Uredništvo • oprava, Ljubljana. Kopitarjeva ». Telefon 4001-4004. Mesečna naročnina 25 Ur, ta lno-tomstvo 40 lir. - Cek. ra6. Ljub. Ijana 10.650 ta naročnino ln 10 394 ta Inserate. - Izključno zastopstvo za oslase It Italije In inozemstva!
UM 8. A. Mllano. Rokopisov na vračamo.
SLOVENEC
APRIL- 1^44
20
C E T K T E K
Ob rojstnem dnevu Adolla Hitlerja
Danes, dne 20. aprila, je rojstni dan vodje velikonemške države A d o 1 f a Hitlerja. Ta dan spada med največje praznike nemškega naroda, ki je budno spremljal svojega vodjo po vsej njegovi poti in ga neizmerno vzljubil, ko je Spoznal njegove vodi-tcljske sposobnosti, jasne cilje ter skrajno nesebično in požrtvovalno delo za boljšo bodočnost nemškega naroda. Danes je z njegovim imenom zvezana tista skrivnostna sila, ki kakor magnet vpliva na ljudstvo, ga vodi ter ga v teh za nemški narod, za Evropo in za ves svet odločilnih časih priteguje nase ter usposablja za orjaški boj, ki ga vodi danes Evropa pod nemškim vodstvom proti vzhodnjaškemu boljševizmu ter zahodnemu bogataštvu, ki sta oba povezana z židovstvom.
Življenjska pot vodje velikonemške države Adolfa Hitlerja, ki danes ob-
haja svoj rojstni dan, ni podobna običajni življenjski poti raznih že vnaprej predestiniranih »voditeljev«, marveč je že sama po sebi nekaj svojskej«a. Adoll Hitler se je kot nepoznani vojak udeležil prve svetovne vojne, kjer je spoznal vse slabosti in napake takratnih notranje nemških, kakor tudi svetovno političnih razmer in se takoj odločil za trdo in žilavo delo za oblikovanje novih razmer in novih časov. Kot nepoznani vojak je navzlic številnim težavam in nasprotovanjem začel graditi novo Nemčijo. Započel je s svojimi prijatelji narodno socialistično gibanje, ki se je hitro razraslo v mogočno drevo, obsegajoče ves nemški narod, ki je tako postavil ter priznal Adolla Hitlerja za svojega narodnega vodjo in za svojega vrhovnega državnega krmarja. Kot vodja velikonemške države je lahko Adolf Hitler v polni meri razvil vse svoje bogate in genialne voditeljske sposobnosti tako na
notranjepolitičnem kakor tudi na zunanjepolitičnem področju. Na znotraj je v razmeroma silno kratkem času konsolidiral prejšnje razrvane razmere, odpravil strankarske razprtije ler rešil številna vprašanja, ki so prej zaman čakala rešitve. Nc moremo siccr podrobno govoriti o tem velikanskem delu, toda na kratko moramo vsekakor omeniti rešitev kmetskega in delavskega vprašanja, Nemški kmet je pod vodstvom AdolJa Hitlerja dobil najširše možnosti za poln razmah in umno kmetijsko udejstvovanje, ki je rodilo blagostanje tako za kmeta kakor za cclotno narodno občestvo. Velikanske uspehe je pod spretnim vodstvom Adolla Hitlerja doseglo nemško delavstvo. Milijoni bezposclnih delavcev so do zadnjega moža dobili zaposlitev, razredna borba jc prenehala, socialni položaj delavstva jc dosegel zavidljivo višino, tako da jc nemška socialna ureditev služila za zgled številnim drugim državam. Zunanjepolitično je dobila Nemčija pod genialnim vodstvom Adolla Hitlerja vse tiste pravice, ki nemškemu narodu na tem prostoru pripadajo, da, še več, Adolf Hitler je s svojo vztrajnostjo in ne-popustljivostjo dosegel združitev vseh Ncmcev v velikonemški državi.
Danes stoji Adolt Hitler na čelu velikanske borbe, ki jo vodi Nemčija in z njo vsa kulturna Evropa proti barbarskemu boljševizmu, ki hoče pod raznimi pretvezami zagospodovati najprej nad Evropo, nato pa nad svetom, zato pa mora v tej vojni najprej uničiti vse dobrine krščanske zahodnoevropske kulture in njene nosilce. Kot vodja evropskega protiboljševiškega tabora je danes, ko so se pod vplivom židovslva tudi zahodne bogataške sile povezale z boljševizmom, Adoll Hitler edini garant za rešitev Nemčije in Evrope, za zmago nad boljševizmom in njegovimi pomagati ter za ustvaritev nove Evrope.
Slovenci smo majhen narod, vendar pa tudi mi živimo v Evropi in smo kot taki tudi mi del evropske skupnosti; še več: tudi nas ogroža komunizem, ki nam je v zadnjih letih povzročil že toliko zla. Zato se tudi Slovenci na svojem prostoru in po svojih zmožnostih udeležujemo proti-komunistične borbe v sklopu tistih evropskih sil, ki stoje danes pod vrhovnim vodstvom vodje velikonemške države Adolla Hitlerja.
Starker deutscher Kampfflugzeugverband griff London an
Grossbrande und Zerstorungen — Sowjets in schwungvollen Angriffen siidlich des Dnjestr zuriickgevvorfen - Ungarische Truppen nahmen die Stadt Nadvvorna - Feindliche Vorstosse im Landekopf von Nettuno blutig zusammengebrochcn - 58 Terrorflugzeuge abgeschossen
DNB. \iis dem Fiihrerhniipti|unr-tier, 19. April. Das Obcrkoiunuuulo der \Volmiiacht gibt bckaniit:
Im kampfriuim miii S e \v a s t o -pol griffcn die Sovjets \on starker Vrtillerie uud Sdlluchtlliegeni unter-stiit/.t unsere Stellungen vergehlieh an.
\m unteren Dnjestr sdieiteiien zuhlreidie feindliche Angriife unter MiscIiiiss einer grosseren Au/.ahl von Pnnzern. Ortliche Kiiihriiehe vvurden hereinigt oder ahgcricgelt. Auch niird-Iii-li j ii s s v bruchen stiirkere Angriffe der Bolsrhevisten /.usummeii. lu der iistliehen B u kuu i n a siiuberlen ru-miinische Truppen das iu »len Vuitageii ge\\(iiinene Cieliindo \otn Fcindc.
Zvvisdion den K a r p a t h e n und dem Raum iistlich S t n n i s 111 u set/.ten deutsche und iiiigurisehe l)i\isiouen ihre Angriffe erfolgreidi fini. Duliei \\urde dio Stadt Nadvvorna von uncarisclicii Truppen geiiomiuen. Siid-licli des Dnjestr \wirfeu deutsche Verliiinde die Sov jets iu sdivvungvol-lem Angriff veiter /uriii k. Im kaiupl-raum vestlicli Ta r no po I uud siid-v estlich I. ne k braeheu vviederholte Angiirie der Bolschevv isten iu liniten kiimpfcn /.lisammen.
Aii der iibrigen Ostfront keine be-sonderen Kreignisse.
lin l.andekopf von N e I t u n o und siidlidi der \drintischcii kiiste braehen
feindliche Vorsliissp unter blutigeii Verliisteu fiir den Gegner /usamnien.
lu den Mittagsstunden des is. \pril drangen starke 1101 diiinerikaiiisehe Bomberverbiiiide unter Jngdsehutz bis in den Raum von Berlin vor. In \e.rseliiedenen Orten, besonders iu R a t Ii e u o \v, eiitstanden Sehiiden nnd N erluste unter der IJeviilkerung. Trot/, sehvvieriger Mivelirhodingiiugcii vur-deu 44 Ieindliche Flugzeuge. darunter 40 viermotorige Bonilier, nbgeseluis-sen. Bei der Abvvehr dieser \ngrilfc /eivhnele sicli ein Jagdverband unter Fiihrung von Major Kari Friedridi Miiller durch die \ ernichtuiig rineš gcM-blosseiien feind I idioti llomberver-bandes besonders iiiis.
Angriffe britiseher Bonilier riehte-teil sieh iu der verguiigeiien "Vadit gegen den Raum von I'a r i s und Ost« s e e g e b i e t.
Einige Ieindliche Flugzeuge drangen nlieli N e s t d e u t s c h I o n d und in den Raum miii Berlin vor. Durch Naditjiiger uud Flukurtilleric wurdcn ll Bomber vernichtet.
I in starker Verband seli verer dentsdier hanipfflugzeuge grilf in der let/.ten Nacht I o n d o il nn. In den /.ielriiumeii entslnnden (irossbr.inde und /.orsliiriingon. \ndere kiimpllliis-/euge belegteu Zide in Ostengland mit Bomben.
Velik letalski napad na London
Veliki požari in razdejanja — Sovjeti so bili z zanosnimi napadi južno od Dnjestra vrženi nazaj - Madžarske čete so zavzele mesto Nadvorno - Sovražni snnki na nettunskem predmostju so se krvavo zrušili - 58 strahovainih letal
sestreljenih
Anglija preprečuje diplomatski promet
Stockholm, 18. aprila. Kakor je objavil Reuter s posebnim poročilom, ne smejo od ponedeljka inozemski diplomati in kurirji več zapustiti Anglije, njih diplomatska prtljaga pa je podvržena cenzuri.
Nadalje se bere v Reuterjevem poročilu, da je ta varnostni ukrep najstrožja naredba, ki je bila doslej sprejeta v zvezi z drugim bojiščem in jo je zunanje ministrstvo objavilo v ponedeljek zvečer. Kakor je Reuter k temu izvedel, ta določila ne veljajo za diplomate Zedinjenih ameriških držav, Sovjetske zveze in angleških dominionov, veljajo pa za Irsko.
Pri tem Reuterjevem poročilu pada najprej v oči, da pri teh omejitvah niso izvzeti diplomati čungkinške Kitajske. Bržkone ne prištevajo več čungkinških Kitajcev k svojim zaveznikom.
Sicer pa so bržkone hoteli s temi ukrepi izzvati v Nemčiji nervoznost. Lahko si predstavljamo, da bo nervoznost izbruhnila prej v Angliji, kjer že dolgo uganjajo Churchillovo igro z drugim bojiščem. Ali je torej ta ukrep pravi pri-četek vdora, ali pa spada v vrsto »živčne vojne«. Kakor koli tudi je, mi gledamo ravnodušno v bodočnost in smo vsekakor pripravljeni in oboroženi, da bogataško tolpo, ki hoče s svojim vdorom v Evropo izročiti narode ameriškemu businessu, 6prejmemo, kakor sc spodobi.
Sicer pa se je Churchill s tem ukrepom izkazal kot dober učenec svojih boljševiških prijateljev. Kajti samo ti so se doslej zaradi sumničenja' posluževali takšnih prisilnih sredstev napram inozemskih diplomatom. S tem pa zadaja angleška vlada novo brco nevtralnim državam, proti katerim sedaj poteka nesramna izsiljevtlna akcija zaradi gospodarskega prometa. Celo »Exchange« poudarja v svojem komentarju k temu ukrepu, da so pristojni krogi brez nadaljnjega priznali, da ni nobenega precedenčnega primera v Angliji ali sploh v moderni dobi. Toda to zadržanje napram majhnim državam odgovarja popolnoma angleškemu tolmačenju mednarodnega prava.
Angleški tisk ne dopušča nobenega dvoma, da spada ta nov Churchillov ukrep V vrsto zaščitnih ukrepov, ki so se pri-
čeli z zaporo prometa proti Irski ter se nadaljevale v gangsterski politiki proti nevtralnosti majhnih držav. Londonski listi sicer pričakujejo, da nevtralci ne bodo ničesar podvzeli proti temu brutalnemu angleškemu prisilnemu ukrepu. Na drugi strani pa postajajo takoj zelo jasni in ne prikrivajo groženj proti majhnim državam.
Višek najbolj razžaljivega koraka za nevtralne države predstavljajo izvajanja lista »Yorkshire Post«, ki izjavlja med drugim, da ta ukrep ni naperjen proli diplomatskim zastopnikom, temveč da bi si »nemški agenti utegnili med prevozom pridobiti dostop do diplomatske prtljage in v njej naleteti na dragocene podatke.«
Odvzem svobode nevtralnim diplomatom spada popolnoma k politiki anglo-ameriškega nasilja. Kar pa se nas tiče, lahko zagotovimo Churchilla, da gledamo na razvoj dogodkov z istim mirom in ravnodušnostjo, s katerim smo doslej opazovali vse prazno besedičenje o drugem bojišču.
Morebiti je dobro, da spomnimo čita-telje na tisti del Churchillovega govora z dne 26. marca, v katerem je med drug m dobesedno izjavil:
»Tukaj moram opozoriti, da bo za za-slepljenje in varanje nasprotnika kakor za vaje naših lastnih sil potrebno mnogo napačnih alarmov, mnogo slepil in mnogo generalnih preizkušenj.« Možno ie torej, da je to eno Churchillovo slepilo ali celo generalna preizkušnja. Počakajmo in pustimo, da pridejo stvari same do nas!
Fiihrerjev glavni stan, 19. aprila. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Na bojišču pri Sebastopolu so Sovjeti z močno podporo topništva in borbenih letal zaman napadli naše postojanke.
Ob spodnjem Dnjestru so se ob istočasni sestrelitvi večjega števila oklepnikov izjalovili številni sovražni napadi. Krajevne vdore smo očistili ali zajezili. Tudi severno od Jašija so se zrušili močnejši boljševiški napadi. V vzhodni B u k o v i ni so romunske čete očistile ozemlje, ki ga je sovražnik zavzel v prejšnjih dneh.
Med Karpati in področjem vzhodno od Stanislavlja so nemške in madžarske divizije nadaljevale svoje napade. Pri tem so madžarske čete zavzele mesto Nadvorna. Južno od Dnjestra so vrgli nemški oddelki Sovjcte z zanosnim napadom nazaj. Na bojišču zahodno od T a r n o p o 1 a in jugozahodno od Lučka so sc v hudih bojih zrušili ponovni boljševiški napadi.
Na ostalem vzhodnem bojišču ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
Na nettunskem predmostju ter južno od jadranske obale so se iz-
jalovili sovražni sunki z visokimi nasprotnikovimi krvnimi izgubami.
V opoldanskih urah 18. aprila so pro. drli movui severnoameriški hombnižki oddelki z lovsko zaščito do berlinskega področja. V raznih krajih, zlasti v Rathenovvu, jc nastala škoda in jo imelo prebivalstvo izgube. Vkljub težkim obrambnim pogojem smo sestrelili 44 sovražnikovih letal, med njimi 40 šlirimo« tornih bombnikov. Pri obrambi teh napadov se je z uničenjem strnjene sovražnikove bombniške jate posebno odlikoval lovski oddelek pod vodstvom majorja Karla Friedricha Miiller ja.
Napadi britanskih bombnikov so bili v pretekli noči usmerjeni na pariško področje ter na ozemlja ob Vzhodnem morju.
Nekaj sovražnih letal je prodrlo v z a-padno Nemčijo te? nad berlinsko področje. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so zbili 14 bombnikov.
Močan oddelek težkih nemških bojnih letal je v zadnji noči napadel London. Na ciljih so nastali veliki požari ter razdejanja. Druga bojna letala so bombardirala ciljc v vzhodni Angliji.
K strahovalnim napadom na Beograd Budimpešto in Bukarešto
Tolpe izgubile 12.000 mož v dveh tednih
Berlin, 18. aprila. Komunistične tolpe na zapadnem Balkanu so izgubile v prvi i polovici aprila na področju enega samega bojnega odseka nad 4.100 mrtvih in 1.672 ujetnikov. Če prištejemo k temu še število pribežnikov ter po izpovedbi prič ocenjene izgube najmanj 6.000 mož, potlej so tolpe izgubile okoli 12.000 mož.
Poleg tega je bilo v istem ča6u zaplenjeno ali uničeno ogromno sanitetnega in oskrbovalnega gradiva, oblačil, streliva in orožja. Izgube sanitetnega materiala posebno težko občutijo tolovaji, ker jim že itak zelo primanjkuje. Poleg tega so nemške in zavezniške čete zaplenile v teh dveh tednih 4 lopove, 70 strojnic, 11 minometalcev in nad 1200 puško. K tem pa je treba še prišteti 143 konjev in 43 tovornih živali, ki so bile odvzete tolovajem. Ker so bili boljševiki hkrati odrezani od njih bogatih preskr-bovališč, je nastala v zadnjem času v raznih krajih med tolovaji prava lakota.
Berlin, 18. aprila. Te dni so na področju Otočca zadali nemško-hrvatski le-gionarji težke izgube. Tolovaji so med drugim izgubili tudi neko izgrajeno oporišče, pri katerem je bilo tudi bivališče več višjih štabov. Ra.zen tega so izgubili 207 mrtvih, 41 ujetnikov ter številne pre-bežnike. Zaplenjeno je bilo 7 strojnic, 1 top, 1 protiletalski top, 1 minomctalec.
392 pušk in drugo ročno strelsko orožje. Izgubili so tudi velike količine pehotnega streliva, min in poročevalskih naprav, takisto pa je bilo tolovajem odvzeto več sto ovac, 100 glav goveda in številni konji.
Berlin, 19. aprila. Nemške čete so z močno in uspešno podporo srbskih prostovoljcev zadale pri svojem prodiranju v Crtio goro težke izgube bol jšev i škilil tolovajem. Zavzele so važno sovražnikovo oporišče Bjelo polje. Vkljub številnim močnim cestnim zaporam in protitankovskim jarkom je uspelo napadnjo-čim četam, da so napadle tolovaje ter da so jih mnogo uničile. Pomladansko vreme v črnogorskih hribih, porušeni mostovi ler plazovi so sicer otežkočali prodiranje nemških in srbskih _ oddelkov. a ga niso mogli zadržali, številno orožje in ostalo vojaško gradivo sla padla v roke napadajoči!! čet.
Židovska društva na Madžarskem razpušČena
Budimpešta, 18. aprila. Notranji minister jc odredil razpust treh židovskih društev, in sicer društva »Madžarske židovske mladine., Društva madžarskih Židov« in »Madžarskega izraelitskcga kulturnega društva«,
Beograd, 10. aprila. 18. aprila je bila Izredna seja srbske vlade pod predsedstvom ministrskega predsednika generalnega polkovnika Milana Nediča. Na njej se je srbska vlada bavila z anglo-nmeriškima strahovalnima napadoma na Beograd ter je precizirala svojo tozadevno stališče. V izjavi, ki jo je o tem izdala, je rečeno: »Vlada ugotavlja pred vsem svetom, da sla imela oba napada britanskega in ameriškega letalstva izključno in popolnoma značaj strahovainih napadov na srbsko prebivalstvo. Dejstvo, da sta bila izvršena ob največjih krščanskih praznikih na prvi in drugi dan pravoslavne Velike noči, kaže, da sla imela prozorno politično tendenco.«
Največjo pozornost ter za Angleže malo ugodnih komentarjev je vzbudilo v beograjskih političnih krogih dejstvo, da je bila pri težkem strahovalnem napadu na velikonočni ponedeljek ubila žena bivšega jugoslovanskega ministra dvora Kneževiča s svojimi štirimi otroci. Kneževič sam, ki igra, kot znano, pomembno vlogo v emigrantski vladi kralja Petra, je bil leat 1941. eden izmed najbolj aktivnih anglofilskih jiolitikov v Beogradu. Prt Siniovičcveni prevratu jo bistveno sodeloval.
Budimpešta, 18. aprila, l.isti poročajo o sovražnih letalskih napadih proti prestolnici in ugotavljajo, da je sovražnik pri zadnjih napadih uporabljal bombe večjega kalibra kot doslej. I udi tokrat si je izbral kot glavni cilj predvsem majhne naselbine in delavske okraje v predmestjih. Prebivalstvo je dokazalo v/gledno disciplino in s takojšnjim posegom hišnih zaščit je bilo omogočeno pogasiti števil- I ne hišne po/are. I.ist Kst« poročil, (Ta so sovražna letala obstreljevala s ! strojnicami prebivalstvo, ki je i-kalo I zatočišče v gozdovih blizu mesta.
Šla, t S. aprila. Pod naslovom Miim čelom« piše -CiirentuU
Buknrel
Z dv ignjc
in ostali romunski tisk o sovražnikovih strahovainih napadih v zadnjih dneh. »Romunski narod.« tako piše list. ne sprejema udarcev, ki mu jili zadajajo, na kolenih, temveč sloji vzravnan in izpolnjuje svojo dolžnost v borbi za obrambo svoje svobode in neodv isnosti.c
Vsi listi posebno obsojajo razrušitev bnkareške univerze pri nedeljskem angloameriškeni napadu na romunsko prestolnico. »I niversul« ugotavlja, da so bile bombe na vseučilišče. bolnišnice in cerkve spuščene zavestno s pravo grozov Kostjo. Življenjskega prava in neodvisnosti romunskega naroda pa ne more nihče uničiti s plameni.
»Timpul« spominja Amerikanee na takozvana načela, v katerih imenu oni baje vodijo vojno.
»Eeoul« podčrtava disciplinirano zadržanje prebivalstva in poudarja, dn z bombardiran jem ne more biti razdejan duh razrušenega vseučilišča, ki je močnejši oil slehernega zidu.
Am.stordnm. Britanska poročevalska služba javlja, (In se nahaja angleški zunanji minister Eden na kratkem zdravstvenem dopustu. V njegovi oif-sotnosti bo posloval Churchill tako kol zunanji minister in kot vodju Spodnje zbornico.
Stockholm. V torek so v LondonQ objavili, da bo prva vojna konferenca ministrskih predsednikov britanskega imperija prihodnji mesec v Londonu. Avstralski in novozelandski mini. Irski predsednik se besln pro'! svojim prihodom ustavila v \\ asliingloiiu. kjer buota imela posvetovanja.
Slovenska zastava se dviga
Ljubljana 19. aprila.
Z velikim zadoščenjem je slovenska javnost gprejelu vest, da bo jutri na slovesen način /avlhrala poleg nemške tudi slovenska zastava na vladni palači. Ta slovesnost ni enaka navadnim svečanostim, ki se odigravajo večkrat v življenju naroda. Zastava pomeni namreč velik simbol: zastavo je izraz narodove samobitnosti, je izpričevalo njegove zrelosti, je javnn listina, s katero si narod na zunaj izpričuje svojo individualnost in svojo življenjsko sposobnost. Vsi vemo, kukšno preteklost je imel ta simbol slovenske narodne samobitnosti. Dovolj je, če rečemo, da bo po pet in dvajsetih letih prav za prav prvič uradno razvit in javno priznan. Pod to zastavo, v njeni osvežujoči senci se bo razvijalo slovensko javno življenje, pod njenim okriljem bodo odhajale domobranske čete v borbo proti narodnemu sovražniku, ki je tn simbol slovenstva oskrunil z rdečo peterokrako zvezdo ter s srpom in kladivom. Še pred časom si je komunizem skušal lastiti nekak monopol nad slovenstvom, besedičil o sebi kot o edinem zastopniku Slovencev ter se bahato razpisoval kot edini narodni zaščitnik, ki s slovansko zastavo na čelu vodi borbo proti sovražnim komunistom. Kakšna ironija, ko se sedaj slovenska narodna zastava neoskrunjena dviga iz vrst tistih, ki jih jc on s tako neutrudno propagando in z reko laži ter potvarjunj proglašal za narodne izdajalce, medtem ko je zastava, ki si jo je sam hotel podlo prilastiti, dobila eno samo — rdečo, neslovensko barvo! N ihnr, ki je zadivjal nad slovensko deželo, je odpodil mračno meglo in nam omogočil jasen razgled: oči, ki prej niso inogle razločiti narodnih barv, sedaj nezmotljivo vidijo, kje so slovenske barve. Komunistom je ostala le rdeča cunja, onesnažena s sionsko peterokrako zvezdo, resnični slovenski pokret pn bo jutri dvignil neomndeže-van simbol svoje narodne zavednosti.
S tem pa je padel v protislovje tudi zadnji argument zlagaiiega »narodno osvobodilnega« gibanja, ki ca je uprizoril pri nas mednarodni komunizem. Kaj je bila namreč glavna in odločilna krinka komunističnega pokreta? Narodnost, borba /a narod, za narodno osvo-bojenje. Jutri se bo izvršil slavnostni obred, ki bo priznal Slovencem narodno samobitnost: toda tega obreda ne bo i/.vršila komunistična »osvobodilna fronta«, izvršil ga bo resnični slovenski narod, iz katerega so se pristaši komunizma izločili. Kako pravično in neizprosno že zdaj zgodovina deli vsakemu svoje!
Vzporedno s slovesnostjo razvitja slovenske zastave se bo isti dan izvršil se drng zgodovinski dogodek: slovenska domobranska vojska bo zaprisegla. Prisegla bo zvestobo svojemu narodih prisegla bo ncodjenljivo borbo narodnemu sovražniku' komunizmu do zadnjega diha, do sovražnikovega uničenja. S tem bo dobilo domobranstvo svoj dokončni pečat in svoje odločilno priznanje. V kratki dobi si je naša domobranska vojska že priborila sloves zmagovite oborožene sile, ki uspešno kljubuje navalu komunističnih tolp in ki ima zato vsa poroštva, da bo strla njih strnhovanje in domovini vrnila red in mir. Od jutri naprej bomo Slovenci zrli s še večjim ponosom na naše nni-lormirnne fante, kajti vedeli bomo, da so svojo usodo dokončno povezali z usodo slovenstva in da jih od zdaj naprej veže sveta prisega, dana pred vsemogočnim Bogom svojemu narodu in njegovi rešitvi. Ni treba reči, da so naše narodne koristi od sedaj šc bolj trdno povezane z domobrnnstvom; ni treba reči, da se bo smatral popolnoma upravičeno zn narodnega sovražnika vsak listi, ki bo nn kakršen koli način skuhal dortlobranstvu nasprotovati, bodisi r, podtalno propagando, bodisi s prezi-ranjem, bodisi s kako drugo akcijo, ki bi ugledu naše narodne vojske škodovala.
Ko bodo jutri skupine naših domobrancev korakale s stadiona, posvečene s prisego, pred očmi ljubljanskih množic, bodo srca vseh zavednih Slovencev zaigrala v svečanem ponosu: dano nam je namreč poroštvo, da naš narod vstaja k novemu življenju, k novi rasfi, da gre svoji srečni bodočnosti nasproti.
Slovenska Ljubljana!
Slovesno dviganje zastav na bulko-nu Pokrajinske uprave in zaprisega domobranske vojske, sta dva zgodovinska mejnika, ki nakazujeta novo obdobje v razvoju slovenske borbe proti komunističnemu uničevalcu. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca in Slovenke je, da se v vsej polnosti zu-veda pomena teh dveh dejanj.
Zopet v zgodovini našega naroda ho slovenska trobojnica uradno priznana in to od najmočnejše sile v Evropi — od Velike nemške države. Slovenci bomo s tem dejanjem dobili priznanje, da tudi naš narod spada v veliko
evropsko skupnost, dano nam bo potrdilo, da je naša borba, ki jo vodimo že več ko dve in pol leti zn rešitev in obstanek našega naroda in zn uničenje komunističnega zlu, pravilna in pravična.
Zaprisega naših hrabrih domobrancev, ki na mrtvi straži varujejo slovenski dom in vse tiste vrednote, ki so skozi več kot tisoč let dvigale in ohranjevale noš narod, pa bo vsem in vsakomur izpričala, da je slovenski fant, slovenski mož, ki je v najusodnejši uri svojega naroda stopil na bruiiik domačije, trdno odločen v zagrizeni in ne-
odjenljivi borbi do poslednje kaplje krvi braniti svojo slovensko dojbovino
S »red rdečim požarom. Slovenski doino-iranec ne bo prej odložil pušjte, dokler ne bo naš narod prost vsegn komunističnega nasilja, dokler ne bo krvavi prapor srpu in kladiva klonil pred ne-omndcžcvano slovensko zastavo
Ljubljančani!
Dokažimo s svojo udeležbo pri dviganju zustav in v času pohoda naših domobrancev skozi mestu da sino z njimi eno, da z njimi eno čutimo in eno mislimo. Vsi, prav vsi se strnimo ob naših domobrancih in Izpričajmo pred vso javnostjo svojo narodno, slovensko zavest!
Ureditev delovnih razmer v Nemčiji
Nemčija je po prvi svetovni vojni preživljala svoja črna leta. Takrat pa se je pojavilo narodno socialistično gibanje, ki je v razmeroma kratkem času popolnoma osvojilo množice nemškega naroda in zmagalo. Narodna socialistična revolucija jc zmagala brez prelivanja krvi, dasiravno je bila borba ogorčena in težka. Premagati je morala staro miselnost in stare življenjske oblike. Tisti, ki so imeli v rokah vse gospodarstvo in v zakupu vso politiko, se niso dali kar mirno upokojiti, saj so bili prežeti z duhom gospodarskega in političnega liberalizma bili so trdni pristaši zlagane demokracije. Delovni narod je občutil vso strašno pezo kapitalističnega suženjstva, jc pa tudi hitro spoznal, kaj mu bo nudil narodno socialistični program, kakor hitro bo uresničen. Zato so se tudi delavske množice z navdušenjem oklenile novega gibanja in šle v boj, pripravljene na težke žrtve.
Tudi naše delavstvo danes išče in tip-lje za tistimi novimi življenjskimi oblikami, ki naj mu po teh težkih in krvavih dneh prinesejo tako zaželene svoboščine, pravice in toliko tvarnih dobrin, da sc bodo dvignili s sedanjega negotovega življenjskega položaja, v katerem se danes premetavajo in bodo imeli več zaupanja, da bo po njih smrti vsaj malo poskrbljeno za tiste, ki jih zapuste.
Prepričani, da bomo delavcem ustregli, prinašamo ta kratek sestavek o ureditvi delavskega vprašanja v Nemčiji.
Zakon o ureditvi nacionalnega dela
Ko je narodno-socialistično osvobodilno gibanje premagalo liberalno gledanje na osnovna življenjska vprašanja v nemškem narodu, je moralo ravno radi tega nasprotnega gledanja na ta vprašanja ustvariti popolnoma novo delovno pravo, ki je globoko preuredilo vsa osnovna vprašanja dela.
V letih od 1933 do 1937 so bile Izvršene velike spremembe na področju delavskega prava. Med najvažnejšimi zakoni te dobe je »Zakon o ureditvi nacionalnega dela«, s katerim so rešena osnovna organizacijska načela ter zaščitni in socialni ukrepi narodnega dela. Glavno načelo tega zakona je, da se mora vse delo vršiti složno med delodajalcem, ki je vodja obrata, ter delavci in nameščenci za napredek obratnih smotrov in za skupno korist naroda in države. Iz tega osnovnega načela so potem izpeljane pravice in dolžnosti podjetnikov ter pravice in dolžnosti delavcev, vse to seveda pod nadzorstvom državnega zaupnika, ki je nadzorni organ države in izvrševalec smernic in navodil državnega ministra za delo. Tako je vse delo enotno vodeno po velikih načelih in po smotrnosti, ki je bistvo vsakega dirigiranega gospodarstva.
Vodia obrata odloča o vseh obratnih zadevah, ki se tičejo posameznega obrata. V prvi vrsti mora skrbeti za dobrobit delavstva, ki pa mora napram vodji obrata varovati zvestobo. Tako za delavce, kakor za vodio obrata, ki bi se prekršil proti določilom tega zakona na ta način, da bi zlorabljal svoj položaj, da bi izrabljal delavce ali jih žalil, so določene kazni. Vodjo obrata je mogoče kaznovati celo s tem, da se mu odreče sposobnost, da bi bil vodja obrata. Taki prestopki se smatrajo, kot prestopki proti socialni časti in se obravnavajo in kaznujejo po častnem sodišču.
Delavski zaupniki
Vodju podjetja, ki ima dvajset zaposlenih delavcev, so prideljeni iz vrst delavcev delavski zaupniki, ki tvorijo skupno z vodjem obrata in pod njegovim vod-
stvom zaupniški svet. Njegova glavna naloga je, da poglablja medsebojno zaupanje v obratu, da se posvetuje v vseh važnih zadevah, ki zadevajo izboljšanje delovnega uspeha, ureditev in izvedbo delovnih pogojev, izpeljavo obratnega reda, izboljšanje zaščitnih naprav, pojačenje medsebojne složnosti med delavci in podjetjem itd. Vse delo pa mora vršiti zaradi skupne blaginje vseh članov podjetja. Zaupniški svet odstranja tudi spore, ki bi se pojavili v podjetju. Delavski zaupniki so voljeni iz liste, ki jo sestavi vodja podjetja sporazumno z narodno-socialistično celično organizacijo. Ce ne bi prišlo do izvolitve delavskih zaupnikov iz kakršnega koli razloga, lahko državni zaupnik postavi potrebno število delavskih zaupnikov.
Delavskim zaupnikom službe ni mogoče odpovedati, razen ob popolni ukinitvi obrata. Pač pa državni zaupnik lahko razreši delavskega zaupnika te častne dolžnosti, radi stvarnih ali osebnih razlogov, zaradi katerih nc bi bil primeren za to častno službo.
2e iz teh kratkih vrstic je razvidno, kako so zaradi obče blaginje skrbno in smotreno določene pravice in dolžnosti vseh delujočih. Radi dosledne državne kontrole je izključena vsaka samovolja tako od strani delodajalca kakor od strani delavcev.
Državni zaupniki
Državni zaupniki so državni uradniki, ki so imenovani od državne vlade, da v večjih gospodarskih pokrajinah nadzorujejo delo podjetij. Vezani so na navodila in smernice državne vlade Kako važno nalogo imajo, je razvidno iz nekaterih njihovih dolžnosti, n. pr. nadzorujejo in sestavljajo zaupne svete, nastavljajo in odstavljajo delavske zaupnike, odločajo o nameravanih odpovedih delavcev, pazijo na izvajanje določil delavskega reda, sodelujejo pri delavskih častnih sodiščih, obveščajo vlado po dobljenih navodilih o vseh socialno političnih zadevah. Vse te naloge pa imajo namen, upostavljati in ohranjevati delovni mir v vseh podjetjih njegovega področja.
Tarifni in delovni red
Važno orodje pri ureditvi delavskega vprašanja sta tarifni in delovni red. Tarifni red izdaja državni nadzornik dela z lastno odgovornostjo. Po prejšnji zakonodaji je bil tarifni red odvisen od slučaja, novi zakon pa postavlja v ospredje lastno odgovornost najbližjih soudeležencev in tako tudi delodajalcu vrača častno mesto. Podjetniki se med seboj ne morejo izigravati s tarifnimi redi, državni nadzornik, ki jih sestavlja, pa ima pred očmi gospodarsko zmogljivost in sposobnost vseh podjetij na svojem gospodarskem ozemlju, zato je tudi mezdno vprašanje pravično urejeno za obe stranki. Tarifni in delovni red morata biti pismeno izdana. V glavnem morata vsebovati sledeče določbe: Začetek in konec rednega dela in odmorov, čas in način izplačevanja mezd, osnovna določila za akordno delo in akordne mezde, določila o vzrokih zaradi katerih je mogoče odpovedati delo brez odpovednega roka, določila o višini mezd, o preureditvi podjetja, o zaščitnih ukrepih proti obratnim nezgodam, o obveznem najmanjšem zaslužku, o plačilu nadur itd.
Častna sodišča
Vsak deloven človek v Nemčiji nosi popolno odgovornost za pravilno in vestno izpolnjevanje svojih dolžnosti. Vsak sc mora s svojim obnašanjem izkazati za vrednega delavca na tistem mestu, kamor je postavljen. Stalno si mora biti svest
svoje odgovornosti, da svojo polno moč posveti službi obrata in da se podredi skupni blaginji. Skupna blaginja delovne skupnosti in naroda mora biti smoter slehernega delavca in podjetnika. Prekrški proti interesom skupnosti se smatrajo za prekrške proti socialni časti in se zato obravnavajo in kaznujejo po častnih sodiščih. Pred ta sodišča so postavljeni delodajalci in delavci. Prestopki proti socialni časti so n. pr. izkoriščanje funkcije napram podiejenim, kalitev obratnega miru, izzivanje in poseganje v vodstvo obrata, zmanjševanje skupne dobre volje v obratu, neosnovane pritožbe proti vodstvu obrata, izdajanje poslovnih in obratnih tajnosti. Kazni se izrekaio po veličini prestopka od opomina do odnusta. Častna sodišča so odrejena za vsak okraj nadzornika dela, razprave pa so javne.
Zaščita proti odpovedi
Posebno važno poglavje zakona o nacionalnem delu, je zaščita proti odpovedi službe. Ta zaščita nastopi že po enoletnem delu pri istem delodajalcu. Ce je takemu delavcu služba odpovedana, se delavec lahko pritoži na delavsko sodišče, in sicer po 14 dneh po prejemu odpovedi. Kjer je v podjetju urejeno delavsko za-unništvo, mora pritožbo pregledati delavsko zaupništvo in na pritožbi označiti, da jc bilo posvetovanje glede nadaljnje zaposlitve brezuspešno.
Ko sodišče delavcu ugodi, mora z uradnim odlokom o tem obvestiti delodajalca, da ga ta ali spreime''nazaj v delo, ali pa plača v odloku določeno odškodnino, ki pa ne sme presegati */tj povprečnega let-
nega zaslužka odpuščenega delavca. De' lodajalec se mora na tak odlok odločiti i v treh dneh. Ce ne odgovori, je pokazal, da se je odločil za odškodnino. Ce pa delavca sprejme nazaj v službo, mu je dolžan izplačati vso redno plačo od dneva odpovedi do ponovnega nastopa v službo.
Samostojna delavska sodišča
Vsi delovni spori, ki navzlic skrbni ureditvi dela nastajajo, se obravnavajo pri samostojnih delavskih sodiščih, ki se dele: v sodišča prve stopnje, to je delavska sodišča, v deželna in državna sodišča. Pod ta sodišča spada sojenje vseh zadev v vprašanju dela, vsi spori med delodajalci in delavci iz delovnega ali učnega razmerja in iz tega izviraiočih posledic. Ta sodišča so pristojna ce o za sojenje civilno-pravnih sporov radi nedovoljenih dejanj, če so v zvezi z delovnim ali učnim razmerjem.
Zakon o domačem delavstvu
Medtem ko je zakon o nacionalnem delu uredi delo v večjih obratih, se je pri domačem delavstvu začela razvijati posebna škodljiva konkurenca, ker tam ni bilo urejeno niti vprašanje zaslužka, niti socialno-politično in zavarovalno zakono-dajstvo. Zakon o domačem delavstvu pa je odstranil vse tiste nesocialne in izko-riščevalne metode; vse nepravilne razdelilne načrte delovne sile, in tudi to področje podredil gospodarski skupnosti celote po načelih zakona o nacionalnem delu, V podrobni zakonodaji domačih delavcev so obsežene vse pravice posameznega mezdnega delavca.
To so najvažnejša določila zakona o nacionalnem delu, ki je rešil organizaciio dela, varnostnih odredb, tarifnih pogodb, odpovedi, delovnih redov itd. S tem zakonom je dokončno pravično urejeno vprašanje dela in kruha. Seveda pa je še ostala socialno zaščitna zakonodaja zelo obsežna, učinkovita, prva v Evropi.
Ta bežen pregled pa je tudi lep nauk', da je mogoča uspešna rešitev delavskega vprašania brez vsake komunistične revolucije. Treba je. da imajo narodi in delavski voditelji resnično voljo, smisel in sposobnost tudi v gospodarskem življenju napraviti red Seveda je tako delo zvezano s celotno preusmeritvijo vsega življenja poedincev in družbe Toda treba se bo odreči marsikateri zasebni želji in ugodnosti svoje osebne interese podrediti interesom obče blaginje. To je zahteva novih dni, katerim gremo naproti. Nemčija ie dokazala, da ie to mogoče doseči tudi brez prelivanja krvi in še celo v kratkem času.
Predavanje o umetnosti na Primorskem
V torek je umetnostni zgodovinar prof. dr. Fr. Štele predaval profesorjem o umetnosti v našem Primorju. V bogatem predavanju je podrobno označil zgodovino umetnostnih tokov, ki so vplivali na ta del naše zemlje.
Predavatelj je v uvodu poudaril, da so spomeniško gradivo Primorske dviga ne-le na slopnjo našega zanimanja temveč1 celo na stopnjo sjilošnega interesa predvsem zaradi lege, ki razmejuje dva važna vpliva italijanske in severne umetnosti. Obe ti sili si stojita na videz še ostro nasproti v primorski Istri in spodnji Soči. v Trstu pa dosegala po-nvirjenje vseh nasprotij in disharmonij. Narodnostna meja med Italijani in Slovenci je namreč več ali manj tudi meja dveh umetnostnih izrazov.
Po vplivu teh dveh izrazov hi mogli razdeliti naše Primorje v tri pasove, ki značilno kažejo prehode in mešanja različnih struj evropske umetnosti. Prvi pas obsega Furlanijo in obmorsko Italijo, drugi pas gre po beneški Sloveniji' lia Brda, Kras s Trstom nekako do železnice Št. 1'eter-Reza, ozemlje severno odtod pa tvori tretji pas. V drugem pasu 6e elementi obeh tipov križajo. Lahko rečemo, da je severni značaj močnejši od benečanskega, kar se zlasti opazi v trdoživosti gotskih oblik v cerkveni arhitekturi. Razumljivo je zato, da jo jedro umetnostno zgodovinskega problema pfav v drugem pasu.
Zanimivo je tudi, po katerih poteh so prodirali umetnostni vplivi. Za benc-čansko smer je jasno, da prihaja predvsem preko morja in Furlanije. Glavna pot za prodor sta bila nedvomno Kras in notranja Istra. Vendar so skoraj vsi ti vplivi zamrli že v drugem pasu. Srednjeevropski vpliv pa se je širil preko Gorenjske v severno Goriško in na jugozapad. Predor beuečanskcga vpliva
se je čutil v Ljubljani predvsem zn časa baroka, kamor je prodrl preko Krasa in se iz delavnic Cusse,. Misleja in Rob-be širil proti Zagrebu.
Primorje Je dokaz, kako politične razmere kake dežele vplivajo tudi mi njeno umetnostno smer. V Primorju so pustile umetnosti vseli onih narodov, ki so bili s to zemljo v politični zvezi, svojo sled in vpliv. Mnogi zgodovinski spomeniki kažejo sled antičnokrščanske, nato bizantinske in posebno longohard-ske umetnosti, ker so njene primitivi-zirane oblike Slovanom najbolj ugajale.
Predavatelj je nato označil celoten razvoj umetnosti na Primorskem s .kratkim pregledom stavbarstva, ker prav arhitektura je pogosto noslteljlca skupne likovne umetnoste kulture. Različne možnosti severnega z gozdom po-sraslega alpskega sveta in Krasa na jugu so vzrok, da se stavbarstvo po materialu ni moglo enako razviti.
Predavanje je nato prešlo na prerez vplivov in značilnosti gotske, renesančne in baročne umetnosti, katerim se pridružuje še tržaški klasicizem. Ker je po svetovni vojni postala Italija gospodarica teh krajev, se je obnavljanje . razrušenih zgradb vršilo po enotnih načrtih enega vpliva.
Predavanje jo bilo dokaz, kako moremo spoznati deželo in njen značaj prav po sadovih in posebnostih v likovnih umetnostih. Predavatelj je pokazal vso množino svojega znanja v takih podrobnostih, da je bila za dobro sleditev potrebna največja pozornost.
Danes nam je postala Primoirska spet bližja, kot nam je bila še pred nedavnim. Zato je bilo tem zanimive,je slediti izvajanjem predavatelja, ki je znan strokovnjak tudi v poznanju umetnosti Primorske, o kateri je že pred leti izdal razpravo v posebni knjigi.
slove mreže
svetom
S sklenitvijo pakta med Anglijo in Rusijo dne 3i. avgusta 1907 je dobila Anglija na eni strani resnega zaveznika proti prebuja jočemu se Vzhodu, na drugi struni pa jc odstranila nevarnost zbližanja med Rusijo in Nemčijo, l/.oliranje Nemčije in priprave za bodočo vojno, za katero so vedeli voditelji angleške, ameriške in francoske politiko, so se vršile s polno paro, potem ko jo bil uničen rusko-nemški sporazum. Niti Nemčija, niti Rusija se nista tega zavedali in se za tak primer pripravljali. Obe sta bili prepričani, da sc bosta Evropa in ves svet izognila vojni nevihti.
Zviti Albion pa je ukanil svoje sovražnike in tudi svoje prijatelje, zavezniško Rusijo. Že leta 1912 je bil sklenjen umor Francu Ferdinanda, ki se je mogel izvršiti šele junija 1914 in ki jo bil povod zn začetek igre. prve svetovne vojne, /e aprila 191 \ so začeli v angleški banki zbirati rezerve zlata, nakupovati živila ter jih kopičiti. Začeli so najemati prostovoljce terasi zagotovili prostore zn nngleške čete v Franciji za dobo treh let.
Ko so se začeli zbirati po umoru Franca Ferdinanda temni oblaki nnd Evropo, je ruski zunanji minister Sa-zonov kot naivnež verjel in upal, da Anglija nc bo dovolila kršitve evropskega ravnotežja in da bo preprečila vojno. Toda Anglija daje po siru Gre-yu izogibajoče se odgovore, ne priporoča ničesar, ne odsvetuje ničesar. Istočasno mobilizira svojo armado in mornarico. Ruski diplomati so mirno in brez ugovora stopali za spretnimi angleškimi diplomati in delali vse, kar so ti od njili zahtevali.
Vodilne osebnosti ruske politike in ruski generalni štab sc niso zavedali splošnega mednarodnega položaja in seveda tudi niso mogli spregledati ciljev in nalog, ki so jih predvidevali v bližajoči se vojni »prijatelji« oziroma sovražniki Rusije. Medtem pa si je Anglija jasno predstavljala sledeče cilje: I. uničenje nemške trgovske in vojne mornarice, 2. uničenje naraščajočega vpliva Neinčijj nn Bližnjem in Daljnem vzhodu, nn Kitajskem ter odvzem njenih kolonij, 3. zadati Nemčiji nn kopnem takšen udarec, da nc bo mo-
gla obnoviti svoja mornariška podjetja, 4-. polastiti se Bagdada, Jeruzalema, Damaska, Mossula, Arabije, Irana in Egipta.
Tako se je zapletla Rusija v popolnoma nepotrebno in zanjo samomorilno vojno. Rusija je pozabila ali ni hotela pomniti vse to, kar je z njo delala Anglija še izza časa napoleonskih vojn pa tja do nesrečne rusko-japonske vojne. (Nn pr. krimska vojna, izigravanje Rusije leta 1878 itd.)
V evropski vojni je padla vsa teža bojevanja na Rusijo. Angleži so ji pošiljali spočetka manj vredno blago, ki ga sami niso mogli porabiti, pozneje pa so ji odrekli vsako pomoč, načrtno prekinili vojaške operacije pri Dar-danelah, da ne bi prišle ožine v ruske roke, in že delali priprave za uničenje Rusije. Anglija jo bila zainteresirana na oslabitvi Rusije, ne pa nn povečanju njene moči. Vojna je bila za Angleže in jttdomasone sredstvo, s katerim naj se oslabita Rusija in Nemčija. Glede Rusije so imeli sledeče, cilje: I. da oslabe politično in vojaško moč Rusije, da se s tem uniči nevarnost ruskega vpliva v Indiji in da si Anglija odpre gospodarski vpliv v bogatem Tnrkcstanu; 2. dn uniči vpliv Rusije v Iranu in nn Knvknzu; 3. da si zagotovc nadVlado na Sredozemskem morju in nn Bližnjem vzhodu; 4. da končno izrinejo Rusijo iz Mandžurije ter uni-
čijo njen vpliv na Kitajskem in na obali Tihega oceana; 5. da razčlenijo Rusijo nn celo vrsto malih držav _(La-fvlja. Estonska. Letonska, Finska itd.), ki bi prišle pod gospodarski vpliv Anglije: 6. da ustvarijo s pomočjo omenjenih držav (Poljska itd.) odbijač med zapadno i" vzhodno Evropo; 7. da narctfe iz. Rusije političnega slabiča.
Cilji in usmerjanje Anglije so se ujemali 6 cilji in željami svetovnega judovstva, ki je pripravilo in vodilo prvo svetovno vojno. Judje so imeli pri tem še načrt, da ob tej priliki zre-volucionirajo in zboljševizirajo Rusijo ter sc je popolnoma polaste kot orodja za nadaljnje podvige. Šlo jim je zn ustanovitev lastne judovske države v Palestini in za dosego položaja naddr-žavne 111 nailkapitnlistične sile. Ta svoj cilj so dosegli skoraj v polni meri. V R lisi j i so mogli njih ngenti izvesti ono strašno revolucijo, v kateri je izgubilo življenje nad 10 milijonov ljudi. Ponižali ter ustrahovali so rusko ljudstvo z. nato sledečo lakoto, ki je spet zahtevala nad 20 milijonov žrtev.
Anglija se je zahvalila Rusiji zn milijone izgubljenih ruskih življenj — z grozno ceno umorov, ponižanj, osrn-močenjn in suženjstva ruskega naroda. Zmagala je genialna politika »svobodne Anglije« (Judov in judomasonov).
Anglija jc kmalu sklenila trgovski sporazum 1. boljševiško' vlado, kupovala v Rusiji razne stvari in s tem
podpirala ropanje, tatvine ter izvoz naropanega blaga, bvserov, zlatnine in podobnih zakladov. Tako so prišli Židje v Angliji, Franciji in Ameriki v posest ruskih biserov. Na podoben način so Judje odnesli za časa vlade Bela Kuna na Madžarskem velike množine zlata in dragocenosti. V Španiji so izvršili roj), ki nima primera v zgodovini, ko so miličniki v Madridu na 80 tovornih avtomobilih odpeljali vso zlato iz državne banke v Knrtageno, ko so se rdeči polastili zlata drugih bank, v I a m 1 j a 1 i v zasebne blagajne, se polastili okraskov in draguljev ter odnesli samo zlata za 3 miljard pezet. Da so imeli Judje svoje prste vmes in dobili velik del zlata in draguljev, jc več ko gotovo,
V svoji domišljavosti in zanosu zaradi doseženih uspehov niso upoštevali angleški mnsoni tega, dn so oni Ie poslušno orodje svetovnega judovstva, dn bo zlom Rusije izzval svetovni razkroj, ki bo končno objel tudi Anglijo. Po revoluciji v Rusiji, ki je bila organizirana od svetovnega judovstva, sc je zveza med tema zaveznikoma nekako pretrgala. Anglija je hotela izkoristiti Palestino kot odbijač proti Indiji, in to je izzvalo zelo ostro kritiko ter razočaranje nn strnili cionistov. Vprašanje Palestine ni bilo zadovoljivo rršeno zn judovske interese in je postalo med njima — jabolko ra/.dora.
Medtem ko domobranstvo razvija slovensko zastavo...
S peterokrako zvezdo onečaščena slovenska zastava »Levstikove brigade« — zaplenjena
Velike Lašče, 18. aprila.
Domobranci i« Velikih Lašč, ki neumorno zasledujejo komunistične tolpe po okoliških hribih, so dosegle te dni izreden uspeh. Napravili so sunek proti Sv. Gregorju.
Sv. Gregor s svojimi raztresenimi in majhnimi vasmi je bil kaj pripraven kraj za skrivanje komunistov. Zato so ta kraj uporabljali kot izhodišče vseh napadov na Vel. Lašče. Odtod so tudi hodili napadat kolono. Te dni pa so jih sredi noči presenetili domobranci. Iz ene strani so odprli oceni "a vn« "i drugo stran pa so postavili zasedbo. Uspeh je bil presenetljiv: predramljeui komunisti so nekaj časa vpili in tekali po vasi, nato pa so tekli naravnost v zasedo. Tam so bili nekateri pobiti, drugi pa ujeti. Mnogo se jih je skrilo po hišah. Ko se je zdanilo, so domobranci prešteli plen in mrtve.
40 komunistov — med njimi <lva po-litkomisarja — je bilo ubitih. Zajetih je bilo °A komunisiov in ena komunistka in 18 konj in mul. Od orožja sta posebno važna dva minometa in več težkih strojnic. Ko so skriti komunisti videli, da se ujetim »tovarišem« nič hudega ni zgodilo, so z dvignjenimi rokami prilezli iz skrivališč in se predali. Med njimi je bilo tudi nekaj >ba-doglievcev«, ki jim je predaja poleg izdaje že kar nekaj vsakdanjega.
Domobranci so se dolgo zamudili pri pregledovanju zaplenjene vojaške opreme. V neki hiši so našli vso »pisarno« Levstikove brigade«. Komunisti so pustili vse — tudi zaupne akte— in celo šlampiljko.
Zapustili pa so tudi brigadno zastavo. Ta zastava ne napravlja vtisa posebne slave. Je to slovenska zastava s Titovo zvezdo v sredi. Zanimivo je, da je vsa zamaščena, kar priča, s čim so se komunisti največ bavili.
Dasi pa zastava ne nosi znakov boja in junaških dejanj, ima vendar svojo zgodovino. Ko »e je v jeseni lela 1948 mudila v Laščah »Levstikova brigada«,
Das Drama »Azazel« im Theater: Herr Jan a s Juda, Herr V. Skrbinšek als Jool. — Pregljev »Azazcl« v Drami: g. Jan kot Judež, g. V. Skrbinšek kot Joel.
so si stari borci zaželeli zastave. Blago zanjo je dala znana badoglievska vla-čuga in komunistična dobrotnica Per-kovičeva. Narodne dame so jo sešile. Slovesno je bila razvita pred spomenikom velikega Slovenca Frana Levstika, na trgu v Velikih Laščah. Nato je vodila komuniste iz »borbe v borbo«, od »zmage do zmage«, dokler ni v poslednji »zmagi« oslala sama in prišla v roke domobranreni. Ti so izmed poslednjih še živečih komunistov nekdaj slavne »I^evstikove brigade« določili zastavonošo. Ta jo je na čelu sprevoda ujetni-
kov nesel v Velike Lašče prav pred spomenik, kjer je bila komaj pred (i meseci razvita. Vsi Laščam so tul«<i prišli gledat sprevod iu zastavo. Pred s|K>menikom so bili nalo govori. Nek ujet komunist se jc javil k besedi in povedal, da taka vojska, ki izgubi svojo zastavo ni nobena vojska več.'.
Zastavo so pripeljali v LJubljano. Tako so komunisti izgubili zastavo, ki so jo onečastili z boljševiško zvezdo, prav v času, ko bodo domobranci razvili neomadeževano, resnično slovensko zastavo.
Veliki domobranski uspehi pri Trebelnem
Ljubljana, 19. aprila.
Že nekaj časa sem so bivale v Trebelnem in okolici številne komunistične tolpe, znane pod imenom »Gubčeva brigada«. Poleg tega jc bilo tam še nekuj tolp iz drugih komunističnih brigad. Komunisti so se tu počutili kar nekam varne. V okolici so te tolpe ves čas hodile ropat in plenit. Čutile so se tako varne, da so pripeljale v vas celo nekaj topov.
Dne 14. aprila pa so novomeški domobranci začeli proti njim napadalno akcijo.
Po celodncvni bitki so bili komunisti poraženi in so se morali razpršiti na vse strani; nili niso mogli odnesti z bojišča svojih mrličev, ki so jih pustili kar na mcslu. Poleg številnih izgub v moštvu pa so doživeli največji poraz v tem, da so jim domobranci zaplenili kar tri topove. Zajetih je bilo tudi 12 banditov in mnogo avtomatičnega orožja. Po vseh vaseh, kjer so domobranci peljali zaplenjene topove, je to vzbudilo mnogo navdušenja. Zlasti veliko navdušenje je nastalo v Novem mestu, kjer so postavili topove na ogled.
Ponovni medsebojni spopadi v tolpah
Grosuplje, 18. aprila.
Dne 14. aprila je komunistične tolpe, ki so se tačas zadrževale na Krki, nenadoma presenetil iz gozda nad vasjo hud ogenj iz strojnic in težkih minometov. Komunisti so vsi zbegani začeli bežati proti Žužemberku, misleš, da gre za domobransko olenzivo večjega obsega. Ljudem so pripovedovali, da. se nc čutijo nikjer več varne in da sc bodo zato morali kmalu umakniti v Belo Kraiino ali celo na Hrvatsko. Ko so komunisti odšli iz vasi, so vsi napeto pričakovali, kdaj pridejo domobranci. Toda domobrancev ni bilo. Ugotovilo se je nato, da je neka druga komunistična razkolna skupina napadla svoje tovariše in jim začela streljati v hrbet.
Domobranci v št. Jerneju
Novo mesto, 17. aprila.
Dne 13. aprila so v St. Jernej prišli domobranci in osnovali stalno postojanko. Ljudstvo jih je sprejelo z velikim veseljem. Takega sprejema domobranci menda še nikoli niso videli. Vse ljudstvo se je ob prihodu domobrancev zbralo na vasi in jim navdušeno vzklikalo. Ženske so fantom postregle z različnimi pribolj-ški. Takoj nato je bilo na trgu javno proti-komunistično zborovanje, ki je rodilo še večje navdušenje. Tako ima sedaj svojo domobransko postojanko tudi St. Jernej, ki je v protikomunističnem boju toliko doprinesel, kot malokateri kraj v Ljubljanski pokrajinL
Das Drama »Azazel« von Ivan Pregelj im Theater. Die Gruppe: Mirjam (Frau Boltar-Ukmar), Suzana (Frau Kralj) und Lia (Friiulein Razberger). — Pregljev »Azazel« v Drami. Skupina: Mirjam (ga. Boltar-Ukmarjeva), Suzana (ga. Kraljeva) in Lia (gdč. Ra/.bergerjeva).
Nekaj podobnega sc je že večkrat zgodilo tudi v okolici Korinja. V vas prihajajo večkrat komunisti in pripovedujejo, da se je tajno organizirala med njihovimi tolpami nekaka razkolna skupina, ki strelja na komunistične tolpe. Pripovedujejo, da večkrat pride do srditih spopadov, ki imajo navadno za posledice veliko število žrtev. Ker tudi od drugod prihajajo podobne vesti, so ljudje prepričani, da gre za razkol večjega obsega.
Predavanje prof. Vebra v Nemški akademiji
Prof. Veber se jo zopet odzval vabilu Nemške akademije v Ljubljani ler je imel v torek ob 7 predavanje o duhovnih osnovali gospodarstva s pogledom na današnji tokove, zlasti komunizem. Predavanje je priredil ler ga v nemščini |>odnl izbranemu občinstvu, ki obiskuje visokosloječe prireditve Lektorat« nemške akademije. Hazvil je svojo zanimivo teorijo o duhovnem in člove-škoosebneni značaju gospodarskih osnov, ko ne gre samo za gospodarstvo kol sredstvo za življenje, temveč je za vrednotenje važno to, kako priti do tega sredstva. Psihološko prinoipielno gre torej za vprašanje »sredstva za sredstvo«. Po tem se človek loči od živalskega sveta, lo je torej duhovna in osebnostna osnova vsakega gospodarskega življenja, ki tako negira dialektični niaterializein ter na njem temelječi komunizem. () predavanju smo v našem listu že pisali ob priliki prvega slovenskega predavanja. Kakor tedaj, je tudi sedaj žel veliko odobravanje. Predavanje je olvoril predsednik ravnatelj II. Svvoboda, udeležili so se ga pa tudi oblastniki nemških vojaških iu slovenskih oblasti, pa tlldi hrvatski konzul prof Baljič ter občinstvo, ki je govorniku čestitalo.
SP0RT
HrvaŠka — Slovaška 7:3 (.1:1). Tod vodstvom dunajskega sodnika BrandvveincrJa sta se sestali v Zagrebu pred 12.000 gledalci zastopstvi Hrvaške in Slovaške. HrvaŠko zastopstvo, ki bo ga tvorili po veČini Igralci Grqdjanskega, Je dominiralo povsem v prvi polovici igre ter doseglo do odmora kar pet golov nasproti enemu golu, ki ga Je zabilo slovaško zastopstvo. V drugi polovici Je hitrost igre ponehala ln Slovakom Je uspelo, da so držali polčas z 2:2 neodločeno, tako da Je končni rezultat 7:3. Navdušeno občinstvo Je spontano vzelo na znanje premočno zmago svojih zastopnikov.
Komunisti mobilizirajo občinske ubožce
Dne 13. aprila ponoči se je skupina komunističnih tolovajev približala samotni koči na Blatu pri Grosupljem. Koču je postavljena izven vasi zraven gozda. Postavil si jo je z lastnimi rokami občinski revež Marinčič Anton, po domače Toncelj. Zgradit si jo je iz blata, vejevja, lesa in slamo ter si je tako napravil bivališče, ki liiu je nudilo zavetje tudi pozimi.
Dne 13. aprila zvečer je prišla do Toncljeve koče skupina komunistov. Zahtevala je od Tonclja, da gre z. njimi. Ta pa je, star in bolehen, vabilo odklonil. Komuniste jo to silno razjarilo. Zlasti divje se je obnašal bivši hlapčič Ladislav, ki je svoj čas lenaril pri raznih gospodarjih po Grosupljem in je bil s ltl leti znan zaradi tatvine. Ta je vrgel v kočo dve bombi. Ker pa nista dosegli zaželenega učinka, je začel streljali noter s strojnico. Toncelj si je poiskal velik železen lonec in si ga je nataknil na glavo ter je tako čepel v kolu. Nekaj krogel je priletelo v železo, a so 6e vse odbile,
tako da Toncelj niti ranjen ni bil. Ko so komunisti videli, da mu ne morejo do živega, so zažgali kočo in odšli. Mislili so, da bo stari revež v njej zgonel. Ta pa je počakal, da je koča prigorela do stropa, nato pa je skočil iz nje in se je rešil v gozd. Komunisti ga sploh niso zasledovali, ker so mislili, da je zgorel.
Tačas pa se je skupina komunistov odpravila na ropanje v Blatno vas. Pri dveh družinah, ki imata pri domobrancih po enega člana, so izropali skoraj vse. Eni družini so vzeli vso obleko, vse žilo. krompir, enega konja, Iri krave, eno te-
i. Drugi družini so par močnih volov,
lico 111 enega junci vzeli: žiito, obleko, žrebra in kravo.
S svojim ropanjem, posebno pa Se z neuspelim poskusom mobilizacije občinskega reveža, so spel, kot že neštetokrat, dokazali, kako se liore za reveže. Ampak tisti občinski revež je pa le tič, da je ostal čisto nedotaknjen pri obleganju cele skupine komunisiov 1
0F je izgubila svoje oporišče na Dolenjskem
Vsak dan skoraj prihajajo poročila o vedno novih porazih komunistov. Pravi, zagrizeni komunisti beže ali se v najboljšem primeru ustavljajo v bran pred domobranci in pri tem doživljajo izgube. Prisilni mobiliziranci pa se poslužijo ugodne prilike, da zbeže in se javijo domobrancem. V Mirenski dolini je 14. aprila tržiška posadka spet pobila 6 komunistov okrog Šl. Rupcrta, pri tem se je 14 prisilnih mobilizirancev javilo domobrancem.
Kako malo razumevanja kažejo Dolenjci za komuniste, se kaže tudi v tem da zelo hladno sprejemajo vse njihove mitinge. Prostovoljno noče iti na te mitinge nihče, kvečjemu s silo dobijo komunisti nekaj ljudi skupaj. Našlo se jc pismo rajonskega odbora OF iz Mirne peči, kjer obveščevalec piše nekemu tovarišu Ikotu: »Poročam ti, da sc je vršil miting v Goriški vasi dne 8. t. m. Udeležilo se je mitinga poleg vojaštva tudi okoli 35 civilistov, mož, žena in deklet, katere smo le s težavo spravili skupaj.«
Iz Stopič poročajo, da so komunisti nad tem krajem sami razstrelili nekaj bunkerjev, ki so jih bili prej sami postavili. Njihovo razslreljevanjc očividno kaže, da nameravajo v kratkem kam zbežali
Gospodarstvo
Hrvatska drž. banka. Izšla je zakonska odredba, po kateri je urejeno vprašanje obrestne mere za vloge denarnih zavodov pri Hrvatski državni banki. Hrvatska državna banka bo na podlagi te naredbe s 1. aprilom 1944 naprej plačevala za vloge na tekočem računu, ki jih imajo zasebni denarni zavodi, 2.3 %, za \loge Poštne hranilnice za 1.25 %.
Cene v Romuniji. Indeks življenjskih stroškov v Romuniji jc znašal na podlagi avgusta 1915 s 100, meseca avgusta 1939 4.045, dobim je v januarju leta 1940 cia-rastel na 4.720, januarja naslednjega leta na 6.223, januarja 1942 11.737. januarja 1943 15.271, januarja 1944 pa 19.376, do februarja letos se |e indeks povišal na 19.COO. Če vzamemo stanje avgusta 1939 kot podlago, dobimo, da so cene od te-
Šola življenja
V življenju so neki zakoni, ki jih nihčo no moro trajno kršiti, ne da hi. pri tem sam trpel škodo. Marsikatera resnica nam v posamezni diihi obledi iu zmaga namesto nje zmota. Todiu iivljoujo hitro prinese kazen za to zmoto. Trda .io ta šola življenja. Za ljudi bi bilo neprimerno pametnejše, če bi sc vedno držali utrjenih resnic in ne hi čakali, du nas šele kazen prisili nazaj na pravo pot resnice. Vendar je ta šola potrebna. Vsaj eno otipljivo merilo inui človeštvo, ila liihko spozna, kaj je resnica, kaj zmota, kaj jo prav iu kaj ni prav.
Po loj (rdi šoli življenja je že marsikdo prišel nazaj k priznanju resnice, čo že n<> v svojem nauku, pa vsaj v svojem ravnanju. In ludi lo je nekaj. Spomnimo se samo, kolika zatiranja človeške osebnosti je prinesel gospodarski liberalizem s kapitalizmom. Priznaval ,ic sicer posameznika svoboden razmah, toda svoboden razmah tudi njegovim slabim go-noin, pohlepu pn dobičku, pn oblasti. S tem pa jc dovoljeval zatiranje drugih. Saj je bil uzakonjen gospodarski nauk, da jc dovoljeno bližnjega izrabljali v svobodni tekmi. In lako je zgotltnina razmaha svetovnega kapitalizma zgodovina zatiranja deluvčeve osebnosti. Koliko surovo gospodo« a I nost i nad tlela*, skimi množicami, koliko ciničnega izrabljanja jc poznal pni kapitalizem. Prav. nič ii i znal ceniti delat ca. njegovo osebnost, njegovo delo. prav nič ni spošlotal lega, kar je bilo delavcu sveto: njegove vere, njegove družine, njegove narodnosti, Pa sc jc obrnilo. Zgolj po svojih gospodarskih kalkulacijah so prišli veliki iniliistrijci do lega, ila imajo ogromno gospodarsko škodo, če zalrcjn osebnosti listih, ki jim v podjetjih delajo. In danes imamo žc za celo knjižnic« stro-kovnih psiholoških in orgaiiizalornih drl. ki naj iniliislriirc ure. kako dvigali osebnost njih nameščencev, tlfe, da ie treba deluvra spoštovali, znali cenili njegovo tlelo in mu izkazati priznanje, d.t jc treha spoštovali lo, kar jo delavcu sveto in m ii to spoštovanje tudi pokazati.
Ni jih pripeljala do lega spoznanja kakšna človekoljubnost; daleč so otl lega, da bi razpravljali o ceni človeške osebnosti. Življenje samo jih jc prisililo k priznanju in spoštovanju človeške osebnosti v sa j v praksi, čc že no tudi v teoriji.
Nekaj podobnega se jc primerilo boljševikom z ruskim narodom. Kol rctolu-cionarji. ki so boleli stari svet kar Je* noč podreti, so mislili, da so zgodovina ruskega naroda začenja šele z njihovim nastopom in tla lahko na i>ii preteklost ruskega naroda razlijejo svojo gnojnico. Smešili sn torej carsko zgodovino ruskega nnroda in blatili velike može. ki jih je ruski narod spoštoval. Pa tudi narod ima v nekem pomenu svojo osebnost in pričakuje, da ho vsakdo lo njegovo osebnost spoštoval. To narodovo osebnost tvori vsa narodova preteklost, njegova zgodovina, veliki molje, ki so včasih narod vodili in iiiii služili, iu vse, kar je narodu sveto. In ruski narod ni mogel prenesli, dn hi mu boljševiki njegovo osebnost blatili. Zakrknil so je in sc zaprl vase. Proti tej bolezni pa ni drugega sredstva, kol ila so narodu približaš z ljubeznijo, ila pokažeš spoštovanje tlo teli narodovih vrednot. Itoljševiki so morali popustiti, in ker ruske preteklosti niso smele blatili, re niso boleli naroda odbili od sebe, so jo potvnrili in jo v svojih knjigah prikazujejo kot revolucionarno. Boljševiki so daleč od tega, da bi spoštovali rusko preteklost, rusko veliko može in rusko tradicijo. Toda življenje je močnejše kot zmotne boljševiške teorijo in zato si boljševiki danes upajo rusko preteklost samo potvarjati, ne drznejo se je pa blatiti in smešiti. Takih iienaruviiosli, kol jc zatiranje narodove osebnosti, vsebuje boljševiški sistem vse polno, in ker od vseli ne ho odstopil, ho gotovo zgrniel v polom.
Po kazni se zopet vračamo k resnici. Totla marsikaj jc za liste, ki so proti resnici grešili, že prepozno. Drugi se iz njihovih polomov lahko učijo, kako (rila in dosledna jo šola življenja in koliko trpljenja in razočaranja si lahko prihranimo, čo sn oklepamo priznanih in utrjenih resnic.
daj do februarja 1944 narasle za 484.5?i/. Najbolj stalne so še cene živil, dočim so najbolj naraste cene tekstilij.
KULTURNI OBZORNIK
J. Pucelj: Jezus, moj prijatelj
Pri Ljudski knjigarni je izšla v priredbi župnika Janeza Puclja, znanega katehista, lepa lična knjižica »Jezus, moj prijatelj«. Je to knjižica za najmlajše obiskovalce Jezusove ter navaja mladino, naj vsaj enkrat na dan za trenutek stopi v cerkev iu naj se pogovori z Bogom v pričujočnosti svetega iiešnjcga Telesa. Tu so kratki obiski za vsak dan meseca (trideset), v katerih otrok najprej pozdravi Jezusa, nato prebere premišljevanje, kako njemu govori Jezus, na kar mu on odkrije z. vso zaupljivostjo svoje srce ter obljubi, da bo la dan napravil kakšno majhno dobro delo. Nato pozdravi Jezusa in Marijo ter se poslovi za en dan. Ti obiski so ]>risrč;io pisani ter prilagojeni duševni razvitosti ljudsko šolskih otrok. Tako se otrok navaja k l>ogoljubnenui življenju. Vsi kateheti, pa tudi starši in vzgojitelji bodo radi segli po tej knjižici. (Cena broš. 15, vez. 30 lir.)
Slovenski učitelj (štev. 1—3. I. XLV, 1944. Vsebina: Temelji in cilji bodoče slovenske šole (predavanje na občnem zboru Slomškove družbe 1943). — D. Puš: Viri vzgoje in izobrazbe na deželi. — Verouk VI. — V. Brcimen: Bodimo značajnil — llmrl je mož. — spominu + dr. Breznika, slovenskega slovničarja (napisal dr. Joža Lovrenčič). — Kott Ela: Moji otroci in njih vzgoja. — Po-
ročilo o obenem zboru Slomškove družbe I. 1943. — Mišjakov Julče — 70 letnik (po Slovencu). — Duhovni svetnik p. Arhangel Apej upokojen. — Grad Boris: Gospodu Alojziju Peterlinu, okraj, šolskemu nadzorniku v Kočevju — v slovo. — Književne vesti. — Tu ocenjujejo nove knjige dr. Lovrenčič, Botri 8 Grad, P., dr. Gorjanec, Kune, X., š. Fr. L. — Na platnicah pa prinaša psihološke in pedagoške misli iz del literarnih veleumov, to pot Dostojevskega misli iz. Zapiskov iz mrtvega doma. — To glasilo katoliških vzgojiteljev in Slomškove družbe v Ljubljani, ki izhaja sedaj že 44. leto. iz srca priporočamo. (Cena 25 lir, za dijake 20.)
Prigode malega Murenčka
Za velikonočne praznike je izdala knjigarna Schwentner novo slovensko slikanico: »Prigode malega Murenčka«. Knjigo je ilustrirala in opremila inž. arh. Marija Vogelnikova, ki je otrokom že znana iz »Vrtca« in »Našega roda« pod imenom Marija.
Besedilo pojasnjuje deset slik, ki obsegajo glavne prigode malega Murenčka. Barve so zelo skladno ubrane, ker razodevajo žalost in veselje malega Murenčka. Žalost zavlada v Murenčkovi sobici, ko uvidi, da so gosli polomljene, v gozdu, kjer jokajo uboge Smreke, ker jih grizejo neusmiljeni Lubadarji noč in dan, v mrav-
ljinčjem gradu, kjer biča Rdečekrilnik nesrečno Pikapolonico in na bojišču, kier se vname strašen boj med črnimi in rdečimi Mravljinci.
Veselo razpoloženje pa diha iz slik, ki prikazujejo mravljinčji grad, travnike, po katerih beži Murenček z rešeno Pika-polončico in zlasti na njenem domu, ker se žalostni starši razvesele izgubljene hčerke.
Novost slikanice je ta, da nam upodablja samo majhne živali, predvsem žuželke, kakor murenčka, metulje, pikapo-lončico, čmrlja, mravlje, poleg teh še polža, žabe in rastline. Dosedanje slikanice so nam opisovale le velike živali Prav je, da se tudi pri nas drobno živalice uvedejo v pravljični svet, da se na ta način približajo otrokom.
Pripomniti je treba, da bodo otrokom zelo všeč žive barve. Sploh odseva iz slik in opreme nekaka domačnost, zlasti se v ornamentu opažajo narodni elementi. Skoda je le, da se je cvetni venček z naslovne strani prenesel tudi na notranje, kjer slabi učinek slik, kar pa ni krivda ilustra-torke. Ilustratorka je pričarala otrokom realen svet, ki je popolnoma neprisiljeno odet s pravljičnim svetom drobnih živalic in rastlinstva.
Besedilo, ki ga poživljajo risbe, je oskrbela gospa Milica K i t e k , katero otroci tudi že poznajo iz mladinskih listov. Pripovedovanje je dovolj živahno, preprosto, privlačno in brez tiste največkrat prisiljene mevžarije, ki se pogosto javlja v mladinskih kniigah Jezik jc sodoben in razumljiv. Stil je uglajen in
brez prisiljenega otroškega pačenja. Stavki so večinoma sestavljeni, a ne pretežki.
Posebej je treba poudariti, da je slikanica popolnoma domače delo.
Osmerobarvni tisk in opremo je izvršila litogratija Cemažar. Prigode malega Murenčka bodo našim otrokom razveseljivo in trajno lepo darilo. -aaa-
Nove skladbe
Vinko Vodopivec: 2 novomašni pesmi. — Za vstop in darovanje sta namenjeni. Besedilo, ki jc kar dobro, sta oskrbela St. Stanič in Ljubka. V skladbah je pa ves Vodopivec, kar ga je in kakršen je, in sicer po svoji na|boljši strani: živahen, melodiozen, krepak, v melodiji in harmoniji vsakomur razumljiv, po domačnosti in ljubkosti vsakemu srcu mil. Zelo mogočno učinkujejo enoglasna mesta; moškim pevcem pa tudi poslušalcem bo v drugi pesmi posebno ugajal enoglasni in dvoglasno stopnjevani nastop samo moških glasov. Zlasti bo ena ali druga pri slovesnih mašah primerna z?, vložek po recitiranem ofertoriju. Za slovesni vhod se bo vsaj v ljubljanski škofiji morala po cerkvi še vedno razlegati stara, nad vse častitljiva ih priljubljena Rihar-jeva: »Novi mašnik, bod' pozdravljen!« Saj pričujoči skladbi tudi ne namerjata kaj izpodriniti, ampak zlasti vrzel sredi slovesnosti izpolniti. To nalogo bosta pa odlično izvrševali; prav posebno šc pri tihih novomašnih mašah.	Ki.
Miha Z e g a : Radui se, Kraljica! — Moški zbori bodo z navdušenjem se-
gli po tej — čeprav zelo preprosti, pa vendar tudi zelo učinkoviti, nekoliko starejši skladbi primorskega, nam doslej neznanega skladatelja Z e g a , nekdaj učitelja na Tolminskem, prijatelja Danila Fajglja, ki jc znan zlasti kot odličen orgelski skladatelj. Moč skladbe jc predvsem v izraziti, krepki melodiki, ki se v srednjem delu umiri v mehko prošnjo: »Prosi za nas Boga«. — Pa tudi harmonično se živahno razvija in stopnjuje. Skladbo zelo bogate deli s preprostim kontrapunktom, se pravi: bolj z videzom in rahlim občutkom kontrapunkta, ki pa svoj zelo poživljajoči namen dobro dosegajo. Zlasti v mikavnem sklepu. Tam enemu glasu, ki glavni motiv aleluje vselej sam »naprej« zapoje, s kratkimi krepkimi sunki zmagovito priudarja ves zbor in tako vso skladbo ognjevito konča.* (Seveda se koncc ne sme peti decrcscendo.) Vredno peti.
Ki.
* Čc bi se skladba takole podaljšala, bi bil koncc šc mogočnejši1
----1
n^pimEi
ia.
a - le - lu • ja.
iiliMiiiP
Današnje slovesnosti
Spored četrtkovih svečanosti
1.	Zjutraj oh 7 bo budniea domobranske godbe in častne čete po sledečih ljubljanskih ulicah: Srednja tehnična šola, Gorupova ulica, Ob Gra-daščici, Milje, Emonska cesta, Napoleonov trg, Vegova ulica, Kongresni trg, Šelenburgova ulica, Prešernova ulica, Triiuostje, Stritarjeva ulica, Pred škofijo, Kopitarjeva ulica, Zmajski most, llcsljeva cesta, Pokrajinska uprava.
2.	Ko bo častna četa prispela pred palačo Pokrajinske uprave in po pri-nodu najvišjih nemških in slovenskih predstavnikov oblasti, bosta na balkonu Pokrajinske uprave na najsloves-nejši način dvignjeni nemška in slovenska zastava.
3.	Po dviganju zastav bo nn Stadionu na Dunajski cesti sv. maša, ki so je bodo udeležile naše domobranske enote skupno s svojimi poveljniki. Po maši bo svečana zaprisega slovenskih domobrancev, nato pa bo general Riisener podelil ranjencem posebne ranjeniške značke.
4.	Kmalu po 10 dopoldne se bo i/. Stadiona razvila svečana povorka domobranskih čet proti Kongresnemu trgu, kjer bo mimohod pred najvišjimi predstavniki. Čete bodo nato krenile proti Srednji tehnični šoli, kjer bo razhod.
Navodila občinstvu
1.	K svečanostim pred Pokrajinsko upravo se bodo zbrali posebej vabljeni zastopniki javnih in kulturnih ustanov ter državnih in samoupravnih uradov ob 7.43 na pločniku nasproti palače. Dostop na tn prostor je dovoljen samo s posebnimi vstopnicami. Ostalo občinstvo, predvsem naše uradništvo, naj se postavi po Bleivveisovi cesti ob obeh bokih palače Pokrajinske uprave.
2.	K zaprisegi na Stadionu civilisti ne bodo imeli dostopa.
3.	Za svečani obhod po mestu, ki se bo iz Stadiona razvil kmalu po 10 dopoldne, naj občinstvo zasede oba pločnika ob Stadionu, po Dunajski cesti in šelenburgovi ulici do Kongresnega trga. Prostor pred nunsko cerkvijo je namenjen za uradništvo javnih in sn-
vnih uradov. Ostalo občinstvo
S
moupravi
naj se razporedi po ostalem prostoru Kongresnega trga in zasede ulice proti Srednji tehnični šoli, da spet pozdravi naše domobrance na njih poti skozi Gradišče |>o Gorupovi ulici do Srednjo tehnične šole.
Opozarjamo, da ima od železniškega prelazu na Dunajski cesti pa vse do Gradišča na pločnikih prvo mesto šolska mladina, ki bo tvorila živ špu-lir svečani povorki.
V vsem se pokoravajte navodilom rediteljev.
Žene in dekleta!
Pripravite cvetje za naše junake, izpričajte jim svojo vdanost na njih zmagoslavni poti skozi slovensko Ljubljano!
Vsem povabljenim,
ki so dobili posebna vabila za udeležbo dviganja zastav, sporočamo, da je dostavek o slavnostni obleki razumeti: temna obleka z mehkim klobukom.
Šolska mladina
bo stala v špalirju na Dunajski cesti od železniškega prelaza do Rimske ceste. V ta namen naj se zbere najkasneje ob 9 zjutraj v svojih šolskih prostorih, odkoder bo skupno s profesorskim ali učiteljskim zborom odšla na določeno ji mesto. Pločnike ob Dunajski cesti, Šelenburgovi ulici in v Gradišču naj mladina zasede ob 10 dopoldne.
Mladino vabimo, da prinese s seboj cvetje in zelenje in da z vzkliki in z navdušenjem pozdravlja slovenske junake!
Občinstvo ob času sprevoda
Občinstvo naj se zbere na Dunajski cesti na obeh pločnikih od Stadiona proti mestu. Od žel. prelaza naprej ima na pločnikih prvo mesto mladina. Predvsem pa naj občinstvo napolni obenem z uredništvom Kongresni Irg, kjer bo pred nunsko cerkvijo svečani mimohod domobranskih čet. Prostor nasproti znamenja sv. Trojice je določen za najvišje predstavnike.
Svečanosti bodo ob vsakem vremenu.
Novi grobovi
+ Marij Be/laj. Za boljšo bodočnost slovenskega naroda je žrtvoval svoje mlado življenje dijak domobranec Marij Be-zlaj, star 19 let. V junaški borbi ga je dohitela smrt na položaju pod Turjakom. Vrlega fanta, ki je s takim ognjem Sel v boj v vrstah domobrancev, bodo pospremili njegovi prijatelji soborci ter njegovi dragi starši, bratje in sestra v če-, trtek ob pol treh popoldne v Devici Marin v Polju, kjer ga bodo na pokopališču pri D. M. v Polju izročili slovenski zemlji, ki jo je tako ljubil.
■f Terezija Guzelj. V Ljubljani je za vedno zatisnila oči soproga poštnega
| Križu in eno leto zaradi nemščine v Slov. l Bistrici, gimnazijo v Celju, Zagrebu, Trstu in Varaždinu, kjer je 1861. leta matu-riral. Stopil nato v Mariboru v semenišče, pa po enem letu opustil misel na duhovniški stan in se posvetil pravnemu študiju. Po prvem izpitu je postal pravni
Praktikant v Zagrebu, nato avskultant v ožegi, dokler ga ni Rauch odpustil. Leta 1868. je znova nastopil službo, sedaj pri banskem stolu, kjer je ostal do 1885. leta kot tajnik, nato je odšel kot sodni svetnik v Požego. Odločnega narodnega mišljenja se je Kos navzel še v Celju, pač pod vplivoitl Opata Voduška; v poznejših dijaških letih je žilavo dopisoval z dijaki skoraj vseh slov. gimnazij in jih spodbu-
Za današnji dan
Koledar
Četrtek, 2». malega travna: Noža Morte-pulčanska, (levica ln opatloa; Božidur,
spoznaval™. Petek, 21. maleim travna: Anzeltn, škof in cerkveni učonlk: Simeon, škof in mu-čonec; Silvij, mučenec: Krotat, mučeucc.
Dramsko gledališče •Razbiti vrče. Red Četrtek. Ob 18.
Operno eledališče
»Madame Hutterfl.v«. Izven. Ob 18,
Kino Matica »Nenavadni dvoboj« ob 16 in 19.
Kino Union
»Ljubosumnost« ob 16 in 19.15.
Kino Sloga
»Na rokah te lion« nosil« oh 15, 17 in 19.
Lekarniška služba Nočno ti nI ho Imajo lekarne:
dr. Piccoli, Dunajska eesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Mosto, Zaloška cesta
uradnika v pokoju gospa Terezija Guzelj, i :ai za narodno delo. Sodeloval je pri raz-
__: i.'i	X Dln.r/v in r. I ii r KajIa tu \ L- rv. • • i z____.— ^ i« ..1 i ^ 1	Podnoriov
roj. Klemenčič. Blago mater bodo pokopali v četrtek ob štirih popoldne iz kapele sv. Krištofa na Žalah.
■f Ana Tschurvvald. Po daljši bolezni je dotrpela posestnikova soproga Ana Tschurvvald. Blago mater bodo pospremili na zadnji poti v četrtek ob petih popoldne iz kapele sv. Antona na Žalah.
■f Dr. Josip Povalej. Dne 26. marca je v Beogradu zalisnil za vedno oči finančni direktor v pokoju dr. Josip Povalej. Rajnega so pokopali 28. marca v Beogradu! Sveta maša zadušnica bo v soboto, 22. aprila, ob oamih v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
-f- Dr. Franc Ceh. V 75. letu starosti je odšel v večnost banovin-ki zdravnik v pokoju dr. Franc Čeh. Rajnega bodo pokopali v petek ob dveh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah.
•f Dr. Ivan Zajec. V Domžalah je po daljšem bolehanju v 72. letu starosti umrl šef zdravnikov OUZD v pokoju in bivši deželni odbornik gospod dr. Ivan Zajec. Spoštovanega rajnega bodo pokopali na domžalskem pokopališču.
Naj rajnim sveti večna luč, vsem njihovim dragim naše iskreno sožalje.
Zgodovinski paberki
20, malega travna 571. leta se je rodil v Meki Mohamed, Zgodaj osirotelega dečka je stric Abu-Talib izučil za trgovca. Ko je bil star 25 let se je Mohamed poročil z bogato vdovo Kadidšo, ki mu je rodila šest otrok. Ko si je uredil premoženjske razmere, je opustil trgovino in začel premišljevati, kako bi dvignil svoje rojake na višjo stopnjo kulture. Umaknil se je svetu im več mesecev premišljeval v samotni jami pri Meki o verskih zadevah. Zazdelo se mu je, da ga je Bog izvolil za svojega poslanca, ki naj dovede Arabce do enega, pravega boga. Tako je okrog 40 let star začel učiti novo vero, pa pridobil razen najožjih sorodnikov le malo somišljenikov. Korejševiči, arabsko pleme, ki je čuvalo glavno svetišče v Meki »Kaabo« in opravljalo tudi duhovniške posle, so se bali, da izgube svojo sveče-niško oblast, ako zavlada Mohamedov nauk; zato so ga preganja li ter ga hoteli celo umoriti. Mohamed je zato leta 622. zbežal iz Meke v Jatreb, ki se ie odslej po njem imenoval Medinet-en-Nebi, t. j. mesto poslanca. Ta beg se imenuje hid-žret ter je začetek muslimanskega leto-štetja. V Medini je Mohamed pridobil novih pristašev ter pridobil v* kratkem več rodov, da so sprejeli njegovo vero Leta 630. se mu je moralo predati tudi rojstno mesto Meka. Sedaj so se mu pridružili tudi drugi rodovi. Ob Mohamedovi smrti je bila že vsa Arabija pridobljena z a novo vero — islam ter podrejena njegovi oblasti.
1900. leta ie umrl v Požegi Kos Anton Cestnikov, publicist. Rojen 1837. leta na Cestah v občini Sv. Trojke pri Rogaški Slatini in obiskoval ljudsko šolo pri Sv.
nih časopisih; sestavljal za Cegnarjev bibliografski pregled slovenskega slovstva 1859-65. Na tržaški gimnaziji je osnoval dijaški list »Zora jadranska«, kasneje se je zlasti zanimal za oder in priporočal gledališke predstave in besede kot odlično sredstvo za probujo narodne prosvete. Kot uradnik v Zagrebu je sodeloval tudi pri tukajšnjem časopisju. Po večletnem odmoru ga j« Jurčič pridobil za listkarja pri Slov. narodu, kjer je priobčil številne liste veči del humoristične vsebine iz dijaških let. Politične, narodnostne in literarne dogodke je spremljal v daljših se- | rijah feljtonov, običajno v obliki pisem. »
Kundntachung der Ernahrungsanstalt
Abgabe von Fleischerzeugnissen und Innerein
Ergiinzend wird zur gostrigen Ktind-machung von Sonderzuteilung der Floiseli-erzeugnisse und Innoreien heknnntgegeben, dass Metzger diese vou 7.30—12 llhr vertei-lon \verdeu.
Obvestila »Prevoda«
Prodaja mesnih izdelkov in drobovine
Dodatno k včerajšnjemu obvestilu o izredni delitvi mesnih izdelkov in drobovino sporočamo, da jih bodo mesarji prodajali ob 7.30-12,
**
Semenski krompir iz Nemčije
Kmetovalcem, ki so naročili pri svoji občini semenski krompir, ki ima priti iz Nemčije, se sporoča, da je iz zanesljivega vira prispela vest, da 6e ta krompir ža naklada in bo verjetno v kratkem dospel. Zato naj kmetovalci še nekoliko potrpe s saditvijo na površini, ki so jo bili določili za nemški krompir. Prišli bosla vrsti »Aokereegen« in »bitnje«. »Acker-segen« je pozna, zelo rodovitna vrsta. Rastlina je zdrava, gomolji so bclorume-ni. Glede časa saditve opozarjamo, da lahko krompir mirno sadimo konec aprila in še vso prvo polovico maja. Večinoma da pozno sajeui krompir boljši pridelek kakor zgodnje sajen. Ker pride v toplo zemljo, kjer lahko hitro ozeleni in ga ne zatira plevel. Tudi letos zgodnje sajen krompir ne bo iniel nobene prednosti pred pozno sajenim, niti ne na peščeni in prodnati zemlji, ker je bila do sedaj zemlja tako 6uha, da krompir ni mogel kaliti. Hlevski gnoj je treba takoj sedaj zaoratl, če ga" niste že jeseni, zemljo pa dobro pripraviti, da bo lepo rahla in 6ipka. Če bi se imela zemlja do saditve zapleveliti, jo je treba pred saditvijo še enkrat dobro prevleči.
Prepoved lova
Po ukrepu Višjega vodje SS in policije vojnega okrožja XVIII z dne 14. januarja 1914 je bil« na podlagi naredbe Vrhovnega komisarja o izvrševanju lova na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« z dne 26. novembra 1943 Ljubljanska pokrajina z veljavnostjo od dne 14. januarja 1941 proglašena za zaprto ozemlje. Izvrševanje lova na ozemlju Ljubljanske pokrajine je tedaj prepovedano.
Vsakdanja Ljubljana po kronistovib zapiskih
Uprl se je gozdnemu čuvaju
Neki mestni delavec je 9. decembra lani na Večni poti v gozdu bil ustavljen od mestnega gozdnega čuvaja, ko je nesel proti domu dva odloriiljena borovca, dolga do štiri metre in debela deset centimetrov. Delavec je čuvaja, ki mu je pokazal legitimacijo, napadel in udaril po spodnji čeljusti in po nosu. Nato je zbežal. Zaradi zločina javnega nasilja je bil delavec Ž. obsojen pred malim kazenskim 6enatom na dva meseca zapora.
Fižolove prekle prihajajo
Sicer še no prihaja čas, ko bo treba saditi visoki fižol, za katerega so potrebne prekle, navadno visoke leskove. jesenove ali tudi drenove palice. Vendar so nekateri okoličani v mesto pripeljali že nekaj prekel. Po njih je veliko povpraševanje. Letos so prekle, ki jim na Notranjskem pravijo tudi »natki«, razmeroma drage, kajti posamezna prekla stane 3 lire.
Črnoborzijanec pred sodiščem
J. R. je po poklicu trgovski nameščenec. V sedanjih hudih časih se je posvetil črnoborzijanstvu. Na rafiniran način je znal od treh Ljubljančanov izvabiti 7500 lir pod pretvezo, da jim bo dobavil razna racionirana živila, posebno moko in mast. Na vse načine se je R. znal izgovarjali nasproti oškodovancem, trdeč, da ima na Dolenjskem dva dobavitelja, ki za enkrat no moreta blaga pripeljati v Ljubljano. Oškodovanci pa so ga nato prijavili sodišču. Pred malim kazenskim senatom je bil sedaj J. R. po dveh daljših razpravah obsojen na 18 mesecev ro-bije in na 1100 lir denarne kazni. Obsojenec je zadnje čase dobro živel in je bil med črnoborzijanoi znana osebnost.
Vreme 40 mučenikov proti koncu
Knkor zadnja tri leta, so tudi letos 40 mučeniki ohranili svojo tradicijo v pogledu vremena. Vreme 40 mučenikov, ki traja od 10. marca naprej skozi 40 dni, so sedaj bliža koncu. V splošnem, kakor so to že davno pokazale izkušnje, praktičnih poljedelcev, so nam letos prinesli mučeniki lepo, sprva še kaj hladno, pozneje pa toplo
Prešernov nagrajenec J. Dular
pesnik naše Dolenjske sa je i svojo pesniško ebirko »Zveste menjave« predstavil slovenski javnosti kot dober epik.
V obširnem romanu »Krka umira« pa je še bolj dozorel in dokazal svoje pisateljske zmožnosti.
Opisal je življenje idilične Dolenjske v preteklih dneh, ko je bila Krka še polna vodnega bogastva. Mnogi Slovenci žele imeti to odlično delo med svojimi knjigami.
Priznani akad. slikar Riko Debeniak je zanjo naredil štiri ujedanke in dober pisateljev portret.
Mnogo knjigoljubov bo zadelo to knjigo pri knjižni tomboli. Poleg tega romana bodo dobili še več drugih knjig odličnih slovenskih avtorjev.
Knjige jih bodo še na stara leta spominjale vojnih let pa tudi ubogih beguncev in drugih pomoči potrebnih, ki so prišli med ljubljanske meščane z Dolenjskega in od drugod reševat svoje golo življenje.
Potrebni trkajo na vaša usmiljena srca, čakajo vašo pomoč in na povratek v rodne vasi.
Odprite svoja srca, zavedajte se, da kdor hitro da, dvakrat da, zato kupujte tablice knjižne tombole po 10 lir.
Na razpolago so vam v naši pisarni v Gradišču, pri poštarjih in drugod.
Peter Iljič Čajkovski
je napisal svojo fantazijo »Romeo in Julija« po Shakespearjevi istoimenski drami« Tudi v tej glasbi zasledujemo motive sovraštva in ljubezni, oba antipoda, ki tvorita osnovo Shakespearjevc drame. — Divja skalnata pokrajina Dva strma hriba. Na vsakem siv starodaven grad. Dve plemeni v stoletnem sovraštvu in boju Na enem gradu Romeo, na drugem Julija. Veza ljubezni in hrepenenja premosti prepad med obema gradovoma, ublaži sovraštvo med obema plemenoma, toda brezobzirno sovraštvo zamori nežna čustva ljubezni. Smrt. Ljubezen pa živi preko meja pozemskosti. — Nihče ni umel v glasbi tako dojemljivo zajeti obe gonilni sili našega življenja, strastnega sovraštva in nežnega hrepenenja, kakor genijalni skladatelj »Patetične« sinfonije. In znova nas bo prevzela presunljiva glasba Čajkovskega prihodnji ponedeljek na VIII. sinfoničnem koncertu. Spored krasita še deli Beethovna in Liszta. Na ta izredni glasbeni užitek opozarjamo že danes.
Seme sončnic za kmetovalce
Kmetovalci, dvignite takoj seme sončnic pri svojem občinskem preskrboval-nem uradu in ga nemudoma posadite, kajti čimprej je posajeno, tem boljši je pridelek in tem lepše je pridelano zrnje. Te dni je zadnji čas za saditev. Naredba vrhovnega komisarja v Trstu o povečanem pridelovanju semena oljnih rastlin, ki je bila pred kratkim objavljena v časopisju, predpisuje za vsakega lastnika, najemnika ali drugega obdelovalca zemljišč obvezno saditev. Oni, ki zahtevam nared' be ne bodo zadostili, bodo kaznovani v denarju ali na prostosti.
Ža osnovo preračunavanja, koliko semena je treba posaditi, da pridelamo ono množino, ki jo moramo jeseni oddati, naj služi navedba, da rodi sončnica v normalnih letih, ko lahko računamo vsaj na srednjo letino, lOOOkg zrnja na 1 ha. V takih letih nam da jtosajeno seme približno stokraten pridelek. Ako moramo l>o uredbi oddati jeseni n. pr. 90kg zrnja, posadimo 90 dkg, ako pa je treba oddati n. pr. 50 kg zrnja, posadimo sedaj 50dkg semena, torej za, vsak kilogram pridelka ie treba posaditi 1 dekagram semena. Sončnice sadimo na razdaljo 60 X 60 cm (v kvadrat), in sicer v vsako jamico po tri zrna. Pri prvem okopavanju 6labši rastlini, ki sta zrasli iz iste jamice, po-rujenio, najboljšo pa pustimo.
Dnevne novice ,
Ravnateljstvo IV. moško realne gimnazij« v LJubljani poziva vse učence in pro, fesorje tega zavoda, du so v čotrtok, 20. t. m., ob 9.15 zbero pri poslopju bežigrajske gimnazijo ln potem pod vodstvom svoji b razrednikov odkorakajo na Duuajsko cesto ter ho postavijo v Spalir med Trdinovo iu Tavčarjevo ulioo. Udeležba strogo obvezna.
Vse begunce vabimo, dn so udeležujejo v cerkvi sv. Jožefa osmine od nedelje 23. <li> nedelje 30. aprila kot priprave na praznik Varstva sv. Jožefa. Vsak večer bo ob 19.30 kratek govor z litanijami in blagoslovom, ter priložnost za spoved. Na praznik sam, 30. aprila, ho ob 7 sv. maša za begunce in mod mašo skupno »v. obhajilo. Ob 19.30 dne 30, aprila bo zaključni govor. — Odbor.
Kajakom Is župnije Rob pri Vel. Laščah, J^v. maša zadušnlca za vse CTtvo iz roliar-sko fare bo v soboto, 22. t. m., ob 6.30 v, uršulinski cerkvi pri glavnem oltarju. Pridite poluoštevilool
Sodratanll V nedeljo, 23. t. m., bomo Imeli sv. mašo ob 8 v kapeli frančiškansko-ga konvlkta. Vhod kakor v dvorauo. Pridite polnoštevilno!
I, J ubljanske služkinje! — V nedeljo, 23. aprila, oh 17 pridite vse v dvorano Delavske zbornice, kjer bo za vas protlko-munlstlčno predavanje.
Živilske nakaznice vseh vrst so zaradi poenostavljenja odsloj po 0.50 liro, čeprav, je na nakazanic-i natisnjena druga cena. Upravičeneo torej opozarjamo, naj za vsako živilsko nakaznico pripravijo po 0.50 lire, saj so razna.ialci mestnega preskrbovalncga urnda že včerajšnjo sredo začeli r. dostavi ljan.tein živilskih nakaznic po hišah.
Nastop otrok stolnega Marijinega vrtca bo poživil« tudi m-nla mamica r svojimi hčerkami in sinovi. Pridilo jo pogledat v frančiškansko dvorano 22. in 23. t. m. ob 17, Vstopnice pri Sfiligoju
Društvu »Dom slepili« v Ljubljani je darovala tvnlka Aleksander Ivnnovsky namesto venca nn grob blagopokojno go. Funike Gašperin 300 lir; g. Anion Koritnik 300 lir namesto venca na grob blagopokojno ge. Kokiič lz Novega mosta. Plemenitima (lo-. hrotnikoma se odbor iskreno zahvaljuje.
II. matineja glasbene šole »Sloge« je bila zaradi naprek žo dvakrat odgodena. Vrši s« zalo prihodnjo nedeljo, 2». npriin, oh 10 v Slogini glasbeni dvorani. Nn sporedu jo klasična violinska sonata, ki jo bodo predstavljale sloveče sonato Mozarts, Beethovna In Schuherla. Izvajala jih bosta naša znana nmetnlka gg. Dermelj Albert (gosli) in Li-povšek Marjan (klavir). Opozarjamo, da s11 ho nedeljska matineja pričela že ob 10. V kratkem slede ie nadaljnjo matinejo violinskih sonat
vreme, ki je bito ugodno za obdelovanje zemlje. Obdelovalec zemlje je iinel priliko brez večjih ovir in nalivov preorati njive in male parcele ter jih obsojati. Ljudje so v glavnem že posadili zgodnji in tucli drugi krompir. Pripravljajo se sedaj na saditev fižola. Kakor vse kaže, bodo ljubljanski mali obdelovalci obdelali letos še nekaj več parcel kot lani.
V torek je začelo popoldne, ko je kazalo na nevihto, lahno rositi. Ponoči okoli 22 je bil dobrih deset minut trajajoč močan naliv, pa še pozneje je deževalo. Ta dež je za njive in grede zlata vreden. Prihaja doba pomladanskih lokalnih neviht.
Prenosi lastninskih pravic
Zemljiška knjiga okrajnega sodišča je od 15. februarja do srede aprila ustavila vsak prenos lastninske pravice na osnovi raznih kupnih pogodb, dokler ni bila objavljena nova odredba o odobritvah kupnih pogodb po šefu pokrajinske uprave Ljubljanske pokrajine. Sedaj so prenosi v zvezi z omenjenimi odobritvami spet na dnevnem redu. In zemljiška knjiga je samo v zadnjih štirih dneh izvedla 18 prenosov lastninske pravice na osnovi kupnih pogodb, e katerimi so bile prodane razne nepremičnine v mestu iu oko-Lici v skupni vrednosti 1,4lO.DOO lir.
Obsojen na sedem let robije
Neki Ljubljančan, ki ni še polnoleten, marveč star šele dvajset let in ga zato kazenski zakon v toliko varuje, da je bila prot.i njemu kazenska razprava tajna, je bil zaradi zločina posilstva obsojen na sedem let robije. Ta Ljubljančan je bil obsojen, ker je 31. januarja letos v času alarma med 20. in 21. uro napadel v tivolskem gozdu proti Čadu neko deklico, grozeč ji z revolverjem. Podlež je dekle, ki je bila še nedolžna, posilil. Kazenske razprave pred senatom okrožnega sodišča zaradi posilstva 60 bile in 60 zelo redke.
Razne nesreče in poškodbe
V ljubljansko splošno bolnišnico je bil v ponedeljek pripeljan iz Sapa pri Šmarju na Dolenjskem 6 letni posest-, nikov sin France Jagodic, ki mu je
SVETOVE knjige stanejo:
za nenarolnike vezane 50 lir broširane 40 lir za narolnlk« vezane 40 lir broširane 25 lir za dijake broširane 20 lir Naročite se na edino slovensko poljudno znanstveno knjižnico »SVET«!
Novo mesto
Beguncev je v Novem mestu čedalje
več. Po statistiki, narejeni pred enim tednom je v Novem mestu 123 družin s 44-1 člani, moških samskih 419, deklet pa 128. torej skupno 983 oseb. Ker pa je zadnje dni pribežalo še več beguncev, bo presegalo število beguncev že nad 1000 oseb.
Begunska dekleta so imela na Belo nedeljo popoldne v kapeli ženske bolnišnice verski sestanek. Udeležba je bila razveseljiva. V bodoče bodo sestanki vsako prvo nedeljo.
Nujno potrebno je ustanoviti podružnico Kmečke pisarne tudi v Novem mestu. Pristojni einiteljt, zganite sel
O i! (tajniška skupina »Jadransko primorje«
RADIO LJUBLJANA
Dnevni spored za 20. april:
7 ToroMla v nemščini — 7.10 Jutranji pozdrav; vmes 7.30 Poročila v slovenščini
—	9 Poročila v nemščini — 9.10 Koračnica, napoveil sporeda v noniščinl in slovenščini, nato koračnica — 12 Opoldanski koncert — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12,45 Veseli zvoki za premor — 14 Poročila v nemščini — 14.10 Vsakemu nekaj — 17 Poročilu v nemščini in slovenščini — 17.15 Dobra volja v duru in molu — 18.45 Narodopisna ura: P. Dionisius von Liitzenburg dr. F. Kotnik: Iz starih spisov proti ju-dovstvu — 19 Klavirski koncert — 19.30 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Glasbena medigra — 20 Poročila v nemščini
—	20.15 Iz Wngnerjevih dol — 21 Slovensko glasilo izvaja radijski orkester pod vodstvom D. M. Šijanca — 22 ToroCila v nemščini — 22.10 Plesna glasba.
drobec grnnnte močno poškodoval obraz. Na travniku so otroci našli granato, ki jc eksplodiralo. — Po životu se je močno opekel z vrelo tekočino 3 letni sin knjigovodje Centralne vi-linrne Joško Bnbnik. — Sin monterja mestne elektrarne, 9 letni Pavel Mlakar jc nn Matjanovi poti v Zgornji šiški padel iu si hudo poškodoval desno nogo.
Poizvedovanje
Osebo, ki jo v nedeljo našla v Dnionu Mladinski misale, naprošam, da ga odda v upravi »Slovenca«.
Zgubila sem v nedeljo, 16. t. m., zlato iglo (okras k moški kravati) v obliki (loto. ljice. Ker mi je drag spomin, naprošam naj. ditelja, naj jo vrne proti nagradi v upravi •Slovenca«.
Rdeči križ poroča
Zahvala. RK so darovali: g. dr. Oton Fettich 200 lir namesto ovetja na grob svojo dolgoletne vestne uradnico Tilko Lukeževo por. Kuharič; Mladinska lutkarska družinu Befar 200 lir namesto venca na grob blagopokojno ge. Rezike dr. Slavikove; g. Cerno Ludvik, juvellr v Ljubljani, 200 lir namesto cvetja na krsto blagopokojnega g. Jauka Frankovlča. Prisrčna hvalal
Dramsko gledališče
Četrtek, 2«. aprila, ob 18: »Razbiti vrč«,
Red Četrtek. Petek, 21. aprila: Zaprto.
V soboto, 22. t. m., bo premiera Fuldovc petdejansko veseloigre »Ognjenik«, ki jo prijetna, zabavna igra, ki ima za snov konflikt iz zakonskega življenja. V tej salonski igri, ki so odlikuje s hvaležnimi vlogami, so sodelujoči: zakonca Sabina in njen mož V. Juvnnova in Nakerst, njun hišni prijatelj Blom — J. Kovič, Vera Verena — Gabrijelčičova, dojilja — Rakarjeva in dvo hišni — Pugljeva in Mazovčova, Režiser in prevajaleo J. Kovič,
Klelitova klasična veseloigra »Razbiti vrč« T prevodu dramaturga t■ 3. Modra. Osebei Valter, »odnl avetnlk — VL Skrbin-šek. Adam. vaški sodnik — Cesar, pisar — Peček, Marta — P. Juvanova, Eva, njena hči — V. Juvanova, Vid, kmet — Korošec, Rupreht, njegov sin — Nakerst, Brigita —i Kraljeva, služabnik — Verdonik, Liza, dekla — Pugljeva, Meta, dekla — Verdonikova, birlč — Pfelfer. Rožisor prof. Sest, sceno« graf A. Gerlovičeva, kostumi J. Vilfanovo.
Operno gledališče
Četrtek, 20. aprila, ob 18: »Madame Butter-fly«. Izven. Gostovanjo sopranistko Zlato Gjungjenčeve. Cene od 40 lir navzdol. Petek, 21. aprila: Zaprto.
Gostovanje ge. Zlato Gjungjenčeve t Pucclnljevl operi »Madame Butterfly«. Dro-vl bo pela članica zagrebške opere ga. Gjiui-gjenčeva Cho-cho-san, v katori jo ostalo občinstvu v posebno lepem spominu. Ta partija spada med tiste, s katerimi je nastopala tekom svojega anganžmana pri nas posebno pogosto. Občinstvo bo rado uporabilo to priložnost, da bo ponovno slišalo priljubljono gostjo v njeni popularni partiji. Ostala zasodha: Suzuki — Oolobova, Kato — Baukart-Sterletovn (prvič), Pinkor-ton — Lipušček, Sharpelss — Popov, Goro — Rus, Vamadori — Dolničnr, bonec —i Lupša, komisar — Oregorin. Dirigont D, Zobre, režiser C. Debevco,
Kaj je novega pri naših sosedih
S Spodnje Štajerskega
Proslava tretje obletnice povrnitve Spodnje Štajerske bo združena s politič-limi in prosvetnimi prireditvami po Šta-crski in zlasti v Mariboru. 23. aprila bo i Mariboru poseben dan brambovcev, ijer bo nastopilo 88 najboljših brambov-ikih cdinic, ki so vse že nastopile v bo-ih. Na skupnem zboru bo navzočih 6000 brambovcev, katerih edinice bodo dobile z rok Gauleiterja samega prapore. Hrabri Spodnještajerci. Z železnim križcem druge stopnje sta bila odlikovana Jožef Konec in grenadir Janez Gornjak iz okrožja Maribor-okolica. Iz ptujskega okrožja pa so doma naslednji, ki so prejeli železni križec druge stopnje: gre-nadirja Jožef Grdja in Jožef Sekonja, Pesetarja Stanislav Schicher in Jožef Ve-cnjak ter vojak Jožef Feguš.
Šestdesetletnica župana * Št, Lovrencu na Pohorju. 20. aprila bo obhajal župan j Št. Lovrencu na Pohorju Felix Heimsch-ko 60 letnico. V svetovni vojni je bil jubilant dve leti v vojaški suknji, za časa monarhije pa je bil delaven v mnogih Iruštvih. Za časa bivše Jugoslavije je odil nemško obrtno stranko, ki je bila ledaj najmočnejša skupina v občini. Se-aj pa ie že tri leta župan v veliko zadovoljstvo občanov.
Koncert ptujskega godalnega kvarteta. Ptujski godalni kvartet, ki ga sestavljajo Erwin Lamm, Franz Fux, Hans Wamlek in Josef Riehs, je priredil v dvorani »krožne glasbene šole v Ptuju večer komorne glasbe. Kvartet je zaigral Mozartov Lovski kvartet, Fr, Schubcrtove variacije »Smrt in deklica-« in Dvorakov godalni kvartet op. 96 v f-duru.
Nova mladinska voditeljica v Brežicah. Ze delj čaria v Brežicah delujoča krožna mladinska voditeljica Olga Spreitzer je sedaj zapustila to mesto. Na posebnem sestanku ji je bilo izrečeno priznanje, saj si je zlasti pri preseljevanju Hočevarjev pridobila velikih zaslug, ikrožni vodja Svvoboda je nato uvedel in pozdravil novo mladinsko voditeljico Medved, ki je preizkušena mladinska delavka.
Zgledna skupina obmejne straže. Obmejna straža v trgu Rogatec je sestavljena največ iz obrtnikov in malih kmetov, ki so stari od 52 do 60 let. Na dveh to-ariških večerih je skupina nabrala za msko pomoč vsega skupaj 11.161 mark. Uspeh jc tembolj pomemben, ker je po-ovica mož navadno v službi izven trga, ki ima itak le 700 prebivalcev.
Nesreča. 18 letnemu ključavničarskemu vajencu Francu Kranjcu iz Ruš je pri delu padlo težko kladivo na levo nogo. Fanta so pripeljali v mariborsko bolnico.
Iz Hrvaške
Smrt znanega hrvatskega časnikarja.
V Zagrebu je te dni umrl v 59. letu starosti šef-urednik hrvatske poročevalske gcncije dr ZdenkoVernič. Pokojni Ver-nia je do leta 1941 deloval v centrali gencije Avala v Beogradu. Po izbruhu vojnih dogodkov tega leta se je preselil v Zagreb, kjer je takoj prevzel vodilno mesto pri hrvatski poročevalski agenciji.
Leksikon prehrane. Hrvatski založni bibliografski zavod je v zadnjih dneh izdal monumentalno znanstveno delo profe-
sorja medicinske fakultete v Zagrebu dr. phil. in medicine E. Mayerhoferja »Leksikon prehrane«. Prof. Mayerhofer je svoje veliko delo izdal po tridesetletnem znanstvenem delovanju na področju prehrane.
Sol in cigarete za fajca. Perutninska zadruga v Novi Gradiiki jc pričela od kmetov nakupovati jajca po uradno določeni ceni. Kmet, ki odda omenjeni perutninski zadrugi 20 komadov jajc, lahko kupi v zameno 1 kg soli prav tako po uradno določeni ceni. Za eno jajce pa lahko kupi po dve cigareti. Okoliško kmečko prebivalstvo je pravilno razumelo akcijo svoje perutninske zadruge ter ji oddaja tudi ostalo blago, ker zanj ne dobi samo plačila v gotovini, temveč tudi možnost nakupa z» gospodinjstvo važnih potrebščin kakor sol. Na ta način je seveda močno prizadeta zakotna trgovina, kjer so morali kmetje plačevati za en kg soli od 800—1000 kun.
Zahvala revnih zagrebških mater švicarskemu Rdečemu križu. Skupina 95 siromašnih zagrebških mater je te dni poslala zastopniku švicarskega Rdečega križa v Zagrebu toplo pismeno zahvalo za vso podporo, ki so jo te družine uživale od omenjene organizacije. Švicarski Rdeči križ je namreč preskrbel otrokom 95 siromašnih zagrebških družin po pol litra mleka dnevno in to skozi 100 dni v zimskih mesecih.
lz Srbije
Žrtve pri letalskem napadu na Niš. Beograjsko časopisje poroča, da je bil tretji letalski napad na Niš dne 5. aprila okoli tretje ure popoldne Odvržene bombe so v glavnem zadevale stanovanjske četrti. Zadeta je bila tudi pravoslavna saborna cerkev. Bomba je predrla streho in padla na sam glavni oltar, druga pa na krstilni kamen. Od bomb sta bili zadeti tudi bolnica in prav tako poslopje finančnega ravnateljstva, kjer je našlo smrt več uradnikov in uradnic. Pri bombardiranju mesta je bilo veliko stanovanjskih hiš popolnoma porušenih. Po tem tretjem letalskem napadu je bil Niš še ponovno bombardiran.
Bnnat jo otok miru. Pred dnevi smo poročali o začetku prvega visokošolskega in kulturnega tedna nemške narodnostne skupine v Velikem Bečkereku v Ba-natu. Na sporedu tega tedna je bilo več zanimivih predavanj vidnejših kulturnih delavcev nemške narodnostne skupine v Banalu in Srbiji ter predavateljev iz Nemčije. Visokošolski teden jo bil zaključen na veliki ponedeljek z velikim političnim zborovanjem v Vtlikem Bečkereku. Pred zbrano množico je govoril tudi vodja nemške narodnostne skupine v Banalu in Srbiji dr. Sepp Janko. V svojih izvajanjih je poudarjal, da naloga nemške narodnostne skupine v tem delu Evrope ne obstaja samo v tem, da se ohranijo nemške družine, temveč, da se tudi razvijajo in da postanejo vzor vsem ostalim narodnostim v Banatu In to ne samo kot kmetovalci in obrtniki, temveč tudi na kulturnem polju. V tem pogledu je dejal, da je nemška narodnostna skupina to svojo sposobnost v zadnjih treh letih tudi dokazala, ko je s svojo upravo dosegla, da je ostal Banat tudi v sedanjih vojnih časih že vedno otok miru.
MALI OGLASI
KMEČKI FANT
se Zeli izučiti mll-narike obrti. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3270.
—H —
Sadite prve znanilke pomladi
Kako prijetno jc človeku, ko zazre, šc preden sc je zima poslovila, na domači mizi ali na mizah svojih znancev in prijateljev vrbinc šibice z nežno sivimi kožuhastimi inačicami. Vrba jc med prvimi, ki nam pravi: Ziina se posluvlja, pomlad prihaja v deželo z vsem svojim razkošjem. Kdo bi se teh prvih znanilcev pomladi ne veselili Mačice pn ne razvesele le našega očesa, ampak tudi naše male pridne živalce, nuše čebele. Če le sonce topleje posije, krožijo okrog mačic roji teh sončnih tičic, da poberejo iz njih moko, ki jo potrebujejo za kruhek svojih nebogl jenčkov. A za posladek sc včasih najde na cvetju tudi kaka kapljica medečine. Nehote pa oplode čebele pri nabiranju cvetnega prahu tudi dotično cvctje, ker prenašajo prah z moškega na ženski cvet. Ni čuda, da so sc v poslednjem času začeli za čebele zelo zavzemati tudi poljedelci in sadjarji. Za čebelarja pa so rastline,
ki dajejo čebelam cvetni prah, še posebno važne, zlasti one, ki cveto v zgodnji pomladi, kakor jc prav vrba, o kateri pišemo.
Slovensko čebelarsko društvo je ustanovilo zaradi tega na Barju drevesnico zn gojenje vrb. Svojim članom jih oddaja brezplačno, a rade volje jih odda vsakomur, ki jih hoče nasaditi na svojem vrtu ali zemljišču.
Vrba se lahko vzgoji v lepotičen grmiček. Kdor ima kjer koli kak kotiček nn svojem vrtu, naj si jo zasadi. Raste pa v vsaki zemlji brez vsake posebno nege. Lepo jc videti grmiček spomladi, ko so šibice od vrha do tal polne svetlosivih kožuhastih mačic in ko kroži krog njih roj marljivih čebel. Zlasti jc priporočati saditev zaradi tega, ker jc prodaja na tujem svetu narezanih šibic prepovedana. Kdor jih ima pa sam, ta vsako pomlad lahko okrasi svojo mizo s to prvo zna-nilko pomladi.
J. E. POLAK
Izvirna povest it časov Keltov v naših krajih
Velika sova se je pognala v kres na žrtveniku in si osmodila perje; toda urno, kot je priletela, je odletela kot duh in zaukala na bližnji visoki bukvi tako zaleglo in otožno, da so navzoči v strahu pogledali drug drugega.
In plamen na žrtveniku je nenadoma ugasnil...
Navzoči so prebledeli.., Arnid Lugetumund pa se je obrnil proti knezu Tolistobaru in reče svečano: »Knez Tolistobar, še boš živel; a na lov re boš hodil na jesen nikoli več!« — Navzoči so v mislih ugibali, kaj je hotel Arnid Lugetunuimd povedati, a pravega ni uganil nobeden izmed njih ...
Takim večdnevnim lovom je sledilo ob zadnjem večeru vcseljačenja, ki se ie zategnilo pozno v noč in dostikrat tudi do prihodnjega dne; po tem lovu pa ni bilo običajne večerje z obilno jedačo in še obilnejšo pijačo; v kotlu nad ognjiščem so skuhali samo nekaj drobovine; raženj tega večera sploh ni prišel do
uporabe; kruh in vino pa so pripeljali hlapci na dvokolnicah; zakaj lete so poslali od doma zato, da pripeljejo na njih divjačino, ki so jo lovci na lovu nastre-lili, ozirema pobili.
Vozovi Keltov so bili težki, neokretni in grobo izdelani; imeli so samo po dve kolesi, a vsak voz je imel po dve ojesi, med kateri so upregali močne konje. Kolesa teh voz niso imela ne obode, ne rob in ne pestišča; zakaj nažagana so bila iz debelih goli in močno okovana na obodu, v osišču in na obeh plateh pa v obliki križa. Nastavek nad osiščem je nosil podolgovatemu košu podobno vozišče, spleteno iz šibovja, podobno našim dvokolnicam, oziroma malim košem za gnoj; pri nekaterih sosebno močnih in zato zelo težkih vozovih pa je nosil nastavek nad osiščem iz tramičev zbito podolgovato in našim trugam zelo podobno vozišče. Na teh vozovih so prevažali potrebščine za ljudi in živali; ob času lova divjačino; ob času selitve ali potovanja pa žene, otroke, starce, starke in obnemogle može, fante in dekleta.
DEKLE
pridno ln pošteno,
ki zna kuhati iščem. Ostalo po dogovoru. Dolenjska cesta 13.
krojaško
pomočnico sprejmem v stalno službo. — Atelje Pintarlč, Wol-(ova 12.
krompir-
topinambl'r krma za prašiče, zajce In kokoši po 5 L. Sever & Komp. t.lnhltana
KALUU
boljši, po možnosti ncmšl^ znamke, uialo rabljen, kupim. No. •lo« » upravi »Slov * pod ii. 5H?.	(i
SUPUIEMO prarti« ct*nicnl nc tn siične papirnaie »reče ft IKONAM A. I y rte-«• e. IU
STEKLENICE razne vrsle. Kupujemo Plačamo dobro. N« »« šo ieljo lih prevra ntemo oa domu . B l.uinn Vodnikov trs «i I
kravo
plemensko, kl bo teletila dne 20. maja ugodno prodam ali zamenjam. - Poizve se: gostilna Kovač, Dravlje.
STARE URE rapesine. žepne id bo-dilke. samo prav do-hro ohranjene, kupim lanko Jazbec, Miklošičeva cesla 12.
PRAVE JUTA VREČE lepe prave jut« vreče, dokler traja zaloga ugodno naprodaj. Pe-tronafta, Ljubljana — Ciril-Metodova it. 55 a, prei 1 jrrieva.
ZGUBILA SEM
usnjeno rjavo damsko rokavico — od Ulice 3. maja preko otroškega igrišča do gostilne pn Strelišču ln od tu do Viča. Najditelja prosim cla Jo odda na naslov: Cerer, Viška 14
PEGE IN LISAJ vam zanesljivo od. ti rani >Al.BA« krema. DHOGLKIJA k ANC, Židovska ulica 1.
TRICIKI.JE
različne velikosti — dobavlja po ugodnih cenah Merkur, Puharjeva 6.
IZREDNO DOBRO PLAČAMO
za stare biciklje, bicikelj gume, motorna kolesa, gume za motorna kolesa ln Merkur, Puharjeva stare avtomobile. — St. 6.
KARFIJOLA
šplnača se dobi pri .Gospodarski zvezi«, Blelweisova 29 in pa v Maistrovi 10.
STROJI!
(novi ln rabljeni):
1 stružnica, 1.25 m dolga. 29.000 lir;
1 stružnica, 2 m dolga. 68.000 lir;
1 velik vrtalni stroj, rabljen, 9000 lir;
1 velik nov vrtalni stroj z elektro-mo-torjem 14.500 lir;
1 velik modern brusilni stroj z elek-tro - motorjem In več malih ročnih vrtalnih strojev;
1 varilni aparat — komplet z varilcem 5.500 lir;
1 kompresor In več stabilnih motorjev zelo ugodno naprodaj
»Merkur«
Puharjeva s
fiL lilIVO »MATICA« ,M'
Lepa In »lavna Hana Vltova ter simpatični Ernst v. Kllpsleln v veliki ljubezenski drami
»Nenavadni dvoboj«
Film čustev io lepote. Ciganska glasba, ples! Predstav* ob delavnikih ob H In ob 1f
ISL 1UNO »SLOGA«
Prav zanimiva ln zabavna zgodbica zakonskega problema lz današnjih dni v krasnem TOBIS-tilmu
Na rokah te bom nosil
ali
Koliko veljajo obljube moških svojim nevestam pred poroko .. .T Nazorni pouk za žensko — pa tudi za moško mladinol V glavnih vlogah: llell Ftnkenzeller, Hans Nielsen, WolIgang Lukschy Režija: Kurt Hoffmann Predstava ob delavnikih ob II, «7 In 1»
TtL KINO »UNION« u"
DANES ZADNJIKRAT! Ljubosumen ženin povzroča svoji zvesti nevesti neštevllne nevšečnosti v veliko veselje svojega prav tako ljubosumnega okolja
»Ljubosumnost«
V glavnih vlogah: Carola H8hn, Hans
Nielsen, VVerner Fuetterer Itd. Predstav« ob delavnikih ob Ii In 1f.1l
KLOBUČARNA
RI^-PMK«
■ i'-*^ Vam strokovno osnaži, preohHka in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov. — Se priporoča
RUDOLF PAJK, Ljubljana,
Sv. Petra caeta št. 38 Miklošičeva
'	(Nasproti
. ■ HI« %.«■!• ■»•
lošičeva cesta šl. 12. '
s'a>protl hotela Union)	\
Dotrpela je in ptevidena mirne v Gospodu zaspala naša draga sestra
Frančiška Kaidiž
biv. gospodinja v župnišču v Sorl
Pogreb bo v petek, dne 21. t m., ob 3 popoldne z 2al, kapele
Sv. Jakoba k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. aprila 1944. Žalujoči: Valentin, Janez, Tomaž, bratje, in Ivanka, sestra
Umrl je v 75. letu starosti
dr. Čeh Franc
banovinski zdravnik v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 21. aprila 1944,
ob 2 popoldne z Zal, iz kapelice sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
Jesenice, Ljubljana, Ljutomer, dne 18. aprila 1014.
Žalujoči ostali
Žalostni javljamo, da Je junaško padel na položaju pod Turjakom za svobodo slovenškega naroda naš
Mari Bezlaj
dljak-domobranec
v devetnajstem letu starosti. Pokopali ga bomo danes, v četrtek, 20. aprila 1944 ob pol treh popoldne na pokopališče pri Dev.
Mar. v Polju. Zg. Kašelj. Studenec, 19. 4. 1944.
Joie ln Frančiška, starši
Jože In Izidor, brata; Francka por. Hribar, sestra, Rajko Hribar, svak; Meri in Jelka, nečakinji.
Zalivala
Vam, ki ste se z molitvijo, pesmijo in cvetjem spomnili skrbnega in blagega moža ler očeta in prišli j>o zadnje slovo, ter Vam, ki ste z nami delili bridkost v teh črnih dneh in s toplo besedo olajšali bolečino, naj povrne Vsemogočni!
Ljubljana, dno 16. aprila 1944.
KOSTOVI
Sporočamo tužno vest, da je dne 26. marca 1944
v Beogradu umrl naš predobri soprog, oče, tast, stari oče, gospod
dr. Josip Povalej
finančni direktor v pokoju
Pogreb dragega pokojnika jo bit dne 28. marca 1911 v Beogradu. Sveta maša zadušnica bo darovana v soboto, dne 22. aprila 1914 oh 8 zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, Beograd, 18. 4. 1914.
Žalujočo rodbine: Povalej, Jarr, Jež, Iludnik, Dolgov
Po kratki in mukepolni bolezni nas jc za vedno zapustila naša zlata mamica, teta in svakinja, gospa
Antonija Sima
roj. Radkovsky
soproga trgovskega zastopnika
Nepozabno mamico bomo spremili v njen zadnji domek v četrtek, dne 20. t m. ob 3 pop. z Zal, kapelice sv Petra k
Sv. Križu Ljubljana, dne 18. aprila 19-14.
2alujoči soprog Josip, sin Boris in družina Payer.
t
Dotrpel je naš ljubljeni soprog in varuh, gospod
Anton Laurič
• posestnik
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 21. t. m., ob 4. uri popoldne z Žal, kapele Sv. Nikolaja k Sv. Križu.
Ljubljana, 19. aprila 1944.
Globoko žalujoči: MARIJA,
soproga JANUŠ ELA, rejenka
Med opravilom Arnida Lugetumunda in med kuhanjem večerje so prišli tudi gonjači s psi in z obilnim lovskim plenom, ki so ga nosili na ramah, obešenega na močne in živalim primerno dolge drogove.
Ko so razložili gonjači obilni lovski plen okoli kneza Tolistobara, se je leta zadovoljno nasmehnil in dal lovcem z desnico znak, naj jedo in pijejo.
Knezu tega večera nista dišala ne jed in ne pijača, čeprav je bil ob drugih takih prilikah, kar se tiče jedače in pijače, vedno prvi med prvimi; zakaj, ko so mu ponudili jedače in pijače, je oboje z obema rokama odklonil in se bolestno nasmehnil. Govoriti skoraj ni mogel; zakaj v prsih ga je bodlo, in ko je govoril besede: »Škoda, da ni še tura med lovskim plenom,« je skremžil obraz od bolečin in se prijel z obema rokama za prsa.
Večerja je bila tega dne kmalu pri kraju; zakaj nobenemu lovcu se ni ljubilo ne jesti in ne piti, čeprav so vese-ljačili Kelti ob drugih prilikah tako, da so zamenjavali luno s soncem in sonce z luno.
Na težke dvokolnice z dvema ojeso-ma so naložili bogati lovski plen; in lovski izprevo-d se je začel pomikati proti domu.
Vračali so se domov, zaradi kneza, ki sta ga nosila na nosilnici dva konja, zelo počasi, da bi mu guganje nosilnicc ne povzročalo prehudih bolečin. Kot bi šli za pegrebom tako je bil ta lovski iz-
prevod tih in brez običajnega glasnega prepevanja in veselega ukanja.
Rog gradiškega stražarja Virdomara se je oglasil in naznanil gradiščanom, da se je pripetila na lovu nesreča.
Kneginja Helvesvinta, ki je ležala v svoji sobi r.a skrinji, postlani z dragoceno kožuhovino in odeta s platnenimi, kot sneg belimi, rjuhami, plane ob teh glasovih Virdomarovega rogu kvišku in prisluhne —
Kar se oglasi Virdomarov rog iznova in še bolj zateglo.
»Nesreča!« —
Tako vzdihne kneginja Helvesvinta in se prime z obema rokama za glavo.
»In če se je zgodilo Tolistobaru kaj?« doda vprašanje sami sebi.
Že je hotela kneginja iz sobe na hodnik, da bi izvedela, kakšno nesrečo in komu naznanja nesrečo Virdomarov rog; a v tistem hipu vstopi v sobo njen "ljubljenec, najmlajši sin, kneževič Ingubot.
»Mati, na lovu se je pripetila nesreča,« reče Ingubot, stopivši v sobo.
»Komu?« vpraša kneginia svojega sina in ga prime z obema rokama za desnico.
»Očetu,« reče kneževič Ingubot. »Pa ni nič hudega,« doda urno, da bi potolažil razburjeno mater.
»Hvala bogu, ki nam daje dan in noč!« reče kneginja in hoče iti knezu nasproti.
»Mati, počakat: oče želi, da prideš k njemu, ko ga bodo položili v njegovi so-
bi na skrinjo,« jo zadržuje kneževič Ingubot in jo tolaži, da knezu ni nič hudega.
Kncginji so se videli trenotki čakanja cela večnost; trepetala jc od hrepenenja, da odide k možu.
Zdajci vstopi kneževič Arvenulf in reče: »Mati, oče te pričakuje!« —
»Ah, je zavzdihnila kneginja in odhiti k svojemu možu.
»Tolistobar, kaj se je zgodilo?« vzdihne kneginja, poklekne k skrinji, na kateri jc iežal knez, in prime svojega moža z obema rokama za desnico, ki ji jo proži v pozdrav z rahlim nasmehom,
»Nič hudega,« reče knez. »Pokliči sina Arjovinta in on ti bo povedal vse; zakaj danes govorim težko.«
Med čakanjem na kneževiča Arjovinta je kneginja božala svojega moža in mu rahlo očitajo govorila: »Vidiš, Tolistobar, da sanje vselej nekaj pomenijo!«
»Da le tako hudo ni bilo kot si sanjala,« se opravičuje knez.
Zdajci vstopin kneževič Arjovint in se ozre na očeta in mater kol bi se hotel opravičevati, če je prišel prezgodaj: ko pa vidi. da sta ga že komaj čakala, vpraša: »Oče, mati. kaj želita?«
»Arjovint, povej materi, kako se je na lovu nesreča pripetila; zakaj sam ji ne morem, ker teiko govorim,« reče knez sinu Arjovintu; a raz obraz mu ie bilo či-tati, da mu povzroča govorjenje bolečine; kljub temu da knez kneževiču z očmi znamenje naj zadevo, kar le moči, olepša in omili.
FUi »Ljudska tiskarna« — Za Ljudsko tiskarno; Jo le Kramarič —
Uerausgebet, lz' Jatelj;
tni Jože Sodja — Scbriltieitet, urednik;
Janko Hafner.
Tolminska dviga zastavo stare pravde
Veliko ljudsko protikomunistično zborovanje na Mengorah pri Tolminu - Tolminci vstajajo k vedno bolj strnjeni borbi proti narodnemu sovražniku — komunizmu
SLOVENEC
20. aprila 1944 16- ČETRTKOVA STRAN
Tolminska jo za Slovence klasična dežela. V \s;iki dobi je močno prispevala k .slovenskemu kulturnemu in zdravemu političnemu življenju in tudi danes nič ne zaostaja, ampak že vidno stopa na čelu novega slovenskega rodu. Taki so ti Pregljevi Tolminci — zvesti potomci svojih prednikov, ki so presekali marsikako moncanjo in cincanje. letos na velikonočni ponedeljek so Tolminci pogumno udarili novo pot na prvem slovenskem ljudskem zborovanju po I. 194I nu Mengorah.
Nekdaj so Tolminski deželi gospodarili graščaki in grofje. Dokler so se držali starili pisanih in nepisanih postav, je že še nekako šlo. Pa je seveda tuui nje obsedla samopašnost in napuh. Pogazili so vse veljavne postave in zu mero uvedli samo svojo samovoljo. Začelo se je trpljenje tla-čanov. Tolminci so se proti temu vzdignili v znanem »tolminskem uporu« 17I2. leto, v katerem so zahtevali povratek nazaj k »stari pravdi«. Graščinska mogočnost je bila takrat sicer trenutno močnejša, voditelji upora so svojo l jubezen do zemlje, družinskega ognjišča in stare pravde v lastni deželi plačali j življenjem, toda graščinska samovolja je prešla in rod je sproščeno zu/ivel v svojih postavah.
Sovražnik z obličjem angela
Po tej priliki se nam je zasukalo tudi v današnjih dneh. ludi nad Tolminsko je prišel sovražnik z obličjem angela, s svetniško slavo okrog glave, krivi Mesija, ki ni nikjer ves, pa je povsod ves. Mesija množice, iz množice in po množici — pod enim samim zagonetnim imenom: OK, z miiliki: l ito, Stalin, demokracija, samoodločba, odcepitev. Tu nevidni zopernik je vse staro izprevrgel, vse podrl, z zanič-Ijivo kretnjo vse pohodil in na mesto trdnih starih postav nametul ljudstvu povodenj novotarij in zahtev, groženj, sumničenj, zalezovanj, vse iz grmovj,a
nedeljek nekam iti. kakor smo nekdaj hodili, brez ozira na to, če je to všeč ali ne »maršalu I ilu< in njegovim tolpam, ki hi hotele, da bi pol naroda gonilo »izdajalce«, pol naroda pu bežalo pred njimi, ne da bi prva ali druga polovica vedela, za kaj prav za prav vso to preganjanje. Zato jc bilo ljudsko zborovanje na letošnji velikonočni ponedeljek na Mengorah pravi oddih, odmor v strašni napetosti, ki jo je zanesla nu deželo ()l v blagor mednarodnemu komuni/.mii. Zborovanja se je seveda udeležila tudi domobranska četa iz Tolmina, ki — trdno se naslanjajo na narodno zavedne može iz mestu in okolice — koraka v prvi liniji slovenske preroditvene borbe.
Nekaj minut pred 10 jc zvon na Mengorah. ki je /o pred stoletji dajal znak za boj k povratku nazaj v staro slovensko pravdo, veselo pozdravljal prihajajoče množice, ki so se počasi vzpenjale po strmih pobočjih hribu proti vrhu, od koder jih je že pozdravljala lična romarska cerkvica, ki je v celotni rekonstrukciji zaslužno delo vohunskega župnika. Ljudstvo je prihajalo z vseh strani: z Buče skozi ko-zuršče. iz vasi ob Soči (Dol jo, Gabrje, Volarje, Kninno), celo i/. Kobarida, dalje i/ Kanalske doline, Ročiujci, Av-čuni — ti vsi skozi \ olče iu nato v prijetni breg. Družba za družbo prihaja, vse v prijetnem razgovoru, nič zalezovanju, nič vohunjenja, kdo je izdajalec«, kdo ne podpira črk •NOV«, prihajajo Slovenci skozi rodove na Mengore, na svoje Mengore in ni ga kontrolorja nad njimi, razen nekaj tercneev, ki so seveda tudi prišli pogledat, če je kaj takega res mogoče, iu so v veliki zadregi, ker jih oboroženi domobranci niti ne aretirajo, da bi jih vklenjene vlekli skozi grmovje iu bi se oni drli: Brat brata!«, niti jih ne ustrele, da bi njihovi zapeljani nasledniki slavili »milčence« in -žrtve«, ampak se vse mirno, v prijetnih razgovorih pomiku proti cerkvici jn
zoper gnilobo ali upor življenja zoper smrt — zdravje zmaguje, življenje zmaguje.
Ze pred 10 uro je ljudstvo tlo zadnjega kotičku napolnilo lepo cerkev, v kateri z velikega oltarja pozdravlja množico ljubka »Mali božja Mengorska , eno i/.med najlepših cerkvenih del umetnika Kralju. Sveto mašo je oprav il župnik g. Komar, ki si je jjred nasiljem osvoboditeljev« z begom moral rešiti golo življenje, po besedi: Bežite v drug kraj.« V pridigi .je v
Die aotikommunistische Volksver sammlung in Mengora bei Tolmcin. Ljudsko protikomunistično zborovanje na Mengorah pr< Tolminu: pogled na del
množice med govorom,
In noči, po »Poročevalcih«. »Glasih« za vse ustanove, na mitingih, z zvijačnim sladkobnim prišepetovanjem, s strupom, ki upijani in dela vrtoglavico. Kot nekateri drtigi Slovenci — le ■pravični bodimo — tako so tudi Tolminci na to novo pesem zaplesali, vražje so zaplesali, zato ker so pošteni, ker razumejo žrtev. Pozdravljali so po 8. septembru tolpe maršala« Tita, jih sprejemali s harmoniko in klobasami in drli k njim, moški in ženske, fantje, možje, dekleta in žene, delali so in zbirali »mešičke« in jih ponoči, po kolikor mogoče skritih in težavnih poteh prenašali v grmovje, ker so verovali kot v Boga. da gre za nekaj poštenega, celo nekaj narodnega. Izkazalo pa se je, da gre za neka j pro-tinarodnega, protislovenskega, da gre samo za uničevanje naroda, da bi kot pohojeno in strto jabolko padel v komunizem z »maršalom« Titom pod strokovnjaka za slovanska vprašanja«, »tovariša Stalina«. Ko se jc to izkazalo, je vsa dežela zaječulo: nazaj k nnši stari pravdi, nazaj k nnši stari veri. Življenje za »maršala Tita« že ni bilo več življenja vredno, ne za pristaše, ne zu nasprotnike, nad vsemi so visele težke grožnje: smrt temu in onemu, smrt vsem. iu ljudstvo je je-čalo: nazaj, nazaj k našemu staremu življenju, ko sino bili še sami pošteni Slovenci skupaj. Dolgo se je lomilo sem in tju — kot po ostalih krajih Slovenskega — dolgo ta krik ljudstva nekako ni mogel priti do izraza, ker je teror nad terenci držal teror terencev nad ljudstvom, du ni moglo d i h n i t i sproščeno. Ljudstvo je hotelo naza j k staremu mirnrmu in poštenemu slovenskemu življenju, mnogo in mnogo »mož plemenitih« je ta napor plačalo z življenjem, slednjič pa je ljudska sila izbruhnila in podrla cirkuške šotore črk »AVNOH«, »ZAVNOH«, NOV«, »POJ« in vso papirnato barko maršala Tita«.
terenci vidijo, da so preprosto odstavljeni in so vsa tista navodila KPS. kateri so »še nekompromitironi«, nuj za njimi prevzamejo njihov strupeni posel — tudi odstavljena: komunizem z vso »ABRAKADARO slovenskega naroda« je odstavljen, ljudstvo se brez strahu vraču k svoji stari pravdi, v zvokih zvona, ki veselo vabi. V vseh je razpoložen je vsta jenja, vse sluti, da čas popolnega osvobojen jo vse dežele od komunizma ni več daleč. Upor slovenskega naroda zoper OF je bil drag, stal je narod mnogo življenj, bil pn jc uspešen, kakor vsak upor zdravih sil
Die Volksversammlung in St. Lucia: die Anvvesenden horen einem Sprechkor der
Landvvehrmdnner zu. Tabor pri Sv. Luciji na Tolminskem: domobranci recitirajo v zboru Pregljevo »Pesem makabejskih bratov«.
vznesenih besedah opisal pomen današnjega romanja z o/.irom na zgodovinski kraj in odločilni čas. Njegov govor, poln poljudne poezije in jedrnat v jeziku, je ljudstvo z velikim zanimanjem poslušalo in je bil od komunistične propagande razbičanim dušam v veliko uteho. Med mašo je ljudstvo prepevalo ljudske cerkvene, pesmi, du je cerkev odmevala, kakor /e leta in letu ne. Zlasti veličastno je i/zvenela začetna Mengorska« in zaključna »Povsod Boga«.
Prvo zborovanje Slovencev po 1. 1941 brez mrliča
Po maši je bilo na prostem pred cerkvijo ljudsko zborovanje, ki se ga je udeležila vsa množica. Zborovanje je začel g. Žerjal Stanko iz Gorice, ki je v uvodnih besedah najprej pozdravil šefa krajevnega poveljstvu v Tolminu g. Oberleutnanta Koepkejn, ki se je z nekaj nemškimi častniki udeležil te sproščene ljudske slovesnosti in ki zaradi svojega modrega nastopa v kočljivi in mnogostrunski borbi proti komunizmu in OK uživa splošno priljubljenost: dalje je pozdravil domače navzoče vodilne može. ki /e od vsega počet ka vodijo trdoživi l judski odpor proti breznarodni boljseviški zaroti.
Nato je isti govornik v nad eno uro dolgem, živahnem govoru poljudno razložil zbranemu ljudstvu, ki jc napolnilo ves prostor pred cerkvijo, kaj komunizem prav za prav je. kakšne so njegove politične, družabne, verske ozir. brezverske osnove, kakšna bodočnost se nam obeta, uko bi do konca doživeli komunistično »osvobojen je , in kakšni narodni nesreči služijo tisti, ki podpirajo ali so podpirali OF, Ki zagovarjajo, podpirajo in širijo slavo tolpam v grmovju, kolikor jih pač še je. II koncu ji' govornik pozval vse navzoče, da v celoti in brez pridržka zavržejo vse komunistične no-votarije, na katerih ni narodnega prav nič, kar je dokazal z mnogimi nazornimi zgledi (zveza med slovenskimi in italijanskimi komunisti, ki brez ozira
na narodnostni položaj Primorja in Goriške v neskaljeni zločinski .»slogi« delujejo za bol jšev izacijo tega ozemlju). Ljudstvo je z veliko pozornostjo sledilo njegovim živahnim izvajanjem in dasi je govoril dokaj nad eno uro, ui pozornost prav nič popustila,
Za njim jc i/pregovoril poveljnik domobranske edinice v Tolminu. Najprej je poudaril, da jc to po I. 1941 prvo slovensko ljudsko zborovanje — lire/, mrliču. Doslej se je slovenski narod ntogcl zbirati le k pogrebom svojih voditeljev v protikomunističnem odporu, le ob takih prilikah je v dobi, ko so nad1 njimi imeli oblast So-vojci, mogel javno kaj spregovoriti o komunizmu in OF. Omenil je taka žalostna zborovanja ob pogrebu dr. L. Fhrlichu 31. maja 1942, ob pogrebu dr. M. Natlačena l">. oktobra 1942 in ob tolikih iu lolikili drugih pogrebih najbolj poštenih slovenskih mož, ki so padli kot žrtve slovenskega upora zoper boljševizem in nakane Sovjetske Rusije. V kratki dobi dveh let jc ko-minterna s svojim propagandnim aparatom razširila o slovenskem narodu glas, kot da je ves narod za kakršno koli povezanost ali naslonitev na sovjetsko Rusijo, kot da je KPS pod imenom OF kaka predstavnica slovenskega naroda ali celo oblast, kur vse pa je velika prevara, enakovredna mnogim zgodovinskim prevaram. Prav taka prevara je, da hi bila »\'()\ < ka j vojski podobnega, du bi bil »maršal lito kaj narodnemu voditelju podobnega. Vse to je le napihnjeni meh sovjetske propagande. »Nikdar ni šlo za sovjetsko zvezo,« je izvajal domobranski nodporočnik, nikdar ni šlo za Stalina, Tita, nikdar ni šlo zn holjševiško bodočnost: s tako odkritim obrazom bi kominterna nikdar ne mogla sprožiti kakega ljudskega vala, zato si je nadela krinko OF in začela z narodnimi ideali: najprej je bil njen simbol slovenska zastava, nato rahlo, kakor le mimogrede
s silo. Njene laži nc vlečejo več, kof so razkrinkane, zuto se poslužuje čim dalje bolj le sile: revolver, nož, puška — s temi sredstvi v rokah komunistov dunes OF »vodi« in »zastopa« narod, Ob tem spoznanju pa je nastopil tudi čas odkrite in organizirane slovensko, samoobrambe, ki jo je narodu omogo-čilu nemška vojska, t. j. čas domobranstva, po katerem narod z vesoljci sodeluje z nemškimi oblastmi v boju proti tem nakanam komunizma. Če govore. du se jih je od Slovencev »nuj. več« pridružilo Titu, tla tolpe »maršalu 'lita vežejo« toliko in toliko nemških divizij, potem jc to samo znamenje skrajno slabe poučenosti. V resnici pu so se »maršalu Titu« pridružili samo komunisti, ki so bili v vodah ko-minterne že pred I. 1941: tisti, ki so se po tem letu pridružili OF, so sc pridružili narodni krinki, zato so jo po tudi zavrgli, čim so spoznali, kdo se za njo skriva. Prav taka prevar« je. da »NOV' veže kaj nemških oboroženih sil na tem ozemlju— mi verno ravno nasprotno: (la »NOV« z vojaškimi pojmi nima nobene zveze, kakor Tito ne z vojaškimi dostojanstvi, ampak da nemške oborožene sile veže na slovenskem ozemlju vse kuj drugega kot pa prazne črke »NOV«.
Nuto je govornik šc govoril o pralnem delu terencev iu terenk, ki se v nekaterih bolj odmaknjenih gorskih vaseh, kjer so bolj izpostavljeni nasilju oboroženih rokovnjačev■. še ukvarjajo s tem ali onim tihotapskim športom. ki mu je komunistična propaganda nadela kako lepo narodno ime, pozval vse. da čisto brez vsake škode za narod lahko prepuste vse fraze plemenitosti OF in moči »maršala lita« propadanju. Omenil je še neizpodbitna dejstvu, ki dokazujejo, da je ki munistična revolucija že v organičiiem upadanju, duh uničevanja se jc zdivjal, zduj se samo še sodbe in kazni otepa.
Herr Stanko Žerjal klart die Bevolkerung iiber den kommunistischen Karakter der OF aul. G. Stanko Žerjal govori zbranim množicam o protinarodnem značaju komunistične
»Osvobodilne ironte«.
okrašena, t. j. onesnažena s sovjetsko zvezdo, pozneje še s srpom in kladivom, slednjič, ko je pod temi parolami nalovila dovoli narodno zavednih idealistov, je pokazala pravo znamenje: rdečo zastavo s srpom in kladivom. 'Takrat pa jc ljudstvo začelo tudi bežati od nje. Nekaj ntoškili je sledeč narodnim geslom šlo v hribe, ko pa so videli, da so padli v roke komunistom iu da gre v resnici Ic zn komunizem, so se prav tako v trumah vračali s hribov na svoje domove in danes se OF drži le samo šc
Ivan Pregelj:
Na Mengorah
Nn velikonočni ponedeljek so sc Tolminci in okoličani zbrali, brez kakih posebnih pozivov, bolj improvizirano kot organizirano, nn Mengorah na prvo slovensko javno ljudsko zborovanje po I. 1941. Prišli so kakor v slovenski Finavs, da se pogovore iu (ia se prijatelji spet vidijo in spoznajo. Prišlo je kar samo po sebi. i/ gole želje, da je treba na velikonočni po-
Mengore
— On — Fabijan — mi je pisal: »Mengore so postale Čenstohovo Tolminskega.«
O, Mengore! Mojih mladostnih spominov najlepši spomin! Vsako leto okoli Malega Šmarna se mi povračajo davni vtisi, oživijo v duši pozabljeni prizori, od življenja viharjev prevpiti doživljaji, vzrasto iz romarskih spominov obrazi davnih romarjev, stoterih bratov, stoterih sestra od Soče in Idrijce in Bače in Tolminke, od ko-tarske in beneške in trebuške strani. Potujem z njim in romam na Mengore. Jutro je poznopoletno in vonjivo, kakor vrt poln sadja. In nad vrtom je nebo, sestra italskega, in jemlje vid. Slast moči, sreče in zdravja bohotnega diše cesta in senožet in polje. Ostro zaudarja ob potu česmin. In kakor k svatbi vabijo s holma doli čez rume-neči bukov gozdič nad senožetjo romarski zvonovi. Možnarji jeknejo s hriba. »Procesijo zamudimo!« Otroci drvijo zasopli navkreber, še odrasli stopijo hitreje, samo stari in naduš-ljivi pešajo, vzdihnejo. Zdi se ti, da se je živa vrv odtrgala z dolinske ceste čez senožet navzgor. In zopet utone v gozdiču, kakor prerezana. Zadnjič greš in uživaš vonj pred dnem pokošene otave, vonj romarskih praz-
ničnih oblek, vonj kambrika ženskih kril in vonj doma tkanega, barvanega in valjanega sukna moških suknjičev, In že dihne v rosno tvoje čelo vonj gozda, gliv in prhnečega listja. In kakor topel pozdrav zaslutiš rahlo sa-
Slovenski pisatelj Ivan Pregelj
pico cerkvenega kadila od gori doli. In greš po kamenitih stopnicah in najdeš srebrno dvajsetico. In izideš iz gozda na vrh, k cerkvi, na razgled, med dime ognjev in vonjivost koštru-nove juhe in briškega sadja lig, in breskev. In vidiš dečka, ki joče in
išče in mu obrišeš solze in vrneš najdeno dvajsetico. In si srečen in vesel, da si na Mengorah, vesel gneče in jutra in sonca in samega sebe, ki si vrnil dvajsetico; si vesel cerkvice, natlačene romarjev, vesel cerkovniko-vega slovesnoresnega lica, vesel za-znojenega volčanskega kaplana, vesel krčmarja, ki te je sunil v stran ne-obziren s sodčkom vina v naramnem košu. Smeješ se in pozdravljaš in su-ješ in te sujejo. In se prerivaš sredi zdravih, otroškopolnih dekliških obrazov in sredi gladko obritih moških lic. Sedeš v travo k staremu Trebušanu v kratkih hlačah in si vesel ž njim, ki je šestinosemdesetleten še enkrat na Mengorah in še upa, da bo devet-desetleten.
»Bog ve, morda pa nič več!«
Ali ni starčku solza skalila očesa? O Bog, celo te solze si vesel... Sanjam. Sanjam o nepozabnem, o dvaj-setici, ki sem jo izgubil in mi je bila vrnjena, sanjam o Trebušanu v kratkih hlačah . ..
O Mengorska gospa! Koliko so izgubili moji bratje, moje sestre. Meni so vrnili dvajsetico. Vrni tudi njim, vrni! O, Mengorska gospa! Moji bratje hrepenijo daleč, umirajo daleč in tožijo domov, domov. Vrni jih, vrni jih!---
In spet berem: »Mengore so postale Čenstohovo Tolminskega.«
Pri Sv. Luciji na Mostu
Po njegovem govoru so domobranci v zboru pod vodstvom »klicarja« dekla-mirnli Pregljevo »Pesem makahejskih bratov« iz leta 192">., ki se je po svoji udarnosti in globoki vsebini kaj lepo prilegala v celotni okvir zborovanja. Močna beseda fantov je čez vso pokrajino razglasila splošen upor zoper duhu in namene OF in povratek nazaj k naši stari veri, stari pravdi.
S tem je bil »uradni« del zborovanja — v kolikor pri tej spontanosti moremo govoriti o kakih - »uradnih« točkah — končan. G. Koinnc sc je /. njemu lastno duhovitostjo iu šegavostjo zahvalil ljudstvu, da je tako mirno vztrajalo pri sicer dolgem zborovanju, ura jc bila že dve popoldne; pa se kljub temu kar nekako nismo mogli raziti. Iz domobrancev in ljudstva se je na prostoru pred cerkvijo naredil zbor, kakor ga doraščajoči rod ne pomni. In pesem je orila za pesmijo, narodne, šeguve. himne — dihanje sproščenega naroda, ki se je s prihodom nemške vojske rešil pritiska badoljev-skega jarma in ki je zavrgel tudi ščuvu-nje in izdajalsko razdiranje komunizma. V resnici sama znamenja, du prihaja nad ta rod in zemljo nova doba. doba osvobojenja od komunizma, kar jc toliko kot veliko narodno prerojenje.
Večji del udeležencev je nato zn domobranci odšel skozi Kozaršče k Sveti Luciji no Mostu, od koder je prihajajoči ljudski val že pozdravljalo veselo pritrkovanje zvonov. Ljudstvo ji do zadnjega kotička napolnilo prostorno cerkev. In spet se je ljudska pesem orila pod lepe svode — tako sproščene in tako veličastno, du so mnogim stu-pile solze v oči.
Šele v poznih popoldanskih urah st je ljudstvo razšlo i/, prijaznega Mosta domobranci pa so po kratkem okrep čilu, za katero so se. posebno odrezal somišljeniki iz Gorice, med prepeva njem novih koračnic odšli skozi Mo drej nazaj v svoj Tolmin. Vsem udele žencem pa bo tu lepi dan še dolgo osla v najugodnejšem spominu. Semena, k so jih narodnjaki te dežele sejali v naj težjih okoliščinah, gredo pod novin soncem v lepo klasje. OT kot nek< gibanje jo tu premagana, gre samo ši za uničenje zadnjih ostankov tolp »mor šala Tita«, ki sc še — zdaj že brez glo riole —- zgubljeno potikajo po najod daljencjših gorskih koritih.