ust svojega zunanjega ministra g. Edena v angleški spodnji zbornici tudi povedala svoje. Prii sluhnimo torej temu zanimivemu dvogovoru: 1) RIM: »V začetku sporadične dijaške manifestacije so se spremenile v spontane in ne vnaprej organizirane.« LONDON: »Poročila (govori Eden), ki sem jih prejel, ne dopuščajo dvoma, da so bili ti neredi namerno izzvani in vsaj delno or ganizirani od krdgov izven področja A. Neodgovorni elementi so očitno imeli načrt, da izkoristijo neki narodni praznik za povzroča nje incidentov v Trstu. Dne 3. in 4. novembra je ZVU zavrnila krog 3 tisoč oseb, ki so skušale priti v organiziranih skupinah iz 'Italije .na področje A. Kljub tema pa se je velikemu števlu posrečilo priti ali se vtihotapiti na STO in se udeležiti nemirov.« 2) RIM: »Te (manifestacije mam reč, pr. ur.) so izhajale iz določe nega ogorčenja o prepovedi izobe> šanja zastave (italijanske seveda op. ur.) na mestni hiši ob času do moljubnega praznovanja, ki je ta ko pri srcu tržaškemu prebival stvu. Nadaljnji »lov na trikoloiv« po ulicah in trgih je, samo pove čal ogorčenje.« LONDON: »Po poročilih, ki sem jih prejel, so se začeli nemiri 4. novembra, kn so metali kamenje, na policijo, ki je uporabljala lesene pendreke. Aretiranih je bilo 17 oseb. En stražnik je bil ranjen, drugi so bili prisiljeni izstreliti svarilni strel v zrak, ko So bili obkoljeni od sovražne množice. Dne 5. novembra so stavkali dijaki in njihove nastope so organizirali starejši ljudje, člani novofaii-stične stranke. Na nekem mestu je bila policija, ki so jo ometavali s kamenjem in drugimi predmeti, prisiljena streljati, da bi se rešila iz nevarne grozečega položaja.« 3) RIM: »Razvrščali so se na- daljnji dogodki, ki so še povečali ogorčenje: oskrunitev templja in nadaljnji podvigi motenja ponovne posvetitve, ki se je končala z ubijstvom.« LONDON: »Oklicana 'je bila splošna stavka in prišlo je do no-med katerimi ;o demonstranti Uporabljali ‘proti in ročne policiji strelno orožje bombe.« 4) BIM: »Vsi in tudi najtežji incidenti so se dogodili edino kot posledica ukrepov civilne policije, ki so se vedno izvajali s skrajno strogostjo in z lahkoto uporabljanja strelnega orožja, in to v okoliščinah, ki jih niso opravičevale. To je dokazano z dejstvom, da ni prišlo do incidentov tam, kjer so red vzdrževali vojaški oddelki in ki so jih s simpatijami pozdravljali.« LONDON: »V teh dneh nemirov je bilo šest oseb ubitih in 162 ranjenih, med njimi 79 stražnikov. Na ulice so bile poslane štiri čete vojaštva in tako je bil vzpostavljen red, ne da bi čete morale u-porabiti strelno orožje. Dostavljam, da se zdi, da je pokazala policija občudovanja vredno disciplino in zadržanost nasproti skrajnemu izzivanju.« 5) RIM: »Trmasta prepoved izo, bešanja zastave na mestni hiši, ki jo je ljudstvo odločno zahtevalo, se lahko smatra kot edini vzrok, ki je sprožil težke dogodke. Iz toga sledi, da bi se lahko preprečili boleči incidenti, če bi se v samem začetku pokazalo več dobre volje nasproti čustvom, ki se jih je moralo pričakovati.« LONDON: »Britanska vlada zelo resno gleda na te dogodke, t-skreno obžaluje izgubo življenj, ranjence in uničenje lastnine v Trstu. Toda odgovornost za te tragične posledice morajo nositi edino tisti skrajni elementi, ki so namenoma povzročili in organiziral' te nerede. Področni poveljnik, ki je seveda za vse odgovoren britanski vladi po njenem načelniku generalnega štaba, uživg popolno podporo britanske vlade pri vseh korakih, ki so potrebni za obnov;-tev in ohranitev reda. Ameriška vlada je tudi naznanila, da ima popolno zaupanje v področnega poveljnika in v druge predstavnike ZVU ter v njihovo sposobnost. d» zvesto izpolnjujejo svojo dolžnost Jaz 'sem stališče britanske vlade čisto jasno sporočil italijanski vladi in 'jo pozval, naj stori vse, kai more, da bi ukrotila tiste elemeti te. ki so odgovorni za izzivanie nemirov v Trstu in poznejše proti-zavezniške demonstracije v Italiji.« Uradne ugotovitve italijanske vlade so presenetljivo podobne političnim člankom svetovalcev italijanske vlade v Trstu in prikrojene po merilih tistega mussolinijan-skega vzdušja, ki je varalo in zavajalo nad dve desetletji italijanski narod in ostali svet. V tem vzdušju je rastlo in se vzgajalo vse dananšje italijansko razumni- štvo, in ta tipično mussolinijanska miselnost daje poseben pečat političnemu vodstvu vseh italijanskih strank z redkimi izjemami. Tržaški župan, ing. Bartoli, je — če se ne motimo — že kmaiu po neizvršenem odloku 8. oktobra jav.no izjavil, da bo šel na mestne ulice na čelu tržaških množic,' ki bodo demonstrirale za priključitev Trsta 'Italiji. Ob iskanju krivepv ža tržaško krvoprelitje se na to u-javo ne bi smelo pozabiti.... V teku druge svetovne vojne smo tako iz Londona kakor iz Rima poslušali »RESNICO«. Medtem ko sta britanski predsednik vlade, g. Churchill, in njegov zunanji minister, g. Eden, tudi v. najtežjih dneh svoje domovine razodevala svojemu narodu tudi najneprijetnejšo resnico, je italijansko ljudstvo poslušalo iz Rima najprijetnejše laži in zavajanja v trenutkih, ko je bila resnica prav nasprotna. Nimamo prav nobenega vzroka verjeti, da bi se bila britanska verodostojnost PO ZMAGI pokvarila, in na žalost se prav z italijanskim uradnim poročilom o dogodkih v Trstu nismo prepričali, da bi se resnica mussolinijanskega kova PO PORAZU količkaj prevzgojila. Trezna presoja Bivši italijanski obrambni minister, republikanec Pacciardi, je 6. novembra govoril v Ceseni ter poudaril, da je neprijeten položaj, o katerem je danes Italija, posledica nesrečnih volitev od 7. junija. V kratkih besedah je nato orisal zgo-do vino tržaškega vprašanja od trojne izjave v letu 194S do dvostranske izjave od 8. oktobra letos, ter takole nadaljeval: »Področje A ni bilo nikdar spor* no. Eden ga je ponudil De Gaspe• riju po svojem obisku v Beogradu. Toda če bi Italija zasedla področje A v sporazumu s Titom, bi to pomenilo razdelitev, če pa bi ga zasedla proti Titu, bi to pomenilo povečanje napetosti na naših mejah ter morda tudi odprte sovražnosti. Predloge, ki so bili še boljši od teh, je prejšnja vlada zavrnila, ker-je hotela celotno rešitev vprašanju. Nobenega dvoma ni, da je izjava od 8. oktobra, v zavezniških nkmenih, pomenila dejansko razdelitev, potrjeno po umiku njihovih čet. Toda naša vlada jo je sprejela kot prvi korak do celotne rešitve vprašanja. Na to tolmače*■ nje je Tito odgovoril s splošno mobilizacijo in z grožnjo voja-škega nastopa.« »Danes je stvar taka — je nadaljeval Pacciardi — da bi se morali pripraviti na vojno, če bi mislili kljub Titovim grožnjam vkorakati na področje A. Ne pričakujemo, da bodo to storili zavezniki namesto nas. Ali smo pa pripravljeni — se je vprašal minister — ne samo na resne poteze, temveč tudi na to, da vpokličemo nekaj desettiso-čev strokovnjakov ter dva letnika, da postavimo naše divizije v vojno pripravljenost? In sovražnosti bi ostale omejene, po zanimanju, ki so ga pokazali Sovjeti glede tega vprašanja? Ce mi nismo pripravljeni na te žrtve, nimamo nobene pravice, da jih zahtevamo od Zaveznikov.« Pacciardi je ob koncu izjavil, da so zdaj ogroženi in omajani ne samo uspehi, ki jih je Italija dosegla v zunanji politiki, temveč tudi socialne reforme, ki so jih začele prejšnje vlade. Iz tajniSfea SDZ Glede na tx-ditve in vesti, po katerih naj bi se nedavnega obiska nekaterih občinskih svetovalcev in županov iz področja A Svobodnega tržaškega ozemlja v Beogradu udeležili »predstavniki SDIZ«, izjavljamo, da ni Slovenska demokratska zveza za Svobodno tržaško ozemlje nikogar pooblastila, da se udeleži ,gornjega obiska. Zato, v kolikor se je kakšen član SDZ udeležil obiska, je to storil na svojo pobudo in odgovornost ter je nastopal v svojem lastnem imenu, .nikakor pa ne v imenu SDZ. Tajništvo SDZ V Trstu, 13. novembra 1953. Ali naj skrbi vsak sam za lastno varnost? Par načelnih pripomb k zadržanju policije in javnosti ob napadu na prostore Fronte za neodvisnost v Trstu To. kar se je ob priliki zadnjih nemirov v Trstu zgodilo s prostori Fronte za neodvisnost, ki so v stavbi v samem središču mesta, na korzu, in v neposredni bližini glavnega sedeža Zavezniške vojaške u-prave, ni malenkost. Uradi tega političnega gibanja so bili doslej vedno eden izmed glavnih ciljev, proti kateremu so nestrpneži u-smerjali svoj bes. To so prav dobro vedeli tudi varnostni organi, ki so zaradi tega morali poskrbeti za njihovo varnost. To so tudi storili dne 5. novembra, popolnoma pa je odpovedala zaščita, ko se je 6. novembra dopoldne zbralo pred sedežem Fronte za neodvisnost o-krog dve sto ljudi, katerih število ie šele po opravljenem dejanju na-rastlo na okrog tisoč (»Messaggero Veneto«, 10. nov. 1953). Kako je pravzaprav potekel ta incident? Dva stražnika, ki sta bila pred hišo, sta se pred zbirajoči mi se mladeniči zaprla v vežo, napadalci pa so pred samo stavbo nemoteno formirali nekakšno »piramido«, in kakor pričarane so se pojavile tudi lestve. Tako so lahko skpzi okna vdrli v prostore, ki so v prvem nadstropju, od koder so nato zmetali na ulico vse pohištvo ter ga slavnostno zažgali. Številni policiji, ki je bila zbrana v in ob sosednji palači Zavezniške vojaške uprave, ni padlo niti na misel, da bi preprečila to vandalsko In vse- ga obsojanja vredno šovinistično dejanje. i»Ultime Notizie« so ji zaradi tega še istega dne, 6. novembra t. 1., izrekle posebno priznanje z besedami: »Stnažni zbor ZVU, ki ga tvorijo stražniki v običajnih policijskih uniformah, katerih se ne sme istovetiti z zloglasnim »letečim oddelkom«, ki je odgovoren za včerajšnje in današnje umore, niso pri napadu na prostore Fronte za neodvisnost nastopili proti demonstrantom. Omejili so se na to, da so postavili kordon za o-brambo sedeža ZVU.« Res zaslužena, a kaj žalostna pohvala! Dobri so tisti, ki puste požigati in razbijati, pa čeprav gre pri tem za stranko, ki je dobila pri zadnjih volitvah nad 30 tisoč glasov ter je vse prej kakor skrajnostna in nasilna; hudobni in grdi pa so tisti, ki so razbijačem stopali na prste. Prav bi bilo, če bi nadrejeni .preiskali, kdo ‘ je odgovoren za tako ravnanje poklicanih varnostnih organov ter bi dotičnika tudi primerno kaznovali. Ce se to ne bo zgodilo, potem 'bomo pač vedeli, da smo se povrnili v stare čase, nekako za trideset let nazaj, ko so tudi goreli razni domovi in središča, takrat pač slovenski, ter so se organi javne varnosti omejevali v glavnem na to, de so ščitili javne urade in sosednja poslopja, gasilci pa na to, (Konec na 2. strani) Stran 2. DBMOSR^pjjji Leto VII. Stev. 45 VEST I 2 GORI S. K E G A l i;. tu > Odgouornosl za Slovenci v Italiji smo opazovali od daleč potek krvavih dogodkov v Trstu in smo bili popolnoma prepričani, da so se manifestacije italijanskih dijakov vršile načrtno po ukazu od zgoraj, verjetno tudi iz samega Rima. Po zloglasni ■britsko-ameriški izjavi od 8. oktobra bi si človek pričakoval velikanski izbruh -zadovoljstva pri tržaških Italijanih. Namesto tega pa je prišlo do javnega izraza največje zaskrbljenosti za bodočnost Trsta tudi pri ljudeh, ki so. doslej pripadali iredentističnemu taboru. Ta poiav, ki so ga tržaški neodvisneži in pa mednarodni tisk še premalo izkoristili, je mučno vplival na Rim. Predstavniki tržaških laških liberalcev so se podali k ministrskemu predsedniku Pelli in mu še bolj odkrito razgalili vso resnico. Povedali So mu, da se je tržaškega prebivalstva polastila velika skrbljenost zaradi povratka Italije in da je od 8. oktobra dejanski vsa trgovina in kupčija v Trstu ustay'r ijena. iSvetovali so mu, naj vsaj za Trst uvede pravično in naglo demokratično upravo po modernem vzoru, ker se tržaško ljudstvo še vedno spominja avstrijske uprave in hvali tudi zavezniško. Nadalje so ga prosili, naj takoj zopet vzpostavi krajevno avtonomijo in zagotovi najširše svoboščine glede na prisotnost slovenske manjšine na Tržaškem. Končno so italijanski tržaški liberalci zahtevali od predsednika 'Pelle earine prosti pas in tako ter tolikšno industrijo1, ki naj prepreči vsako vrsto brezposelnosti. Ministrski predsednik Pella ie, po vzgledu všeh svojih prednikov, obljubil, da se bodo vse te želje in zahteve izpolnile! Mi Slovenci v Italiji pa vemo, da se niti ena sama od vseh teh obljub ne bo izpolnila, ker imamo 'i. vsemi takimi obljubami vseh italijanskih politikov prebridke izkušnje. Italija manjšine raznaroduje ne ščiti Vsi dosedanji italijanski politiki, ki so bili na vladi, so s slovensko manjšino ravnali kot z navadnim brezpravnim ljudstvom. S tem ljudstvom, omikanim in poštenim, so vedno ravnali hinavsko: ali so, kot liberalci z Giolittijem trdili, da uživa vse in iste pravice kot vsi ostali državljani; ali, kot fašisti z Mussolinijem, ga načrtno in nasilno raznarodovali, konfinirali, metali v zapore in streljali na moriščih; ali pa ga, kot demokristjani po drugi svetovni vojni, kratko in malo prezirajo, mu kratijo človečanske, narodne in jezikovne pravice, raznarodujejo njegove <>-troke in trdijo, da se mu godi naravnost vzorno!... V svet pa so tržaške stranke poslale spomenico, v kateri zatrjujejo, da Slovenci pod Italijo uživamo prav vse pravice! Izrecno so v tej spomenici omenjali prav tiste člene ustave, ki se tičejo naše zaščit«, ln ki jih demokristjanska vfada noče uveljaviti v našo zaščito. Ko pa so naši izvoljeni predstavniki take gorostansne trditve pobili s protlspomenico na Organizacijo združenih narodov, so i-tajijanski listi, zlasti »Arena di Pola«, izbruhnili proti njim in zahtevali, naj jih vlada kaznuje in jim odvzame italijansko državljanstvo (ki ga, seveda, nikoli prosili in niti želeli niso, saj je Italija te slovenske kraje z orožjem zasedla!). Takega licemerstva je vsa italijanska politika polna od juga do severa, od rnekdaj do danes! In s takim licemerstvom nam bo italijanska politika še naprej delila j-sodo. Italijani so namreč, od politikov do cerkvenih krogov, vsi od Boga izvoljeni, da širijo omiko v svet in narode učijo!... V ostalem pa, kako naj predsednik Pella uvede v Trstu carine prosti pas, in s tem odpravi uboštvo pa postavi na noge tako in tolikšno industrijo, ki naj odpravi nevarnost vsake brezposelnosti, ko so drugi kraji Italije še mnogo r.a slabšem kot pa Trst sam? Prosti pas v Gorici se je izkazal kot dober pašnik samo za peščico kapitalistov! Vsa goriška industrija v okviru prostega pasu se bavl s prepečencem, bomboni in likerji, ki jih v notranjosti države dobimo po isti ceni kot v goriškem prostem pasu. Kar se pa«brezposelnosti tiče, je vsa industrija zaposlila vsega skupaj le kakih 700 delavcev. 1 Da bi torej le nekaj navdušenja pokazali na tržaških ulicah, so pripravili demonstracije mladoletnih dijakov pod vodstvom odrasbh mojstrov! In s tem so prvi zakrivili smrt teh mladoletnih. Moralno odgovornost za vse smrtne žrtve od 5. in b\ novembra nosijo vsi tisti, ki so izgrede pripravili in odobrili. Pa naj to bodo ministri, škofje, župani ali fašistični voditelji. Naš človek nam je povedal, da mu je neki istrski izseljenec, ki biva v Gorici, zaupal, da so mu jali in kamenjali Kdor kriči proti tržaški policiji in jo dolži zločina, je licemerec! Žrtve .pomilujemo in jim izrekamo vso čast kot žrtvam nasilja, ki pa ga ni zagrešila policija, ampak tisti licemerci, ki so nasilje pripravili in povzročili! Pri komu so v Trstu našli orožje? Pri fašistih! Kdo je demonstrantom dal bombe, če ne tisti, pri katerih so orožje našli?! Ali Angleži končno spoznavajo italijansko politiko? Kdo ni opazil in razumel, da je bil nastop italijanskih najetih demonstrantov proti, britanskim vojakom v Trstu, medtem ko So a-meriške pustili pri miru, ukazan od zgoraj? Mladoletni dijaki ne morejo razumeti politične taktike, kakršne so dejanski izvajali, če jim kdo lega ne ukaže! ponujali deset tisoč lir, če bi šel v Trst demonstrirat.... Nasilje kot dokaz patriotizma Ukazali so Poletnim, naj kamenjajo civilno policijo, ker so upali, da ,se ta je bo upala uporabljati orožja proti mladoletnim! Ni rečeno, da niso prav visoki organizatorji demonstracij svetovali, naj se mladoletni dijaki na-lajšč zatečejo v cerkev sv. Antona in od tam policijo kamenjajo! Kei-lhl je v cerkev stopila tudi polici-jal, so liberalci takoj zagnali krik d j oskrunitvi svetišča in poskrbeli žaj njegovo zopetno teatralno posvetitev!' Ko pa so Lahi v Ljubljani z revolverjem v roki vdrli v razne cerkve in pregnali naše ljudstvo takrat ni bito nobenega laškega škofa, ki bi tako početje obsodil in kričal nad oskrunitvijo svetišča! Ko so laški vojaki z mezgami in orožjem zasedali razne cerkve po naših krajih, tudi ni bilo nobenega laškega škofa in kaplana, kihi vzrojil nad takim ravnanjem! In ko so fašisti leta 1928 napadli župnika Guština prav v isti cerkvi sv. Antona v Trstu, ga vrgli s prižnice in pretepli, tudi rti bilo nobenega laškega svečenika, ki bf se nad tem zločinom in nad to re-; snično oskrunitvijo cerkve zgražal, dejanje obsojal in svetišče zopet posveti! Kje iskati večje licemerstvo kot pri onih, ki v Trstu kričijo nad »oskrunitvijo« cerkve sv. Antona? Odkar svet obstoja, velja pravilo, da se moža postave in vojaka nihče ne sme dotakniti, še manj ga zmerjati in kamenjati, kot so to delali nositelji tritisočletne omike v Trstu, poslužujoč se mladoletnih. Mož postave in vojak imata pravico streljati na vsakega napadalca! Tako se je zgodilo tudi v Trstu! ‘Sedaj se izgovarjajo, da bi zavezniki morali dovoliti, da se italijanska zastava izobesi na občinskem poslopju, ker je šlo za proslavo skupne zmage nad Avstrijo in Nemčijo. Slovencem v Italiji pa Italijani prepovedujejo vsako še tako upravičeno uporabo slovenske trobojnice. Niti slovenskim občinam na Svobodnem tržaškem ozemlju ne dovolijo slovenske zastave na občinskih stavbah! Celo slovenski jezik je v uradnem poslovanju slovenskih občin in Občinarjev po italijanskem zakonu strogo prepovedan! Oni, ki bi demokracijo radi dru-ige učili, naj si jo pri drugih učijo! Sicer pa kdo kriči na zločin!? A!i ni italijanska policija pred ne- oktobra. s Katerim odgovarja na kaj leh pobria sest delavcev v Mo- alanek v »Demokraciji« od 16. o *obra ^ede prostega pasu. Go ti v prostore neke' industrije? Ali nista bili še lansko leto ubiti dve osebi nekje v srednji Italij -- -----j- — • ■ —— - - v f/rvjuu 11 jmau ob priliki neke demonstracije? In mora šele uresničiti, opirajoč se kdo je ubil iSlovenca Jušo v Beneški Sloveniji? Zakaj oblastva tega zločina ne odkrijejo in kaznujejo? Kdo je v Trstu ubil mlado Vrfcb- čevo? Kako bi z nami ravnala italijanska policija, če bi se mi na Goriškem dvignili v demonstracijo proti krivični Italiji in policijo zmer- Naročili so jim napad samo na britanske vojake in ne tudi na a-meriške, da bi se .bolj prikupili poslaniku Luce v Rimu! Tudi v tem zadržanju in ravnanju vidimo hinavščino in licemerstvo! Toda Angleži topot niso nasedli in zunanji minister Eden je ostro obsodil ravnanje italijanske politike in njenih voditeljev. Italijanska demokristjanska vlada je fašistom dovolila zopetno organizacijsko javno življenje. Sedaj bi rada fašiste porabila kot ustrahovalno orodje v Londonu in v Washingtonu. Ali ni že De Gaspe-ri žugal, da preti nevarnost fašizma, če mu Trsta takoj ne izročijo? Vlada sama je torej kriva obnovljenega fašizma in vseh posledic, ki so s tem povezane! Le žal, da so Angleži že tolikrat italijanskim zvijačam nasedli, in sicer vedno na našo škodo! Ali ne razumejo, kakšna usoda, čaka tržaške Slovence, če se Italija vrne v Trst? Upamo, da je minister Eden vedel, kaj te Slovence čaka, ko ni hotel odgovoriti na vprašanja laburističnega poslanca Reginalda Fageta, ki se je glasilo: »Ali niso tržaški dogodki jasen dokaz, da niso Italijani zmožni vladati manjšinam?« Kes težek je položaj Slovencev pod Italijo in čas je, da italijansko krivično politiko zunanji svet spozna! SOCIALNA VPRAŠANJA DbEinsha seja v Soi/odnjati Proračun za leto 1954 in prošti pas V soboto 7. t. m. je bila seja ob-, na besedilo člena 11 istega zakona. Menimo, da je tako tolmačenje Sinske.ga sveta v iSovodnjah, na, _________ __ _ _______________ - kateri »o izvolili novo občinsko le izgovor, ki ga goriški upravite-vohlno komisijo, ki jo sestavljajo 1 ji prostega pasu uporabljajo pro-gg. Venceslav Buzon, Emil Deve- ti upravičenim zahtevam Sovodenj-tak in Ivan Godina ter za opozici- cev po soudeležbi na dobičku od jo g. Peter Tomšič. Za namestnike prostega pasu. Na vsak način je pa so izvolili gg. Janka Cotiča, tolmačenje zakona, kot ga g. žu-Andreja Pipana in Ivana Cotiča pan iznaša, zgrešeno, ker je prosfi ter za opozicijo g. Venceslava Cer- pas v veljavi, občina Sovodnie Pa mca. ;r ' Družinski davek so povišali za v območju tega pasu. r-sss. so nakazali 15 tiso« lir, brgahlstoHi in Cerkvenikom 50 tisoč lir, rupen-skemu župniku pa povračilo najemnine cerkvenega zemljišča za leti 1952 in 1953, ki jo je do sedaj prejemala občina. Predlog za otvoritev lekarne so’ odbili, ker bi stala preveč in ni prav nujno potrebna glede na bližino mesta. Končno so razpravljali o proračunu za leto 1954, ki so ga tudi odobrili. Znašal bo 11.923.194 lir' dohodkov in 14.228.000 lir izdatkov'. Primanjkljaj je 'torej predviden v ‘višini 2.305.000 lir. Kakor vidimo, je proračun zelo visok in primanjkljaj tudi! To de;: stvo je skoraj neverjetno za malo kmetsko občino, kot so Sovodnje. Premalo je bilo v občinskem svetu govora in razpravljanja o tej težki zadevi! Kako znižati breme davkoplačevalcev in hkrati odpraviti primanjkljaj? To zanima javnost! »Primorski dnevnik« od 11. t. m. priobčuje županovo pismo od 29. oktobra, s katerim odgovarja spod župan po svoje tolmači zakon, ki je prosti pas uvedel, in trdi, da se zakon o prostem pasu Kadar se lisica oprauičuie Italijanski tisk priobčuje število učencev na osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom na Goriškem in prikazuje, da je povprečno sedem učencev na razred in petnajst na vsako učno moč. Statistika je v redu in — ker gre pač za manjšinsko šolo — povprečno število učencev na razred in na učno moč ne more biti deležno kritike. V Stivanu je pred leti bil en sam učenec v italijanski šoli in je imel na razpolago svojo u-čiteljico in kuharico s posebno menzo zanj! V nekem kraju v območju Brl-ksena na Tirolskem je 'tudi en sam italijanski učenec s svojo posebno učiteljico! Ko pa so Sloverfci iz Ločnika zahtevali svojo slovensko šolo, so jim odgovorili, da mora biti polnih petnajst otrok za njeno otvoritev in so jih še na drugi način ustrahovali! Slovenci y Italiji pa se pritožujemo .proti raznarodovalni politiki, k: stremi za tem, da starši svojih otrok ne pošiljajo v slovenske šole. Na ta način število učencev pada. kfer so starši pod stalnim strahom bodisi zaradi kruha, bodisi zaradi policajev, ki z določenim namenom nalašč povprašujejo, kakšen jezik doma govorijo, in v katero šolo svoje otroke pošiljajo! Poleg tega pa ie slovenskim optantom obiskovanje slovenskih šol u-radno prepovedano. V videAski pokrajini pa, kjer je kakih 50 tisoč Slovencev, vlada ni odprla niti enega razreda slovenske osnovne šole. Pač pa odpira italijanske otroške vrtce v raznarodovalne namene! Dopis iz Doberdoba V kratkem bodo v Doberdobu zgradili orožniško postajo. Tako dobi občina nazaj poslopje, ki ga orožniki sedaj zasedajo. Kljub prisotnosti vojakov pote- ka naše življenje mirno. Zaradi dogodkov v Trstu so v tržiških ladjedelnicah napovedali desetminutno stavko. Tam delajo tudi naši domačini, ki pravijo, da se s to odločitvijo vseh sindikalnih vodstev veliko število delavcev ni strinjalo. Stavka, čeprav kratka, je imela politični značaj! Po eni strani delavcem politično stavkanje prepovedujejo, po drugi pa jih k temu nagovaria:o in silijo! rico, kakor g. župan v svojem pismu napačno trdi. Ali pa naj pokaže zakon, na katerega se njego« va trditev opira!... Pomagajmo jetičnim bolnikom Združenje za pomoč jetičnim bolnikom, ki ima svoj urad v Gorici v ulici Roma 6, sprejema prispevke za pomoč revnim bolnikom na jetiki. To 'združenje opravlja veliko so Cialno delo, ko kliče vse ljudstvo, naj prispeva za pomoč tistim jetičnim bolnikom, ki nimajo svojih sredstev, da bi se zdravili, (ko jih ta huda ni neizprosna bolezen zalezuje. Dolžnost .nas vseh je, da se pozivu odzovemo, kolikor moremo, ker bomo s tem storili tudi mi našo socialno ižoižnrsl! Vzajemna pomoč je iepa lastnost človeka, 'zato upamo, da naša javnost ne ostane .gluhih ušes in trdega srca pri .tako visokem poslanstvu, ki ga je deležna, z zahtevanimi prispevki! ,b Končno je vldda 'Sprejela sklep, da bodo tudi upokojencem, ki 'jih je kakih sedem sto tisoč, izplačevali trinajsto plačo proti koncu decembra vsakega leta. Ta pravični sklep nas pa spominja na krivični položaj, v katerem živijo upokojeni uradniki, bivše Avstrije, katerim še vedno niso izenačili prejemkov z ostalimi italijanskimi državljani. Njihove pokojnine so tako nizke, da se z njimi res ne morejo preživljati. Pred kratkim se je podala v Rim posebna komisija teh upokojencev, kjer so jim nekaj obljubili. Upamo, da pride topot res do pravične rešitve te zadeve in do povišanja teh pokojnin, saj je že skrajni čas, da se vlada zgane. Iz vbava g smrt Mrtvec, ki so fia predpretekli ■teden potegnili iz *oče pri Straž-cah, je 52-letni Rafael Drašček iz Anhovega pri Kanalu. Izvedeli smo, da je pokojni Drašček šel v prostovoljno smrt iz o-bupa nad svojo težko gospodarsko socialno usodo. V tovarni se je namreč tako hudo joonesrečil, da je moral nositi Železni oklep, če se •}« hotel gibati. In ker ni mogel več delati, so mu nakazali majhno m Sk ofova bolest Vsi italijanski listi prinašajo bolestne besede, ki jih je škof San-tin spr&ovoril v cerkvi sv. Justa v torek 3. novembra, ko je tožil, da že osem let čakata on in tržaško ljudstvo na zmago pravice, da ne bosta več predmet izmenjave, kot kako navadno blago. Skof Santin je seveda govoril kot Italijan in v imenu italijanskega ljudstva v Trstu! Toda Skof Santin je škof tudi zn Slovence in bi kot tak moral povedati, da so Slovenci trpeli mnogo več kot on in njegovi bratje I-talijani pod fašizmom in še danes trpijo pod trdo vlado demokristjanov. Videmska kurija celo naseljuje med beneške Slovence laške duhovnike! To je raznarodovanje, ki ga Slovenci hudo in bolestno občutimo. Vendar škof Santin nima v imenu Boga, ki ga je klical na pomoč, pomilovalne besede za naše trpljenje pod krivičnim italijanskim vladanjem! Niti ni škof Santin nikoli dvignil glasu zoper fašizem, ki nas je mučil skozi dvajset let! Pa se nas je usmilil Bog in fašizem se je zrušil! Davčne olajšave Po zakonu Tupini so za 25 let oproščene davka na gradnjah vse stanovanjske hiše, lokali za trgovino in urade, če niso luksuznega značaja. Te olajšave veljajo za lista poslopja, ki jih pričnejo gra ■diti pred 31. decembrom 1956 dokončajo v dveh letih. m Stavba ffnltjansbih dijahov V zvezi s tržaškimi dogodki so pretekli 'teden goriški italijanski dijaki stavkali. Med obhodom po mestu so gojenci zavoda »Fflzi«, to je istrski izseljenci, kričali »Smrt Slovanom!« Dopis iz Števeriana Pri nas imamo novega kaplana, Hilarija Cotiča, ki smo ga veseli. Naš župnik g. Sedej že nekaj časa ni pri trdnem zdravju in je prav, da mu pomaga mladi kaplan, saj zahteva števerjenska župnija precej dela in truda, pa tudi skrbi in potrpežljivosti. • • • Za vseh mrtvih dan je naš župan g. Ciglič jpoložil venec na spomenik padlim iz Steverjana in pri tem spregovoril primerne besede! Vse se je izvršilo v lepem redu in dostojno, kot pač taka slavnost zahteva.'Vse ljudstvo in svojci padlih so S takim spominskim slavjem zadovoljni, ker ni povezano s stran-; karskim in političnim poudarjanjem in pomešanjem. Mrtvi so mrtvi! Oni zahtevajo le mir in ljubezen med nami! Maša zadušnica V nedeljo 8. t. m. ob 9. uri zjutraj je bila v cerkvi sv. Ignacija na Travniku maša zadušnica za vse naše vojne žrtve. pokojnino, s katero pa ni mogel živeti. Se mladi sin je prejemal komaj tisoč osem sto dinarjev na mesec. Nekega dne pa so pokojnega Draščeka poslali na .zdravniški pregled in modri zdravnik je ugotovil, da je še zmožen za delo, kljub njegovemu kretanju v oklepih! In Draščeku je pravična komunistična oblast v Titovini znatno znižala še tisto malo pokojnine, ki jo je prejemal. Mož je .tedaj vrgel od sebe oklepe, se sezul in se vrgel v Sočo. Voda ga 'je prinesla iz Titovine v Gorico, kot pričo socialistične pravičnosti Titovega komunističnega režima, iki sloni na delovnem ljudstvu in skrbi za delavstvo!... Mi naj vsak skrbi sam za lastno samost? (Nadaljevanje s strani) da so preprečili širjenje ognja na bližnje hiše. Kaj je pravzaprav glavna naloga policije? Da skrbi za javno varnost in posameznikom ali skupinam preprečuje, da bi si na lastno pest z nasiljem kovali svoje pravo. Ce policija tega ne bi hotela storiti, potem pač ne bi preostalo drugega, kakor da se oboroži vsak za svoj račun in da si z lastno močjo zajamči spoštovanje svojih pravic. Toda to ne bi bila več pravna država, temveč divji za-pad. Upati je sicer, da nismo še tako daleč, in da se primer, kakršen se je že drugič zgodil s sedežem Fronte za neodvisnost, ne bo ponovil. Pretežak in preveč načelen je problem, proti kateremu so e organi javne varnosti ob tej priliki pregrešili. Drug zaskrbljujoč pojav, ki ga ta dogodek odkriva v vsej grozeči goloti, pa je neprikrito odobravanje, s katerim je iredentistični del tržaške javnosti, posebno pa Ales-sijevo — ln s tem glavno tržaško časopisje — sprejelo na znanje to nečttvano dejanje politične nestrpnosti. Kje pa smo vendar? Naj bo’ zopet dovoljeno politične nasprotnike preganjati z »ognjem in mečem«? Ali smo se vrnili v čaše, ko »namen posvečuje vsa sredstva«? Kje pa je tista strpnost in spoštovanje pravnega reda, na katerega se prav isti krogi tako radi Sklicujejo, ko govore o »večnem poslanstvu Rima«? Vsaka država, ki hoče ostati svobodoljubna in demokratična, mora imeti ver interes na tem, da take izlive prepreči, da zaščiti pošten način sožitja in borbe posameznih političnih skupin. Demokratični duh, ki naj bi po zatrdilu nekaterih glasnih brl .preveval povojne italijanske množice, je prav pri tem požigu dokazal vso svojo slabost. .Tu in tam se sicer oglašajo resni glasovi, toda v odločilnih, trenutkih prevaga drhal, kateri ni-, hče ne upa resno nasprotovati, od najvišjih cerkvenih avtoritet, ki bi morale učiti: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe«, pa do najvišjih civilnih predstavnikov, ki se boje, da bodo izgubili svoj prestiž, če ne bodo trobili z maso v isti rog. To pa je pot, ki ne vodi ne k demokraciji, ne k svobodi, temveč navzdol, v mrak, temen mnilt. B. BELTRAM - TRST IMPORT - EXPORT Darilne pakete za Jugoslavijo in druge države po najnižjih cenah Pošiljamo živila, zdravila, tekstilno blago, šivalne stroje, radijske aparate, harmonike, kolesa, vespe in druge artikle sploh. Razpolagamo s skladiščem vPunto Franco 2/a»2t Obrnite se osebno ali pismeno na urad v ulici Maidirivo 3/1. - Telefon 69-91 Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU - IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 Cormons - prov. Gori aja !Le:o VII, Stev. 45' D E STO Ž 6 A Č X J i' Stran 3., Kdo je vsemu temu kriv? Pretekli teden je bil nedvomno izpolnjen z žalostnimi dogodki. Sest mrtvili in okrog sto do sto petdeset ranjenih, mesto pod vtisom mučnega predrevolucioharnega ozračja in meščanske vojne. Vsaki poslovno delovanje je bilo ukinjene. Prebivalstvo mesta je zaskrbljeno zrlo v bližnjo bodočnost. •Nujno se moramo vprašati, ali je bilo vse to potrebno in — ker vse io gotovo ni bilo potrebno kdo je vse to zakrivil. Ce sodimo po italijanskem nacionalističnem tisiku, je vsega tega kriv general Win.ter.ton. 2e od časa lanskih marčnih neredov je bila tukajšnja iredentistična struja kaj slabo razpoložena glede njega, čeprav se je po marcu 1952 resno trudil, da bi s svojim zadržanjem pridobil vsaj del tiste iredentistične .strpnosti, ki jo je njegov predhodnik general Airey v tolikšni, meri užival. Se takoj po 8. oktobru so bile Wintertonove izjave, da to x vsemi razpoložljivimi sredstvi v ‘Trstu branil red in mir proti vsakemu zunanjemu napadu — mislil je pri. tem na primer morebitnega jugoslovanskega napada — pri ire-, •dentistih naletel na veliko odobra-, vanje. Iredentisti so zdaj vedeli, da to Winterton branil Trst proti Jugoslaviji. Zato so mislili, da ho proti njihovim prevratniškim poskusom nudil le polovični odpor. Prvi poskus so zatorej napravili takoj po objavi sklepa od 8. oktobra, toda ta je dovedel le do izpada, ki so ga iredentisti uradno obžalovali, 3ti je pa jasno pokazal, da 3 tukajšnjo civilno policijo, če je potrebno, že pridejo na kraj. Ta prva izkušnja je Wintertono-vemu položaju dala kaj občutljiv značaj. Winterton je moral po eni strani preprečiti vsak prizor, ki bi ga jugoslovanska stran mogla tolmačiti kot predajo Trsta Italiji in — dosledno temu — kot »casus belli«. Po drugi strani je pa moral preprečiti organizacijo neredov v fnestu, ki 'bi iz kakršnega koli povoda mogli nastati. Obramba mesta proti povzročiteljem nemirov od zunaj in znotraj je zahtevala veliko spretnSst in hladnokrvnost. Ce jo je general Winterton imel v dovoljni meri, ni naša naloga, da i)i o tem sodili. Vendar sta, počenši 'z 8. oktobrom, dve dejstvi oteževali tržaško ozračje: britsko-ameriška odločitev, da Trst i^roče Italiji, ir^nič manjša jugoslovanska odločnost, da to predajo prepreči. Da bi preprečili spopade, ki bi zaradi teh nasprotnih stališč mogli nastati, je bilo. potrebno, da se tržaško prebivalstvo zadrži mirno in razsodno. Dolžnost ljudi, ki so nq odgovornih mestih, je bila, vzdrževati to mirnost in razsodnost. Saj bi škodo iz drugačnega zadržanja Tržačanov na koncu koncev imela le italijanska vlada, ki se je tako odločno zavzela za hitro izvedbo odločitve od 8. oktobra. Pel-la je — ne brez predhodnih stikov s predstavniki tukajšnjega nacionalizma — naglasil, da se brez predaje Trsta ne udeleži skupnega zasedanja zastopnikov zahodnih sil, Jugoslavije in Italije. Z ameriške strani je nato padla izjava, ki tukajšnjim iredentistom ni mogla zveneti ugodno, in sicer, da se zaradi napetosti položaja more počakati tudi z izvršitvijo sklepa od 8. oktobra ter s konferenco petorice. In da bi to odložitev preprečili, so potrebovali tržaških neredov! Povoda zanje je bilo mogoče najti v pripravah za proslavo obletnice 4. novembra. Vzporedno s to obletnico ali pravzaprav pred to obletnico so vpisovanja visokošol-cev na tržaški univerzi. In ti vi-sokošolci, po poreklu iz Italije, so že dolgo znani kot pobudniki in nosilci iredentizma in kot pretež- MiiitiMiiitiii«imu!niiHHi!iuiiiiinii!iiim!i-remo potegniti črto in napraviti obračun te dokaj mračne epizode tržaških dogodkov. Iredentisti se trudijo, da bi stvar prikazali kot izraz prebivalstva, ki so ga prevarali v težnji za priključitev k Italiji. iZa nas pa v f«n ni ničesar tržaškega! Isti čas in isti pripravljalni ukrepi, kot so bili potrebni marca 1952, so bili izvršeni tudi zdaj, .novembra 1953. Obakrat je bil njihov cilj v tem, da bi Izvršno oblast, to je policijo, predali italijanskim organom. Danes — enako kakor marca 1952 — tožijo iredentisti, da v Trstu ni močne avtoritete državne oblasti, to je, da Trsta niso predali italijanskim orožnikom. Manifestacije torej niso, kakor bi hoteli prikazati, -slučajen izliv strasti izmrevarjenega prebivalstva, ampak so . hladnokrvno pripravljen poseg, ki je imel namen, da bi po nezakoniti poti ustvaril nov, za I-talijo povoljnejši pravni red na Tržaškem. Cas je torej, da zavezniki zopet enkrat razmišljajo o svojem odloku od 8. oktobra. Se je čas za to. Ce zamude to 'priliko in če v tržaškem vprašanju ne poiščejo volje Tržačanov, ampak sprejmejo drzne podvige pripeljanih pustolovcev, bodo pač doživeli, da bo zaradi ne-izvršitve pogodbe nastal povod za nove mednarodne komplikacije. ao ie Od našega naročnika smo prejeli naslednji dopis, ki ga radi oLiyivljamo, ker je dokaz zanimanja našega ljudstva za usodo STO-ja. Vem je znana pripovedka o tisti trmasti ženi, ki se je z možem prepirala, češ da se trava striže .in ne kosi, Kakor je mož trdil, in se ni podala, dokier se ni mož tako razjezil, da jo je pahnil v vodo. Toda ona, ko se je že potapljala in ji je voda tekla v grlo, je še vedno molila roko iz vode in s kazalcem in sredincem strigla, češ: »Da, da, striže se, .striže!« in je tako rajši utonila, kot da bi odnehala od svoje trme. Tej trmasti in neumni ženi so podefoni tržaški iredentisti in vsa uradna Italija, ki neugnano kriče, da je Trst italijanski in da se godi Italiji strašna (krivica, ker ji niso dali Ti*:ta že takoj z mirovno pogodbo, pa ne samo Trsta, ampak tudi zaledje. Ti sploh trdijo, da je mirovna pogodba krivična, da se mora razveljaviti in skleniti nova, ki bi jim zopet priznala vse tisto ozemlje, ki ga je Italija po prvi-svetovni vojni popolnoma nezaslu* ženo in vnebovpijoče krivično dobila. Tisti prekleti, zločinski in nečloveški »londonski pakt«, ki so ga mednarodna zveza študentov Varšava se je v času od 27. avgusta do 5. septembra, ko je bil v tem mestu kongres pod komunistično kontrolo stoječe Mednarodne zveze študentov (IUS), odela v praznično obleko. Hiše, trgovine in ulice so bile o krašene z modrimi zastavami in napisi, ki so pozdravljali udeležence, razobešena gesla so bila vsa popolnoma nedolžna. O zoprnih letakih »bakteriološke vojne«, o sovražnih napisih proti britsko-ame-riškim vojnim imperialistom, o rdečih zastavah, o »borbi za mir* in proti »kapitalističnim vojnim hujskačem«! o neštevilnih Stalinovih slikah, ki sem jih videl lani v Bukarešti, v Varšavi ni bilo sledu. Ves okvir kongresa je bil napravljen tako, da bi vzbudil vtis »študentovske enotnosti«; . prav resno so poskusili zakrinkati partijski značaj organizacije, da bi s tem spet pridobili nekomunistična študentovska združenja, ki so dajala nekoč zvezi določen ugled. Videlo se je tudi, da želijo voditelji IUS opustiti histerične demonstracije, ki so bile značilne za taka zborovanja v preteklosti. Kontrola navdušetanja širokega poslušalstva iz tribune vodstva prvi dan hi bila prav uspešna in enkrat ali dvakrat je uspelo — šele s ponovnimi pozivi k redu — ustaviti ritmično ploskanje, ki je trajalo 15 minut. Vnema delegatov je 'bila mogoče včasih kar preveč skromna in tako je bil govor sovjetskega delegata, ki je govoril na nekem kasnejšem zboru, deležen mnogo manjšega odobravanja kot govor zastopnika iz V.iet Nama! Dnevi govorov, v katerih so govorniki pripovedovali o živalsko slabem življeniu v vseh državah izven •ljudskih demokracij, so postali tako monotoni, da so celo najgoreč-nejši pristaši IUS le težko vztrajali do konca zborovanja. Proti takim trditvam so v glavnem nastopali zahodni opazovalci kot zlasti Danci, Kanadci, Skotje in Angleži. Neki škotski opazovalec je zaklical, da ne verjame, da bi »kapitalistične« države bile steber v študentovski bedi; neki angleški opazovalec je zavrnil trdi- tev, da bi delegatje njegovega združenja opisali kongres IUS 'e-ta 1950 kot '»študentovsko podružnico kominforma«, češ da bi ta o-značba mogoče bolj držala danes. Menda je zborovanje le enkrat resnično oživelo, in sicer takrat, ko je Ivan Berlinguer, novi predsednik IUS, odgovoril angleškemu predstavniku. Berlinguer je vneto hitel poudarjati, da je tema kongresa »prijateljstvo in sodelovanje«, ne- pa — kot je poročal poljski časopis »Try,buna Ludu« — '»mir, prijateljstvo in borba za boljše pogoje v kapitalističnih deželah«. Odklonil je pa pobudo angleškega opazovalca, da naj IUS dbjavi demanti poročila »Trybune Ludu«. ■IUS je proglašala, da je bil ta Jtorigreš. najbolj, reprezentativen od vseh dosedanjih, In nedvomno je bila 'to najbolj reprezentativna zbirka komunistov in njihovih sopotnikov. Mnogo udeležencev, ki so se proglašali za predstavnike i-legalnih ali podtalnih organizacij, ni bilo v poročilih sicer Imenovanih po imenu, ampak samo kot »delegat iz . . .«. Nekateri so se silno bali fotografiranja in so se vedno uprli vsem poskusom, da bi jih slikali. Nekateri tako imenovanj državni delegati so predstavljali samo sebe samega ali kvečjemu malo manjšinsko skupino rž" prizadete države, kot so to ugotovili pri pregledu poverilnic. .Neki Američan (ime ni 'bilo objavljeno, slikanje pa prepovedano!) je govoril kot »predsednik nekega mirovnega komiteia na neki univerzi na Vzhodu«; Nizozemec je zastopal le neznatno progresivno skupino študentov. Edini resnični predstavniki državnih združenj kot članic IUS so bili iz »ljudskih demokracij«, nekaj tudi iz južnoameriških in azijskih dežel, nekaj malega tudi iz Srednjega vzhoda in Finske. Vendar je bil varšavski kongres svečano proglašen kot »parlament študentov vsega sveta«. Med kongresom so si delegati včasih lahko, če so bili spretni, •>-gledali Varšavo brez spremstva. Razdejanje, ki ga je doživelo mesto po vojni, je bilo nedvomno grozno in zdaj precej gradijo in obnavljajo. Vendar kakovost novih gradenj zaradi hitrice zelo trpi in ni dvoma, da bo mnogo, hišnih blokov, ki jih zdaj gradijo, naglo začelo spet popadati. Večina stavb je iz surove neometane opeke, ena ali dve hudi zimi bosta povzročili v zidovih razpoke, ki se ne bodo dale zakrpati. Glavna znamenito.st Varšave je sedaj seveda Palača kulture, darilo sovjetskega naroda Poljakom. Zgradili so jo ruski delavci in je ogromna reklama za Sovjetsko zvezo. Dviga se visoko ■nad okoliškimi stavbami, vendar je to ogromna masivna stavba, podobna novi palači »Scanteia« v. Bukarešti ali nedavno postavljenim blokom uradnih stavb v Moskvi. Ni bilo vedno pametno vzeti navidezno svobodo gibanja dobesedno. Nekemu škotskemu opazovalcu, ki je prebil večer z ogledom znamenitosti v družbi Poljakinje, je vztrajno sledil prav do njegovega prenočišča majhen mož, katerega se ni mogel otresti kljub trikratnemu nenadnemu tramvajskemu prestopu. Nekega Kanadčana sta prisilila dva civilista, da e prekinil pogovor z nekim Poljakom, ki očividno ni imel simpatii ža vladajoči režim. Neki stari mož je v tramvaju nekaj ^asa študiral nekaj angleških opazovalcev in jih nato vprašali: »Ali ste komunisti?« Ko je slišal odločni »ne«, je poljubil njihove roke in nato hitro izginil. Na svoje lastne oči sem ponovno videl tovorne avtomobile s skupinami prisilnih delavcev, zastraženih z možmi s strojnicami ki so se vračali nazaj, v svoja taborišča. Strogost in krivičnost režima pač nista daleč za nedolžno fasado raznih prireditev. Tako so tudi s tem kongresom IUS skušali zakrinkati njegov pra- vi »trankaraki značaj. Nisem pa videl nobenega zpaka, ki bi kazal, da hoče WS postati resnična mednarodna korporacija študentov. Nevarnost je v tem, da bi lahko nekatere ljudi zapeljali k misli, da je sprememba taktike tudi sprememba srca. Neimenovani udeleženec med prvo sve tovno vojno - sklenili z Italijo Angleži in so ga potem tud* ostali zavezniki z Ameriko in Francijo spfpjelijfta ^fojega, je in ostane v z^dovflii, kpkir bi r-eksi Nemec, »eine gk>se ?ifc--ški knezi, ki so se imenovali Frankopani). Toda tak neprekinjen rodoslov, ki bi segal nazaj v dobo rimskega cesarstva, se je izkazal nemogoč celo za razne današnje Rimljane. Kakor koli so si v tej smeri prizadevali za# časa humanizma in re-nesance, je’ moralo tudi najhujšim Komu dolguje Trst spojp Beličino? kiasicistom postati jasno, da praznine med VI. in XII. vekom z ničimer ni mogoče premostiti, in sicer od trenutka, ko sta vzhodnorimska vojskovodja Belizar in, 'Narses porušila Rim, osvobodivši ga od Gotov, pa vse do časov, ko so papež! klunijacenske šole začeli nagiašavati rimsko duhovnost nasproti nemškemu »barbarstvu«. IPrenešeno na Trst, je to razdobje šestotih let značilno zaradi dveh pomembnih dogodkov. Okrog leta 600 so se na področju reke Soče in vse do Trsta naselili Slovenci. Vzhodnorimski vojskovodja Mavri-kij. ki je okrog leta 579 pod carjem Justinom II. upravljal Istro, je spoznal vojaške sposobnosti Slovencev in se jih jsoslužil za obrambo vzhodnih rimskih meja proti Langobardom. Se danes ne poteka brez razloga razmejitvena črta Slovencev in Italijanov vzdolž tedanje Timske obmejne črte! Toda povrnimo se na naše razlaganje. Ce zremo na leto 1200 kot na končno lejo tistega mračnega, to je manj poznanega šeststoletne-ga razdobja, zopet srečamo Sloven- ce, saj je znana prisega Tržačanov od 26. oktobra 1202 beneškemu do-žu Henriku Dandolu s podpisi 250 tržaških meščanov, od katerih je bilo vsaj 80, ali ena tretjina, nedvomno slovenske narodnosti, kot to v svoji knjigi o tržaškem statutu neprikrito priznava sam tržaški prof. dr. Marino Szombathely. Ce pa so Slovenci v tržaškem življenju zabeleženi na začetku in na koncu onega manj poznanega in slabše preučenega razdobja, ne moremo izključevati verjetnosti, da so skozi teh 600 let v tržaškem življenju zavzemali v začetku res dokaj čudno, izključno vojaške, kasneje pa . znatno pomembnejše, o brtniške in trgovske položaje. Ja-cepo Cavalli nam v svojem opisu Trsta iz leta 1400 in dalje kaže, da je bilo nekoliko obrti v slovenskih rokah, -n da so Slovenci prebivali po vsej tržaški okolici, kjer so posamezne vaši imele slovenska imena enako kakor jih imajo še danes. Da se ne bi preveč Zavlekli, se ne Mimo ustavljali ob dejstvu, da ■ e skozi celo petnajsto stoletje Trsit pripadal vojvodini Kranjski. Ne bomo se mudili niti ob prizadevanju Tržačanov, da bi se rešili kranjskih stanov, čeprav tega tržaški stanovi niso napravili iz narodnostnih razlogov, kot bi to hoteli prikazati1 italijanski nacionalistični krajevni zgodovinarji, ampak iz povsem gospodarskih razlogov, ker bi se bili radi rešili davkov za vojno proti Turkom ter odpošiljanju tržaških moštev za varovanje hrvatske meje. Avstrijski dvor je to prizadevanje motril povoljno, ker je to pomenilo slabitev dvoru neprijetne stanovske premoči. Ta odcepitev od Kranjske in neposredna podreditev Trsta Grazu ter kasneje Dunaju je imela za posledico, da so Kranjci in Korošci začeli bojkotirati Trst, ki ni hotel sodelovati v borbi proti Turkom, tako da so v začetku X stoletja tržaške karavane potovale nffrav-nost v beneška mesta severne I-stre, ne pa v Trst. Ko so 1. 1526 na Češkem in Ogrskem izumrli vladarji iz rodu Ja-geloncev in ko je turška sila zmagovito prodrla do Dunaja, so se o- grožene dežele podredile dinastiji Habsburžanov. Habsburška politika se je tedaj, morala boriti z notranjimi in zu-inanjimi težavami. Za premostitev .notranjih težav je bila potrebna Tridesetletna vojna ter uničenje moči velikašev najprej na Češkem, in nato zaradi zarote Zrinskih in Frankopanov na Hrvatskem. Za premostitev zunanjih težav pa je blio treba uničiti turško silo v srednjem Podonavju, in to so po turškem neuspelem obleganju Dunaja 1. 1683 izvršili s prodiranjem avstrijske . vojske vse do Beograda. V obeh primerih okrog 1. 1526 in okrog 1. 1683 so bili Slovani tisti, ki so s svojim zadržanjem odločili glede obstanka donavske skupnosti. Leta 1526 so bili Cehi in Hrvati, ki so Ferdinanda I. oglasili za češkega, odnosno hrvatskega 'kralja. Leta 1683 so razen Hrvatov glavno vlogo imeli še Srbi, ki so se dvignili proti Turkom in po u-miku avstrijskih sil si prisvojili srbsko Voivodino na Južnem Ogrskem, ki je' biia tedaj popolnoma neobljudena. Sedaj po Karlovškem miru, ki so ga 26. januarja 1. 16B9 sklenili cesar Leopold I., Beneška republika in sultan, je avstro-ogrska mo-•harbija v glavnem dosegla tisti obseg, ki ga je imela vse do svojega razpada 1. 1916. Leto 1689 pomeni torej začetek tistega časovnega razmaha, ki je ne le značilen za habsburški podonavski pomen, ampak tudi za procvit tržaškega mesta. Ta istočasnost tržaškega in avstrijskega procvita namreč ni slučajna, ampak je naravnost organske narave. Od trenutka, ko je bila ostvarjena organizacija Podonavja, je nastala potreba, da se ta politična organizacija izgradi tudi gospodarsko. Donavski organizem je pomenil predpostavko za gospodarsko proizvodnjo. Povečana gospodarska proizvodnja je pa potrebovala izhodišče. Proizvodniki so bili pa Nemci in Slovani; Slovani na Češkem in Slovani v slovenskih in hrvatskih pokrajinah, t<> je v pokrajinah, ki so tvorile .'eiposredno tržaško in reško zaledje. Prirodni razvoj je stvari moral dovesti do tega, da so prav ti gospodarski krogi videli svojo korist v izgradnji tega izhodišča in v ta namen se jim je Trst zdel naj-prikladnejši. (Se nadaljuje) Stran 4. •%- DEMOKRACIJA Leto VII. - Stev. 45 VES T Z S R G K A s Kruaoi fašistični izgredi in njihoue žrlue Ddgnnirinst cErhuenih oblaste« O krvavih izgredih v Trstu smo nato pa na drhal, ki se kljub opo- poročali že v prejšnji številki. Sedaj vam pa hočemo kronološko rodati potek krvavih dogodkov, ki so zahtevali šest smrtnih žrtev. V prejšnji številki smo objavili članek, v katerem smo opozarjali, Cia se v iašisličnem loncu nekaj kuha. Manjši izgredi so začeli že v sredo 4. novembra zvečer, ko so se razne skupine mladeničev in »bivših bojevnikov« vrnile iz Sredpo-lja in uprizorile demonstracijo po mestnih ulicah. Zaradi prepovedi ■organiziranih demonstracij, ki ;o je izdala ZVU že 8. oktobra, je policija nastopila in demonstrante razpršila. Pri tem je bilo nekaj o-seb laže ranjenih. Iz »Giornale di Triesie« 5. novembra, kot tudi vse dni pozneje, beremo, da je čisto ška, kjer so razorožili tri policiste, dni pozneje, beremo, da je čisto ki so j^> strašili, in nato s karabin-razumljivo, da oni, to je Lahi; u-0!fco i&"dvem$ samokresoma strelja* prizarjajo demonstracije, saj 'prepoved ne more veljati zanje, so m c '! li v .^trah^ost tiskarne. Kmalu na-tp so razgrajači zaplenili policijski ga zazgali. Ko so gasilci prišli sit. jih je drhal napodila. Policija ni intervenirala. Policija prav tako ni intervenirala, ko je petdeset do sto mlade- vendar Anglo-Amerikanci 8. avto/ fanifi policista, ki je bil v bra obljubili, da bodo kmalu tu i-T^cv,’ in cA nol iali 7 niim talijanski orožniki. 5. novembra so dijaki itattjan-skih šol zapustili pouk, da »prote-' stirajo 'proti policiji«, ki je prejšnjega dne nastopila proti demonstrantom. Seveda, ko so mladeniči zapustili šolo, so padli v roke znanih fašističnih kriminalcev, ki so hoteli pokazati policiji in še posebno Slovencem, kdo je gospodar v mestu. Od tega trenutka dalje so bili vsi izgredi, ki so zahtevali toliko smrtnih žrtev, hladnokrvno premišljeni in organizirani po dobro znanih ljudeh, ki so poslali v »bojno črto« tudi otroke petnajstih let, medtem ko so oni od daleč vodili borbo proti zakonitim oblastem. Študenti s fašisti na čelu so se v četrtek zjutraj večkrat spopadli s policijo. Pri tem so imeli dovolj prilike, preskrbeti si kamenja, saj večino cest v mestu popravljajo. Večje »bitke« so bile okrog 10. u-re pri cerkvi sv. Antona, kjer so vrli mladeniči napadali policijo, nato pa se .tekali skrivat v cerkev, od. koder so še nadalje kamenjali policijo. Ko so to parkrat ponovili, je policija sledila razgrajačem v cerkev, kjer je nekatere tudi aretirala, ostale pa prepodila iz nje. Fašisti so pri tem sneli celo svečnike z oltarjev in z njimi napadali policijo! Izgredi so se pozneje širili po mestu; fašisti so napadli več angleških avtomobilov in jih uničili. Najbolj umazane laške psovke so pa letele v obraz policistom. Do prvih dveh smrtnih žrtev je prišlo popoldne. Cerkvena oblast je po radiu in časopisju še bolj vznemirila duhove, ko je poročala, da bodo cerkev sv. Antona zopet posvetili po jutranji oskrunitvi, ki jo je zagrešila policija. Ko so fa-iisti videli, -da imajo v cerkveni >-blasti, hote ali nehote, svojega zaveznika, so se še bolj opogumili. Ko je duhovščina zopet posvečala cerkev, so fašisti napadli policijo pred cerkvijo in jo s silovitim kamenjanjem prisilili, da se je umaknila v stavbo policijskega poveljstva v ulici XXX. Oktobra, od koder so policisti najprej streljali v zrak, zorilnim strelom ni hotela raziti. Ubita sta bila pri tem petnajstletni 'Pietro Addobbati in enainšest-desetletni Antonio Zavadil. Poleg teh je bilo še drugih devet oseb ranjenih. Incidenti so bili proti večeru še na Velikem trgu, kjer pa policija ni uporabila strelnega orožja. Manjše skupine mladeničev so hodile po mestu in prisilile lastnike, trgovin in barov, da so .zaprli lokale v znak žalovanja. Položaj je naslednjega dne, to je v petek', še poslabšal zaradi splošne st|tyke, napovedane*po tukajšnji Delavski zbornici. Fašisti so napadli najprej slovensko tiskarno v ulici sv. Franči- ničev napadlo sedež Fronte za neodvisnost na korzu. Skozi okna so vdrli v sgdež s pomočjo lestve, zmetali na cesto vse pohištvo in ga nato sežgali. Ko je pohištvo gorelo, se je zbralo v bližini od tisoč do dva tisoč ljudi, ne pa dvajset tisoč, kakor nerazumljivo navaja ZVU v uradnem poročilu o dogodku. Močna skupina fašistov se je nato preselila na Glavni trg, kjer je odvrgla bombo na policijo. Policija je začela streljati na skupino v smeri, od koder je bomba priletela. Na mestu sta bila mrtva Fran-cesco Paglia in Saverio Montano. Paglia je že pomeril s karabinko, ki jo je na umiku pred navalom demonstrantov izgubil policist, da bi streljal na policijo! Po tem incidentu so prišle na Glavni trg .zavezniške čete v po-i polni 'bojni opremi. Te čete so bile odpoklicane nekaj po 14. uri. Pred tem so zavezniške oblasti odstranile italijansko zastavo, ki je nezakonito plapolala na tržaški občini. Okrog 16. ure so demonstranti spet vrgli bombe proti policiji, ki je stražila stavbo Področnega predsedstva. Policisti so morali na ta ponovni napad odgovoriti z orožjem. V tem spopadu s.ta bila ubita Erminio Bassa in Nardino Manzi. Pioti večeru je po celem mestu zavladal mir. Zavezniške čete so pa stražile sedež ZVU, sodnijo in važne vojaške objekte v mestu. Te čete so dobile ukaz, .naj streljajo takoj, brž ko bi se skupina demonstrantov preveč približala zgoraj omenjenim objektom. Vandalske iašistične škvadre so namreč v dveh dneh pustošenja uničile precej angleških avtomobilov, več sedežev angleških ustanov in par angleških hotelov. To je vrstni red krvavih izgredov v Trstu. Namenoma smo jih natančneje navedli, ker smo opazili, da jih dnevni tisk iz enega a-li drugega razloga ni pravilno prikazal javnosti. Ne bo odveč, če na koncu tega opisa opozorimo bralce na demonstrante lanskega marca, ko je skupina fašističnih škvadristov iz Verone in Padove hotela pred sedežem Fronte za neodvisnost na kor-■zu vreči bombo na policijo, pri čemer pa je 'bomba — zaradi nepravilnega ravnanja — počila v gruči demonstrantov in dva težko poškodovala. * Opažanja očividca Nešteto ljudi, ki so bili priče lo-godkov prejšnjega tedna, nam pripovedujejo zanimive reči, Jci dokazujejo, da so bili izgredi organizirani. Italijanska stvar je potrebovala krvi, da podpre svoje slabe argumente. Dosegli so to, kar so hoteli. Razkrinkati pa je treba tiste kriminalce, ki so te fašistične podvige vodili, in ki so, ko se je bližala kakšna nevarnost, takoj odnesli p?te za vogal. Tako je na primer v četrtek 5. novembra vodil fašiste mož srednjih let, ki je na mikromotorju prinašal navodila sk-upini, ki je nastopala na drevoredu XX. Septembra in na Bat-tistijevi ulici. • * • Pri cerkvi sv. Antona je v četrtek zjutraj pošiljal otroke v boj neki »Nino«, katerega nismo mogli bolje spoznati. V petek 6. novembra so pa bili fašisti še bolje organizirani. Tokrat so se posluževali tudi motorja s prikolico, ki je venomer krožil po središču mesta (Mazzinijeva ulica, korzo, Glavni trg) in prinašal fašističnim tolpam navodila in morda tudi orožje. Fašisti so bili oboroženi, tega ne more italijansko časopisje nikakor prikriti; samo čudno se nam zdi, da general Winterton ne izda uradnega poročila. iz katerega bi bilo razvidno, da je tudi 79 policistov ranjenih, s čimer bi postavili na laž vso ita.i-jansko prozorno propagando! Ljudje so si zapomnili tudi one tri fašiste (eden od katerih je imel obvezan kazalec leve roke), ki so strgali iz rok ženske, ki je zapira- Spomenica združenih Tržačanov Kakor smo že v prejšnji številki na kratko najavili, so Slovenska demokratska zveza, Slovenska krščanska socialna zveza in Skupina neodvisnih Slovencev ter Fronta neodvisnosti in Tržaški blok poslali 30. oktobra obširno spomenico o tržaškem vprašanju in nujnosti o-hranitve STO-ja Varnostnemu svetu Združenih narodov, Veliki Britaniji, Združenim državam, Franciji, Sovjetski .zvezi, Kitajski Narodni Republiki, Kolumbiji, Grčiji, Čilu, Danska, Pakistanu in Libanonu. (Navedene tržaške stranke odločno iprotestirajo proti britsko-am- -riškemu sklepu od 8. oktobra in navajajo, da so pri zadnjih upravnih volitvah, aprila lani, stranke, ki so za STO, dobile skupaj 42 odstotkov glasov, kar zgovorno dokazuje razpoloženje izvirnega tržaškega prebivalstva. Na nasprotni strani pa je glasovalo veliko število po obeh svetovnih vojnah priseljenih Italijanov, ki nikakor na morejo nastopati v imenu Trsta. Ni nobenega dvoma, da bi se zdaj tem 42 odst. pridružilo še veliko število Tržačanov, ki bi tako z veliko večino potrdili določila mirovne .pogodbe z Italijo o Trstu, Uresničitev STO-ia je tudi zahteva mednarodne zakonitosti v smislu načela; »Paeta sunt servanda«. Prav tako je uresničitev STO-ja nujna 7,aradi vloge tržaškega pri- stanišča glede na gospodarske potrebe Srednje Evrope. Trst pa ‘o nalogo lahko izvrši samo, če ostane prost od italijanskih gospodarskih in finamčnih spon. Doslej ni Trst imel možnosti, da bi svoio gospodarsko življenjskost dokazal, čeprav bi ZVU to lahko napravila. Spomenica pri tem navaja ugotovitve posebne komisije Socialistične internacionale, ki je 'unija letos v Trstu preučevala tržaško vprašanje, in predlagala u-vedbo začasine naimanj petletne nevtralne uprave, ki nai izpelje vse določbe mirovne pogodbe o Trstu in 'STO-iu. Uresničitev STO-ia *e nujna tudi zarad' ohranitve političnega rsvnovesia na txidonavskem in balkanskem prostoru. Italija pa bi iz Trsta to ravnotežje samo motna. Med dm,s*m ie Italija dokazala tudi to, da mi srw>sobne vladat* nad drugorodnimi skupinami, kar je doslej dokazano z nienirfi nastopa-niem na Južnem Tirolskem, na Dn-Hct-n.nezii bivši -Tuniški k^aiini. Na konru srompnii-a Tvmdaria. da nu-esničitev STO-5a v službi miru ma Jadranu. 'Edino STO mo-~e ub’a?iH na^nro*'a med -Tuffosla-vpo in 'Ttali1^ To ;e naiiasnei?« dokazal zadn'i brit.sko - ameriški oV!*>r> od R. oktobra ‘ki ie iznad«! ne samo kot nezakonita. amnaV tudi kot skrajno .škodluva pot e z.1 londonske In washingtonske vlade la tobakarno v Mazzinijevi ulici, železen drog in nato šli v ulico S. Nicold, da bi vdrli v trgovino o-rožja, in šli potem ne samo na policijo, ampak tudi na »ščave«. Mnogo drugih primerov je, ki dokazujejo organiziranost fašističnih izgredov. Sam »Giornale di Trieste« priznava to v svoji številki od 7. novembra: »LMniziativa delle azioni contro la polizia era sempre nelle mani dei gruppi di giovani che agivane con una certa organizzazione.« »Giornale di Trieste« nam tudi pove, kaj je upal prosluli Odbor za obrambo italijanstva Trsta, rda bodo rodili izgredi, ko pravi: »L’ attesa dell’Ariete e della Mantova diventa un’ossessione!« Napad na policijo, ki je stražila Področno predsedstvo, in metanje bomb nanjo pa list opravičuje z nesramno ugotovitvijo, da gre iza »cose che succedono per genera-‘zione spontanea«. Izvedeli smo tudi, da je skupina fašistov prišla k nekemu znanemu zdravniku v Battistijevi ulici in zahtevala, da obveže njihovega ranjenega tovariša. Ker niso pa hoteli dati podatkov o ranjencu, se je zdravnik uprl in jim rekel, da noče biti sokrivec kakega zločina. Razjarjeni fašisti so odhajajoč kričali, da bo njegova hiša prva; ki bo gorela, ko pride Italija v Trst! * • • Iz vsega tega spoznate, kdo je režiral dogodke prejšnjega tedna v Trstu. Spoznate jih še prav posebno starejši Tržačani, ki se gotovo še spominjate fašističnih tolp iz leta 1920 in 1921, katere so nam požgale naše Narodne domove, v naše prostore metale bombe in nas pitale 1 ricinusovim oljem. Sedaj vemo, da bo italijanska propaganda vrgla v svet laži. -ki bodo morda koga zapeljale. »Giornale di Trieste« svetuje, naj italijanski trgovci, ki imajo p<*slovne zveze s tuiino, dodajo k svojim poslovnim pismom tiskane letake, k' bi prinašali italijansko verzijo dogodkov. Laž in nasilje, to ie orožje fašizma! Nekai ie pa dobrega v tem. in to je, da takoj pokaže pravi obraz tistega, ki se takih sredstev poslužuje. In po teh sredstvih upamo, da bo svetovna iavnost. tudi tokrat videla, kdo ie kriv za krvoprelitie v Trstu. * * • Med mrtvimi je tudi petnajstleten dijak. Ta dijak bi 'bil še živ, če bi oni nesrečni dan bil v šoli. Nekai se pa vprašamo: zakaj so profesorji stavkali 48 ur. medtem ko so vsi drugi iredentisti stavkali samo 24? Ali je morda manjkala italijanski stvari smrtna žrtev, ki je ob začetku izgredov ni hotelo biti? • • • Se nekaj nerazumljivega je v dogodkih zadnjega tedna, in sicer uradno poročilo ZVU o napadu na sedež Fronte za neodvisnost na korzu. Ker smo bili blizu, ko so iredentistični tolovaji opravlial' svoje kulturno delo, lahko točno povemo, kako se je napad izvTŠP. Petdeset do sto fašistov je napadlo sedež in te ie noliciia opazovala izpred poslopia 'ZVU (bilo ie okoli dve sto policistov). Ti fašisti, o-premljeni z veliko lestvo (sijaj- na organizacija!) so vdrli skozi 0-kno v sedež Fronte za neodvisnost, ki je v prvem nadstropju, in vrgli na cesto vse, kar so našli. Na cesti so nato vse zažgali. Sele tedaj, to, je, ko so radovedneži videli, da policija ne misli nastopiti, se je okoli grmade nabralo od tisoč do dva tisoč ljudi. Torej kvečjemu dva tisoč in ne dvajset tisoč, gospod general Winterton! To so dejstva, ki kažejo, da bi ZVU s svojo policijo lahko preprečila te izgrede, ker so vsi v Trstu vedeli, kaj se pripravlja! Ce so res našli orožje na sedežu novo-fašistov, zakaj ga ne bi lahko našli tudi pred enim mesecem in vsa prejšnja leta? Človeška življenja so le predragocena osebna dobrina. da 'bi se mogli novi fašisti z njimi poigravati ob pasivnem opazovanju tržaške civilne policije! Žs bažefo kremplju! Vsaka država ima pravico in dolžnost, da ščiti svojo vrhovnost in neodvisnost. Zato so že bolj ali manj vse države, in med njimi tudi ZDA. izglasovale zakone o pro-tidržavnem delovanju. Ti maj državo varujejo pred ljudmi in ustanovami, ki rušijo njeno oblast in ugled. Zadnje tedne so v našem tržaškem tisku veliko pisali o položaju sedanjih uslužbencev ZVU. če pride Trst pod Italijo. V zvezi s tern se zlasti omenja zakon, ki ga misli o tem italijanski predsednik Pella predložiti svojemu parlamentu v odobritev, da bi z njim »zaščitil« koristi omenjenih uslužbencev. Ze sama prenagljenost, s katero s? Pella trudi, da bi dosegel njegovo izglasovanje, ko pa je .golob še na strehi, daje slutiti, da ima pri tem še druge namene. Člen 4. omenjenega zakona namreč pravi, da ne bodo deležni pravic, ki jih jamči gornji zakon u-službencem ZVU, »tisti, ki so zakrivili kako' dejanje, ki bi nepo-sred.no in neoporečno oviralo vrnitev področja A pod Italijo«. Ker je bilo STO zakonito ustanovljeno z mirovno pogodbo, ki je tudi stopila v veljavo, in ker kot tako še ni bilo preklicano, smemo trditi, da STO še polnopravno obstoja. Ce pa je 'tako, potem pomeni o-menjeni italijanski zakon čisto navadno vmešavanje v notranje zadeve STO-ja. Izsiliuie namreč od tržaških državljanov nepokorščino do lastne države. Tudi ZVU, ki si drugače prizadeva, da ščiti javno varnost in svobodo državljanov (kot ie to ponovno pokazala z zadnjim ukazom o napisih na zidovih), bi lahko uvidela, da ta, italijanski zakon prejudicira svobodno volio Tržačanov. Ce bi namreč prišlo do kakeoa plebiscita ali kal •podobnega, ni težko uvideti, kakšen vpliv bi lahko imele take grož-nie. Ni nam znano, da bi ZVU v zvezi s tem poslala italijanski vladi kako protestno noto. Kaj še čaka? Ali je imel nemara Vid ali prav, ko ie zadnii? iziavil, da vlada v Trstu brezvravie in da vsakdo lahko dela, kar hoče? Kaže, da je »So resnica! Ali je bilo dejanje civilne policije, ki je stopila 5. novembra v cerkev sv. Antona Novega in iz nje izgnala fašistične škvadriste, ki so jo iz njene notranjosti kamenjali in v njej imeli pripravljeno lestev za naskok na bližnje poveljstvo policije, protizakonito in bogoskrunsko? Clen 1179 kanonskega prava res pravi", da ima cerkev zavetno pravico, tako da, r a z e n v sili, ni dovoljeno iz nje odpeljati zldtčinca, ki se je vanjo zatekel, ‘ če ne da privoljenja ordinarij ali ■ vsaj' njen predstojnik. Mišljen pa 'je zločinec, ki je skesano vstdpil V1 božji hram, da v njem išče žntočišid; ne pa razvneti škvadrist, ki se pred predstavniki zakonite oblasti i bogoskrunsko zateče v cerkev, 'zavedajoč se svetosti kraja, da bi v misli na njena nedostopnost za' policijo iz nje organi' javne vatnosti še dalje napadal ogrbžal red in mir! Podan bil torej razlog sile za poseg polici.pt, ki je iz Jjrejš-njih dni vedela, 'kaj hočejo nepoboljšljivi iredentistični škvadrist:. Kaj pa z bogosHrunstvom? Clen 1172 kanonskega prava pa praiH: »Cerkev se oskruni samo z naslednjimi dejanji, da so le nedvomna, splošno znana in storjena v cerkvi sami: 1. s kaznivim dejanjem umora; 2. s krivičnim in hudim prelitjem krvi; 3. če se cerkev uporabi v brezbožne ali grde namene; 4. če se v njej pokoplje nevernik ali izobčenec, čigar izobčenje je bilo s sodbo razglašeno ali naloženo.« Čeprav nismo pravno podkovani, vendar lahko ugotovimo, da ni' govora o bogoskr^instvu. Civilna policija ni v cerkvi sv. Antona Novega zagrešila »krivičenga ali hudega prelitja krvi«, niti zagrešila ostalih treh navedenih dejanj. Zato je bil sklep cerkvenih 0-blastev o ponovni svečani in javni posvetitvi cerkve ob bitju plati' zvona sredi razsajajočih revolucionarnih podvigov fašistične drhali nerazsoden in nasproten katoliški ■morali! Posledica tega nerazsodnega in nemoralnega sklepa je bila poostritev nasilnih demonstracij, nov nastop policije, kamenjanje in streljanje ter prvi dve smrtni žrtvi. Tem dogodkom so naslednjega dne sledili še hujši z nadaljnjimi štirimi smrtnimi žrtvami, da ne govorimo o izredno velikem številu ranjencev, med katerimi nekateri še vedno nihajo med življenjem in smrtjo. Kaj poreče k temu vatikanski »Osservatore Romano«? Verjebio najmanj to, da imajo vsaj prvi dve smrtni žrtvi na vesti tržaška cerkvena oblastva! Predavanje ŠPIK Drugo predavanje letošnjega cikla bo imej 20. novembra ob 20.30 na sedežu v ul. Machiavelli 22-11 g. inž. Boris Sancin o temi: »Vprašanje zaposlenosti v Trstu«, na kar že sedaj opozarjamo članstvo. Po predavanju bomo predvajali dokumentarni film v slovenščini. Odgovorni urednik: dr. Janko Jei Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu M I Z 3 P j j ji Deske smreko-KineMCl ® ve, macesnove pdjMi in trdih lesov, trame in par-lzete nudi najugodneje TEL. »0441 T R S T Vial« 5onnino, 2 4 DURI ME PAKETE ” J gnslatijo uge kraje ’d xport 1. št. 56-58 in zdravila po ugodnih cenah pošilja domača tordh „ALA5KA“ Import-E TRST - Ulica S. Lazzaro 13-1. - Te PoSiljajo se živila, tehnični predmeti, Naše blago najboljše kakovosti - Naše cene najugodnejše Naša dostava najhitrejša in zajamčena Obrnite se na nas osebno ali pismeno lnterexport - Trst BREDA RUS-MIKULETIČ A MILAN BJELICA-ŽIVKO VIČ IMPORT - EXP0RT živila, tehnične predmete (šivalne stroje, radijske' aparate, kolesa, štedilnike itd,; harmonike, tekstilno blago itd.), razpošilja najhitreje in najbolj zanesljivo Jugoslovanskim podjetjem nudimo posebne popuste in ugodne plačilne pogoje Po&iljamo tudi darilne pakete za vse države pod najugodnejšimi pogoji in najhitreje iz lastnega skladišča v Punto Franco, Trst. - Obrnite se osebno ali pismeno na naš nasiov: URAD - Biva Grumoia 6.I., tel. 29-302 - P.O. Bok !2I9 Skladišče > Punto Franco magg. II vrata 70, tel. 7232 Dežni plašči lodni površniki palletoji FIMAR so priznani kot prvovrstni v blatjM in elegantnega kroja Dežni plašči iz čiste svile Lir Dežni plašči iz Makoja, za ženske »» Dežni plašči dvolični, za ženske » Lodni, površniki in paleto znamke FIMAR za moške in ženske od Lir Ekskluzioa za. prodajo dežnih plaščev znamke FIMAR 12,500 15.000 16.000 18.000 22.000 25.000 28.000 maaazziiri dei Corsti TRST - CORSO 1, GALLERIA PROTTI