Štev.. 20. Lienz,.torek 5* februarja 1946. JUGOSLAVIJA J( POL Leto 2- A ' R&niol;? Churchill, - sin' bivšega britanskega min. .prod ob¬ ija - ki je bil v letu 1944 6lan britanske misije pri Titovi "ostre L - - oilnl armadi "v. Jugoslaviji, je pred kratkim zopet obiskal Jugosla? L jo« 0 svojih 'vtičih v njej"je objavil 3 članke v angleškem dnevniku "Daiiy Telegraph" .V roke nam je prišel dragi 6lnnek v tej seri ji,ki _„gra je objavil omenjeni list 23«jan.t.1.: „ "Brit.in ameriški častniki, ki so 'služili pri jugoslovanskih partizanih v 6asu vojne, so upali, da je narodna fronta resničnost in da bodo po vojni tudi druge stranke razen komunistov imele važno be¬ sedo pri vodstvu države. Dogodki pa so pokazali, da so tisti, ki so gojili tako^nado, bili več kakor naivni,čeprav je nekaj nekomunistov . v vladi, drlljolkomunisti vsa važna mesta čvrsto v svojih rokah. Mno¬ gi od njih so dobili temeljito vzgojo v Moskvi, kakor n.pr,sam Tito. tk ' V nasprotju z rusko KP je jugosl.KP se vedno tajna in ni “bil se objavljen seznam Članov'polit-biroja niti centralnega odbora. V kratkem se bo vršil partijski kongres in pa strankine volitve*,Morda bomo takrat dobili več vpogleda v strankino organizacijo. Med tem pa je dejstvo, da pravo oblast vrši skupina devetih zaupnih in zaneslji¬ vih komunistov. Po važnosti svoje funkcije so to: Tito, Kardelj, Moša Fi.jade, vodilni marksistični teoretičar stranke,. t>j.iIr.s, ki je baje glavna zveza z Moskvo, Rankovič - načelnik OZNE, Hebrang, min.za trg.in in~ dustrijo, Zujevič, Bakarič, preds.hrvaške vlade in Kidrič, preds.slovo- vlade. Ti ljudje so že zgradili moderno policijsko državo in je skoro gotovo dejstvo, da so oni v stanju vsiliti svoje doktrine in teorije jugosl.narodom, kakor bodo sami hoteli, ZAGONETNI TITO. Maršal Tito jp verjetno istotako prvi med to cev.a -ži¬ co, kakor Stalin med, trinajsterico članov ruskega polit - biroja. Tito sam je velika -zagonetka, pa tudi- v pogledu keb agent kremelj.kominteme ali kot vodja samostojne države. Vse to je' p: a vi to v temop _Treba je od Lčasa do časa si priklicati v spomin, da je nje¬ gov prednik na položaju glavnega tajnika EP v Jugoslaviji bil pozvan v Moskvo in da se’ od takrat ni ničesar več’ čulo- o .njem. Obenem pa--je j' 1 -- biti narodni vodja, kakor pa lutka .tuje drž-hve. Toda 5 let nos- vi o I i« šole- se ne da., tako hitro pozabiti. Prav kakor ima moskovski biro, svoje zmerne in svoje ekstremne Člane, moremo tudi ju- gc-v-i., .kog-uniste razdeliti na dva dela: na one, ki hočejo izvesti svo- .je doktrine za vsako ceno in one, ki so pripravljeni žrtvovati svoja načela oportunizmu. Gotovo pa je, da .pripada maršal Tito, prav kakor maršal Stalin, skupini zmernih, da.pa je, prav'kakor: Stalin, pod a talnim--pritiskom svojih zagrizenih in ekstremnih tovarišev. 0P0 reč in vol dao 2 . Iv. so Ta LICIJA ONEMOGOČENA. Kot popolnoma zgrešene so .sev pokazale.. nade^ki so jih gojili nekateri opazovalci, da.bi'nan-a- po osvoboditvi ali vsaj po volitvah prevladali zmerni elementi da bo mogoče umiriti državo. Komunisti, ki verujejo v stalno re- , učijo, po povsod,na vladiv^Policijska delavnost raste iz dneva v o oto »ioi jo ali močnejšo opozicijsko skupino postopoma .vb.čn:|A|,:; v '-e:, otrči j o*. .,. ji . ul t?u:h je , .jugosl »vlada pričela z novo, ostrej- kanujuijo pr.pti_rimdbaivGevkvi- na Hrvaškem in še .huje’ v Sloveniji* gonja je- zavzela /dve ob UAL o. -Stalni napadi na rim. .kat', duhovščino Štev. 20* Domači glasovi, 5*II.1946. -------—-- 2tr» 2» v časopisih in krajevne demonstracije proti dušnopastirski duh* v~. ■ i in redovnicam. , Glavni napad je usmerjen proti zagrebškemu nadškofu. or> Stepincu. V maju preteklega leta so ga bili partizani zaprli in ... bil 17 dni' v zaporu. Od takrat ga ostre nadzoruje tajna policija -a redkokdaj zapusti svojo palačo v Zagrebu. Pred kratkim so ga uniformirani partizani napadli v mair vasici blizu Zagreba in metali težko kamenje skozi šipe njegovega avtomobila. Agenti tajne policije, ki so ga spremljali, niso niti mignili*, da bi ga zaščitili. Ko sem bil naslednji dan pri njem, mi je pokazal kamenm težak najmanj 1 kg, ki ga sedaj uporablja kot obtezil- nik*. Ne samo, da ga stalno zasleduje OZNA. Nadškof je žalosten pred¬ vsem zato, ker je popolnoma odrezan od Vatikana in nima možnosti po¬ šiljati ali prejemati od tam pisma. Vsa njegova pošta je pod ostro cenzuro. Ko sem zapustil»nadškofijski dvorec, po razgovoru, ki je trajal ve6 kakor eno uro je mojemu avtomobilu sledila velika limuzina z OZNO* Prehiteli sq_me» ustavili in zahtevali moje dokumente. Tako sem osebno poskusil,’pod kakšno” kontrol o se nahajajo nadškof in nje- govi obiskovalci. DUHOVNIKE ZAPIRAJO. Zdaj je preko 100 kat. duhovnikov v zaporu, a mnoge sp fcaprli še v zadnjih tednih. Omenil sem to število msgr.Šitigu, ki je edini od višjih cerkvenih osebnosti v OF in ki je svetovalec hrvaške vlade v verskih zadevah. Ko sem to število, omenil tudi maršalu Titu, ko me je povabil na kosilo ,se jo začudil, da je ta številka tako visoka in je bil mnenja, da se nahaja v zaporu največ pet ali sest duhovnikov.-Zdi se, da ta nova preganjan¬ ja vršijo bolj krajevni ekstremisti na Hrvaškem in v Sloveniji, kad or pa osrednja belgrajska vlada. Brez dvoma pa je # da grešijo partizani proti najosnovnejšim političnim načelom in da so s tem napravili ve¬ liko napako, ker so zaceli novo gonjo in preganjanje. Čeprav so Slo* venci in Hrvatje po svoji tradiciji med najbolj vernimi katoličani na svetu, sta Cerkev in Vatikan izgubila imogo ugleda za časa vojne. Zdi se, da je za komuniste slabo, ker so ustvarili med katoličani dobo mučeniatvu,kakor je ni bilo. PREGANJANJE NE NAJDE ODMEVA PRI LJUDSTVU, Vse kaže, da večina tono tov to preganjanje obsoja. Cerkve prav gotovo n ( iso bile nikoli še tako polne , kakor za zadnji bo- ži6 in novo leto. Dejstvo je.da si komunisti Še niso upali zapreti nadškofaStepinca. ker se ne čutijo dovoli .močne za ta predrzni korak. Verjetno je, da imajo najnovejši časopisnriaataen ustvariti primerno ozračje za tako dejanje. To bi bil najbolj surov izgred partizanov proti rim.kat.Cerkvi. Kljub svoji močni zmagi pri zadnjih volitvah se komunisti zelo boje, da se ne bi organizirala opozicija proti njihovemu režimu. Ena od glavnih ustanov, ki bi jih lahko ovirala, je kat.Cerkev, druga je HSS, ki pa so jo tako skrčili, da bi jo napravili nesposobno za kakršnokoli opozicijo. Politika maršala Tita v federativni Jugoslaviji s široko o, samoupravno oblastjo za rožne.države je zaenkrat precej zrušila sepa¬ ratistični pokret na Hrvaškem. Toda komunisti se bojo vpliva, ki bi ga mogli stari voditelji HSS imeti na kmeta. Odtod neprestana gonja £roti dr.Mačku, od tod izvirajo nastopi proti drugim voditeljem stran- fe, ki se niso hoteli priznati nadoblasti komunistične stranke. PODPREDSEDNIK V ZAPORU. Pred letom dni sem 'UL v Topuskem, 45 km južno qd jSagrebn - z brit .misijo pri hrvaški NOV. 'l'3da;1 j i? prišel v Soj&ks dr t .F-o!uti6, podpredsednik HSS, ki je pobegnil c-k« Radiča.’ Prišel je iz 'Zagreba v imenu : tirsuskinega vodstva z nalogo, da se razgo- ja Vpaii^sni, pod. kakfb_imi pogoji bi so mogli on in njegovi so¬ mišljeniki priključiti NOV. Košutiča mi je predstavil msgr.Ritig, ko sta bila oba pri meni na obedu. Ko se je dr.Košutič vračal, je — Str.3. Štev. 20. --- Domači glasovi, 5*11*1946. srečal agente OZNe, ki so ga čakali. Odpeljali so ga s seboj in nikoli več- ga nismo videli. To je bilo pred letom dni. Ko sem bil nedavno v Zagrebu sem vprašal, kaj je z njim. Se vedno je v zaporu, čeprav, ni bil obtožen niti zaslišan. Ostale politične osebnosti so pravVako v zaporu ali-pa izgnane. 1 ■ * T. POD NADZORSTVOM. Dr.Subašlč, čigar 'sporazum z maršalom Titom je bil osnova, na kateri sta brit. in amer.vlada začasno^ ( prižnali'novo jugoslovansko vlldd, živi sedaj zasebno v Zamrebu. Obl* iskal • sem ga. Pred njegovim stanovanjem je stal agent OZNE. Medtem ko sem bil v Hiši, je agent pregledal moj avto in si zapisal njegovo številko. Bil je v veliki zadregi/,'ko sem mu pred odhodom ponudil eu» gareto. Dr.Subašlč je izstopil iz Titove vlade zaradi pritiska vo¬ dečih članov HSS, ki niso hoteli priznat' totalitarne smeri režima. Kamorkoli gre po Zagrebu* povsod mu Sledijo agenti OZNE. Ce se kje. v ustavi, ali še se pogovarja s kom, pa čeprav z otroci na sprehodu ? jih OZNA zasliši in zapiše 'vsa imena in naslove. GOSPODARSKI POLOŽAJJ Sedanji gospodarski položaj v Jugoslaviji^je tak, .da bo povzročil velike nerede. Kmetje trdijo, da morajo prodajati svoje proizvode po maksimiranih cenah za dinarje, • s katerimi v. trgovinah ne morejo ničesar kupiti. Zato ne dajo ničesar naprodaj in v mestih primanjkuje hrane. Vlada marsikaj pcdvzema, da bi ta položaj omilila, ne zdi se pa verjetno, da bodo njene odredbe kmetom po goau. Zato hočejo komunisti omajati zaupanje v. staro vodstvo HSS iz strahu, da ne b* nezadovoljni kmetje našli zmožnega in zaupanja vrednega voditelja proti sedanjemu režimu.” ' ■ (Na koncu članka uredništvo Daily Telegrapha dodaja to-le sporočilo: Zadnji izmed teh treh člankov bo razkril čudno hasprotje* da zapadni zavezniki dajejo 80 $ vse pomoči, ki jo UNRRA. nudi Jugo--* slaviji, Zato jih pa strogo nadzorovani, jugoslovanski tisk nepresta¬ no napada.) v mČA APMADA SPOSTUK VOO" "Salzburger Tagblatt”, glasilo komunistične stranke za Solnograško piše i.februarja: "Danes predaja Rdeča armada naiikaz maršala Konjeva 600 zvo¬ kov dunajskim cerkvenim oblastem in predstavnikom dunajske mestne občine. Naj njihov glas naznani vsem Dunajčanom in vernikom, da se je pokrov rakve, v kateri leži fašistični režim, zaprl*" S temi besedami je generalni poročnik Lebedenko, sovjetski mestni komandant Dunaja,' predal 600 cerkvenih zvonov kardinalu Hiuitzerju in županu Kdakierju. Slovesna predaja se je vršila 4 na trgu, kjer se je zbralo mnogo ljudi. Slavnostni oder je bil.okrašen s cerkvenimi, sovjetskimi in avstrijskimi zastavami. Nacisti so bili zvlekli skupaj od 1941.leta dalje 2.000 zvonov iz dunajskih in spodnje-avstrijskih cerkva in samostanov, da bi jih pretopili v topove. Ko. je Rdeča armada zavzela Dunaj, je. bilo 1.400 zvonov še odposlanih v Hamburg-, 600 jih je pa še ostalo. In včeraj je generalni poročnik lebedenko predal teh 600 zvonov dunajskim cerkvam in dunajski občini* . " Hitlerjevi banditi so izropali cerkve in samostane ter vzeli zvonove, da bi iz njih delali topove. Hoteli so tudi zasužnjiti runke narode. Rdeča armada - otrok Sovjetske zvezer pa je ne samo obvarovala svojo deželo, ampak jo skupaj z zavezniki osvobodila Evro- po Prisilila Femoe na kolena in spravila krivce na. obtožno klop v Osvobodila če tudi. Dunaj in poleg drugih danih pomoči, je spravila'lia varno tudi te zvonove. Rdača armada je armada napredka. Ona varuje pravičnost, spoštuje nayade in vere';, drugih, mar od ov.” Tako je generalni^ poročnik Štev. 20. ——-- Domači glasovi, 5.11*1946. -- Str.4. Lebedenko nadaljeval svoj govor. Voščil je Avstriji miru, demokra« cije in plodonosnega dela* Župan Komer se je zahvalil Rdeči armadi za ta novi iški o** ni dokaz prijateljstva do avstrijske države. "Pomagala je Dunajčanom" je dejal županj "ne samo z živili temveč se trudi da bi rešila kulturne dobrine Dunaja in Avstrije ir- da bi jih vzdrževala." - Županovi zahvali se je priključil tudi. kar¬ dinal Initzer. ''Zvonovi naj zopet služijo narodu ter miru v domovi¬ ni." je dejal kardinal in obvestil generalnega poročnika Lebedenka ? da se med temi 600 zvonovi nahaja 70 zvonov, ki pripadajo češkoslo¬ vaškim cerkvam. Prosil je, da bi jih čimprej mogli vrniti njihovim lastnikom. Lebedenko je privmlil." ALI IMA STRAH VELIKE, OCI? - ’ Kakor poroča moskovska agencija Tass iz Helsinkija je finski gene¬ ralštab pričel pokončanem premir- jujustanavljati tajna skladišča za orožje in druge vojaške rezerve za oborožitev, 34 bataljonov.'Tako se glasi uradno poročilo. Generalštab je izdelal naert ih je v decembru 1944 imel posvetovanje z štabnimi voditelji, ki so pričeli s pripra¬ vami za splošno mobilizacijo. (Volksstimme, 30.1.1946.) BRITANSKO-SOVJETSKO' PRIJA¬ TELJSTVO* Dosedanji britoposlanik v Moskvi Sir Archibald Clark Kerr je naslovil na sovjetski narod poslovilno poslanico, v kateri iz¬ raža svoje zaupanje v bodočnost angleško-ruskega prijateljstva* "Med vojno" pravi poslanica, "je bilo med : našima narodima zgrajeno prijateljstvo, ki bo trden temelj za mirno obnovo v prihajajočem letu. Smatram za potrebno izpovedati svo¬ je zaupanje v bodočnost angleško- sovjetskih odnošajev in svoje pre¬ pričanje, da bo prijateljstvo med našima narodima vedno- prisrčnejše." (Volksstimme od 30.1.1946.) . . DOBRI ODNOSAJI MED ZDRUŽENIMI DRŽAVAMI IN SOVJETSKO ZVEZO. - Ameriški senate* Alban ¥* Barkiey je izjavil, da lahko. ozna,či odnose med USA in 35£RZ besedami: sloga m medsebojno sporazumevanje. Ma¬ lenkostne sporazume med obema dr¬ žavama marsikateri često. pretira¬ vajo* - V svojem mesečnem poročilu je amer* vrhovni poveljnik za Nemči¬ jo general Mc Narney ugotovil na- r m: njo to pri srčno st, y’ odnošajih gv št.l a ml nad.: o mini velaailšmi* a-, od 30*1*1946:« ) - i' —- - *> 7 V.* - v •; Ci čuti ca p o tre no. ..sat r javali 'd*v^"dru.»r' gemu, da se imata rada, ljubezni med njima - ni. AVSTRIJSKI KATOLIČANI so dolžni hvaležnost Rdeči armadi«. Korcški komun. list.Volksiville piše 2.11.1946 pod naslovom. "Cerkev in politika" sledeče? "Ena prvih izjav kardinala Inš nitzerja po osvoboditvi Avstrije je bilo zagotovilo, da bo katol 0 Cerkev v Avstriji skrbela le za izključno verske stvari in da noče na noben način vmešavati se v politične zadeve. Zdi se, da katol*duhovščini na Koroškem ta jasna izjava še ni znana. Koroški cerkveni: list,ki ga urejuje mestni župnik Bugelnik In ki izhajcS v Celovcu, je 20 o jan.zapisal sledeči stavek: "Da- hes živi približno 32 milijonov Ukrajincev pod jarmom boljše« vističnih oblastnikov*" - Ugo¬ toviti je treba sledeče: Junaška borba sovjetskih narodov pod vodstvom komunistične stranke je z uničenjem fašističnega go- spodstva v Avstriji v prvi vrsti pripomogla, da se more katoliška Cerkev pri nas spet svobodno udejstvovati. Se več, - da smo koroški cerkveni list sploh iohaf jati, se mora zahvaliti največ nestevilnim žrtvam, ki jih je doprinesla Rdeča armada v boju proti fašizmu. - Ce danes ko¬ roški cerkveni list ponavlja fraze, ki has preveč spominjajo Gobbelsove propagande, potem to pomeni - ne samo nevarne posledi¬ ce, ki lahko Izvirajo odtod za zunanje-pclitične odnošaje naše mlade republike - višek nehva¬ ležnosti proti velesili, kateri se mora ves avstrijski narod, predvsem tudi avstrijski kato¬ ličani, 'zahvaliti, zn pridobljeno svobodo *"