glasilo delovne organizacije Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grobnar, Vid Fajdiga, Vanja Kastelic, Miha Srebrnjak, Franci Redek, Bojan Bencik, Tatjana Perući. Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3100 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS Slovenije oproščeno temeljnega prometnega davka. Grafična priprava in tisk: Tiskarna Novo mesto. Poštnina plačana na pošti 68561 Straža pri Novem mestu. straža pri novem mestu, leto XXVII, 6. junij 1990 številka 5 ,/ Novoles mora postati moderno, fleksibilno podjetje, ki bo sposobno reagirati na sodobne tržne razmere. Preprosto povedano, mi hočemo ostati v Evropi, biti aktivno vključeni Tr-njene poslovne m kulturne tokove. Za doseganje -takih-ciljev pa so potrebni volja, znanje In prizadevnost. Pozitivnih rezultatov nam ne bo nihče podaril, priboriti si —jitunoramo sami. ... : Jakob Andoljšek, v. d. generalnega direktorja proizvodnje. V zaključni fazi je tudi dokompletiranje opremljenosti obrata v Račjem selu. Pospešiti pa moramo investicijske aktivnosti v Radatovičih in Metliki. Ali pomeni omenjeno Jakoba Andoljška smo na kratko že predstavili ob imenovanju za v. d. generalnega direktorja v mesecu marcu. Ker pa gre za izredno pomembno funkcijo — posebno v sedanjem zmanjševanje nekaterih linij in trenutku — smo ga dolžni temeljiteje predstaviti. Zavedamo krčenje nekaterih proizvodnih se in še bolj občutimo, da se Novoles nahaja na razpotju. Ob sredin že tudi zmanjševanje prvih pritiskih tržnega načina gospodarjenja smo se znašli v Šte^f^°S^%hJmoiem hudi krizi. Prebroditev te krize zahteva ogromno naporov, pr£anji se bo Storilo zaposlenih volje in znanja. Vse te resurse lahko aktivira le močna roka zmanjševalo predvsem zaradi močna osebnost. V pričujočem pogovoru z Jakobom Andolj- neracionalne zaposlenosti, škom bomo osvetlili nekatera temeljna izhodišča, ki oprede- Nadalje se bo zaposlenost ljujejo sedanji Novoles. Tov. Andoljšek, čeprav novega ni mogoče načrtovati, ne da bi upoštevali tudi preteklosti, potrebna je kontinuiteta, pa je ravno v sedanjem trenutku potrebna predvsem vizija prihodnosti. Kakšna je vaša vizija prihodnosti? Najprej na programskem področju. Vizijo prihodnosti smo si začrtali v programu strategije razvoja do leta 2000. V tej okvirni programski perspektivi so zastopani vsi sedanji programski sklopi: lesni, kemijski, kovinski in programi intelektualnih oz. organizacijskih uslug. Na prvi pogled bi lahko rekli, da nimamo novih idej. Menim, da ne gre toliko za iskanje novih idej, marveč predvsem za radikalen prenos idej v prakso. To pomeni, da je treba programe tržno raziskati, jih kvantificirati in aktivirati naše sposobnosti, da jih čim uspešnejše prenesemo v življenje. Iztočnice našega razvoja so naslednje: — Veliko lahko naredimo na programih, ki jih že obvladujemo. Pri tem moramo delati hitro, če hočemo še preskočiti prag mejnega oz. negativnega uspeha gospodarjenja v lesnopredelovalnem delu in če hočemo pravočasno rešiti tisto jedro, ki še zagotavlja bodočnost in nek vsaj minimalni razvoj. — Ko govorimo o lesnem programu, ne mislimo več na velike serije stolov in gugalnikov, mislimo predvsem na sodobno vključevanje v sodobno evropsko publikacijo in na obvladovanje zahtevnejših niš ameriškega trga. — Izkoristiti moramo obstoječo tehnologijo. Iz tega sledi, da trenutno ne bomo investirali — vsaj bistveno ne — v produkcijo, bistveno več pozornosti bomo posvetili trženju, organizaciji in usposabljanju kadrov, da bodo znali kvalitetno delati. — Kar se tiče nelesnega dela, velja reči, da se bomo držali istih ali podobnih principov kot na lesnem delu. Pri tem pa se moramo zavedati, da je življenjska doba produktov kemijskega programa krajša, kar nalaga še hitrejši pristop. Ko ste že omenili investicije, bi ne bilo narobe, če bi se dotaknili že izvedenih investicij, kot so: lakirnice v obratu Ploskovno pohištvo, v obratih Stoli I. in Stoli II. in investicij, ki so v teku. Po vrednosti opreme je Novoles izredno bogat. Vendar moram takoj pripomniti, da je del opreme neracionalno izkoriščen. Nimamo v zadostni meri razvitih organizacijskih sposobnosti in tako se nam dogaja, da je izdelek iz mase — bodisi lesne ali kemijske — slabe kvalitete in to povsem iz subjektivnih razlogov. Največji problemi se pojavljajo torej predvsem pri disciplini kadra (kar se odrazi v slabi oskrbi in pripravi proizvodnje). Pripomniti pa vsekakor velja, da bo treba posamezne proizvodne linije številčno zmanjšati ali pa celo ukiniti. Naši in tuji strokovnjaki so ugotovili, da se mora Novoles predvsem dokapitalizirati — tudi s pomočjo dezinvesti-ranja, torej, Novoles mora denar, ki je izven svoje funkcije, zmanjševala tudi zaradi boljšega doseganja normativov časa, kar neposredno poraja t.i. tehnološki višek. Pri tem pa je računati s kroženjem — premeščanjem delavcev na dohodkovnejše programe ter z odpiranjem novih delovnih mest na področju trženja. Na drugi strani pa moram poudariti, da se bo nezaposlenost zmanjšala, če nam bo uspelo bistveno povečati obseg produkcije. Ni naš namen ljudem izdajati knjižice, bistveno moramo povečati obseg prometa in izkoristiti vse resurse, na drugi strani pa moramo odpraviti organizacijske pomanjkljivosti, nedisciplino, nespoštovanje tehnološkega reda in krizo vodenja na vseh nivojih. Ko smo že pri kadrih, bo koristno, da se dotaknemo še enega pojava, ki je trenutno poudarjeno aktualen. Gre za močno dinamiko na kadrovskem področju, veliko je prerazporejanj ipd. Kaj to pomeni? Vprašanje sem zastopil v tem smislu, da je veliko zamenjav ipd. Moja želja to ni. To so posegi, ki so v vsakem primeru UCiidi) ivi jv lir vii 17T '"Jv ***** J " r b * i odmrzniti in ga usmeriti tja, kjer nasilni, vendar pa je res, da bo odigral svojo pravo vlogo, »nova metla novo mete«. Kar se tiče investicij, bi omenil Mislim, da je bolje tako, da vsi še to, da tam, kjer je investicija zaposleni razmišljamo, kaj vitalnega pomena, le-ta teče. To vsakdo sam lahko naredi, da bo je v tovarni vezanih plošč, kjer realiziral začrtani cilj in na ta bomo z inštalacijo nove opreme način dokazal, da je učinkovit, dosegali bistveno kvalitetnejše Nimamo nikakršnih seznamov produkte in povečano količino čiščenja, imamo pa pjcegram.kri- Razkladanje sodobne luščilke za TVP 2 NOVOLES terijev, katere bo moral zadovoljiti sleherni, če bo hotel ostati pri nas zaposlen. Spet bomo začeli govoriti o kvalitetnem izdelku, zmanjšanju izpada, kvalitetni uslugi, plačah, nagradah, vse manj pa bo govora o združevanju dela in sredstev, oblikovanju kriterijev za oblikovanje sredstev splošne in skupne porabe itd. V prejšnjem vprašanju smo se dotaknili predvsem problematike t.i. režijskih delavcev. Kaj radi pozabljamo na proizvodnega delavca. Kako gledate na bodočo vlogo proizvodnega delavca? Menim, da imam prav, ko rečem, da je treba proizvodnega delavca jemati resno in predvsem konkretno. Tega delavca ne smemo več spraševati o strateških, globalnih, razvojnih, investicijskih in o drugih zadevah — dokler ni delničar — prepričan sem, da tega tudi sam noče, pač pa smo mu dolžni: dati primerno delo, ga primerno opremiti, voditi in kontrolirati in na koncu tudi ustrezno plačati. Poudariti pa moram, da so utopična sindikalna razmišljanja, da bomo že v štirih do petih mesecih 2 do 3-krat dvignili plače. Dokler poslujemo negativno kot celota in v posameznih delih, si tega ne moremo privoščiti. Lahko si pa to postavimo kot cilj, ki ga bomo uresničili tedaj, ko bomo za to ustvarili vse ustrezne pogoje, v doglednem času seveda. Vrnimo se nazaj na Novoles kot celoto. Ali menite, da je Novoles s tako programsko heterogenostjo in diverzifika-cijo sposoben preživeti? Ne samo da sta za preživetje heterogenost in diverzifikacija željeni, sta celo nujni. Tak sistem kot je Novoles, velik kot je in odgovoren družbi, ki je zaenkrat še njegova lastnica, si lahko zagotovi bodočnost le na ta način. Poglejmo si bližnje sosede, predvsem v Avstriji in severni Italiji, tema deželama je pospešila razvoj ravno diverzifikacija poslovnih sistemom. Priznati pa je treba, da je bil odnos do vodenja in upravljanja bistveno drugačen. Zato ne bo odveč, če se zgledujemo ravno po uspehih sosedov, ki živijo v podobnih naravnih danostih. Nam gotovo primanjkuje svežega znanja, da bi lahko uresničili to, kar so uresničili sosedi, vendar se trudimo, da potrebna znanja dobimo. Na nivoju vodstva podjetja smo že sprejeli ustrezna stališča do pridobivanja znanj: podpirali bomo samoizobraževanje, sposobnosti posameznika bomo ocenjevali tudi preko odnosa do izobraževanja: kadre, na katere računamo danes in jutri, bomo šolali tudi izven podjetja, po potrebi celo izven Jugoslavije; če tega ne bomo dosledno izpeljali, ne vidim rešitve. Za primer, kaj se zgodi, če nimamo ustreznih znanj, naj povem naslednje: nedavno tega sem obiskal naše tovarne in opazil, da vrsta strojev sploh ni v funkciji. Logičen zaključek je, da naložen kapital ni izkoriščen ali pa celo napačno naložen, kar je lahko samo posledica pomanjkanja znanja. Torej, če govorimo o izobraževanju, pomeni to izobraževanje od delavca v proizvodnji pa do direktorja. Izobraževanju ne sme nihče uiti; seveda so za dodatno izobraževanje potrebna predhodna temeljna znanja. Na nivo izobraževanja za pridobivanje predznanj se podjetje ne more več spuščati. Za delavce, ki teh predznanj nimajo, bo treba poiskati alternativne rešitve. Zavedati se namreč moramo, da, ko govorimo o Evropi, trženju in o tržnih odnosih, o konkurenci ipd. in ko tako radi rečemo, da bodo preživeli le najbolj sposobni, potem moramo vedeti, da je tudi res tako. Če si potrebnega znanja ne bomo pri- lastili, ne moremo pričakovati bodočnosti. Enostavno rečeno, organizirano moramo poskrbeti, da bomo boljši. Kakšno organiziranost Novolesa lahko pričakujemo v prihodnosti? V začetku leta smo se že poskušali na novo organizirati, pa je referendum pokazal, da ni bilo posluha za to. Kaj vi načrtujete? Načrtuje nas več, jaz predvsem koordiniram, pravijo celo poganjam. Mi hočemo postati sodobno uspešno podjetje. Da do tega pridemo, so potrebne temeljite strokovne podlage. V ta namen smo se povezali z zunanjimi inštitucijami, ki nam bodo s svojimi strokovnimi, predvsem metodološkimi izkušnjami pomagali priti do čim-boljše organiziranosti. Spoznati in odločiti pa se bomo morali vsi novolesovci. Izvedbeno fazo načrtujemo v podopustniškem času oz. v poznem poletju. Poskusi so sicer bili, da bi pot do nove organiziranosti pospešili, predvsem zaradi pridobivanja denarja (kapitalnih povezav), vendar menim, da ne smemo preveč hiteti, ker bi se prikradlo preveč površnosti, kar nam bi še kako škodovalo. Postali bi neresni. Tako bo referendum, kot sem že rekel, po dopustih, priprave pa že potekajo. Pri novi organiziranosti nam gre predvsem za to, da Novoles kot podjetje v družbeni lasti postane organiziran na podlagi večjega števila profitnih centrov, ki bi pokrivali približno obseg dosedanjega obrata — tovarne ali več obratov skupaj. Ne rabimo treh tovarn stolov, ne pet tovarn kredenc in ne tri tovarne miz, zadovoljni bomo s po eno tovarno, ki pa ima lahko več proizvodnih lokacij, prostorov, le-ti so lahko med seboj oddaljeni tudi več kilometrov. Nikakor pa se ne bomo reorganizirali zaradi tega, da bi pokrili stare grehe, pač pa zato, da bomo postali sodobno, poslovno učinkovito podjetje. Nova organiziranost mora pove- čati efikasnost, ustvariti pogoje realnega povezovanja s svežim kapitalom, torej zmanjšati stroške poslovanja in odpreti izhodiščne pogoje za razvoj. Oblikujemo tudi nove proizvodne in tržne profitne centre. Na vključevanje tujega kapitala se pripravljamo, mislim pa, da bosta šele pozitivno tekoče poslovanje in reorganiziran Novoles realna osnova za resnejša pogajanja. Na koncu še vprašanje, ali gledate z optimizmom na bodočnost Novolesa? Da, vsekakor, drugače ne bi bil tu! Novoles mora postati moderno, fleksibilno podjetje, ki bo sposobno reagirati na sodobne tržne razmere. Preprosto povedano, mi hočemo ostati v Evropi, aktivno vključeni v poslovne in kulturne tokove. Za take cilje pa seveda ne bo dovolj samo optimizem generalnega direktorja. Kaj mislite? Intervju pripravil: A. Šterbenc Izločitev tozd polimeri iz naše delovne organizacije Delavci TOZD Polimeri so na referendumu 28. 12. 1989 izglasovali sklep, da se izločijo iz sestava delovne organizacije Novoles in organizirajo v samostojno podjetje Akripol, Tovarna za proizvodnjo in predelavo Polimerov. Delavci TOZD v sestavi Novolesa in TOZD Polimeri so ustanovili posebno komisijo za ureditev medsebojnih razmerij, ki je zadeve usklajevala na treh sejah (uradno) in neuradno do 28. 5. 1990. Na delavskem svetu DO je bil sprejet sklep, da se ostali TOZD v DO Novoles na sklep TOZD Polimeri o izločitvi ne pritožijo, pač pa se morajo medsebojna razmerja urediti sporazumno z dobrimi medsebojnimi odnosi. Komisija je uskladila naslednja področja: — medsebojno financiranje poslovanja, kjer smo opredelili način poravnave finančnih obveznosti in opredelili roke za vračilo sredstev — kadrovsko področje; za TOZD Polimeri je v DSSS delalo 48 delavcev, 26 na direktnih delih in 22 na deljenih delih. Trenutno je v TOZD Polimeri že prezaposlenih 31 delavcev, za 17 pa se bomo dogovorili do 30. 6. 1990. — stanovanjske zadeve in počitniške kapacitete; Na stanovanjskem področju TOZD Polimeri obdržijo štiri kadrovska stanovanja, ki so bila nabavljena iz njihovih sredstev v višini 37 %, in se odpovejo vračilu združenih sredstev do ostalih TOZD. Od počitniških kapacitet prevzame TOZD Polimeri eno garsonjero v Stinici. — medsebojna razmerja pri programu Novilon; Novoles si je pridržal pravico uveljavljati morebitno odškodnino na tem programu preko sodišča do 30. 6. 1990. — Programi na računalniku: Novoles prenese na podjetje Akripol programske pakete, ki jih je izdelal sam, Akripol pa jih mora uporabljati izključno za sebe. — Skupni poslovni prostori; Podjetje Akripol prevzame najemne prostore v bivši Košakovi gostilni in prostore predstavništva v Zagrebu, ki jih je tudi samo financiralo. — Oba subjekta lahko do 31. 12. 1990 zahtevata revizijo SDK, v kolikor podvomita v verodostojnost prikazanih podatkov. Dne 28. 5. 1990 je bil v Straži podpisan Samoupravni sporazum o razmejitvi pravic in obveznosti, v katerem so podrobno opredeljena medsebojna razmerja. Novo podjetje Akripol bo z dnem vpisa v sodni register postalo samostojni pravno veljavni subjekt, ki bo z našo delovno organizacijo sodeloval izključno na osnovi poslovnih dogovorov, ki morajo biti pogodbeno določeni. Z dnem vpisa v sodni register obe podjetji ne bosta več odgovarjali za obveznosti drugega, ki bodo nastale po datumu vpisa. Vsem delavcem Novolesa priporočamo, da še naprej korektno in dostojanstveno sodelujejo z novim podjetjem Akripol Trebnje na vseh tistih področjih, kjer vidimo medsebojni poslovni interes. Predsednik komisije za ureditev medsebojnih razmerij: Jože Fink, oec. NOVOLES 3 Dolenjski oktet 20-letnica Pesem je zasidrana globoko v človeka in mu veliko pomeni. Če pa je pesem še dobro zapeta, postane toliko bolj del človekove intimnosti. Pesem človeka plemeniti in duhovno bogati. Slovenci smo, kot radi rečemo, pevski narod. Radi pojemo! Lahko pa tudi rečemo, da je ravno ta pesem, ki jo Slovenci radi pojemo, v veliki meri rešila našo narodnostno samobitnost. V različnih zgodovinskih obdobjih smo bili Slovenci izpostavljeni hudim pritiskom raznarodovanja, vendar smo ostali Slovenci še danes. Pri ohranitvi nam je pesem budila narodno zavest in nam dajala poguma. To pesem neguje tudi Dolenjski oktet, ki letos praznuje 20 let uspešnega in ustvarjalnega dela. Kdo je Dolenjski oktet? Dolenjski oktet so pred dvajsetimi leti ustanovili mladi fantje različnih poklicev in iz različnih okolij z namenom, da na ta način izrazijo svoje notranje občutje in svoje pevske sposobnosti. Njihov cilj ni bil zaslužek — tega pri tovrstni kulturi tako in tako ni, tudi ne doseganje časti in zvezdništvo. Temeljni cilj jim je bil, da po svojih sposobnostih negujejo slovensko pesem in tako koristijo tako svojim poslušalcem kot tudi samemu sebi — svojim osebnim doživetjem. In ko smo že pri poslušalcih, naj takoj povemo, da jih v dvajsetletni zgodovini okteta ni bilo malo. Števila in kraja nastopov se skorajda ne da ugotoviti. Nastopali so ob različnih prilikah in za različno občinstvo. Pri priročni klasifikaciji nastopov bi jih zvrstili takole: — Za Novoles kot pokrovitelja so nastopili 71-krat, in to ob različnih prilikah: ob proslavah, otvoritvah tovarn (TKO, TPE, TES, Radatoviči), krvodajalcem, upokojencem, na srečanjih pevskih zborov UNILES-a, poslovnim partnerjem itd; — priložnostno za različne organizacije; za slikarje: Gaspari, Kobe, Kos, Jakac, Planinc, Orač; za pisatelje: S. Šalija, Svetino, Dularja; za društva: ZRVS, knjižničarje Slovenije, za računovodske in finančne delavce RS, za sociološko društvo, za slovensko sodstvo, za društvo kirurgov Slovenije, za Zdravniško društvo Slovenije, za ZSM Slovenije; — v sodelovanju z okteti so nastopali v Karlovcu, Gornji Radgoni, Trogiru (s klapo Trogir), Trebnjem (z nonetom Car-men), -z Logaškim oktetom, s Šentjernejskim oktetom, s Stob-ljanskim oktetom; — sodelovanje z zbori: z zborom Gorjanci, Mali Slatnik, Duplica, Blejska Dobrava; — koncerti • s sodelovanjem z drugimi zbori: s Koroškim oktetom, z MO Gorjanci, Z MPZ Maks Henigman, z MZ Dušanom Jerebom, s klapo Trogir, z Gasilskim okte- 4 NOVOLES^. tom, z nonetom Carmen, s Stob-ljanskim oktetom, z zboroma iz Malega Slatnika in Stopič, z mešanim pevskim zborom Duplica iz Kamnika in z Logaškim oktetom; • samostojni koncerti: v Novem mestu (6 x), v Impolci (1 x), v Dolenjskih Toplicah (3 x), v Trebnjem (1 x), v Metliki (2 x), v Vavti vasi (1 x), v Straži (1 x), v Semiču (2 x), na Blejski Dobravi (1 x), v Šmarjeških Toplicah (3 x), na Čatežu (3 x), v Črnomlju (1 x), v Lan-gerhausnu (3 x). — snemanja: dvakrat so snemali za RTV Ljubljana in enkrat za Radio Zagreb. Čeprav je statistika sila suhoparna, kaže pa na izredno plodo-vitost Dolenjskega okteta. Saj so imeli samo koncertov bodisi samostojnih bodisi z drugimi zbori 55. Poleg tega so sodelovali še na vrsti drugih prireditev, kot so srečanja pevskih zborov UNILES-a, Revije pevskih zborov ipd. Tako na leto povprečno nastopajo po 35-krat. Sedaj nas prav gotovo zanima, kakšen repertoar ima oktet, da je povsod tako čislan. V dvajsetletnem obdobju so se naučili 160 različnih zvrsti pesmi. Njihov t.i. železni repertoar obsega narodne, umetne, tuje (nemške, italijanske, angleške, čehoslovaške, ruske) pesmi, pesmi jugoslovanskih narodov in v zadnjem času tudi ekspresionistične pesmi. Repertoar obsega torej pesmi za vsak okus in za različne priložnosti. Pokrovitelj in sponzor Dolenjskega okteta je že vrsto let Novoles. Sodelovanje je v obojestransko zadovoljstvo in korist. Oktet je za Novoles nastopil prvikrat junija I. 1970. Takra je Novoles obiskalo večje število poslovnih partnerjev iz Avstrije, ki so bili zelo navdušeni nad oktetovim petjem. Tako je bil led prebit in oktet je postal Novolesov. Oktet zastopa Novoles povsod, kjer nastopa. Iz opisanega bogatega nastopanja lahko razberemo, da oktet naše podjetje koristno zastopa in da smo svoj propagandni dinar pravilno naložili. PETER CIGLER - pevovodja: Ko sem končal tehnično šolo, mi je oče rekel, da se bom moral vključiti v kakšno kulturno sekcijo. Odločil sem se za petje. Začel sem v pevskem zboru Dušan Jereb, potem pa me je nekaj mladih pevcev, ki so ustanovili oktet, kar določilo, da jih bom učil in to delam še danes. Petje v oktetu mi daje posebni glasbeni užitek, čeprav je potrebno veliko odrekanja. JOŽE CVELBAR - prvi tenor: Za mene lepšega ni, kot je fantovska pesem in pesmi, ki so se prepevale ob raznih kmečkih delih na vasi. Že mati je pela in nas otroke učila, ko smo bili na krušni peči pozimi, ob dolgih večerih. Od tu dalje imam veselje do lepe predvsem narodne pesmi. Peti sem začel s fanti na vasi, nato pa v osnovni šoli. Ob zaposlitvi v Novem mestu sem pristopil k mešanemu zboru Svoboda Bršljin, nato moškemu zboru Dušan Jereb in od leta 1969 sem pri Dolenjskem oktetu. Petje v Dolenjskem oktetu mi pomeni veliko, čeprav pride tudi do odrekanja na drugih področjih. Velika zahvala tovarni Novoles za podporo Dolenjskemu oktetu, to je obenem tudi podpora meni, da se še bolje udejstvujem na pevskem področju. JOŽE ŠIMC — prvi tenor: Pel sem že v mladih letih na polju pri raznih kmečkih opravilih, pozneje pa na ohcetih, v cer- kvi, pri raznih zborih in ansamblih. Zadnjih 20 let pa pojem pri oktetu. Petje mi je za razvedrilo in užitek in ne vem, s čim bi se ukvarjal, če ne bi pel. TONE SKUBIC - drugi tenor: Peti sem začel v otroškem in mladinskem cerkvenem zboru, v gimnaziji in pri študentskem oktetu. Od 83. leta pa pojem pri oktetu, nekaj časa sem pel tudi pri mešanem zboru Slatnik. Petje v oktetu mi daje užitek in sprostitev po vsakdanjem delu. DRAGO MEDIC - drugi tenor, predsednik okteta: Začel sem prepevati že v osnovni šoli pri tov. Ahačiču. Kasneje v kvartetu DOM v Mariboru, pri »Dušanu Jerebu« in sedaj že od ustanovitve — 20 let pri Dolenjskem oktetu. Petje mi pomeni sprostitev in prijateljevanje. Preko petja sem dobil mnogo prijateljev in znancev po vsej Sloveniji in tudi izven naših meja. Pokrovitelj našega okteta je Novoles, včasih smo peli kar trije novolesovci, sedaj pa sva ostala samo še Peter in jaz. Za NOVOLES smo prvič nastopili 27. junija 1970. leta. Do danes smo nastopili na NOVOLESO-V1H prireditvah že 71-krat. Moram pa poudariti, da kjer koli pojemo, naj si bo doma ali v tujini, povsod povemo, kdo je naš pokrovitelj, kaj proizvaja in kako skrbi tudi za kulturno življenje kraja in svojih delavcev. Upam, da se bo to več kot desetletno sodelovanje z NOVOLE-SOM nadaljevalo tudi v bodoče in da bomo letos dostojno praznovali oba jubileja: 45-letnico NOVOLESA in 20-letnico Dolenjskega okteta. Ob tej priložnosti bi zaželel vsem sodelavcem, da bi se končno NOVOLES izkopa! iz težav in ob 45-letnici zaživel tako, kot se za to firmo spodobi. JOŽE PLUT - prvi bas, tajnik okteta: Pri Dolenjskem oktetu pojem od jeseni 1980, torej deset let. V tem času sem dve leti sočasno pel tudi pri mešanem zboru KRKA! Sem eden tistih, za katere pravijo, da je s petjem »okužen«. To velja enako za vse člane okteta. Trud, ki ga vlagamo v kvaliteto petja, je poplačan v trenutkih ubranosti, ki prinesejo umetniški užitek in duhovno sprostitev. MAKS STARC - pn i bas: Pojem, odkar pomnim, saj smo v družini peli vsak večer, predvsem koroške narodne pesmi, (mati je bila Korošica). Seveda sem pel vsa leta v otroškem in mladinskem zboru v osnovni in srednji šoli, po končanem študiju pa v moškem pevskem zboru Zarja, v mešanem pevskem zboru Slavček iz Trbovelj, pa tudi pri učiteljskem pevskem zboru Emil Adamič, pred dobrimi desetimi leti pa sem začel peti pri Dolenjskem oktetu. Petje mi je edini pravi konjiček. Posebno so mi pri srcu slovenske ljudske pesmice, rad pojem in poslušam vse, kar je zapeto ubrano in lepo zveni. hej ■ ■ Matijq Tomc. Sl-n.cL 3‘n.a — k<^ o -rrtz ft ej!~ Ml imo J)oUnj- cl -ž-¥- # ro- t £ o • • PJLJV tj- t i N-f ■ h tj —* Th' M 44 Vrtal j«, pa-som pa-Cfa in Pt*. li oiajmo trav do V j. i ? vrisk, ca., ^38=- er P f r vnos j• Vt -Sil- J št da ho * ras pticm šššM na-sih 90 jtas-na in I-UH: Ed fr-pff rJ. H t i- i -fJj 2— **=T= r»t ■ . vrt s k—- J-fr.'Z— J k r i f Mi Smo Dolenjcu. • r * h.j! Mi smo Dolenjci hej J Mi Smo Dolenj C t h tj ! Mi Sirto Dolenjci Dolenjski oktet pred SŠTZU, kjer ima vaje MILAN ŠINKOVEC - drugi bas, blagajnik okteta: Pojem že od rane mladosti od šolskega zbora, petja podoknic in oglarjenja ob ohcetih. Po končani šoli sem začel peti pri oktetu, nekaj časa sem pel tudi pri mešanem pevskem zboru Pionir. Petje v oktetu mi nudi pevski užitek, predvsem pa kvalitetne nastope, saj imamo veliko nastopov v raznih krajih doma in na tujem. ANDREJ JAKŠE - drugi bas: Čeprav se težko odtrgam od napornega in aktivnega dela v gostilni, mi petje v oktetu nudi sprostitev in kulturni užitek. Kdo in kaj so ti fantje, člani okteta, ki nas s svojo pesmijo zastopajo? To so ljudje različnih poklicev in različnih izobrazbenih stopenj. Čeprav so si po navedenem tako zelo različni, jih vendarle nekaj tesno združuje. To je pesem, predvsem domača, slovenska. Če kaj slovenski pregovor, ki pravi: »Kdor poje, zlo ne misli«, velja in prepričani smo, da je res tako, so naši oktetovci resdnično dobri fantje! Zato jim ob njihovem jubileju čestitajmo in jim v smislu pesmi, ki jo sami radi zapojejo, zaželimo »Na mnoga leta«! A. Šterbenc ^NOVOLES 5 Verificirana ambulanta medicine dela Novoles Pred nedavnim smo prejeli odločbo Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno varstvo o verifikaciji ambulante medicine dela NOVOLES. Za izdajo odločbe o verifikaciji ambulante je bilo potrebno izpolniti vrsto pogojev, tako glede prostorov, opremljenosti, strokovne zasedbe delavcev ambulante, itd. Verifikacija velja do 31. decembra 1991. leta oz. do uveljavitve novega zakona o zdravstvenem varstvu in je izdana kot prva na področju Dolenjske. Vsekakor je to uspeh in veliko priznanje NOVOLES-u in zdravstvenim delavcem v NOVOLES-u, v perspektivi pa daje veliko možnosti za dosego boljših rezultatov na področju zdravstvenega varstva delavcev, in kar je v tem trenutku tudi zelo pomembno, posluje z manjšimi stroški kol doslej. snega zdravstvenega varstva. Da bi dobili popoln vpogled o morebitnih škodljivostih in da bi se eventualno preventivno ukrepalo, pa jih je potrebno redno izvajati in dopolniti tudi s sistematičnimi zdravstvenimi pregledi. Ali bomo znali izkoristiti prednosti pridobljene verifikacije ambulante, je odvisno od nas samih. V tem trenutku je dana možnost, da organiziramo aktivno zdravstveno varstvo takšno in v takšnem obsegu, kot ga predpisuje zakon, in takšno, kot ga v tem trenutku potrebujemo, oziroma smo ga sposobni financirati. Dr. Ivan Balog, spec. spl. med. Rudi Ivančič, varn. ing. S 11 Dr. Ivan Balog Z verifikacijo naše ambulante so doseženi vsi bistveni predpogoji za pravilno in kvalificirano zdravstveno varstvo delavcev. S tem postaja obratna ambulanta pravi partner DO pri prizadevanju za vzdrževanje zdravja delavcev na delovnem mestu. Z besedo partner naj bi bilo tudi povedano, da se zdravstveni delavci čutijo enako privrženi tako delavcem kot delovni organizaciji. Njihova naloga je v tem, da ukrepajo v vsakem primeru smotrno in delovno — medicinsko. To hkrati pomeni, da je praktično izvajanje dela v obratni ambulanti kompleksna dejavnost in da se izvaja ob upoštevanju predpisov in pravilnikov. Sem štejemo: — konkretno svetovanje in pomoč vsem zaposlenim v delovni organizaciji, da pravočasno ugotovijo in odstranijo škodljivosti in nevarnosti, ki ogrožajo zdravje in življenje, motiviranje slehernega v delovni organizaciji, da aktivno sodeluje, da se dosežejo visoko postavljeni in določeni cilji za varstvo pred poškodbami in varstvo zdravja delavcev, — svoje naloge opraviti neposredno tam, kjer delo poteka. S tem se delavci izognejo vsem dolgim in nepotrebnim potem in čakanjem. H kompleksnemu zdravstvenemu varstvu, ki ga lahko opravlja naša ambulanta, spadajo tudi preventivni zdravstveni pregledi. Obratni zdravnik si samo tedaj ustvari pravo sliko o razmerah v delovni organizaciji, za katero dela, če so mu znana vsa dejstva in okoliščine, v katerih se delo izvaja. — Delavcu ne bo potrebno obiskovati vrste zdravnikov, zaradi zdravstveno preventivnega ukrepa. Obratni zdravnik pozna delovna mesta in zato tudi lahko rezultate zdravstvenih pregledov pravilno tolmači in obrazloži. Pregledi so samo del komplek- Sprejem otrok v vrtec Novo mesto 15. maja 1990 je začela z delom komisija za sprejem otrok v Vzgojno-varstveno organizacijo Novo mesto in je trajala 3 dni. Kot vsako leto je bilo tudi letos več prijav za sprejem otrok v VVO kot je razpoložljivih prostih mest. Zato je imela komisija zelo težko delo. Prednost pri sprejemu so imeli: — otroci zaposlenih staršev, študentov in dijakov, — vzgojno, socialno in materialno ogroženi otroci, — otroci, ki jim je zaradi motenj v duševnem in telesnem razvoju potrebno nuditi posebno skrb, — otroci, ki jim je bila odložena vključitev v 1. razred OŠ, — otroci — dvojčki ali otroci iz družin z več otroki, — posvojeni otroci, rejenci, otroci invalidnih staršev. Ob enakih pogojih imajo prednost: — otroci, ki več let čakajo na sprejem, — otroci staršev, ki imajo več let delovne dobe v občini Novo mesto, — otroci staršev, ki opravljajo zelo odgovorna dela in nimajo drugih možnosti varstva, o čemer poda izjavo delovna organizacija teh staršev. VRTEC STRAŽA: Za vrtec Straža je prispelo 38 vlog, za šol. leto 1990/91 pa je prostih le 19 novih mest. 15 prošenj je bilo za sprejem otrok, katerih starši so zaposleni v Novolesu, 7 le-teh je bilo v vrtec sprejetih. Posnetek iz preventivne ambulante 6 NOVOLES DRUŽINSKO VARSTVO STRAŽA: (Blatnik) Blatnikova bo lahko septembra sprejela 3 novince. Za to varstvo je bilo ponovno veliko zanimanja. Vloge staršev, ki se dnevno vozijo v službo iz Straže v Novo mesto, so bile obravnavane za sprejem v vrtce v Novo mesto. V družinsko varstvo Straža sta bila sprejeta 2 otroka Novolesovih delavcev. VRTCI IN DRUŽINSKA VARSTVA V NOVEM MESTU: Za vrtce (15 enot) in družinska varstva (16 varstev) je prišlo 533 prošenj, sprejetih je bilo 435 otrok, torej je bilo odklonjenih 98 otrok. V starostnih skupinah od 5 do 7 let so bili vsi otroci sprejeti, največ je bilo odklonjenih otrok do 3. leta starosti. V vrtce v Novem mestu je bilo sprejetih 31 otrok, katerih starši so Novolesovi delavci, odklonjenih pa je bilo 5 otrok. Zoper negativen sklep komisije za sprejem otrok v VVO lahko starši, ki nimajo ustreznega varstva za otroka, vložijo ugovor v roku 8 dni na svet VVO. P. M. Obrat tozda PPL Ruperč vrh Uvajanje kolektivnih pogodb pri nas Temelj gospodarske preobrazbe v Jugoslaviji je gospodarjenje po tržnih načelih. Da bi tržišče lahko izboljšalo zares nezavidljiv gospodarski položaj, ne sme delovati parcialno, temveč mora biti integralno tržišče proizvodov in storitev, kapitala in dela. Tržišče samo po sebi ni »čarobna palica« za reševanje vseh ekonomskih problemov. V sodobnem svetu njegovo delovanje usmerjajo tako, da s posredovanjem ponudbe in povpraševanja prisilno deluje na blagovne proizvajalce, da si z vsemi močmi prizadevajo izboljšati proizvode in storitve (konkurenca). Da si proizvajalec ohrani pridobljeno mesto, mora v tržni konkurenci in tekmi »teči« najmanj s povprečno hitrostjo, sicer kaj kmalu izgubi položaj. Poleg blagovne proizvodnje na integralnem trgu so elementi gospodarske ureditve še civilna družba in pravna ter socialna država. Ko zdaj, v času evforičnega priseganja na tržno gospodarjenje poslušamo ali beremo razprave, se ne moremo znebiti občutka, da gre za površno znanje in različne interpretacije tržnih pravil. Vprašanje tržišča delovne sile je nedvomno najbolj sporno. Zaradi različnih okoliščin se je v javnosti uveljavila napačna interpretacija tega instituta. Pri nas si trg delovne sile zamišljajo s čistim mezdnim položajem delavca, neomejeno močjo delodajalca (poslovodnih delavcev), množičnim odpuščanjem delavcev. Toda danes nimamo več opraviti z modelom liberalnega tržišča s konca minulega stoletja, zato moramo pri uvajanju trga delovne sile upoštevati izkušnje in spoznavanja tako imenovanih »socialnih tržišč« v razvitih deželah Zahodne Evrope. V teh državah ureja zaposlovanje, odpuščanje delavcev, organizacijo in nadzor nad delovnim procesom, delovni čas, tehnološke spremembe, plače in sindikalne pravice delavcev specifičen mehanizem socialne regulacije — kolektivne pogodbe. Te od sedemdesetih let naprej urejajo čedalje več vprašanj: tudi tista, povezana s podjetniško politiko, ki so sicer v pristojnosti vodilnih delavcev. Marcel Bolle del Bal v svoji raziskavi »Način nagrajevanja, nove tehnologije in vodenje kadrov v Zahodni Evropi« (Universite Libre de Bruxelles, 1989) ugotavlja: »Novi kolektivni odnosi, novi poklicni odnosi, odnosi med kapitalističnimi podjetji in delavskimi organizacijami, vpeljujejo v nagrajevanje po učinkih novost: v ospredje prihaja nova, glavna funkcija tega nagrajevanja, funkcija pogajanja in kompromisa.« Kolektivne pogodbe smo pri nas doslej uporabljali (izjema so le prva leta po vojni, do uvedbe planskega gospodarstva) le za urejanje pravic iz delovnih razmerij med delavci in obrtniki in za zaposlene pri tujih delodajalcih. S sprejetjem zakona o podjetjih in novele tega zakona ter sprejetjem zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89) pa so postale aktualne tudi za nas. Za organiziranje in delovanje na področju kolektivnih pogodb obstajajo mnoge mednarodne konvencije Mednarodne organizacije dela, Združenih narodov in Evropske konfederacije sindikata. Jugoslavija je članica MOR od leta 1919 (v prilogi je seznam ratificiranih mednarodnih konvencij in priporočil). Osnova so domače in tuje izkušnje Kolektivne pogodbe uveljavljamo z upoštevanjem izkušenj drugih in naše pozitivne zakonodaje kot splošen avtonomni akt, ki se je v tržnem gospodarstvu pokazal kot najboljši mehanizem za doseganje socialnega miru in pravičnih odnosov med delom in kapitalom. Na strani delavcev je vselej sindikat (namenoma poudarjamo generičen pojem sindikat; glede na pluralizem lastnine in mednarodno konvencijo obstaja možnost organiziranja različnih sindikatov), katerega najpomembnejša naloga so pogajanja in uveljavljanje interesov ter varstvo delavcev na trgu delovne sile. Naša zahteva po opredelitvi osnovnega osebnega dohodka za osnovne zahtevnostne skupine z minimalnimi standardi je minimalna, realna in smiselna za uravnavanje trga delovne sile. Po izkušnjah posameznih dežel (Anglija), v katerih nimajo teh minimalnih standardov, sklepamo, da so delavci brez njih ponavadi na slabšem. Individualna pogajanja temeljijo na logiki močnejše strani — zakonu džungle. Zato poudarjamo, da je kolektivno pogajanje na nacionalni ravni in v dejavnosti določanje pogojev, pravil, norm za individualna pogajanja — konkretni osebni dohodek delavca. Individualna pogodba je po vsebini naravnana povsem tržno, širše kolektivne pogodbe pa določajo pogoje, pod katerimi se ta pogodba uveljavlja. V kolektivnih pogodbah, zlasti na Zahodu (ni razloga, da ne bi pri nas in v naših razmerah delali enako), vse bolj uveljavljajo norme, ki so bile doslej izključno v domeni manage-menta (informiranje, soudeležba pri odločanju, zlasti na področju, ki zadeva interese delavcev — o tem je zlasti veliko zapisanega v Resoluciji IV., ki jo je sprejel kongres Evropske sindi- kalne konfederacije v Stockholmu maja 1988. Poudarjamo, da so kolektivne pogodbe v dejavnostih in podjetjih in končno individualna pogodba posameznega delavca zanj lahko samo ugodna. Če upoštevamo sestavo splošne kolektivne pogodbe v osmih osnovnih vrednostnih kategorijah in ob tem upoštevamo dogovorjeno in s pogajanji doseženo ceno delovne sile, si v bistvu prizadevamo za uravnavanje cene delovne sile. Prav tako uravnavanje osebnih dohodkov pomeni uravnavanje cene delovne sile. Naš predlog za določanje najmanjših plač izhaja iz ocene, da bosta na trgu delovne sile prevladovali primerjavi razmerij osebnih dohodkov: • z osebnimi dohodki na enakih delih v različnih podjetjih in • s skupno močjo osebnega dohodka ali preprosto razmerje osebnih dohodkov z življenjskimi stroški. Če bodo osebni dohodki v neustreznem razmerju z življenjskimi stroški, bo prišlo — ne glede na vse, kar je in bo zapisano v kolektivnih pogodbah — do nezadovoljstva delavcev. Njegova posledica bodo višji osebni dohodki ne glede na gospodarske možnosti, in drugič, če bo v podjetjih ali dejavnostih približno enako delo različno plačano, se bodo delavci prerazporedili v boljša podjetja. Sedanji pogoji potem ne bodo usklajeni. Prav zato mora sindikat kot delavska organizacija zavarovati delavca na trgu delovne sile pred podcenjevanjem, da ne bo prejemal osebnih dohodkov, s katerimi ne bi mogel živeti. iNOVOLES 7 Driske (Dioreje) Riše in piše: Ivan Balog Driske imenujemo redko blato, ki nastopi pogosto, več kot petkrat na dan. V normalnih primerih je prebava in izraba hranil že končana, ko pride le-ta do konca tankega črevesa. Po volumnu zmanjšana a že tekoča črevesna vsebina stopi nato v debelo črevo. Med prehodom skozi debelo črevo se zaradi odtegovanja vode formira v blato, ki se sestoji iz neprebavljenih ostankov hrane. Ta proces strnjevanja blata je lahko moten na različne načine. Ker vodi gibanje črevesja živčevje, je npr. možno da strah in napetost po živčni poti pospešita izpraznjenje debelega čreva. Driske nastanejo tudi zaradi vnetnih dražljajev črevesne sluznice (kolera, griža, tifus, paratifus, poletne driske in nekatere zastrupitve s prehrano, alergijske preobčutlji-vostne reakcije na čebulo, vrtne jagode, morske rake, jajčni beljak, mleko, zdravila, razne kemikalije). Zaradi pogostih drisk pride do posledic, ko so: izguba vode in soli. Zaradi slabe polnitve ožilja vodi v kalaps, odpoved ledvic in še drugo. Pri zdravljenju drisk ne gre samo za odstranjevanje vzrokov, ampak predvsem za nadomeščanje vode in soli. a. bojazen, strah b. čezmerno delovanje ščitne žleze c. pomanjkanje HCL d. resekcija želodca e. zapora žolčnega izvodila f. trebušna slinavka i. preobčutljivost na nekatere jedi g. vnetje črevesja k. vnetje — 1. gnitje h. črevesni rak 8 NOVOLES Kakšno je bilo stanje poškodb in boleznin v letu 1989 Analiza poškodb pri delu in na poti za leto 1989 je izvedena drugače kot do sedaj, ker smo v sodelovanju s službo za informatiko uvedli računalniško obdelavo podatkov, ki jih dobimo iz obrazca ER — 8 (Prijava poškodbe pri delu). Za lažje razumevanje posameznih poročil pa podajamo naslednjo obrazložitev: Vseh poškodb pri delu v letu 1989 je bilo 211, od tega 200 na delovnem mestu in 11 na poti na delo in z dela. V primerjavi z letom prej je ta podatek ugodnejši, vendar pa je analiza pokazala, da se je povečala povprečna resnost poškodb, kar pomeni, da so bile poškodbe kljub manjšemu številu s težjimi posledicami. PRIMERJAVA PODATKOV O POŠKODBAH V LETU 1987, 1988 in 1989 Leto Št. poškodb na delu Št. poškodb na poti Št. izgublj. dni Povpr. resnost dni/poškodb % na zapos. INDEX 1987 325 17 5199 16,0 10,8 97 1988 261 17 4582 17,5 9,0 83 1989 211 11 4195 19,9 7,3 81 nje analize. Poudariti pa je potrebno, da je med ostalimi razlogi za navedeno evidentno stanje potrebno opozoriti na slabo organizacijo in izvajanje vzdrževanja delovnih priprav in naprav; do težjih poškodb pri delu pa pride prepogosto tudi zaradi neustreznih tehnoloških postopkov, ko se dela opravljajo z neustreznimi sredstvi za delo in na načine, pri katerih delavcem ni zagotovljeno ustrezno varstvo pri delu oz. varno delovno okolje in delovne razmere. Iz tega razloga je potrebno uvesti notranjo kontrolo vse interne tehnične dokumentacije, v katero bi bili vključeni tudi delavci službe za varstvo pri delu (varnostni inženir). Stopnjo dosežene varnosti v podjetju lahko merimo tudi s stopnjo resnosti in stopnjo pogostosti poškodb. Navedeni stopnji sta zelo primerni tudi za primerjavo med našimi tozdi in drugimi podjetji različnih dejavnosti. Iz primerjalne tabele je razvidno, da povprečna resnost poškodb iz a v leto raste. Razlogov za to je več, kar bo razvidno tudi iz nadalj- PRIMERJALNA TABELA POŠKODB MED TOZD IN DSSS POŠKODBE TOZD, DSSS Št. % Resnost Pogostost TOZD PPL 67 8,13 614 35 Obrat vez. in sloj. lesa, Straža 21 7,87 613 35 Obrat priprava surovin, Straža 35 10,31 720 44 Obrat žagan les in predali, Soteska 5 6,01 376 27 Obrat TES, Straža 6 4,85 528 21 TOZD FPL 109 9,60 2374 44 Obrat stolov I. Straža 31 11,34 1714 58 Obrat stolov II. Dvor 24 20,21 1157 86 Obrat miz Krško 13 10,65 899 45 Obrat struž. in kopir. el., Kostanjevica 17 13,24 1522 61 Obrat plosk. el. Račje selo 5 5,04 483 21 Obrat ploskovno pohištvo Novo mesto 11 9,98 416 45 Obrat masivno pohištvo Straža 7 2,76 408 D Salon pohištva 1 6,70 366 15 TOZD TKO Metlika 14 6,29 327 27 TOZD SIGMAT Brestanica 6 3,77 670 17 TOZD POLIMERI Trebnje 14 10,30 648 45 DSSS 1 0,25 55 1 SKUPAJ NOVOLES 211 7,33 647 33 Za oceno stopnje »resnosti« in »pogostosti« bomo uporabili že ustaljeno primerjalno tabelo po mednarodni klasifikaciji: Ocenh Resnost Pogostost prav dobro do 500 do 20 dobro 500-1000 20-60 slabo 1000-2000 60-100 zelo slabo nad 2000 nad 100 Stopnji resnosti (647) in pogostosti (33) sta dokaj ugodni, če se ocenimo po zgornji tabeli, največja stopnja resnosti pa je v TOZD Finalna predelava lesa (2374), v obratih Stoli I Straža (1714), Stoli II Dvor (1157) in Struženi in kopirani elementi Kostanjevica (1522). Dejstvo je, da na stanje varstva pri delu v TOZD-ih oziroma obratih zelo vpliva tudi organiziranost in uspešnost poslovanja. V bolj urejenih in uspešneje vodenih delovnih sredinah je torej manjša stopnja resnosti poškodb, kar je primer v TOZD TKO Metlika (upoštevajoč dejavnost). Najpogosteje so se delavci poškodovali v starostni dobi od 20 do 25 let, po strukturi poklicev pa delavci na lesnoobdelovalnih strojih (67 primerov), lesarji širokega profila (41 primerov), vzdrževalci strojev in skladiščni delavci (po 10 primerov), kemijski delavci (7 primerov) itd. Vrez, odlet predmeta — tujka, udarec predmeta, stisnjenje itd., so bile najpogostejše oblike poškodb; les (grča, iver, ploh, hlod...) (34-krat), krožni žagalni stroj (16-krat), tla (12-krat), tujek in ročno orodje (po 8-krat) itd. pa so bili najpogostejši materialni povzročitelji poškodb pri delu. Največkrat je beležen kot vzrok za nastanek poškodbe nepravilni delovni postopek (90), neurejeno delovno mesto (13), neorganizirano delo (8), neuporaba sredstev opreme za osebno varstvo pri delu, nezavarovano delovno mesto, stroj, naprava, utesnjeno delovno mesto (7) itd. V 77 primerih (največ) so se poškodovali delavci z manj delovnimi izkušnjami (od 1 do 4 let), kar dokazuje, da teh delavcev nismo v zadostni meri seznanjali in usposabljali za posamezna dela, za kar so posebej zadolženi neposredni vodje del. Kritičen termin za nastanek poškodbe je bila ura pred malico in zadnji uri delavnika, ko delovna koncentracija popusti. Ponedeljki so bili v NOVOLESU najbolj črni dnevi in daleč prednjačijo po številu poškodb (50). Te poškodbe po vsej verjetnosti niso vse zaradi dela. Utemeljeno sumimo, da so nekatere prenesene iz dela prostih dni na ponedeljek, oziroma na prve dneve v delovnem tednu, zato je potrebno ob vsaki delavčevi prijavi poškodbe takoj obvestiti službo za varstvo pri delu, oziroma je potrebno vsako prijavljeno poškodbo raziskati (tisti, ki prijavo na ER — 8 podpiše). Odstotek izostanka oziroma bolovanja zaradi poškodb pri delu je v primerjavi s skupnim številom izgubljenih dni zaradi bolovanja 5,8 % in se je zmanjšal v primerjavi z letom 1988 (6,1 %). To dokazuje, da moramo v NOVOLESU bolj intenzivno delati na zagotavljanju zdravih, ergonomsko in ekološko urejenih delovnih mest. Izostanki z dela zaradi bolezni, poškodb pri delu in porodniškega dopusta so na nivoju leta 1988, povečali pa so se izostanki zaradi nege družinskega člana. PRIMERJAVA BOLEZENSKIH IZOSTANKOV V LETU 1987, 1988 in 1989 leto do 30 dni nad 30 dni nega porodniški dop. SKUPAJ % 1987 40446 15903 7704 21062 85115 10,2 1988 29747 16369 6534 21707 74357 9,2 1989 29086 15083 8234 19342 71745 9,3 Odstotek je računan na delovne dni (276). Odstotek odsotnosti zaradi bolniškega staleža računan na delovne dni je najvišji v obratu Stoli I Straža (18,0 %), sledijo pa obrati: Stoli II Dvor (14,9 %), Ploskovni elementi Račje selo (12,4 %), Mize Krško (12,3 %), Masivno pohištvo Straža (10,7 %) it. V letu 1989 so bili opravljeni različni zdravniški pregledi, in sicer: — obdobni pregledi: 480 pregledov — specialni pregledi: 138 pregledov — prehodni pregledi: 44 pregledov — živilski pregledi: 20 pregledov — kontrolni pregledi: 7 pregledov — ponovni pregledi: 4 pregledi. Po obdobnih pregledih je bilo zmožnih za opravljanje svojega dela 400 delavcev, nezmožnih pa 11. Pri 63 delavcih ocena ni bila podana največ zaradi neresnosti delavcev, ker niso opravili vseh predpisanih preiskav, pri nekaj delavcih pa zdravljenje še ni bilo končano in za njih ni bilo mogoče podati dokončno mnenje o delazmožnosti. Po poročilu obratne ambulante NOVOLES je zabeleženo, da je v NOVOLESU odkritih in zabeleženih 104 primerov kroničnih bolezni, izvzete so samo bolezni mišičnokostnega sistema. Vsi primeri so zdravljeni v naši ambulanti in tudi zabeleženi v evidenco. Predvidevamo, da je ta številka še večja (zunanji TOZD), vendar jih zaradi ----------NOVOLES 9 obiska v drugih ambulantah, nimamo evidentiranih, pa tudi bolniški listi iz drugih ambulant po večini niso opremljeni s šifro %®lezni. Od kroničnih bolezni — zvišan krvni pritisk: — ulkusna bolezen: — alkoholizem: — sladkorna bolezen: bile odkrite naslednje skupine obolenj: 39 primerov primerov primerov vključenih v zdravljenje (ostali niso zajeti) primerov (ostali so vodeni v Dispanzerju za sladkorne bolezni). 38 9 Število zavarovancev, poslanih na (IK) invalidsko komisijo, je približno enako kot v letu 1988 (32), leto 1989 (34). Od 34 poslanih na IK, je 13 primerov rešenih kot invalidi prve kategorije, veliko število primerov pa je ostalo neobravnavanih. Glavni vzroki za pošiljanje na oceno IK so v največjem številu bolezni gibal (9 primerov), sledijo psihične in tumorske bolezni (vsaka po 5 primerov). Bolezni gibal so že dalj časa v vrhu po obolevnosti, v letu 1989 pa se je povečalo tudi število tumorskih bolezni. Pri prizadevanjih za zmanjšanje bolezni gibal je treba opraviti analize in zdravstvene ocene delovnih mest, izboljšati delovne pogoje (ergonomski u krepi) in uvajati telesne aktivnosti med odmori in programirano zdravstveno rekreacijo. Že od leta 1986 izvajamo preventivno zdravstveno rekreacijo v Bohinjski Bistrici. V letu 1989 smo poslali na to obliko zdravljenja 65 delavcev, in sicer v 4 skupinah, 2 spomladi in 2 jeseni. Zanimanje delavcev je veliko, zato moramo stremeti, da s to obliko zdravljenja nadaljujemo, oziroma jo še razširimo. Poleg tega je naša organizacija poslala na ponudbo Občinskega sindikata 10 delavcev na preventivno zdravstveno rekreacijo v Šmarješke Toplice. Pri tem je 50 % finančnih stroškov pokril občinski sindikat, 50 % pa NOVOLES. Iz leta v leto upada število delavcev, ki jih pošiljamo na kopališko zdravljenje v termalne toplice. V letu 1989 je bilo v okviru NOVO-LESA poslanih samo 20 delavcev, za primerjavo pa navajamo, da je bilo v letu 1986 na kopališkem zdravljenju kar 120 delavcev. Vodja službe za varstvo pri delu: Rudi Ivančič, vara. ing. SKUPNO ŠTEVILO VSEH BOLEZENSKIH IZOSTANKOV V LETU 1989 Do 30 dni Nad 30 dni Porod, dopust SKUPAJ IZOSTANKI TOZD OBRAT Št. zapos. % %” % %” Nega % %” % %” % %” TVP 266 2354 3,2 2,4 1980 2,7 2,0 555 0,8 0,6 1417 1,9 1,5 6306 8,6 6,0 ŽAGA 339 3417 3,6 2,8 973 1,0 0,8 1828 2,0 1,5 2347 2,5 1,9 8565 9,1 7,0 TP1 81 1004 4,5 3,4 208 1,0 0,7 192 0,8 0,6 164 0,7 0,7 1568 7,0 5,0 TES 117 945 2,9 2,2 686 2,1 1,6 154 0,5 0,4 109 0,3 0,2 1894 5,8 4,0 SD 12 5 0,2 0,1 22 0,6 0,5 4 0,1 0,1 - - - 31 0,9 0,0 TOZD PPL 815 7725 3,4 2,6 3869 1,7 1,3 2733 1,2 0,9 4037 1,8 1,4 18364 8,2 6,0 BOR 117 1673 5,2 3,9 313 1,0 0,7 286 0.9 0,7 1689 5,2 4,0 3961 12,3 9,0 TPE 96 1402 5,3 4,0 463 1,7 1,3 245 0,9 0,7 1186 4,5 3,4 3296 12,4 9,0 TDP 195 3591 6,8 5,0 1879 3,5 2,6 1550 2,9 2,1 2624 4,8 37 9644 18,0 13,0 TSP 259 2672 3,7 2,8 2679 3,7 2,8 1049 1,5 1,1 1249 1,7 1,3 7649 10,7 8.0 TPP 112 1071 3,5 2,6 681 2,2 1,7 272 0,9 0,7 839 2,7 2,0 2863 9,3 7,0 LIPA 124 1310 3,8 2,9 951 2,8 2,1 90 0,3 0,2 1113 3,3 2,5 3464 10,2 7,0 TG 103 1993 7,0 5,3 774 2,7 2,1 277 1,0 0,7 1202 4,2 3,1 4246 14,9 11,0 SALON 16 96 2,2 1,6 - - - 7 0,1 0,1 102 2,3 1,7 205 4,6 3,0 SD 19 166 3,2 2,4 - - - 11 0,2 0,2 - - - 177 3,4 2,0 TOZD FPL 1041 13974 4,9 3,7 7740 2,7 2,0 3787 1,3 1,0 10004 3,5 2,6 35505 12,4 9,0 SIGMAT 144 1427 3,6 2,7 549 1,4 1,0 208 0,5 0,4 767 1,9 1,5 2951 7,4 5,0 TAP 139 1540 4,0 3,0 568 1,5 1,1 98 0,2 0,2 289 0,8 0,6 2495 6,5 4,0 TKO 221 2130 3,5 2,6 706 1,1 0,9 183 0,3 0,2 1312 2,2 1,6 4331 7,1 5,0 DSSS 429 2290 1,9 1,5 1651 1,4 1,1 1225 1,0 0,8 2933 2,5 1,9 8099 6,8 5,0 NOVOLES 2789 29086 3,8 2,9 15083 2,0 1,5 8234 M 0,8 19342 2,5 1,9 71745 9.3 7,0 % na delovne dni %” na koledarske dni NOVOLES STATISTIČNA PREGLEDNICA NOVO MESTO KVALIFICIRANE POŠKODBE NA DELU Z. ŠT. MESEC ŠTEV. ŠTEV. ZAP. OPRAV. DEL. UR NA DELOVNEM MESTU NA POTI NA DELO SKUPAJ ŠT. PSK DNI RESN POG % ŠT.PSK DNI RESN POG % ŠT. PSK DNI RESN POG % 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 1 2,768 555,319 20 433 780 36 0,72 1 7 13 2 0,04 21 440 792 38 0,76 2 2,919 538,329 17 426 791 32 0,58 2 10 19 4 0.07 19 436 810 35 0,65 3 2,917 553,264 20 365 660 36 0,69 0 23 42 0 0,00 20 388 701 36 0,69 1-3 2,868 1,616,912 57 1,224 743 35 1,99 3 40 24 2 0,10 60 1,264 767 36 2,09 4 2,920 580,558 16 317 546 28 0,55 4 64 110 7 0,14 20 381 656 34 0,68 5 2,901 535,800 13 357 665 24 0,45 0 41 76 0 0,00 13 398 741 24 0,45 6 2,888 561,820 13 294 523 23 0,45 1 13 23 2 0,03 14 307 546 25 0,48 1-6 2,8863,326,090 99 2,192 659 30 3,43 8 158 48 2 0,28 107 2,350 707 32 3,71 7 2,899 513,192 12 358 698 23 0,41 1 11 21 2 0,03 13 369 719 25 0,45 8 9,209 551,317 16 2iU 515 29 0,55 0 23 42 0 0,00 16 307 557 29 0,55 9 2,902 548,360 15 312 569 27 0,52 0 7 13 0 0,00 15 319 582 27 0,52 1-9 2,891 4,938,959 142 3,146 637 29 4,91 9 199 40 2 0,31 151 3,345 677 31 5,22 10 2,883 532,862 17 234 439 32 0,59 1 7 13 2 0,03 18 241 452 34 0,62 11 2,858 498,219 14 288 578 28 0,49 0 0 0 0 0,00 14 288 578 28 0,49 12 2,789 517,966 20 317 612 39 0,72 1 4 8 2 0,04 21 321 620 41 0,75 1-12 2,879 6,488,006 193 3,985 614 30 6,70 11 210 32 2 0,38 204 4,195 647 31 7,08 10 NOVOLES; Upokojitve Invalidska upokojitev naših delavcev tov. Anteja Šunjerga in Mateta Vučkoviča. V začetku letošnjega leta sta se od nas poslovila naša dolgoletna delavca, Ante in Mate. Ante je bil pionir na področju trgovskega zastopanja za Novo-les. Na področju zastopanja je delal od leta 1970 dalje, pokrival pa je področje severne Hrvatske. Mate pa je to delo pričel opravljati 1981. leta, pokrival pa je področje Dalmacije. Težavnost poklica je opravila svoje in oba s podobnimi težavami je invalidska komisija ocenila, da tega dela ne moreta več opravljati. Bili so to dnevi, ko sta se »podila« z avtom po terenu od trgovine do trgovine, v snegu in dežju, v poletnih vro- činah, ki so še posebej neznosne ob morju in v dolgih kolonah. Vendar je bilo delo potrebno opraviti. Če nisi bil prisoten v trgovinah ob pravem času, je trgovec že drugje naročil pohištvo oziroma kopalnice. Vzdrževanje odnosov s trgovci pa je še posebno poglavje, ko si že utrujen in izčrpan od naporne vožnje, se moraš z njimi prijazno pogovarjati in se tudi pošaliti, da te sprejme, potem pa ga prepričati, da je ravno tvoje blago najboljše in najkvalitetnejše, nato pa se moraš diplomatsko ogniti pogovoru o cenah. Poklic trgovskega potnika pa za njiju ni imel samo slabe plati, sicer ne bi toliko časa vztrajala na tem delovnem mestu. Ustvariš si krog znancev in prijateljev, tako na terenu kot v firmi, to pa odtehta marsikatero neprijetnost. Svoje delo sta korektno opravljala in s tem pripomogla k boljši prodaji Novolesovih proizvodov. Želimo, da Novoles ohranita v lepem spominu. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mamice Olge Pirc iz Podgore se najlepše zahvaljujem IO OOS TOZD PPL obrat TVP za podarjeno cvetje. Najlepša hvala tudi pihalnemu orkestru Novoles za zaigrane žalostinke. hči Marjeta ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega očeta Vlada Male-ševca se iskreno zahvaljujem OOS obrat OMP in sodelavcem lakirnice za denarno pomoč in izrečena sožalja. hčerka Vladka Križe z družino ZAHVALA Po hudi bolezni je umrl Novolesov upokojenec France SAJE iz Straže. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, posebno še OOS DSSS za podarjeno cvetje in obratoma TPI Soteska za podarjeno cvetje in denarno pomoč ter TES Straža za denarno pomoč. žena Anica in sinovi France, Jože in Miro ZAHVALA Ob smrti mojega brata Jožeta Bobnarja, se iskreno zahvaljujem sodelavcem lakirnice TSP za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečeno sožalje. sestra Metoda Šuštaršič Pogovor z Vikijem Grošljem 30. marca letos nas je na naši šoli obiskal znani alpinist Viki Grošelj in nas s svojimi čudovitimi diapozitivi popeljal v svet alpinizma. Ob tej priložnosti so se z njim pogovarjali člani literarno-novinarskega krožka in nastal je tale zapis. Ali ste kot otrok kdaj pomislili, da boste alpinist? Ne, nisem. Vse skupaj se je začelo samo zaradi tega, ker sem bil kot otrok zelo radoveden in vse stvari so me zanimale; tako sem nekoč videl na Turncu pod Grmado v bližini mojega doma, kako plezajo in sem si rekel, da je vredno poskusiti. In tako se je potem začelo. Tudi v tistih drznih otroških sanjah nisem mislil, da bom kdaj alpinist ali pa da bom videl ali celo prehodil toliko sveta, kot sem ga potem. Ali se še kdo v vaši družini ukvarja z alpinizmom? Nobeden. Na žalost je bilo tako, da oče in mati niti nista vedela, kaj je alpinizem, ker sta se morala ukvarjati z drugimi stvarmi, ki so bile potrebne za preživetje. Oče je bil mizar, mama pa snažilka; imela sta tako trdo življenje, da za alpinizem in za hribe ni bilo kaj dosti časa. Sva se pa oba z bratom ukvarjala z alpinizmom. Na žalost pa se je brat smrtno ponesrečil leta 1970 v gorah v Franciji. Takrat sem mislil, da bom nehal, toda alpinizem me je tako pritegnil, da nisem mogel odnehati in sedaj mi seveda ni žal. Ali ste že doživeli kakšno nesrečo? Ja, veliko. Na žalost zelo veliko in to je tisto, kar potrjuje, da je alpinizem strašno nevarna dejavnost, predvsem zaradi tega, ker na določene nevarnosti v gorah ne moreš vplivati. Z znanjem, izkušnjami in z dobro opremo lahko marsikaj preprečiš. Toda, kdaj se bo odtrgal plaz ali padel kamen, tega pa ne moreš predvideti. Na žalost, ravno nesreče objektivnega značaja so mi vzeli prijatelje. Ena takih najbolj tragičnih epizod v mojem življenju je brez dvoma smrt mojega najboljšega prijatelja, Nejca Zaplotnika, to je bilo leta 1983. Bili smo skupaj, plezali smo na Manaslu, osmo naj-višjo goro sveta, in takrat se je čisto nepredvideno vsul plaz in pokopal Nejca in Anteja. Ta nesreča je bila brez dvoma zelo tragična — zelo me je prizadela — in to še bolj zaradi tega, ker sem Nejca sam odkopal izpod plazu, a mu na žalost nismo mogli več pomagati. Kakšen občutek ste imeli, ko ste prvič prišli na vrh in kakšnega imate danes? Občutki so zelo podobni prvemu. Celo na Šmarni gori — to je tisti 600 m visoki hribček v moji bližini — vsakič, ko grem gor, so občutki zelo prijetni in zanimivi; Himalaja pa to še bolj potencira, vendar s to razliko, da na tako visokem vrhu takrat ni časa za kakšna posebna občutja. Kajti v glavnem si samo vesel tega, da ni treba več navzgor, ampak se samo vračaš. In šele, ko varno prideš v dolino, se začnejo tisti vtisi vsedati v glavo in takrat v bistvu šele začneš uživati in se zavedati, da si osvojil vrh. In kateri vrh vam je najbolj ostal v spominu? Zelo težko je reči, ker do sedaj jih je bilo res že zelo veliko; morda Makalu, to je bil tisti prvi osemtisočak in prvič sem bil v Himalaji, tudi prvi »jugoslovanski osemtisočak« nasploh in vse se je nekako združilo v prvo prvenstveno smer in ker se je vse tako lepo končalo, da se bolj ne bi moglo. In to je tista prva pot, ki se ti najbolj vtisne v spomin in je ne pozabiš, kot ne pozabiš, saj veste, prve zaljubljenosti, ki ti ostane v spominu. Kaj pa mora vedeti začetnik, če se hoče ukvarjati s tem športom? To ste danes že delno videli na diapozitivih, v bistvu je to plezalna šola, ki ti daje osnove za alpinizem, in še to lahko rečem, da za alpinizem ni nikoli prepozno. Kvečjemu je lahko kdaj prekmalu, npr. v osnovni šoli je še prezgodaj, da bi se začel ukvarjati s tem športom. Če bo kdo od vas, ki ga alpinizem zanima, v srednji šoli malo premislil, si našel čas za plezanje, bi lahko začel s plezalno šolo. Prej pa jasno, da kot osnovnošolci lahko ^NOVOLES 11 hodite v hribe in tisti, ki vas alpinizem zanima, ga boste lahko počasi spoznavali, doživeli in videli veliko zanimivega. Kdo plačuje stroške v zvezi z alpinizmom? Ko je naša dežela imela še rezerve so te odprave delno plačevali iz fonda za vrhunski šport. To je isti fond, ki daje za pripravo nogometnih in podobnih reprezentanc. Zadnje čase pa skušamo sredstva zbirati na ta način, da naredimo pogodbe s tovarnami. Le-te nam dajo denar, mi preizkušamo njihove izdelke in delamo zanje reklamo. Na ta način priteče nekaj sredstev. Kaj vas poleg alpinizma še navdušuje? Navdušuje me življenje v naravi, prijazni in razumni ljudje, cel kup športa, saj sem učitelj telovadbe in imam rad šport. Skratka vse tiste stvari, ki vplivajo, da se ljudje razumemo med sabo, da se imamo radi, da kaj »finega« in velikega dosežemo, vse to me navdušuje. metal iz enega kota v drugega. Skratka zelo grozno je bilo, kot na filmu, ko si pa sam v taki situaciji, pa je čisto drugače. Spomnim se, kako smo se čudili, da še živimo; nas je »blazno« zanimalo, kako zgleda, ko te je konec, takrat jaz za svoje življenje ne bi dal niti dinarja. No, in tako smo imeli srečo, da smo se iz vsega tistega rešili. Kakšne občutke pa ste imeli, ko ste plezali na najvišjo goro Mont Everest? Prvič, ko sem tam plezal, je bilo vse skupaj malo nacionalno evforično, ker takrat je šlo za to, da Slovenci nekako splezamo gor in se nam je to res zdelo naše poslanstvo, da opravičimo zaupanje tistih, ki so nas poslali na pot in jasno potem, ko jim je uspelo, je bil to res izjemen dosežek, ne samo za Slovenijo in Jugoslavijo, ampak tudi za svet, ker še zdaj priznavajo, da je to najtežja pot na vrh sveta in po tem vzponu smo nekako najbolj znani po svetu. Ko pa sam plezaš, je pa tako, kot na večini Al M?tv STOLP KOCA POi SfiDttKHiH iHJCvlAvrtKiH JLZsHJH t>Cm f>i. A<\: K A 'MB m . E 30 9. 21.8.-31.8. MEDVED ANICA TPE PETROV KIRIL SIGMAT 50 FILIPOVIČ FRANČIŠKA TDP 20 PAVLIC MOJCA DSSS 10 MAJSTER JULKA ŽAGA 25 PUCELJ PETER DSSS 40 ŠERCEU SILVO DSSS 5 ROZMAN IVAN ŽAGA 5 VIDMAR FRANC UPOK. 5 RNK JOŽE B6SS 10 10. 31.8.-10.9. LEVSTEK VIKA TVP 30 REDLING DARINKA DSSS 15 BLATNIK ZVONKA DSSS 5 TURK STANE FPL 20 SLAK CVETKA DSSS 25 VOVKO ZDENKO PPL 10 KREGAR MARTIN DSSS 30 HREN ŠTEFKA DSSS N° TERMIN NJIVICE PUNAT ACAPULCO BUNCULUKA St. objekta 16 5 17 14 884-10 883-15 . 834-6 885-13 2 945-4 POSTELJ 5 5 5 5 5 '5 5 5 5 5 CENA 100 100 100 100 100 100 100 100 150 150 1. 2.6. —12.6. 2. 12.6.-22.6. 3. 22.6.-2.7. STOJAKOVIČ 1KA TDP 80 DUKANOV1Č ANICA TDP 75 HORVAT NADA TDP 55 FRANKO SLAVKA TVP 50 PUREBER EMA TSP 5 KOSTANJEVEC DARINKA TSP 10 TRLEP OLGA TDP 115 KREGUU ZDENKA DSSS SIMONČIČ MARTIN DSSS 20 FABJAN ANTON DSSS 4. 2.7.-12.7. MOLEK STANE TPI 85 GORŠIN MARKO TKO 60 RAČKI MAJDA DSSS 45 KOŠIR CVETO TVP 35 BAŠELJ ALOJZ TPI 5 MUSLIMOVlC MARTINA ŽAGA 47 PUREBER SILVA DSSS 15 HOČEVAR SLAVKA TSP 35 SIMONClC MARTIN DSSS 20 koCjaž VIKTOR TSP 10 5. 12.7.-22.7. AŠ ANTON TVP 75 KRESE JANEZ PPL 60 PAVLIN MAJDA TSP 47 PAVLIN MARTINA TPI 47 VESELIC VINKO TSP 65 STRNIŠA JOŽICA TSP 45 ABRAM IVAN SIGMAT . 40 ŠPRINGAR ALOJZ FPL 25 HOČEVAR MARJETA ŽAGA KASTELIC BOGDAN TPL 50 6. 22.7.-1.8. VARDlC MARKO TSP 70 KOLlC JOSIP TKO 60 KRAMARŠiC JOŽE TVP 55 SAJE MALO TVP 50 ŽUPEVEC ALOJZ FPL 65 MILANOVlC SMILJANA TDP 50 ŽUPEVC BOŽIDAR ŽAGA 50 ISKRA IVICA DSSS 50 VOLF ZVONKA DSSS SMREKAR MILKA DSSS 5 7. 1.8. —11.8. NAHTIGAL PETER TVP 65 DUJAKOVIČ GOSPA ŽAGA 60 OŽBOLT SONJA TVP 40 baSeu tonCka ŽAGA 40 PIŠKUR JOŽICA DSSS 25 BOHTE JOŽE TPP 155 ZUPANClC CVETO TSP 55 JURAN ANICA TVP 30 MALENŠEK MATJAŽ DSSS 15 8. 11.8.-21.8. ŠTRAVS MINKA TGD 65 GRUBAR JOŽICA TSP 5 BUKOVEC JOŽE UPOK. 0 IRT MIHELA DSSS 0 ERNST ANA BOR 20 HORVAT DARJA DSSS 15 GRBAJS MARTIN TVP 5 DURlClC JOVANKA BOR 5 VODIŠEK ANICA TVP 40 9. 21.8.-31.8. HRASTAR IVAN TSP 30 ZUPANC DARJA BOR 20 Skrbe RUDI ŽAGA 7 KASTELIC VANJA DSSS 35 GAŠPERŠIČ ZVONE TSP 10 DAVIDOVIC BRANKO ŽAGA PAPEŽ MARKO TGD 5 NARAGLAV SUZANA BOR 25 10. 31.8.-10.9. ROZMAN JOŽE ŽAGA 30 PEČNIK ANTON SIGMAT 25 11. 14 NOVOLES SEVER N° TERMIN CERVAR MARTIN- ŠČICA NEREZINE St. OBJEKTA brSuan 11 PARK MAESTRAL 42 324 SKALINADA 31 310 D31—3/2 HIŠA 560 GAR. 845 GAR. 845—A POSTELJ 4 4 4 4 5 5 4 4 CENA 200 200 200 200 250 250 200 200 1. 2.6.-12.6. HROVAT HEDVIKA UPOK. 25 2. 12.6.-22.6. RIBIČ DAMJAN DSSS 10 POTOKAR JANEZ OPE 25 BRIGITA HOČEVAR DSSS 5 LUKAN KAREL DSSS 55 TURKOVIČ MIROSLAV TKO 20 3. 22.6.—2.7. NOVINC SLAVKO TDP 85 PUGEU MILENA TDP 75 BUKOVEC KATARINA TDP 60 JERMAN IVANKA TVP 10 MIKLIČ DRAGO TKO 75 TODOROVIČ ZVONKA TDP 85 MAJER ZVONE TDP 65 4. 2.7. —12.7. GAŠPER MIHA PPL 85 BRADAČ ZVONKA DSSS 65 STAREŠINA BRANKA ŽAGA 65 MIKLAVČIČ DRAGICA TSP 45 MIKEC BOJAN DSSS 50 MARIN TINE DSSS 55 KOZAN LIDIJA DSSS 55 5. 12.7.-22.7. ROZMAN JOŽE TVP 137 MIRTIČ FRANC ŽAGA VARUŠIĆ MARICA TVP 80 KASTELIC IVAN TSP 75 STRUGAR MARJAN TPP 40 SENICA ALOJZ TDP 80 POGLAVC JOŽE TVP 70 ŠPELIČ IVAN TES 70 6 22.7. —1.8. STANKO GORŠE TVP 130 KOŠIR BRANE TES OBŠTETAR BOŽA TVP 65 NOVAK ŠTEFAN TSP 70 DOBERDRUG SILVO ŽAGA 10 ZUPANČIČ STANE DSSS 110 PEĆAVER STANE TVP 90 DRENIK PETER TKO 85 : 1.8.—11.8. MILOJKOVIĆ RADOJKA ŽAGA 65 GORJUP DRAGO SIGMAT 75 MARJETA FINK TVP 65 AVBAR FRANCI DSSS 25 KAPŠ FRANC ROTAR MILAN DSSS 80 HROVAT ZDENKA FPL 75 BAŠA IVAN DSSS 75 8. 11.8.-21.8. LEGAN JURE FPL 37 PAVLIN JOŽICA ŽAGA NOVAK JOŽICA DSSS 55 GLAVAN TONČKA ŽAGA 45 FABJAN ANTON DSSS 30 MILANOVIČ MILAN DSSS 60 AVGUŠTIN FANIKA TVP 75 KOLENAC JOSIP TKO 60 9. 21.8.-31.8. KREGAR MILKA DSSS 75 REBSEL JOŽE TES ĐURIČ ŠTEFICA FPL 70 DRAME MILKO SIGMAT 35 MIRTIČ SLAVKO TGD 35 ERPIČ FRANC DSSS 65 DROBNIČ EDO TES 55 SIMONIČ JOŽE TKO 50 10. 31.8.-10.9. LAVRIČ IGOR TDP 50 JANKO ANDREJ ŽAGA STRAJNAR ANA TSP 65 TOLAR CVETKA ŽAGA 30 HRASTAR ANTON TOP ČERNE JOŽE UPOK. 65 KASTELEC JOŽE TKO 60 ŠEGINA IVAN TPE 35 11. 10.9.-20.9. ČAMPA TONČKA ANAMARIJA DAROVEC DSSS 10 ŠTAVDOHAR KARMEN DSSS 10 GNIDOVEC MARIJA DSSS 35 KONCILJA ANTON UPOK. 35 DRALKA GRETA TVP 10 večnamenski stol o nakladalen KOTIRUI C n NOVOLES 15 Dodatni razpis poletne sezone 1990: Ker smo med razpisnim postopkom za letovanje v letu 1990 dobili na razpolago še dodatno število počitniških kapacitet, po sklepu OMR razpisujemo sledeče termine: BAŠKA: dve prikolici v avtokampu v Baški TERMINI: 22. 6.-2. 7. CENA: dinarska protivrednost 100 DEM 2. 7.-12. 7. 12. 7.-22. 7. 1. 8.-11. 8. 11. 8.-21. 8. 21. 8.-31. 8. 31. 8.-10. 9. POREČ: V Poreču smo v obnovlje krajina« pridobili 6 apartmajev. Ap; steljni z lastnimi kuhinjami in kopalr f\)OU TERMINI: 2. 7.-12. 7. CENA: 12. 7.-22. 7. 22. 7.-1. 8. 1. 8.-11. 8. 11. 8.-21. 8. 21. 8.-31. 8. 31. 8.-10. 9. 'T'S'k'V 1^0,0 dinarska protivr. 200 DEM PRIJAVE: Kandidati naj se oglasijo do 11. junija 1990 v službi družbenega standarda (Horvat, Kosmina ali pokličejo po telefonu int. 382, kjer bodo izpolnili prijavnico. Po sklepu OMR bodo v dodelitvi dodatnih kapacitet imeli prednost kandidati, ki jim v predhodnem razpisu letovanjeni bilo odobreno. SSD Spomladanski nastop novolesovih športnikov na DŠI občine Novo mčsto V športni dvorani Marof v Novem mestu smo se 10. maja prvič letos pomerili športniki delovnih organizacij občine Novo mesto. Tekmovanja so bila dobro obiskana, nastopili pa smo v naslednjih disciplinah: odbojki, streljanju, namiznem tenisu in pikadu. Novolesovi športniki rekreativci smo že vsa leta v vrhu dolenjskega sindikalnega športa, tokrat pa smo imeli zares dober dan, saj smo dosegli naslednje odlične rezultate: ODBOJKA MOŠKI: I. mesto Ekipa, v sestavi: Vernig, Rajer, Masnik, Primc, Pršina, Bukovec in Kosmina, je v finalu premagala ekipo novomeških pedagogov z 2:0 STRELJANJE MOŠKI: I. mesto Ekipa, v sestavi: Manojlovič, Golob, Kužnik, Durič in Kristan, je zadela 836 krogov, kar je povprečno 8,3 kroga na strel. PIKADO MOŠKI: II. mesto PIKADO ŽENSKE: III. mesto STRELJANJE ŽENSKE: III. mesto NAM. TENIS ŽENSKE: V. mesto Za dosežene rezultate ekipam čestitamo in vabimo vse športnike, da se še naprej udeležujejo tekmovanj in športno-rekreacijskih prireditev! ŠD NOVOLES Lesni kombinat »NOVOLES« n.sol.o. Straža, Na žago 6 Delovna skupnost strokovnih služb Objavlja: javno licitacijo za odprodajo osnovnih sredstev, ki bo v sredo, 13. 6. 1990, ob 10. uri v sejni sobi DSSS v Straži. zap. št. naziv L Adria IM V - 450 št. 7, letnik 1983 2. Adria IMV - 450 št. 8, letnik 1983 3. Adria IMV - 450 št. 12, letnik 1983 4. Adria IMV - 450 št. 11, letnik 1983 5. Adria IMV - 450 št. 1, letnik 1983 6. Adria IMV — 450 št. 3, letnik 1983 7. Adria IMV - 450 št. 9, letnik 1983 8. Adria IMV - 450 št. 19, letnik 1983 izklicna cena 6.000,00 din 6.000,00 din 6.000. 00 din 5.000. 00 din 4.500,00 din 4.500,00 din 4.000. 00 din 2.000. 00 din Prometni davek za izlicitirano ceno plača kupec. Na licitaciji enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe, ki pred licitacijo vplačajo varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Predstavniki pravnih oseb morajo predložiti pooblastilo. Nakup bo potekal po načelu »VIDENO — KUPLJENO«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Ogled in plačilo varščine bo na dan licitacije od 9. do 10. ure v interni blagajni DO Novoles, Straža, DSŠS. Kupljeno blago mora kupec plačati in prevzeti najkasneje v petih dneh po licitaciji, sicer bomo menili, da odstopa od nakupa, pri čemer bomo varščino zadržali. Cene Moznik: Šola hoje Riše in piše Ivan Balog