Poštnina platana v gotovini. Stanovsko in strokovno glasilo Zveze poštnih organizacij za Slovenijo v Ljubljani. Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Cena 24 dinarjev na leto. Naročnina se naprej plačuje. — Oglasi po dogovoru. Rokopise na uredništvo .Poštnega Glasnika“ v Ljubljani. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravništvo lista. Rokopisi se ne vračajo. Letnik VI. V Ljubljani, dne 15. decembra 1926. 24. številka Joško Čampa: Vzgledi. (Dalje.) Situacija pogajanj se je izpreminjala od dne do dne 'in vlada je bila pripravljena le delno ugoditi zahtevam drž. nameščencev. Dne 15. oktobra pa so obvisela pogajanja na mrtvi točki. Ker pa se vlada in delegacija drž. ■namešč. nista mogli zediniti, je podal 16. okt. zvezni kancelar dr. Ramek ostavko svoje vlade. Dne 19. oktobra je bil nato designiran za novega šefa Vlade dr. Seipel — isti Seipel, čigar vlada je že enkrat padla zaradi zahtev organizacij drž. nameščencev. Nova vlada je takoj obnovila z drž. nameščenci pogajanja, ki so sicer zelo napredovaJla, in ni dvoma, da bodo uspela in da drž. nameščenci dosežejo, kar zahtevajo, vendar pa še niso končana. V svoji vladni deklaraciji, ki je bila hkrati njegov programatični govor, je dejal dr. Seipel glede uradniškega vprašanja: »iRot realni politiki se hočemo pečati predvsem z 'najnujnejšimi stvarmi. Nova vlada bo takoj nadaljevala pogajanja z orgarti-zacijami drž. nameščencev. Vlada upa in želi, da bo v stanu na podlagi teh pogajanj čim-preje predložiti zbornici načrt zakona o reguliranju prejemkov drž. nameščencev. Kajti uradniško vprašanje posega, kakor nobeno drugo vprašanje, v budlžetne pravice parlamenta.« V resnično modernih, naprednih in parlamentarnih državah so take besede in tako postopanje vladnega šefa same ob sebi umevne. Kajti ne bila bi parlamentarna tista Vlada, ki bi kako drugače tretirala zadevo, zaradi katere je nastala vladna kriza. No, v naši državi smo od tako korektnih parlamentarnih vzgledov še neskončno daleč. Pri nas so vse vladne krize posledica neparlamentarnih, obskurnih intrig in zato padajo naše vlade na posledicah zakulisnih spletk ter se pod egido nemoralnih političnih metod tudi rešujejo vse naše Vladne krize. In v kakršnem znamenju so vlade spočete in rojene, v takem tudi delajo. Zato pa tudi nosi vse naše politično življenje in delo parlamenta simptome bolehanja in razpadanja. Zato ni čudno, če je naš parla-metarizem tako diskreditiran. Interesantni so uradni 'komunikeji, ki se objavljajo o pogajanjili tako v vladnih glasilih kakor tudi v glasilih organizacij avstr, drž. nameščencev. Iz teh komunikejev se zrcali ogromni vpliv organizacij, ki se svojega vpliva tudi primerno zavedajo. Zavedajo pa se tudi svoje železne in nezlomljive discipline, obenem pa tudi velike naloge in odgovornosti napram državi. To je razvidno iz pro-Klasa, s katerim se je obrnila poštna organizacija do svojega članstva, rekoč: »Poštno udruženje besede »stavka« ne izgovarja lahkomiselno. Ce govori udruženje danes o stavki, tedaj dela to v zavesti odgovornosti napram državi in svojemu članstvu.« Potem se bavi proglas o argumentih, ki govore za stav- ko in proti njej. Ti argumenti osvetljujejo politična in državna vprašanja v zvezi z interesi drž. nameščencev. Na podlagi vsestranskega razmotrivanja in objasnjevanja prepušča organizacija članstvu in zaupniškemu zboru (ki je pa drugače organiziran ko v naši organizaciji), da odloča o nadaljni taktiki organizacije: »Članstvo udruženja naj pretehta vse to in odloči. Od vaše volje in vašega sklepa ter od volje in sklepov zaupniškega zbora je odvisna končna odločitev.« In dalje: »Poštno udruženje stoji pripravljeno in v polni, neizrabljeni moči na višini svoje taktične sigurnosti. Zaupanje. članstva naj bo nepokolebljivo v najvišjo instanco organizacije glede izpeljave in izvršitve svojih sklepov.« Med tem pa se je izvedelo, da pripravlja dr. Ramekova vlada tik pred svojim padcem načrt, po katerem naj bi bila s silo zatrta borba drž. nameščencev. Pripravljen je bil glede tega že vladni odlok, ki so ga pa organizacije še pred objavo izvohale in ga ožigosale kot »kulturni dokument dr. Ramekove vlade prvega reda« in odgovorile nanj v svojem proglasu tako-le: »-----ATI naj govorimo še nadalje proti temu odloku, ki je naperjen proti stavki? V resnici, ako bi ne bilo nič drugega, bi bila naša sodba o tem hitro sklenjena. Toda vendar, morda se v resnici zgodi, da nas prisili vlada na boj sile proti nasilju. In, pri Bogu, mi se tudi boju sile ne bomo umaknili, če je ta neizbežen.« — Tako samozavestno more govoriti samo stan, ki se zaveda svoje vsestranske odgovornosti, pa tudi moči in železne discipline v svoji strokovni organizaciji. To je stan časti, ponosa, doslednosti, «tan slavne tradicije in resnične inteligence. To ni stan konjukturistov, štrebarjev, političih lakajev in strahopetcev, ki se prodaja za neznatne uradniške čine. Meščanski časopisi, zlasti pa čifutski listi, za katerimi stoje težki industrijski tresti, spremljajo uradniško gibanje skrajno nesimpatično in skoro sovražno. Odprti so vsi registri plačanega in od kapitala odvisnega časopisja, ki s sirenskimi glasovi mamijo drž. nameščence, naj za božjo voljo umaknejo svoje zahteve, češ da sta država in narod v nevarnosti, moralizirajo o državotvornosti, nalogah in dolžnostih drž. uradnika, pa tudi odkritih groženj ne manjka. Izpitani in samo-goltni kapitalist je povsod enak. Toda avstr, državni nameščenci so pametni in inteligentni dovolj in jih ne omamijo taki prekanjeno-zla-gani glasovi. Tako naiven je samo jugoslovanski drž. nameščenec. Končno je sklenila trgovska in industrijska zbornica, da predloži vladi načrt zakona, po katerem maj bi bila stavka držav, nameščencev zabranjena in po katerem naj bi se držav, nameščenci, ki bi hoteli s pritiskom in organizirani izsiliti od države, da ugodi njihovim zahtevam, kaznovali z občutnimi kaznimi. Na ta atentat na njihovo državljansko svobodo in pravice so odgovorili ■ drž. nameščenci s tem, da kratko-tnalo izstopijo iz vseh političnih strank in «snujejo svojo lastno uradniško stranko. 'Pri tej akciji se udejstvujejo posebno sodniki. Ta sklep drž. nameščencev je zadel predvsem vsenemško stranko, ki je imela največ pristašev ravno med drž. nameščenci. Njen obstoj je zaradi tega ogrožen in vodstvo stranke ši prizadeva na vse kriplje, da prepreči izstopanje oziroma da privabi izstopivše uradnike nazaj v stranko, ter jim obeta, da bo njihove težnje iz vso silo podpirala v parlamentu. Toda vse kaže, da drž. nameščenci v Avstriji niso cunje, s katero bi pometali drugi umazana tla. Čutijo se dovolj močne, da sami skrbe za obstoj svojega stanu, ker se jim zdi, da je najboljše, če zaupajo svojo usodo samim sebi. V dejanju in nehanju umstvenega človeka in inteligence je najvernejše vpodobljena civilizacijska in kulturna višina vsake dobe, vsakega naroda in vsake države. Stremljenja umstvenega človeka prehajajo vedno, četudi počasi in v odtenkih na maso in oblikujejo take psihologijo celote naroda. Na ta način nastajajo tipi človeka, naroda, države in posameznih dob. Vsak tip je zase individualno zaokrožena celota in se mnogokrat jako ostro loči od tipov drugih narodov, držav in dob. In če se ogleda v zrcalu svojega dejanja in nehanja današnja jugoslovanska inteligenca — Predvsem pa jugoslovanski držav, nameščenec — ho ugledala v svoji sliki tip, ki v marsikaterem pogledu upravičeno nosi v kulturnem svetu naziv po geografski legi naše zemlje •—- tip, ki se ostro loči od tipa zapadne Rvrope im na katerem še često zaigrajo kulturni refleksi vztočnega kontinenta._____ (Konec.) Organizacijsko gibanje. ZAPISNIK sei< odbora Zvezo od 13. novembra 15)26. Dnevni red: 1. Dopisi. ‘2. Poročilo predsednika. 3. Predlogi in vprašanja. Najprej se prečita zapisnik zadnje seje. ki se sprejme z edino izpremembo, da ni določen v veselični odsek tov. Hob, ampak lov. Ban. Predsednik d;i .pojasnila k posameznim, točkam zadnje seje, na kar preide na dnevni red. 1. Prečrtata se dopisa jugoslovanskih železničarjev in udruženja jugoslovanskega učiteljstva, s katerima soglašata imenovani udružen ji glede skupnega 'sestanka železniške, učiteljske in poštne organizacije, ki predstavljajo absolutno večino vseh državnih uslužbencev. Sestanek se določi za 25. november t. 1. Odbor |>ooblasti predsednika, da izvede to akcijo sam po najboljši uvidevnosti. (VI ljubljanske krajevne skupine društva nižjih uslužbencev se prečita dopis, v katerem sporoča, da so ustanovili nižji uslužbenci pevski odsek in da žele, da bi se ta odsek pod okriljem Zveze razširil na pevski odsek vseh ptt. nameščencev brez razlike na uradni čin, torej uradniki, zvanič-niki in služitelji. Predsednik pozdravljal tai sklep in obljubi, da skliče tak pevski odsek, katerega pri pošti že zdavnaj pogrešamo. Od zagrebške organizacije ptt. uslužbencev smo prejeli pismeno povabilo na konferenco orga- nizacij, ki se je vršila 6. novembra t. I., in zapisnik «1 te konference. 2. Predsednik poroča o svojem potovanju v Zagreb in Beograd od (i. do 11. novembra t. 1. Povabilo je prejel iz Zagreba na nujno konferenco, ki se je vršila v Zagrebu zaradi razburljivih vesti, ki jih je prineslo časopisje, namreč: podaljšanje službene dobe, podaljšanje pokojninske pravice, nadaljnje •ukinjenje draginjskih doklad, redukcija itd. Predsednik se je udeležil konference v Zagrebu, ker pa tam ni mogel nič gotovega izvedeti, je šel v Beograd, kjer se je udeležil treh sej Glavnega Saveza državnih uslužbencev v Beogradu ter obi sita 1 Savez pft. nameščencev in naše ministrstvo. INato obširno poroča o poteku konference, o debati in zaključku na sejah in o informacijah, ki jih je prejel pri svoji organizaciji in službeni centrali. To poročilo je bilo objavljeno v zadnji številki »Poštnega glasnika«. Nato poroča, da je prejel povabilo zadnji hip, tako da ni mogel sklicati prej sefe, vsled česar prosi, da mu odbor potovanje naknadno odobri. Tovariš Gruden protestira, da predsednik ni obvestil poprej društva nižjih uslužbencev o nameravanem potovanju, kajti nižji uslužbenci bi imeli več stvari, za katere bi bilo potrebno intervenirati. Po predsednikovem pojasnilu odobri odbor njegovo postopanje in potovanje. 3. Tov. Weber kot načelnik veseličnega odseka poroča, koliko so že napredovale priprave za plesno veselico, ki jo priredi Oblastna organizacija 8. januarja 1927. Tov. Martinček prosi, da mu dovoli predsedstvo Zveze, da sme imeti na izrednem občnem zboru Zveze kot predsednik »Poštnega doma« propagandni govor za »Poštni dom«. Sprejeto. Tov. Gruden naroča, naj bi predsednik na kongresu Glavnega Saveza se zavzel za to, da bi se pokojnine in rodbinske doklade upokojenim uslužbencem hitrejše nakazovale. Predsednik paziva društva, da naj bi poslali čim več delegatov na kongres Glavnega Saveza v Zagreb, zlasti na konferenco poštnih organizacij, ki bo večer poprej, to je 3. decembra t. 1. v Zagrebu pod vodstvom predsednika Saveza g. lome Jovanoviča. Končno opominja, da je danes zadnja sejai širšega odbora Zveze ]>oštiiih organizacij, kajti prihodnja seja bo že sklicana pod firmo Oblastne organizacije poštnih, telegrafskih in telefonskih uslužbencev. S pozivom na delo in zvestobo zaključi predsednik sejo ob 22.30. uri. POROČILO O IZREDNEM OBČNEM ZBORU ZVEZE. izredni občni zbor Zveze poštnih organizacij se je vršil' 21. novembra t. 1. Udeležba 70' članov. Zastopnik direkcije, sekretar I. kat. g. Jožko Peršič. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Lzprememba pravil. 3. Volitve P° novih pravilih. 4. Predlogi in vlprašamja. Ljubljanska pošta. (Nadaljevanje.) 5. Preden preidem k vozni pošti, ki je v tem stoletju oživela, spregovorim nekoliko o pošt-ni h cestah. Talko so se namreč imenovale ceste, kjer je vozila pošta. Kadar opisujem take splošne stvari, izgleda, da se oddaljujem od ljubljanske pošte, katere zgodovino sem se namenil opisati. Vendar je v resnici tako 'oddaljevanje le navidezno, kajti predmet, ki ga v takih primerih izačnem opisovati, je v tesni zvezi z odnosa ji ali življenjem pošte. Tako je tudi s cestami. Odkar so zapustili Rimljani naše kraje, se nihče ni več zmenil za ceste, ki so začele razpadati. Vsak je hodil,' jezdil ali vozil koder in kakor je mogel. Šele v drugi polovici 16. stoletja so začeli 'polagoma misliti na izboljšanje cest. Leta 1569. so pričeli popravljati tržaško cesto, 1. 1570. cesto proti Reki (St. Veit am Pflaum h) in 1. 1574. košček od Ljubljane do Vrhnike. Ker pa niso cest trajno negovali, dobrih še vedno niso imeli. Med najslabše ceste je spadala cesta čez Hrušico (Ober Prart-Pürpeumer Waklt). Pri Kalcih blizu Logatca je pošta iziavila od trža- Predsednik tov. J a k š e otvori zborovanje ter poda obširno poročilo o sedanjem položaju državnih nameščencev. Daje pojasnila k posameznim točkam, ki so bile objavljene v »'Poštnem Glasniku1« od' 16. novembra t. 1. Dalje razlaga pomen organizacije Zveze, ki se ima po sklepu redne glavne skupščine od 2. maja t. 1., preosno-vati na tem izrednem občnem zboru v Oblastno organizacijo' poštnih, telegrafskih! in telefonskih! uslužbencev. S tem smo se približali idealu enotne organizacije vseh poštnih nameščencev v Sloveniji. Samo 'približali, kajti do popolnega uresničenja tega idela smo še jako daleč. Po eni strani je krivo temu sedanje ustrojstvo v Zvezi včlanjenih društev: tradicija društev, lastna pra-vi'la, samostojne blagajne, ipodiporni fondi — vse to sili posamezna društva, da ne žrtvujejo svoje majhne avtonomije v korist veliki celoti in edinosti. Po drugi strani pa so kriva znana nasprot-stva med posameznimi skupinami in kategorijami poštnih uslužbencev. Najbolj žalostno je dejstvo, da niso ta nasiprotsfva želja in potreba posameznikov, marveč da jih netijo voditelji teh skupin. Talko razdirajo ljudje, ki so poklicani, da bi gradili. Prava ipot pa je samo ena: vsi nameščenci ■ pošte, telegrafa in telefona morajo iti v enotno j organizacijo, če pa je poštni uradnik prej maturant kakor ipoštar, prej doktor in jurist, upravnik in certifikatist kakor poštar, 'potem gorje stanu, ki nima toliko stanovske zavesti, da bi se čutil z vso stroko, z vsem stanom kot celota. Toda sedaj ni čas ;za taka razmišljanja, nego je potrebno resno, smotreno delo. Prvi korak k temu storimo danes, ko sprejmemo nova, enotna pravila. Na osnovi teh pravil bo razdeljeno vse članstvo na dve sekciji: vsi uradniki, ne glede na šolsko izobrazbo, kategorijo in zvanje bodo spadali v uradniško sekcijo, zvaničniki in slnži-telji pa v neuradniško sekcijo. Iz tega razloga je potrebno, da likvidirajo sedanja društva in se stoipe v nove sekcije. Glede nižjih uslužbencev je stvar precej enostavna, ker so itak vsi ujedinjeni v enem samem društvu. Težje je z uradniškimi društvi, katerih je pri pošti pet, od katerih sta dve v Zvezi. Če že ne more priti takoj do popolnoma eriohhe organizacije, se mora izvršiti vsaj to, da bodo vsi uradniki v enem društvu ali sekciji. Tovarišev - uradnikov, ki so danes včlanjeni v društvih, katera stoje izven Zveze, seveda ne moremo prisiliti, da bi zapustili svoje društvo ter prešli v 'Oblastno organizacijo, oziroma v njeno uradniško sekcijo. Kdor od njih ima smisel za enotnost, skupnost in solidarnost, skratka: kdor ima smisel za organizacijo, ta pojde slej ali prej v Oblastno organizacijo. Kdor pa tega smisla nima, ta bo še dalje divjak v majhnih, razcepljenih društvih. Za današnje člane Oblastne organizacije, ki imajo uradniški čin, to je za člane Sekcije ptč. činovnikov in Društva I ške ceste na veliko Hruško planoto, v marsi-, katerem oziru zanimivo, a tudi razupito kra-j jino. Valvasor piše o njej, da je kamenita in j sila dolgočasna, ker pošta je šla — ali kakor i se on izrazi — šepala tod po samoti. Nemški i potnik Zeller, pripoveduje Valvasor, je opisal J to pot takole: »Odpotovali smo (z Vrhnike) prav zgodaj I ter imeli prav hudo, žalostno in kamenito pot j do poštne hiše v Hrušici, kjer smo kosili.’9 Do I semkaj je tri milije. Na tej poti je vse polno I polzlkega in debelega kamenja; nevarno je I tod jezditi, konji morajo plezati kakor koze. j Zadeli smo, ko smo potovali blizu ene milje, I na vas in grad Logatec; imeli smo le kako ! četrtino milje dobro pot, vsa ostala pa je bil I samo kamen, breg in nerodovita kadmija«. Cesta čez Hrušico še v začetku 18. stoletja ni bila boljša in pošta je morala voziti čez hribovje včasih po tri dni. Teh težav je bilo konec, ko so 1. 1728. na predlog vrhovnega državnega in dvornega poštarja Adama grofa P a a r a poštno zvezo prestavili na cesto od Logatca na Planino (Alben) in dalje na Razdrto, kjer se je, kakor vemo, ločila zveza na Trst. Postaji v Hrušici in pri Sv. Križu sta bili 5S Postaja ni bila varna pred roparji, postrežbo so potniki hvalili. poštnih upravnikov, je pa jasno, da morejo postati, oziroma ostati člani Oblastne organizacije samo v tem primeru, če vstopijo v novo uradniško sekcijo, ki se bo šele ustanovila. Končno poda predsednik sliko splošnega položaja v organizacijah državnih uslužbencev. Ta slika je žalostna, kajti v naši državi je moč in vpliv organizacij vedno manjši, temu primerno pa tudi uspehi. 'Naša organizacija se je v tem času radi zunanjih neuspehov tembolj vrgla na delo za notranjo poglobitev in izboljšanje naše organizacije. Ker Zveza kot resna in velika organizacija ne more gledati sedanjega klavrnega ■položaja v organizacijah, je započela velikopotezno akcijo za sodelovanje treh največjih organizacij v Sloveniji, namreč železničarske, učiteljske in naše. V ta namen se je že vršil skupni sestanek vseh treh udružen j, ki je že pokazal glavne obrise bodočega skupnega delovanja. Ti sestanki se bodo še 'nadaljevali in gredo za tem, da vzorno železničarska, učiteljska in poštna organizacija, v katerih' sta dve tretjini vseh slovenskih državnih uslužbencev, iniciativo in vodstvo vsega organizacijskega gibanja v Sloveniji. Tudi izprememba pravil, boljše rečeno popolna reorganizacija sedanje Zveze je temelj, na katerega hočemo postaviti naše uspešnejše delovanje za bodoče. S tem bo sicer storjen šele prehod za organizacijo, ki je naš cilj, namreč popolnoma enotna organizacija, kakršno imajo v drugih pokrajinah, to je samo direktno članstvo brez sekcij. 2. Izprememba pravil. Tajnik čita osnutek novih pravil, ki jih sprejme občni zbor z malenkostnim» Czpremembami. Nato pa se vname dolgotrajna debata, kako naj se likvidirajo sedanja v Zvezi včlanjena, društva in kako naj se. sestavi novi odbor Oblastne organizacije v smislu novih pravil, ker še ne obstojata sekciji v smislu novih pravil. Tovariši Čampa, Jakše, Staut i. dr. stavijo razne predloge, kako bi se vprašanje za prehodno dobo najbolje rešilo. Končno sprejme občni zbor predsednikov predlog, kj se glasi: a) V dosedanji Zvezi (poštnih organizacij včlanjena društva naj likvidirajo do konca marca 1927. (Pojasnilo: danes so v Zvezi »Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih usiužencev«, »Sekcija poštnih, telegrafskih in čekovnih činov-nikov« in »Društvo poštnih' upravnikov«. Ker nima Oblastna organizacija po novih pravilih nobenega društva, ampak se deli samo na znotraj v dve sekciji, ne more' priznati nobenega društva kot svojega člana. Zato morajo društva, kojih člani hočejo vstopiti v 'Oblastno organizacijo, prijaviti te člane v 'uradniško, oziroma neuradniško sekcijo.) b) »'Osrednje društvo nižjih’ poštnih in brzojavnih uslužbencev« se prizna kot neuradntška sekcija v smislu novih pravil. Izprememiti mora I opuščeni, na novi poti pa so napravili postaje v Planini, Vipavi in Črničah. Pošta je potrebovala sicer malo del j časa, zato pa je 'bila pot zložnejša. Od Ljubljane do Vrhnike so se potniki'še vedno rajši vozili po Ljubljanici. Od tu je pošta potrebovala do Planine 2 uri, do Razdrtega 3 ure, odtod do Vipave izopet 3 ure in 'toliko od Vipave do Črnič (ter od Črnič do Gorice. Nič manj slaba je bila ljubeljska cesta. V prvi polovici 16. stoletja je vodila čez Ljubelj še ozka pot. Oskrbovali so jo m a eni strani kranjski, na drugi pa koroški deželni stanovi. Okoli i. 1560 so 'sklenili, da napravijo cesto. I lelali so jo skoraj 20 let, stala je 20.000 goldinarjev. Kranjska in koroška dežela sta prispevali 9.000 gold., drugo je dal nadvojvoda Karel iz dohodkov, ki jih je domašala državna mitnica na Ljubelju. L. 1575. je bila cesta na obeh straneh izdelana, a še zelo ozka in za vozove nepripravna. Štirideset let pozneje so jo začeli širiti, najprvo na koroški, nato pa na kranjski strani; vendar je bila še preozka. Neka vladna naredba iz 1. 1680. omenja,2" da se mora redtii poštni sel, ki do-naša pošto ilz Celovca v Ljubljano, radi slabe in nepraktične ceste večkrat vrniti, istotako -•o Radka: Post in Krnim, str. 36. le ime in prilagoditi svoja pravila novim pravilom Oblastne organizacije. i(Pojasnilo: Društvo nižjih uslužbencev je namreč enotno, ker so vsi ptt. zvani črnki in služitelji včlanjeni samo v tem društvu. Zato ni potrebno, da bi to društvo likvidiralo, ker formalno je že doslej tvorilo neuradni-ško sekcijo. Vsekakor pa bo moralo to društvo izpremeniti svoj naziv v »Sekcijo ptt. zvanični-kov in služit el jev« ter v svojih pravilih takoj uvodoma poudariti, da je sestavni del Oblastne organizacije.) c) Predsedstvo Oblastne organizacije se iz-'voli kot pripravljalni odbor za ustanovno skupščino uradniške sekcije, katero skupščino mora sklicati tekom januarja 1927. (Pojasnilo: Ker morajo sedanja društva likvidirati, se mora uradniška sekcija, ki jo določajo nova pravila, šele ustanoviti. Za vsako novo društvo ali sekcijo pa je potreben najprej pripravljalni odbor, potem pa ustanovna skupščina. Ker pa so pri nas razmere take, da bi se vse različno sklepalo že iz dejstva, katere osebe, oizlroma skupine bi se proglasile za pripravljalni odbor in sklicale ustanovno skupščino, dočim mi nasprotno želimo, da bi bila novo ustanovljena uradniška sekcija popolnoma objektivna in taka, da bi vstopil lahko vsak ptt. uradnik, ni preostalo drugega, kakor da je prevzelo izvedbo te akcije samo predsedstvo Oblastne organizacije.) č) Dosedanji širši odbor Zveze poštnih orga-uizacij se pooblasti, da vodi1 dalje svoje posle do redne glavne skupščine Oblastne organizacije in da fnngira dotlej kot odbor nove organizacije. (Pojasnilo: po novih pravilih sestoji odbor Oblastne organizacije iz predsedstva in 12 delegatov, katerih pošlje vsaka sekcija enako število1 v odbor. Glede na to pa, da ti sekciji še ne obstojita, ne moreta poslati teh delegatov v odbor Oblastne organizacije. Zato bi za ta čas bila Oblastna organizacija brez odbora. Ker pa to ne sme biti, bo teh par mesecev posloval še stari •odbor.) 3. Volitve po novih pravilih. Z ozirom na prejšnji odstavek predlaga tov. U r b a n č i č, da se odstavi ta točka z dnevnega reda, ker se volitve po novih pravilih n-c morejo vršiti. Sprejeto. 4. Predlogi in vprašanja. Tov. Cergolj iz ■Celja protestira proti točki lil. resolucije, ki je bila sprejeta na seji Glavnega Saveza itn ki se tiče štetja vojaških in drugih let. Dalje izraža tudi svoje začudenje, da se niso na tisto sejo povabila tudi druga društva. — Tov. Labovič iz 'Maribora stavi vprašanje glede počasnega izplačevanja pokojnin, glede izpraznjevanja nabiralnikov pri pošti 'Maribor 1 in glede prestopa služiteljev v kategorijo zvaničnikov. — Predsednik odgovarja na posamezne točke, zlasti obširno pojasnuje zadevo nakazovanja pokojnin ter tako dokaže, da ne zadene zaradi teh zakesne- podležejo tam trgovci s konji in naloženimi v o zrni, radi česar trpi trgovina, pa tudi država je prikrajšana na dohodkih. Leta 1728. se je znova z vso naglico lotil dela na Ljubelju kranjski deželni glavar Volf Vajkart grof Gailenberg, ko je zvedel, da pride cesar Karel po tej poti v Ljubljano, kjer se mu poklani dežela. Izvršili so delo z velikimi naporom; predor na vrhu gore, ki se je že podiral, so razkopali in napravili globoko zarezo v skalnato steno. V spomin na srečno dovršitev so postavili na vrhu prelaza dve kameniti piramidi.5'1 Štajerska pošta je za nekaj časa opustila cesto čd/. Brdo in začela hoditi čez Kamnik na Motnik. Ko pa je prišla nad Kamnik kuga, so jo takoj zopet preložili ma staro pot Čez Podpeč pri Brdu na Vransko. Tedaj so začeli Kamničani tarnati, češ »Kamnik peša in lepe stavbe se podirajo, ker se suše dohodki. Mnogokrat Bistrica tako naraste, da pošta ne more čez reko in tedaj mora iti na Kamnik. Sli so že včasih ondi utonili in pisma so šla po vodi. Ko bi se kdaj čez Savo napravil 'most namesto brodu, bi bolje stal pri Črnučah, nego pri Sv. Jakobu, koder se sedaj prevaža pošta aH A. Koblar: Cesta čez Ljubelj in ljubeljski piramidi. IMlDK HI, ,318—223. losti nobena krivda poštne direkcije v Ljubljani. Glede posameznih pritožb bo’ skušal potrebno izvesti pri ravna tel jstvu. Tov. Martins e k govori obširen propagandni govor v korist »Poštnega doma-« kot predsednik te zadruge. — Tov. iBizovičar poroča o ustanovitvi pevskega odseka nižjih uslužbencev ter priporoča, da bi se stvori1! skupen pevski odsek vseli ptt. uslužbencev v Ljubljani, tako uradnikov kakor nižjih uslužbencev. Končni govor predsednika izzveni v glavnem v zahvalo g. direktorju Gregoriču, g. šefu občega odseka Vesenjaku, njegovemu namestniku g. sekretarju Peršiču, kakor tudi vsem ostalim šefom in referentom direkcije, ki so šli organizaciji in njenim željam' na roke. Prosi zastopnika direkcije, da sporoči to zahvalo na merodajnem mestu in'da je tolmač naše prošnje, da bi šli službeno oblastvo in organizacija še naprej v složnem in vzajemnem delovanju za dobrobit osob-ja, stroke in države. — Zastopnik direkcije g. sekretar Peršič pozdravi skupščino v imenu službenega obHastva, se zahvali za predsednikove besede vdanosti, obeta nadalj.no naklonjenost upravičenim željam organizacije ter daje pojasnila na posamezna vprašanja članov. S tem je dnevni red izčrpan, zato zaključi predsednik s ponovnim pozdravom in zahvalo ob 18. uri lepo uspeli izredni občni zbor. DA,DA. aumm ÖgMEMEiAVIHE SU VRLO POTCI KONGRES GLAVNEGA SAVEZA. Kakor je čitateljem že znano, se je vršil 4. in 5. decembra t. i. v Zagrebu kongres Glavnega Saveza državnih uslužbencev. Posamezniki, zlasti pa organizacije so od tega kongresa mnogo pričakovali, žal pa 'je tudi ta kongres končal z negativnim uspehom. Po eni strani se je pokazala velika razcepljenost v vrstah državnih uslužben- cev, premajhno ali skoro nikakršno zastopstvo služkeljev, zvaničnikov in nižjih uradnikov, po drugi strani pa jasna tendenca vodstva Glavnega Saveza, ki je vodilo zborovanje z brezobzirno odločnostjo in nedemokratičnostjo. Kot glavna momenta tega kongresa je treba podčrtati sprejem novih pravil, ki omogočajo živahnejši raz-mah naši vrhovni organizaciji, in pa d erp o n strati v en odhod dalmatinskih delegatov s kongresa. Ta izstop dalmatinskega pokrajinskega Saveza utegne imeti dalekosežne posledice, ker je storjen v sporazumu s hrvatskim pokrajinskim Savezom. Delegati' poštnih organizacij niso aktivno posegali v zborovanje, ker so bili bolj gostje, kakor pa pravnoveljavni člani. Imeli smo večer pred kongresom svojo skupščino, ki pa je tudi izpadla negativno, ker ni došel pravočasno v Zagreb predsednik poštnega Saveza g. Toma Jovanovič iz Beograda. poštni dom bo naša trdnjava, zato podpiši takoj delež! To in ono. Kaj je to »OPO«? Dosedanja »Zveza poštnih organizacij za Slovenijo« se je izpremenila po soglasnem sklepu izrednega občnega zbora dne 21. novembra t. 1. v »Oblastno organizacijo poštnih, telegrafskih im telefonskih uslužbencev«. Ker je naš lis: glasilo te Oblastne organizacije, je razumljivo, da se to ime v listu pogosto imenuje. Ker pa je ime dolgo in ker se v modernih državah imenujejo različne ustanove in uradi zaradi varčevanja na času in prostoru s skrajšanim imenom, smo' uvedli tudi mi za našo Oblastno organizacijo skrajšani naliv OPO (Oblastna poštna organizacija). Slične okrajšave imajo tudi druge velike organizacije, n. pr. UJU za »Udruženje jugoslovenskcga učiteljstva«, UJ'NZ »Udruženje ju'goslov. narodnih železičarjev« itd. Zato naj vsakdo, ki sliši ali bere ime OPÖ, ve, da je to kratica za njegovo organizacijo, za prejšnjo Zvezo in za sedanjo Oblastno organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani. Pozdrav pomlad) v decembru. Uredništvo našega lista je prejelo iz Velenja šopek lepo raz-cvelih telohov in kito zelenja, čudežen pojav narave pred Božičem. Zraven pa smo' prejeli tole pismo: Sprejmite prisrčno zahvalo za ves Vaš trud in za članke, ki jih s takim veseljem' prebiram v »Poštnem Glasniku«. Prilagam Vam nekaj cvetlic kot pojav narave, ki se včasih tako zagonetno izpremeni. Želim, da bi se tudi seda- ' po brodu na Podpeč«. Tako so Kamničani leta i 1717. utemeljili svojo prošnjo na vlado, da bi ! pošta • zopet hodila na Kamnik in Motnik v ! Celje, toda niso 'bili uslišani."' Več sreče s pošto so imeli Novomeščani. ' Cesar Karel VI. je iz neznanega vzroka uka-1 zal. da naj gre dolenjska pošta mesto na Novo j mesto in Metliko na Žužemberk, Smuko in j Kočevsko, nakar so se Novomeščani pritožili, ' češ da jim tako uidejo dohodki za prenočišča m mostnina, tudi je čez Novo mesto pot krajša, ker se po nji računa le 6 postaj, čez Žu-I žemberk pa bi 'jih bilo 7 in pol, vrh tega pa j bi bilo treba v Žužemberku poštno hišo šele j zidati, dočim jo Novo mesto že ima. Cesar ■ je pritožbo upošteval in stara pot je ostala, j Cesar Karel je 1. 1738. tudi odredil, da naj j pošta iz Karlovca do Gradca ne vozi več čez j Krapino, ampak na Ljubljano. Naj se napravi i dobra cesta čez Metliko, koder naj gre pošta ne po enkrat, ampak po dvakrat na teden.55 V drugi polovici 18. stoletja je bila deželnemu kranjskemu oskrbniku, grofu Leopoldu Lambergu poverjena skrb za ceste, ime- 31 A. Koblar: Donesek k zgodovini pošte na Kranjskem IMIDKI 57. •i- A. Koblar, istotam, atr. 59. « noval se je zato cesarski cestni ravnatelj. Imel je dovolj dela, ker malo poprej je ugotovil vladni odposlanec, ki je ceste pregledoval, da so po večini razpadle, izlasti tržaška. Zato je ; Lamberg dal nasuti močvirje okoli Vrh-! nike, pri Planini pa je zaradi večkratnih po-I plav preložil cesto na Unec. Tako so polagoma pripravljali pot vozni j pošti. 6. Katerega leta je prvi poštni voz zapeljal na I naše ceste, ne moremo točno odgovoriti. Iz I cesarskih naredb bi sklepali, da je bilo to takoj prva leta 18. stoletja, ker cesar Jožef I. j je že 1. 1706. ukazal, da imej vsak poštar po 6 ’ konj za vožnjo in ježo in po 2 koleslja z vso I potrebno opravo.55 Navzlic naredbi si vendar i težko mislimo, da bi se bili vsi poštarji v dr-I žavi namah preskrbeli z vozovi, bil pa je j tudi še vedno križ s cestami, zlasti pri nas na jugu. Ker tudi zgodovina ne pove nič določ-i nega, sem prepričan, da so se poštni vozovi i prikazali na naših cestah precej pozneje, okoli ! 1. 1740. Opiram se na nekatere poštne nared-j be iz I. 1748., iz katerih sklepam, da vozna i pošta tedaj še ni mogla biti dokaj stara. j_____________ (Dalje prih.) i :>3 A. Koblar: 1MDK. III. (1893), 56 J nje bedino življenje državnih1 nameščencev Spremeni. 1 o v lepo .pomlad in da bi bile v prihodnjem letu naše želje izpolnjene. Vesele božične praznike in srečno Novo leto. Vam želi Franc Kotnik, žvaničnik pošte Velenje. — Vrlemu tovarišu se za poslane cvetlice in za pismo iskreno zahvaljujemo. Za sklad Zveze poštnih organizacij je darovala tov. Angela Autrata z direkcije 50 Din ob priliki odlična preslanega pripravniškega izpita. Enak znesek je darovala Sekciji ptč. čin., kar je bilo objavljeno že v zadnjem »‘Poštnem Glasniku«. Požrtvovani tovarišici izrekamo najlepšo zalivalo. Kdo ima »Postalmanach«? Uredništvo nujno potrebuje vse avstrijske »Postalmamacbe« pred 1. lf$6. Vljudho prosimo pošte in posameznike, ki so morda še v posesti enega ali več takih almanahov, da jih1 ‘izvolijo poslati nemudoma uredništvu »Poštnega Glasnika« v iLjubljani, ki jih po pregledu takoj vrne. Kateri tovariš v Ljubljani, ki ima stanovanje, bi hotel zamenjati svoj službeni kraj s tovarišem - upravnikom e rame pošte v enem najlepšin krajev Spodnje Štajerske, v ‘neposredni bližini večjega mesta. Službene in krajevne prilike so zelo ugodne. Ponudbe naj se pošljejo uredništvu našega lista. Zobni atelje IVAN RADOVAN se nahaja v Ljubljani, Selenburgova ulica 4/1. (Poleg glavne pošie) Ne more se prištevati k zavednim slovenskim poštnim nameščencem, kdor ne podpišedeležaza Poštni dom. Uradni kotiček- Zvaničniki in 111. kategorija. Tisti zvanič-nikii, ki1 imajo šolsko izobrazbo za MI. kategorijo, pa so bili sam« zaradi pomanjkanja mest postavljeni začasno za zvaničnike, naj se prijavijo za pripravniški izpit MI. kategorije, če so že dve leti v vštevni poštni službi. Ti uslužbenci so namreč kandidati za III. kategorijo, zato Imajo v tretjem letu pravico do Izpita za uradnika MI. kategorije, neglede na to, da niso pripravniki MI. kategorije, ampak pripravniki zvaničniške kategorije. Kakor hitro polože izpit in navrše tri službena leta, se imcnujeijo ti1 zvaničniki naravnost v MII/3. Brezplačno zdravljenje v bolnicah. Državni uradniki in uslužbenci imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v bolnicah v III. razredu. Večinoma pa še ne vedo, da mora vsak imeti pri sprejemu uradno potrdilo, da je res državni nameščenec, kako je preveden po kategoriji in skupini, in pa opazko, da razen plače nima privatnega prem1.>-že n ja. Samo železniška legitimacija ne zadostuje! Enako velja tudi za rodbinske člane. Uradniki ima- jo tudi pravico do II. razreda proti plačilu 10 Din na dan. Znesek 100 Din za 10 dni se mora založiti pri sprejemu v bolnico. Brez denarja in brez uradnega' potrdila se ne dobi II. razred, na kar opozarjamo vse državne uradnike, posebno pa uradne predstojnike, da izgotove uradna pot idila prosilcem. Na izgovore, [»osebno družinskih članov, da o tem niso poučeni in slično, se bolnica ne ozira. KRILA za dame, moderno izdelana, — trpežno šport krilo Din 75'— enobarvni ševiot , ICO-— modno-rižasto ali karo . 140-— tenis krilo . 190 — kakor tudi bluze, plašče, kostume ter sploh vso konfekcijo za dame in otroke raz ošilja po zelo znižanih cenah velet, govina R. STERMECKI, Celje Št. 67 Vzorci razne manufakture se pošljejo na vpogled, ilustrirani cenik z nad 1000 slikami pa zastonj. Kdor pride z vlakom, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Proti potrdilu tudi na obroke. Za „Zvezo poštnih organizacij za Slovenijo v Ljub- ljani“ izdaja in urejuje Joško Jakše v Ljubljani. — Za „Narodno tiskarno“ Fran Jezeršek v Ljubljani. ŠTEFAN SPELETIČ slikar in pleskar 4 LJUBLJANA, Rimska cesta 16. Manufakturna veletrgovina Hedžet & Koritnik Brzojav: Hedžet LjUbljdna Telefon štev. 75 Modna manufakturna trgovina FABIANI & JURJOVEC LJUBLJANA 3 Stritarjeva ulica 5. Priporoča se pri nabavi blaga za obleke. — Prodaja na ooroke potom Gospodarske z. druge postnih nameščencev. Cene zmerne. »»»♦»»♦«♦♦♦♦»♦»« Postrežba točna In solidna. IMF REX CO. Ljubljana, Gradište 10 — Zagreb, Sajmište 56 Telefon štev. 268 interurban. — Ustanovljeno 1906. Specijalna trgovina prvovistnih pisalnih in kopirnih strojev, razmnoževalnih aparatov in raznovrstnih pisarniških potrebščin. Pisalni stroll na obroke. Fran Škafar, Ljubljana RIMSKA CESTA 16 27 Mizarstvo s parno silo. Bogata zaloga modernega pohištva ter amerik. pisarniške rouleaux-oprave Sb© Priporočamo najboljše šivalne stroje ©R3 GRITZNER In ADLER za rodbinsko in obrtno rabo, posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje, brivce in sedlarje, nogavice, palice. Edin°ie pri ]DSIP PETEL1NCLlubllana ob vodi blizu Prešernovega spomenika. ©R9 SPREJEMAJO SE POPRAVILA STROJEV. 63© Za nakup vseh pisarniških potrebščin se priporoča tvrdka 50 N. TIČAR, Ljubljana. Manufakturna veletrgovina FELIKS URB9NG, LlUBLlilHi) Sv. Petra cesta štev. 1 priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega blaga po nizkih cenah. 24 UstanovljenolSSŽ Ustanovljeno 1888 TEODOR KORN, Ljubljana Poljanska cesta 8. (prele Henrik Kom) krovec, stavbni, galanterijski In okrasni klepar. — Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za f rnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatelj) za konserve. Avto vozi brez bencina I Kuri z bukovim osi Jem I 3uso-Has> Ljubljana Bohoričeva u