gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. > Ljubljani v sredo 31. marca 1869. Gospodarske stvari. Drug nauk : kratek pop mlj z god Kako naj bi se nove šole osnovale napredek kmetijstvu 1 vino, da vsak svojo domovino pozná in tudi drug kraje po svetu, zlasti v kmetijstvu, živinoreji nitne. Učil je ta nauk učitelj ljudske šole. itd ime Tretj nauk toroznan st Šole 8 tem namenom imenujejo se navadno kmetijske napredovalne sole (Landwirthschaftliche Fortbildungsschulen). Po druzih državah imajo jih že pozná vsakdanje prikazni in ijih upi > da člověk vé in na člověka valstvo, rastlinstvo, na priliko, kaj je svetloba ; ži -------—--------, — r.....o^wvu«, toplota zrak,J>lisk itd. Učil je dobrovoljno ta nauk neki doktor y dolgo, v našem cesarstvu so jih naredili še le v nekterih deželah, pri nas jih tudi še ni. Četrti nauki vaja v dnih pisih " * » ^ * m ^ r M Vi U 1 U U JJ 1 U i U y J kmet potřebuje v gospodarstvu svojem, da zná ki jih Ako se hoče pomagati kmetijstvu na noge } treba ; da kmečki fantje se začnó učiti umnega kmetovanja. sovati si dohodke in stroške sati zapi pobotnice in spričala pi Oče se ga ni nikoli učil ? sin malo iz skušenj svojega očeta ovzel kar vé in zná, pa pra vega, temelj i tega je er se pa nasi gospodarji niso učili kmetijstva, zato jim se v glavo ne gré, da bi se kmetijstvo moralo učiti, ter zasmehujejo druge, ki jim pravijo, da poduka treba. „Kdo se bo iz bukev učil in v šoli kmetijstva — tako govorijo, in še zameriti jim ne 11 pogodbe delati itd. Nauk je zastonj. Učilo se je ob sobotah od ure dopoldne in ob nedeljah popoldne od do do ure. Živinorejci posluh! Slavnoznani general Nádosy, o kterem so smemo, da tako govorijo, ker ne vejo, kaj da govorijo. „Novice" že govorile, mi je prijazno izročil svoj roko Reise-Notizen aus Frankreich und England 1866" Fanta pošljejo h kovaču, da se kovaštva lUvatttva UČÍ, -— *w ,,x krojaču, da se kro- (Potop pis mizarju da se mizarstva uči jaštva uči dosti. kmetijstva se ni treba učiti, saj je letu) črtice iz Francoskeg > da ga berem in izvem marsikaj Angležkega v 1866 kar se sicer da fant za hlapca delà ! Take krive misli so lahko ne izvé. Slavnému našemu popotniku odpirale so tako vkoreninjene, da je težko jih ljudém iz glave se po Francoskem in Angležkem palače in krasna po- izbiti, Čeravno vidijo, da kmetijstvo ne gré naprej kakor imelo. slopj al mikalo ga je tudi ogledavati imenitne konj goveda itd. Cuda se beró v tem potopisu Le poduk v šolah bode sčasoma pregnal te mègle, črtico vzamem iz zanimivega rokop Naj eno naša ) podučena v šolah } sama in kadar bode mladina videla, da očetje njih so premalo vedeli in premalo znali našim gospodarjem 22. novembra 1866 in jo povem leta je y kmetijstva. zginila bo tudi kriva misel, da ni treba se učiti Angleškem přišel v grofijo Maid s t general Nad osy na dni Poglejmo, kako se napravljajo te šole drugod? Namen teh šol je, da se podučujejo v njih taki lici njeni se je mudil tosti. Velika ta okolica je najlepši vrt angležkeg tu in v oko in ogledal vse znameni kra ljestva ; sinovi kmečkih gospodarjev, kteri so ljudske začetne obdel podobna je gaju najkrasnejših kraj in tako šole že dovršili (končali). Treba je za te sole, da so- vidi J O J UCIjUlOOUVJOlU Al aj U V y ILI da se kaj lepšega na svetu težko seska 100 go oskrbi eno ali dve sobi da dobi kakih Betts Esq louo koau , ua oc rvc*j ic^ocga ua o vetu tc&tt^ Pred vsem drugim pa se odlikuje posestvo gosp v Prestonhall uoai ui v/uu au UYC ou vi , - ua uu ui attaiu j^vh« Jua<|uiio-(i v jl x uoivuuaii - ti. OpilStx v oi ugicu za to, da se kupijo za šolo v poduk potrebni krasnega grada in dragocene hišne oprave podajmo se ogled pomočki, in da izveden učitelj, fajmošter, kaplan ali v majerijo, ki slovi za prvo in najimenitnejšo na vsem Angležkem. Tù stoji 110 goved najžlannejših s vseh kdo drug prevzamejo učiti to in uno v tej soli. doljni Avstriji so po kmetih naredili že 42 tacih šol, v plemen, ki se redko drugej vidijo. Rodop ktere hodijo ne samo sinovi kmetov, temuč tudi kme- je v posebni matici zapisan. Videl sem tù dva bika tiški gospodarji sami. Te šole so večidel le zimski amerikanska iz rodů slovečeg bika čas od vseh Svetih do sv. Jurija. Da morejo učenci razumeti kmetijski nauk, u^ua ««uauo« mv^« voaa ivu^. t,-x da se popred podučijo v tacih vednostih, ki so pod- Vse krave tega rodů se imenujejo „Grand Duchesse" treba (veliki » Grand Duk ►jvoda) imenovanega; vsak izmed segel velikost bi vola in vsak je tehtal blizo 34 centov je pre y laga umnemu kmetovanju. Naj povemo, kaj se je letos učilo v eni tacih;šol druga itd (velike vojvodnje) in se imenujejo po številkah Glognicah). Prvi nauk je bil v kmetij skem računstvu mena je Mr. Betts kupi! 13 (rajtanji), meriti planjave in določevati kubično med temi gori imenovana dva bika za 10.000 gold razmérje (Kubikmass). Učil ga je dobrovoljno vodja krave se spuščata ta bika — po čem neki? ondašnje fabrike. prva, mesecev star junček „Grand Duke IX." Od tega ple- , in Na 100 ui ugci a tua , uicocuc v o kai juuuca „> je bil vpričo mene za 5000 gld. prod za 70.000 gold goldinarjev plača vsak gospodar, ki kravo pripelje 100 enemu ali drugemu teh bikov. Vsako govedo ima svoj prostoren hlev; skozi hleve se po železnici pre- pred sodbo priseženih nikih ali knjigah ali druzih tiskih, vprihodnje přidej m ali besedi pred porot po stari slovenski je cesar potrdil. Državni zbor je tako postavo dozdaj naredil le za pregreške ia peljuje klaja; vse je izvrstno lično in čedno, zraven pa tudi prav pametno narejeno. Naj te črtice zadostujejo, da vidijo naši gospodarji, koliko bogastva je po svetu in kako visoko cenijo go- kakor je v pravih ustavnih državah za vse pregreške vidijo naj pa tudi, koliko dobička donaša in hudodelstva šega, naredil postavo tudi za vse. Prav hudodelstva tiska, in ni přišel še do tega da bi bil vejo zivmo zivinorej a ni res, to je vse laž HJ21. 1Ï11 pi* Ili U UUgUVUilUlU • tu YOO JU V. ■(* lOOUiW» j Cl*. * v "vmv Mivt KU aa^ijiuu , £V.i OLUU J V nismo je povedali zato, da bi mislili, da tudi pri nas zdaj dobili, kakor so nekteri časniki; saj to ni več, To Mi pa mu odgovorimo: to vse je morebiti poreče ta ali «u AAVi^vuwAvjw w c* ^^O ) ^ vO l>Ck Y \J IUUI LàCk V OU. 1 lav po malih kapljicah nam doteka studenec ustave, ktere čista resnica; al naj vec se zmiraj na papirj i remo tako iz sebe biti zarad te kaplj Zato tudi mi ne mo ki smo jo more kaj tacega biti. Posneli smo te črtice le zato iz kakor spet le drobtinica ustave, in kako se bode vr- •/ " ^ « . A « AA A^AA « .A «r fl fl I 1 ^ 1 W • % % A % « A omenjenega potopisa, da naši gospodarj živinoreje visoke in nizke, in kdor ne naj se saj ^ z živinorejo dij lestvice sila kazala bode more do višave, seženih mož skušnja, ko bomo videli sestavo pri nižavipomikujenaprej, davlovivec dobička f prvi pogoj za ta napredek pa je 9 poiščemo žlahnejših plemen. Sadjerejci že davno poznajo velike razločke med jabelki in jaoelki, kar se tiče njih dobrote in cene f treba tedaj, da na div jake naših navadnih goved začnemo cepiti žiahne Dr. Naznanila. Naj bralcem našim povemo, kako bojo porotne sodbe se opravljale. Porotna sodnija je sestavljena iz sodnikov cesar skih: dveh ali štirih z enim predsednikom in pa iz 12 priseženih móž. Porotne sodbe so navadno vsake kvatre enkrat; vendar tudi morejo večkrat biti, ako predsednik dotične c. kr. više deželne sodnije to za potrebno spoznava Ko je s toženim končana razprava ) pri kteri so * vsi pnseženi možje pričujoči, potem sestavi sodnija Gospodarjem, ki hmelj pridelj ujejo, vprašanja, na ktera imajo ti možje odgovoriti z dajemo na znanje to-le: Skušnja uči, da hmelj ne ob- besedo: „da" (ja) ali „ne", to je, ali je zatoženec tega rodi več let zaporedoma dobro, in to zato ne, ker sa- kriv ali ne, kar vpraša sodnija. Da morejo prise-dike starikaste postanejo, oslabijo ali zbolijo, zlasti če ženci na vprašanja odgovor dati, morajo vse na tanko so prejšnja leta veliko pridelka dale. Treba tedaj vča- prevdariti, kar so slišali iz ocitne obravnave; zato se sih za nove sadike skrbeti. Kje pa takih dobiti, pra- podajo v posebno sobo, kjer se posvetujejo in kamor Dili li stojí in komej dihne > Se vratam bliža, jih odprè, Ko senčni kip iz izbe pihne. Se maja tih in berž naprej, Od vrat do vrat po shodih krivih Leži pred njo, pa v spanju zdej Mnogter Evnuh nar hujših sivih. Jo tare zlo skeleči mar i > 7 De rahli stop ga ne predrami Ker večkrat ta dremota kar Goljufna je, de druge mami. Pa nje naklep je tverd in strog, Ter bersne urno dalej, dalej, Ko juga pih prestop je nog, Že vhod iskan pred njo je malej. 7 Dvorné na pragu postoji Potem odprè in noter smukne » V t o ci 7 Obraća sèm ter tjè Osupne svit jo zidne luknje. Prižgana v njej je noč in dan Pred materjo nebes lampada Pobožno ye obupu v bran, Obrača se Marija mlada. Zagleda križ, ljubezni znam! Gruzinka, kaj ! povej očitno ! Te sili jok? Kaj vidiš tam? Te žge, te skli spomin tak sitno? Pred njo počiva kneginja 7 7 množi ust y Ko krivde prosta golobica Od drema ji diviškiga Se svetijo rudeče lica. Na smehlej rahli Lepoto, clo nebeške baže Prelitih solz v obervih pust Ostanek pak obup le kaže. Tak cvetlica v srebrinju ros Bleší od lune razsvitljena Kazaje vidu cen ponos, 7 Bogato s kim je obdaijena. Bi djal de angel iz nebes, Prikazen zračna iz Edema Tu toči grenki vir očes množini pomot harema. 7 Gruzinka Čuj î kaj je s teboj > Težave de te tak tesnijo? Izrekši : „Plakaj nad menoj !u Kolena kar se ti všibijo. Besede te, ta stok in zdih Presekajo Marijno spanje Se kviško spne ko nagli pih, Zagleda to in čuje zvanje. Trepeča vsa ji govori In rahlo jo od tal dviguje: Kaj hočeš tu o polnoči, Kdo si 7 od kod, kaj serce snuje? Sarema njej : Sim prišla les Otetja zlih nesreč iskati, Ne pride ak mi iz nebes, Bo moral ga obup mi dati! 7 Ti moj si strah 7 ti moj si up, Je čudno to, pa bom skazala, Razjasnenja vsim dvombam skup Dovolj > dovolj preveč ti dala. Bakčisarajski vodomet Pravlica. (Dalje.) Poslušaj me, ne boj se zdej 7 > 7 Ker zadna ni še ura bila Izid se hrani zanaprej Ko dojde čas, ko stisne sila. V trenutju tem izbor imaš Na dlanu še, ne daj de zgine Začetno čuj, de me spoznaš, Od kod in kaj sim rodovine. Rojena sim od tukej proč V deželah van cio inostranih Me dregnula je tuj a moc Otroka še, iz > 7 7 krajev znanih. Pa dobro vem še vsako stvar Iz nježno mladiga življenja, V nebó stermeč siv kolobar Hrib o vj a 7 gor 7 planin,. obstenja. Izvirne v rupah bistrice, Po rebrih skal navdol gromece 7 Dobrav gosave zrasene, V dolinah njiv klasje cveteče; Vse to je jasno pred očmi, Tud jasno pomnim de so vade Drugačne tam ko teh straní, Proroka tam nikdo ne znade. 7 7 Kak prišla sim, pa vec ne vem V ozidje teh poslopij sivo, Le morje še v spominu zrem In pa možá s košato grivo. Plahota, strah, bolest, gorjé Kar scer mladost nevedno mane So meni še takrat bilé Do zadnjih tenj reči neznane. Neskerbno v mirni tišini Harema tak sim razcvetala, Ljubezni perve sladké dní pokornim sercem pričakvala. Je srečno vse in sladno šlo, Girej pustí okrutne boje, Da vojski, plenu, vsim slovó, In misli le zabave svoje. Izvoli harema si slast Smo klicane pred njega bile On ceni nas, vsih um in rast 7 7 7 7 Obnašanje, očeša sile. Potem pogled na mene vprè, Okó prijazno mu zabliska In s tem razvit moj udes je, Sim perva tak mu odaliska. Vesela neprenehama 9 Sva bila zdaj oboj ne sreće Po sumu nikdar zmotena V obstoj ljubezni tak cveteča. Je tekel čas ko sladki pih Z dišavami cvetlic nasiten, Izvil se mi nar manjši zdih Iz serca ni z nevoljo skiten. Vse bilo je slovesní pir, 7 Na enkrat mi ta sreča zvene Ti prišla si, in proč je mir, Že tvoj prihod mi raj razdene. Kan bil odslej je ves ko vklet Začaran, panan, cio izmenjen, Za vse nemara, za tebe vnet 7 7 Od nas napol brez uma cenjen» Izdati me on misli zdaj Prekanuti zavoljo tebe, Ne gleda prosb, 7 , ne čuje graj Me treši v prah, de vtaži sebe Govor mu je Potoki solz le zračni pih, le kaplje prazne 7 Zabav predmet moj britki zdih Obupa stok zvijače pazne t 7 Zbudí mu zeh moj živ govor Približanje mu je nadlega, Kar zaželim, to najde vpor, Je konec tak življenja vsega. Deležna te pregrehe; vem Ti nisi, čuj tedaj me mirno Razjašnjen tak ti bodi s tem Moj strašni stan zadost obširno. Ja vem in znam, zmagavni kras 7 7 Je meni dan, ter ne pozabim, De Venere mikavni pas Nad možkim skor igraj e rabim Nobeni v tem poslopju ni Lepote več ko meni dano Le 7 žalibog 7 Marij ti žar Si vidno dnes ta dan nad mano Pa tebi je ljubezni Ki v meni vrè, ki mene peče Nešteta > reč , priprosta stvar Ker tebi kri le mirno teče. 7 Al meni je ljubav poklic 7 Ljubezni strast je moje stanje, Kaj s hladno ti lepoto lie Kališ nebes mi teh sijanje? Ti ljubiti ko ja ne znaš, Girej je moj, zakaj ga skušaš? In ce mu le odgovor daš, Ze bitja kri ti meni spušaš! Pozabi ga » Girej je moj t Zaklel se je, rotil se strašno i Mi biti zvest ) in še ko v znoj Obličje smert mu vtakne plašno. Vse misli, strah, željé in up, Kar se v tekočim času vije, Vse prišlo je oběma skup, Prememba ta tedaj me vbije. Ja plakam, glej! in pred teboj Se vklanjajo kolena moje 7 pokoj 7 » 7 Povrati mi moj mir, Odprí obupni serce svoje Te ne dolžim de kriva si Sprositi le tak zlo me žeja, Kričim do tvoje milosti: Daj prešniga mi spet Girej a! Zdaj molči ti! Moj f moj je on: Pa tebe ljubi; zdaj še lasno Odverneš ta priprost nagon, Al s tugo tih, al s prosbo glasno. Zaslepljen je, odpri mu vid ; Mu svoje daj napake zreti, Tu bodi led, tam bodi zid, De mora te med puste šteti. Umikaj se, pristudi se, Odpravi ga al tak al tako Po mojih če besedah ne 7 7 Tedaj drugač, tedaj inako. 102 Prisezi! — Res preteklo let Je mnogo, kar sim tu zgubila Kerst, vero, šeg in vad obet Kar majka me je scer učila. Pozabíjen glas je mladih dni Alkoran znak mi je obstanka > Med kana drugim ženami Sim věrna zdaj mahomedanka. Pa vera moje matere Je tvoja bila! — tak priseži Na vero to, de moj je še, Kot prej je bil, ga več ne veži ; Ti govoriti sladko znaš, On kip vošén je roke tvoje In kakor ti nagib mu daš, Oberne on početje svoje. Njegovih si tedaj křivic Deležna ti po vidu mojim, De ne koncá te gizda lie, Pomozi zdaj si z umam svojim To pak nej ti v spominu bo! Lastnost poznaš ti strel in bliska, Si vidila viharja zlo, Si slišala od baziliska. Nekdaj je bil Prometeus, Nesrečnim zmir spasitelj rocen Pripet na skalnat Kavkazus, Perunu ker prevec mogocen. Viharno v boke s kremplji vpert Je stal gavran na njega strani, Mu delal bol, mu žugal smert Vertivši kljun po ljuti rani. Oserčja drob za kosám kos Mu kruto terga iz telesa, Pa urno ta se, vrat na nos, ; Ponovi mu kot mig očesa. Ne bliža se željen izid, Obupu konca ni ne kraja, Dokler přišel ni tist Alcid Ki zlega vsak koren omaja. i Vse to ni nič ) le 80p » le pih ? Neznatnih senc al tenj gibanj Primeriš ak jim serca zdih Ti mojiga in moje stanje. Ne sili me i De Mi nagon gorjup agio von bi obernila } je nož » mi Na Kavkazu sim se rodila je strup > Izrekši zgine.--Kneginja Ne tvega se ji sledovati, Nikakor ni razumila Kaj hotla ta je v jasno djati. Po noči kaj jo tira krog, Cemú divjá ji tak po glavi, Zakaj govor bodeč in strog, Ob kratkim, kaj jo žge in davi? Divici čisti žarna strast, Besede take so uganjka Pa zvuk že njih ji zdi se past, Al skritiga kovarstva zanjka. < (Konec prihodnjič.) Poziv slovenskim pisateljem in vredništvom. (Konec.) raja, gnjusi se nam gorje in dozdania zatira v turskoj sužnosti; prišli smo na goré zato, da bi tù svobodno Kar se tiče knjig j se te, če obsegajo le en zve- živoslavno živeli; da bi osvetili vže toliko sto let > v zek, lahko pošiljajo brez prejšnjega naznanila komitetu križem prevezane (Kreuzband). Ce je pa več knjig, je najbolje, da se pošljejo po časopisni ekspediciji. sužnosti ječeče kristijanstvo; da bi se bili s Turkom in poturČencem — Kriščevej veri na zmago in hajdu-štvu na slavo. Ne bi bilo pa se nam vendar vse po všeči stékalo tako, kakor se nam je vsakem slučaji morajo biti časopisi in knjige adreso- nismo bili izvolili harambaše, vri ega junaka vane na ime : ,, " ' # « • i-1 Sekretarja slavjanskoga blago-tvoriteljnoga komiteta, profesora moskovskoga universiteta Mila Aleksandroviča Po- dozdaj, ki da si je vla-kar po va." Stroške za pošiljanje komitet vzame na-se m je razun tega pripraven dariteljem po svoji moči vstreči na§ 0sa harambaša várno pa ni biti brezi glavarja. dal naše moči in kemu smo bili poslušni v vsem, se tiče boja in napadov. Harambaša Milenko je bil dober oče svojim junakom, vsi se mu zahvaljamo zato; poznamo voljo božjo, da ne more večidel časa biti z ruskimi knjigami. Moskvi marca 1869. N. A. Popov. Zatega del smo sklenili j in taka Je tudi nasa želja m zahteva: Lazo Vukotić, ti nam bodi oča harambaša zdaj i" po Zabavno berilo. Lazo Vukotić pobesi glavo, zabliska mu radost v obotavlja se; sam ne zná, ali bi vzel ali ne Krvina. Zgodovinsko - romantičen obraz. v f i- j*- Češki spisal Prokop Chocholousek, poslovenil Podgoričan. očéh ^ pero in harambaški pas; drugače misli se mu podé po glavi ; j* strmi v hajduške vrste in šepeče sam sebi : Tri sto tako izbornih junakov, pa bode češčeno Kri- scevo ime i i« v J unaci (Dalje.) govori Milenko dalj Pak hajduci drugače sodijo njegovo molčanje, za morate čelnika g harambašo, ni najmenj časa ne!" v rdeči vodstva seboj j zlato protkani pas izbrati si dobro živeti brez na-Vzeme čapko z glave, in tega del le silijo va-nj: „Vzemi peró, Vukotić!" spuli iz nje zlato peró, ki se je vihalo na njej dpne tako vpijó, ta glasnejše nego ta. — „Menda vendar nečeš razdvojiti našega bratrstva, ki vže toliko let živo Bog je priča"" evetè, stari junak?" 71)) kričé ne 7 samokres in handžar, vlastnino znamenja svojega > vzeme s kteri drugi vdadeš ! kričé hajduci vse križem. zdrav ne pojdeš od tod, če se sam ne Vzemi, no vzemi no, tri sto vragovi )U(C no > harambaša""" samokres zarije v nedrije, handžar pa obesi na oglasi se Milenko — „„„primi vendar za peró in opáši verižico ob boci, na verižico, ki je plen ali pa bisur- se s pašom. Tri sto vrlih junakov ne dobodeš, kedar bi jih hotel, za svojo namero, ki praviš, da je zdaj Peró in manské buče z bojišča nosil domů na njej rdeči pas položí na sredo hajduškega okroga, sam pa ugoden čas jej. Boíjših junakov ne najdeš nikjer. « ati stopi za harambašo Lazo Vukotióa, v vrsto njegovih junakov Ostali hajduci stopij Lazo Vukotié stresne z glavo; vstopi se prav po konci in ozrè okrog tako jasno, tako mirno, da sta se v JLV VUL Vi 1U \JUL\S VU! VU U L4 LVV jfUUV/ J WMÍWV LU14 UV^ VkV« U WMi WW korušelj; razgovarjajo se do céla zavzela njegova sinova, nikoli ga ništa še vi- nekoliko časa in posvetujó, koga bi izbrali za haram- delà takega, zmirom mu je neka skrivna, neizumljiva bašo. ' žalost mračila obraz. Morebiti ga je bolest minila o „Tako je dobro, tako hočemo to!" — cujó se po- tistem trpkem nasmehu, ko ga je izpoznal njegov bivši samezni glasi nekamo skrivnostnih hajdukov. Brzo se hajduk Stanko, ko gaje pozdravil, pozdravil svojega porazumó, stopijo zopet v vrsto, najstarejši med njimi nekdanjega harambašo, in ko so ga Staňkovi tovarši pak zapusti tovariše, zavihne brke, popravi pas na sebi, pozdravili z vriskom. pomekne čapko na stran, vzdigne od tal zlato peró in Stopi hajduku, ki rdeči harambaški pas in stopi nekoliko bliže k trumi bova tihota nastane okrog in okrog. mu podaja pas in peró; gro- Vukotićevih junakov. „Taka je tedaj volja in zahteva tukaj zbranega junaštva" » jame posebno važno go- izpregovorí Dajte mi tedaj peró in harambaški pas <( voriti. „Gnjusi se nam, da bi še dalje bili zaničevana » zvučno zgôdi se vaša želja, junaci; her hočete sami, pa bodem vaš oča harambaša!" 103 77 Živio oca harambaša Lazo Vu ko tic!" vn- aČejo hajduci in čapke mečejo kvisku. Stopijo zopet v trumo, zgrnejo se k svojemu no- in jim obljubil tudi vprihodnje za-nje skrbeti. 7 vemu harambaši, snemó mu čapko z glave, eden izmed cesarsko pesem; cesar je radosten ogledal naše junake, ter jih pohvalil z domačo besedo: živio Slovenci! po- staji na Nabrezini podali so poslanci iz okolice Njego-hajdukov, besednik, okrasi mu jo sè zlatim peresom, vemu Veličanstvu prošnjo, naj bi se skoro rešiie nji-in zdaj roma čapka iz rok v roke; ko pa zopet pride Lazi va-nje, ko se hove 7) ^ r poknj t ** MJVJ « "V f M »WV MMJVIHVI i A^v^ f vv»* 0 w »«VA VUA uvvu cjMuj^/ttiv y a LA ^/V/OV/MUVI tuui y UA Živio harambaša Lazo Vukotič! Živio junaštvo!" se skoraj vpelje nov statut zaTrst, po kterem bo imela Besednik ga hoče opasati z rudečim pašom, a to- okolica 14, a ne samo 6 zastopnikov kakor do zdai. , m mm % m m m m m /^j % ^ t m m m m * « e z njo, z nova kričé hajduci: Bog vedi! v kterem kotu pritožbe, ktere so podali lansko leto, in ktere so, zaspale, in posebno tudi da variši mu ga potegnejo iz rok; jamejo se starega Laze tako, da se mora razprečiti gnjesti okrog Gosp. Nabrgoj je cesarja po slovenski nagovoril. 7 zató da trd- nejše stoji, da ne omahne, kar bi bilo slabo Od Št Lenarta pri Brežicah 26. sušca. Tudi hajduci bi se zbali in izbrali drugega haram bašo krilom takega harambaše, ki se mu zvéhrá znamenje, v našem zadremanem kraji se giblje duh pravega na- pod ko ga předka in nekteri umni kmetje nameravajo osnovati „gospodarsko čitalnico". Pravila smo že pred ne pašó; v takega načelnika varstvi bi jim izpodletela kimi dnevi izročili namestništvu in pričakujemo, da nam podpira vsaka nakana. ne bo nobene ovire stavilo, ker se s tem M «V "V MVWVUV «'"V .UUUtTA.VS, OW O tuiu 1U ^UUUll Ck Sujó se, celó pod nosove se drezajo, drug drugemu blagor celega cesarstva, če se tak dolgo zanemarjeno trgajo pas iz rok, tako da, ko bi ne bil iz trdne robe, kmetovalstvo povzdigne na višo stopinjo. Čui- na kose bi ga razpotegnili. A vendar-le ne zabij o Laze se snuje enako društvo tudi v Pišecah Vukotióa; toda harambaša trdno stojí v tej gnječi tako trdno, kakor v razburjenem morji. Naposled ga opašó; Lazo se vès čas še genii ni, še menj pa, da 9 kar jemo ? da je vse hvale vredno in od česar bodo naši otroci obilo hašen imeli 7 ki se bodo v dobrih slovenskih šolah že za to ga bili podrli. Se enkrat vskriknejo hajduci zdaj: za povzdigo pripravljali. — Naše okrajne zastopstvo je odločilo 20 fl. Živio harambaša Lazo Vukotič! Mohamedanu !" 77 ivio junaštvo! Gorjé pile sviloreje, za ktero podporo se bodo naku murve pri g. župniku Pintarju na Březnici. Ce bomo mi kmetje tako napredovali, kakor se zadnje dni ljajo Potem se jamejo objemati; drug druzega poljub- leti kaže, bomo kmalu dospěli vrle Slovence savinske 7 vošijo si srečo pod praporom novega harambaše, doline in murskega polja. Z Bogom! novega očeta; vošijo si novo slavo (Dalje prihodnjič.) novo blagost. % Dobrnča sušca. ves Dopisi. Iz tržaške okolice 22. marca. *) A Volitve tržaške okolice so končane. Voljeni so, kakor so zadnje „Novice" že naznanile, vsi zanesljivo pošteni Slovenci kteri bodo gotovo za blagor okoličanom z vso močjo venski svet zvé, da smo včeraj popoldan spet enega deželnih poslancev, zvestega narodnjaka *) poko- Santo Treo ni več med nami! Umrl je 24. t. m. popoldan ob 3. uri za kratko pa strašno vratno boleznijo (angina diphtheritica). Kako je ranjki občespoštovan, kazalo pa tudi po- dělali. Bog jim daj blagoslov in vspeh, trebni pogum pri važnem njihovem poslu. — Naj pri tej priliki še nekaj o cesarjevem potovanji skozi Trst na kratko povem: Cesar je přišel zjutraj ob 8. uri 19. dne t. m. v Trst; na pomolu „St. Carlo" pričakovala ga je velika množica in mestno svetovalstvo. Predno pa je ladija „Greif" dospěla do pomola, pozdravljali so slo-# • nji- pogrebu. ljevalcev spôde včerajsnji dan. vidi taki njegovem na deželi kmalu toliko sprem-žalostni slovesnosti izmed bílo kmetovskega ljudstva, kakor jih ranjki moder in pravičen mož na vsako stran, priljuden in gostoljuben málokdo. gospodarstvu vsake vrste, živi- norej i tako kakor v sadjereji, v vinoreji tako kakor cesarja okoličani, kteri so se mu v ladijah s čbelo- in sviloreji izveden mož — zavoljo Na venskimi zastavami olepšanih nasprot peljali. hove živio-klice je presvitli cesar prijazno odzdravljah njegovih velikih vednosti in zaslug ga je postavila . kmetijska družba na čelo Trebanski poddruž« in Zvečer bilo je mesto z ladjami v luki razsvetljeno, akoravno magistrat za okolico čisto nič ni okoličanom naznanil, še manj pa za razsvetljavo denarja dal, vendar so čitalnice skrbele zato, da so skoraj po vseh hribih nici. dovini, velj ave imel tudi dober skrben ktera zeló zeló pogrešala. svoji ro-Koliko pričuje zaupanja je on tudi v domačih soseskah blizo neprene- da Je bila in gričih v okolici grmade zakurili tako, skoro vsa luka razsvetljena kakor po dnevu. Med dne- homa županoval vsem uradnijam v zadovoljnost. vom peljal se je presvitli cesar k Lloyd-arsenalu in Akoravno vedno bolehen precej oddaljen proti Milj am. Skedenci so jih s svojega grica z mož-narji in živio-klici sprejeli. 20. dne t. m. so se odpe- ijali v Miramar. Tukaj jih je pozdravljalo 30 po tukajšnji narodni šegi oblečenih rojanskih deklic, ktere so jim poklonile venec s slovenskim trakom vpleten in z imenom „Elisabeta" okinčan za presvitlo cesarico. Cesar so ga z očitnim veseljem sprejeli. V Sestjani so zažgali mino z 200 centi strelnega praha v pričo cesarja. Potem se je Njih Veličanstvo odpeljalo proti Kranjski. Na postaji v Nabrezini stala je kompanija našega narodnega (manđarijerskega) batalijona s svojo godbo in zastavo blizo do 300 mož z majorjem, stotnikom in tremi ćastniki. Ko se je cesar pripeljal, godba počne farne cerkve, je vendar-le zmiraj zvestega sina skazal svoji materi cerkvi. Zatoraj zakličemo ranj-kemu: Bodi lahka truplu njegovemu milostljiv njegovi duši zemlja tem mu postavljen spominek v „Novicah", ktere je marljivo nekdaj prebiral. Iz vremske doline 26. sušca. (Odgovor do Přejeli smo dop V le v sredo, zato ni bilo mogoče pisniku iz Kozane v zadnjih „Novicah".) Mi Vremci se gotovo na Košance gotovo nič ne zanašamo, kajti naša in senožeška fara si z Božjo pomočjo in previdnostjo si. vlade gotovo do tega pomaga, da se naše staro- i i. * & % ' ■ ■ 1 '1 1 ' " *) Še od več druzih strani smo přejeli naznanila o přežalostní smrti, ki so oČitna priča, kako občespoštovan je bil ranjki Santo Laib." imela več besedi A tudi se danes ni veljave zgubil, kajti pripoveduj niti ga torek. nam mnogo zanimivih dogodeb, ki jih drugod nismo brali Treo, za kterega pa ništa „ Tagbl." m ,, Laib." prenaredila „Tagbl." priimek national v negO tO, ua jo ,,l<<»iu. j;»eue« vu*«» ^iMm«« - klerikal, —nam sicer oboje častno ime, sicer pa priča, da vladno da je Vred „Laib." v „liberalizmu" že Tagbl. u presega Vred. 104 davne gospóske zopet in kmalu v Senožecah ustano- se resnica prav spozná, treba čuti dva zvoná". Če bi Mi ne gremo na to, da bi nam kdor koli drug pa vendar tako daleč prišlo — česar si ne želimo vijo. do kakih pravic pomagal; naš dopis je hotel razodeti le korist, ktera bi iz rečenega ne dohajala samo Ko- sám temuč ljudstvu cele košanske fare in še Postojni. da se na Razdrtem imenovani uradi vendar veliko raji v Senožečah sodnijo, kakor pa v ne ustanové, imamo OAUl , b&iUUU IJ WUBU T U VVI W V w v. J* » ^ ~ — drugim. Veseli nas pa čez vse to, da je samo čestito Iz Idrije 29. marca. ** Za 3. razred na naši vredništvo „Novic" v tem korist za košansko faro vi- normalki imamo letos paralelko za dekleta. Sposobnega delo in dopisnika prav po očetovsko podučilo. Kar za- učitelja so kmalu našli ; nastopil deva cesto iz košanske fare do kake državne ali druge vedel --#-----—J JC OlUiiV\J y UO IUUI UI koliko plače bo dobivah Unidan so mu po ži-1 . + i * « « » 1 službo če tudi ni ceste, bi nam Vremcem najbolj všečno bilo, ako si jo vahni debati odměřili pri rudarskem posvetu plačo z januarja do konca naše košanski farani do bi krčmarjem v vremski dolini gotovo korist ii(«| uvil V OVVUV Uliv/ ^ W» J V --------------------1 reške ceste napravijo, kajti ta 20 gold, na mesec toda od ; ona pa Senožeč pa čisto in gladko nič ne donašala; bog! bojimo se, da je do nas nikoli ne naredé, do žali-kajti julija Neki gospod je predlagal samo to je : ■ Pr* nas revnemu učitelju povrača"veliki trud za edinoizve- osem goldinarjev! Zdaj naj pa svet sodi, kako se zeló nevarno strma in dolga 9 draga bi povsod bila. ličalno nemško kulturo. Proti Senožečam pa — ktere mi ne silimo, saj tudi tra- Druga novica je ta y da se sirati je nočemo bila bi kratka in brez klancev lahko v „liberalnem" napraviti, ker je dober material povsod pri rokah čez pri nas ustanovlja društvo „Hilaria* duhu. Glavni namen tega društva je,'* kakor program govori , prav veliko pive spiti ; vsaki godovnak mora llttl puvauu pi 1UIVAU, r * ojJitl , V9Ž1M gUUUVUžt^ UiUIi iz Košane vidi, ne bi cesta plačati 20 bokalov pive, in ta se popije še taisti večer hrib pa, kterega gosp nikoli peljala. Loza tudi ni ne varna, in prav všeč bi Iz tega vidite, da p'ri nas se skrbi za dušo m teló ! nam UHU y u ima pošten člověk, kteri je ondi hodil, potrditi more; vasi lastnosti ) « * ^ . uuj UL V iua J^Ji iUOlJG , (tau 1UI kakor so v gori imenovanem „razglasu u y Čepno in Voice imajo po 5, Buje dobrih 5!/2, Suhorje od 30. januarja popisane, in če je gospodarja volja in Ostrožnobrdo pa še več ur hodà do Postojne. Na- spolni, kar se zahteva od njega, da premijo dobi. sproti pa imajo do Senožeč: Volče 1 uro, Čepno in obé Ker se ta razglas razpošlje še v posebnih iztisih da D^lUll pe* 11X1 Cl-J U UU UCUUACU • Y UlViC JL Ui U, V^CpiiU IU UUC AC»*J^VJ01JC OO V ^UOCUUIU liOliOlU , naj Košani po l1/2, vse druge vasi iz košanske fare pa ga župani in vsi domoljubi, kterim je mar za napredek okol- živinoreje, naznanjajo po vseh soseskah, ktere so letos samo po 2 uri do Senožeč. Kako da gosp ščine košanske fare pozná, vidi se iz tega, da sebe in pri delitvi premij na vrsti. Drugo leto in tretje leto tamošnje prebivalce sè železnico tolaži; on ne vé, da pridejo spet druge na vrsto. — Gori imenovani pomno prebivalci iz košanske fare, ravno kakor iz vremske ženi odbor je podělil tudi seme svilnih črvičev in senožeške fare in drugej, so zadovoljni, da si morejo vsem? ki so se za-nj oglasili. Ker ga je še nekoliko kos kruha ali par soldov sè seboj v Postojno vzeti, da lotov ) si ga ondi kupijo; dosti jih pa je ) dejo ki tje in nazaj pn- naj se brž brž oglasi, kdor ga še želi. (Akademija za pravoznanstvo — odložena.) 9 pa niso nič jedli, ne pa, da bi se mogli po že- 20. seji lanskega deželnega zbora osnovani postavi o leznici voziti! iv^uivt Tvmvi. w naši vremski fari nas je kakih jc^mu V lj uuoaill IU VUUJiU OV4MU se kadaj na železnico vsedemo, v košanski fari pa sta želje, naj bi se v Ljubljani ustanovila za pravoznanstvo da jeziku slovenskem v ljudskih in srednjih šolah pridjane menda taka sam tudi svoja dva konja Postojne napreže. Vse tedaj kaže da železnico lahko plačata; in gosp. akademija s slovenskim jezikom y kot sv. Peter da X UQtVJU^ iia^l \JMA\3m ? OVs IV^UOJ ACtčitš y UČt g03p« O ~JUC% IČlJfckU UUlgU UU UlUi KÛ lUOltl^ UUJ\1^1 UU UKJKAKJ UV^UCfiiV * menda ni ljudstvo iz košanske fare zato pooblastilo, da prave, ki jih ravno zdaj ministerstvo ima z učiteljskimi do 1-na ministerstvo bogočastjain nauka, kakor pravi odpis od 10. t. m. tako dolgo ne more rešiti, dokler ne bodo dognane raz 9 se sme on o tako važnih zadevah za-nj oglasiti, «^i auur m^ami pávu- íu uiiiaruoiuruiujij * »vu»*«_» ^ njegovih okolnosti ubogo malo ali prav nič ne pozná kako naj se vprihodnje osnovajo učilišča prava ker zbornicami pravo- in državoslovnimi, v kterih gré za to^ kako nai se vprihodnie osnovaio učilišča prava, in ali 9 in res ne vé, kje prebivalce iz košanske fare žuli". 99 čevelj Od Razdrtega 25. marca. P. nekdanjih se- ----------O" —--- - w — ~ ~ - nožeških gospóskah se dandanes marsikaj piše in Potem še se v ta šolski organizem dajo vmestiti take više specijalne učilnice, ktere dozdaj niso navadne bile v deželah. ki so zastopane v dunajském državnem zboru. kadar bo to vprašanje po omenjeni poti v « v W * KJ KS VAMUVAUUVO UiUl O L £V Cm j X Li X KJ tV> LLI OV ^ HaUC«l U KJ VV T MUVfUJ w J/v —J ---f --- govori; tudi iz vremske doline se je zadnjič en glas v principu rešeno, more ministerstvo enoglasno izrečeno zoper Razdrto in za Senožeče oglasil. Mi ne zavi- željo kranjskega deželnega zbora v prevdarek vzeti — damo Vremcem, da prosijo za Senožeče, ker jim je tje Menda se po tem takem ne motimo, ako mislimo bližej , a mi pa prosimo za Razdrto, ker nam je tukaj ne o akademije za pravoznanstvo Dunajski bližej; tudi košanska fara ima dosti bližej čez Laže v profesorji bojo rekli: vseučilišče ali pa nič, in potem Razdrto kakor v Postojno. Da je v Senožečah za go- tudi mi dobimo — nič. Saj smo tega že vajeni spóske vse napravljeno, se ne more tajiti 9 tudi v Gosp. M e d é n 9 naš rojak iz Cerknice, tenor Razdrtem se najde dovolj prostora za sodnijo in dav- vrlo prijetnega glasa, je v koncertu, ki ga je gospodi-karijo, če druzih zadržkov ni. Ni davno, da je bila čina Bals o va dala v gledišču predvčeranjim, z veliko dotična komisija v Razdrtem na ogledu, pa kaj je našla pohvalo pel tri pesmi in kako se je izrekla, tega ne vemo; čudno se nam je pa vendar zdelo to, da je bila ta komisija samo sod- Včeraj so novi „mestni očetje imeli s voj prvi tt shod; praznično nališpan je šel Zaferajšek s svojimi nijska in da ni bilo od politične strani nobenega komi- tovarši v prvi zbor. Preiskavati volitev ni sarja zraven. Nam se dozdeva, da je deželni zbor se menda treba izrekel, da bo združena komisija to reč preiskavala, in , saj se ni bilo nobena živa duša iz beračev to bi bilo tudi prav, kajti stari pregovor veleva: „da narodnjakov in mračnjakov klerikalcev vkradla vmes, samo visoka „inteligencija" in „kapital" sedí zdaj na 105 kurulovih stoléh. Tudi sv. duha ne bo treba prositi, da rezsvetli volitev županovo; „Tagblatt" jih bode raz-svetlil. — (Božjast je „ Tagblatta) přetekli teden tako hudo lomila, da bilo je jako smešno videti, kako je z no-gami in rokami okoli sebe mahal zato, ker so narodna društva nehoté ob prihodu cesarjevem v senco postavila liberalce, in da je veselo sporočilo deželnega predsednika o pomilostenji Ježicanov dr. Bleiweis tiarodnim društvom prvi naznanil. Vsak, kdor je reči videl, kakor so bile, se je smejal, ko je gledal „Tagblattovo" togoto; zato ni vredno, da kaj več govorimo o njej; le čuditi se moramo, da je gospod deželni predsednik po-rajtal božjast „Tagblattovo" in mu — odgovor dal! Mi „klerikalci" pa smo v vsej tej dogodbi na kolodvoru zapazili prav to, da so se nad „Tagblattovci" spolnile besede sv. pisma, ktere pravijo: „prvi bojo zadnji!" Naj ča-kajo; če Bog dá, bojo še marsikaj doživeli. — Po dolgem obotavljanji je „Tagblatt" vendar odgovor dal na vprašanje „Novic": zakaj da molči o dementiranji, ki ga je skupil od ministra Giskre ob priliki Svetčevega govora v državnem zboru. Al namesti tega, da bi bil „Tagbl." rekel, da je minister Giskra drugač govoril proti dr. Bleiweisu, kakor je „Tagbl." pisal, veže pod naslovom „Slovenische Beamtenerziehung" celo široko stran otrobe, ktere mi le s tem na rešeto denemo, da pisatelju „Tagbl." rečemo: kadar si bojo Nemci iz svojega denarja uradnike izrejevali, takrat bojo Slovenci molčali in si tudi svoje edgojevali! Novicar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Iz obravnave o brambovski postavi v državnem zboru imamo iz druge seje še marsikaj povedati. Take čudne misli so pri §. 19. te postave, ko je šlo za to, v kterem jeziku naj se komandiraj o brambovci, razodevali nemški poslanci, da more člověk res obupati, ako sliši in vidi, kako ta stranka povsod le nemščino na oltar stavi in se tako iz nemške stranke prevrača v nemškutarsko. Poštena „Reform" oštro graja tako početje, ktero meri prav na to, da morajo Slovani čedalje bolj biti nezadovoljni in obupati, da jim bo Avstrija kadaj pravična, govor dr.Tomanov pa pred vsem drugim močno hvali, da jim je odkritosrčno resnico v oči povedal. Nemci namreč so se zoper stavljali temu, da brambovci vsacega naroda se komandirajo v s voj em jeziku; jezik komandni bode naj vsem nemški, kakor je tudi nemški pri druzih vo-jakih. Poslanec Skene se je grozil nad tem, da desna stran zmiraj in povsod narodnost svojo naprej tišči in le to hoče, kar je na prid njej ; če vi tako delate, bomo tudi mi tako delali in se potezali na združbo z Nem-3ijo. (Nemir na desni.) Naposled se pritožuje Skene, da se Nemci ne bojo dali te mrvice pravic, ki jih še imajo (!!), kratiti. — Poslanec Tinti celó misli, da tù ne gré za predstvo nemščine, ampak le za red v komandi. (Ohó na desni.) — Poslanec S tam m se čudi, da se Nemcem očita, da niso pravični drugim jezikom; mi nismo nepravični, a v neki zadregi smo. Potem našteva glavne jezike evropejske, in razlaga, kteri jeziki imajo podnarečja, kteri ne, — da Slovani imajo 10 in še več narečij, al enega jezika, kterega bi vsi pisali, nimajo. Potem se zamota v češki jezik in pravi, da €ehi imajo en jezik tak, kakor ga narod govori, drugač pa je jezik, ki ga v knjigah pisejo. (Nemški modrijan je pozabil, da tudi nemški književni jezik je drugačen, kakor ga prosta nemška plemena kramljajo!) V kterem teh dveh jezikov — vpraša dalje — bi se tedaj imeli brambovci na Ceskem komandirati? Glejte zadrego! — Baron Prato je tudi svoje misli vmes vrgel in med drugim rekel (čujte kolosalno nevednost!) da na Ogerskem bi- vajo Srbi, Slovani itd. — (Tedaj Srbi niso Slovani ali pa se Slovanom neprištevajo Srbi! Dokler poslanci s tako vednostjo etnografično sodijo v državnem zboru o slovanskih zadevah, Bog pomozi!) Potem poprime tudi dr. Toman besedo in govori tako-le: Že zadnjič sem rekel, da brambovci le tadaj morejo vspešno delavnost razviti, ako so po deželah in narodno osnovani. Brambovci v Avstriji niso nova naprava; na Kranjskem in Štajarskem so v prejšnjih stoletjih bili krepka straža zoper Turka, ki je silil v te dežele. Vsak, kdor med brambovce gré, mora vedeti, da brani svojo domovino, svoj narod, v čegar jeziku se pelje proti sovražniku. Da tedaj komandni jezik sega v narodnost, gotovo je. Kdo se tedaj more upirati temu, da se brambovcem zapoveduje v takem jeziku, kakoršnega razumejo! Ce pa to, kar mi zahte-vamo, gospod Skene imenuje prenapetost, potem res ne vem, kako more Avstrija do mirú, kako do notranje sprave, kako do prave, prvotne moči priti. — Centralizem je prenapel, je do vrhunca potiral razmere avstrijske. Gospoda, dobro mi je znano, da pri vladi, pri večini državnega zbora prevagujejo nameni take centralizacije, ktera strune tako napenja, da, ako ob- veljá taka centralizacija, pride Avstrija do propada. Avstrija ne trpi centralizma; če enojnega centralizma niste mogli zvršiti, tudi dvalističnega ne boste tako, da bi se Avstrija po njem okrepčala. Beseda moja izvira mi iz avstrijskega domoljubja, ktero čuti, da taki nameni nimajo druzega cilj in konca nego tega, da se sila delà vsem družim narodom, ki se čutijo, da so narodi. Cas svobodě, ki so si ga na svojo zastavo napisali, prišei je. Narodi ne trpijo več, da bi se ž njimi ravnalo kakor z avtomati in marioneti. Narodi čutijo in mislijo, da imajo pravico z enacimi pravicami v Avstriji živeti, kakor imajo dolžnost davke plačevati kakor drugi! Če gospod Skene pravi, da take prizadeve niso upravičene in da preganjanje njihovo je podobno ba-bilonskemu turnu, bi menda bolj pravo bilo, ako to priliko zasuknemo narobe. Turn babilonski je podoba centralizacije. Narodi so rekli: dajmo skupaj zidati turn, da bivamo skupaj in se ne ločimo več drug od druzega. In prišli so skupaj , so zidali nekoliko časa; govoreč različne jezike se niso razumeli — pa so se ločili potem. Ali po takem babilonski turn ni podoba centralizacije? (Velika veselost.) Narodi so saksebi šli, so govorili vsak svoj jezik — in razvaline turna babilonskega še dandanes molijo v naše čase, v naš državni zbor. (Veselost.) (Kon. prih.) Ogersko. — Volitve za državni zbor ogerski so najvažnejša dogodba, ki jo imamo povedati danes, in to zato, ker to, kar se godi unkraj Litave, ima velik upljiv na „ausgleich" z našimi deželami. Deakova stranka je grozno potrta; imela bo sicer še večino, al — zeló siromaško; nasprotna stranka bo zastopana po obilem številu, in glavarji njeni: Ghyzy in Tisza, kterima so delegacije in skupno ministerstvo hud trn v pêti, in pa Madaras, ki noce nobene stojné armade in še 30 procentov ne dovoliti našim 70 procentom, bili so enoglasno voljeni. To so čudna znamenja oger-skemu in našemu ministerstvu! Vladni kandidati so le po strašni sili zmôgli; „Zukunft" dokazuje, da 1) v večih mestih so zmogli le po Nemcih in judih, ki so za-nje glasovali; zmogli so 2) v županijah Slovakije, kjer je vlada volilce grozno strahovala; zmogli so 3) v tacih krajih, kjer so Magjari pomešani z Srbi, Nemci in Rumuni, z isto silo, in 4) na Erdeljskem, kjer so 106 V 0> M se Rumuni zdržali volitev. Povsod drugod padli so ZtitliSLCOííSL Deakovci, in celó v Peštu sta bila le 2 izvoljena, 3 pa ! T. vr t. 07 -QÛO ' , Í v Ljubliani 27. marca 1869. iz stranke vladi hudo nasprotne. Koliko bode enih, „ , (XK . . * .. v . , * , „ ^ koliko druzih v zboru, se ines še ne vé, ker izid vo- banaíke" 4 fl.( 90 -luríicJT fl.Ta ' -TZtsT 54 - £ lite v iz vseh krajev se ni znan. Loterijne srečke 2 fl. 80. — ječmena 2 fl. 60. — prosa 2 fl. 0. — ajde 2 fl. 50 ovsa 1 fl. 90 — Krompir 1 fl. 60. 41. 36. 50. 21. 85. # Kursi na Dunaji 30. marca. 52. 12. 9. 21. 62. 5% metaliki 62 fl. 90 kr. Ažijo srebra 124 fl. 25 kr V Građen > 2? marca lg69 na Dunaji Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 10. aprila. Narodno posojilo 71 fl. 50 kr. Cekini 5 fl. 99 kr Volilci kranjskega, trziskega in loskega okraja! Nemila smrt Varn je žalibog! zeló prezgodaj vzela zastopnika Vašega v deželnem zboru vsi deželi nepozabljivega gospoda prosta Antona Kos-a, kterega ste pred dvema letoma eno glasno si izvolili za svojega poslanca. Razpisana je tedaj nova volitev, in ta na 19. dan tega meseca v Kranj Ý Podpisano društvo je po pravilih svojih namesti prejšnjega volilnega odbora na-se vzelo imenitno pa težko nalogo, da skrbí za to, da se volijo v deželni zbor poslanci, ki so pravi zastopniki naroda našega. Društva odbor živo čuti, kolikošno odgovornost na svojo vest vzame s tem, da volilcem reče: „tega volite!u Zato se je pogovoril z mnogimi možmi, ki so z Vami vred volilci. In po tem dogovoru stopi danes pred Vas in Vam priporoča: volite za svojega poslanca gospoda đoktorja Jakoba Razlaga! Imé dr. Razlaga, ki že veliko veliko dela^in piše za narod naš, jevpo vsem Slovenskem tako slavnoznano, da se priporoča že samo. Sest politiških okrájev na Stajarskem mu je že dvakrat ondi izročilo poslanstvo, kteremu pa se je lani iz tehtnih nagibov, čeravno težkega srca, sam odpovedal. Vprašali smo ga, ali ne bi sprejel poslanstva, ako ga naši možje v Kranji volijo, in odgovoril nam je, da se nikakor ne ponuja sam, ker ne hrepeni niti po slavi niti po kakem dobičku v poslanstvu, da pa, če ga narod pokliče v zbor, uboga častnemu pokliču. Dr. Razlag, kot advokat stanuje v Brežicah, ima pa, kakor na Stajarskem in Hrva škem, tudi na Kranjskem na Catežu, okraja krškega, zemljišče (grunt), ktero kot umen gospodar in ud naše kmetijske družbe marljivo obdeluje. Po posestvu, od kterega davek plačuje, je tedaj dr. Razlag tudi naš srenjčan. Sin kmečkih starišev in v treh deželah z davki obložen gruntni posestnik dobro pozná tudi težave Vaše; sicer pa mož ravno tako bistre glave in velike učenosti kakor milegain mirnega srca in izvrsten govornik v domačem jeziku, ima vse lastnosti,, ki se dandanes zahtevajo od zastopnika narodnega; vrh vsega tega je tudi njemu, kakor sedanji narodni većini našega deželnega zbora, v vsem nepremakljivo sveto gêslo: „za vero, dom in cesarja!" Tak je mož, kterega Vam priporočamo na blagor Vam, na čast deželi naši! Možje iz okraja kranj skega, tržiškega in loškega! Pri zadnjih volitvah, pri kterih ste skor vsi prišli volit in ste blaga rodoljuba barona Antona Zois-a in prosta Antona Kos-a enoglasno izvolili, občudovala je vsa dežela to Vaše delo. In — zmotili se niste! Trdno zaupanje stavimo tedaj tudi zdaj v Vas, da priđete vsi k volitvi 19. dan tega meseca dopoldne (to je, v pondeljek pred sv. Jurjem) v Kranj, in da spet enoglasno volite poslanca, ki Vam ga s polnim prepričanjem priporočamo, ter se ne daste motiti po nikomur, ki Vas prigovarja, priduša, podkupuje za koga druzega. Volilcem samim in izvoljenemu je velika čast, ako vsi stojijo za enega — in to za pravega! Nesreča je celó, kader se svoji med svojimi cepijo na dvoje, in tako pomagajo nasprotnikom. Opominjamo Vas pa še tega, da vsak volilec seboj prinese poverilni list (legi-timationskarte), ki ga je dobil od gosposke, in da ga oddá volilni komisiji; drugače ne sme glasovati. in zgubljen je glas. ! ' r Kakor svèt volilnega odbora, ki Vam ga je dal 1867. leta, ni bil glas vpijočega v pu-ščavi, tako smo si v svesti, da tudi zdaj ne bode, in da vsi pridite gori omenjeni dan v Kranj in da vsi enoglasno volite za svojega poslanca: y gospođa đoktorja Jakoba Razlaga ? Odbor národnega društva „Slovenije44 v Ljubljani 1. aprila (malega travna) 1869 Dr. Jan. Bleiweis, prvomestnik. Jan. Murnik, tajnik Odgovorni vrednik: Janez Humik. — Natiskar in založnik: Joief Blaznik v Ljublj