ótovenòko cfied v melbournu
óobota
27. jul. 68
drama
vS. SEinzcjarja
D
lOVEC

2 y^ry ^yyJ J Letnik XIII. 1968
GLASILO SLOVENSKEGA DRUŠTVA MELBOURNE
■0-
u
[_u
yj
S
■a >
§ >
cd
išf U
rt
B
<D O
a.
rt o Ö,
U <
rt
1 o I "
z
co 00
'S
E
a
■s?
cd
on
o ö cđ u-
•a
C/D £
O
M
jd •e
n)
P
XJ xj
« 'S
u S
cd M
CQ
a £
cd
M «
u
4) 'Z. 00 o
(-1 CD m »"H
C 'U
u
u >
•o
cd
cd
>N
S >8
cd C
cd
CQ
u C o H
u
cd
o 5
« o
XI
o
3
u	u
a	a
ID	U
•o	-a
n
'O <
l-l ■■o
>cn O
va
cd
S
u g O
>o a
cd >o >U
^ y D	j-	_
511	a	*
-	p	5
<	g	S
N	O	J
O	rt	O
rt	O	P
3 u
u
N
1 o O
S'
■g)
o >
cd &
O
K
- S
w 5
o.
X/3
U
U3 >
>	3 3 -
o
>	5	. rt rt	^ rt », P	CU O
a
T) u
S rt
g s
ffl HH
_ o p
rt
<
s
o
«
cd
e s
M ■>
■a
5
>0	C
>o
I	-S
cd
cd	>
K
*	I
'S
O	eo
ra	g
«	m
u >u
cd
£ o
^ » cd U
C
>
O
g i: S m
S -a > - >
cd
S O	O
^ ^	>u
O -,	O
H- «	.M
>o XI
Oh 3
>N
l—H
Z
lì >
C N
a
>o u
rt 0-,
cd
I O
u
'c > < «
S <
cd o 'C
rrt
>U <
>co
D
N
U U >N a
o s
d
u
M U
>o
.s § f a
yjì
O
e
N
o
M
«
rt e e §
< ? S o
2 i-i H H
£
š Z
S
d rt w
■N
pi
pq
m >N) < Q
'S
c S
o m
M
M
V
>u »S -a
cd O.
U
«
8 3
•-o pO
3 >
.s
> o
M
u O
u —
«O
■a"
I • I -S
N u
O Ž G
cd
S
■O
I	5
I	s
5b	«
5
■O	cd
•A	5
T?	£
1	*
6	8 z,	«
t	«
£	§
>	P
8	ä
'S	-3
M	iS
•g	:
Cu	-S
G
cd
a
Sog
es >
KJ &
e
u
•a >
g S
~ S
M S
* t I 1 i "
M U
•a <
cd oo
-i
<
[5
U
«i
O
o <
£ oo
t)-00
< H
S <
» > I rt
e o
o O
cd O
•Sb
cd
C
O
cd 00
a
3
C/l
o M
P O
m
co <
rt o
	1			
				
a u	O H			«j
				CA
13 H	-a §	Ù 2 T3		P a, o
o	a			RH tì
-»-> on	»H <D	.s		Ö >o
ö	.S	s		
O ^	JU	p		o a.
	"o	vi		o
C u	m	a		S
n <t>	ö	-a C	Ž3	T)
	o	o	'o	4>
PQ	CU	£> X)	TJ	IH PH
>o"	C*	O	O O	O
>0	cd	XJ		M
a u cd >	"o S O	itì 1 K«	•S o	§ TD 'o
	M		>n	a.
a ca >	a >	C cd H*	»-H	o a.
		rt	ü	cd
ti)	oh	S	d u	N
M	00		U	O
|	#,	ob		'5T
Ì	vi	g		a
D. ■c	^ o	•o o		«
a	XI	cd		VO
	•o	C		1—1
o	u			
«0 O	s	KJ O		o T3
¥	O M	a o		"5 o
C	XJ	Cu		(H
S o <z>	1 X3 u			O
cd
N
o <
ffl z
o
p
>	■
5?	w
o	ci
S?	w
S	b >
r	73
i
2?
fl> HH
8 £ § 3
« S £ °
£ Ni
w
I §
« a *
o
3
±.	0Q
O	■
w	5
»
3	Z
V	**
R
&	c
0	33
y	»
•	>
1	co
00 <
s s <<
* § I >
1	H 03
C
2 o o
Q.
tra
00	■
Cd	H
<	°
o	Z
a	m
CD
■c	co
O
co »
S
S
p
uit*
a
> <
o<
S
o
3
-J 0q
0	' >
»
<
3 ->
1	Z B *
& m
O. Srl
• v*
O
i» C
CT5
O 50 o 1
0	I-Ö
s* S 00
f tu
1	^
I >
O7'
§
*	HH
S	< s •>
£5	Z
«	7",
CO	>
'i	W
1	§
3	tU
CA	^H
g*
3'
1 § Z 2
IS
s. Pl 5 r
o\ -j
so
Tel.	ffl tu It	Tel	Tel.	Tel.	Tel.	W v VI	Tel.	Tel.	Tel.	Tel.	Tel.
oo os		co is>	00	N) 00 00			00 to	Ln o	i*	w »	UJ \D
oo 00		Ól tp	so u> VO -J	i. so	il O 00		-1 a\	lin Ul so	oo »J J>-	i. 00 Ul 00	ON L/l H-k
< <
09 "8 H
B|
ga
O "i
> 5
S5 O
* a
t
t o
o
r< Cl

	Ö				O	Vi O CO n
id o	< m	/-s a p	O C/5*	<{ o	« o S	
o, S P S CA	"O s Ö	Vi O P.	cr 0 a 01	e*- o 3. g	3 a	H > to
	r r\	ST	C/2	> C/J		nI
p	H	P	►T			
	>	ft	et	jT		U
O O"	S	G. '-i	ft	O o_ 5"		G r
Ul			pi	a		G
		C/l	C/i	o pj		>
C		<		o		
						VO
T3 O		1	5:	o		OS 00
H		PT P	o e	C r-*-		
E			iè	S"		
3 O			P	q C* cr		
o D
m
n
s p
C TD
3.
N O
a. ff
<
<t o
o
<
P O"
CA
r o
2
C/5
5* O
o §
C/H
H <
O
2 m
w o
G
F E A I C ŠALEŠKI F I Ž G A E
( * o.2.1871 - + 2,6.1962 )
Dno 27. julija t.i» 'bo Slovensko Gledališče t? Melbournu uprizorilo Fiatar j ovo dramo iz kiaočkoga življenja preteklega stoletja " Divji, lovoc " in prav jo, da ko pisatelju toga dola oddolžimo z nekaj bosodaici. Spodnji Članek jo bil p.-.-iobc'on v Vostniku SDII " junija moseoa le 1962 o priliki smrti toga nestorja dlovc-nskih pisateljev in pona tisjcu jemo ga v ./i-epričanju, da lu težko z lepšimi-besedami opisali njegovo plodo/ito življenje,
DUE 2. JUNIJA 1962 JE V LJULJANI V TENGVSi PHEKINUL FBANC ŠALEŠKI FINŽGAB, EDEN NAJBOLJ PLODOVITO SLOVENSKIE PI;P -TEEJEV. V dvaindovetdo:..etom letu in po veš kot sedemdesetih J.;-tih neumornega dela za slovenski no rod tor neiscrpnoga pisateljevanja, so ga položili na mrtvaški odor ? Finžgarjem smo izgubili izrecnega ljudskega pripovednika-ki si.je izmod knjigov-nikov pridobil največ častilcev med ljudstvom, pa ne samo mod Slovenci, ampak jo segel daleč med ljudstva vseh slovarski! narodov in si tudi pridobil zasluženo priznanje mod ostalima jezikovnima grupama s Eomani in Germani»
. Finžgar je izšel -iz preprosto kmečko gorenjsko družino v Doslovičah pri Žirovnici. Bojen jo bil 9. februarja. l37i,b;tudi-ral je teologijo in go kot bogoslovoc sodeloval literarno mod tedanjimi literarnimi krožki. Kasneje si jo pridobil zasluženo priznanje na podlagi neumornega dela in petletnega urejevanja v Mohorjevi družbi, ki ji je ostal zvest vse do svojo smrti. Polog toga je bil narodni delavec v smislih socializacijo slovenskih far in.raznih društev .Pri vsem tem pa jo bilo njegovo pero neizčrpno, saj nam je zapustil sodom debelih knjig Izbranih del in veliko več zapuščino,ki jo bila objavljena v raznih časnikih, revijah in kroškarskih listih tor posameznih izdajah. Za vse jo Finžgar črpal moč iz veliko ljubezni do naroda, ki ga je povsod in na. vsakem mostu, verujoč v njegov individuum zagovarjal, Niti leta hudih prokuoij niso mogla vso do njegovo smrti upogniti glavo njegovemu trdemu gorenjskemu značaju in njogovi
slovenski zavednosti v .
Smrt ga je požela, vendar ostal to med ljudstvom in ohranjen bo še poznim rodovom? saj si je sam pripravil nepozabljivost mod narodom s svojim strpnim in zavednim dolom tor s svojo kle.ro pisano besedo. Umrl jo, pa kakor ni umrl njegov Svarun, tako bo tudi on ostal Siv lik slovenskim pokolonjom.
Njegov zgodovinski roman Pod svobodnim soncem so hotela odkupiti tudi ameriška filmska podjetja, pa ga ni prodal; izročil je pravico snemanja slovenskim podjetjem. Nikdar ni gledal na do bičok ali placano dolo, saj je skoraj vsa grmada njegovih stvari tev izšla brez ali samo s skromnimi honorarji. Za devetdesetletnico mu je Mohorjeva, družba podelila nagrado 3OO .000 Dii*, ki jo jo ravno takrat ustanovila ob njegovi devetdesetletnici in jo i-monovala "Finžgarjeva nagrada".
Kljub vsemu.aistvar janju, .pa jo Finžgar■ v prvi vre-J: cr.tal duhovnik. Bil je skromen, pa odločen. Niti oerkvenih povišanjiki so mu bila ponujena ni sprejel, ker se jo čutil, da jo kot župnik najbližji tistemu,kar je neizmerno ljubil in iz cesar je črpal vse svoje ustvarjanje na literarnem polju - slovenskemu narodu.
Da njegovo delo in njegova živijonska pot ni bila zastonj, je pokaziila njegova smrt. Finžgarja je hodilo kropiti ljudstvo v trumah, ljudje so čakali v vrstah. Prihajali sc tudi iz najbolj oddaljenih krajev Slovenije in so poslavljali od staroste svojih književnikov. Slovensko srce jo z neizmerno žalostjo začutilo v tistem letnem dneva veliko izgubo Finžgarja. Pa ne samo domovina v svobodni naši Sloveniji, ampak tudi vsak Slovenec v tujini je ob tej novici začutil, da je unrl človek, ki je vodel kako živeti, no v svojo, ampak v narodovo korist,v kolikor jo to mogol narediti. Kdo se ne spominja Svaruna in Svaruničev, pa njegovih povasti iz kmečkega življenja in zgodb o meščanski Sloveniji o pri'Setku razvoja industrijo1» Bil jo prijatelj delavcu,meščanu in so posebno kmečkemu ljudstvu odkoder jo sam izšel, kjer je črpal opazujoč s srcem in očosom, snov za svojo edino zapuščino - slovensko knjigo.
LETO__184-8 NA S L V E N S K E M
Ko je Finžgarjeva drama "Divji lovec" prvič prišla na oder, so bila mišljenja ocenjevalcev deljena; vse ja pac za-viselo od tega, kateri struji ali podstruji onoga ali ci rug figa političnega tabora je ocenjevalec pripadal in kako je na delo gledal on sam. Cenilci nazadnjaškega nabožno utilitarne« ga kroga so delo slavili v nebo, kajti ustrezale je njihovim idealom naivno poučnega igrokaza, v katerem sta pohlepnost po zemlji in grabežljivost vaškega župana kaznovani že na tem svetu s smrtjo njegove lastne vdane hčerke in njenega fanta, njega samega pa božja kazen doleti s tem, da izgubi razum.
Drugim pa se je zdel vprav ta zaplet nevreden, velikega pisatelja in naivno preprost in so nu to očitovali ; vrhu vsega pa so trdili, da drama žali njihov narodni ponos, ceš da je slika slovenske vasi, kot jo je Finzgar prikazal • Slovence poniževalna in ne odgovarja resnici ali praktičnim možnostini njegova slovenska vas da sestoji iz lakcmnega rih-tarja, pijančujočega posestnikovega sina in bajtarjev, ki so ^ vedno pripravljeni izdati avstrijskim biričem Slovenca sovasca-na, ki se"je skrival v nosti, da ubeži vojaški dolžnosti no iz narodne zavednosti ali prepričanja, temveč le radi ljubezni do kmečke punčare, za nameček pa še vaškega tepca, dekleta, ki nima koraj že ubogati, kar ji srce veleva in glavnega junaka,ki ni junak, temveč cmerava postava brez hrbtenice, ki je* prehitro pripravljen upogniti tilnik in se vdati v usodo - skratka, niti"ene pozitivne postave ni v vsej drami.
Danes, ko smo že dokaj oddaljeni od dobe, ko smo sodili ozkosrčno in pristransko, nam je lažje ceniti namene, ki so gnali Finzgarja, da je igro napisal tako, kakršna je, Finžgarju ne more nikdo očitati, da je veroval v tako enostavne plačilo človeških grehov na tem svetu in če je za okvir "Divjega lovca" vzel tako naiven zaplet, je to storil s preudarkom in narekoval mu ga je rajši njegov"čut socijalno odgovornosti kot pa^babje-vernost. Igro je očigledno namenil za preprostojsi podeželski prosvetni oder in lakomnost po zemlji je bila naglavni greh, ki ga je vsaka slovenska vas dobro poznala in ga je vsau: kmet dobro razumel - pravi razlog zanj pa sta bila gospodarski ustroj in revščina naše vasi, kjer je bila vsaka ped zemlje dragocena in je od ene njive mnogokrat zaviselo ali bo družina lačna ali vsaj napol sita.
V dobi, ki jo Finžgar v "Divjem lovcu'"' orisaje, v Sloveniji ni bilo mnogo slovenskih bogatašev in ce sodimo danes, so_ obstajale samo različne stopnje revščine s pozeljivost po zemlji je bila rajši osnovno gonilo celokupnega kmečkega življa kot pa samo greh pokvarjenih posameznikov; greh. ki je lasten celemu narodu pa ni več greh temveč postane narodna lastnost in to je Finzgar" obsojal kot negativno.
Očitek, da "Divji lovec" podaja ponižujočo sliko povprečne slovenske vasi v sredini prej snega stoletja pa se do zdel utemeljen celo dandanes - če sodimo na hitro in ne da bi se poglobili v študij razmer, ki jih je Finžgar skušal narisati. Podrobna raziskava položaja, v katerem je slovensko kmečko prebivalstvo živelo leta 1848, leta v katerem se "Divji lovec" odigrava , zlasto gospodarskega, pa nas bo pripeljala do zaključka,
da nelaskava slika približno odgovarja resnici. Če se nam zdi neverjetno, da so slične razmere obstajale v Sloveniji pred komaj 120 leti, poglejmo malo, kaj pravijo zgodovinske knjige in razumeli bomo, kakšen ogromen razvoj je nas slovenski narod v tem kratkem času doživel; razumeli bomo tudi, odkod izvirajo naše slabosti, ki nas še dams tarejo in moria boco v naših sodbah v bodoče bolj milostni in bolj prizanesljivi. Fmzgar se je za vsako svoje delo temeljito pripravil s s an dij en zgodovinskih okolnosti in je vedno skušal razmere vestno podati. Če držimo to v vidu, bomo našega "Divjega lovca" na odru sledili z novim zanimanjem in kratek oris prilik:, v katerih smo Slovenci takrat živeli, nam bo pomogel, da si ustvarimo pravilno sliko ozadja, v katero je pisatelj postavil svojo osebe.
Leta l8'+8 so bili naši slovenski praočetje še vedno tlačani v "oravem smislu besede. Tisoč let suženjstva v katerega smo zapadli v desetem stoletju, tako v gospodarskem, kakor tudi v političnem smislu, je bila žalostna dediščina m je stria našo narodno hrbtenico? c.elo v upravnem oziru je/bilo slovensko govoreče ozemlje razdetverj eno na kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko in ta razmejitev, ki je približno taka,kot so jo uvedli frankovski kralji, ko so razkosali naso zemljo m jo podarili v fevd svojim nemškim baronom, je bila vunka prepreka vsakršni nacijonalni ideji.	v.
Fevdalni gospodarji So -se menjali 'in nas kmet je kot živina menjal lastnike", za katere je garal, opravljal tlako, plačeval desetino in vse druge mogoče dajatve, sam pa m imel nooe-nih pravic, ne osebnih, ne narodnostnih. Tudi razvoj avstrijsp- . ga cesarstva osnovnega položaja ni spremenil. Vladarji niso bin Avstrijci v aravem pomenu besede5 bili so Habsburzam, ciana c.ru-žine/v kater® žilah je tekla kri najrazličnejših e-ropsKin kraljevskih hiš in kot taki so bili iznad ras in narodov, p so jim vladali. Kraljevske dinastije so takrat vladale Evropo	dan-
danes finančne družbe trgovino in industrijo; edini namen je dobiček in narodnostne meje ne pomenijo ničesar. Za koristi dinasti 1 so se vodile vojne in so ljudje, umirali, _ . .v
Počasi so se stvari, v Evropi le začele izooljsevali. Evropa se je razvijala gospodarsko in miselno in doživljaja svoje revolucije. Razvoj trgovine, prometa in industrioso dali porasta gospodarski moči meščanstva, ki je zahtevalo v©c invec političnih pravic in p orna lem, zlepa ali zgrda, .so ie*vdalni sigerà zaoadne Evrope izginjali. V Franciji je mescanstvo v demokratični' revoluciji nometlo z absolutizmom cez noe5 v cesarski üv-striji pa je fevdalna ureditev odmirala počasi m jo je nadomestila razsvetljenska absolutistična monarhija,	_ v
V Sloveniji meščanskih revolucij nismo imeli iz cisto nre-orostesa razloga - imeli nismo meščanstva; nasi »purgarji" so bili Nemci in še ti v glavnem v upravnih službah; resničen gospodar ie bilo še vedno olemstvo. Nekaj izboljšav je sicer doseglo tudi "našega tata, toda bile so le redek pojav - oorobna saoioa velikega ?etra, ki je vel po Evropi,drobtinice z miz evropskega razvoia.in naš kmet si jih ni sam priboril, ker se zanje ni bo-ril^ vsaj organizirano ne; preslab je bil, preraztrgan m neuk.
- b -
Peščica Slovencev, ki jim je bila sreca mila in so uspeli končati šole so se za skorjo kruha morali udinjati tuji gosposki; morda so se navzeli novih prosvetljenih ali celo revolucionarnih idej, toda izgubili so stike z ljudstvom in premalo jih je bilo; tičali so nekje v brezzractem prostoru med evropskim napredkom in . . slovensko zaostalostjo ali Doije rečeno » zamudni š tvom" , kajti v bližnji fcodoònosu. je vendarle napočil dan, ko se je slovenska raja ovedla m poskusila izbrisati sledove enega tisočletja,	„
In tako smo še tik pred letom 18^-8. Slovenci se vedno delali tlako nemškim grofom, cerkvi, samostanom in drugim ustanovam; prečitaj te si spodnje številke in prijemali se ooste za
glaV°Osebne tlake so Slovenci na leto opravljali za 1,25? 000 delovnih dni. vrhu tega pa še 800.000 delovnih dni s Konji in volovsko vprego « Desetine v. p.-idelkih so m-rali letno preciati v vrednosti 900.000 zlatih goldinarjev, v gotovini pa poleg tega še plačati 600.000 goldinarjev. In kje so se vse druge dajatve: za vsako malenkost je kmet plačeval; za Krst, za zem-tev, za pogodbe in za smrt. Pravico do lova Je imela samo gosposka; bognedaj,da bi se kdo predrznil m pobil kakšno divjačino za v lonec; kazni so bile strašanske. Iz teh časov izvirajo vse tiste pripovedke in zgodbe o divjih lovcih in bin-
v • i
Cin* Ko pa je zapela vojaška trobenta, je bil sin slovenskega bajtarja Drvi, ki so ga biriči odvlekli na »stelungo» in vtaknili v vojaško suknjo, da je branil habsbursko cesarstvo In nemško gospodo. Če pa je ubežal v hosto, so_ga kot »skrivača « sonili kot divjo žival in razpisovali na njegovo glavo nagrado, ki se je je kak vaščan, lačen in potreben kot je bil,le polakomnil in za nekaj soldov postal izdajalec svoje krvi,
V takih razmerah postanejo grabežljivost, nevoscljivost, egoizem in izdajstvo, umazane človeške lastnosti kot so, razumljive, čeravno ne oprostljive. In v to okolje je.^inzgar postavil svojega "Divjega lovca", ki nam prikazuje življenje v slovenski vasi takrat, ko je bil narod na najnižji stopnji svojeEksistence. Slika ni laskava, toda je zgodovinsko u^omelje-
na# Za nas pa je 1. 18^8 tudi leto preloma, ko so so^stvari nreokrenile in je naš narod zopet krenil na P^. éa je naposled privedla do zlate svobode, io leto nemirov 5stÌi v Evropi je bilo zadnji drhtljaj francoske revolucije in Te prineslo socialne spremembe neprecenljivega značaja.prestoli so se zamajali in novo industrializiram srednji, sloj se Je dvignil proti arhaičnemu despotizmu in nekompetentnim vladarjem ter zahteval svoje prarice in soudeležbo ?ri upravljanju
svoje ^sude^ ^^ ;lVStriji ni bilo prizanešeno. Marca 18^-8 je izbruhnila vstaja na Dunaju in cesar Ferdinand_s celim svojim dvorom je pobegnil na Češko, odkoder se je pričel pogaja- 5 -
ti. Habsburžani so se morali odpovedati svojemu samodrštvu in v prvem parlamentu, ki so ga sklicali v Kromerižu je.bilo že 50 zastopnikov, ki so zastopali področje Slovenije; avstrijski Nemci so se potegovali za zvezo z Nemcijo^ toda slovanski reprezentatje so bili za ohranitev habsburške monarhije. Dunajske nemire pa je ukrotil Hrvat Joiacic s svojimi. četami in mir se je vrnil v prestolico,
Istočasno so se marca meseca uprli na ozemlju, ki so ga imeli v Italiji Avstrijci tudi Italijani, ki so hoteli ze-, dinjenje v eni svobodni italijanski državi» V bitki pri Cu-stozzi je avstrijski maršal Radecki, v čigar armadi so bile tudi številne slovenske čete, ki so se hrabro borile, Lahe temeljito naklestil.
V septembru pa je izšel cesarski patent o zemljiški odvezi, ki je slovenskega kmeta dokončno odvezal od tlako in dajatev zemljiški gospodi in mu omogočil, da je začel■gospodarsko rasti, čemur so kasneje sledili tadi prvi poskusi za politično osamosvojitev.
Ironija usode pa je vsekakor v tem, da smo Slovani v letu l8f+8 rešili avstrijsko cesarstvo, ki nam j ©""stoletja bilo kruta mačeha, pred preranim propadom.
H-- K I£ A K
AKCIJA ZA DOKONČNO ODPLAČILO 'SLOVENSKEGA DOMA
IZID NAGRADNEGA TEKMOVANJA
1.nagrada	- Petsto dolarjev	Listek	r*. T> Ci \j n	325	ga»	.G„ Ko bi lev ROSANNA
2. "	- Šivalni stroj	11	&	200	S«	F« Kuhar BELMONT
3. "	- Tranzistor radio	ti	B		ga.	F. Potnik W.MACLEOD
b, "	- Lasni susilec	it	C	k22	rr 0 0	I. Pierce E.IVANBOE
5. "	- Ribiški pribor	ti	B		.a a „ O	M. Hajek NTH.ALTONA
6. »	- Brivski aparat	M	B		g»	P.Krasnovsky N. FAWKNER
7. "	- Kavni perkolator	!l	C	162	g.	M. Uršnik CLAYTON
8. »	- Električna odeja	II	A	312	S'	ito «J* ćl § C X* ST .ALBANS
9. "	- Jedilni servis	II	B	270	g.	S.Ljozički TOTENHAX
10. "	- Mohair odeja	H	B	079	Nepoznani	
ODBOR SLOVENSKEGA DRUŠTVA V MELBOURNU SE OD SRCA ZAHVALJUJE VSEM, KI STE NAŠO AKCIJO TAKO VELIKODUŠNO PODPRLI,
SLOVENCI, KA J PA VI MISLITE O TEM NAŠEM NAČRTU,.o.. . . ,.. .,_. ?
Ko se nam tu v Avstraliji približuje Božič, nastane v naših srcih nekakšna praznina\ polno naia je srce domotož;a, Ki s'k be?-,o domov v stari kraj. Zob casa je oglodal spomine na mnoge prilatelje, a čudno pre čudno, sporni n na stari kra-* , ves v be:; ino bleščečega snega zavit, nam je še ostal. Zaželio si snežink v vetru 1grajoeih, da ti padejo na lice, ledenih rož v oknih in gl« su kragulj okov na saneh. Vso to in še več si zaželimo«
Tu smo našli nove prijatelje, zaceli smo novo življenje,zakore-ninili smo se s pravo slovensko trmo in ekonomsko uspevamo«, V glavnem in z redkimi izjemami smo si Slovenci uredi il svoje domove in ko stopiš v slovensko hišo, si lahko ponosen na svoj ^odc Hišo so čiste in urejene in skoro vsaka s slovenskim poudarkom^ polne so ročnih del in vezenin, prtov, slik naših planin in naših rož. Majhen del naše domovine smo presadili v novo deželo„
Naši otroci in celo mi sami govorimo več angleško kot slovensko in razlogov je dovolj; tu so šole, delo? družba, v mnogih primerih pa tudi mešani zakoni. In vendar je tradicija naroda v nas zelo močna -ponos, da smo slovenskega roda, v nas še ni zamrl..
Naši otroci v glavnem poznajo- našo domovino samo po našem pripovedovanj u| ko jim opisujemo zimo, besede same kar niso dovolj«, Tudi ogromna večina odraslih že ni videla snega in planin leta in leta;kaj si ne zaželite vi sami zime, prave zime?
Slovensko društvo v Melbournu se je radi tega odločilo pokreniti akcijo, da si ostvarimo svoj lastni planinski, oziroma -da damo Id^ji širši pojem - počitniški dom. Namero imamo,kupiti zemljo pod vznožjem gore Mt. Buller, kjer bi imeli možnosti smučanja pozimi in isletov in ribolova po okoliških soteskah,oziroma plavanja in čolnarjenja na Jezeru, ki ni daleč, poleti; vso loto pa bi naši ljudje imeli primeren kot za odmor in počitek. Naša želja je, da bi mogli imeti v šolskih počitnicah počitniško kolonijo za slovensko šolsko mladino in^istoca-sno nuditi starejšim slovenskim rojakom možnost dopusta na deželi,pozimi pa pribežališče našim smučarjem«,
Načrti so veliki.. Prej ko podvzamemo kakršnokoli akcijo ali podrobno planiranje, in nakup zemljišča,moramo izvedeti od Vas samih kaj o tem načrtu mislite in ali potreba po takem počitniškem središču opravičuje napor, ki bo za uresničitev te zamisli potreben.
Dragi rojaki in rojakinje, samci, samke in družine! Pišite nam na naslov Slovenskega društva ako ste zainteresirani za idejo Doma v v hribih in za ustanovitev smučarskega in planinskega odsekaoRezultate in vaša mišljenja bomo objavili v "Vestniku' in če bo število pristop nikov k temu novemu odseku dovoljšno, bomo krenili k .ostvarjenju
načrtov.	x
P. Cesnik
NA(TRADNT NATEČAJ ZA NAŠO MLADINO,
MLADI SLOVENEC, MLADA SLOVENKA/.
Za ,našo mladino do 16. leta starosti razpisuje Slovensko društvo v Melbournu nagradni natečaj pod naslovom:
« ZIMA, ZIMA BELJU VRH GORE SEDELA .. "
Pozivamo Te, da orišeš, kako si predstavljaš zimo, bodisi doma v Sloveniji ali tu v avstralskih hribih. Morda se spomin;as prave bele zime s snegom do kolena sam in Ti vtisi se^niso utonili v nozabo. V kolikor pa ti spomin ne seže tako daleč, pobaraj svo-ie"starše, naj ti oni malo opišejo, kakšno je življenje v snegu. Sedi in napiši, kako si predstavljaš zimo v snegu s sanjkanjenv_ in smučanjem. Spis lahko napišeš v slovenščini ali pa v angleščini, ako bi ti pisanje v slovenščini delaiotežave.
Troje najboljših suisov bomo lorioboili v -1 /es trnku/'5 najboljši in najlepši spis pa bomo nagradili In za nagrado bo;
] smučarski weekend holiday na Mt, Buller_sa_dve_^.sebi
Torej mladina, poprimi za pero in izli j svoje misli na papir. Spise pošljite do" 1.0, avgusta t.l. na naslov: "Slovensko društvo v Melbournu" 37la Park Street, Nth. Carlton - 305h-
MNOGI ROJ-KI SO NAM V ZADNJIH NEKAJ TEDNIH TELEFONIRALI IN POVPRAŠEVALI, KDAJ BO NASA PRIHODNJA ZABAVA.
VSEM KI SO POVPRAŠEVALI SE ZAHVALJUJEMO ZA ZANIMANJE IN JAVLJAMO j DA BODO NASLEDNJE NASE ZABAVE V LETOŠNJEM LETU;
25, OKTOBRA 1968. - " SLOVENSKI PLES "
7, DECEMBRA 1963 - " MIKLAVŽEVANJE
OBE GORNJI ZABAVI BOSTA PREDVIDOMA V BEOADMEALOWS TO i® HALLU. ZA VSE OSTALE PRIREDITVE, ZA KATERE DkTU-MI ŠE NISO TRDNO DOLOČENI, VAS BOMO OBVESTILI PRAVOČASNO S POSEBNIMI VABILI.	..... ^
p ß O G S PREDSODKI I
Slov nei, dom,-; in po svotu, kjerkoli smo, so tomo lotos spominjali t iste.ga važnoga dogodka prod petdosotini loti, ko jo nar narod po vokih suženjstva v tujih državnih tvorbah, pod tujimi gospodarji proglasil svojo voljo, da koče živeti, kot se svobodnemu isarodu spodobi i v državni obliki, ki si jo bo sam izbral. Dne 29« oktobra I9I8. leta je na Kongresnem trgu v Ljubljani z balkona tedanjega deželnega dvorca, sod. m joga Vseučilišča, biLa zbrani množici pročitana slerosna proglasitev odcepitve od Avstro-Ogrske■monarhijo in združitve vseh pokrajin, na katerih prebivajo Slovenci v eno samostrojno in svobodno državo.
Petdeset let jo minilo od tedaj - v življenju narodov zelo kratka, a v življenju poodincev dolga doba. Generacijo, ki so bile dejavno v onem času"pred petdesetimi leti so sedaj ž o v v o Čemi dobi svojega življenja. Le malo jih jo šo mod nami, ki se spominjajo živijonja v okrilju crno-žolto monarhije. ITaš narod danes sestoji v glavnem od nas, ki smo so rodili Že v svobodi in ki smo prestali krvavo preizkušnjo druge svetovne vojne v tem ali onem taboru, vendar z istim ultimativnom ciljem: doseči svojo svobodno državno enoto. Toda kljub temu, da jo naša svoboda že petdeset led stara, d,a jo potrjen; 1 z ogromnimi žrtvami sta naša narodna zavest in naš narodni ponos relativno nezadostna. Izgleda, da, trpimo v narodnostnem pogledu od nekakšnega kolektivnega občutka manjvrednosti. Ta občutek jo na eni strani popolnoma razumljiv, saj nam io bil namerno vcepljen skozi stoletja, na drugi strani pa popolnoma neupravičennako razmotrimo dojstva in se otresemo neutemeljenih predsodkov•
Te prodsedke ali mite, kakor jih imunujemo, tehtno pobija g. Tuesaint Hečevar v tržaški reviji "Mest", katera upamo nam ne bo zamorila, ako jih citiramo v izvlečku?
"Prvi mit, ki ga imam v mislih, je usoden v toliko, v kolikor nas ovira, da se kot narod postavimo na enako raven z soso di in sploh z evropskimi državnimi narodi. Gre za zmotno prepričanje, da Slovenci nismo zgodovinska narod, v istem smislu, kot so to Homci, Madžari, Cehi, Hrvati ali Srbi, To prepričanje izvira iz zgodovinsko interpretacije, po kateri naj bi Slovenci v zgodovini nikdar 110 imeli lastne državo in po kateri naj bi že tja od našega pojava na evropsem od ru bili vedno podložni bodisi Obrom, bodisi neki. širši slovanski tvorbi, bodisi ITemcem. Modoma zgodovinska znanost je tu interpretacijo dokončno zavrgla. Danes ni resnega zgodovinarja, ki bi dvomil v nekdanji obstoj suverene državo Karantanije. Se več, o tej državi moremo na podlagi gradiva o ustoličenju koroških vojvod. trditi, da je bila za razliko od raznih fevdalnih držav tistega, časa osnovana na temeljih domokracijo in socialne pravičnosti. Pravna kontinuiteta to države je bili zaznavna prav do časa Marije Terezije, kajti šele ona je odpravila pri vilegijo, ki jih je bil dotlej deležen vojvodski kmet.
Toda čoprav dejstva pričajo, da smo zgodovinski narod, Slovenci še nismo odvrgli zmotnih prodstav; o naši zgodovini, ki smo jih v preteklosti brez prete resanja prevzeli od tujcev. Se vedno se obotavljamo, da bi brez pridržkov in na glas povedali, da smo nasledniki tradicije karantensko države. Predvsem bi morali to povedati naši mladini, kajti Če so jo tujci vzgajali le k pridnosti in podložnosti, potem jo moramo mi vzgajati k samozavesti in enakopravnosti. Tako, da bodo sinovi našega naroda, ko pridejo v svet, na vprašanje s "Kdo sto?" lahko brez oklov vanja odgovorili : "Slovenci". Ce v svetu priznavajo narodnostno idontitoto Škotov, čeprav jim manjka živ in visoko razvit.jezik, kot ga imamo mi, zakaj nebi tudi naše ?
Drugi mit iz našo miselne; ropotarnice je mit majhnosti. itfaši politiki, znanstveniki in časnikarji so in še nenohoma ob vsaki priliki ponavljajo, da smo majhen narod. Kaj je morilo našo majhnosti? Ko morda po današnji navadi v svetu narodni produkt, ki ga ustvarja slovensko gospodarstvo, temveč preprosto število našega prebivalstva in površina našega ozemlja. Kako veljavna pa jo sploh trditev da smo številčno majhni? Ko bi prelistali "Atlas narodov mira", Iti jo edinstvena publikacija svoje sorto, bi se prepričali, da je več narodov , ki so številčno šibkejši od Slovencev, kot pa takih, ki so številčno močnejši s Na svotu govorijo 3.000 različnih jozikot. Od toga števila jih jo samo 130 takih, ki služijo več kot enemu miljonu ljudi in samo lo takih, ki služijo več kot petim miljonom. Iz seznama držav, ki so Članice 0Z1I bomo ugotovili, da je mod njimi precej številčno šibkejših od Slovenije« Suverena'država Sojčoiskih otokov šteje npr. lo 80.000 prebivalcev. To je majhna nacija, ne pa, Slovenci ...
Od mita majhnosti, po katerem je vse tuje"pač večje, smo po neki čudni poti logičnega nesklepanja prišli do prepričanja, da jo vse kar jo tujo tudi kvalitetnejše. Postali smo malikovalci tujega, od žganih pijač do pralnih stro -jev, litorornih del ter filozofskih in nofilozofskih idej. Tak odnos je škodljiv ker duši lastni napredek. Čas	odvržemo svojo nesdravo skromnost ki v ne-
kom smislu vodi k indolontnosti, Čas jo tudi, da začnemo skrbeti? da so be mladina lahko uveljavljala doma. Dovolj iranno slavnim mož, ki so delovali nDunaju in drugje v svetu. Če pa Že naši sinovi morajo v tujino, potem morajo i oni i domovina skrbeti za to, da bodo svojemu narodu koristni ne le na splošno, so pravi preko svetovnega napredka, ampak tudi specifično, so pravi po svojem doprinosu k razvoju slovenstva.
No bom našteval drugih naših mitov, takih, ki izvirajo iz pretekle danosti in takih ki so bili že od vsega počtoka brez stvarne podlage? kot npr. prepričanje, da je slovenščina silno težak jezik, s čimer prenokatorega voljnega tujca odvrnemo od poskusa, da bi so jo mučil. To prepričanje, ki ga sleherni lingvist lahko spozna za zmotno, smo monda prevzeli od tujcev, ki so svojo nevoljno s t za učenje slovenščine opravičevali, češ, da je to pač težko. Če pa smo so mi potrudili ter se naučili njihovega jezika, so nas "pohvalili" s tom, da so dejali, da imamo za jezike izreden talent. Tudi temu smo verjeli in si tako ustvari li nov mit.
Težava z miti jo v tem, da v njihovo veljavnost nihče no dvomi, tako kot nekoč ljudje niso dvomiliv mit, po ko,torem sonce potuje okrog zemljo. Včasih miti sploh nisp deklarativni, temveč so dol našo psihološke pogojenosti» Odražajo se v našem vodenju, oziroma razmerju do sveta tor so prek vzgoje prenašajo iz ene generacije v drugo.
Najučinkovitejša formula za spoznavanje neke predstavo o sobi za pravilno ali zmotno je vprašanje s "Ali to kar trdimo o sobi , trdijo o sobi tudi drugi razviti narodis" Če je odgovor negativen potom moramo prav gotovo preveriti objektivno osnovo našega■stališča.
Zamislimo se torej, kdo smo, kaj hočemo in kam plovemo. Dvignimo so sa tronotek iz vsakdanjosti in uravnajmo smer. Perspektivo za nenehno rast a!lo-
mskega naroda so v veliki meri odvisne od nas samih. To kar ustvarimo danes, je perspektiva za jutri. "
TAJNIŠTVO SDM POROČA
*** Čas 'begi tako hitro, da so mi, zdi komaj par tednov odkar -som sestavljal tajniško poročilo, vendar jo minilo od tedaj- Žo -nekaj mesecev. Za nami je nas drugi lotni plos, za nami velikonočni piknik, za nami nagradno tekmo vanje, prod nami pa na prvem mostu "Divji lovec". Hi težko pisati to poročilo, kadar so vesti zadovoljive in razveseljive, kakor večina teh. danes. Naj grom kar
po vrstiš	. , ..
*** Naš tradicionalni velikonočni piknik v-v/andin üa.'-c je bil obiskan kot BO nikoli. Kaj je bil vzrok? Ha ražnju pečeno prasp? Ćevapčići? Ali pa to, dc si našo društvo pridobiva vedno več ugleda in s im .bij .med rojaki, dejstvo io. da lo -pečenoga prosata zmanjkalo v desetih minutah, sa čovapčice pa sme so
" ____~ ^	_ -r-i ■> . .	•	_____ _____ _ 4- ~ -t-	X-S A^	1 T7-1/-/-V
je seveda ogenj dajal
sebe ra ne z vodo. Edina napaki je bila v tem, da so imeli samo enega presicka. Gospod Remšnik jim je delal konkurenco z čevapčiči, pa tudi. on j.- storil isto napako, imel jih je premalo. - Ha žalost je bil orkestor "Bled" angažiran isti dan m drugem nestuin so so plesalci morali■zadovoljiti z magnetofonskimi trakovi in zvočno aparaturo gospoda Slaviča. Ni bilo isto kot. orkester, no pa jo tudi šlo. Blagajna je bila tega še posebno vesela. Magnetofonski trak in pa Toni
Slavic sta pač delala brezplačno.
*** No v kolikor so bili plesalci prikrajšali pri muziki na pikniku so p: zato na našem drugem letnem plesu prišli na svoj" račun. Sajasta jim igrala dva orkestra brez odmora. Kako je bilo sto prav gotovo vsi še slišali, če nis te bili sami prisotni. Obiskovalcev smo imeli nad sedem sto. 711 jub .temu velikemu številu jo organizacija potekala tako brezhibno, da smo od mnogih gostov,^tudi drurih narodnosti, dobili visoko priznanjo. Posledica jo, da že sedaj dobivamo po telefonu vprašanja, kdaj bo zopet plos. Ko jim odgovorimo, da 25« oktobra, se hudujojo zakaj no preje. - Na drugem mestu objavljamo imena srečnih zmagovalcev nagradnega natečaja. S finančnega gledišča je bil ples rekorden uspeh in zabava je dokončno pripomogla, da. bomo lotos uspeli dokončati odplačevmjo Doma. Kuhinja in jedilnica sta bili to pot pod brezhibno ketrelo gospoda Romšnikn.
*** Seveda, kjer je aonco jo tudi sonca. Pa naj omenim tudi senčno strani. Mize v dvorani so bilo prebogato obloženo s prigrizkom katerega so pripravile članice našega društva. Za ta namen smo si nabavili, posebne plastično pladnje, katerih le omejeno število smo uspeli dobiti po nizki Cuni. Ha žalost smo po koncu zabavo ugotovili, da jih dvanajst manjka. Pladnji so^za nas vrednost, ker jih je bilo narejeno -le gotovo število in so•jih no- da več kupiti. Co si je kdo od čitalcev hotel napraviti "souvenir" za to uspelo zabavo, ga prosim naj pladenj vrne, kar po pošti in anonimno. Naredil nam-bo veliko uslugo.
*** Druga senčna stran. Po koncu zabave je nekega nadvladal alkohol, tako, da se je spozabil in povzročil neprijeten incidont. Mi hočemo, da so naše prireditve namenjene le spodobnim ljudem in bomo zato strogo nastopili proti vsakomur, ki bi kalil red in mir. Povzročitelju omenjenega incidenta smo zato sporočili, da je na naših prireditvah nezazeljen, dokler n« dobimo zagotovilo, da se bo v bodočnosti znal obvladati.
*** ' Sedaj pa so pripravljamo na igro 'DIVJI LOVEC". Že mesece, po dvakrat na teden , so igralci vežbajo in prepričan sem, da "bodo prekosili uspeh "Desetega "brata". Nikakor si ne morem pomagati, da ne bi, kakor že tolikokrat popre je, spet pohvalil njihovo vztrajnost in požrtvovalnost. Vsak torel-j in četrtek prihajajo z vseh strani Melbourna v St. Brigid Hall v Carlton, kjer se vadijo od osme do enajste ure zvečer. Seveda ni zanikati, da je le veselje do igranja na òd-ru in želja prinesti nekaj domače kulture tudi v tujino tista sila, ki jim daje' moč vztrajati. Predstava "Divjega lovca" so ne bo vršila v St. Brigid Hali, ker smo prišli do zalljučka, da ta radi slabe akustiko in premajhnega odra ni primerna. Ker so v novi dvorani sedeži strogo omejeni, priporočam, da si vstopnioe nabavite čimprejo v predprodaji. Imeli bomo dve predstavi na isti dan in sicer ob 3h in ob 8h zvečer. V Geelongu pa bo igra ponovljena v dvorani Srbsko cerkve dno lo. avgusta t. 1. ob 7.15 uri zvečer.
*** Od Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani smo prejeli napovedan poklon, katerega so nam poslali ob prilike stoletnico Slovenskoga gledališča. Darilo sestoji iz zelo lopo zbirke knjig in lepakov iz preteklega delovanja gledališč po Sloveniji, Za darilo, ki jo zolo lopo kulturne vrednosti smo zelo hvaležni. Morda je to ona prvih sapic novega votra popustljivosti, razumevanja in sprave, ki jo pričol pihljati na kulturnem polju Slovencev v zamejstvu in doma *
*** Ako ste prelistali časopis "Australian" v ponedeljek, dno 24. t. m. sto v njem gotovo zapazili fotografijo mladega para v slovenski narodni noši. Sta naša rojaka Vinko Gobec in Jožica Uršič, ko v deževnem nedeljskem popoldnevu, 23. t.m. na Moonee Ponds Junction pobirata prispevke za Boyal Women's Hos* . pital Building Appeal. Prod meseci so je Direktor za omenjeni Appeal obrnil na naše društvo za pomoč pri zbirki. V svojem pismu nam je točno navedel koliko slovene stih mater je v preteklem lotu podarilo življenje mladim Slovencem v omenjeni bolnici. Prav radi tega smo priskočili na pomoč in gospa Dragica Gomizelj si jo vzela dolžnost poiskati sodelavce in izvesti zbirko. Ker njeni zgovornosti in prijaz nosti lo težko kdo odreče je prav hitro dobila potrebno število požrtvovalnih fané tov in deklot ter dobrih ljudi, ki so nam posodili narodno noše. Kljub mrzlomu a.n neprijaznemu vremenu so naši jnladis gospodične'Branka Jolonič, Jožica Uršič, Majda Uršič in gospodje Štefan Žalile, Vinko Coboc, Janez Burger in Marjan Kranjc,^ vztrajali od zjutraj do popoldne in nabrali/6 298.71. Tako našo društvo s pomočjo svojih članov in sodelavcev no samo pomaga pri hvalevrednem delu za javno bolnico nogo istočasno tudi širi slovensko ime v javnosti.
*** Slišali smo šusljanje, da so je v nekem predmestju pojavilo neko novo društvo pod imenom "Pohorje". Ako jo to društvo javno, dobronamerno, nesebično, nepolitično in slovensko no.j mu velja naša dobrodošlica in prav gotovo tudi naša pomoč in sodelovanje v bodočnosti. Preconiti pa bomo znali to šele, kadar bo to društvo objavilo svoja pravila in bodo njega računi članstvu in javnosti na vpogled.
*** Poslužujte se slovensko knjižnice, katera Vara je za malo odškodnino na razpolago v prostorih društva.