Poštnina platana v gotovini Stav. 34 Ljubljani, torek 11. februarja 1941 cona Ptn r- Leto VI. Vojni spor med Romunijo in Anglijo Anglija je odpoklicala svojega poslanika iz Bukarešte ter si „pridržuie svobodo akeje" - Napovedi o vojaških protiukrepih glede Romunije Bukarešta, 11. febr. m. United Press. Odno-saji med Romunijo in Anglijo so se že nekaj časa slabšali. Pred več tedini so ti odnošaji začeli postajati izredno napeli. Zaradi zadnjih krvavih dogodkov v Romuniji pa so postali zdaj še siabši. Vse to pa ni pravi razlog, zaradi katerega je prišlo do prekinitve diplomatskih odnošajev med obema državama. Velike koncesije, ki so jih prej imeli v svojih rokah Angleži, zlasti izkoriščanje petrolejskih vrelcev in romunskih rudnikov, je romunska vlada Angležem vzela ter posamezne osebnosti, ki so vodile ta podjetja, začela pošiljati iz države. Angleško denarstvo je bilo s tem precej prizadeto, angleški vpliv pa je začel padati. Zdaj so angleški diplomatski krogi začeli soditi, da je navzočnost angleškega diplomatskega osebja v Bukarešti nepotrebna. Zaradi zadnjih dogodkov v Romuniji, zlasti pa zaradi navzočnosti gotovih tujih čet, je angleški poslanik Reginald Hoare storil več diplomatskih korakov pri generalu Antonescu. Kakšen odgovor je poslanik dobil, do danes še ni znano. Snoči so diplomatski krogi v Bukarešti zatrjevati, da je londonska vlada izdala poročilo, v katerem pravi, da je ustavila diplomatske odnošaje iz važnih razlogov. V pojasnilu stoji, da ustavitev diplomatskih odnošajev z Romunijo daje Veliki Britaniji možnost, da ohrani popolno svobodo akcije. Ta ugotovitev, ki govori o »svobodnem na- stopanju*, vzbuja pozornost ter veliko zaskrbljenost v Bukarešti. Že snoči so tu zatrjevali, da ni izključeno, da bo Anglija kmalu začela izvajati proti Romuniji vojaške represalije, ki bodo rodile daljnosežne posledice. Računajo, da bi te represalije utegnile začeti angleške oborožene sile, pri čemer bi prišlo do nepričakovanih ukrepov v položaju, v katerem je danes Romunija. Angleški poslanik sir Reginald Hoare je imel včeraj enourni razgovor z generalom Antonescom, nato pa da se je okoli 13 podal na angleško po- slaništvo, kjer je osebje že končavalo s pospravljanjem arhiva. Berlin, 11. febr. m. United Press: Nemški uradni krogi še niso nič odgovorili na ustavitev angleško-romunskih diplomatskih odnošajev, ter še nimajo na razpolago uradnega poročila iz Bukarešte. Na obveščenih mestih so zagotavljali, da se bo nemška izjava o teh dogodkih v Romuniji nanašala »na mračno delavnost tajne službe*. Pojasnil glede možnosti angleškega napada na Romunijo ni bilo mogoče dobiti. Bolgari in Nemci uradno zavračajo vesti o prihodu nemške vojske v Bolgarijo Turški listi o preskušnjah In Izbirah, ki čakajo Bolgarijo Sofija, ll. febr. m. Bolgarska brzojavna agencija: Zaradi trditev britanskega ministrskega predsednika Churchilla, ki jo je izrekel v svojem govoru in dejal, da so nemški vojaški oddelki prišli v Bolgarijo, kakor tudi, da so že zasedena bolgarska letališča itd., je Bolgarska brzojavna agencija ^pooblaščena sporočiti, da vse trditve niso resnične. Nove spremembe v Franciji: Admiral Darlan postavljen za Petainovega naslednika Vichy, ll. febr. m. DNB poroča: Snoči je bilo objavljeno besedilo ustavnega določila, po katerem je admiral Darlan imenovan za naslednika maršala Petaina kot državnega poglavarja. Besedilo pravi: »Mi. maršal Francije in šef francoske države odrejamo na podlagi zakona z dne 10. julija 1940.? I l. če bi iz kakršnegakoli razloga pred potrditvijo nove ustave po ljudstvu bil oviran pri opravljanju poslov državnega poglavarja, tedaj bi admiral Darlan prevzel fe posle. § 2. Če admiral Darlan iz kateregakoli razloga ne bi mogel prevzeti teh poslov, tedaj ga bo zamenjala osebnost, ki jo bo ministrski svet za to določil z večino glasov. Do postavitve te osebnosti bo posle opravljal ministrski svet. Yichy, ll. febr. Stefani: Nova francoski vlada bo sestavljena še ta teden. Maršal Petain je izdal ukaz o ureditvi in sestavi francoske vlade. Po ukazu bodo državni tajniki imeli ministrske pravice, eden od ministrov bo imenovan za podpredsednika vlade pod oblastjo maršala in predsednika vlade. Obveščevalna služba, tisk in radio bosta pridružena predsedništvu vlade. Vichy, ll. febr. m. United Press: Na dobro obveščenih mestih pravijo, da je že imenovan direktorij trojice, ki bo vodil vlado v Vichyju. V tem triumviratu so mornariški minister admiral Darlan, minister za narodno obrambo general Hu.ntzinger in bivši zunanji minister Baudoin. Ne verjamejo pa, da bo Laval kmalu spremenil svoj sklep glede vstopa v vlado.. Italijansko poročilo o posledicah napada na Genovo Dozdai 300 mrtvih in ranjenih, pomembna ikoda na poslopjih Nekje v Italiji, ll. febr. o. 248. italijansko uradno poročilo pravi o angleškem napadu na Genovo: Ob zori 9. februarja se je sovražnikov pomorci oddelek, ki je izkoristil gosto meglo, prikazal pred Genova Kljub hitremu nastopu obal-skih baterij ter kr. mornarice, so sovražnikove Ralve, ki pa niso zadele v vojaškem oziru važnih ciljev, zahtevale 72 mrtvih in 226 ranjenih — kolikor smo jih dozdaj našteli, — med civilnim prebivalstvom, povzročile pa so pomembno škodo do hišah. Mirnost in discipliniranost genovskega Prebivalstva je nad vse hvalevredna. Ena naših letalskih skupin je dohitela popoldne sovražniko- ve ladje in zadela žarke. z bomba zadnji del neke kri- Sovražnikova letala so izvedla polet nad okolico Pise, kjer pa niso povzročila nobene škode. V Livornu je protiletalska obramba sestrelila eno sovražnikovo letalo. London, ll. febr o. Reuter. Do nastopa angleškega bojnega brodovja proti Genovi je prišlo zaradi podatkov, da se iz Genove lahko vsak trenutek začno vkrcavati nemške divizije, ki naj bi zasedle francosko Afriko. Angleško brodovje ni na poti do Genove, niti pred Genovo ali na povratku srečalo nobene italijanske vojne ladje. Letalska vojna med Nemčijo in Anglijo Nemci poročalo o bombardiranju konvoja 500 km od Portugalske, Angleii o napadih na severovzhodno Nemčijo m Francijo Berlin, ll. februarja- DNB: Vrhovno poveljstvo "eniške vojske poroča: Skupina bombnikov za polete n® velike daljave je napadla včeraj 500 km zahodno od portugalske obale sovražnikov konvoj, ki f° ga spremljale vojne ladje. Po Poročilih do tega tretiutka so bombniki potopili za 24.500 ton ladij, razen tega pa še hudo poškodovali 4 ladje. Naše oborožene ogledniške ladje so prodrle vse do Islandije, kjer so 6 strojnicami streljale na letališče, fia je sovražnik zasedel. Z uspehom je bila bombardirana sovražnikova ogledniška ladja v blažim škotske obale. , , _ Nocoj »o naši bombniki napadli vojaško vazne c*lje v Londonu in v jugovzhodni Angliji. Sovražnikova letala, ki so letela vsako zase, so metala nocoj bombe na dve mesti v severozahodni Nemčiji. Povzročila so nekaj malega tvarne škode le na neki kmečki hiši. . V boju, ki se je odigral ob norveški obali, je •ovražnik včerai izgubil dva bombnika. Uničili smo »tiri britanske zaporne balone. Dve letali pogrešamo. London, ll. febr, o. Reuter: Angleški bombniki *° nocoj spet napadli industrijska središča in druge važne cilje v severozahodni Nemčiji ter v zasedeli1 Franciji. Včeraj podnevi pa so izvedli napad na Boulogne, Dunkerque in Calais, pri čemer je v Bou-togneu nastalo šest velikih ognjev Angleški lovci zbili dva nemška bombnika, sami pa so izgubili tn letala Letalsko ministrstvo poroča da so Nemci pojoči izvedli manjše napade na mesta v vzhodni in jugovzhodni Angliji. Povzročena škoda je zelo maj-"na in tudi smrtnih žrtev ni mnogo. Berlin, tl. februarja. AA. DNB. Angleško le-toletve je v pretekli noči opravilo vrsto napadov na več mest v severozahodni in srednji Nemčiji. Poskus angleških letal, da bi se prebila do prestolnice, je bil preprečen. Prodreti je hotelo gotovo število angleških letal. Protiletalsko topništvo je preprečilo delovanje teh bombnikov. Nikjer m bila povzročena vojaška škoda. Rim, 11. februarja, o. Stefani poroča iz Berlina, da so angleška letala snoči bila nad Berlinom ter da so na slepo zmetala nekaj bomb, da pa ni bil noben vojaški cilj zadet. Berlin, 11. febr. m. DMB: V zvezi z zadnjim Churchillovim govorom in z njegovo trditvijo, da so gotovi oddelki nemških čet že prekoračili roanunsko-bolgarsko mejo, na berlinskih pristojnih mestih povdarjajo, da te trditve niso točne. Sofija, 11. febr. m. »Praznične vesti« prinašajo članek pod naslovom »Bolgarija in mednarodni dogodki«. V njem med drugim stoji tudi tole: »Bolgarski narod si v lej vojni odkritosrčno želi miru, ve pa tudi, da smo se pripravljeni postaviti po robu vsakomur, kdor bi se dotaknil naše neodvisnosti in pravice do obstanka«. Carigrad, 11. tebr. o. United Press: Turški tisk danes razpravlja o angleških poročilih glede prihajanja nemških čet v Bolgarijo in pravi, da so ob srednjem teku Donave med Turnom Severinom in Calafatom, nasproti bolgarskega mesta Vidina, opazili zbiranje nemških motoriziranih enot. Po sodbi turškega tiska bi morala Bolgarija izbirati med tremi možnostmi: 1. med oboroženim odporom proti nemški zasedbi; 2. med vojaškim sodelovanjem z Nemčijo; 3. med tem, da bi se kakor Danska samo simbolično uprla nemški zasedbi. Po mnenju turškega tiska naj bi Nemčija poskušala Bolgarijo zasesti mirno in dala potem vsem bolgarskim sosedam zagotovila o nadaljni dobri soseščini, nakar bi poslala ultimat Grčiji, naj neha z vojno proti Italiji in naj izžene Angleže s svojega ozemlja. Zagrebški nadšof dr. Stepinec odpotoval v Rim Zagreb, 11. februarja, j. Hrvaški metropolit in zagrebški nadškof dr.'Alojzij Stepinec je včeraj odpotoval v Rim. Nadškof dr. Stepinec bo obiskal sv. očeta v zvezi s proglasitvijo za svetnika blaženega Nikole Taveliča in v zvezi z evharističnim kongresom, katerega bodo Hrvatje letos priredili v proslavo 1300 letnice svojih prvih stikov s sv. Stolico. Graziani bo branil Tripolis Rim, 10. febr. t. List zunanjega ministra grofa Ciana »Telegrafo« javlja, da snuje maršal Graziani novo obrambno črto pred mestom Tripolisom. Na pomoč bodo prišle nove, sveže čete iz Italije. Gra-eiani bo to črto branil za vsako ceno. Angleška uprava v Cirenaikf Newyork, 10. febr. t. Amerižki radio poroča, da je bil general Wilson imenovan za vojaškega guvernerja in vrhovnega poveljnika vseh oboroženih sil v Cirenajki, z nalogo, da takoj organizira upravo te novo osvojene pokrajine. Med angleškim bombardiranjem Genove mnogo delavskih skupin v nedeljo sploh ni ustavilo dela. V spomin na žrtve tega bombardiranja ki na hladnokrvnost, ki ga je pokazalo prebivalstvo ob napadu in pa da se to angleško dejanje ne pozabi, so oblasti sklenile, naj se vzida marmorna plošča, poroča agencija Stefani. Japonski državljani iz Združenih držav se pripravljalo na vrnitev v domovino, poroča tokijski list »Ašaki Šimbun.« _ Na spomladanskem sejmu v Leipzigu bo Iianja imela posebno razstavo v paviljonu, Id je večji od paviljona sleherne druge države. S tem bo ’ simbolično pokazano tesno sodelovanje med Nemčijo in Italijo, pravi agencija DNB. Vojna w severni Afriki Položaj v Benghaziju po zasedbi Nekje v Italiji, 11. februarja o. 248 italijansko uradno vojno poročilo pravi o bojih v Libiji. Severna Afrika: En sovražnikov motoriziran oddelek je bil pognan v beg pri Kufri, potem pa bombardiran in ga je naše letalstvo obsulo tudi s strojniškim ognjem. Kairo, 11. febr. United Press: Ob prihodu avstralskih vojakov v Benghazi, je prebivalstvo navdušeno pozdravilo imperialne čete ter vzklikalo Angležem: »Živela demokracija«. Pozdravile so tudi civilne in upravne oblasti. Število v Benghaziju ujetih čet ceni poveljstvo na 20 do 30 000, verjetno pa je, da se oo ob zaključnem štetju preseglo tudi to zadnjo številko V pristanišču je angleška vojska našla štiri italijanske trgovske ladje ter dva rušilca, ki ju j« prej potopilo angleško letalstvo. Vče- ( raj je v angleškem letalu dopotoval v Kairo ujet« italijanski general Bergoneolli v spremstvu šestih drugih italijanskih generalov. S temi se je število v Afriki ujetih italijanskih generalov povišalo na 19. General Bergonzolli je pri prihodu v Kairo dejal, da italijansko poveljstvo ni pričakovalo, da bi mogli angleški oddelki tako naglo prodreti do Beng-hazija. Kairo, 11. februarja. Reuter: Vrhovno poveljstvo angleške vojske na Srednjem vzhodu poroča: Libija; Čiščenje področja, ki se razprostira do El Ageile, se nadaljuje zadovoljivo. Štetje ujetnikov in voinega plena v Benghaziju nadaljujejo. Pri čiščenju ogromnega prostora med Demo in Benghazijem ter v puščavskem zaledju pobirajo angleške čete vedno nove skupine ujetnikov, tako da je dotok trajen. V vojaških krogih računajo, da je ujetih že 20000 mož, a da prihajajo še vedno novi. Med nfetimi generali — ki jih je do sedaj javljenih 8 — se nahaja tudi znani junaški Vesti 11. februarja Trenutni angleški uspehi v Afriki ne morejo odločati o usodi sedanje vojne, ker se tem vojaškim operacijam ni posrečilo streti bojnega duha italijanskega naroda, piše »Gior-nale dTtalija«, ki pravi, da ni res da bi bilo ob zadnjem napadu uničeno genovsko pristanišče. Churchill je to sicer trdil, pa se je zmotil, kakor se je zmotil tudi tedaj, ko je govoril, da je strt italijanski vojaški duh. Napad na Genovo bo nekoč maščevan, zakaj Genova je odprto in nezavarovano mesto. Če bomo Angliji dali vso potrebno pomoč, bo Amerika ostala izven sedanje vojne. Če pa tega ne bomo storili, bomo v vojno potegnjeni, je izjavil voditelj ameriških republikancev WiUkie. Romunski državni poglavar general Antonescu je dal razglas romunskim ženam io romunski duhovščini, ki ju opozarja, naj izpolnita svojo dolžnost pri obnovi države. Ostaneta naj v službi ljudstva in sodelujeta pri duhovni vzgoji, poroča DNB. Švedski vojni minister Šeld je imel v nedeljo govor, v katerem je dejal, da hoče Švedska zaradi obrambe podvojiti svojo vojsko, mornarico in obrežno obrambo. Edino tako si bo lahko zavarovala nevtralnost. Anglija upa, da bo s kopičenjem svojih sil v Afriki lahko kos italijanskim akcijam, pa se moti, ker Italijani tesno sodelujejo z nemškimi silami. V Albaniji je treba pričakovati italijanskega protinapada, v Severni Afriki novega italijanskega protinapada; v Vzhodni Afriki pa se Italijani bore še vedno z veliko odločnostjo, piše italijanski polkovnik Tosti v tedniku »Cronkhe della Guerra«. Tisti, ki so upali, da bomo zanesli z lažnivimi govoricami zmedo v francoske vrste, povečali pritisk na vlado ter vplivali na odločitev maršala Petaina, so se zelo zmotili, kakor pričajo zadnje spremmbe v francoski vladi, Živci francoskega naroda so še vedno zelo močni, sodi švicarski dnevnik »Gazette de Lausanne«. Angleški min. predsednik je v svojem govoru trdil, da Arabci pod italijanskim jarmom mnogo trpijo, dasi ve, da to ni res. Italijanske oblasti za Arabce zelo skrbe, Angleži pa jih podjarmi jajo v Palestini. Angleški uspehi v Cirenajki ne bodo vplivali na končni izid vojne, zaradi česar so angleška prizadevanja v Severni Afriki brez slehernega pomenai, meni agencija Stefani. Y zvezi z obiskom Soboljeva, tajnika sovjetskega zunanjega ministrstva v Sofiji, piše sovjetski tisk, da je Anglija lansko jesen Bolgariji odsvetovala skleniti obrambno zvezo s Sovjeti. Ta trditev sovjetskega tiska je neresnična. Soboljev je 25. novembra lani prinesel bolgarskemu kralju točne pogoje glede take obrambne zveze. Če 4i pogoji niso bili sprejeti, ni to angleška krivda. Sovjetski tisk vleče Anglijo v to stvar samo zaradi tega, da bi se Sovjeti pred svetovno javnostjo oprali, če bi bilo treba iti na pomoč Bolgarom, »bratski slovanski državi«, česar pa ne mislijo storiti, sodi agencija AF1. Največia želja Turčije je, da bi se ustvarila balkanska obrambna zveza. Ta zveza bi imela na razpolage kakih 100 divizij vojske, ki bi se lahko upirala vsakemu napadu s katerekoli strani na Balkanu, piše turški list »Ulus«. In pristavlja, da bi med državami, ki bi taki zvezi nasprotovale, bila tudi Sovjetska Rusija. Današnje grško uradno poročilo pravi, da je grško letalstvo v zadnjih dveh dneh sestrelilo 15 italijanskih letal. Včerajšnje italijansko uradno poročilo pravi o bojih v Albaniji, da je italijansko letalstvo močno bombardiralo grške postojanke ter grška pomorska mesta. Italijanski letalci so zbili pri tem 11 grških letal. Zanosno hvalnico o preosnovi rdeče vojske po ponovnih uradnih izjavah nositeljici svetovne revolucije m uničevalki starega reda na svetu, prinaša nedeljsko »Jutro«. Isti list prinaša v isti številki uvodnik o naši, jugoslovanski, vojski braniteljici naših narodnih svetinj in dinastije ... Nerazumljiva dvojnost pri glasilu stranke, ki je na nedeljskem občnem zboru spet enkrat poudarjala svoj nacionalizem, boj vsem prevratnim elementom in neomajno ave-stobo naši vladarski hiši... Bolgarske radijske postaje so včeraj prenašale ves govor angleškega ministrskega predsednika, razen tistega odstavka, kjer se je Churchill obrnil z znanim svarilom na Bolgarijo ter govoril o prihajanju nemških oddelkov na bolgarska letališča, pravi »United Press«. Včerajšnje angleško uradno poročilo pravi, da so angleške čete vr 'le v italijansko Eritrejo tudi ob Rdečem morju ter prodirajo ob obali, kjer: 60 zasedle tri manjše kraje, proti glavnemu italijanskemu pristanišču v Vzhodni Afriki, Ma-6aui. Dalje pravi poročilo, da je angleško letalstvo bombardiralo tudi dve letališči na egejskem otoku Rodosu, letala z neke ladje pa so bombardirala Tripolis. Po raznih kanatbkih ter novofundlandsldh mestih je prišlo do spopada med avstralsko in kanadsko policijo. Pri tem je bilo več mrtvih in ranjenih, javlja nemški poročevalski urad. Francoska vlada je zveler še enkrat najodločneje zavrnila vsa tuja poročila o tem, da bi bili v noči od sobote na nedeljo nastali v Vichviu kakršni koli nemiri v zvezi s spremembo vlade, poroča agencija Havas. general Bergonzolli, ki se mu je poerečilo pobegniti ix Bardtje. Sele Čez nekaj dni bo mogoče povedati točno število ujetnikov. Glede vojnega blaga, ki ga je ogromno, saj je bil Benghazi že dolga leta skrbno pripravljeno skladišče ca vso italijansko Libijo Življenjske razmere v Mariboru Maribor, 10. februarja. Način razdelitve kart se je v Mariboru 100. _ obnesel. Karte 60 se razdelile po hišnih posestnikih. Ta način se je bolj obnesel, kakor pa razdelitev v drugih mestih. Zaradi tega ni bilo od srede do danes, ko je preskrbovalni urad sprejemal reklamacije, skoraj nobenih pritožb. Edino nekaj služkinj, ki so ravno med razdelitvijo nakaznic menjavale gospodarje, je ostalo brez kart. Tudi tistim, ki so napačno vpisali ali pozabili vpisati nekatere potrošnike, ni bilo mogoče pomagati ter so morali napake 9edaj popraviti. Preskrbovalni urad je uvedel sedaj dve poslovalnici. Ena, ki posluje samo za trgovce in peke, se nahaja v uradnih prostorih Mestnih podjetij, druga pa posluje za lastnike nakaznic ter vodi vse tozadevne kartoteke v novih poslovnih prostorih v Slomškovi meščanski šoli v Miklošičevi ulici. Preskrbovalni urad je uvedel strogo kontrolo ter je vsaka zloraba izkaznic tako rekoč izključena. Vsi vpisi v kartoteke se izvršijo vzporedno s policijskimi prijavami in odjavami bivališča tako, da je kontrola zelo natančna. Na podlagi tega je bilo že mogoče razkrinkati nekaj posebno zvitih posameznikov, ki so si skušali z dvojnimi prijavami zagotoviti več nakaznic. Na drugi strani pa se je spet ugotovilo, da so nekatere, prijave o zlorabah samo posledica zavisti in jeze. Prihajajo pa pritožbe pekovskih mojstrov, da je padel konzum kruha za 50%, odkar se sme prodajati samo kruh iz mešane moke. S tem so pekovski mojstri močno prizadeti ter se boje, da bi morali omejiti obrate ter zmanjšati število nameščencev. Toda mislijo, da je ta pojav samo prehodnega značaja. Mnoge družine sedaj trošijo svoje zaloge ter še doma pečejo kruh iz pšenične moke, ko bodo pa zaloge izčrpane, pa se bodo že navadile na kruh iz mešane moke ter se bo potem konzum zopet dvignil. S kruhom bi bilo mesto kolikor toliko založeno in ni nobenega pomanjkanja, pač pa se pozna to pri masti. Preteklo soboto, ko je bil v Mariboru tržni dan, niso mesarji spravili na trg slanine, kateri je cena v Mariboru maksimirana na ‘24 din za kg. Mesarji izjavljajo, da so morali plačati svinje po 22 in pol din za kg in ne morejo zategadelj prodajati slanine po 24 din. Zaprosili so pri mestni občini za dovoljenje za zvišanje cen slanini, odgovora pa še ni-so dobili. Med tem pa so v soboto Špeharji pripeljali na trg precej slanine, katero so prodajali brez kože po 25 din kilogram. Naval na slaninarje je bil tolik, da so do 8. ure vse svoje zaloge razprodali. Nato pa so mesarji ovadili slaninarje policiji, češ da ee ne držijo maksimirane cene. Slaninarji dokazujejo, da niso ničesar zakrivili, pač pa je krivda na maksimalnem ceniku v Mariboru, kjer ni posebej označena cena za slanino brez kože, dočim predvideva cenik mesta Ljubljana za takšno slanino 25 din za kg. Mesa pa je bilo na trgu dovolj. Na trgu se opaža pomanjkanje krompirja, katerega privažajo kmetje le malo. Obenem se ie krompir občutno podražil, pa še po tej ceni se težko dobi. Preteklo soboto so ga kmetje pripeljali le tri voze in 9 vreč ter je bil v nekaj minutah razprodan. Slabo je založen trg v Mariboru s sadjem, kar je zaradi pozne sezone in slabe lanske letine razumljivo. Jako malo prinašajo kmetice na trg perutnine, ki je povrhu zelo draga. L|ub!|ana od včeraj do danes Vsako jutro leži nad mestom megla, ki je posebno nadležna za nadušne. Megla se vlači nizko, se ovija Golovca in Gradu in se kar noče in noče dvigniti. Proti deseti dopoldanski uri pa se le počasi dviguje in redči. Jutra so še mrzla, tako da človek ne bi podvomil, da smo še v zimi. Ko se pa megla dvigne in razprši, posije zlato sonce. Sončni žarki so topli. Toploto občutimo posebno še zaradi tega, ker so bili nekateri zimski dnevi pasje mrzli. Kako prijetno je postati in uživati sončne žarke. Še skoraj pol meseca nas loči od sv. Matije, o katerem pravijo, da led razbija. Letos, kakor se zdi, z ledom ne bo imel posebne težave. Sončni žarki led in sneg kar vidno jemljejo. Led na cestah se mehča in taja. Ne bo treba veliko dni, pa bomo ostali brez zimskega spomina — snega. Kosi so že tudi začeli peti svojo pesem, kar je za ta čas precej nenavadno. Če pa že pojo, potem je to znamenje, da bo spomlad in lepo vreme kmalu v deželi. Smučarji, ki v letošnji zimi, vsaj v dolinah niso prišli na svoj račun, se bodo morali potruditi v višave, kjer se bo sneg še dolgo držal. Sicer pa pravi smučarji mnogo rajši uživajo višinsko smuko in zdravo višinsko sonce. — Dan je precej daljši in zimi bomo dali kmalu končno slovo za to leto. Zadnji dan za krušne karte Mestni preskrbovalni urad opozarja vse zamudnike, ki si doslej še niso priskrbeli krušnih kart, da jih dobe nepreklicno samo še danes in -js^titri, v sredo, 12. t. m., dopoldne in popoldne v 11. nadstropju Mestnega doma. Preskrbovalni urad mora sedaj naglo napraviti zadnji pregled krušnih kart, da najde tiste, ki so se po večkrat prijavili za karte ali tudi karte po dvakrat in celo po večkrat dobili. Natančno pregledovanje 70.000 krušnih kart je pa tako ogromno delo, da mestni preskrbovalni urad nikakor ne bo mogel več podpirati malomarnih zamudnikov, ki bi prišli po svoje krušne karte šele v četrtek ali celo pozneje. Seveda mora vsakdo prinesti s seboj legitimacijo in sploh dokaze o svoji upravičenosti, da dobi krušno karto. Kdor torej ne pride po krušno karto v II. nadstropje Mestnega doma vsaj jutri, v sredo, dne 12. t. m. popoldne, krušne karte ne bo dobil. Nesreče od nedelfe do danes Že v nedeljo proti večeru so v ljubljansko bolnišnico začeli prihajati prvi ponesrečenci. V Rečici pri Bledu je nakladal Jože Gunda hlode. Pri tem delu se je en hlod zavalil nanj in je nesrečni Gunda obležal pod njim s hudimi poškodbami. Zlomil si je več kosti na nogi in rokah. Zaradi poškodb je njegovp stanje zelo resno. — Tam na Rakovniku je bilo v nedeljo kaj živahno. Tekme so bile in gledalcev nič koliko. Smučali so se, da je bilo kaj. Pri tem pa ni imel sreče dijak Marjan Vertelj iz Ljubljane. Padel je in si zlomil nogo. — Jože Seidl, delavec iz Tržiča, pa je na saneh vozil drva domov. Po klancu navzdol je zavora od- Povedala. Seidl se je z vso možjo zaletel v drevo, ri tem si je zlomil levico in je tudi sicer dobil nekaj notranjih poškodb. — Petletni posestnikov sinček Branko Sršen si je tudi nadel smuči in jo mahnil po snegu v prirodo. Pa ni prišel daleč. Na poti je padel in si zlomil demo nogo. — Triletni delavčev sinček Alojz Albrecht z Vrhnike je doma padel s stola in si zlomil levico. — V Novih Jaršah je padel komaj 16 mesecev star otrok Marija Oselova na razbeljen štedilnik. Hudo se je opekla po obrazu in životu. — Ivana Račkega pri Kočevski Reki je doletela pred dnevi v gozdu huda nesreča. Pripravljal je drva. Spodrsnilo mu je na strmem bregu. Padal je po strmem bregu in končno obležal na kupu kamenja. Pri padcu si je zlomil hrbtenico. Tako neyarno poškodovanega so pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Zdravniki so se mnogo trudili za njegovo zdravje, ali bilo je vse zaman; v nedeljo zvečer je nesrečni Rački podlegel poškodbi. Revni lfud*e se bore za orno zemljo, da bi sami sejali in sadili Slov. Konjice, 11. febr. Tukajšnji občinski preskrbovalni urad je zabeležil preko 4500 prijavljenih rodbinskih članov, ki so zaprosili za izdajo uradnih naikaznie za moko ali kruh. Ako vzamemo, da šteje občina Slov. Konjice nekoliko več kot 6000 duš, je ta številka nekoliko presenetljiva. Število pa ne bi doseglo takšne višine, če ne bi skoro polovico občine oklestila toča tako, da bodo posledice občutili prizadeti ljudje najmanj tri leta. Prvi, ki imajo na živilskih nakaznicah pri na« interes, bo tovarniški delavci ter številni ljudje brez vsakega premoženja kot viničarji in druge od dnevnega zaslužka odvisne družine. Ker pa je tudi precej malih posestnikov in kočarjem zlasti v Škalcah, na Sp. Prelogah, Vešeniku, Tepanjskem in Tolstem vrhu, ki nimajo doma toliko zemlje, da bi jim rodila zadosti hrane za vse leto, morajo moko kupovati. Po mnogih naših domovih vladajo glede prehrane hude nepri-like in marsikje jedo dvakrat na dan — ajdovo čorbo, repo, korenje in slično, da se preživijo. Lastniki obsežnejših kosov zemlje so prišli na precej zgrešeno misel, da morajo to leto samo za sebe posaditi in vsejati, dninarjem pa bodo dali za delo samo plačo. Tako je bila mnogim najemnikom odpovedana zemlja za krompir, zelje, koruzo in podobno z izgovorom, da bo treba to leto za živino več pridelati. Kje pa naj sedaj delovni človek najame tistih nekaj arov, da 1)0 imel na jesen kaj shraniti? Strah naših kmetov in drugih lastnikov orne zemlje je neupravičen, upravičena je skrb drugih za prehrano. Apeliramo zalo na te, da ne spremene svojega, režima glede razdelitve orne zemlje, ki je vsem danes enako potrebna.____________ Poziv lastnikom vozil. Uprava policije v Ljubljani poziva lastnike avtomobilov, avtobusov, motociklov, kočij in biciklov, da čimprej prijavijo svoja vozila za leto 1941 in da pravočasno plačajo takso na svojo vozniško izkazmev, v kolikor to namreč letos že niso izvršili. Rok za letno prijavo vozil in za plačilo redne takse je samo do 28. t. m. Po tem času t. j. od 1. marca dalje bodo morali zamudniki plačati poleg redne še kazensko takso po tarifi 100 zakona O taksah. Prijave za bicikle pa se prejemajo na vseh postajah i tuk. polic, straže samo do 18. t. m. Pozabljivost v januarju Da so ljudje kar venomer pozabljivi, jim skoraj ne gre zameriti, ker so pač časi taki. Hudo je življenje, ko je pa tako drago in pa še zunanjepolitični dogodki so razrahljali ljudem živce in nič ni čudnega, če izgubiš prstan iz torbice ali pa pozabiš dežnik v tramvaju. Ljubljanski policijski upravi so bili prijavljeni naslednji predmeti, ki so jih ljudje pozabili ali izgubili januarja meseca (navajamo samo važnejše predmete); 1 bankovec za 500 din, 3 bankovci po 100 din, 5 bankovcev po 100 din, 3 bankovci po 100 din; zlata ura z dvojnim pokrovom, švicarske znamke, tanka, s kratko verižico in majhnim štirioglatim obeskom; zlata ženska zapestna ura s črnim trakom; srebrna moška žepna ura s pokrovom in zlatim obeskom konjenika; srebrna verižica s srebrnim obeskom; damska zapestna krom-ura; ročna srebrna ura znamke »Arkadija«; zlata broška, okrogla in zvita; moška zapestna nikelnasta ura z rjavim jermenčkom; moška zapestna ura s tankim pasom znamke »Watic«; usnjata rjava listnica z 5000 din, 1 fotografijo in z voznim redom z naslovom Čermelj Avgust; usnjata rjava listnica z 250 din in 1 ključkom; denarnica v obliki podkve z enim bankovcem za 500 din; denarnica z 700 din; listnica s tremi legitimacijami na ime Jaklič Franjo in z nekaj fotografijami; črna listnica z enim bonom za 600 din, vojaško knjigo, dvema jedilnima nakaznicama in s šestimi slikami; denarnica z enim bankovcem za 500 din in dvema kovancema po 20 din; denarnica z 120 din in s kovčegovim ključem, denarnica z 500 din in dvema železn, voznn. listkoma Ljubljana—Kranj; denarnica z dvema bankovcema po 100 din, okroo 80 din drobiža in voj. objava na ime Pezdirec Jože; denarnica s 500 din in z enim ključem; ženska denarnica s 5 klujči in okrog 20 din drobiža; denarnica z 99 din in zastavnim listkom; denarnica z 200 din; žepna denarnica s 100 din; denarnica z 70 din; denarnica s 50 din, zlatim poročnim prstanom, grav. na ime »Irma 18. 8, 1920«; ženska torbica z 2 bolnišk. listkoma in 2 ključema; rjav krznen ovratnik iz dihurjeve kože; rjava aktovka z dvema predaloma; svetlorjava aktovka iz svinjske kože z notesom in vzorci prediva ter 2 pismi, naslovljeni na Brača Graner; aktovka s knjigo Betriebshandbuch der Lak in Farben; prometna knjižica na ime Antolek; ženska volnena, svetlomodra, pletena jopica; konjska odeja in platnen pas za pripenjanje odej; ženska očala z zlatim okvirjem; etui od rožnega venca s srebrno eno-krovno žensko uro; prometne knižice od koles na imena; Vrhovec Olga, Vojska Danilo, Kos Matija, Mravlje Milan, Globelnik Anton: evidenčne tablice od koles št.! 2-138859-1, 2-8335-1, 2-13148-1, 2-17168-1, 2-17168-1, 2-8187-1, 2-10723-1; vojaška le-gitmacija, legitimacija Ljublj. kreditne banke na ime Pleško Albin, legitimacija za 6 polovičnih voženj, zastavna listka Mestne zastavljalnice ljublajn- Drobne vesti Osjek, 11. februarja, j. V Retf&li, v okolici mesta, je bil pred kratkim izvršen grd zločin, katerega žrtev je bila vdova Taža Jelužič, za katero se je govorilo, da ima precej denarja, kajti bila je zelo štedljiva. Zločinci, ki so se tega denarja polakomnili, so starko ubili, nato pa odnesli 9000 dinarjev. Preiskava sprva ni našla nobene prave sledi za morilci. Presenečenje pa je bilo veliko, ko so prijeli dva mladoletna pobalina, ki sta zločin izvršila in vseh devet tisočakov v nekaj dneh zapravila. Eden od njiju je bil vajenec, ki se je pri vdovi učil dimnikarske obrti. Zagreb, 11. februarja, j. Hrvaški prehranjevalni zavod Pogod je dobil od finančnega ministrstva dovoljenje, da sme uvoziti iz tujine 1,200.000 kilogramov sladkorja, ne da bi mu bilo treba plačati državno trošarino. S to uvoženo količino sladkorja bodo na Hrvaškem pokrili vse potrebe po sladkorju. Pomanjkanje ni nastalo zaradi zmanjšanja proizvodnje jugoslovanskih sladkornih tovarn, pač pa zaradi kopičenja zalog pri zasebnikih. Sarajevo, 11. februarja, j. Sarajevska občina še ni dobila novega občinskega odbora, čeprav so se nedavno razširili glasovi, da je bila nad vsemi prizadetimi političnimi skupinami dosežen sporazum. Pogajanja so se razbila ob prvem podžupan-skem mestu, katerega zahtevajo zase Hrvatje kakor Sibi, medtem ko oboji prepuščajo župansko mesto muslimanom, ki imajo v mestu večino. Po statistikah iz 1. 1931. pa je dokazano, da je v Sarajevu več Hrvatov kakor Srbov. Tedaj je bilo poleg 30.000 muslimanov še 21.372 katolikov in 18.603 pravsolavnih ter 7726 judov. Hrvatje se opirajo na te številke in zato nočejo odjenjati od zahteve po mestu prvega podžupana. Osjek, 11, februarja, j. Nedavno je bilo v Osje; ku zborovanje nemškega Kulturbunda. Govorniki so ugotavljali, da se nemštvo dobro organizira in da so bili odstranjeni vsi notranji spori v nemški manjšini. Ugotovili so tudi, da živi v Osjeku 15 tisoč Nemcev, ki so v Kullurbundu organizirani. Z zborovanja so poslali svojemu voditelju dr. Janku Seppu vdanostno brzojavko, v kateri je bilo rečeno, »združeno nemštvo v Osjeku in okolici pozdravlja vas in vam obljublja brezmejno poslušnost in zvestobo. Sieg heil!« ske št. 15224 in 5274, delavska knjiga stare izdaje na ime Triplat Apolonija, davčna knjiga na ime Koščak Marija, legitimacija od Saveza grafičkih radnika na ime Kopač Štefanija in sodni odlok, železna veriga od kolesa tovornega avtomobila, veriga od avtokolesa DKW in ključ Wertheim od stanovanja št. 789528. Predsednik angleške vlade o bodočem razvoju vojne flPrišla je ura, ko se ie treba svobodno odločiti za zmago ali za smrt" Predsednik angleške vlade Churchill je v zadnjem govoru po radiu med drugim izvajal: »Po neutemeljeni italijanski vojni proti Grčiji se je zaradi angleških ojačenj v Afriki začel zmagovit pohod, ki bo uničil italijanski imperij. Po bliskovitem udarcu skozi puščavo na Sidi Barani je bito jasno, da je v nevarnosti vsa vzhodna Libija. Vojska generala Wavella je v osmih tednih zasedla 800 km dolg predel ozemlja, 150.000 mož italijanske vojske tu je bilo ujete in uničene. Vsa Cirenajka, velika kakor Anglija, je v angleški oblasti, osvobojena so arabska plemena, ki so bila trideset let pod Italijo. Egipt in Suez sta s te strani zavarovana, pristanišče Bengazi bo v nadaljevanju vojne na Sredozemlju igralo še veliko vlogo na korist Anglije. Ti uspehi so zasluga angleških vodilnih poveljnikov, generalov in admiralov. Mornarica je v nedeljo z najtežjimi topovi bombardirala Genovo in dokazala, da Anglija še ovladuje morje. V vzhodni Afriki prodirajo Angleži s treh strani v italijanski imperij in hočejo Abesinijo osamiti, da se bo vdala. Domačini pomagajo pri tem poslu, s čimer se popravljajo krivice, storjene Abe-siniji pred petimi leli. Ne bo treba dolgo čakati odgovora na vprašanje, kaj je Nemčija vse pripravljala to zimo. Pred nekaj meseci sta Nemčija in Italija začeli z vojno proti Grčiji, si pridružili Madžarsko. Nem- čija je spravila Romunijo pod svoj vpliv, njene čete stoje ob Črnem morju. Tudi v Bolgarijo so že prišle prve nemške straže, ki napovedujejo bliža- joči se pohod Nemcev. Zdi se, da je bolgarska vlada dovolila, da je več tisoč nemškega letalskega osebja že prišlo v Bolgarijo ter zasedlo vsa letališča, ki so odslej uporabljiva za Nemce. Potekajo velike priprave za vdor nemške vojske v Bolgarijo ali čez njo. Morda se je to zdaj že začelo. Če bi danes vsi balkanski narodi stali trdno drug ob drugem, s podporo Turčije in Anglije, bi poteklo veliko mesecev, preden bi nemška vojska in letalstvo tu kaj opravila. Spominjajo naj se usode Belgije in Holandije, ki sta prepozno prosili za angleško pomoč. Upamo, da bolgarski narod, ki je moral 25 let nositi posledice vstopa v svetovno vojno, ker ni verjel v angleško zmago, ne bo ponovil te napake danes. V Franciji Laval pripravlja Nemčiji oblast nad Francijo in nad Italijo, ker ne ve, kako se bo vojna razvijala. Ve samo to, da se bo Anglija borila tudi v Sredozemlju. Ta vojna se bo končala s tistim, kar se bo zgodilo na morju, v zraka in zlasti s tistim, kar se bo zgodilo na angleškem otočju. Sedanja vojna ni vojna ogromnih armad, temveč vojna ogromnih količin granat. Angliji ni potrebna ameriška vojaška pomoč, temveč vojne potrebščine. Amerika bo Angliji prav gotovo zadostno pomagala z vsem-kar potrebuje. Sovražnik je sredi vojaških,, gospodarskih in političnih težav in bo zaradi tega prav kmalu moral izvesti napad na na&e otočje. Mi smo na kopnem, v zraku in v brodovju dosti močnejša kakor kdaj koli prej. Moramo pa svobodno odločiti, da zmagamo ali umremo in ta sklep preveva štiri milijone dobro oboroženih angleških vojakov, ki imajo izborne poveljnike. Ni lahko delo zavzeti otok, kakor je Anglija. Pripravljeni pa moramo biti na vse. Najbrž bo prišlo do napada s padalci, s plini in posebnimi malimi motornima dotai. Če hoče nasprotnik vojno dobki, mora uničiti Anglijo. Roosevelt je pred nedavnim poslal pismo, v katerem pravi, da človeštvo z vsem straiiom in z vsem upanjem pričakuje bodoče usode Anglije-Anglija odgovarja, da ne bo pokleknila ne omahovala ter se ne bo utrudila. Dajte nam orožje io mi bomo svoje delo opravili!* SELD0H TRAČE: KORAKI V NOCI Roman t »likam Miss Bugh je zastala sapa in zdelo se ji je, kot bi prisostvovala brezbožnemu obredu. Kmalu potem je človek nagpil kip proti sebi, ga dvignil s podstavka in ga prenesel. Ves upognjen pod težkim bremenom, ga je preko cele dvorane nesel do drugega podstavka... V tem času, ko je postavljal tja kip, je mies Bugh slišala hra-povo piskajoče dihanje. Nato »e je človek vzravnal, vzel svojo električno luč in se vinil do prvega podnožja. Slišal se je slab šum, kot neko škripanje. Nato je svetloba izginila in v galeriji je ostal le dojem praznine in tišine. Vsa prepadena se je vrnila miss Bugh skozi salon po mehkih debelih preprogah preko predsobe nazaj v kuhinjo. Tu je slišala grozoten vzklik in videla starega Hatheringtona, kako jo je opazoval i preplašenim pogledom in držal s tresočo roko svečo. »Za Božjo voljo, miss Bugh, kako ste me oplašili!« Miss Bugh se prisiljeno zasmeje. »Res! No, vidite tudi jas sem se vas zelo preplašila. Iskala sem vas povsod po hiši.« Hatherington je postavil svečo na kuhinjsko mizo. »Bil sem v gornjem nadstropju. Jaz sem sedaj vedno tam gori. Nobenega dela nimam več v pritličju, a končno niti ni prijetno tu bivati.« Deset minut prej bi se mu gotovo smejala, a sedaj se je le vsa brez moči zrušila na stol. Srce ji je še vedno močno bilo. Občutila je močno bol, od katere ji je po-bledelo lice in dobilo preplašeni izraz. Odprla je svojo torbico, vzela iz nje stekleni-čico s tekočino za okrepčanje in pričela iz nje vdihavati. Hatherington jo je z začudenjem opazoval. »Za božjo voljo! miss Bugh, vam je slabo!« Vzel je iz omare steklenico in ** nJe izlil malo tekočine v kozarec. »To popijte. To je staro žganje, odlično je ... Moj Bog, kaj vas je moglo tako vznemiriti? Skoraj bi rekel, da ste videli kak strah « Čaša ji je žvenketala ob zobeh, ko se je trudila, da bi pogoltnila par kapljic starega žganja. Kmalu nato ji je lice dobilo zopet malo barve. Ko je vse izpila je prišla spet k sebi, čeprav je čutila težko utrujenost. »Hvala vam, Hatherington, re* st* nagli najboljši lek! Nič drugega mi ne pomaga kot žganje, kadar dobim tak napad. »Kaj vas je tako vznemirilo, miss Bugh?« »Nič, je hitro odgovorila. To je običajni napad angina peetoris. Kaj pa naj me po vašem mnenju moglo vznemiriti v tej hiši?« Sluga jo je pogledal izpod oči in odkimal z glavo. »Tega ne morem vedeti... Ze trideset let sem v tej hiši, a povem vam, to je prava blaznica. Trideset let blaznosti. In potem lahko človek vse dočaka... « Miss Bugh se zasmeje »To je nesnjiselno! Kaj vi mislite, da 60 tudi kipi ponoreli?« Motne ofi; starega sluge so se uprle v miss Bugh. »Tako, torej tam ste vi bili? V tistem prostoru!« Pred tem pogledom je miss Bugh spremenila svoj način in se pričela delati jezno. »Ne bodite tako neumni Hatherington! Kaj vraga bi iskala pri teh golih kipih? Ako hočete slišati moje mišljenje, vam rečem, da sploh ne spadajo tja, saj so nedostopni « »Tudi oni so blazni«, je prostodušno dodal. »Jaz sem jih videl, kako se premikajo. Da, gospodična, ob mesečini. Zato tudi vedno ostajam le zgoraj, če že hočete vedeti... • Utihnil je, a ni odvrnil pogleda od nje Mis«i Bugh je vstala in se prisiljeno in porogljivo zasmejala. »Take neumnoati še nisem slišala, odkar sem na svetu. Če je to vse, kar mi imate povedati, si moram poiskati drugje veselejšo družbo.« Stari slutfa je utihnil, a jo je še vedno opazoval. Namerila se je proti izhodu, ki pelje na dvorišče. »Oprostite mi,« je zamrmral Hathering-ton, »redko kdo pride sem, da obišče starega bedaka kot sem jaz. Vi ste celo prva oseba, ki je prišla odkar... odkar se je vse to dogodilo.« »Temu se ne čudim«, je jedko odgovorila. »Kdaj se misli vseliti g. Darek?« »Ničesar mi ni rekel! To je zelo nervozen mladenič. Ne bi bil presenečen, če bi zvedel, da se g. Darek vede z ženskami kot njegov pokojni stric. Vi sle gotovo že slišali za razuzdano vedenje mojega gospodarja?« Hatherington se pri tem hudomušno nasmeje. »Pomislite, vzdrževal je priležnico v sosednji hiši. Se spominjate škandala, ki je nastal pred tridesetimi leti?« »Kako bi se mogla tega spominjati, ga je jezno zavrnila miss Bugh. Pred tridesetimi leti!... « Pogledal jo je, a doumel ni, zakaj 6e nad njim jezi. »Ah, jaz sem le mislil, da se spominjate. Vsi ljudje iz mesta so o tem govorili. Ali reči 6e mora, da je bil blazen. Vsi so blazni... blazni kot... « »Za sedaj dovolj,« ga je prekinila mis« Bugh. »Prepričana sem, da ni bolj blazen, kot večina nas... gotovo pa ne toliko kot nekdo, ki ga poznam.« Pogledala je okrog sebe po neredu, ki je vladal v kuhinji, odšla in močno zaloputnila za seboj vrata. Ko se je vrnila k doktorju Hadonu, ga ni bilo doma, odšel je na obisk k bolniku. Odšla je v svojo sobo, se preoblekla in 6' s pudrom in šminko polepšala obraz. Ko j® odprla predal svoje toaletne mizice, ter njega vzela pismo. Temu pismu se je po' znalo, da je bilo velikokrat že prebrano-Z očmi ga je zopet preletela. m »Draga mojn deklica! , (Miss Bugh ni opazila nič «inešn*£a tem naslovu). . (Dalje «1«™' tu in tam Nov predlog za rešitev vprašanja Bosne in Hercegovine je predlagal saraj. list »Naša Bosna«. Po tem predlogu naj bi uredili za Bosno in Hercegovino tako upravno enoto, ki se oe bi upravno popolnoma odtrgala od Belgrada, pač pa bi bila urejena po po6ebtiih predpisih in bi bila pod predsedstvom vlade v Belgradu. List »Muslimanska svi-jest« pa zavrača tak predlog in je mnenja, da se mora Bosni in Hercegovini dati prav isto kakor drugim samoupravnim enotam v državi. List imenuje dr Behmena kot očeta prej navedenega kompromisnega predloga, ki naj bi bil protipredlog dr. Ku-lenovičevi zahtevi po avtonomiji Bosne in Hercegovine. List nazadnje pravi, da bodo V6i muslimani odklonili dr Behmenovo skrpucalo. V Zagrebu je imelo vodstvo SDS konlerenco pod predsedstvom ministra dr. Budisavljeviča. Udeležili so se je tudi udje SDS iz Slovenije pod vodstvom odvetnika dr. Vladimira Šukljeta Stranka je sklenila pozdraviti akcijo za ožje sodelovanje slovenskih demokratskih skupin mlajšega rodu, obenem pa sprejema pobudo ministra dr Kulovca, da 6e v Sloveniji ustvari narodna koncentracija, ki naj bi bila izraz narodne solidarnosti vse Jugoslavije. Iz Slovenije so bili navzočni: dr. Šuklje, Lubijenski iz Maribora, dr. Sluga iz Ptuja, dr. Makso Šnuderl iz Maribora, dr. Kovič iz Ljubljane in odvetnik dr. Potokar iz Kamnika. Za slednjega je zanimivo, da je mimo presedlal z borbaškega konja, kajti znano je bilo, da je bil dr. Potokar nosilec Hodjerove l<6te za Slovenijo pri zadnjih volitvah. Znano je tudi, da je bil Hodjera po svojem programu najhujši centralist in unitarist. Hrvaška delavska zveza, ki je v sestavu hrvaškega političnega gibanja, šteje po izjavah odbornikov že 180.000 organiziranih članocv in je potem takem najmočnejša delavska organizacija v državi. Na občnem zboru organizacije v Zagrebu je govoril tudi podpredsednik HSS inž. K&šutič, ki je apeliral na delavstvo, naj ne naseda tujim ideologijam in vzorom in naj se rajši oklene svojega naroda in njegovega političn. vodstva. Posebno pa naj skrbi, da se bo dvignila domača industrijska proizvodnja tako po količini kakor po kakovosti. Ostali govorniki so se pritoževali nad zastojem v preostiovi Osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Hrvaška delavska zveza je odločno za razdelitev SUZOR-ja in za avtonomne nosilce socialnega zavarovanja, toda odločilni čintlci se za te zahteve dosti ne zmenijo. Zahtevali so tudi, da se odstrani vsa marksistična socialna zakonodaja na Hrvatskem in da se odstranijo tudi vsi tisti, ki sabotirajo izvedbo socialnega programa hrvaškega političnega vodstva. Za predsednika organizacije so soglasno izvolili dosedanjega predsednika Alojzija Pečnika. < Hrvaški profesorji se zavzemajo za izboljšanje gmotnega položaja. Sestavili so posebno spomenico in jo odposlali na merodajna mesta, posebej pa so jo priporočili v upoštevanje podpredsedniku vlade dr Mačku. Na svojem zborovanju v Zagrebu eo obravnavali tudi vprašanje dveh profesorskih organizacij na Hrvaškem in dejali, da so oni v svojem društvu zbrali vse tiste hrvaške m srbske profesorje, ki se v težkih letih niso pregrešili nad ljudstvom. Poudarili so tudi željo, naj bi prosvetna oblast gledala na to, da bo v zavodih, kjer so sami hrvaški otroci, učilo zgolj osebje hrvaške narodnosti. V Dubrovniku in Kotoru sta se v nedeljo Končali prireditvi v proslavo mestnih patronov svetega Vlaha, odnosno «v. Trifuna. Kakor znano, so se teh '/svečanosti pretekli teden udeležili hrvaški ban, zagrebški nadškof in zagrebški župan. V Kotoru in ‘‘Subrovnifeu so slovesnosti trajale ves teden in se slovesno zaključile v nedeljo 6 cerkvenima procesijama. Velik spomenik pokojnemu kralja Petru Osvoboditelju bodo odkrili v Sarajevu. Spomenik je že izdelan in vlit ter 60 ga iz Zagreba tudi že prepeljali v Sarajevo. Prostor zanj so izbrali po predlogu komisije, v kateri je imel glavno besedo znani kipar Ivan Meštrovič. Spomenik bo visok 14 metrov, sam lik kralja Petra bo visok 5 in pol metra. Izdelal ga je kipar Frane Kršinič tz Zagreba. V natečaju je sodelovalo 35 jugoslovanskih umetnikov. V Zagreba so pokopali znanega pisatelja dr. Vladimira Deželiča starejšega, ki ga slovenska javnost pozna po več zgodovinskih roman*, k. so bili prevedeni tudi v slovenščino. Dežel«: ,e umrl v starosti 77 let Več desetletij ,e bil ravnatelj vse-učiliške knjižnice in jo je tudalepo tnredri. Pogrebne svečanosti je vodil nadškof dr Stcpinec, oblast pa je zastopal podban dr Ivo Krbek. .. Izven življenjske nevarnosti je detektiv Sim Frleta, ki je bil prijel na sušaškem vlaku slugo Kovača, ki je poneveril 190.000 din v službi in jo mislil popihati iz države. Ko je bil zaloten v vla^u, je Kovaž dvakrat ustrelil na detektiva in ga tezKO Tanil. Po napornem zdravljenju pa se je zdravnikom posrečilo detektiva rešiti smrti. Urad, kateremu je detektiv rešil poneverjeni denar, mu je dal 20.UUU din nagrade, ,, .__ Tuja letala so se v nedeljo popoldne pojavila nad Bitoljem in pozneje nad Gjcvgjelijo. Pet letal je letelo zelo visoko. Čim so se prikazala, je bil v Bitolju dan alarmni znak, protiletalski topovi pa so začeli streljati. Tuja letala so se takoj oddaljila proti jugovzhodu in so se nato pojavila nad Gjev gjelijo Toda potem so takoj odletela proti jugu. Tudi v Srbiji se oglašajo ljudje, ki zahtevajo, da oblasti obvezno odrede povečanje naše kmetijske proizvodnje s tem, da se mora zasejati z žitom vsa plodna zemlja. Pri sedanjih dobrih cenah bi se naše kmetijstvo s tem močno okoristilo, obenem pa bi se zajamčila zadostna prehrana vsega prebivalstva v državi Po drugi strani bi kmetijstvo pritegnilo na delo mnogo več ljudi kakor doslej. Posnemati bi morali zglede tujih držav k. so vse poskrbele da ne ostane niti košček plodne zemlje neizrabljen. Verjetno je, da bo vlada kaj . Podobnega odredila, posebno še zato, ker pripravljajo tudi ^ H^aškcm podobne odredbe, da bodo zv.šah pridelek vseh kmetijskih pridelkov, posebno pa » a. Trnavi Izredno dober plen so ujeli nbici na lhmavi Pri Belgradu. Ujeli so namreč V mrežc 7? soma, ki je tehlil dobrih 100 kg. Take, ežak som ie tudi za Donavo redka prikazen. let ta _ .°m imeli ribiči evojo prireditev in 60 na n j j o) gostom postregli z mesom ujetega s cima. Svojega moža, ki jo j« pognal iz hiše m J redno izplačeval vzdrževalnino, je ubila 6redi Marija Garčevič. Dolgo let je z možefll j**-»j živela srečno in mu rodila šest otrok. Toda p šestimi leti 6ta se sprla, nakar jo je mož po S® 5>d hiše in vložil tožbo za ločitev zakona. Ma j ie plačeval malenkostno vzdrževalnino, pa še neredno. Končno je vzel k sebi neko mlajše dekle in se z njim mislil poročiti. Ko je Marija za to izvedela, je moža počakala na cesti in ga s šestimi streli ubila. Potem se je sama javila orožnikom.^ Drzen vlom je bil izvršen v trgovino Alfirevič v Splitu. Trgovec je zjutraj opazil, da mu je zmanjkala ročna blagajna, v kateri je bilo 40.000 dinarjev, pripravljenih za pošiljatev Tako) ee mu je zazdelo sumljivo, kajti ukrasti jo je mogel le -tak človek, ki je za denar vedel. Osumil in naznanil je svojega Pomočnika Stjepana Deliča. Po dolgem izvijanju j* ®‘ič priznal, da je skupaj « svojim prijateljem vlo-m‘l in blagajno odnesel, denar pa si • tovarišem razdelU. Kako skrbi Ljubljana za malega človeka Delo za gradnjo cenenih delavskih stanovanj Vremensko poročilo Ljubljana, 11. februarja. Kakor vsako večje mesto, tako je tudi Ljubljana prevzela nase predvsem skrb, kako zagotoviti malemu človeku, ki nima denarja za razkošno stanovanje, ceneno, toda udobno streho in prijazen dom, torej stanovanja, v katerih bo ostajal rad doma... Po kartotekah mestnega socialnega političnega urada in po posebni anketi je bilo 6 statističnim gradivom ugotovljeno, da je v prvi vrati tudi v Ljubljani treba rešiti stanovanjsko vprašanje manj premožnih slojev. Občinska uprava se je tudi dobro zavedala, da je prvi pogoj gospodarskega in socialnega napredka zdravje in je zaradi tega že pred leti pričela pripravljati veliko akcijo za delavske stanovanjske kolonije. Kakor so natančne preiskave in obširne statistike pokazale, je Ljubljana tedaj za prvo silo potrebovala najmanj 250 zdravih delavskih stanovanj. Zdrava stanovanja zato, da s tem zatre kali nevarnih bolezni in gnezda pokvarjenosti. Takoj je bilo treba pričeti z delom. Mestna uprava je najprej odpravila po vsem mestu raztresene baraus in izpraznila tudi zasilna stanovanja v starih mestnih poslopjih. Prav za prav je res, da niso padli še zadnji zidovi revnih, zakrpanih delavskih barakic. Toda čas bo tudi zanje kmalu prišel. S posojili za nakup zemljišč in za zidanje lastnih domov je občina podpirala delavske in sploh manj premožne sloje. Prav tako pa tudi ni več oddajala za stanovanja izpraznjenih nezgravih stanovanj na Gradu in po drugih starih mestnih hišah. Da je mestna občina vzela skrb za zdrava stanovanja resno, se vidi iz tega, da je pričela uresničevati svoj sklep, da mora sezidati 2.50 delavskih stanovanj že leta 1939., ko je odprla delavsko stanovanjsko kolonijo za Bežigradom. Samo poslopja brez sveta so stala 3 milijone 320.000 dinarjev. Pod novimi strehami je dobilo zdrava stanovanja 48 družin. V posebni hiši je nastanjeno še zavetišče za 64 otrok. Leta 1940. pa je občina postavila spet 25 hišic ob Cesti v mestni log. Vsaka hišica ima po dvoje stanovanj. Da se stanovalci lahko ukvarjajo tudi z vrtnarijo in da lahko zasadijo vsaj najvažnejše, je zraven vsakega stanovanja še majhen vrtiček. Tudi ta kolonija je stala mestno občino 20,000.000 din. Prav v kratkem bo v tej koloniji urejeno tudi igrišče za otroke tistih staršev, ki so ves dan zaposleni. Ko bodo starši z doma, bodo ti otroci čez dan pod nadzorstvom otroške vrtnarice. Namen te kolonije je preizkusiti, kakšne prednosti imajo majhne hišice z vrtiči pred stanovanji v velikih stanovanjskih hišah. Lansko leto je torej mestna občina več kot izpolnila svoj sklep, da se zida čim več zdravih stanovanj, saj je delavskim in uslužbenskim slojem spet priskrbela več kot 50 zdravih stanovanj. K akciji za zdrava stanovanja za delavske sloje, ki jo je mestna občina sprožila, pa sinemo prišteti tudi ženski oddelek Delavskega doma, ki ga je mestna občina sezidala z brezobrestnim posojilom Javne borze dela in kateri je v celoti veljal okrog 2,000.000 din. S tem, da je mestna občina postavila ta oddelek Delavskega doma, je tudi ljubljansko žensko uslužbenstvo dobilo prav lepa in čedna pa ne predraga stanovanja. Akcijo za zdrava stanovanja manj premožnih slojev bo seveda mestna občina tudi v letošnjem letu nadaljevala tako, da bo v normalnih petih letih delavskim in uslužbenskim družinam izročila v uporabo najmanj 250 udobnih in zdravih stanovanj z vrtovi in otroškimi zavetišči ter igrišči. Tako bodo odpravljena nehigienska stanovanja in prav tako nezdrave barake. Z novimi zdravimi stanovanji bodo ustvarjeni vsi pogoji za zdravo potomstvo delavstva. Kraj Barometer-sko stanje temperatur d v C4 5J cc ■8 1 -7 0= Veter (smer, jakost) Pada- vine . IB •35 a ® t> OS . Kt sv a a B a a flS +■» 00 u > Ljubljana /656 6-0 -1-4 9j 8 E* — Maribor 764 ? o-o -2-0 90 10 0 — • — Zagreb 766-5 7-€ -9-0 90 10 0 — Belgrad 707-6 11-0 o-o 90 7 0 — — Sarajevo 770-5 10-0 -5-0 90 10 0 — *— Vis 767-2 u-o 4-0 80 4 NW, — — Split 766-6 14-0 6-0 50 2 N» — — Kumbor 765* 141) 6-0 30 5 NE, — Žirje 767-5 u-o 4-0 60 0 0 — — Dubrovnik 765-6 16-0 8-0 50 3 NE. — — Dolgin Janez za cerkveni rop 1 leto Iz nabiralnika je odnesel 150 din - Zaradi 3 kokoši je prišel pred 3 sodnike Ljubljana, 11. febr. »V cerkveni nabiralnik sem res vlomil, ker sem bil v hudi stiski,« tako-le je pričel Dolgin Janez svoj zagovor pred sodniki malega senata, ko je bil od državnega tožilca obtožen, da je letos 8. januarja prišel v cerkev sv. Jakoba, s silo odprl nabiralnik in pobral do 150 din kovanega drobiža. Ko je pobasal denar v žepe, ga je zalotil ta-mošnji g. kaplan, ki ga je dobro poznal, kajti Janez je svojčas služil v tamošnji fari. Orožniki so ga prijeli m odvedli v ljubljanske sodne zapore. Senatni predsednik: »Hudo je z vami! Že 6 let ro-bije ste prestali v Mariboru!« Janez je začel pripovedovati v pretrganih stavkih svojo žalostno zgodbo. Govoril je: »Res sem nesrečnež. Lani sem prišel iz ječe. Poleti sem delal in tudi jeseni. Decembra sem ostal brez dela. Preživljal sem se s priložnostnim delom. A kaj? Vedno so me orožniki nadzirali. Nekateri so mi očitali, da sem komunist.« Predsednik: »Kaj ste delali še v decembru?« Janez Dolgin kratko: »Hudo me je zeblo. Beračil sem.« Vlom v cerkvene nabiralnike je stari kazenski zakonik huje kaznoval in je bil tak vlom kvalificiran kot cerkveni rok. Novi kazenski zakonik smatra ta zločin za enak zločin kakor navaden vlom. Janez je bil obsojen na 1 leto robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. * Zgodbe o kokošjih tatvinah so vedno nekaj posebnega. Kokošji tatovi se največkrat izdajo, ko se maste s kokošjo pečenko, ki jo hkratu zalivajo s kako kapljico. Da bi imel zaradi kokoš: take sitnosti, tega si vendar ni mogel misliti Jože, ki navadno prenočuje po senikih in kozolcih v Stepanji vasi in pomaga kmetom pri njih delih. Po- športne vesti Kakšen bo letošnji plavalni spored Jugoslovanska plavalna zveza je za letošnjo plavalno sezono določila naslednje termine: 3. in 4. avgusta: Srbsko juniorsko prvenstvo v Bel gradu. Istega dne: prvi del hrvaškega prvenstva moštev v Zagrebu in Šibeniku. . 9. in 10. avgusta: prvenstvo moštev vseh treh sorodnih zvez. 16. in 17. avgusta: državno juniorsko prvenstvo v Dubrovniku. 20. avgust; dvoboj Slovaška—Ilrvatska v Bratislavi. 24. avgusta: dvoboj Madžarska—Hrvatska v Budimpešti. 30. in 51. avgusta: iriboj slovenske, hrvai-ske in srbske narodne reprezentance v Ljub- ,jaDTa triboj bo hkrati tudi izbirno tekmovanje za sestavo državne plavalne reprezentance, ki bo na Sušaku dne 6. in 7. septembra nastopila proti reprezentanci Madžarske. v , Termini ligaških tekem še niso določeni; bodo pa določeni v najkrajšem času. Izpre-memba v letošnjem ligaškem plavalnem prven-stvu pa je v tem, da so ligaški klubi razdeljeni v dve skupini: prvo boljšo skupino sestavljajo naslednji klubi: Ilirija, Jug in Viktorija. V drugo skupino ]>a pridejo: Bob (Belgrnd), Jadran (Split), in Zagrebški plavalni klub. Vrstni red klubov v hrvaški ligi Concordia 12 10 2 Gradjanski 12 8 * Hajduk 12 9 2 IIAŠK. 12 6 3 Split 12 5 2 Željezničar 12 15 Slavijo (O) 12 2 5 Slavija (V) 12 2 3 SAŠK 12 2 2 leti rad kosi. Zaradi 3 kuric pa bi bil kmalu prišel za daljšo dobo v sodne zapore. Bilo je tako-le: Posestnica Marija Demšarjeva je na Novega leta zjutraj presenečena zapazila, da ji je nekdo odnesel iz zaklenjenega kurnika 3 lepe kokoške in dobro pitanega zajčka. Potožila je nesrečo svoji sosedi Pepci. To šele drugi dan. Pepca ji je zašepetala: »Najbrž jih je odnesel tisti suhi Jože. Videla sem ga zjutraj, kako je nesel v rokah vrečo in iz vreče je molela kokošja noga.« Jože je bil nato prijet. Pred malim senatom je odločno zavračal obtožbo drž. tožilca, da bi bil on — Jože — ukradel Demšarjevi Micki, ki jo dobro pozna, •kokoši in zajčka. Jože sodnikom: »Nobene kure nisem ukradel!« Predsednik: »Videla vas je Pepca, kako ste nesli vrečo, iz katere je molela kurja noga.« Obtoženec: »Tako? Ko me je videla, zaje af me ni vprašala, kaj nosim in zakaj mi ni rekla, naj vrečo odvijem. Ta je bosa!« Predsednik: »Kaj ste imeli v vreči?« Obtoženec: »Notri sem imel stare čevlje in staro vrečo. Čevlje sem hotel prodati.« Predsednik: »V preiskavi ste dejali, da ste imeli notri stare cunje.« Priča Pepca Anžičeva je povedala, da ga je videla 2. januarja zjutraj, kako je nosil pod pazduho vrečo. Iz vreče je molela kurja noga. Joža ogorčen: »Ni res. Si se zmotila! Čevlji so bili v vreči.« Predsednik: »Kurja noga je kurja roga, čevlji so čevlju« Jože: »Vse pride na dan. Potem, Pepca, bova govorila. Niti ene kure nisem sunit.« Posestnica Ivanka je pričala za Jožeta razbremenilno. Priča je potrdila, da je Jože res 2. januarja zjutraj nosil vrečo, v kateri je imel jopico m čevlje. Sodišče je sicer prišlo do prepričanja, da je Jože najbrže kje sunil kako kokoš, ne pa pri Demšarjevi. Zaradi pomanjkanja dokazov glede tatvine 3 kokoši in zajčka, kar je bilo vredno 160 din, je bil Jože oproščen od obtožbe. Senatni predsednik je med drugim poudaril: »Sodišče je prisilo do prepričanja, da je obtoženec nekje ukradel kako koš, toda zaradi tatvine te kokoši ga sodišče ni moglo obsoditi; ker ni bil od državnega tožilca podan za to formalen predlog v kaznovanje.* Jože je zapustil sodne zapore, v'katerih je, kakor sam pravi, zastonj sedel dober mesec. 0 49:11 22 0 53:10 20 1 ib. 9 20 3 29 21 1* 5 16132 12 6 14:29 7 7 15:42 7 7 12:31 7 8 7:27 6 Bačka 12 1 2 10 12:41 .4 Tekmovanje se bo nadaljevalo prihodnjo nedeljo po naslednjem sporedu: V Zagrebu: Hašk—Gradjanski in Concordia —Slavija (V), v Splitu: Ilnjduk—železničar, v Sarajevu: Sašk—Bačka in v Osijeku Slavija— ^''obenem s Hrvati pa bodo v nedeljo 16. t;.m; začeli spet igrati v ligi tudi Srbi z naslednjimi pet‘v' Bel g rod o: Jedlnstvo- BSK in Bask-Jn-eoslavlja, v Novem Sadu: Vojvodina—Slavij«, v Subotici: ŽAK—Gradjanski (Skoplje), in v Pančevu: Jugoslavija (Jabuka)—Bata. 70 lctnico pisatelja in narodnega učitelja Fr. S. Finžgarja l»o Ljubljana praznovala v petek 14. februarja 1941 s prireditvijo ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela »Uniona« Spored proslave: Titel: Uvertura po slovanskih napevih. — Igra godba »Sloga«. Fr. S. Finžgar kot prosvetni delavee. — Govori dr. Tine Debeljak. Fr. S. Finžgar: »Naša kri« ljudska igra v štirih dejanjih. Uprizorijo igralci Prosv. društva Trnovo. Med odniori igra godba »Sloga«. Vstopnice po ceni od 30 din navzdol se dobe drevi od 18 dalje v društvenem domu, Karunova ulica 14. Od torka 11. dalje bo pa vstopnice prodajala trgovina Sfiligoj v Frančiškanski ulici. Nasilen snubač obsojen na 5 mesecev zapora Maribor, 10. februarja. Preteklo soboto smo poročaii v »Slov. domu« o razpravi, ki je bila dopoldne istega dne pred malim senatom mariborskega okrož. sodišča. Zagovarjal se je preveč nasilen snubač, 37 letni An-fon Poharnik od Sv. Primoža na Pohorju, ker je dne 2. decembra lanskega leta z nožem zabodel svoio nevesto Ano Nabernik, ki ga je zapustila ter se ni hotela več vrniti ter z njim stopiti pred oltar. Nabernikovi je zadal sedem nevarnih ran. Pri razpravi pa so prisl« na dan taksne olajse-valite oKolnosti, da ga sodišče ni sodilo zaradi poskusa umora, temveč zaradi težke telesne poškodbe ter ga obsodilo na 5 mesecev strogega zapora, pa Se to pogojno na tri leta. Vremenska napoved: Pretežno oblačno in zmerno hladno vreme. Najnižja temt>eratura na letališču je —6° C. Naročajte Slovenski dom! Koledar Danes, torek, 11. februarja!: Lurška M. B. Sreda, 12. februarja: Uat. S. r. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Slovesna proslava 70 letnice pisatelja in akademika F. S. Finžgarja bo v petek 14. I dl ob 20 v veliki dvorani hotela Uniona. Spored proslave je naslednji: godba Sloge igra Tillovo Uverturo po slovanskih napevih, slavnostni govor urednika dr. Tineta Debeljaka: F. S. Finžgar kot prosvetni delavec in uprizoritev Finžgarjeve ljudske igre »Naša kri«. Igro uprizori igralska družina Prosvetnega. društva v Trnovem, kjer je bil slavljenec dolgo let župnik. Trnovčani so znani IX) svojih uprizoritvah ljudskih iger na prostem, med katerimi je bila tudi že Naš akri, in ki so zelo dobro izpadle. Za to priliko bo na zelo zanimiv način rešeno vprašanje gledališkega odra v unionski dvorani. Vstopnice se dobe v predprodaji v trgovini Sfiligoj. Vstopnice je treba pravočasno naročiti, ker je povpraševanje veliko in'jih utegne zmanjkati. Naročanje testenin. Trgovski obrati naročajo testenine neposredno pri tovarnah testenin. _ — Naročilom pa morajo priložiti odrezke za količino testenin, ki jo naročajo. Tovarne testenin vpisujejo naročila v poseben dnevnik. Banovinski prehranjevalni zavod bo odkazal tovarnam testenin količino moke, katero so razdale tovarne v obliki testenin na podlagi dnevnika in odrezkov, ki so jih prejele. — Banovinski prehranjevalni urad. Ponovitev predavanja SPD bo drevi ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti in sicer pod naslovom: »Pestri svet v barvah«. Predavatelj g. dr. inž. Avčin bo pokazal nad 200 izbranih barvnih diapozitivov. Prvo predavanje je bilo razprodano in je tudi za današnje predavanje veliko zanimanje. Kupite vstopnice že v predprodaji SPD na Aleksandrovi cesti 4/1., sicer pa jih dobite od 19.30 dalje pred predavalnico. Podružnica SVD Šiška. V četrtek, 13. t. m. ob pol osmih zvečer predava v deški ljudski šoli v Sp. šiški g. Lap Anton, ravnatelj mestne vrtnarije: »Prva dela na vrtu«. Vabljeni so vsi posestniki malih vrtov. II Nižji uslužbenci Poštne hranilnice, zvaničniki in služitelji-dnevničarji so poklonili ob priliki skromne letne nagrade Društvu slepih znesek 270 din, za kar se jim Društvo depih najtopleje zahvaljuje. Kupujem, prodajam umetnine, Demšar — Kolodvorska 30. Opozorilo davčne uprave mesta Ljubljane. Davčna uprava Ljubljana-mesto poziva vse lastnike tovornih avtomobilov, da v smislu pravilnika, ki je objavljen v »Služb, listu« z dne 11. maja 1938, kos 38, vložijo do 26. febr. 1941 prijave za odmero vozninske takse za leto 1941. Prijave se dobe pri davčni upravi Ljubljana-mesto, Vodnikov trg 4/1. Prav tako se pozivajo tudi lastniki voz na vzmeti in brez vzmeti ter dvokolnic, da svoje vozove prijavijo do 28. t. m. Glede odmere prispevka za cestni sklad v smislu čl. 10 pravilnika, ki je objavljen v »Shižb. listu«, kos 55, dne 9. julija ' 1938. — Šef davčne uprave. Za zimsko pomoč ljubljanskim mestnim revežem je 200 din podarilo Prosvetno društvo v Zeleni jami v jx>čaščenje narodnega voditelja in častnega predsednika Prosvetne zveze dr. Antona Korošca; upravni odbor podoficirske čitalnice 40. pn. Triglav je poslal 300 din namesto venca na krsto j>eš. majorja g. Miodraga Arandjeloviča, komandanta 2. bataljona; Manufaktura Novak s Kongresnega trga je pa poslala 500 din namesto venca na krsto ge. Rosy Bleiweis-Trsteniške. Vsem dobrotnikom izreka najtoplejšo zahvalo — odbor. Pravlako je za mestne reveže podarila 200 din ga. Silva Kunčič s hčerko, Sv. Petra c. 45. namesto zahvale v Metih vsem, ki so njenega pokojnega soproga spremili na zadnji poti in darovali vence; tvrdka Šoštarič, Petan '& Ercker na Resljev i cesti 20 je pa nakazala 1000 diin. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Ljudska univerza, mala dvorana Filharmonije, Kongresni trg. Jutri, dne 12. t. m. ob 20, bo pokazal svoje barvne posnetke pod devizo: »Izbor planinskega cvetja« univ. asistent g. Janko Brane. Dopolnilno tolmačenje k slikam bo imela ga. prol. Beta Hudales. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 29. Torek 11. febr.: »šesto nadstropje«. Red Torek. Sreda, 12. febr.: »Krog s kredo«. Red A. Četrtek, 13. febr.: »Othek>«. Red B. Petek, 14. febr.: (generalka) zaprto. Sobota, 15. febr.: »Zaprta vrata«. Premiera. R Premierski. Opera. — Začetek ob 20. Torek, 11. febr.: Zaprto. Sreda, 12. febr.: »Hlapec Jernej«. Red Sreda. Četrtek, 13. febr.: »Saoska kraljica«. Red Četrtek. Gostovanje tenorista zagrebške opere Josipa Gostiča. . Petek, 14. febr., ob 15: »Vesele žene vvmdsorsfrf.. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 15. febr.: »Ples v maskah«. Izven. Mariborsko gledališče Torek, 11. februarja: zaprto (Gostovanje v Celju). Sreda, 11 februarja: zaprto. (Gostovanje v Celju.) Četrtek, 13. febtu»ri#- ob 20: »Sumljiva oseba«. Red C, S Csakyjevega lova Kaj pripoveduje naš planinec, Bivši madžarski zunanji minister je zdaj že med pokojnimi, naši Kamničani, zlasti pa tisti, ki radi zahajajo v gore, imajo še v živem spominu tiste dni, ko se je grof Csaky mudil tam na lovu. Kamničani so sploh ponosni, da tako radi prihajajo k njim na obiske visoke politične osebnosti, ne samo domače, pač pa tudi od drugod. Še danes vedo tam lovci in znani gorski vodniki mnogo povedati o tem, kako je Csaky šel v kamniške planine na gamse in še nad njimi poskusil svojo 6rečo. O tem lovu. ki je vzbudil toliko pozornosti ne samo v Kamniku, pač pa tudi v našem in tujem političnem svetu, nam planinec, ki je delal grofu Csakyju tedaj družbo, pripoveduje tole: Bilo je 14. decembra. Hitro se je zvedelo, da je prispel v Kamniške planine na gamse madžarski zunanji minister grof Csaky. Brž smo bili v Kamniški Bistrici, pripravljeni visokemu gostu na uslugo. Nestrpno smo pričakovali, kdaj se bo pripeljal tja, da jo odrinemo v družbi z njim na lov. Govorice, da pride, so se kaj kmalu izkazale za resnične. Pripeljal se je h koči v Kamniški Bistrici s svojo soprogo. Brž smo bili največji prijatelji — če smem biti toliko domišljav. Vse je bilo med nami kmalu domenjeno In odšli smo Z nadlovcem Uršičem sva delala grofu med potjo družbo. Name je padla prijetna dolžnost in seveda tudi visoka čast, da sem smel aositi Csakyju nahrbtnik in mu biti gorski vodnik. Na prežo smo odšli približno ob eni popoldne, Nadlovec France je že prej izbral še druge lovce in gonjače ter tudi kraje, kjer se gamsi najraje zadržujejo in kjer 6e »na muhi najlepše vidijo«. Najbližje takšno mesto je bilo izbrano nad Uršičevo kmetijo nasproti dvorca, kjer drži pot proti Žagani peči. Tam je precej velika planota, kjer gamsi kaj radi prihajajo na drobno travco. Še vselej, kadar 6em bil tam, sem videl vsaj dva, tri kozle. Tudi tokrat'smo jih takoj zapazili. Približevali smo se jim prav previdno in potihem, da jih ne bi prepodili. Prvi sfrel — mimo 2e smo bili na cilju. France pripravi za 6kalo puško na 6trel in jo ponudi grofu Csaky začne meriti, jaz pa opazujem gamse, ki so se pasli kakih osemdeset metrov proč in nas niso opazili. 2e poči prvi strel, kozel poskoči, udari z nogo ob tla in postoji. Razleže se drugi strel kozla pa se poženeta v divji beg Torej bresz uspeha. Bili smo kar žalostni toda vsega upanja še nismo izgubili Podali smo se proti Žagani peči. Tedaj sem prav za prav šele opazil, da Csaky ni mogel biti preveč pri zdravju kajti hodil je zelo počasi in j* večkrat počival Nekajkrat se je med potjo naslooil ob skalo. Sapa je bila huda. Čelo so mu oblivale' velike potne v Kamniških planinah ki je Gsakyju nosil nahrbtnik kaplje. Svetoval sem mu, naj 6leče kožuh, odvrnil i pa mi je, da je še preveč hladno. Prišli smo na Žagano peč. Z nadlovcem sva se skrbno ozirala okrog, kje bi opazila »Urbana«, kakor smo imeli navado imenovati tistega kozla, ki se vedno potika tod okrog. Ni ga bilo. France mi pravi, naj grem v drvarsko kočo in zakurim, da se bo grof C«aky nekoliko pogrel in okrepčal, sam pa je še dalje stikal za kozli. Grof in grofica sta se podala v kočo in prisedla k ognjišču. Bila sta čisto domača. Nalil sem jima vročega čaja. ki sta ga Tu je vse v strašni zmedi in naša edina tolažba je, da je zmeda tam čez še dosti hujša.< General Bersin je delal neutrudjivo, da bi iz nediscipliniranih in neenako oboroženih skupin ustvaril vojsko. Silil je Caballera, naj začne z nabori. Bersin je zbral okoli sebe skupino ruskih štabnik častnikov ter iz njih naredil hrbtenico republikanskega vrhovnega poveljstva. Pridobil si je velike zasluge za obrambo Madrida med obupnimi tedni v novembru in decembru. In Bersin je bil tako temeljito zakrinkan, da je samo pol ducata najvišjih republikancev vedelo kaj o njegovi navzočnosti, kdo pa Bersin prav za prav je, se nikomur ni niti sanjalo. Vztrajal je pri zahtevi, da je treba imenovati vrhovnega poveljnika. Republikanska vlada se je spričo mnogih strank in skupin, ki so bile druga za drugo ljubosumne, le po velikem obotavljanju lahko odločila, da tako mesto ustanovi. Bersin je dobil primernega človeka v generalu Josčju Miaji, dobrem vojaku brez političnega častihlepja. V malo tednih je novembra 1936 dosegel, da je Miaja bil imenovan. Miaja je vrhovno poveljstvo obdržal do konca vojne. Med tem je Staževski napenjal vse sile, da bi nadzorstvo nad denarstvom španske republike spravil v roke Sovjetov. Ljubil je Španijo in Špance. Bil je navdušen po svoji nalogi in je čutil, da še enkrat doživlja tisto, ki ga je dvajset let poprej, v ruski revoluciji, navduševalo. V Juanu Negrinu, finančnem ministru madridske vlade, je našel voljnega sodelavca pri svojih finančnih načrtih. Madridski vladi je bilo skoraj nemogočo, da bi kje na svetovnem trgu odkrito kupovali orožje. Španska republika je znaten del španskega zlatega zaklada spravila v pariške banke, ker je upala, da bo lahko uvažala s Francijo vojne potrebščine. Toda nastopila je težava, ki je ni bilo mogoče prekoračiti: francoske banke so se branile izročiti zlato, ker je Franco grozil, da jih bo odškodninsko tožil, če zmaga. Za Jnto»io*an»bo ttskare« * L)ohl|»nt Jo*e Kramar« - IsdaiatelJ: mi Jot* Sodja - Urednik M trke Javornik - Rokopisov •• vračam* ~ »Sloveoiki dom« (shaja vsak delavnik oh 19 ~ V ponedeljkih |e lotranilb ~ Mesečna naročnina Je 14 din. aa inozemstvo 26 din ~ 8ame ponedeijvkl »Slovenski dom« volja mesečna 6 dinarjev polletne tt dinarjev celoletno M dinarjev. Uredalltf ei Kopitarjeva ailea MU m Opravil Kopitarjeva dlet Ib Ljubljana m leielon «MW de 10-05 m Pedraloleei Maribor, Celje, Puj, Jesenice, Kranj, Seve mesto, Trbovlje.