i
lako nizke, da so dosegljive vsemi
Gorenjska^ Banka
Banka ,* ptKt/ubom
BRESTNE MERE ZA POSOJILA
AVTOHIŠA VRTAČ
@h       Kran' GOOC
Delavska 4, Straiišče pri Kranju Alidl
Emaihavtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si #1 £ i| / 9 <f 0 II t% #1 http://www.avtohisavrtac.si V O *# / J lO'VtV
WILFAN
Menjalnice Nepremičnine
Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič
Mma
n«r»vn* g>*xir«n« vodi*
g@m®McJJ©IS2GLAS
]5tl - ISSN 0352 - 6666 - št. 58 - CENA 140 SIT (10 HRK)
erje,raznik koscev in grabljic v Novi Oselici
f mešanih parih nad travo
27. julija -
btično društvo Sovodenj .nulo nedeljo že šestind-tsetič zapored pripravilo ^«»**anje na pokošnjici, kjer pomerili tudi kosci in ^Ijice. Ob predstavitvi in
i.u
oživljanju nekdanjega dela in običajev so številni obiskovalci tudi izvedeli in videli, da košnja ni le moško delo in da je ženska s koso "kosilnica", moški med grabljicami pa je obračalnik. Potem ko so
pokosili travnik in pograbili seno, pa je bilo veselo z domačini in ansamblom Vi-harnik. • A. Ž.
STRAN 10
--^iljska noč letos prehiteva in bo že 1, avgusta
o jezera z avtom ali peš, lomov z novim kolesom
F bo avgusta Zbiljsko jezero "suho", bo Turistično društvo Zbilje idieionalno Zbiljsko noč organiziralo že to soboto, prvega avgusta
*^je, 27. julija - Tradicionalna Zbiljska j*c> ki je običajno bila vsako leto sredi [gusta, bo letos že to soboto, 1. avgusta. V ^"'stičnem društvu Zbilje so se za ta rajnik", kot nam je povedal tajnik TD
°k Pipan, odločili, ker. avgusta Zbiljskega
era tako rekoč ne bo. JP
del, ki bodo trajala ves mesec avgust, bo gladina jezera nižja do 2 metrov.
V okviru letošnje Zbiljske noči bo v soboto ob jezeru odbojkarski turnir na mivki, zvečer pa bo igral Avia band. Tradicionalni ognjemet bo ob polpolnoči. Pripravljajo pa tudi bogat srečelov, kjer bo med glavnimi dobitki pol ducata koles. Z malo sreče se vam tako lahko
°.čiščenju struge oziroma jezerskega dna v zgodi, da boste v soboto v Zbilje prišli / avtom,
A^h pred dvema letoma je zdaj po domov pa se boste odpeljali s kolesom. Med
desetih letih na vrsti pregled in obnova pokrovitelji letošnje Zbiljske noči je tudi
prav ter pregrade HE Medvode. Zaradi teh Gorenjski glas. • A. Ž.
2uiija 1999 naj bi zaprli brezcarinske prodajalne
orenjska na meji izgublja 00 delovnih mest
STRAN 7
^ezcarinske prodajalne prinašajo precejšen devizni priliv in posredno neposredno zagotavljajo 14 tisoč delovnih mest.
Kranj, torek, 28. julija 1998
Uspeh mladih veslačev
Zlato in srebro sij eta na Bledu
Luka Špik je osvojil zlato v enojcu, Grega Sračnjek in Miha Pirih pa srebro v dvojcu.
Bled, 28. julija - Bled ima nove veslaške  sliki: obetavna blejska veslaška četverica kolajne po zaslugi veslačev do 23 let, ki so  Grega Sračnjek, Miha Pirih in Luka Špik, ob imeli v Grčiji svetovno prvenstvo. Luka Špik je  njem pa Blaž Kajdiž, ki je bil z Mihom Janšo v v enojcu osvojil zlato in tako samozavestno  dvojcu lahkih veslačev deveti. • J.Košnjek sledi svojemu starejšemu tekmecu in šampionu Iztoku Čopu. Grega Sračnjek in Miha Pirih pa sta v dvojcu brez krmarja osvojila srebro. Na
STRAN 1 5
Riklijevi dnevi: bile so lučke, bil je ognjemet, bil je - dež...
Kol'kor gostov, tol'ko lučk
Samo v soboto zvečer je Bled obiskalo 15 tisoč ljudi, ravno toliko, kolikor je zagorelo lučk na jezeru. V treh dneh pa je Bled obiskalo več kot 20 tisoč ljudi, kar je še več kot lani.
Bled - Letošnje Riklijeve dneve je po podatkih organizatorja Direkcije za turizem Bled obiskalo več kot dvajset tisoč ljudi, od tega samo v soboto več kot 15 tisoč. To je celo več kot lani, zato so v Direkciji za turizem z uspehom prireditve zelo zadovoljni. Na vrhuncu v soboto zvečer je sicer malce ponagajalo vreme, med koncertom Vlada Kreslina se je ulil dež, kar pa obiskovalcev ni preveč motilo. Gneča zlasti
pred odrom je bila nepopisna. Dež se je nato malce unesel, ob po! enajstih so na jezerski gladini zagorele lučke, točno ob enajstih pa se je zableščal skoraj šestminutni ognjemet. Večjih izgredov letos ni bilo, prav tako ni bilo hujših zastojev na cesti, nekoliko se je zatrpalo le pri odhodu z Bleda. Policija in redarji so tudi dobro poskrbeli za preusmerjanje prometa na posebna parkirišča. • U. P.
]Ui\m MIHA JAZBINSEK in njegove legende
jgjjuMTOK, gostišče Arvaj, KSK ■ študentski servis, Rodio Kranj, Cofe galerija Pungerl
R
POSLOVNI VAL
Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure
9770352666001
PO SLOVENIJI
UREJA: Jože Košnjek
Podeljena koncesija za gradnjo hidroelektrarn
Pet elektrarn do hrvaške meje
Vrhovo je že zgrajeno, v desetih letih pa naj bi zgradili še Boštanj, Blanco, Krško, Mokrice in Brežice. Nove elektrarne niso nadomestilo za jedrsko elektrarno Krško.
Ljubljana, 28. julija - Sava, d.o.o., v kateri je 51 odstotkov slovenskega kapitala in 49 odstotkov avstrijskega, večinoma iz krovnega podjetja avstrijskega elektrogospodarstva, je po sklepu vlade koncesionar za gradnjo petih vodnih elektrarn na Spodnji Savi od Vrhovega, kjer je že elektrarna, navzdol proti hrvaški meji. To so hidroelektrarne Boštanj, Blanea, Krško, Mokrice in Brežice. Zgradili naj bi jih v desetih letih, gradnja pa naj bi še pospešila slovensko gospodarsko aktivnost. Predračunska vrednost je blizu 430 milijonov ekujev, tri četrt izvajalcev in tudi opreme pa naj bi bilo domače. V slovenskem elektrogospodarstvu poudarjajo, da nove vodne elektrarne nikakor ne bodo nadomestilo za jedrsko elektrarno Krško. Pet novih elektrarn, ki bodo uporabljale vodo kot pomemben obnovljiv vir energije, bo dalo slovenskemu elektrogospodarstvu 216 MGW dodatne moči, letna proizvodnja pa bo 903 gigavate. • J.K.
Modernejše ceste pod Dobrčo
Dobre ceste do vasi in med ljudmi
Tržiški župan Pavel Rupar je v nedeljo odprl, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode pa je blagoslovil moderno cesto v Leše.
Leše, 28. julija - Vasi pod Dobrčo imajo končno boljše ceste. V nedeljo je tržiški župan Pavel Rupar odprl modernizirano in asfaltirano cesto od magistralne podgorske ceste do Leš v dolini, dolgo dober kilometer. Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode pa jo je nato blagoslovil in se skupaj z županom s kolesljem odpeljal v vas, kjer je bila slovesnost in nato veselica. V modernejšo vpadno cesto do Leš in v že prej popravljene ceste, zlasti do Palovič, in v odsek med Vadičami in Popovim, ki se popravlja sedaj, je bilo v štirih letih vloženih skoraj 25 milijonov tolarjev. Tudi zaradi teh cest je sedaj življenje v krajih pod Dobrčo prijetnejše. Župan Rupar je napovedal možnost, da bi sedaj začel voziti skozi te kraje in naprej do Kovorja manjši krožni avtobus in tako še bolj povezal kraje v občini. Nadškof je ob blagoslovitvi ceste dejal, da je treba skrbeti za dobre in lepe ceste, prav tako pa tudi za dobre medčloveške odnose. Na pobudo lešanskega župnika Marinka Bilandžiča in navdušenega motorista, domačina Cveta Bohinca pa so pred enim tednom na pročelju župnišča odkrili fresko Sv. Krištofa, zavetnika popotnikov. Ob tej priložnosti je bil v Lešah zbor motoristov. • J.Košnjek
IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA
GLAS
Vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOM NOVEGA naročnika, takoj pripada nagrada po izbiri. Zadošča, če obkrožile izbrano nagrado na tem obrazcu. Kol nagrado za izpolnjeno naročilnico v podatki o novem naročniku lahko izberite: ali trimesečno naročnino v enem od letošnjih trimesečij; ali Glasov izlet po izbiri; ali knjige iz založbe Gorenjskega glasa ter reklamni delnih.
Kaj pa za novega naročnika/ Novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas brezplačno do izteka naslednjega trimesečja, torej do vključno torka, 29. septembra 1998.
Novega naročnika sem pridobil(-a); _
Moj naslov:
Kot moj« nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih možnosti/:
ali: A/ Glasov izlet po izbiri v letu 1998 ali v letu 1999, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom
ali: B/naročnino za_trimesečje 1998, zato dobim časopis tri mesece brezplačno
ali: C/knjigo 'Pod Marijinim varstvom' iz založbe Gorenjskega glasa in Glasov reklamni dežnik
ali: Č/ otroški knjigi 'Abeceda iz Zakajčkove ulice' + 'Kokeršpanjelka Lady pripoveduje' + Glasov reklamni dežnik
NAROČAM miMGLAS
za najmanj eno leto
Ime in priimek:...................................................................
Naslov:..............................................................................
Podpis:........................................
če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas.
Izjava za novega naročnika:
S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino vsaj do 31. decembra 1999; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo.
Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa.
Državni zbor lovi zadnje dneve pred počitnicami
Bencinski tolar še devet let
_Jl
Temu nihče posebej ne nasprotuje, je pa v državnem zboru več dvomov, kako troši denar DARS oziroirf Družba za gradnjo avtocest in kdo naj ga nadzira. Zato novi zakon o bencinskem tolarju še ni sprejet
Ljubljana, 28. julija - Končno se je začela, vendar zelo burno, 10. redna seja državnega zbora z nad 60 točkami dnevnega reda. Začela se je, kdaj bo končana, pa še ni znano, saj naj bi se v začetku avgusta začele parlamentarne počitnice. Ta teden naj bi torej zbor delal pospešeno, tudi včeraj in danes, ko naj bi imeli poslanci čas za stik z volivci oziroma za delovanje v poslanskih pisarnah.
Začetek seje je bil razburljiv. V tretji obravnavi naj bi sprejeli zakon o zagotovitvi namenskih sredstev za gradnjo cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki
Sloveniji, oziroma popularno imenovanem "bencinskem tolarju." Nacionalni program je sprejet, brez dodatnega zakona o podaljšanju zbiranja bencinskega tolarja pa bi ta program, tudi izgradnja gorenjskega dela avtoceste, neizvedljiva. Slovenske avtoceste naj bi bile zgrajene do leta 2004. Vlada predlaga, naj bi se do 31. decembra leta 2007 namensko zagotavljala sredstva za graditev cest v višini 20 odstotkov drobil o proda j ni h cen motornih bencinov in dieselskih goriv. Doslej je bila zbirna stopnja 16 odstotkov. Letos naj bi iz tega naslova zbrali 28,3 milijarde tolarjev.
B)do svetniki izrekli veto
Za jutri, 2°. julija, je sklicana 13. seja drfavnega sveta. Državni svetnik Polde Bibič skupaj s še osmimi svetniki predlaga sprejem odložilnega veta na zakon o financiranju občin, ki ga je državni zbor sprejel pretekli teden. Bibič in sopodpisniki menijo, da je določilo, po katerem morajo občine skrbeti za javne zavode, katerih ustanoviteljice so, ustavno sporno. Za zavode in dejavnosti javnega pomena mora skrbeti država in ne občine.
Svetniki naj bi razpravljali tudi o drugih zakonih, ki jih je sprejel državni zbor.
Vlada pripravlja dva nova zakona
O zdravnikih in delu na črno
Ljubljana, 28. julija - Zakon o zdravnikih je pripravljen za drugo obravnavo v državnem zboru, so menili pretekli teden na vladi. Opravljeno je bilo dolgotrajno in naporno usklajevanje. Po novem
zakonu je zdravnik središče zdravstvene dejavnosti z veliko odgovornosti in samostojnosti. Zdravnik je strokovno neodvisen in mu, potem ko začne samostojno opravljati svojo dejavnost, nihče ne more ukazovati, kako naj ravna. Predlog zakona postavlja zdravnika soodgovornega tudi za trošenje denarja v dejavnosti, zdravnikova plača pa naj bi bila odvisna od kakovosti dela in od dogovorov med zdravstvenimi zavarovalnicami in zdravniškimi stanovskimi organizacijami. Poudarjena samostojnost zdravnika bo tudi izostrila merila, kateri zdravnik dela dobro in kateri ne.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa je pripravilo predlog zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Slovenija je med tistimi evropskimi državami, kjer je dela in zaposlovanja na črno največ. Čeprav natančnih podatkov ni, dosega tako imenovana siva ekonomija od 17- do 25-odstotni delež v bruto domačem proizvodu. Da je zaposlovanja in dela na črno v Sloveniji veliko, so potrdili tudi zadnji inšpekcijski pregledi. Po predlogu novega zakona so za kršitelje predvidene visoke kazni. Predlog zakona prinaša pomembno novost: medijem bo prepovedano oglaševati dela in zaposlovanje na črno. Mediji bodo morali voditi podatke o vseh naročnikih teh oglasov. Inšpekciji jih bo dovoljeno preveriti. • J.K.
Tabor SKD ta teden
Ljubljana, 28. julija - Deveti Tabor Slovenskih krščanskih demokratov se začenja ta teden v Ljutomeru in okolici, zaključen pa bo v nedeljo, 2. avgusta, ob 14. uri z osrednjo proslavo na hipodromu v Ljutomeru, kjer bodo po kulturnem in družabnem programu tudi kasaške dirke. Prireditve potekajo cel teden, med drugim tudi zanimivi pogovori o kmetijstvu, o meji s Hrvaško in življenju ob njej, o regionalizmu, o razvoju slovenske politične zavesti in prebujanju civilne družbe. Organizirana bo tudi razstava o slovenski poti od Zedinjene Slovenije do samostojne države. Tabor SKD je namreč tudi organiziran v čast 130. obletnice prvega slovenskega tabora. • J.K.
v
Italijanski partizani v Skofji Loki
Škofja Loka, 28. julija - V Škofji Loki je bilo vnovično tradicionalno srečanje delegacij ANPI (Vsedržavno združenje partizanov Italije), ki jo je vodil Vito Primožič, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Gorica, in območnega Združenja borcev in udeležencev NOB Škofja Loka. Delegaciji sta izmenjali izkušnje o delu organizacij in prihodnjem sodelovanju in menili, da je treba okrepiti predvsem sodelovanje med mlajšimi generacijami. V tovarni Šešir je direktor Miro Pinterič seznanil goste z delom tovarne, nato pa sta odšli delegaciji k spomeniku padlemu komandantu brigade Gramsci in k spomeniku v Rovtu, posvečenemu vsem padlim borcem brigade Gramsci in Škofjeloškega odreda, kjer so skupaj s predstavnikom borčevskega združenja Lenart položili venec.
enak proračunski pof abnik kot pa drugi | naj zanj veljajo enak1 merila kot za ostal' Ne more biti neW posebnega, še zlas? ker gre za porabo ve« kih vsot denarja. Na« zor je potreben zlas* zato, ker je Računsk' sodišče ugotovilo nek* tere nepravilnosti 1 poslovanju. DARS "f more zaupati same0 sebe, tisti, ki skrbi 0 strokovni nadzor, A more skrbeti še $ finančni nadzor. Po# bej poslanca Ivo Hvauj ca in Bogomir Špile$ sta bila vztrajna \ zl tevanju ostrejšega Bm zora, državnem" sekretarju za ceste ž^j etu Preglju in pron™ nemu ministru Antofl" Bergauerju pa je lV; Hvalica zabrusil, °jj ne sadita rožic, ko I trdila, da je predi
Prometni minister mag. Anton Bergauer
Zakonu ni nihče nasprotoval, nakazovanja in trošenja denafl
spornejši je 4. člen, ki ureja pravilen in nadzorovan, in dal1
nakazovanje denarja iz minis- vpeljava načina naka/ovanjj
trstva za finance ministrstvu za denarja, kot velja pri drug']
promet in zveze ter naprej porabnikih, povzročila zapletj
Darsu. Pa tudi peti člen, ki pri gradnji. Pretekli teden I
zapoveduje nadzor nad trošen- predlogu zakona ni bilo odl^l
jem tega denarja, je bil za čitve. Ko bi morali glasovati« J
mnoge sporen. bil državni zbor nesklep^0'
Poslanci, zlasti Socialdemok- Usoda zakona naj bi bila zfljjj
ratske stranke, so vztrajno zah- ta teden, ko bo državni Z%
tevali, naj bo DARS popolnoma nadaljeval sejanje. • J. U.*tŠflje ■
-1
Kritika opozicije
Prepočasna obnova Posočja
Ljubljana, 28. julija - Na zahtevo poslancev Socialdemok' ratske stranke je bila sklicana izredna seja državnozborskcg* odbora za infrastrukturo in okolje, ker naj bi po njihoveflM mnenju obnova v potresu poškodovanega Posočja potekal' j prepočasi. Obnova se še začela ni, ljudem pa je onemogočena | da bi kaj manjšega začeli popravljati sami. Predraga naj bi bife tudi posojila. Vlada odgovarja, da očitki ne držijo, da se b" obnova začela, da pa se ne smejo ponoviti napake od zadnjeg* i potresa, ko je bila sanacija slaba in nestrokovna. Če bi bife dobra, bi bila tokrat škoda za polovico manjša. Poslanski skupina Slovenskih krščanskih demokratov pa je zahtevala] sklic izredne seje državnega zbora na to temo. Bila naj bi Šfl pred počitnicami. • J.K.
Združenje lastnikov razlaščenega premoženja j
Poziv poslancem državnega zbor*
Ljubljana, 28. julija - Predsedstvo Združenja lastnikov razi J nega premoženja je pred sprejemanjem sprememb zakona] denacionalizaciji poslalo poziv poslankam in poslancem državnoj zbora ter njegovemu predsedniku. Zakon je veljaven odi decembra leta 1991, so zapisali. Sedaj pa spreminjate pravni re*! vračanja, čeprav so bili vloženi že vsi zahtevki za vranji podržavljenega premoženja (najkasneje do 7. 12. 1993), so zapfl
"Ali se zavedate, koliko sporov na sodiščih in pri upraV^ organih in koliko splošne pravne zmede ter stroškov boste s W povzročili? Poleg tega pa kršite ustavno pravico enakosti m zakonom, ki sodi po 14. členu slovenske ustave med človek^, pravice in temeljne pravice in svoboščine. Če bo zakonodajah zavestno vnašal takšno pravno negotovost med državljane, 1 odgovoren tudi za posledice, ki iz takega nepravnega obnašaj izhajajo. V pravni državi so temeljne pravice državljflj svojevrstno civilizirano izhodišče, so temelj, na katerem se ^ zaupanje volivcev v svoje izvoljene predstavnike, da bodo delovali v skladu z danim pooblastilom, v skladu z ustavo zakonom. S sprejetjem predložene novele Zakona o denacioi zaciji bi postalo vprašljivo tudi to pooblastilo," pravijo v pozWl trdijo, da je januarja letos ustavno sodišče razveljavilo še za^jj moratorij, pa je vračanje brez vzroka v celoti zastalo i'1 predlaganj spremembe celo načrtno vnašajo ustavne kršili zakonske nejasnosti in pravno zmedo. Retroaktivno poseganj 3 po ustavi prepovedano in razvrednoti tudi delo državnih organo^l zapisali in pozvali državni zbor, da novelo zakona v celoti za1V "Ne dovolite si očitkov prevare in zlorabe zaupanja državlja" RepubTike Slovenije," se končuje njihov poziv. • J.K.
.; I .   '•   j   GLAS 1 r,'(lnisk;l P"li,ilia: nf«ntvisni nestrankarski politi&K) inl»iai,iti\ni pollcdmk s poudarkom m dOguanjUl BI (ioieniskem i Direktor: Marko Valjauv Odgovorna"
Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Igor Kavčič Helena Jclovčan, Jože Košnjek. I .ca Mencinger, Urša Pclerncl. Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik-• Ustanovitelj in izdajatelj: Volejak. (veto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir. Andrej Zal.it. Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija:(loia/d Šinik. lina Doki / Priprava m tisk: M^l
» Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, tclefax: 064/222-'^!
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS maih info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/223-444 ■ sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, src^t KRANJ m- <"aso'"s iz^a '* '"^'^ m Pcl^- Narocnin; trimesečni obračun - individualnniaročniki imajo 20 % popusta. Za tujino: letna naročnina 150 DEM: Oglasne stof
ceniku. Prometni davek po stopnji 5 % v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92) / CENA IZVODA: 140 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem).
t Torek, 28. julija 1998
IZ GORENJSKIH OBČIN
3. STRAN • GORENJSKI GLAS
ZRCALCE, ZRCALCE.
Ko starešine ni doma
Očitno imajo tudi medvedi dobre in zanesljive informacije o lovskih starešinah. Medved, ki zadnje dneve "pregleduje" ovce v revirju LD Sorica, je najbrž dobil zanesljivo potrditev, da starešine LD Sorica Franca (iolijc ni doma, ker je na dopustu. Zato pa je zdaj na območju LD Sorica vse polno članov zelene bratovščine, ki čakajo na faks z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da je mrcino treba pokončati. Zaradi motenj na zvezali pa smo dobili s terena na območju Soriee tudi tole sporočilo: Pri strelu v grmovje smo ugotovili, da v grmovju ni bil medved, ker je nazaj ustrelil.
h kaj potem, če je kršen zakon...
Prav zanimivo je, kako si v nekaterih občinah razlagajo vlogo nadzornih odborov, ki morajo pregledati pravilnost poslovanja občinske uprave. V Žireh. na primer, je nadzorni odbor vestno Pregleda/ občinsko poslovanje in občinskemu svetu tudi podal Poročilo, v katerem ugotavlja, da je z njim vse v redu.
Vse lepo in prav, če bi bilo to res. 'lako pa seje v svojih testnih investicijah občina prezadolžila, in sicer v tolikšni meri. da so s tem kršili zakonsko odredbo. Zato ni čudno, daje eden izmed svetnikov predsednico nadzornega odboru povprašal, aii so to morda spregledali. In mu .k' odgovorila, daje odbor to opazil, vendar je občini njen prekršek odpustil, saj so prepričani, da so se prezadolžiii v dobri veri in v korist občanov. Pa kaj potem, če je bil s tem kršen zakon... No, občina po drugi strani že načrtuje nove nekajdesetmilijonske investicije, čeprav nima denarja od nikjer vzeli. In njihova obrazložitev: "Vemo, da se moramo za nove ceste še dodatno zadolžiti, a vse v dobrobit naših občanov." P(t kaj potem, če je s tem kršen zakon...
Pisarne namesto knjigarne?
Tnič - Rahlo do pošteno presenečeni kupci šolskih potrebščin in knjig v Tržiču ugotavljajo, da so Jalnovo knjigarno in papirnico, poslovalnico DZS. d.d., Ljubljana, preselili. Resda je nakup 'šolarije' še vedno lokacijsko v atriju občinske stavbe na Trgu svobode, vendar zdaj »• veliko manjših prostorih kot prej, kar seveda pomeni slabšo založenost in možnost izbire, zlasti pa več gneče. Prostor, v katerega so strpali Jalnovo knjigarno in papirnico, je hil dlje časa prazen. Zdaj pa Je seveda prazen tisti poslovni prostor v pritličju občinske stavbe, kjer h prej dolga leta domoval DZS.
Ljudski glas - uradne informacije pač ni, pravi, da bodo v pritličju občinskega atrija uredili nove pisarne za državne uslužbence. Natančneje, za tržiško upravno enoto, ljudski glas trdi, da ima pri nas očitno preveč denarja le še država, preko nje pa tudi občine, ki nikakor nimajo in nimajo dovolj prostora za svoje službe. V vseh gorenjskih občinah s(m)o lahko ponosni na iznajdljivost županov in načelnikov "Pravnih enot, ki so od januarja 1995 dalje odlično poskrbeli za ureditev ali prenovo pisarn. Količina kvadratnih metrov 'kanclij' za državne in občinske uslužbence se je v neka i letih zanesljivo vsaj podvojila^ če ne kar potrojila. "...Ampak število novih nalog se tudi povečale ...".je vselej priročen dežurni izgovor za opravičevanje novih zaposlitev v lavnem sektorju, zlasti v državni upravi in občinskih administracijah.
V Planici je parkirnina in ne cestnina
Rate*e, 27. julija - Ob vikendih so alpske doline zelo obremenjene s prometom, zato seje občina Kranjska Gora odločila, da pobira Parkirnino tudi v dolini Planice. Parkirnino plačajo le tisti, ki se zadržujejo v Planici, pod Poncami, nikakor pa ne tisti, ki so namenjeni v Tamar. Nekateri obiskovalci sc s plačevanjem parkirnine niso tinjali, saj so zmotno menili, da gre za cestnino. Poklicali so ■nšpektorja za ceste, ki pa je ugotovil, da občina ne dela v nasprotju 1 odlokom in da se v Planici dejansko pobira parkirnina in ne cestnina. Torej le od tistih voznikov, ki puščajo svoje avtomobile pod skakalnicami, ne plačajo pa je tisti, ki se po državni cesti peljejo v Tamar. Za denar, ki so ga dobili od plačane parkirnine, so v Planici že postavili lepo ograjo. • D.S.
Komarjev ni več
Rateče, 27. juUja - Skupina Ratečanov se je že leta 1989 zavzela, da bi zatrli komarje, ki so bili v Ratečah dolga leta huda nadloga. Tedaj, ko jih je bilo največ, se vaščant čez dan niso mogli niti zadrževati na prostem, piki komarjev pa so bili zelo nadležni tudi živini. Skupina Ratečanov je vložila veliko dela in truda, da so po Posvetovanju z nemškimi strokovnjaki našli način, kako zatreti komarje. Ves material za zatiranje komarjev uvažajo, dobili pa so tudi začasno dovohenje Ministrstva za zdravstvo za zatiranje in za Uvoz škropiv. Zdaj vsako leto po navodilih v določenih obodbjih ^kropijo, komarjev ni več, naslednje leto pa upajo, da bodo od Ministrstva za zdravstvo dobili stalno dovoljenje za to svojo koristno dejavnost. • D.S.
Republiška sredstva za Srednji Vrh
Gozd Martuljek, 27. julija - V kranjskogorski občini že potekata dva projekta celostnega razvoja podeželja in sicer v krajevni skupnosti Dovje - Mojstrana za obnovo kovačnice in v krajevni skupnosti Rateče - Planica. Zdaj so tudi krajani Srednjega Vrha nad Gozd Vrtuljkom dali pobudo, da bi tudi v njihovem kraju začeli uvajati ta Projekt. Srednji vrh v celoti leži v demografsko ogroženem
°ciu, na meji z Avstrijo. Srednji Vrh bo kandidiral za republiš-
sredstva v višini 2 milijona tolarjev, s Polovico denarja. • D.S.
tem, da občina pokrije
V petkovi številki smo pomotoma objavili staro telefonsko številko pri križanki podjetja KLAROM, d.o.o., z Bleda.
NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE:
Kuromjoo 064/743-715
POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE
TEL: 064/403-871
T*GOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BESNICA 81
Ob 82-letnici vršiških žrtev
Rusi poklonili dragoceno ikono
Letošnje spominske svečanosti pri ruski kapelici se je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan.
Kranjska Gora, 27. julija - Ob 82-letnici vršiške tragedije so se pri ruski kapelici /brali visoki slovenski in ruski politični in cerkveni dostojanstveniki. Položili venec in dali pobudo, da kraj postane mesto miru in prijateljstva.
Tako kot vsako leto je bila tudi letos pri ruski kapelici pod Vršičem spominska svečanost, ki so jo pripravili veleposlaništvo Ruske federaeijc v Sloveniji, občina Kranjska Gora in Društvo Slovenija - Rusija. Spominu na tragično preminile ruske in druge ujetnike, ki jih je zasul plaz, so se poklonili visoki gostje in eerkveni dostojanstveniki ruske pravoslavne eerkve, predsednik države Milan Kučan in slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Med udeleženci proslave in kasneje maše zadušnice so bili tudi ljubljanska županja Viktorija Potočnik, minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček, ruski veleposlanik v Sloveniji Tigran Karahanov, varuh človekovih pravic Ivo Bizjak, apostolski nuncij Edmund Farhart, poslanka Darja Lavtižar - Bebler in drugi. V lepem kulturnem programu so nastopili pevci iz Sergijevega Posada in pevski zbor iz Goričan.
Udeležence je pozdravil župan kranjskogorske občine Jože Kotnik, nato je spregovoril Vladimir Lukin, predsednik odbora za mednarodne  zadeve državne dume
Federalnega zbora Ruske federacije. Zahvalil se je domačinom, Kranjskogorcem, ki so toliko let skrbeli za kapelico in ohranjali spomin na žrtve plazu in vojn, ki se ne smejo več ponoviti. Presenečen je bil nad lepotami Slovenije in Gorenjske ter nad prijaznimi ljudmi, ki so ga sprejeli.
Nato so položili vence k spominskemu obeležju ob kapelici,
danji ruski ambasador v VVashin-gtonu in arhimandrit Feofan, prvi predstojnik službe za mednarodne cerkvene povezave ruske pravoslavne cerkve, prispeval za, kapelico dragoceno darilo - ikono kazanske božje matere, ki so jo v starem ruskem stilu risali najboljši ruski umetniki.
Ob tej priložnosti v kranjskogorskem hotelu Lek vedno potekajo
Vsako zadnjo julijsko nedeljo poteka spominska svečanost pri ruski kapelici na Vršiču. Delegacije položijo vence, nato je maša zadušnica...
ruska delegacija in ruski prijatelji v Sloveniji pa so izrazili željo, da bi to mesto postalo mesto miru in prijateljstva, med Severom in Jugom, Vzhodom in Zahodom. V imenu ruske delegacije je nek-
tudi pogovori slovenskih in ruskih gospodarstvenikov. Tudi letos so se predstavniki slovenskih in ruskih podjetij pogovarjali o nadaljnjem poslovnem sodelovanju. "
• D. Sedej
Na Bledu bodo gradili plinovodno omrežje
Si bodo blejski hoteli lahko privoščili plin?
Da bi se greli na plin, bi v večjih hotelih samo za predelavo kotlovnic morali odšteti celo 24 milijonov tolarjev. Kje najti denar, če nekateri od njih ne plačujejo niti vode in odvoza smeti?
cev, ki živijo v 1045 objektih) ter strošek priključka znaša še 135 večina  hotelov  in  podjetij  ter  tisoč tolarjev. Številke niso nizke,
Bled - Komunala Radovljica je pripravila investicijski program za izgradnjo plinske mreže na Bledu. Občinskim svetnikom ga je na zadnji seji blejskega občinskega sveta predstavila direktorica Komunale Bernarda Podlipnik. Kot kaže, bo izgradnja plinovodnega omrežja na Bledu kar hud Finančni zalogaj zlasti za hotele in nekatere stanovanjske bloke, zato se pri izvedbi zna zatakniti.
Po programu naj bi se izgradnje plinovoda na Bledu lotili marca prihodnje leto. V prvi fazi naj bi zgradili povezovalni plinovod med Lescami in Bledom, na Bledu zgradili razdelilno postajo ter primarni plinovod, plin pa naj bi že pripeljali do večjih porabnikov in nekaterih individualnih hiš. Celoten projekt naj bi bil končan do leta 2005. Po sedanjih izračunih naj bi se na zemeljski plin priključilo 65 odstotkov individualnih objektov (Bled ima 5690 prebival-
ustanov. Kot poudarjajo snovalci projekta, je izgradnja plinovodnega omrežja za Bled izjemno pomembna, saj je plin eden ekološko najbolj primernih energentov, hkrati pa sedanje cisterne za kurilno olje predstavljajo veliko nevarnost za jezero. Toda projekt je finančno dokaj zahteven, saj bodo po sedanji oceni celotna investicijska vlaganja znašala 611,2 milijona tolarjev. Samo prvi del projekta je vreden 256,2 milijona tolarjev. Občina naj bi prispevala 140 milijonov tolarjev, medtem ko naj bi stroške predelave kotlovnic in priključkov krili uporabniki sami. Strošek predelave kotlovnic naj bi se za posamezne hotele gibal od slabih 12 milijonov (toliko bi stala predelava kotlovnice v hotelu Kompas) pa do slabih 24 milijonov tolarjev, kolikor bi morali odšteti v hotelu Park. Predelava kotlovnic v zasebnih hišah stane med dva in šest tisoč mark, poleg tega pa
Obvoznica in tristo telefonov
Kamnik, 28. julija - Pojutrišnjem, ko bo občino Kamnik obiskal predsednik R Slovenije Milan Kučan, bodo v Tuhinjski dolini slovesno predali namenu več kot tristo novih telefonskih priključkov ter prenovljeno in novo telefonsko centralo na Lazah in v Motniku. Pri tej naložbi je ob Telekomu sodelovala tudi občina Kamnik, del pa so prispevali tudi prebivalci oziroma novi naročniki v tem delu občine.
Med obiskom v občini pa bodo predsedniku Kučanu predstavili tudi obnovo ceste v Tuhinjski dolini, ki jo obnavljajo že dve leti od Vranskega do Vodic na podlagi dogovora med občino Kamnik in Darsom oziroma Ministrstvom za promet in zveze. Nekaj najbolj nevarnih odsekov je že urejenih, trenutno pa gradijo obvoznico v Motniku. Na sliki: Najtežja dela na obvoznici v Motniku so že gotova. • A. Ž
česar se zavedajo tudi na Komunali Radovljica. Bernarda Podlipnik: "Ko bo treba dati denar, se bo verjetno zataknilo, zlasti pri hotelih in stanovanjskih blokih. Nekateri hoteli že sedaj Komunali ne plačujejo vode, komunale. Stanje je grozljivo, nekateri dolgujejo celo milijon tolarjev in več. Prav tako verjetno mnogi stanovalci blokov ne bodo zainteresirani za plačilo prispevka za nove kotlovnice." Kot je še povedala Podlipnikova, evropska investicijska banka nudi ugodne kredite v ta namen, vendar je problem v tem, da večina blejskih hotelov še ni olastninjenih. Blejski svetniki so zato opozorili, da se kaj lahko zgodi, da bo breme - če stroškov plinovoda hoteli ne bodo mogli plačati - padlo na občino. Tako bi Občina morala namesto predvidenih 140 milijonov za plinovod odšteti morda celo 250 milijonov tolarjev. Tega bremena pa bržkone ne bo zmogla, saj ima letno za vse naložbe na razpolago le 400 milijonov tolarjev. Prav zaradi tega so blejski svetniki sklenili, da bodo še pred začetkom izgradnje plinovoda od bodočih porabnikov zahtevali predpogodbe in tako zagotovili potrebne vire.
Sicer pa na Bledu razmišljajo še o eni obliki ogrevanja - na biomaso. V ta namen so ustanovili posebno komisijo, ki je proučila možnosti uporabe lesnih odpadkov oziroma biomase. Gre za edini obnovljivi vir energije, ki ne povečuje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju. Ugotovili so, da bi bilo na Bledu Z biomaso možno pokriti 25 odstotkov vseh energetskih potreb, Bled pa ima tudi zadosten vir lesnih ostankov. Možna bi bila kombinacija uporabe lesne biomase (eno četrtino) in plina, so menili svetniki, zato bodo naročili izdelavo energetske zasnove občine, ki bo dala globalne odgovore o dolgoročnem razvoju energetike v občini. A izdelava takšne študije stane pet milijonov tolarjev, denarja za to doslej ni bilo, skušali pa ga bodo najti v rebalansu občinskega proračuna. • LJ. P.
OD PETKA DO TORKA
AiMZS
Od petka do danes so delavci AMZS po gorenjskih cestah opravili 27 intervencij. Od tega so morali 20-krat vozila, ki so se pokvarila, tako da jih.na kraju okvare ni bilo mogoče usposobiti Za vožnjo, in tista, s katerimi so se vozniki zaleteli, odvleči z vlečnimi vozili, 7-krat pa je zadostovala pomoč ob okvarah vozil na cesti.
GASILCI
Kranjski gasilci so te dni imeli veliko dela zaradi poplav. Vodo so črpali v Stražišču na Šempeterski in Trojarjevi ulici in to kar v osmih stanovanjskih hišah. Na Ulici Lojzeta Hrovata je zaradi močnega naliva zalilo kuhinjo. Tudi na Škofjeloški cesti je poplavilo kletne prostore zaradi zamašene kanalizacije. Kranjski gasilci so očistili in izčrpali vodo. Zaradi požarnega alarma so dvakrat pohiteli v Merkur na Koroški cesti, vendar pa se je izkazalo, da je bil alarm la/.en. Škofjeloški gasilci so pomagali pri sanaciji cestišča, v lažji prometni nesreči v križišču pri Lipici. PGD Trata In PGD Selca so priskočili na pomoč v Dolenjo vas, kjer je hudournik ogrožal hišo. Dobili so tudi klic. da v Brekovicah pri Žirh gori, vendar se je izkazalo, da je šlo za lažen alarm. Jeseniški gasilci so črpali vodo v žarilnici hladne valjame Beta, v skladišču legur v Jcklarni 2 in v hladni valjanji Bela. Nudili so požarno varnostno spremstvo pri delu /. odprtim ognjem. Na Titovi 80 na Jesenicah pa so pogasili seno.
NOVOROJENČKI
V Kranju se je rodilo 11 otrok, od tega 9 dečkov in 2 deklici. Tokrat je bil najtežji deček s 4.350 grami porodne teže, najlažja deklica pa je po porodu tehtala 3060 gramov. Na Jesenicah se jih je rodilo 9, tako kot v Kranju so prevladovali dečki in sicer 7 dečkov in dve deklici. Najtežji deček je tehtal kar 4580 gramov, najlažji deček pa 2920 gramov.
URGENCA
V Splošni bolnišnici Jesenice tudi minuli konec tedna nikakor ni minil mirno. Na kirurškem oddelku je bilo 153 primerov, na internem 56, na pediatriji 16 in na urgenci 10 primerov.
TURIZEM
Bled je bil ta konec tedna v hotelih in apartmajih 65-odstot-no, kamp pa 60-odstotno zaseden. Temperatura vode je 24 stopinj. V Bohinju je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem letos 15«odstotkov več gostov. Te dni je bila v Bohinju v hotelih in apartmajih 90odstotna zasedenost, v kampu 83 in v zasebnih sobah 48-odstotna zasedenost. Voda v Bohinjskem jezeru ima 19 stopinj. Na Sobcu je trenutno 1300 rednih gostov. Cez konec tedna je bilo gostov več. to pa so bili predvsem dnevni kopalci. V kampu Kamne v Mojstrani imajo še nekaj prostora in vas vabijo, da jih obiščete. V kampu v Gozd Martuljku je 300 gostov, hotel Špik pa je 30-odstotno zaseden.
AVTO SOLAi jing. HUMARI
H:
priporoča vam jo tudi Primož
»311-035
IZ GORENJSKIH OBČIN
Gon
Šest inženirjev in tehnikov v Nagold
Jesenice, 27. juUja - Jesenice so začele zelo konkretno sodelovati s partnerskim mestom Nagodorn v Nemčiji. V partnerskem mestu so ponudili sodelovanje na ta način, da so povabili v nagoldska podjetja na brezplačno enomesečno prakso vsaj deset jeseniških inženirjev in tehnikov. Jeseniška občina je zato večkrat objavila razpis in obvestila šole, naj povprašajo mlade inženirje in tehnike, ali bi hoteli v Nagold. Zdaj seje odzvalo šest metalurških in strojnih inženirjev in tehnikov, ki jim bodo jeseni v Nagoldu plačali vse stroške bivanja in jim dali žepnino. Obrtna zbornica Nagold, ki ne vključuje le obrtnikov, ampak vse svobodne poklice, kot so zdravniki, advokati in drugi, pa vabi na podobno petmesečno prakso mlade jeseniške obrtnike in druge. V Nemčiji se torej zavedajo, da bo tudi Slovenija po vstopu v Evropsko unijo postala zanimivo tržišče, zato že zdaj navezuje poslovne stike z mladimi šolanimi ljudmi. * D.S.
Zemlja zastonj - samo pridite
Jesenice, 27. julija - Ko je v začetku julija delegacija jeseniške občinske uprave obiskala dve zanimivi avstrijski mesti Kapfenberg in Murzzuschlag je z zanimanjem prisluhnila izkušnjam gostiteljev, ki so pred petnajstimi leti imeli podobne probleme kot na Jesenicah, ko so reševali problematiko zniževanja zaposlenosti v velikih železarskih obratih podjetja Bohler. V opuščenih prostorih nekdanje železarne so dobila prostor nova podjetja, medtem ko so komunalno urejena področja, kot je jeseniški Plavški travnik, prodajali približno pol ceneje kot pri nas. Po izjavi župana Kapfenberga cena zemljišča namreč ni odločilna, saj je dejal nekako takole: "Tisti podjetnik, ki še za zemljo nima, ne bo uspel v dveh treh letih razviti svoje dejavnosti." V Avstriji je namreč pogoj, da se v teh letih začne posamezna dejavnost. Po besedah jeseniškega župana dr. Božidarja Brudarja bodo zato v prihodnje tudi pri projektu gospodarske in prostorske regeneracije Jesenic upoštevali le izkušnje in ponudili podjetnikom zemljo zastonj, vendar bodo morali v treh letih začeti s proizvodnjo. • D.S.
Jeseni dražji radovljiški vrtci
Radovljica - S prvini septembrom se bodo povišale cene programov v vrtcih radovljiške občine, torej v vrtcih v Radovljici, Begunjah, Lescah, Kropi, Kamni Gorici, na Brezjah in Posavcu. Cene za prvo starostno obdobje, torej za otroke od prvega do tretjega leta, bodo višje za 1.8 odstotka, v drugem starostnem obdobju (od treh do sedmih let) pa za 1,3 odstotka. Polna cena programa za prvo starostno obdobje bo tako znašala 44.481 tolarjev, za drugo pa 40.646 tolarjev. Starši, kot je znano, pokrivajo le del cene programov, ostalo krije občinski proračun. Delež staršev se giblje glede na osebni dohodek med 15 in 80 odstotki cene programa, starši bodo torej od septembra naprej plačevali najmanj 6.554 in največ 26.214 tolarjev. Po podatkih je kar 62 odstotkov staršev v tretjem do petem plačilnem razredu in tako plačujejo od 10.008 do 16.600 tolarjev. Cena vrtcev seje nazadnje povišala maja letos.
V sedem vrtcev Občine Radovljica je za jesen vpisanih 584 otrok, zato je predvidenih 34 oddelkov. Letos je vrtce obiskovalo nekaj manj otrok - 570. Po en nov oddelek bodo z jesenjo odprli v vrtcu v Begunjah in v vrtcu v Radovljici - oddelek brezplačne priprave na šolo. • U. P.
Hudourniki poplavljajo zelenico
Planica, 27. julija - Rateški kmetje, ki so lastniki zelenice v Tamarju - imenujejo jo zelje - so hudo nezadovoljni, ker hudourniki v Tamarju stalno zasipajo zelenico in jo uničujejo. Hudournike bi bilo treba nujno sanirati, sicer bo zelenica ob domu v Tamarju uničena. V Tamarju pa je neurejeno tudi lastništvo planinskega doma, ki je zdaj v lasti Planinskega društva Medvode. Dom je bil nekdaj sirarna, lasi rateških kmetov, po vojni pa je bil nacionaliziran. Občina Kranjska Gora si že nekaj časa prizadeva, da bi dom dobila nazaj agarna skupnost, a se denacionalizacijski poslopek vleče in vleče. Sedanji lastniki uveljavljajo dosedanja vlaganja v dom, kar jim agrarna skupnost sicer priznava, vendar si želi lastništvo doma, saj so ga postavili rateški kmetje. • D.S.
Tržiški svetniki se bodo le sestali
Tržič, 28. julija - Odločitev o začasnem prenehanju delovanja občinskega sveta občine Tržič so sklenili preklicati, saj je v tajništvo občinskega sveta prišlo več prošenj za obravnavo nujnih zadev, med njimi tudi iz tržiškega Integrala in Zavoda za kulturo in izobraževanje. Da bi preprečili morebitno škodo, je dal predsednik Peter Smuk pobudo za sklic seje tudi županu občine Tržič. Čeprav iz občinske uprave niso dobili zahteve za sklic seje, bo 29. redna seja jutri, 29. julija 1998, ob 18. uri v veliki sejni sobi občine Tržič. Na dnevnem redu je skupno 15 točk, med katerimi je tudi odločanje o ustanovitvi treh samostojnih zavodov iz sedanjega ZKI Tržič in sprejem odloka o podelitvi koncesije za izvajanje prevozov učencev. « S. Saje
Srečanje na Okroglem
Okroglo, 27. julija - Zadnjo julijsko nedeljo imajo na Okroglem semanji dan. Ob tej priložnosti so že četrtič zapored pripravili v tamkajšnjem domu slepih in slabovidnih družabno srečanje krajanov in drugih obiskovalcev. Tam se je po dopoldanski maši v bližnji cerkvi zbralo precej domačinov in gostov, med katerimi je bil tudi župan občine Naklo Ivan Štular. On je pohvalil zlasti gostoljubnost domačinov, ki so postregli obiskovalce z raznimi dobrotami iz domače kuhinje. Zbrani so preživeli prijeten popoldan ob sproščenem pogovoru, za razvedrilo pa so poskrbeli plesalci folklorne skupine Društva upokojencev Naklo, domači glasbeniki in narodnozabavni ansambel. • S. Saje
Z 31. redne seje občinskega sveta Žiri
A\\\l	Velika izbira pohištva in sedežnih garnitur za kompletno opremo vašega doma na razširjenem razstavnem prostoru
	i * Ugodno: sedežne \ garniture ix uvoza l   * KONKURENČNE CENE : * BREZPLAČNA DOSTAVA ; *MONTAŽA *KREDITI T+0 'Večino pohištva imamo v zalogi!
ACK MAJA; SALON POHIŠTVA^ KRANJ, PREDOSUE 34 i TEL.-241-031 Odprto od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure ;	
Kje dobiti denar za nove ceste v Žireh? P
Občina Žiri se je letos znašla v kočljivi situaciji - medtem ko ljudje pričakujejo« ^r«* da jim bodo končno uredili ceste, se občina otepa prekomerne zadolženosti. ^c
Žiri, 27. julija - Še najbolj optimistično je na 31. redni seji občinskega sveta Žiri minila tretja točka dnevnega reda, ko je komandir Policijske postaje Škofja Loka Edvard Roter podal poročilo o varnostnem stanju v občini Žiri. Roter je svetnikom razložil, da je kriminal od vseh štirih občin, ki jih pokriva njihova policijska postaja, še namanj problematičen ravno v njihovi občini, zadnja leta njegova stopnja za razliko od drugih občin celo upada. Manj je kršitev javnega reda in miru, število prometnih nesreč pa se povečuje, vendar smrtnih žrtev po letu 1994 na območju Žiri ni bilo. Še največji problem je prisotnost alkohola.
Največ govora pa je bilo okoli zadolženosti občine oziroma cest-njh investicij, ki jih želi občina opraviti še letos, čeprav zanje v proračunu nima zagotovljenih sredstev. Občina Žiri se namreč spopada s prekomerno zadolženostjo, ki presega zakonsko dovoljenih deset odstotkov občinskega proračuna; ta je težak nekaj čez 370 milijonov tolarjev. Občina je v zagato padla
tudi po zaslugi Ministrstva za okolje in prostor, ki še vedno ni poravnalo svojih obveznosti iz preteklih investicijah, čeprav se je celo pisno obvezalo. Tako mora sedaj žirovska občina sama pokrivati nastale obveznosti.
Kot je razložil župan Bojan Starman, so letos zaustavili vse projekte, da lahko poravnavajo obveznosti, trenutno pa je občin-
Nevarni odpadki sežgani v Nemčiji
Sava Kranj izpolnila obljubo
1584 lani izkopanih sodov iz Tenetiš v Nemčijo v sežigalnico - Sava je za varstvo okolja vložila 85 milijonov tolarjev
Kranj, 28. julija - Znana zgodba o 1584 sodih z nevarnimi odpadki, ostanki proizvodnje umetnega usnja v kranjski Savi, je zaključena. Sodovi z odpadki so bili pred sedemnajstimi leti zakopani na območju deponije komunalnih odpadkov v Tenetišah, lansko jesen je Sava Kranj financirala izkop in nevarni odpadki so bili začasno uskladiščeni na priročni ploščadi v sklopu deponije.
Izmed podjetij, ki se v Sloveniji ukvarjajo z uničevanjem nevarnih odpadkov, je Sava izbrala podjetje VVEBO Ljubljana, ki je poskrbela za prevoz odpadkov v sežigalnico v Nemčiji, v družbi Bayer Leverkusen. Sežiganje je trajajo kar dva meseca, od 23. aprila do 22. junija. Ta mesec je Sava, d.d., prejela vso potrebno Baverjevo doku* mentacijo in potrdila o dokončnem uničenju vseh odpadkov, ki so bili v sežigalnico prepeljani iz Tenetiš.
Od letošnjega marca umetnega usnja v Savi ne izdelujejo več. Za ukinitev tega programa so se v delniški družbi odločili iz okolje-varstvenih in ekonomskih razlogov; pomembno je, da z ukinitvijo programa ne nastajajo več nevarni odpadki, katerih uničenje je finančno zelo zahtevno. Stroški za izkop 1584 sodov z odpadki, ki so nastajali pri proizvodnji umetnega usnja pred dvema desetletjema; začasno skladiščenje na deponiji; prevoz do Leverkusna in sežig starih, a okolju še vedno nevarnih odpadkov, so namreč znašali 85 milijonov tolarjev.
Zdravstvena kartica prihodnje leto tudi na Gorenjskem
Kartice bomo potrjevali na "zdravkomai"
Malo je stvari v zdravstvu, ki nas bol jezijo kot mesečno potrjevanje zdravstvenih izkaznic, brez česar nas praviloma ne sme sprejeti niti zdravnik niti bolnišnica. S "pametno" zdravstveno kartico nam bo tovrstna birokracija prihranjena.
Kranj, 28. julija - Potem ko je končan pilotni projekt uvajanja kartice zdravstvenega zavarovanja, ki je v Posavju zajel blizu 70 tisoč zavarovancev, in ga je skupščina ZZZS potrdila kot sprejemljivega in uporabnega, se nam obeta, da se bo zdravstvena kartica sčasoma razširila po vsej Sloveniji. Prihodnje leto (predvidoma do oktobra) naj bi jo dobili tudi Gorenjci. Kakšne prednosti nam prinaša ta "elektronski element na koščku plastike", kakor ga imenujejo avtorji projekta, ki so ga nedavno tega predstavili javnosti v vsej svoji uporabnosti?
Če ne drugega, nam potem, ko bomo imeli v denarnici "pametno" kartico, ne bo več treba vsak mesec pri delodajalcu potrjevati veljavnosti zdravstvene izkaznice. Kartica bo veljala za zaposlene zavarovance tri mesece, za upokojene leto dni, za otroke pa do 18. leta starosti. Njeno potrjevanje bo potekalo na posebnih samopostrežnih terminalih, še najbolj podobnih sedanjim banko-matom, ki bodo (vsaj tako obljubljajo na zdravstveni zavarovalnici), postavljeni na vidnih mestih v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, v lekarnah, zdravstvenih zavodih... Uporaba "zdravkomatov" bo postala tako vsakdanja kot uporaba bančnih avtomatov, kar je sicer bolj pisano na kožo mlajšim in dojemljivejšim generacijam. Kot navajajo avtorji kartic zdravstvenega zavarovanja, pa bodo poleg teh zavarovancem na voljo tudi lerminali, na katerih se bo
skih dolgov še okoli 70 milijonov tolarjev. Kljub zadolženosti je občinska uprava objavila javni razpis za izvajanje gradbenih del asfaltacij lokalnih in krajevnih cest in cest na demografsko ogroženih področjih, saj lahko po besedah občinskega tajnika Andreja Poljanska le tako kandidirajo na državnem razpisu za subvencioniranje krajevnih cest na demografsko ogroženih področjih.
Nekatere svetnike je pri tem zbodlo, ker je razpis, za katerega se na občinskem svetu niso dogovorili, objavljal dela, ki bi trajala do leta 2000, vrednost celotne investicije pa je okoli 140 milijonov tolarjev. Menili so, da je nemoralno od občine, če se zaveže izpeljati tako obsežna dela še za obdobje, ko se bo sestava sveta in mesta župana
mogoče zgolj s pritiskom na monitor informirati o mreži zdravstvenih zavodov in dobiti druge pomembne podatke, ki bodo zavarovanca zanimali, denimo o čakalni dobi pri določenem specialistu.
V času uvajanja pilotskega projekta v Posavju je zavarovance najbolj skrbelo, ali so podatki, zbrani na zdravstveni kartici, dovolj varovani in ali jih res ni mogoče zlorabiti. Avtorji kartice zagotavljajo, da na njej ni zdravstvenih podatkov, kakršne so nam vpisovali v zdravstveno knjižico, temveč so na njej samo zavarovalniški podatki. Kartice tudi ne more "prebrati" kdorsibodi, temveč so zahvaljujoč tehnologiji podatki na njej dosegljivi le imetnikom profesionalnih kartic, torej medicinskim sestram in zdravnikom.
Evropa nam priznava visoko razvito informacijsko infrastrukturo v slovenskem zdravstvu, z zdravstveno kartico pa menda prehitevamo celo razvitejše države, saj je še nikjer niso uvedle kot nacionalni projekt. Z zdravstveno kartico pa se postopoma začenjajo tudi spremembe v zdravstvenem okolju, kjer naj bi razvoj računalniških mrež povezal med seboj osnovno zdravstvo, bolnišnice, institucije zdravstvenega zavarovanja, osnovni element vstopa v te povezave pa bo zdravstvena kartica. Če bo vse to prineslo pacientom manj birokracije in lažji dostop do zdravstvenih storitev, bo ta projekt dosegel svoj namen. • D.Z.Žlebir
menjala. Ali tudi ne, kakor bod| pač pokazale letošnje volitv* Občina pa še za letošnji del celoti) investicije, v višini nekaj pod 4 milijoni tolarji, nima rezervirani sredstev - šla naj bi v noV zadolževanje.
Slišalo se je, da so bili občinsl veljaki pri obljubah ljudem nek< liko neprevidni, da so obljublja več, kot je občina sposobna nare ti. Sedaj se seveda pojavlja pritisk ! strani občanov, saj so ti svoj d*j naloge opravili, le občina mort priložiti svoj kos pogače. Kakorko'1 že, razpis je bil objavljen, izvajale* del so izbrali - Primorje Ajdovščini. -, od občinske uprave pa je, dl sedaj s Primorjem podpiše taW pogodbo, ki ne bo v naslednjil1 letih vezala novega občinskeg* vodstva. • S. Šubic
Spominska svečanost v Kamniku
Kamnik, 27. julija - V spomin na začetek vstaje proti okupatorjem kamniškem je bila v soboto, 25. julija, zvečer pri spomeniku padlim P11 Titanovi brvi na Perovem v Kamniku spominska svečanost. Začetek vst3' je na Kamniškem so včasih obeleževali z občinskim praznikoni. I okru' P*
so se zbrali borci na proslavi, kjer so kulturni program pripravili član' društva Priden možic in moški pevski zbor Solidarnost. Slavnostna H ornika sta bila župan občine Kamnik Tone Smolnikar, ki je med dr J omenil, da zadnje čase nekatera podtikanja začenjajo oblikovati precHH no temperaturo, predsednik kamniške borčevske organizacije Janez PeZ€ pa je kritično in odločno zavrnil nekatere zadnje napade na borce in ram go, da bi obe strani v okviru uresničitve sprave iz obdobja med drugo vojn*| priznali malo krivde in malo nedolžnosti. Janez Pezelj je poudaril, da spH va na takšnih temeljih ni mogoča. • A. Ž.
Kranjska Gora, 27. julija - Slovenske železnice imajo v lasti železnic^ ki počitniški dom v Kranjski Gori in že nekaj let si ga želijo obnoviti, I je star in dotrajan. Občina Kranjska Gora pa ima dokaj slabe izkušnja obnovo drugih počitniških domov raznih podjetij, saj so nam^ obljubljene obnove počitniških domov zrasli apartmaji - celo za prod^ na trgu. Zato so se s Slovenskimi železnicami dogovorili, da železnice J| bodo doma obnovile tako, da bi bili v njem apartmaji, ampak kot hote j najmanj štirimi zvezdicami in odprtega tipa. Nedopustno bi namreč b"j. da bi se po turistični Kranjski Gori še naprej gradili apartmaji in da bi| tako le povečevalo število vikendov. • D.S.
Kranjska Gora, 27. juhja - Hotel Slavec je eden tistih desetih hotelo* i gostišč Hotelskega podjetja Gorenjke, ki so bili pod denacionalizacijo in J j podjetje vrnilo nekdanjim lastnikom. Denacionalizacijski postopki pa s° > vlekli, prav tako sodni postopki, zdaj pa je bil hotel vrnjen lastnici Gorenjka je hotel že prej v notranjosti obnavljala, zdaj pa je že nekaj c.i zaprt. Lastniki ga želijo prodati, zanj se zanima banka SKB, ki je na ob/ Kranjska Gora že opravila pogovore o nadaljnji namembnosti stavbe. • "'
G <tru deli naš
srn« pril sim v D
vklj 'tol Š čep Q& tefy mu
D
\ Dc
obi
PO;
bo sta dri sta
* ^rek, 28. julija 1998
NA OBISKU V DRAGI
5. STRAN • GORENJSKI GLAS
Gorenjski glas v Dragi
' Po letih zapostavljenosti se zadnja leta le obrača na bolje
, Draga, nekdaj pod medvoško upravo, je bila leta 1945 priključena v občino Škofja Loka. Pri tej mejni vasici med občinama Medvode in Škofja Loka leži deponija komunalnih odpadkov, ki nekatere vaščane moti, drugi pa so se z njo že sprijaznili.
ePonija komunalnih odpadkov naj hi bila v Dragi le začasno - 15 let. Letos teče že 22. leto, odkar so jo odprli..
Draga, 27. julija - Vas Draga je majhna, saj v 22 stanovanjskih hišah stanujejo 104 prebivalci, med katerimi je 29 šoloobveznih otrok. Domačini se radi pohvalijo, da sodijo med najmlajše vasi, če gledamo povprečno starost vaščanov.
»elefon:652 200
*USUKI
- pooblaščen servis in prodaja
- ugodni krediti
POPOLNA PONUDBA-IZJEMNA PRILOŽNOST DARILO OB NAKUPU VOZILA
UŠIIIA
		
AH OH		ISA
		MU
HYunom
iKOFJA LOKA - GOSTEČE 8
M.:06tf 652 200
POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA LIČARSKE IN KLEPARSKE STORITVE
UGODNE CENE -BOGATA OPREMA -KREDIT že od _ TOM+2,5 dalje
Wa zalogi dodatna oprema za vozila **yundai - avtoprevleke, vlečne kljuke
V02/LA 8/171 \hm 7mu\( m i lamrnu rtmu.
SilpZBlKRED/r ALI MENJAVA ZA DRUGO VOZILO.
barbarov," je o zgodovini vasi spregovoril France Jenko.
Glavno naselje je bilo nekdaj vzhodneje od sedanje lege kraja, imenovalo se je Sele, še danes se temu območju, kjer sta sedaj travnik in njiva, reče Na Selah. To malo ozemlje je spadalo pod grofe Hartenberge, ki so imeli trdnjavo in domovanje na gori južno od Medvod. Ti grofje so bili mogočni, s Freisingi so se celo spopadali za sosednji vasi Gosteče in Pungert. Po propadu Hartenbergov je kraj padel pod ljubljansko škofijo, kamor so upravno spadali vse do leta 1945.
Selani so kasneje opustili svoja bivališča in se preselili na sedanjo lokacijo. Zaradi lesenih bivališč je menda Draga večkrat gorela, zato so kasneje vaščani zgradili varnejša kamnita bivališča. Cesto skozi Drago so po pripovedovanjih starejših zgradili Francozi pod Napoleonovo vladavino. Povezuje Škofjo Loko in ostalo Gorenjsko z Ljubljano. Cesta je znana po tem, da so nekdaj po njej pešačili ali vozili znani Gorenjci, ki so se vračali iz Trsta ali Ljubljane; med njimi so bili tudi Prešeren, oče Romuald (avtor Škofjeloškega pasjona), Grohar, Tavčar... Ob tem
letos pa teče že 22. leto.
Na obisku je bil prisoten tudi župan občine Škofja Loka Igor Draksler, ki je ob tem povedal, da je deponija dejstvo, mimo katerega pač ne moreš iti. Edina rešitev iz zagate, ki je ne le škofjeloška, ampak vsegorenjska, je projekt C ERO: "Preteklo pa bo še precej vode, da se bomo gorenjski župani uspeli dogovoriti o tem projektu. Sicer pa občina Škofja Loka vlaga v deponijo, projekte za sanacijo meteornih vod in in odplak, vendar moram na tem mestu poudariti, da sanacija odlagališča ni le stvar Škofje Loke, ampak tudi ostalih treh občin."
Župan Draksler ni zanikal, da so Draga in njeni vaščani prizadeti zaradi deponije in da jim mora občina prav zato posvečati večjo pozornost. V zadnjih letih občina tudi v resnici z Drago veliko sodeluje, medtem ko so bili v preteklosti ti kraji kar nekoliko zapostavljeni. Pred dnevi je bil sestavljen tudi nov predlog pogodbe za deponiranje komunalnih odpadkov v deponiji, ki naj bi jo do konca julija podpisale vse občine in po kateri naj bi vsak občan plačal določeno rento za vas Drago.
Pred tem so imele hiše svoje šlirne, in koje neki vaščan kopal za vodo, je ni našel niti v globini 17 metrov. Tedaj so se odločili, da bo potrebno zgraditi rezervoar. Za današnje potrebe je ta rezervoar, ki ima prostornine 22 kubikov, premajhen, zato ga nameravajo povečati za še enkrat toliko, saj je vode dovolj za večje zajetje.
Vodovod je prinesel tudi druge posledice. V vasi sta bila namreč vodna mlina, od vode je bila odvisna tudi kovačnica, ko pa so zgradili zajetje in rezervoar, je potok toliko posahnil, da je bilo z vodnima mlinoma konec.
Predsednik vaškega odbora Ciril Peternel, kije eden izmed dveh čistih kmetov v vasi, je pojasnil, da se je zadnja leta v Dragi kar precej premaknilo in da s te strani občini nimajo več kaj očitati. "Po obnovitvi vodovoda smo asfaltirali dve vaški poti v skupni dolžini enega kilometra, uredili smo središče vasi, kjer danes sedimo, ki je bilo v preteklosti zelo zanemarjeno. Naredili smo tudi kanalizacijo za meteorne vode. V prihodnosti želimo središče dokončno urediti, načrtujemo tudi asfaltiranje poti do Pustovrha, in kot je povedal že Jože Gaber, povečavo obstoječega rezer-
Igor Draksler
Jože Gaber
Jože Gšiof
Vlado Pušar, Tel.: 064/632-098 Pungert 4, 4220 Škofja Loka
Veliko smo imeli moč izvedeti od Dražanov, ki so se pokazali kot dobri gostitelji, ki se zavedajo problemov, a so se vseeno sposobni tudi pošaliti na svoj račun. Ena izmed sogovornic je tako na primer povedala, da je Draga unikatna vas. V njej namreč ženske prej umrejo kot moški, pa nikjer drugje. In ji je nekdo odgovoril, saj tako ileht tudi niso drugje...
Glasova terenska ekipa je bita minuto soboto na obisku v DRAGI in med drugim je naš sodelavec Janez Žontar v soboto dopoldan v parku sredi Drage delila oštevilčene reklamne čepice Gorenjskega glasa, ki Jih je ekskluzivno za akcije Izdelala Tiskarna knjigoveznica, do.o., Radovljica. Obisk v Dragi smo, tako kot vselej na podobnih sobotnih akcijah, popestrili še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska. Našim sogovornikom smo tokrat razdelili 22 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic Nagrade z obiska v Dragi prejmejo; lastnika cepič s Številkama 025148 m 025157 (glavni nagradi: pofabno izbrana Glasom izleta za eno osebo, po kbiri, kadarkoli še letos ah do vključno 3. januarja leta 2000); čepici a številkama 025143 in 025156 (dve 'tolažilni' nagradi: Glasovi reklamni majici, kot nalašč za vroče poletne dni).
Štirje udeleženci Sobotnega obiska Gorenjskega glasa v DRAGI, ki imate doma čepice s tokratnimi srečnimi številkami, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 0*4/223 - 111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš tekfonski klic pričakujemo do tega petka, 31. julija, do 13.30 ure -po tem datumu se veljavnost nagradnega kupončka In motnost za nagrado z obiska v Dragi zaključi. To soboto bo obisk v KOMENDI.
Dobin^Koi^iaT
V soboto, L avgusta, bo ekipa Gorenjskega glasa v Komendi. Dosedanja krajevna skupnost v občini Kamnik postaja samostojna občina. Lepo povabheni v Gostišče Hram Komenda, ki ga nekateri Poznajo tudi po imenu Green Pub (pod cerkvijo v Komendi). Veseli bomo vašega obiska, zanimive pripovedi, mnenja. Prišli bodo predstavniki krajevne skupnosti Komenda, lepo povabljeni predstavniki društev iz KS Komenda, povabili pa smo tudi župana oziroma predstavnike občine. • A. Ž.
Kljub svoji majhnosti ali ravno zaradi tega se je ob našem sobotnem obisku v vasi Draga zbralo precejšnje število ljudi. Koliko bi jih šele bilo, če se ne bi začeli dopusti in bi ne bilo "pol vasi" na morju, so nam rekli. Ker v vasi ni ne trgovine, ne gostilne, smo obisk izpeljali kar sredi vasi na avtobusni postaji. Ta pa ni navadna postaja, ampak je od lani lično urejen lesen objekt, ki ga dopolnjuje vodnjak, prostor pa služi tudi za sestanke vaškega sveta. Že na tem mestu se lahko tudi zahvalimo za njihov trud, saj so nas lepo pogostili z osvežilno pijačo, ki nam je na vročo soboto še kako prav prišla, postregli so tudi s piškoti in potico. Slednja je bila ta konec tedna prisotna na vsaki mizi, saj so v nedeljo praznovali semanji dan; v podružni cerkvi sv. Mihaela na Dolu, ki skupaj z vasmi Draga, Gosteče in Pungert spadajo v faro Sora.
Po letu 1945 pod Škofjo Loko
"Draga je zanesljivo stara 800 let. Tu pod severnimi Polhograjskimi Dolomiti je bil nekoč le majhen zaselek z dvema mlinoma, z nekaj kočami in imenitnim gradiščem nad ozko sotesko, kjer so še sedaj vidni kamniti temelji z ostenjem in izkopanim obrambnim jarkom. Gradišče je ves srednji vek služilo kot zatočišče pred navali
dodajmo, da je bila v Dragi pri Godcu doma mati pesnika Cvetka Golarja iz Gosteč.
Skozi vas so se umikale mnoge vojske: nemška okupacijska vojska, četniki, ustaši, nedičevci, nazadnje so prišli tudi slovenski partizani. Skozi vas pa so se umikali tudi slovenski domobranci in drugi civilisti, ki se niso strinjali s sovjeti-zacijo Slovenije.
Po letu 1945 je bila Draga mimo volje krajanov priključena občini Škofja Loka. Jenko ob tem pove, da so bili nasilno upravno odrezani od fare Sora in soseske z Dolom, kjer imajo skupni cerkvi, v Sori pa še šolo, društva, trgovine, nekoč tudi pošto. Kako se ta delitev pozna danes, nas je zanimalo in izvedeli smo zanimivo podrobnost, saj so krajani, ki živijo levo od potoka, ki teče sredi vasi, bolj vezani na Škofjo Loko, ostali, ki živijo desno od vaškega potoka pa so še vedno vezani na Soro.
Deponija trn v peti
V Dragi je deponija vsakovrstnih odpadkov za kraje s škofjeloškega konca. Ta povzroča tudi največ razburjanja med prebivalci in je razlog največjega nezadovoljstva z občino Škofja Loka. Odlagališče se je odprlo leta 1976, France Jenko pa je prepričan, daje šlo pri tem za povsem politično odločitev, saj so bili proti njenemu odprtju na tej lokaciji mnogi dejavniki, kot so naslednji: lokacija je na travniku, na izvirih pitne vode, dno deponije je prepustno, zato se zastruplja podtalnica, okoli odlagališča so obdelovalne površine in kmetje znajo povedati, da so pridelki slabši, kot bi morali biti.
Jenko zna povedati tudi, da se deponija nahaja v varovanem, zaščitenem pasu, kjer so bili leta 1970 prepovedani vsi posegi, razne pristojne komisije pa so današnjo iokacijo odsvetovali. Deponija je bila odprta začasno, za dobo 15 let,
Leta 1992 obnovili vodovod
Spregovoril je tudi Jože Gaber, predsednik vodovodnega odbora Draga: "Pred šestimi leti smo z lastnimi sredstvi obnovili in dogradili vaški vodovod, ki so ga v Dragi začeli graditi že leta 1930, na pustni torek, končan pa je bil 1. maja istega leta. To je bil zelo skromen sistem, saj je imela vsaka hiša le en priključek, drugega kvečjemu še v hlevu."
France Jenko Ciril Peternel
voarja za vodo," je povedal Peternel.
Jože Galof, predsednik KS Trata, pod katero spada Draga, je tudi dejal, da se zadnja leta pozna nova struja v občini in da se obračajo tudi na ta konec krajevne skupnosti, na povezavo Lipica - Draga -Medvode. Prav zato so tu.di zgradili most preko Sore v Gostečah, ki je zamenjal lesenega. Zaradi prizadetosti vasi z deponijo si tukajšnji prebivalci zaslužijo večjo pozornost, je povedal.
• S. Subic, foto: {], Stojan
68 let star rezervoar bo treba povečati.
GORENJSKI GLAS
6^ STRAN
*M> AVTOMOBILSKI TRG *fe
Torek, 28. julija 199«
Ton
Prv
G
Slovo od Clitt 1 v Revozu
Sredi meseca julija je z montažnega traku tovarne Revo/ v Novem mestu zapeljal še zadnji primerek modela rcnanlf clio 1, ki so ga v Sloveniji začeli izdelovati spomladi leta 1993. V tem času so v Novem mestu skupno izdelali 299.831 primerkov clia, ki niso zapeljali le na slovenske ceste, ampak v večini na zahodnoevropske.
Clio 1 je pomenil za Revoz pomembno prelomnico, saj so ga začeli izdelovati v temeljito posodobljeni tovarni, ki je dobila tudi novo lakirnico. Čeprav je novomeški clio začel prihajati z montažnih trakov precej kasneje, kot v nekaterih drugih Rcnaultovih tovarnah, ki so začele z izdelavo kmalu po prvi predstavitvi jeseni 1990, pa je za Revoz pomenil še zadnji korak do uveljavitve enakopravnosti v industrijskem sistemu Renault.
Clio 1 je po začetku izdelave v Novem mestu leta 1993, vse do julija 1996 "delil" tovarno s priljubljeno petko, njegov delež pa je naraščal iz leta v leto, saj prvo leto izdelave predstavljal dobro petino avtomobilov izdelanih v Revozu, drugo žc 30 odstotkov in tretje več kot 50 odstotkov. Leta 1995 je Clio 1 zasedel tudi prvo mesto na lestvici najbolje prodajanih avtomobilskih modelov na slovenskem trgu, ki ga je prevzel ravno petki. Skupaj pa sta predstavljala skoraj 18 odstotkov vseh avtomobilov prodanih v Sloveniji.
Letošnje slovo Clia 1 od Novega mesta je tako dokončno, vendar pa montažni trakovi še zdaleč ne mirujejo, saj na njih že nekaj časa izdelujejo njegovega temeljito prenovljenega ali še bolje rečeno popolnoma novega soimenjaka. • M.KR.
PEUGEOT
VELIKO ZNIŽANJE CEN VOZIL IZ ZALOGE:
P 306 S 1,4 , 23M3tXr 2.142.000
(kovinska barva)
p 306,xr i.6 um3txr 2.482.000
(kovinska barva)
MA&m 3.350.000
barva)
1.6
>arva)
P406ST
( klima, kovinska barva !
P BOXER 2.5 TD
2.992.000
AVTOHISA KAVCIC d oo
Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel./tax:064/431-142
TALON d.o.o.
ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL
PE Zg. Bitnje 32, Žabnica Tel., fax: 064/311-032
ZNAMKA	TIP	LETNIK	CENA	OPOMBE
			V SIT	
BMW	5201	1990	1.540.00C	ser. knjižica, alarm, el. klima, CZ, SV...
CITROEN	ZX 1.4 REFLEX	1992	890,000	avtoradio
CITROEN	ZX V0LCANE 2.0i	1993	1,370,000	dalj. CZ, alarm, servo volan, el. stekla...
FIAT	TEMPRA 1.6 IE	1993	990,000	servo volan, katalizator
FIAT	UNO 1.0 IES	1993	670,000	radio, CZ, električna stekla...
FORD	FIESTA1.8 CD	1989	670,000	avtoradio
MAZDA	323	1991	850,000	avtoradio, katalizator
OPEL	C0RSA 1.41 SvVING	1996	1,440,00C	1. lastnik, ser. knjiž, 2x airbag, radio
OPEL	KADEH 1.3 GLS	1998	570.00C	1. lastnik, avtoradio, delj. zadnja klop
OPEL	ASTRA 1.8t GT	1992	1,190,00c	servo volan, športni sedeži, radio, metalic...
OPEL	CALIBRA 2.0i T 4X4	1993	2,250,000	vsak oprema razen klime!
PEUGEOT 306 XN		1994	1,290,000	1. last, serv. knjiž., radio, delj. zad. klop...
SUZUKI	SVVIFT 1.3 GX	1996	1,140,000	1 last,, serv. knjižica, CZ, strešno okno
T0Y0TA	C0R0LLA1.6 GLI	1993	1,390,OOC	servisna knjižica, ABS, elektr. oprema
VW	PASSAT 1.8 CL	1993	1.690.00C	ABS, klima, 2x airbag, el. oprema
VW	GOLF JXD	1988	670,000	bel
vw	GOLF A.9 CLTD	1992	1,390,000	servo volan, radio, alu-platišča
vw	JETTA	1986	490.00C	metalic siv, avtoradio
mm
d.d. KRANJ
LETNIK - BARVA	CENA V SIT	CENA V DEM
1990 beš	141.750	1.508
1988 rdeča	367.500	3.910
1990 modra	380.625	4.050
1989 rdeča	403.200	4.336
1991 zelena	450.450	4.843
1991 rdeča	478.800	5.094
1992 črna	552.720	5.944
1991 met. siva	600.000	6.452
1991 rdeča	600.600	6.389
1988 belal	627.900	6.752
990 bela	669.900	7.203
1991 rdeča	752.850	8.096
1991 srebrna	835.485	8.983
1993 rdeča	917.700	9.763
1995 rdeča	1.086.750	11.562
1993 bela	1.168.440	12.563
1995 bela	1.282.050	13.639
1996 rdeča	1.313.340	13,972
1996 srebrna	1.422.225	15.292
1995 srebrna	1.525.600	16.220
1995 črna	1.630.125	17.342
1992 rdeča	1.853.775	19.933
1994 met. rdeča	2.113.650	22.728
1995 srebrna	2.155.913	22.936
1993 črna	2.415.000	25.968
CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL.: 222-624
INTERNET ADRESS HTTP://WWW.ALPETOUR-REMONT.SI/
PONUDBA TEDNA
ZNAMKA -TIP
VVartburg 1,3 S Ft-11 Spring 1,6 D Daihatsu Charade TS Cit. BX 15 tge Škoda Forman 135 LS Nissan Micra 1,0 LX R-5 Campus 3v Hvundai Pony 1,3 LS R-Clio RL 1,2 5v R-21 GTX 4v Toyota Corolla 1,3 Isuzu Aska LF 2,0 Peugeot 405 GRD D Nissan Sunny 1,4 LX Hyundai Accent 1,3 LS R-19 RT 1,4 4v Suzuki Sedan 1,6 GLX R-Clio RN1,4 5v R-Clio RT 1,4 5v Seat Cordoba 1,8 GLX Al. Romeo 155 1,7 Twin Opel Calibra 2,0 16v t. R-Laguna RT 1,8 R-LagunaRT1,8 Volvo 850 GLT
Možnost menjave po sistemu staro za staro ter ugoden kredit že od T + 4,8 do T + 5,5 %.
Kranj, 27. 7. 1998
TEST: ALFA ROMEO 156 2.4 JTD
SLAVA IZ PRETEKLOSTI
Avtomobili z Apeninskega polotoka, ki nosijo znak ščita s kačo, so znani po svoji športnosti in oblikovni drznosti. Oblikovalci pri Alfa Romeu so pod vodstvom VValterja da Silve naredili novo orožje: alfo 156, ki je bil zagotovo eden najlepših avtomobilov minule jeseni in si je tudi zato priboril naslov Evropskega avtomobila leta 1998.
Alfa 156 italijansko tovarno vrača v slavne čase športnih limuzin. Oblikovalci so svoje delo opravili v italijanskem in samo njim lastnem stilu, zato je v novinki veliko športnega temperamenta in ekstravagance. Avtomobil je sicer štirivratna limuzina, a vsaj s strani je videti, kot bi bil kupe; kljuka zadnjih vrat je namreč nameščena v plastiki pri skrajnem zadnjem robu stekla, medtem ko tista v sprednjih vratih nostalgično spominja na nekdanje Alfine avtomobile.
CENA do registracije: 4.398.000 SIT (AC Avto Triglav, Ljubljana)
Alfa 156 se je tudi ali predvsem zaradi oblike zaslužila naslov Evropski avto leta.
+++ oblika ++motorne zmogljivosti ^sprednja sedeža I— prostornost - prtljažnik -preglednost
Tudi pri pogledu na sprednji del alfe 156 ni mogoče zamenjati z drugim avtomobilom. Značilna srčasta maska se namreč zajeda globoko v sprednji odbijač, ki tvori celoto skupaj z agresivnimi režami za dovod zraka v motorni prostor. Prostor za registrsko tablico se je zato moral umakniti na levo stran odbijača, na zunanjosti pa bi se verjetno našla še kakšna nenavadna podrobnost.
Čeprav alfa 156 z merami in ostalimi lastnostmi sodi v srednji razred, notranjost ne ponuja pretiranega prostorskega razkošja, pač pa je tako, kot je pri italijanskih avtomobilih v navadi, podrejena zunanjosti. Zato je zaman pričakovati obilje prostora za kolena potnikov na zadnji klopi ali pretirano razkošje spredaj. Vendar alfa 156 je športna limuzina in zato je omejenost, vključno z le 380-litrskim prtljažnikom tudi razumljiva. Toda pravi alfisti tudi za volanom, ki je pri bolje opremljenih različicah iz žlahtnega lesa, pridejo na svoj račun. Armaturna plošča je namreč sestavljena iz dveh povsem ločenih merilnikov in sredinske konzole, kjer sta še merilnika
temperature, količine goriva in analogna ura. Tudi sicer je notranjost usklajena z zunanjostjo, motno črnino na armaturni plošči lahko dopolnjuje usnje na sedežih v barvi karoserije in lesni vložki na sredinski konzoli.
Morda se sliši pretirano, toda tudi z dizelskim motorjem je alfa 156 športno nastrojen avtomobil. Za oba dizelska motorja s turbinskim polnilnikom so namreč v grupaciji Fiat razvili sistem neposrednega vbrizga goriva. Nova tehnologija je še posebej učinkovita pri večjem 2,4-litrskem pet-valjniku s kar 136 konjskimi močmi in izjemnim navorom 305 Nm, ki zagotavlja zelo dobro prožnost in tudi škripanje gum, če si voznik zaželi bolj dinamične vožnje. Zvok motor-
ja je značilen dizelsk*
petvaljniški, dovolj izn1 _
žito jc tudi piskanj' g^,
turbinskega polnilnika___J
Toda čc jc športen vw avtomobil, naj bo tak $ Krai zvok motorja. VozniŠk' poSf užitke dopolnjuje Š' evrn zelo dobro uglašeno j( "Na čvrsto podvozje, ki jf Mej bolj naravnano k dirtf je si mični vožnji kot k udofr pa / nemu poziranju kratki' cestnih grbin. pou
brc; nija ven obv jim čil, sod proi
odp jam Hšči so , met Prel S
sprt Prih insk hod del( nih prit va . BD \ nen vlai Go
Tradicionalno zapris* ženi alfisti so torej lahk( potolaženi, kajti tovarni je uspelo narediti avtomobil, j predvsem oblikovno močno I stopa iz povprečja, namenjen r predvsem vozniškim sladokflj cem in ima vse možnosti, da # italijanski znamki povrne ne»t danjo slavo.
TEHNIČNI PODATKI: limuzina, 4 vrata, 5 sedežev. Motor, dizelski s turbinskim polnilnikom, petvaljni, vrstni, name' ščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 2387 cem, 100 kW/136 KM, 5-stopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4430 mm, š. 1745 mm, v. 1420 mm, medosna razdalja 2595 mm, prostornina prtljažnika 380 /< Najvišja hitrost: 203 kmlh (tovarna), 201 km I h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 9,5 s. Poraba goriva po Eli normativih: 5,4/8,9 I plinskega olja D2 na 100 km, poraba n3 testu: 8,5 I.
Zadnji del je sicer manj izrazit od sprednjega, toda še vedno dovolj atraktiven.
Tudi notranjost ne zaostaja za zunanjostjo, čeprav je nekoliko utesnjena.
• M. Grego^
-i
ZA ČISTOČO TESTNIH 1 AVTOMOBILOV SKRBI ROČNA AVTOPRALNICA
KOZINA
PINTARdEVA 5, KRANJ, ČIRČE, TEL. 328-238
DELOVNI ČAS OD 8. DO 18. URE 1 SOBOTA: OD 7. DO 13. UR*
Na cesti: Mazda Demio
Mali enoprostornež
Mazda je model demio na domačem avtomobilskem trgu predstavila že jeseni 1996, na evropske trge pa prihaja šele zdaj. Demio je bil zasnovan po novih načelih v času, ko seje pokazalo, da postajajo enoprostorci čedalje bolj priljubljeni. Pri najmanjšem hišnem modelu, takratni Mazdi 121 so si sposodili podvozje, po drugem hišnem modelu, Mazdi 323 pa so povzeli motorja in okoli tega naredili "baby van", ali po naše mali enoprostorec. Opogumljeni z izrednim uspehom avtomobila na domačem trgu, kjer je avto v samem vrhu prodaje, so se pri Mazdi odločili avto ponuditi tudi na drugih trgih. In tako bo M M S, slovenski zastopnik za vozila Mazda, kupcem ponudil model demio v prvi polovici avgusta, kar pomeni, da bo Demio slovenskim kupcem na voljo istočasno kot kupcem v drugih evropskih državah.
Pctvratni demio meri v dolžino 3.808 mm, v širino 1.650 mm, visok pa je 1.500 mm. Da so oblikovalci postavili na prvo mesto uporabnost, dokazuje že visoka, malce oglata oblika, ki demiu zagotavlja svojevrstno prepoznavnost, vendar se tudi tokrat niso povsem uspeli otresti nekakšne oblikovne neizrazitosti, nasploh značilnosti vozil z
Daljnega vzhoda. Demio bo na slovenskem trgu na voljo glede na opremo v štirih izvedenkah (osnovni model, SE, S in TE), na izbiro pa bosta tudi dva motorja.
Ne glede na raven opremljenosti bosta v demiu dva varnostna mehova, zategovalniki prednjih varnostnih pasov, vzglavniki (tudi na dveh zadnjih sedežih), po višini nastavljiv
voznikov sedež, po višini nastavljiv servo volan, centralno zaklepanje in elektronska blokada zagona motorja. ABS, električni pomik stekel spredaj, ter merilnik vrtljajev, pa vključujejo višje ravni opreme.
V vseh izvedenkah demia jc mogoče zadnjo klop pomikati tudi vzdolžno (120 mm), kar pomeni, da se spreminja tudi prostornina prtljažnika in sicer od 335 do 365 litrov, ob podrtih zadnjih sedežih pa jc na voljo kar 1.300 litrov prostora. Posebnost naslonov zadnje klopi je tudi, da ju lahko preklopite nazaj in tako ob položenih prednjih sedežih dobite 203 centimetre dolgo ležišče.
Pod motornim pokrovom bosta na voljo dva pogonska agregata. Oba sta 1,4-litrska 16-ventilska štirivaljnika, razlikujeta pa se po moči in navoru. Šibkejši motor zmore 46 kW (63 KM) pri 5.000 vrtljajih, največji navor 103 Nm pa doseže pri 3.000 vrtljajih. Ta motor po tovarniških podatkih zagotavlja pospešek od 0 - 100
km/h v 14 sekundah, najvt hitrost demia s tem motorjem Y je 151 km/h. Močnejši motor J nudi 53 kW (72 KM) pri 5l vrtljajih, največji navor 105 K pa doseže pri 3.500 vrtljajih. ! zadošča za pospešek od 0 - * km/h v 13,2 sekunde in za najVi jo hitrost 158 km/h. Ne glede \ različico motorja zagotavljajo! tovarni porabo v mestu 8,7 Ujn izven mesta 6 litrov, povprečji! poraba pa znaša 7 litrov na 1 kilometrov.
Ostane le še odgovor r vprašanje, koliko bo potre
odšteti za naštelo. Osnovni m^j odi"
el bo lahko vaš za 1.699.999 za izvedenko SE boste od-y 2.038.327 SIT, model S vas 5 stal 2.228.027 SIT, za model M (v katerem vas bo hladila M matska naprava) pa boste od$' 2.332.369 SIT. MMS demic °J} ljublja na ogled pri trgovcih #U začetek avgusta, prvi avtotfio 1 pa bodo kupcem, katerih se ^ demia letos nadejajo okoli 80-razpolago v istem mesecu. J • K. Petrovi
GOSPODARSTVI
UREJA: Marija Volčjak
Prvega julija 1999 naj bi zaprli brezcarinske prodajalne
Gorenjska na meji izgublja
Brezcarinske prodajalne prinašajo precejšen devizni priliv in posredno in neposredno zagotavljajo 14 tisoč delovnih mest.
Konjska Gora, 27. julija - Slovenska vlada se zavzema za Postopno prestrukturiranje dejavnosti na mejah in pričakuje evropsko pomoč. Minister za evropske zadeve Igor Bavčar: ''Naredili bomo vse, da boste mehko pristali." V Kompasu, Mejnem turističnem servisu zelo protestirajo in so prepričani, da Je slovenska vlada prehitro popustila pod pritiski Italije, predvsem Pa Avstrije.
y Sloveniji že nekaj časa
V Elanu nova predsednica uprave
Begunje - Že od konca maja imajo v Klanu novo vodstvo, predsednica uprave Elana Begunje, d.d., je postala Božena Ključarič, prej pomočnica predsednika uprave. Zdaj žc bivši predsednik uprave Ante Djerek je odšel na novo delovno mesto v Zagreb, razlogi za to naj bi bili družinski. • U. P.
Poteka polemika, kdaj zapreti brezcarinske prodajalne. Slovenja se je ob podpisu pridružit-venega sporazuma z EU obvezala, da bo še pred letošnjim 1. julijem sprejela priporočilo sveta za carinsko sodelovanje o brezcarinskih prodajalnah na mejah: da se odpirajo brezcarinske prodajalne le na mednarodnih letališčih in v pomorskih lukah, ki so odprte za mednarodni promet, ne pa na cestnih mejnih Prehodih.
Slovenska vlada je nedavno sprejela sklep, da se 1. julija Prihodnje leto zaprejo brezcarinske prodajalne na cestnih prehodih. Kar pomeni, da bo ob delovna mesta 14 tisoč zaposlenih- Te prodajalne ustvarijo Približno petino deviznega prilika od turizma oziroma odstotek BDP.
Prodajalne pa tudi posredno zagotavljajo številna delovna mesta.
Vlada pravi, da bo ublažila posledice zapiranja prodajaln ludi s sredstvi Phare oziroma preusmerila delavce v druge dejavnosti, vendar se za zdaj Evropska unija v ničemer ni zavezala, da bo res blažila posledice zapiranja teh trgovin. Prepričan sem, da je slovenska vlada prehitro sklonila glavo, kajti v državah, članicah Evropske unije ne zapirajo teh prodajaln, ampak celo gradijo nove. V Grčiji jih gradijo, Češka ima duty -freeje pa nihče ne zahteva, naj jih zaprejo. Slovenija pa kloni zaradi pritiskov Italije, predvsem pa Avstrije. Močno dvomim, da jih bodo v Uniji res zapirali, saj je lobi proti zapiranju premočan - težko, da bodo Nemci dovolili, da bodo kar čez noč ob 140 tisoč delovnih mest, težko, da se bo Škotska strinjala, da bo ob pomemben prodajni delež viskija.
Za Gorenjsko to pomeni, da bodo postale prodajalne s spominki, da bo odpuščenih polovico ljudi. Gorenjska bo ob vstopu v Evropsko unijo tudi sicer zelo prizadeta, saj se bodo ukinile oziroma skrčile tudi druge dejavnosti na mejah: carinske in špediterske službe. Nad Gorenjsko se res zbirajo temni oblaki
Jeseniška kranjskogorska in trziška občina bodo ob 200 delovnTmest v brezcarinskih prodajalnah Sedanje brezcarinske prodajalne, tudi na mejnem prehodu Karavanke, bodo postale trgovine s spominki...
y Kompasu, Mejno turističnii "J, servisu, se takemu sklepu
aoe upirajo. Vodja servisov za VJ°renJsko Ra(Jo Kogjr
pravi:
: v brezcarinskih prodajalnah stri- 1 ukreP«v sosednje Av-"Je ■ bencin, tobak - upadel mi« za Ponvico. Slovenija nlaV J° m 730 mi,'Jonov ia Imovinskega primanjklja-marl AvstriJ° Pa 450 milijonov vari ^ na*m prodajalnah ust" A   Dm     Za 439 milijonov mark
v ^a, od tega gre neposredno Kar se pa tiče očitka, da se nismo Na g a^u? °^ milijonov mark. sami pravočasno prestrukturirali, ja|naL0renJskein Jc v teh proda- pa naj povem, da smo v osmih Jesen", f3^!.!."'!1 I40 'Judi z   letih vztrajno gradili prodajalne
Jesenic in Kranjske Gore ter 50 lr"ca - 200 delovnih mest.
ob prehodih, saj so nastale iz nekdanjih kontejnerjev, dopoln
jevali svoje dejavnosti in zelo veliko sponzorirali: v naših prodajalnah smo dali okoli 300 tisoč nemških mark samo za potrebe zdravstva..
Mislim, da je vlada prehitro popustila in da tudi njena obljuba, da bo zahtevala od Italije in Avstrije, da opustita povračilne ukrepe - izvoz cigaret je zdaj omejen na dve cigaretni škatlici - ne bo zalcgel. Najbolj pa nas moti to, da asociacijski sporazum nikjer ne govori o tem, da se morajo zapreti. Vsi pravni strokovnjaki se z nami strinjajo, da priporočila Evropske unije nikjer ne govorijo o zapiranju brezcarinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih.Vlada je torej sklonila glavo in se prehitro uklonila predvsem pritiskom Avstrije."
Minister za evropske zadeve Igor Bavčar je nedavno tega v Kranjski Gori dejal, da vendarle
ne bo šlo tako hitro in da bo Slovenija zahtevala nekaj časa, preden bo zaprla prodajalne, v vmesnem času pa naj bi s pomočjo Evropske unije za nadomestna delovna mesta prestrukturirala dejavnosti na mejah. Pripravila bo analizo, koliko denarja potrebuje, študije za prehode z Madžarsko, Italijo in Avstrijo in kolikšna sredstva bodo potrebna za premestitev na južno mejo. Evropsko unijo naj bi uspeli prepričati, da Slovenija vendarle nc more v tako kratkem času ukiniti vseh prodajaln na mejah. Minister je predstavnikom MTS zagotovil, da "bomo storili vse, da boste mehko pristali".
A v MTS se zavedajo, kaj pomeni sklep vlade: ostali bodo brez delovnih mest, država pa je preveč popustljiva in bo prehitro ob pomemben devizni in davčni priliv." • D. Sedej
Nove kazenske »vadbe v gorenjskih podjetjih
Na razvojni družbi naj bi pristali še IBI Kranj, KO-OP Mojstrana in Vatrostalna Jesenice
Kranj - Na agenciji za privatizacijo smo izvedeli, da so državni tožilci podali kazenske ovadbe zoper odgovorne osebe šc v treh gorenjskih podjetjih, in sicer IBI Kranj, KO-OP Mojstrana in Vatrostalna Jesenice. Po zakonu o zaključku lastninjenja naj bi družbeni kapital teh podjetij prešel na Slovensko razvojno družbo, ker je bil v zvezi s premoženjem podjetja ali njegovim poslovanjem uveden kazenski postopek proti osebam, odgovornim za podjetje ali poslovanje. Kot smo že poročali, je enaka usoda doletela tudi podjetji G&P Hoteli Bled in in Alpinum Hoteli Bohinjsko jezero. • U. P.
Pred petkovo skupščino naše največje naftne družbe
Dividende iz Petrola naj bi znašale 750 tolarjev
Kranj - V petek se bodo na skupščini sestali delničarji naše največje naftne družbe Petrol. Na njej bodo med drugim odločali o razdelitvi dividend, katerih višina je bila v minulih štirinajstih dneh predmet usklajevanja med državo in Petrolom. Kot je znano, je Petrol predlagal po 400 tolarjev bruto dividende na delnico, država pa je zahtevala po 1000 tolarjev. Slednjič so se dogovorili za kompromis, vlada je na zadnji seji minuli četrtek sklenila, naj bi dividende znašale 750 tolarjev bruto. To naj bi bilo sprejemljivo tudi za upravo in nadzorni svet Petrola. Tako bo na petkovi skupščini ministrstvo za gospodarske dejavnosti v imenu države vložilo protipredlog za izplačilo dividend v višini 750 tolarjev bruto. Seveda pa je odvisno od delničarjev, ali ga bodo tudi potrdili. • U. P.
V kranjski Planiki delavci spet nezadovoljni
V Planiki od včeraj stavkajo
Do srede je vodstvo obljubilo 50 tisočakov akontacije junijskih plač, a delavci vztrajajo pri celotnih plačah in regresu
,^raJ so delničarjem Merkurja izplačali dividende
Prodaja Merkurja ob polletju nad načrti
_ šestih mesecih je prodaja za šest odstotkov višja od načrtov, dobiček pa na lanski ravni
Kranj . Delničarjem delniške družbe Merkur Kranj so včeraj '^plačali dividende, ki letos znašajo po 600 tolarjev bruto na ustanovitveno delnico in po 300 tolarjev na delnico iz doka-Pitalizacije. Po sklepu skupštine, ki je potekala v začetku Meseca, so za dividende name-ni,i 472 milijonov tolarjev, med-ko je celoten 1
909
lanski milijonov
tem ,
dobiček znašal tolarjev,
Sicer pa so znani že tudi fezultati poslovanja Merkurja °h polletju. Kot ugotavlja direktor za ekonomiko in finance in član uprave Bine Kordež v •nternem glasilu Novice, so z obsegom poslovanja v prvih testih mesecih zadovoljni. Kljub visoko postavljenim ciljem je Prodaja za skoraj šest odstotkov Presegla načrte in je znašala 29 milijard tolarjev. To je za 17 odstotkov več kot v enakem
ž
Merkur v Radovljici gradi nov center
Poleg bencinske črpalke v Radovi ji ci, v stavbi, kjer je bilo včasih tapetništvo, Merkur gradi nov trgovski center. V njem bo 2300 kvadratnih metrov prostora, združili in dopolnili pa bodo ponudbo trgovin Elektro in Železnina, ki ju ima Merkur v Radovljici in ju bodo ob odprtju novega centra prodali. V novem centru bo na voljo tudi lesni program. Center bodo odprli v začetku oktobra.
Sicer pa je Merkur letos odprl že. štiri nove trgovske centre, nazadnje v začetku meseca skupaj s koprsko Sočo, v kateri ima Merkur večinski delež, trgovski center Slavček v Kopru. Skupaj s kapitalsko povezanim Novo-teksom so odprli center v Novem mestu, poleg tega pa še trgovska centra v Mariboru in Kranju.
(foto: U. Stojan)
■UBI mm
Kranj - V Planiki v Kranju in na Breznici ter Majšperku od včeraj poteka stavka. Čeprav je vodstvo do srede obljubilo izplačilo 50 tisočakov akontacije junijskih plač, je stavkovni odbor sklenil, da bodo stavkali tako dolgo, dokler ne dobijo celotnih junijskih plač in regresa in dokler se v sanacijo podjetja dejavneje ne vključita Slovenska razvojna družba in ministrstvo za gospodarske dejavnosti.
Okrog dvesto zaposlenih v šivalnici in montaži je delo ustavilo že prejšnji teden, včeraj pa ni delalo že tisoč ljudi, čeprav je bila stavka napovedana šele za enajsto uro. Vse dopoldne so potekala pogajanja med vodstvom in stavkovnim odborom, direktor Bojan Starman je delavcem predstavil situacijo v podjetju in jih opozoril, da stavka povzroča veliko škodo podjetju. V teh dneh je namreč na vrhuncu proizvodnja jesenske in zimske obutve, zato je še posebej pomembno, da še pred kolektivnim dopustom
prihodnji teden izpolnijo vsa naročila, zlasti za tujino.
Sicer pa je že v petek popoldne prišlo do sestanka na ministrstvu za gospodarske dejavnosti v Ljubljani, na katerem je ministrstvo obljubilo 50 milijonov tolarjev sredstev, banke pa so tudi obljubile sprostitev žiro računa podjetja, kar so tudi že uresničile. Toda vsa pomoč je bila pogojena z zahtevo, da delavci nc stavkajo. Ker so se delavci odločili za stavko, je nadaljnja usoda Planike močno negotova.
Po podatkih v Planiki mesečna izguba znaša 50 milijonov tolarjev, v prvem polletju letos pa skupaj že 330 milijonov tolarjev. Za primerjavo: lani je ob 7,99 milijarde tolarjev prihodkov izguba znašala 187,5 milijona tolarjev, kar je bilo za 85 odstotkov manj kot leto prej, ko je znašala kar 1,2 milijarde tolarjev. Planika je vključena tudi v vladni projekt prestrukturiranja in naj bi bila deležna državnih obveznic, s katerimi naj bi poplačala del starih terjatev. • U. P.
Iz središča Slovenije v Vaše srce
fe9,i^Radio GEOSS^Bz
Eax Of>llHX1-74lh telefon 061IHS5-252. GSM 041-6S2-146
-rrovsko Alpino je obiskal podpredsednik vlade
Alpini treba zagotoviti poseben status
».     * O J- polletju pa so se ooij ou namuv
, P^jektu prestrukturiranja čevljarske industrije ne bi smeli enačiti dobrih in povečali tudi stroški Zaradi tega
s»abih podjetij - Svoj del bremena sanacije bodo morale nositi tudi banke ^^±^1°"Toliko
obdobju lani. Toda hkrati v Merkurju ugotavljajo, da je ustvarjena razlika v ceni nekoliko pod načrtovanim obsegom, v polletju pa so se bolj od načrtov
~»ri - Žirovsko delniško družbo Alpina je sredi njegovem mnenju bodo ob uresničevanju strate-
Prejšnjega tedna obiskal podpredsednik vlade gije morali upoštevati posebnosti vsakega posa-
Marjan Podobnik. Kot so sporočili iz Alpine, je meznega podjetja in nikakor ne bi smeh enačiti
i,>ii:„,___—i v; n^rm^\nn nndnieuv s nodietu. ki miaio
Marjan Podobnik. Kot so sporočili iz Alpine, je meznega podjetja in nikaKor ne ni sinen wwuu
generalni, direktor Franci Mlinar predstavil pod- podjetij, ki normalno poslujejo, s podjetji ki imajo
Jetje in poslovanje, največ časa pa so se pogovarjali izgubo. Pomembno je, je dejal Podobnik da
O Dr^triilrturir^nu, Xa„i;.,»l,n In^,,,.!^;,,   D„A~r„A A               Anin   7onnclitPV   vplilffMTIll   Številu   IlUCll V
prestrukturiranju čevljarske industrije. Podpredsednik vlade si je ogledal proizvodnjo in dejal, da AJpino že dolgo pozna kot dobro podjetje. Tudi ob ogledu in predstavitvi je dobil vtis, da je Alpina tako po kakovosti izdelkov kot tudi po organiziranosti vodilno slovensko podjetje v tej panogi. Kot le poudaril, se bo zavzel, da bi Alpina dobila ustrezen status v okviru vladne strategije reševanje čevljarske industrije. Obstaja pa nekaj dilem glede Uvedbe programa, je poudaril Podobnik. Po
Alpina daje zaposlitev velikemu številu ljudi v Zireh, s svojimi obrati pa tudi v drugih krajih Slovenije. S programom prestrukturiranja bodo podjetjem zagotovili finančna sredstva, predvideni pa so tudi drugi ukrepi. Eden od njih je povezovanje podjetij čevljarsko predelovalne industrije. Na'ta način bi zmanjšali stroške poslovanja in podjetja zaščitili pred negativnimi učinki bank, slednje pa naj bi prav tako nosile svoj del bremena sanacije. • U. P.
poslovanj; polletju verjetno le nekoliko višji od lanskega. Toda ob koncu leta naj bi dobiček kljub vsemu dosegel načrtovani obseg, zlasti zaradi ugodnejših učinkov financiranja in izrednih prihodkov od prodaje zemljišč. V Merkurju letos tudi opažajo nekoliko spremenjene trende prodaje; medtem ko so lani relativno slabo začeli in se je prodaja sredi leta razmahnila, pa je letos gibanja obratno. Začetek leta je bil zelo dober, aprila pa je povečevanje prodaje začelo pešati. • U. P.
SGP Gradbinec Kranj obvešča, da bo dne 29. 7. 1998 na odseku Zgornje Bitnje - Stražišče (križišče z Bavdkovo ulico)
popolna zapora Škofjeloške ceste
zaradi asfaltiranja celotne širine cestišča.
V času popolne zapore uporabljajte obvozne ceste. Prosimo za razumevanje.
SGP Gradbinec Kranj
POSLI IN FINANCE
_ UREJA: Marija Volčjak
SStfEuKb* Ste«ai?Eteko z Blejske Dobrave pošiljali tudi med počitnicami
Vrstni red izdajanja odločb ni vezan na doplačilo ali vračilo dohodnine, zagotavljajo na davčni upravi - Ta teden novih 60 tisoč odločb
Kranj - Na Davčni upravi RS je pripravljenih približno 60 tisoč odločb o odmeri dohodnine, ki jih bodo predvidoma odposlali še v tem tednu. Tako bo skupaj odposlanih že več kot 700 tisoč odločb oziroma več kot 60 odstotkov vseh. Kot poudarjajo na davčni upravi, bodo odločbe pošiljali tudi preko poletja, vsi zavezanci pa jih bodo dobili najkasneje do 31. oktobra.
Napoved za odmero dohodnine za lansko leto je vložilo 1.115.993 davčnih zavezancev. Kot kažejo doslej odposlane odločbe, se bo večji del zavezancev razveselil pismonoš z odločbo, saj bo večina oziroma skoraj 55 odstotkov vseh dobila vrnjeno med letom preveč plačano akontacijo dohodnine. Dobrih 22 odstotkov zavezancev bo dohodnino moralo doplačati, pri preostalih 23 odstotkih že odposlanih odločb pa je bila odmerjena dohodnina enaka med letom plačani akontaciji. Povprečni znesek doplačil znaša slabih 30 tisoč tolarjev, povpreč-
ni znesek vračila dohodnine pa dobrih 22 tisočakov.
Kot poudarjajo v davčni upravi, odločbe odpošiljajo enakomerno po vsej državi, prav tako vrstni red pošiljanja ni vezan na doplačilo ali vračilo dohodnine. Dejstvo pa je, pravijo v davčni upravi, da bodo odločbe kasneje dobili tisti zavezanci, pri katerih se podatki v napovedi ne ujemajo s kontrolnimi podatki, ki so jih dacarji dobili od izplačevalcev dohodkov. Odločbe lahko kasneje pričakujejo tudi tisti, ki bodo morali podatke v napovedi dodatno pojasniti in dokumentirati davčnemu organu.
Na Davčni upravi RS ocenu-jejo, da bo 215 tisoč zavezancev dohodnino moralo doplačati, skupni znesek doplačil naj bi znašal 13 milijard tolarjev, približno 711 tisoč zavezancev pa bo dobilo vrnjeno preveč plačano dohodnino v skupnem znesku 19 milijard tolarjev. Pri približno 190 tisoč zavezancih pa bo odmerjena dohodnina enaka med letom plačani akontaciji in jim ne bo treba ne doplačati niti ne bodo dobili povračila. • U. P.
Od dvajsetih zaposlenih naj bi jih na zavod šlo šest, ostale bodo zaposlili v novo ustanovljenem podjetju
dolguje le del regresa, vse svoje terjatve pa naj bi dobili poplačane iz stečajne mase. Od dvajsetih zaposlenih jih bo na zavodu ostalo le šest, ostalih štirinajst pa bodo za določen čas zaposlili v novo ustanovljenem podjetju, ki bo nadaljevalo dejavnost dodelavnih poslov. Za stečajnega upravitelja Ele-ka je bil imenovan Mitja Ulčar.
• U. P.
MEŠETAR
Kranj - Na okrožnem sodišču v Kranju je bil 15. julija oklican stečajni postopek za podjetje Eleko, d.d., z Blejske Dobrave. Gre za podjetje, ki je bilo v stoodstotni lasti Iskre Telekom Holdinga iz Kranja, izdelovali pa so napajalnike za Iskrine centrale. Podjetje je zaposlovalo dvajset ljudi.
Kot nam je povedal zdaj že bivši direktor Eleka Tomaž Po-har, podjetje že od maja posluje z izgubo, ker so izgubili posle, pokrite z lastnim razvojem. Tako so jim ostali le dodelavni posli, ki pa ne zadoščajo za preživetje. Ker podjetje ni več zmoglo plačevati najemnine (lastniku Iskri Telekom Holdingu naj bi dolgovali 44 milijonov tolarjev), se je nadzorni svet podjetja odločil za stečaj. Tomaž Pohar nam je povedal, da so delavci ves Čas prejemali plače, podjetje jim
Prisilna poravnava v Lokatermu
Kranj - Na okrožnem sodišču v Kranju je bil uveden postopek prisilne poravnave za Loka-term, d.o.o., Škofja Loka, prisilni upravitelj je Franc Sladic, sicer že stečajni upravitelj Plamena. • U. P.
Opozoriti je potrebno, da se izogibanje vročitvi odločbe ne izplača. Če zavezanca ne bo doma, ko pismonoša prinese odločbo, bo le-ta v nabiralniku stanovanja pustil pisno sporočilo, v katerem''bo pisalo, pri kateri pošti in kdaj zavezanec lahko prevzame priporočeno pošiljko. Zavezanec jo mora dvigniti v petnajstih dneh. V nasprotnem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena. V primeru, da bo vročevalec ugotovil, da je zavezanec dalj časa odsoten, bodo pošiljko vrnili davčnemu roganu in kasneje poskusili z vnovično vročitvijo. Sicer pa je zoper odločbo motna pritožba, in sicer v petnajstih dneh od prejema odločbe na Glavni urad davčne uprave RS. Pritožbo je treba vložiti pisno ali dati ustno na zapisnik pri izpostavi davčnega urada, ki je izdal odločbo.
Pripravljen seznam premoženja za privatizacijsko luknjo
Kranj - Vlada bo v četrtek obravnavala seznam državnega premoženja, ki naj bi ga namenili za prodajo pooblaščenim investicijskim družbam (pidom). Seznam je pripravila posebna medresorska komisija. Vrednost državnega premoženja, uvrščenega na seznam, znaša približno 110 milijard tolarjev. Za prodajo pidom so namenjeni deleži sistemov elektrogospodarstva (približno deset odstotkov vrednosti), premogovništva (deset odstotkov), Slovenskih železnic (dvajset odstotkov), Telekoma (sedem odstotkov) in Pošte, obeh državnih bank in nekaterih manjših podjetij, med njimi komunalnih. Na seznamu je še dvajset odstotkov Slovenskih železarn, določenih po zakonu o privatizaciji železarn, ter še dodatnih pet odstotkov premoženja države v železarnah. • U. P.
Slovenija uvaja
DAVEK NA DODANO VREDNOST
OPROSTITVE PLAČILA DAVKA NA DODANO VREDNOST
Oprostitve plačila DDV so določene v skladu s smernicami EU in se delijo na oprostitve predpisane znotraj Slovenije, na oprostitve pri uvozu blaga in na oprostitve pri izvozu Blaga.
Davčni zavezanec, ki bo opravljal promet blaga oziroma storitev, za Katerega velja oprostitev, pri tem prometu ne bo obračunaval DDV, po drugi strani pa ne bo imel pravice do odbitka vstopnega davka, ki ga bo plačal v predhodnih fazah prometa.
Oprostitev plačila DDV torej pomeni zmanjšanje davčne osnove le v eni fazi prometa, oziroma to, da se plačilo davka prenese v naslednjo fazo prometa. Vse cesar davčni zavezanec ni plačal v prejšnji fazi, plača davčni zavezanec v naslednji fazi prometa. Zaradi tega so v predlogu zakona o DDV predvidene predvsem oprostitve za blago in storitve, ki se opravijo v zadnji fazi prometa -med davčnimi zavezanci in končnimi potrošniki.
Kdo je po predlogu zakona o DDV oproščen plačila znotraj Slovenije?
Po predlogu zakona so plačila DDV oproščene javne poštne storitve, zdravstvene storitve in oskrba, socialno varstvene storitve in promet blaga neposredno povezan s socialno varstvenimi storitvami, storitve predšolske vzgoje, izobraževanja in usposabljanja otrok, mladine in odraslih, storitve povezane s športom in športno vzgojo nepridobitnih organizacij, verske storitve in promet blaga neposredno povezanega z verskimi storitvami, promet storitev in blaga, ki ga opravljajo politične, sindikalne, človekoljubne, dobrodelne in invalidske in podobne organizacije in ustanove
svojim članom, kulturne storitve, vključno z vstopnicami za kulturne prireditve in vključno s prometom blaga, neposredno povezanega s temi storitvami, ki jih opravljajo nepridobitne organizacije, mesečne naročnine za televizijski in radijski program, ki jih zaračunava RTV Slovenija. Plačila DDV so oproščene tudi zavarovalniške in pozavarovalniške storitve in storitve, ki jih opravljajo zavarovalniški posredniki in agenti. Promet nepremičnin, razen prvega prenosa lastninske pravice oziroma pravice razpolaganja na novozgrajenih objektih, dajanje v najem ali podnajem stanovanjskih hiš, stanovanj oziroma stanovanjskih prostorov za bivanje daljše od 60 dni. Finančne storitve v zvezi z odobravanjem kreditov, storitve v zvezi z upravljanjem depozitov, hranilnih vlog, bančnih računov, opravljanjem plačilnega prometa, nakazili, vnovcevanjem zapadlih obveznosti, čekov in drugih instrumentov, razen izterjave in odkupa terjatev. Promet z zakonitimi plačilnimi sredstvi, promet z delnicami, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, vključno z njihovim izdajanjem, razen hrambe vrednostnih papirjev. Upravljanje z investicijskimi skladi, dobava zlata Banki Slovenije, veljavne poštne znamke, davčne znamke ter upravni in sodni kolki.
Oprostitve pri uvozu blaga
Na področju uvoza je uveljavljenih nekaj običajnih oprostitev plačila DDV. Predlog zakona loči oprostitve, ki jih je mogoče zahtevati pri vsakem vnosu blaga v Slovenijo ter tiste, ki jih je mogoče uveljaviti, kadar je uvoženo blago sproščeno v prosti promet ali samo začasno uvoženo. Predvideni pa so tudi posebni primeri oprostitev plačila DDV, ki se nanašajo na uporabo blaga v posameznih odloženih carinskih postopkih, kjer je tudi plačilo DDV
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za finance
odloženo. Navajamo samo nekaj primerov. Plačila DDV je oproščeno tisto uvoženo blag^o, katerega promet je v Sloveniji oproščen plačila DDV. Blago, ki se v Slovenijo vnese v okviru tranzitnega carinskega postopka, ponovno uvoženo blago, ki ga v nespremenjenem stanju uvaža oseba, ki ga je izvozila. Uvoženo blago, ki je oproščeno plačila carine in je namenjeno za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev, za službene potrebe mednarodnih organizacij, za osebne potrebe tujega osebja diplomatskih in Konzularnih predstavnikov in za osebne potrebe tujega osebja mednarodnih organizacij. Plačila DDV se tudi oprosti blago v osebni prtljagi potnika, ki se uvaža v nekomercialne namene, osebni predmeti in predmeti za gospodinjstvo, ki pripadajo osebi, ki je imela običajno prebivališče v tujini najmanj 12 mesecev ter učni pripomočki, ki jih z lastne potrebe uvažajo dijaki in študentje.
Izvoz blaga je oproščen plačila DDV
Izvoz blaga in storitev neposredno povezanih s tem izvozom je oproščen plačila DDV. Oprostitev izvoza izhaja iz realizacije načela destinacije, po kateri se blago obdavči tam, kjer se porabi. V primeru izvoza blaga je to država, v katero je bilo blago uvoženo. Zaradi tega ima tudi davčni zavezanec vedno pravico do odbitka vstopnega DDV od vseh nabav, ki so potrebne za realizacijo izvoza. Enak status kot ima izvoz blaga ima tudi mednarodni promet.
Opomba: ker je lista oprostitev predolga, da bi jo lahko v celoti objavili v tem članku, vas želimo obvestiti, da so vse predlagane oprostitve zajete v predlogu zakona o DDV in sicer v členih: 26, 27,28, 29, 30, 31, in 32.
Informacijske kotičke o DDV bomo nadaljevali v mesecu septembru 1998
Cena sladkorja
V Uradnem listu je bila objavljena Uredba o določitvi cel* belega kristalnega sladkorja, ki jo oblikuje in uveljavlja proizvajal* tega sladkorja za nadaljnjo uporabo in predelavo. Cena ■ sladkorja, pakiranega v 50 kilogramsko embalažo fco skladih dobavitelja ne sme preseči 110 tolarjev za kilogram.
Prašiči se dražijo
Dogajanje na slovenskih sejmiščih je v zadnjih dveh tedn1 postalo spet bolj živahno. Prašičem je začela cena rasti, česarf seveda veselijo prodajalci, kupci pa malo manj. Odojkom se c$ giblje okrog 400 tolarjev za kilogram telesne mase, kar je za okl" 50 tolarjev več kot pred enim mesecem. Zanimivo pri tem je, daj? zadnjih treh tednih cena prašičev na Hrvaškem padla, pa tudi Nemčiji je cena odojkov zelo nizka. Naše odstopanje od evropsl" gibanj si lahko razložimo z našim trajnim primanjkljajem prašič pa tudi interventni odkup je počistil s prepitanimi prašiči.
Dobro založene tržnice
Ponudba živilskih tržnic je v tem poletnem času res pestra, pa tujj cene so ugodne, saj se na primer da kupiti kilogram krompirja in bU* po 100 tolarjev, paradižnik po 150 tolarjev, stročji fižol in breskve? po 200 tolarjev. Dobro se prodaja tudi sveže sadje. Iz Tedenske! vodnika po kupčijah Kmečkega glasa povzemamo cene na kranf tržnici: krompir 100 tolarjev, korenje 200 tolarjev, čebula 150 tolarje' česen 400 tolarjev, fižol v zrnju 300 tolarjev, solata 200 tolalf cvetača 300 tolarjev, zelje 200 tolarjev, rdeča pesa 200 tolarj^ paradižnik 180 tolarjev, paprika od 300 do 400 tolarjev, jabolka f tolarjev, hruške od 400 do 500 tolarjev, breskve 400 tolarjjj pomaranče 200 tolarjev, limone 200 tolarjev, orehi - jedrca °? tolarjev in jajca od 18 do 25 tolarjev. Kranjska tržnica v primerja^ drugimi ni najdražja. Le pri sadju je Kranj nekoliko dražji.
Kava se je povzpela
Kot poroča Reuters se je na newyorški blagovni borzi za kav«! kakav cena povzpela. K višji ceni je pripomogla tudi maflJ-ponudba pridelovalcev kave in večje povraševanje pražarn. Ra# tega poteka v Braziliji sedaj žetev pridelka, ki naj bi P. pričakovanjih znašal od 35 do 36 milijonov vreč, kar je velikovC kot lani, ko so napolnili 22 milijonov vreč.
Turistični obisk v prvem polletju
Nemški gostje se vendarle vračajo
Ob polletju je k nam prišlo za odstotek manj turista Junija največ gostov iz Nemčije, Italije in Avstrije
Kranj - V letošnjih prvih šestih lani. Našo državo je ob$| mesecih smo v Sloveniji zabele- tudi precej Madžarov (dob11 žili 758.250 turistov, kar je za   11 tisoč), več kot 10 tisoč Pa
odstotek manj kot v enakem obdobju lani. Tudi nočitev je bilo manj kot v enakem lanskem obdobju, bilo jih je nekaj več kot 2,5 milijona oziroma za dva odstotka manj, so sporočili iz državnega statističnega urada.
Od skupnega števila turistov je bilo 46 domačih in 54 odstotkov tujih. Domačih je bilo 351.641, kar je za dva odstotka manj kot ob polletju lani. Tujih je bilo 406.609, kar je enako kot
lani. Med tujimi gosti je našo poletni mesec junij. Turis državo obiskalo največ Italijanov - skoraj 98 tisoč, kar je za štiri odstotke več kot lani v istem obdobju. Po obisku sledijo Nemci - k nam jih je prišlo dobrih 77 tisoč, kar pa je za pet odstotkov manj kot lani. Na tretjem mestu so avstrijski gostje, ki jih je bilo skoraj 60 tisoč, kar pa je za šest odstotkov manj kot v polletju
bilo tudi državljanov Bosne1 Hercegovine, Rusov in Brij^ cev. Slednjih je bilo za odstotkov več kot v princi vem obdobju lani. Razvese'K so podatki, da se je v prvih Še8,, mesecih močno povečal o^. gostov iz Luksemburga, Fiitfj baltiških držav, Turčije in N° Zelandije. Bilo pa je rflJ Nizozemcev (kar za 28 odŠi kov manj), Čehov in Belgiji. Znani so tudi podatki za P Turist«^
obisk je bil še vedno za odst°l manjši kot junija lani. Število gostov se je povečalo za odst°* domačih pa je bilo za štiri ^ stotke manj. Po številu gosto^,, na prvih treh mestih Nem* Italija in Avstrija. Izboljšal m obisk gostov iz Nemčije, saH je bilo že za 12 odstotkov več' junija lani. • U. P.
Devizni priliv še vedno zaostaja
Podatki o deviznem prilivu prihajajo z enoinpolmese^ zamudo. Tako so na voljo podatki Banke Slovenija . turističnem deviznem prilivu za maj. V prvih petih mesecih i' znašal dobre 404 milijone ameriških dolarjev, kar je še vcdijjj bistveno manj kot v prvih petih mesecih lani (za dobrih l. odstotkov). Toda priliv je vendarle nekoliko boljši kot letošnjih prvih štirih mesecih. Izboljšal se je zlasti pri'' turističnih podjetij, torej turistični devizni priliv v ožj^ pomenu, in je za'-petino večji kot v lanskem maju.
DOBER IZLET
Kako prihraniti 1.700 tolarjev
V rubriki GLASOV DOBER IZLET smo že večkrat preaW celodnevne izlete, ki jih organizirajo gorenjski avtobusni prevol Nadaljujemo z izletniškimi presenečenji: tokrat v sodelovati^
ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO vabimo na pr€ oddih ob "madžarsko morje" Balaton/Blatno jezero po ugodni ceni 34.000 tolarjev za čas od 29. avgusta do 2. septe"1 torej za pet dni. Nastanitev v hotelu, štirikrat polpenzion, v ceno I vključen tudi celodnevni izlet v Budimpešto. 1 Ampak to še ni vse: za naročnike Gorenjskega glasa j*3 petdnevnega oddiha ob "madžarskem morju" samo 32.300 SHy prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega m Odhod v soboto, 29. avgusta, zelo zgodaj zjutraj z Bleda. Alp''10J najudobnejši avtobus boste lahko počakali v Radovljici, Tržiču, Škof ji Loki ali Ljubljani. Vse dodatne informacije, prijave in VP 4 Alpetourjeve turistične poslovalnice v Kranju, Skofji Loki, Ra*° j Tržiču in na Bledu (na avtobusnih postajah!), pa tudi v malo<}h službi Gorenjskega glasa, Zoisova I v Kranju /začasno v II. nadsf telefon 064/ 223-444.
POSLI IN FINANCE
UREJA: Marija Volčjak
BORZNI KOMENTAR TEDNA
Optimizem investitorjev še vedno traja. Dviganje tečajev privlači vedno nove investicije, ki včasih tudi slepo kupujejo več ali manj vse delnice, ki jim pridejo pod roke. Slovenski borzni indeks je na podlagi okrepljenih nakupov dosegel v četrtek 1865 točk, veliko vrednostnih papirjev pa je najvišjo vrednost prestavilo v nove nivoje. V sredo zaznali trgovanje z delnicami Leka po ceni 52.000 tolarjev za delnico, 2600 tolarjev za delnico Kolinske itd. Zelo veliko aktivnost smo zaznali pri delnicah Petrola, katerih tečaj je porastel več kot 26.000 tolarjev, posel s svežnjem pa smo zaznali na nivoju 27.000 tolarjev. Tudi drugim delnicam se je tečaj bistveno popravil. Zdravilišče Moravske Toplice so bile ponovno 1500 tolarjev, Aerodrom Ljubljana 2400 tolarjev, SKB banka 2050 tolarjev itn. Na prostem trgu so izstopale delnice Heliosa, katerih tečaj je dosegel 45.000 tolarjev. Njihovi Polletni rezultati so 17,2 % večji ^ot v enakem obdobju lani, Opaznejši porast smo zaznali tudi pri delnicah Jata - meso, Tosama, Valkarton, Mitol, Jata -reja in Gorenjski tisk, v katerem se je prodaja lani povečala za 19 /o. za letos pa načrtujejo 12 % rast dobička, lani so ustvarili 154 milijonov tolarjev dobička, Za dividende pa so namenili 50 SIT bruto na delnico.
Pri trgovanju z delnicami Pidov pa se je pokazalo, da se največ dogaja prav pri delnicah Infond Zlata. Obseg prometa je v primerjavi z drugimi delnicami pidov zadovoljiv, tečaj delnic Po se tako kot pri drugih počasi giblje navzgor. Negativne spremembe smo zaznali pri kratkoročnih vrednostnih papirjih.
Tudi v četrtek so bile tako po številu poslov kot tudi po pro-r£ef" najbolj zanimive delnice y^ola, ki pa so padle za dobre °/o- Vlada je na sredini seji sPrejeUi sklep, da bo na skupšči-delničurjcv Petrola predlagala (lriiXačno višino dividende kot
uprava, predlaga namreč 750 tolarjev bruto na delnico, tudi ta informacija pa bo najbrž vplivala na nadaljnje gibanje tečaja te delnice. Prav tako pa bo na gibanje tečaja delnic Petrola, Istrabenza in Luke Koper vplival sklep, da delnic teh treh podjetij ne bodo uporabili za pokrivanje privatizacijske luknje, ker bodo te delnice prodali za gotovino. Delnice Leka in Kolinske pa so zrasle za 1,9 % oziroma za 1,6 %. Na prostem trgu je bilo sklenjenih le 267 poslov v skupni vrednosti 83,3 milijonov tolarjev.
Nakupna evforija vsekakor ne bo trajala v nedogled. Dodatni pritoki kapitala iz obstoječih depozitov trenutno predstavlja dober motor naraščajočega trenda. Vroči dnevi ter čas dopustov letos pač na dogajanje na borzi ne vpliva, kar pa še ne pomeni, da bomo v avgustu imeli podobno aktivnost. Naj spomnimo, da se je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev zgodilo že marsikaj nepredvidljivega, kar je popolnoma omrtvilo borzno dogajanje.
Potovalni čeki in evročeki za pot v tujino tudi v GB
Kranj - Za potovanje v tujino v Gorenjski banki, d.d., Kranj priporočajo, da si stranke priskrbijo potovalne čeke American Express oziroma evročeke, ki jih je mogoče dobiti v vseh ekspoziturah Gorenjske banke.
Potovalne čeke American Exprcss je mogoče kupiti v Gorenjski \}anki s sredstvi, ki jih ima imetnik na deviznem računu. Prednosti poslovanja s potovalnimi čeki so predvsem v enostavnem načinu in varnosti, saj na pot ni treba nositi večjih zneskov gotovine. V primeru kraje ali izgube čekov ima imetnik možnost, da mu v katerikoli državi le-te nadomestijo. Priporočljivo jc, da imetnik čeke in potrdilo o izdaji čekov nosi ločeno, čeki pa naj ne bodo vnaprej podpisani, svetujejo v Gorenjski banki. Potovalni čeki American Express so nominirani v večini pomembnejših svetovnih valut, uporabljati jih je mogoče povsod po svetu v bankah, menjalnicah in na vseh prodajnih mestih, ki so opremljeni z nalepko American Express.
Drug varen in enostaven način plačevanja v tujini pa so evročeki, ki jih imetnik lahko vnovči v vseh evropskih državah in državah Sredozemlja izven Evrope. Pri potovanju z evročeki mora imetnik upoštevati pravilo, da ločeno hrani evročekovno kartico in evročekovne blankete. Evročeki se lahko uporabljajo za plačilo blaga in storitev na vseh prodajnih mestih, ki nosijo oznako EC, v enotah bank v tujini pa imetnik z njimi lahko dviga gotovino. Pri poslovanju z evročeki banka obrestuje sredstva, dokler vnovčeni ček ne pride iz tujine v obremenitev, še sporočajo iz Gorenjske banke. • U. P.
Ilirika Borzno Posredniška Hiša, d.d. Janez Novak
I KIKA
ODKUPUJEMO DELNICE:
, SAVA G to B, TERMO ŠL LOKA, SreCERrjABLED, COLOR MEDVODE, DELIKATESA JESENICE G to B, LOKA ŠL LOKA Bin C,
GORENjKA LESCE, TPR0ZCA JESENICE G, PIVOVARNA UNION IN LAŠKO-. "prodajamo delnice na borzi "upravljamo portfelje
Gorenjska banka ob polletju že preko načrtov
Kranj - Gorenjska banka, d.d., Kranj je v prvih šestih mesecih letos ustvarila 836,2 milijona tolarjev bruto dobička. To predstavlja 55 odstotkov letošnjega načrta in je skoraj za 25 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Bilančna vsota se je v polletju nominalno povečala za 9,9 odstotka in dosegla 99,7 milijarde tolarjev. To jc skoraj za 27 odstotkov več kot konec junija lani. • U. P.
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
KRANI. 27.7.1098
MENJALNICA
nakupni/prodajnJi nakupni/prodajni I nakupni/prodajni
1 DEM
1 ATS lioo m.
A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 94,25 94,75 13,32 13,45
BANKACREDITANSTALTd.d Lj   94,20 95,00 13,30 13,50
EROS (Stari Mayr) Kranj          94,50 94,70 13,35 13,43
GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,80 94,65 13,06 13,45
HRANILNICA L0N, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA p.e. šk. Loka LASER Jesenice LEMA Kranj
94,40 94,80 13,36 13,42 94,60 94,72 13,37 13,42 94,55 94,75 13,35 13,43 94,40 94,80 1 3,33 13,42
221-722 94,40 94,80 13,26 13,44 94,30 95,10 13,35 13,51 94,42 94,85 13,33 13,42
9,51 9,50 9,56 9,13 9,55 9,55 9,55 9,54
9,61 9,80 9,65 9,98 9,60 9,60 9,59 9,64
V0LKS BANK-LJUD. BANKA,d.d.,Lj. 94,35 94,75 13,35
9,65 9,64
9,63
94,40 94,80 13,36 13,43 9,55 9,63
" 9,65 9,65 9,69 9,65 9,61 9,65 9,63
SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94,25 94,80 13,36 13,47 9,53 9,61
NEP0S(Šk. Loka, Trata) NOVA LB Kamnik, Medvode, Šk. Loka R0BS0N Mengeš PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode SHP-Slov. hran. in pos. Kranj
94,50 94,75 13,36 94,22 94,72 1 3,36 94,50 94,85 13,37 92,80 94,70 12,35 94,50 94,70 13,35 13,43 94,40 94,75 13,35 13,43
13,53 13,43 13,46 13,45 13,40
9,53 9,56 9,56
9,45 9,56 9,53 9,57 8,95 9,56 9,56
9,64
9,97
9,65 9,75 9,60 9,61
JESENICE Tel 064/861 511 ' KRANJ Tel 064/221 722
Delničarji sklada Infond Zlat naj bodo previdni
Kranj - Na naslove delničarjev sklada Infond Zlat jc v teh dneh prispela ponudba za odkup delnic tega sklada, in sicer po znatno nižji ceni, kot jo te delnice dosegajo na Ljubljanski borzi. Zato uprava družbe KBM Infond poziva delničarje k pre-
CD
CA
O CM
00
>
<D +■»
i'
o
5
CD >
cd
00 O) O) r—
S, 5
cd
CM
CO CO
ovco
CD CO C C jO N
>
CO 00
"S
o
o -2> Q-
3 CO N
co
N (0 O
_C0 iS, 25 >
(O O
CD "O t
E «cO o rr oo
"O T-
(U (D S
c £ cm _ >o o
5-8°
• 2 -j a ._ ;čj o o c ca c >o
N C CD _Q C/) CD O fD
E
>o ca o c K
Z caw
(/) »O CD O >CO r-C i=*CO
co uj « 12
&N S) S !e, n ca ></>
E «
'N ca
N O
Ifil
1 «>coci
-Q    O c
iS t CD CO
w ca o o
„ _£- CO O  C  CD >
■S 5 -1 o o i— S, ca
$4 g «
iS* ca S ■=>(/} c E E O o
11 oi
2 8-£>co
C CD 5,0
CO _| .
O CO CD
B CZ C ,w
0>o o co cd ca "c o
co S ° LU ffi    ^N ca
O) CD .No
o -a c g > ca ca a) .9-co
N c CD_I CC
3 J*.
E S c
"O
co n
o co o 2>
O. CD
£ -a tj o
vidnosti in jim predlaga, naj vsi, ki želijo prodati delnice, prej preverijo ceno delnic pri eni od borznoposredniških hiš. Cena delnic se namreč spreminja vsak dan glede na ponudbo in povpraševanje, minuli petek je denimo cena delnice Infond Zlat na Ljubljanski borzi dosegla vrednost 228 tolarjev. • U. P.
SLOVENJ .13,06        - 9,13
SZKB Blag. mesto Žiri 93*90 94*75 13*15 13^45 9*30
ŠUM Kranj 362-600
TAL0N 94,60 94,75 13,36 13,43 9,55
TENTOURSDomžale 94,40 95,00 13,30 13,45 9,50
TRG Bled 94,40 94,85 13,35 13,47 9,52
TROPIĆALKamnik-Bakovnik 94,60 94,72 13,38 13,42 9,57 VVILFAN Jesenice supermarket UNION 862-096 VVILFAN Kranj 300-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor    704-040 (8.h-13.h, 13.45h-18 VVILFAN Tržič S63-016
POVPREČNI TEČAJ       94,31 94,79 13,29 13,45 9,49 9,67
Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,20 tolarjev.
Podatke za tečajnico nam spoiočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah
Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih.
PBS.
Poštna banka Slovenije, d.d.
Novo!
Stanovanjski krediti že od TOM + 4,5% naprej!
Informacije na tel št.: 068/449 84 70.
Q *
2?
UJO
CC CD 0.O
<
o
-o
O m o o
KJDEfa uum
DEKLETA IZ NAJLEPŠIH SANJ
090 44 48
SKRIVNOSTI LJUBEZNI-ZGODBE
090 75 17
IJASNOVIDEC IRIDIOLOG
Vse kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti.*
Zaupaite nojbo/jšimf
PREROK
|Možnost osebnega obiska!
090/41-29 090/42-38
OSEBNI STIKI POSVETI
LJUBEZEN ZDRAVJE KARIERA DENAR
RUBIKON
CELOVITO VIDENJE
09042 70
CD _Q > C0
CD O C CL
«i 5
co
N cd" ca ^
jO CO, "O C
CD CD
■a o OO
CM CO
<$ ■ Tf CO
.. CM
CO ..
I E
II
co
00 Q
O
r-1X1
<
>00
OS
Is
Sli
m H O
ptaJ
< c|a
d Q < Ij rr < w
mUJ5
CQ q<0 (/)    CQ .
> OS
0^^
v. r- 10 B ■- CD
p CO
F ca . • -o ^ £'"5»
si«.«
—\ CO SZ C +J C
io o >w ¥
!52 TJ m O
=P ca^CD E c to _v
CD O C ~
N co
-P TJ ^ .
i
OT c co a, o 0) ^ g ca -o ._ # oo-g o *6    ca tj
co   »i iS
N O) 2- cc
£ co >o .E JJ co >co >o
ali
od oo
O CQ O Lil d O
O
C0 +^ tj- OJ C0
=6« <B
§^00 jO ca
55
si
o>
^ H-5 LU UJ
uj co =:
ož So
Q o.
c TB
JO CD
o.
2 >co co >o O co
(fl ^ W ffl
REKREACIJSKO Na podlagi statuta delniške družbe RTC Žičnice Kranjska Gora, d.d., TURISTIČNI        Borovška cesta 103 a, Kranjska Gora, sklicujemo
g^amm 2. skupščino delničarjev
KRANJSKA GORA
ki bo dne 2. avgusta 1998 ob 12. uri na sedežu družbe v Kranjski Gori, Borovška cesta 103 a.
DNEVNI RED:
1. Otvoritev skupščine in ugotovitev sklepčnosti ter izvolitev organov skupščine. Predlog sklepa: skupščina izvoli predsednika skupščine in 2 preštevalca glasov po predlogu uprave.
2. Spremembe in dopolnitve statuta. Predlog sklepa: Sprejmejo se predlagane spremembe in dopolnitve statuta po predlogu uprave.
3. Volitve članov nadzornega sveta
Predlog sklepa: Izvolijo se dodatni člani nadzorrTega sveta po predlogu nadzornega sveta.
4. Obravnava in sprejem letnega poročila in potrditev računovodskih izkazov za leto 1997.
Predlog sklepa: Sprejme se letno poročilo za leto 1997, vključno z bilanco stanja, izkazom uspeha in poslovnim poročilom, po predlogu uprave in mnenju nadzornega sveta. »
5. Obravnava in sprejem predloga sklepa o izvajanju investicijske politike družbe za obdobje 1998 - 2002. Predlog sklepa: Sprejme se predlog uprave o izvajanju investicijske politike v obdobju 1998 - 2002.
6. Povečanje delniškega kapitala družbe
Predlog sklepa: Sprejme se predlog uprave o povečanju delniškega kapitala družbe.
7. Imenovanje revizorja
Predlog sklepa: Sprejme se predlog nadzornega sveta o imenovanju revizijske družbe.
Gradivo in predlogi sklepov po tem dnevnem redu je na razpolago na sedežu družbe 15 dni pred začetkom zasedanja vsak delavnik od 10. do 13. ure v tajništvu družbe v Kranjski Gori, Borovška cesta 103 a. Pravico do udeležbe in glasovanja na skupščini imajo vsi delničarji, ki so vpisani v knjigo delničarjev na dan 30. 6. 1998 ali njihovi pooblaščenci, katerih prijava udeležbe na skupščini je prispela na sedež družbe najmanj 3 dni pred skupščino. Prijavi mora biti predloženo potrdilo o lastništvu delnic, pooblaščenci pa morajo predložiti pravilno izpolnjena pooblastila.
Prijavljeni udeleženci so se dolžni vsaj pol ure pred začetkom skupščine vpisati v listo udeležencev in prevzeti glasovnico.
Če skupščina ob napovedani uri ne bo sklepčna, bo ponovni sklic istega dne z istim dnevnim redom ob 13. uri. Skupščina bo takrat veljavno odločena ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala.
Nasprotni predlogi delničarjev
Delničarji lahko v roku sedmih dni po objavi sklica skupščine podajo upravi družbe pisno utemeljen nasprotni predlog sklepov k posameznim točkam dnevnega reda. Uprava in nadzorni svet bosta prejela svoja stališča k nasprotnim predlogom v roku desetih dni po objavi sklica skupčine in o tem obvestila delničarje z objavo v časopisu Gorenjski glas.
Uprava in nadzorni svet
KMETIJSTVO
ureja: Cveto Zaplotnik
Pogovori kmetijskih ministrov
Slovensko mleko Hrvatom
Ljubljana, 28. julija - Pretekli teden sta se sestali delegaciji kmetijskih ministrstev Slovenije in Hrvaške, ki sla jih vodila ministra Ciril Smrkolj in Zlatko Dominkovič. Hrvati so želeli doseči sporazum o prodaji svoje pšenice Sloveniji, kar pa letos ni mogoče zaradi dobrega pridelka v Sloveniji, dolgoročno pa bi bili mogoči takšni dogovori. Ministra pa sta se dogovarjala o možnosti prodaje slovenskega mleka in mlečnih izdelkov na hrvaškem trgu. Pogovori bodo potekali na ravni interesnih združenj. Med obema državama bi kazalo skleniti trgovinski sporazum, obe delegaciji pa sta soglašali, da je treba obseg medsebojne trgovinske menjave pri agroživilskih in kmetijskih izdelkih povečati. Sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško bi bilo potrebno tudi pri organizaciji obrambe pred točo, hrvaški minister Dominkovič pa bo obiskal kmetijski sejem v Gornji Radgoni. • J.K.
Odkup pšenice in rži
Kontrola regresiranja odkupa
Ljubljana, 28. julija - V uredhi o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1998 je v 15. členu predvidena podpora pridelavi krušnih žit v znesku 2,7 SIT za kilogram odkupljene pšenice in 7 tolarjev za kilogram odkupljene rži. V tej uredbi je za upravičence pomemben 12. člen, ko določa morebitne posledice v primeru neupravičenega uveljavljanja finančnih intervencij. Za sam potek odkupa je pomembna tudi uredba o vzpostavitvi tržnega reda za pšenico in rž 1998 in uredba o pogojih za odkup pšenice in rži letine 1998 (Uradna lista ŠT. 46 in 49). Zaradi cenovne razlike med doma pridelano pšenico in pšenico iz uvoza (iz Madžarske smo jo uvozili že 36.000 ton) obstaja možnost, da pridelo-vaci poleg doma pridelane pšenice prodajo Zavodu RS za blagovne rezerve, ki je dolžan odkupiti tržne viške pšenice, tudi uvoženo pšenico. Zato bodo kmetijski inšpektorji ugotavljali količine doma pridelane pšenice in rži in jih primerjali s količinami, ki bodo ponujene v odkup Zavodu RS za blagovne rezerve. Pri večjih pridelovalcih bodo nadzirali tako, da iz poljedelske knjige ali iz drugih verodostojnih dokumentov ugotovijo površino posejano s pšenico in ržjo v letu 1998 in površino pomnožijo z ugotovljenim hektarskim pridelkom. Površine, ki so bile prijavljene za semenarsko proizvodnjo, bodo odšteli. Kontrola pri vlagateljih bo potekala tako, da inšpektor primerja pogodbene in dejansko odkupljene količine. V primeru, da pri posamezniku odkupljena količina signifikantno presega pogodbeno količino, na terenu razišče vzroke za odstopanje in ugotovitve pošlje ministru za kmetijstvo. • J.K.
Škoda zaradi divjadi
Izplačanih skoraj 13 milijonov odškodnin
Toliko škode je napravila zaščitena divjad dihur, krokar, medved, ris in volk.
Ljubljana, 28. julija - Zaradi hitrejšega razvoja, spreminjanja gozdnih kompleksov, vračanja ljudi v opuščeno kulturno krajino, urbanizacije, infrastrukturnega razvoja in razvoja kmetijskih dejavnosti prihaja do krčenja življenjskega prostora divjadi in konfliktnih situacij. Medved, volk in ris so v tem sodobnem svetu ogrožene prost oži veće divje živali. Država mora zanje skrbeti in jih varovati na osnovi zakonov in uredb, ki jih je suma sprejela, in mednarodnih konvencij. Posledica konfliktov med divjadjo, človekom in domačimi živalmi je škoda. Leta 1997 je bilo izplačanih 145 odškodninskih zahtevkov za škode, ki jih je napravila vse leto zaščitena divjad: dihur 2 zahtevka, krokar 17, medved 107, ris 8 in volk 11. Skupno je bilo Izplačane 12.694.145 tolarjev odškodnin, največ zaradi medveda in volka (65 in 23 odstotkov), risa 8 odstotkov in .ostalih zaščitenih živali 4 odstotke. Škoda iz leta v leto narašča. Med 47.1 domačimi živalmi je ovc 82 odstotkov in koz 10 odstotkov, razen njih pa še kobila, pav, prašič, raca in telica. Zveri precejšen del domačih živali uničijo blizu vasi, kar dodatno kaže, daje postal prostor za zveri premajhen. Poseganje z odstrelom je nujno, ker se tudi tako usklajujejo medvrstni odnosi in odnosi med divjadjo, človekom in okoljem. Gre za ohranjanje ravnotežja med živalskim in rastlinskim svetom ter človekovimi dejavnostmi. • J.K.
Bodeče neže za planine
Kranjska Gora, 27. julija - Na kranjskogorskem občinskem svetu so svetniki razpravljali tudi o urejenosti pašnikov in planin v Zgornjesavski dolini. Ugotovili so, da ima agrarna skupnost Rateče vedno najbolj urejene planine in da predvsem kmetje s prostovoljnim delom sami skrbijo za to, da se še pred pašno sezono planine uredijo.
Precejšen problem pa v letošnji sezoni nastaja na planini Bavha, kjer pasejo kmetje s Srednjega Vrha in Belce. Med njimi prihaja do sporov, predvsem zato, ker na planini ne ločijo živine: konj od goveje živine in ovac. Planina je nekdaj imela 40 hektarov, zdaj se je 20 hektarov zaraslo, potrebna pa bi bila tudi ograja.
Svetniki so se strinjali s predlogom, da bi morali tudi za dela na planinah poskrbeti z javnimi deli. Tako bi se problemi odpravili... Da pa bi stimulirali kmete za ureditev pašnikov in planin, so predlagali tudi, da bi uvedli bodeče neže in nageljne. Bodeče neže za zanemarjene in neurejene planine, nageljne za vzorne gorske pašnike. • D.S.
Plavški Rovt - Nad Plavškim Rovtom, pod Hruščansko planino, so gozdar/i namestili vabe za lubadarje. Na vabi je samolepilna nalepka - žal le v nemščini, saj je očitno slovenski prevod izpadel - ki opozarja, da gre za vabo ali past za lubadarje. Past deluje na osnovi feromonov, ko malega in velikega lubadarja privablja vonj hormonov. Gozdarji nameščajo te vabe že kar nekaj časa, saj so izredno učinkovite in neškodljive, uporabljajo pa jih tudi sadjarji. Lubadar se zanesljivo ujame, ven ne more, vabe pa praznijo vsakih štirinajst dni. Gozdarji jih postavljajo 20 metrov stran od ogroženih smrekovih gozdov, predvsem pa tam, kjer je populacija tega škodljivca velika. Na blejskem gozdnem območju imajo nameščenih okoli 300 takih vab. Na blejskem gozdnem področju zaradi lubadarja v zadnjem času nimajo večjih težav, saj so smreke zdrave, kar pa lubadarju, ki napada su/ie smreke, ne ustreza. - Foto: D.Sedej
26. praznik koscev v Novi Oselici
Pokošnjica ali lof po opravljenem delu
Turistično društvo Sovodenj je v nedeljo v Novi Oselici po poznanem vsakoletnem srečanju Janezov pripravilo tudi praznik koscev in grabljic.
Nova Oselica, 27. julija - Da je prireditev praznik koscev v Novi Oselici poznana daleč naokrog, so tudi v nedeljo potrdili številni obiskovalci, ki so prišli ne le z Gorenjskega, ampak tudi iz drugih krajev Slovenije. Za prireditelja, Turistično društvo Sovodenj, je bilo to tudi največje priznanje za trud. Potrdili so namreč, da je prireditev, ki je sicer že 26. zapored, ob prikazu nekdanjega dela in oživljanju običajev, znova in znova zanimiva in hkrati priložnost za veselo druženje.
Tega, veselega druženja, pa tokrat v Novi Oselici pod lipo, pod katero se je komaj poznalo, da je prejšnji večer in ponoči lilo kot iz škafa, res ni manjkalo. Za predstavitev in razlago pokošnjice ter nekaterih običajev v zvezi z njo, je poskrbela članica društva (v petek smo jo pomotoma napovedali kot tajnico TD - op.p.) in voditeljica programa Milka Burnik. Nekaj posebnosti, tudi v zvezi s kozolci, so predstavili podružnične šole Sovodenj.
Prireditev so s pesmijo v sprevodu začeli kosci in grabljice, člani domačega Turističnega društva. Tako so se tudi nekdaj lotevali košnje na senožetih. In ko je bila košnja končana, seno pa pospravljeno in v kopicah, se je začela pokošnjica. Takrat je gospodar dal za likof in takrat so se ob šopkih, harmoniki, plesu, kozarcu
Komisija pod vodstvom Mirana Naglica po končani košnji in grabljenju ni imela lahkega dela, da je vse razvrstila od zadnjega do prvega mesta. Da so najboljši dobili pokale, je poskrbel župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj, za razločevanje koscev od grabljic pa so med drugim pripomogle tudi majice, s katerimi je grabljice oblekel Gorenjski glas. Za veselo in ta pravo "pokošnjico" pa so skrbeli člani ansambla Viharnik in seveda s postrežbo člani in članice TD. Sporočilo letošnjega 26. praznika koscev in grabljic pa je bilo: na svidenje prihodnje leto. • A. Žalar
razvnemala srca in kovale veze in zveze. S tekmovanjem koscev in za njimi z delom grabljic so tudi tokrat  predstavili     običaj in
Med devetimi kosci in osmimi grabljicami so osvojili pokale: Janez Jezeršek, Jazne; Valentin Kompara, lokanec pri Ajdovščini in Anton Fister. Jamnik pri koscih ter Marija Kavčič, Koprimik; Breda Fister, Jamnik in Stanka Homec, Hotavlje pri grabljicah.
praznik. Povabilu na tekmovanje koscev in grabljic seje odzvalo kar nekaj parov iz sosednjih društev. Tako so tudi tokrat pokazali, da za košnjo in opravilo, nista dovolj le ostra kosa in moč, ampak je potrebno tudi, z malo sreče seveda, vedeti, kako se stvari streže. Tako je potem trava lepo pokošena, red ravna, kopica pa nazadnje tudi lepo oblikovana. In v tem poznavanju in delu se je minulo nedeljo pomerilo devet koscev in osem grabljic.
V pašni skupnosti Blegoš
Lani na Blegosu 60, letos 45 plemenskih telic
Člani pašne skupnosti upajo, da se lanska nesreča, ko je strela ubila dvajset telic, letos ne bo ponovila
nobenih problemov. Plačujejo mini- primerne kondicije za nadalje malno odškodnino za uporabo vzrejo. Poleg tega je to fl zemljišča, sicer pa permanentna   najcenejša varianta. In še ureje"
Franc Čadež
Blegoš, 28. julija - Sredi julija lani je strela na blegoškem grebenu pokosila dvajset plemenskih telic, v skupni teži okoli sedem in pol ton. Letos je narava do živine zaenkrat prizanesljiva, razen seveda vročine, ki pa jo vsaj na vrhu spremlja prijeten vetrič, lastniki telic, ki se pasejo po obronkih Blegoša pa seveda upajo, da bo tako tudi ostalo.
Na škofjeloškem koncu je kar nekaj planinskih pašnikov - Stari vrh, Koprivnik, Sorska planina, Martinj vrh in Blegoš. V pašno skupnost Blegoš je včlanjenih pet-"' najst kmetov, vendar vsi vsako leto ne pošljejo svoje živine na pašo. Poslati živino na planinski pašnik je odvisno od tega, ali imaš plemenske telice, ki jim taka paša najbolj godi.
"Lani se je na Blegosu paslo šestdeset glav živine, večinoma plemenskih telic, letos jih je manj -petinštirideset. Nekaj verjetno zato, ker je manj plemenskih telic, nekaj pa tudi zaradi strahu pred podobno nesrečo, kot je bila lanska. A na srečo letos podobnih težav še ni bilo," pove Franc Čadež iz Delnic, predsednik pašne skupnosti Blegoš.
O lanskem nesrečnem dogodku
je bilo mnogo napisanega, manj pa, kako se je nesreča sanirala. Kot je pojasnil Čadež, je država pomagala toliko, da je poskrbela za odvoz pobite živine z vrha Blegoša. To so opravili helikopterji Slovenske vojske. Minimalno je pomagala tudi finančno in sicer s štiri tisoč tolarji na glavo. Seveda pa je vsem kmetom, ki so imeli živino zavarovano, zavarovalnica izplačala zavarovalnino. Ostali so si morali pomagati sami.
"Smo nekje na sredi letošnje sezone, težav še ni bilo, zato upamo, da se bo izteklo tako, kot je bilo načrtovano," je še dodal Čadež. Pašna sezona sicer traja okoli sto dni. Na živino, ki se pase na Blegosu na okoli štirideset hektarjih površine, letos pazi pastir Anton Novak iz Kranja, ki ima svoje zatočišče urejeno v koči na Blegosu. Člani pašne skupnosti so z njim zadovoljni, v primeru večjega problema pa mu tudi sami priskočijo na pomoč.
Sicer pa se zemlja, na kateri so pašniki, sedaj vrača v zasebne roke, vendar pa v pašni skupnosti zaenkrat zaradi tega še nimajo
odločba o paši živine še vedno velja.
Ozirajo se tudi v prihodnost, zato imajo v dolgoročnih načrtih zamišljeno postavitev pastirske staje in staje za živino. Njo se na Blegoš splača prignati, saj se da skozi planinsko pašo dobro pripraviti plemenski material do
ostanejo zelenice, saj še ved1' velja, da ni boljše kosilnice " krave.
Pašna skupnost Blegoš je re^ istrirana pri kmetijski svetova" službi v Škofji Loki, iz tega na«'^ va pa pridobivajo tudi državfl subvencije. • S. Š.
Planinsku paša jc najcenejša priprava plemenskega materiala za nadaljnjo M*
Njegov dom je slovenski Kras
Združenje rejcev lipicanca Slovenije poziva vlado, da sto*1 vse za ohranitev domicila lipicanca na slovenskem Krasu-
Ljubljana, 28. julija - Združenje rejcev lipicanca Slovenije v izjavi za javnost sporoča, da je na seji izvršnega odbora sprejelo sklepe o "zibelki" in "domicilu" konj lipi-canske pasme in da bo svoja stališča z argumenti poslalo na sedež LIF (Lipizzan International Federation) in našima ministrstvi-ma za kmetijstvo in gozdarstvo ter evropske zadeve, da jih posredujeta ustreznim organom v Bruslju. Rejci ponavljajo zgodovinska dejstva, ki potrjujejo, da je slovenski Kras domovina konj kraške
pasme lipicanske reje. Šele kasneje se je reja nove pasme, vzgojene na slovenskem Krasu, začela širiti v druge kobilarne. V Sloveniji je reja lipicancev zelo razvita. Člani Združenja rejcev lipicanca v Sloveniji imajo nad 250 lipicancev, od katerih jih je nad 80 plemenskih kobil.
Združenje rejcev poziva slovensko vlado, da začne izvrševati zakon iz leta 1996, ki zavezuje državo za nadaljnji razvoj zibelke in domicilne kobilarne lipicanca vključno s plemensko čredo v lasti
zasebnih rejcev. Kobilarna I-ip1*'• je dolžna zasebne rejce oskrbo^; s semenom najboljših plemenski žrebcev. Vlada mora razen t6^ diplomatsko reševati ta probi6*: in preprečiti o drugačnem (lo& cilu lipicancev na škodo izvodi slovenske reje in matične ko . larne Lipica. Lipicanec m0 postati prepoznavna blag°vfl znamka Slovenije, lipicanci in™.| hova reja pa mora biti dele'-jV tudi večje promocije doma. K<f. in   Lipico  pa  mora  zašci* j Unesco. »J.K. >
Začela se je planinska sezona
Skozi vse leto najbolj obiskani vrhovi Slovenske planinske poti
Trend prenočevanja v planinah v porastu. Osnovni motiv pri oskrbovanju planinskih koč je, da so lete prijazno zavetišče in ne gostilna.
------ir—j ..... . ,
Tržič, 27. julija - Gore in planine s»v ena prepoznavnih značilnosti ffžiške občine. Vrhovi Karavank 'n Kamniško - Savinjskih alp, ki se ^'pnjejo "»d gozdnato pokrajino, So ze dolgo priljubljen cilj planincev. Ce je bila v preteklosti meja, ki teče po grebenu Karavank, °vira za ljubitelje gora, danes temu ni več tako. Planinci lahko s«daj državno mejo prestopajo na več posebej označenih mestih. Planinske poti v tržiških hribih jo dobro označene in zadovoljujejo tako zahtevnejše planince, kakor tudi ljubitelje zanimivih sprehodov po gozdovih in visokogorskih pašnikih. . Po besedah predsednika Planinskega društva Tržič, Marjana Salbergerja, so najbolj okiskane P°ti v tržiškem okolišu tiste, ki so del Slovenske planinske poti. £ako skozi vse leto dom pod ^toržičem, kočo na Dobrči, kočo na Zelenici in kočo na Begunjščici ohišče med 10 in 15 tisoč planincev. Zaradi lepe lege, planšarij v
okolici in lahke dostopnosti so zelo dobro obiskane tudi Kofce, enako velja tudi za okoliške vrhove, predvsem Veliki vrh. Dobro je obiskana tudi Kriška gora, ki jo oskrbuje Planinsko društvo Križe in je raj za jadralne padalce in zmajarje. Veliko planincev pa obišče tudi Bistriško
planino. Marjan Salberger je povedal, da so letos znižali cene prenočišč in drugih gostinskih uslug, da bi tako skozi vse leto
Privabili več obiskovalcev. Član laninske zveze tako odšteje za eno noč v sobi 650 tolarjev, nečlan 900 tolarjev, nočitev na skupnih ležiščih pa je še cenejša, saj znaša
le 200 tolarjev. Pri izbiri oskrbni kov dajejo poudarek na kvaliteto in pestrost ponudbe. Tudi sami morajo biti planinci, da lahko dajo obiskovalcem informacije o okoliških poteh. Z dodatnimi programi, kot so plezalna stena, planinski tabori in seminarji, pa poskušajo pritegniti tudi šolske skupine in starejše. Po okoliških poteh organizirajo tudi izlete s svojimi vodniki, z izkušenimi alpinisti pa lahko preplezate tudi severno ali zahodno steno Storži-ča.
Razveseljivo je predvsem to, da narašča število planincev, ki prenočijo v gorah. To še zlasti velja za tiste iz oddaljenih krajev Slovenije in za tujce. Rezervacije so potrebne predvsem za vikende in večje skupine, vse dodatne informacije pa lahko dobite v času uradnih ur pri Planinskem društvu ali v informacijski pisarni občine Tržič.
Besedilo: P. B., foto: S. S.
Blagoslovitev avtomobilov in tudi helikopterjev
Brezje, 27. julija - Sv. Krištof, zavetnik voznikov, ki praznuje 24. julija, je tudi letos zbral na Brezjah številne voznike jeklenih in normalnih konjičkov, letos, minulo nedeljo, opoldne pa je gvardijan in rektor Frančiškanskega samostana Brezje mag. Ciril A. Božič prvič v blagoslovitev vključil tiidi dva helikopterja podjetja Stroj, d.o.o., iz Dvorske vasi. Mag. Ciril A. Božič je po končani deseti maši najprej nagovoril na trgu pred baziliko številne vernike in jih potem v spremstvu s patri povabil k blagoslovitvi avtomobilov in motorjev na parkirnem prostoru, potem pa je blagoslovil konje in voznike kočij. Okrog poldneva pa sta pri kipu svete družine pristala še dva helikopterja. Še posebno svečan pa je bil ob blagoslovitvi Strojevih helikopterjev tudi prelet in pozdrav policijskega helikopterja. V okviru blagoslovitve je potekala v vnedeljo tudi misijonska akcija MIVA: stotin za srečno prevožen kilometer za avtomobil za misijonarja. • A. Ž.
Okuženost pitne vode v tržiški občini
Okuženosi punc vuut v
"SO let živim tu, pa kaj takega še nisem doživela"
enično, 27. julija - 6. julija so v območju tržiške občine ugotovili onesnaženost tamkajšne pitne vode s črevesnimi mikroorganizmi. ^aJbolj naj bi bil prizadet kraj Senično, kjer prebivalcem grozi, da bo vode v primeru sušnega vremena začelo primanjkovati.
rečnih Hr. kuhavanje vode ni nujno potrebno. V večini
Vodni zadrugi Senično   nam je pojasnila d, JMj. ^ t^^M
med., spec. epidemiologije Manja Seljak z p, muov *™i ustckleničeno.
Zavoda za zdravstveno varstvo v Kranj«. ampak si raje    p ^
Janez Kalan, predsednik Vodne zadruge vooa^       j 7Jastitev. NaJnre, so krajani
Senično, je pravzaprav ponovil tisto kar so povzc    J onesnažila vodo mrnovina, ker so
veda/i že v W p^entiv*£££ men      ^ ^     bližin, zajeb,
nam povt
še
Krarijskj zavod za zdravstveno varstvo je vodo '*Ul*Bi! upravljalce lumkaj.šuili vodo-nntiJLS stanJero same vode. Le-to je bilo Mudi. ° JP^havati najmanj 20 minut, tem a 0 *e vedno prekuhavajo, kljub voda «       bi to ne bi,° več P°*rebno- Se Pa
tio/ ?C .Vei*no klorira. Takrat so še iskali šc veljajo, vir an ,.xv vili iT V-re onesnaževanja. Sedaj so ugoto- onesnaženje pitne vode še raziskujejo, neka-   "ie      za obdobje, ko je bilo kar    Za mnenje smo povprašali tudi prebivalce
nri«i« do Seničnega, ki so bili precej ogorčeni nad začetnim pisanjem o onesnaženosti vode v njihovem kraju. Bili so mnenja, da so določeni mediji vso stvar preveč "napihnili". Kaj in kako je z reševanjem problema ne vedo veliko povedati, saj njim tudi nihče nič ne pove. Vodo za pitje še vedno prekuhavajo. Pri pomivanju, pranju in čiščenju pre-
"ekaj velikih nalivov. Kako je prišlo do onesnaženja vode z mikroorganizmi, ki
""esnazenja vode z mikroorganizmi, Povzročajo črevesna obolenja, še ni dokonc-;° ugotovljeno. ,   , „
1Ne ve se točno, kaj je voda v nalivu "pobrala na svoji poti. Onesnaženost vode se še raziskuje »n mogoče vam bomo v roku štirinajstih dni vedeh povedati kaj več. Več bi o tem vedeli v
menili, aa je uucaucuui« .Uv jo našli v času nalivov v bližini zajetja. Vendar to ni bil pravi vzrok za onesnažitev, saj bi bile posledice za tiste, ki so vodo pili precej hujše. Na srečo so se pojavila le lažja črevesna obolenja.
Vaščani Seničnega ne delajo zaključkov, lahko lc ugibajo in še to ugibanje sloni predvsem na vaških govoricah. Ta sliši eno, drugi je rekel, da in Ha ie boli verjetno....
je to čfsto nemogoče in da
m se najde še tretji, ki seveda, doda s
potem: mnenje.
i še svoje
A.B.
Ureianie domnevne nove kanalizacije
Kranj - Pod znanim "Jelenovin klancem" v Kranju je bilo nekaj tednov nazaj manjše gradbišče. °anes so vidne le še sledi dela na. cesti, o čemer predvsem Pnča temnejša barva novo položenega asfalta. Kaj so pravzaprav delali, nam ni uspelo zvedeti. Po prvotnih podatkih naJ bi šlo za urejanje predela n°ve kanalizacije, česar nam ni UsPelo preveriti. Naročnik dela naJ bi bila kranjska občina, vendar nam je županova tajnica pojasnila, da na občini brez županovega dovoljenja ne dajejo izjav. Zupan pa je trenutno na dopustu.
.Projektivno podjetje Kranj ni bil izvajalec dela. V primeru, da bi °u\ je spet občina tista, ki mora
dati "zeleno luč", da se stvar lahko objavi. Tudi na Komunali v Kranju ne dajejo informacij, če občina tega ne dovoli V ekonomski enoti Komunale, ki sc
ukvarja s čistilnimi napravami in kanalizacijo, so lahko povedali le toliko, da odgovorni enote in njegov namestnik trenutno nista prisotna, vendar ne vedo, da bi se
tem času urejala kaka kanalizacija. V upravi Komunale pa so nam "postregli" že z znanim stavkom, da žal brez dovoljenja kranjske občine ne morejo posredovati želenih informacij. Tudi drugače so z zadevo seznanjeni toliko, da vedo, da se je pod "Jelenovim klancem" nekaj urejalo, da je bila naročnik kranjska občina, ker so delali na tem področju manjša zaključna dela, o vseh ostalih stvareh bodo vedeli povedati na občini sami. Tako nam je uspelo zvedeti le to, kdo naj bi bil domnevni naročnik. Na vprašanja kaj se je urejalo ali obnavljalo, v kakem obsegu in kdo je bil izvajalec, bomo poizkusili dobiti odgovore, ko bo kranjski župan spet dosegljiv. • A.B.
Moje in državno
Gorenjska, 27. julija - Takih prizorov, kot ga vidite na fotografiji, je Gorenjska prepolna. Sploh če gre za ozko vaško cesto.
V samih začetkih asfaltiranja, so bile ceste precej ožje, kot so danes. Tako se je z leti dogajalo, da so se z obnovitvenimi deli ceste vse bolj širile. Z deli so včasih posegli tudi na zasebna zemljišča.
Ob srečanju dveh avtomobilov se pojavi vprašanje, kdo bo tisti, ki bo počakal in dal prednost drugemu. Stvar postane še bolj zanimiva, ko se srečata dva tovornjaka ali osebni avto in avtobus... Na obeh straneh količki, kamenje, skale... Seveda, če jih ne bi bilo, potem bi srečanje dveh prevoznih sredstev sploh ne bil problem: vsak bi malce zapeljal na travo ali na rob njive in ustavljanje ne bi bilo potrebno.
Ljudje, večinoma kmetje, "varujejo" svoja zemljišča in pri tem velikokrat pretiravajo. Stvar pa |e pač taka. da obstaja Zakon o javnih cestah, kjer je predvideno, da Če npr. njiva leži vzporedno s cesto, mora biti od nje oddaljena najmanj en meter (če vzamemo recimo za skrajni rob oddaljenosti rob asfalta); če gre pa za pravokotno lego, pa mora biti oddaljenost njive najmanj štiri metre.
Največkrat ostajamo zvesti teoriji, saj v praksi večina ljudi ne upošteva oddaljenosti. To velja tudi za zakonsko določenost oddaljenosti drugih zemljišč in raznih objektov, ki se nahajajo blizu cestišča.
Za večje upoštevanje teorije morajo poskrbeti pristojni inšpektorji, pa tudi župani gorenjskih občin. • A.B.
<»rad pri Cerkljah, 27. julija -
Lahko zapisali tudi, da vse Poteka po načrtu
Konjeniško društvo Krvavec
i.  i-» ...... i..ntnwn linn na so konec       W      Bj ^iHIIIBl^PH
in progra-Konec tedna bodo v Gradu v editve
občini Cerklje prir--~-..v pod naslovom Poletje P°d Jenkovo lipo. Nevarnosti, ^a bi prireditve morda zaradi slabega vremena odpadle ni, ker se bo vse (razen tekmo-vanja koscev, nogometa in odprtja igrišča ter pohoda konjenikov in ognjemeta) dodajalo pod šotorom. Nekako v slilu bližaiočega se Poletja
pod Jenkovo lipo pa so konec tedjpa v Gradu ustanovili tudi konjeniško društvo Krvavec. Zbora se je udeležil tudi župan Franc Čebulj. Društvo, ki je do zdaj delovalo kot sekcija TD Cerklje, zdaj pa bo samostojno, ima 37 članov. Ta konec tedna bodo v okviru prireditev pod Jenkovo lipo pripravili tudi pohod po občinski meji. Na sliki: Ustanovni občini zbor, na katerem so za predsednika izvolili Toneta Gubanca. • A. Ž.
KULTURA
UREJA: Lea Mencinger
VEČER ITALIJANSKE GLASBE
Bohinj - V okviru letošnjega glasbenega poletja v Bohinju bosta v četrtek, 30. julija, v cerkvi Svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju z začetkom ob 20.30 uri nastopila violinist Tomaž Lorenz in kitarist Jerko Novak. Duo Lorenz - Novak na koncertnih odrih srečujemo že 18 let, vrhunska glasbenika pa predstavljata tako dela slovenskih skladateljev kot pomembnejša dela iz svetovne glasbene literature. V tokratnem večeru italijanske glasbe nam bosta v tej zanimivi zasedbi predstavila Vivaldijevo Sonato v d molu za violino in basso continuo, pravtako Corellijevo Sonato v e molu, op. 5, št 8, Giulianijev Duettino za violino in kitaro v A duru, op.77, ter tri skladbe Nicola Paganinija, Sonato concertata v A duru, Cantabile in Duettino amoroso. Sledil bo še koncert avstrijske zasedbe Jess -trio - Wien, 6. avgusta in 12. avgusta, ko bosta kot zadnja nastopila violinist Primož Novšak in čembalist Peter Solomon. Vsi koncerti bodo v cerkvi Svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju. • I.K.
Novo v kinu
SPICE GIRLS IN POLICAJI
Spajsice in policaji so tisti, ki ta teden prihajajo v gorenjske kinematografe. "Špice Girls" v glavnih vlogah s popularnimi dance pevkami in "Cop Lami" z neutrudnim Stallonom
Prvi film je nedvomno še en prispevek k spicemaniji, ki je v preteklem letu preplavila planet. Gre za dokumentarec, romantični triler in komedijo, ki prikazuje pet norih dni, prenatrpan urnik, in razburjanje deklet pred njihovim prvim koncertom v živo. Kot rečeno gre torej za predstavo njihovega Spice sveta, z vajami, TV shovvi, bleščečimi zabavami, bučnimi nočnimi klubi, paparazzi, stampedom oboževalcev... Ja slava je res naporna stvar. V dokumentarcu pa se pojavljajo tudi nekateri znani igralci kot Roger Moore, znameniti James Bond, Richard E. Grant (Čas nedolžnosti, Dracula, Igralec...), v filmu pa boste srečali tudi glasbenike Eltona Johna, Elvisa Costella, Boba Geldofa ... Režiser je Bob Spiers.
Tipično Stallonovsko - V New Yorku se vsakih osem minut izvrši kriminalno dejanje. Na drugi strani reke v New Yerseyu pa leži tiho mestece Garisson, kjer živi mnogo newyorških policajev (zato torej Cop Land). Šerif sicer nosi značko, vodijo pa ga policaji iz velikega mesta... Silvester Stallone je šerif Freddv, ki se ne da, ima le enega prijatelja Garrvja, igra ga Ray Liotta, v spletu čudnih dogodkov se na koncu pojavi še en policaj, preiskovalec iz New Yorka Moe Tilden, igra ga Robert de Niro, ki naj bi kriminalni zaplet v malem mestu razjasnil, ali pa tudi ne. Film ima v prvi vrsti odlično in hkrati zvezdniško igralsko zasedbo, poleg omenjenih igra tudi veliki Harvey Keitel (Piano), kar obeta vrhunsko igro, medpolicajske "mučke" obetajo dobro zgodbo in režiser James Mangold (Heavy) dober izdelek v celoti. To je vsekakor film, pri katerem se boste razjezili.
POLETNI SLIKARSKI ATELJE V MESTU POD GRINTAVCI
Kamnik - V okviru likovne kolonije Šutna '98 bosta v starem delu mesta pred očmi javnosti ustvarjali domala dve desetniji likovnih umetnikov, po večini slikarjev; nastala dela pa bodo konec avgusta razstavljena v kamniškem likovnem razstavišču Veronika.
Številnim slovenskim krajem, katerih poletni kulturni utrip vse opazneje barva likovna ustvarjalnost, se v prihodnjih dneh pridružuje tudi Kamnik. Slikovito mesto ob vznožju Grintavcev bo zadnji julijski konec tedna kot atelje na prostem pritegnilo marsikatero pozornost.
Omenjeno razstavišče, ki deluje v okviru Zveze kulturnih organizacij Kamnik, je k sodelovanju povabilo lepo število, večji del že uveljavljenih, slovenskih likovnih umetnikov. V četrtek, petek in soboto, 30., 31. julija in 1. avgusta, bodo na Šutni '98, kolonija je poimenovana po eni najstarejših ulic starega dela Kamnika, ustvarjali: Lojze Adamlje, Galeb Baiec, Petar Beus, Klementina Golija, Goran Horvat, Rado Jerič, Lojze Kalinšek, Janez Knez, Ivo Kordaš, Dušan Lipovec, Nataša Prestor, Stanislava Podobska, Zmago Puhar, Marjan Skumavc, Dušan Sterle, Veljko Toman in Klavdij Tutta.
Slikarska kolonija ŠUTNA '98 s kulturne likovno-umetniške nedvomno sega tudi na širšo simbolno raven, gre za prizadevanje oživitve nekoč živahne, v zadnjem času pa vse bolj pozabljene ulice, dediščine in prepoznave mesta, ki po nemarnem tone v osamo in pozabo. • Tone Ftičar
TA TEDEN NA OKARINA FOLK FESTIVALU BLED:
Danes, v torek, 28. julija: DERVISH - IRSKA
Iz katoliške Irske prihaja šest uigranih "dervišev". Harmonika, violina, mandolina, buzuki in flavta si izmenično podajajo vodilno fazo, ki je podkrepljena z dinamičnim ritmom kitare in tolkal. Vse skupaj ovija že prav boleče lep glas Cathy Jordan. Skupina Dervish se je v preteklih letih pridružila grozdu irskih velikanov tradicionalne glasbe. Ekspresivnost, silovitost izraza ter dovršena uigranost, v kateri ni prostora za egoistične eskapade, nam enostavno jemljejo dih.
Pojutrišnjem, v četrtek, 30. julija: NATALIE McMASTER - Kanada
Natalie se je oprijela gosli pri devetih letih, ko ji jih je v roke stisnil njen stari oče. Da so se strune raznežile, je poskrbel stric Boddy MacMaster, nesporni mojster godala z rta Breton (Nova Škotska). Natalie MacMaster je postala uspešna ambasadorka nove generacije za škotsko glasbeno dediščino. Leta 1995 je v Tenneseeju nastopila pred 80.000-glavo množico, pred nastopom Carlosa San-tane. Počena struna je ni ustavila in nastop je dokončala samo s spodnjima dvema žicama. Najsi Natalie MacMaster igra sama, najsi skupaj s pianistom Tracevjem Daresom in kitaristom Da-vom Maclssacom, so njene predstave briljantna zmes virtuoznosti in živahnih ritmov. Poskočne viže žgečkajo po podplatih, ob baladah pa bi še kamen potočil solzo.
Oba koncerta bosta ob 20.30 na blejski Pristavi
Lojze Kalinšek, prvonagrajeni slikar letošnjega Triglavskega slikarsko kiparskega tabora
OD SLIKARSTVA POTEGNITI NEKAJ VE1
Kranj - Slika naslovljena "Vzvišeni čuvaj", za katero je Lojze Kalinšek s Spodnjega Brnika prejel prvo nagrado letošnjem Triglavskem slikarsko kiparskem taboru, v sebi nosi simboliko Triglava, povezano z okoljem, v katerem] nastajala. "Vedno pustim, da različna družbena in naravna okolja likovnih srečanj in kolonij vplivajo name, na moj|
razmišljanja, občutja, na podlagi katerih potem nastaja slika."
Mnogih likovnih kolonij, srečanj, taborov sc je v zadnjih štirinjastih letih, odkar se intenzivneje ukvarja s slikanjem, udeležil Lojze Kalinšek, doma s Spodnjega Brnika, sicer diplomant Pedagoške faklutete, že dvajset let likovni pedagog na osnovni šoli v Mengšu, deluje pa tudi kot mentor kamniškega likovnega društva. "V tem času praktično ni bilo leta, da se ne bi udeležil vsaj enega tovrstnega likovnega druženja, bodisi v Sloveniji, na Paškem Kozjaku, v Šmartiiem v Goriških brdih, na Muljavi, letos drugič na Pokljuki, pa tudi v sosednji Avstriji v Svečah na Koroškem, v Bergu v Dravski dolini ali pa v Nemčiji. Ko sem se odločal za študij, sem bil najbrž premalo odločen, da bi se vpisal na likovno akademijo, kdaj pa kdaj mi je bilo tudi zal, da takrat nisem bil bolj trmast..., no sedaj skozi likovne simpozije in srečanja pridobivam tisto, kar sem v času studija mogoče zamudil. Med vedno sodelujočimi poteka izmenjava mnenj, eden drugega opazujemo pri delu, nekaj vzameš ti od njih, nekaj oni od tebe. Seveda pa v nadaljnjem izobraževanju in izpopolnjevanju ne gre brez literature in pogostih obiskov svetovnih galerij, likovnih razstav..."
Danes tako Lojze Kalinšek svoje likovno delovanje združuje s pedagoškim delom. "Učim se tudi od otrok v šoli. Če jim veliko daješ, tudi veliko dobiš od njih. Trudim se, da jim snov podajam tako, da čimbolj izhajajo iz sebe, njihovi pogledi so namreč v likovnem smislu še zelo neizoblikovani, neusmerje-ni, niso pod nikogaršnjim vplivom. Le tako se tudi sam lahko kaj naučiš od njih." V povezavi s tem se mi je zastavilo vprašanje o Lojzetovi likovni govorici, ki je sicer zelo samosvoja, pa vendar... Ste se v različnih obdobjih vašega likovnega ustvarjanja navezovali na kakšno od likovnih smeri, me je zanimalo? "Veliko faz v svojem likovnem ustvarjanju sem dal skozi, kar se po pregledovanju zbirke v ateljeju hitro vidi. Od realizma na začetku, z navezavami na impresionizem, do polabstraktnih del, zelo domač mi je abstraktni ekspresionizem... Ne vem, težko bi rekel, mislim, da bi svoja dela težko klasificiral znotraj neke smeri, znotraj nekega razpoznavnega stila..." Podobno bi lahko govorili tudi o motiviki, ki jo srečujemo pri Kalinškovih
Lojze Kalinšek, iz cikla "Odiseja
delih. Le-to združuje s svojimi likovnimi popotovanji po galerijah in kolonijah. Čeprav so njegove slike bolj kot k realizmu nagnjene k abstrakciji, nanj kot človeka in ustvarjalca ter na motiviko njegovih del vplivajo različne teme, ki jih na svoji poti srečuje, pokrajina in ljudje, ki jih na likovnih popotovanjih doživlja. "Zato me kolonije, srečanja, simpoziji ex • tempori zelo privlačijo, saj so izziv, skozi katerega se pokaže, kako name vpliva določeno okolje, naj bodo to drugi slikarji, opazovalci ali pa sama narava, ki nas obdaja. Pustim se vplivati od okolja, v katerem ustvarjam. Mogoče je v mojih delih vseeno bolj razpoznaven likovni jezik, kot pa sama tematika."
Pri nagrajeni sliki na Triglavskem taboru je v oči padel že sam okvir, skupaj zbit iz lesenih deščic... "Ko ustvarjam sliko, se zavedam, da ima ob njej tudi okvir točno določeno funkcijo. Pri sliki, ki je bila nagrajena na Pokljuki, sem za okvir uporabil skodle, odpadle s streh. Našel sem jih v avtohtonem okolju, za katerega je taka kritina značilna, zatorej so se skodle lepo vklapl-jale v sliko. Moram reči, da likovni problem pogosto rešujem na tak način." Lojze najraje slika z akrilnimi barvami na platno ali na papir. "Olja sem opustil pred desetimi leti. Barve sicer še imam in včasih z njimi slikam največ zaradi nostalgije, zaradi njihovega značilnega vonja. Akril je tudi veliko bolj praktičen, hitreje se suši, kar jc za kolonije skorajda nujno..." Kalinšek svoje likovno izražanje dopolnjuje tudi na grafičnem in
Jesenice - V petek zvečer jc bila v Razstavnem salonu Dolik na Jesenicah otvoritev razstave likovnih del članov likovnega kluba Dolik, Janeza Ambrožiča in Evgena Guština.
Janez Ambrožič črpa vse svoje slikarstvo iz narave, ki ga radosti in navdušuje, spoštljiv je do skalnih gmot, do gora, do tistega delčka še neokrnjene narave, ki mu vedno znova ponuja svežo snov za njegove slike, je med drugim o njem zapisal umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec. Janezov sokrajan, oba prihajata iz Žirovnice, Evgen Guštin pripada tistim ljubiteljskim likovnim ustvarjalcem, ki jim je slikanje ali kiparjenje v prvi vrsti konjiček in sprostitev, hkrati pa spada med tiste likovnike, svoje slikarsko znanje je v začetku osemdesetih pridobival pri akademiku Jake Torkarja, ki jih odlikujejo vsi znaki kvalitetnih slik in plastik. Razstava bo odprta do 12. avgusta.
• I.K., foto: Urška Stojan
"Najboljše slike nastanejo, ko jih vidiš nekje v mislih, jih doživiš razmišljaš o njih in potem čez kakšne tri mesece pridejo na dan. Pri njih ne gre za verodostojnost, ampak za simboliko, vtis. Velikokrat mislim, da bi postavil "štafelaj" in delal po naravi, a se mi to zdi povsem tehnični problem, ki nima globlje vsebine. Sam od slikarstva hočem potegniti nekaj več, zato me ne zanima le poustvarjanje, zapisovanje po naravi..."
oblikovalskem področju. V Galeriji Galion v Kamniku je oblikoval pult v obliki ladje, na katere premcu je nimfa. Tu pa je do konca oktobra na ogled tudi več kot trideset njegovih del, predvsem iz cikla Odisej, ki je začel nastajati v devetdesetih
letih in pravzaprav še nasta] "Zgodbe iz stare Grčije so vedno zelo impresionirale, s ti ciklusom se tako ukvarjam \ dlje časa. Sicer se za razst*1 odločam takrat, ko mislim, imam kolekcijo del, ki jih smiselno pokazati. Leta '94 si imel pregledno razstavo v stavišču Veronika v KamnikiM je bila doslej tudi najbolj obši^ razstava, lani je bda zaninT^T razstava v Galeriji Pungert Kranju..." Sicer je svoja dela * samostojnih in skupinskih r^ stavah razstavljal že več 1 tridesetkrat. Poleg letošnje p^' nagrade na Triglavskem tabor" je pred tremi leti prejel tudi p^ nagrado na Muljavi, lani je Piranu dobil odkupno nagrad na Muljavi je bil še tretj odkupili pa so mu tudi že j dela v Avstriji in NemČij' "Všeč mi je, da sem dob1 nagrado na Pokljuki, posel"1 ker je izbor del tako velik.4'
Ena izmed Lojzetovih dej^ nosti je tudi ukvarjanje s fc>t0 grafijo, iz nje je namreč Pedagoški fakulteti tudi dOT miral pri prof. Vlastji SimonČ'*'1 "Tudi fotografija je kreatiy>J področje, pogosto jo povezUJeJ s slikarstvom. V zadnjem obd^ ju tudi konkretno delam dtf, cene projekte, pravzap*? likovni problem skušam obde, ti fotografsko in slikarsko of orna s kombinacijo obojega'
Ta vikend se bo Lojze Kali^ udeležil Poletnega likovnega at jeja Šutna '98, takoimenovar4 kamniškega Montmartra, ko1? avgusta odhaja v Berg v AvstriJ1 sledi bienale akvarela na PaŠk^
Kozjaku... Saj, likovna poRj vanja so vsekakor Lojzfc velika ljubezen. • Igor K
Nove knjige
OD BRITANSKE KRALJEVSKE DRUŽINE DO KURJE JUHICEI
Ljubljana - V vroče poletne dni so nas v Založbi Mladinska knP( pospremili s tremi svežimi knjižnimi izdajami, knjigo o IViioii'1'! Britanske kraljevske družine, odvetniško kriminalko Družab^ in knjigo za dobro počutje Kurja juhica za dušo, 3. krožnik'
Vsi trije novi prevodi, ki so jih predstavniki Založbe Mladij knjiga predstavili na nedavni novinarski konferenci, prihajaj0 Amerike. Kontroverzna in razvpita hkrati je knjiga Brita^ kraljevska družina, avtorice Kitty Kcllcv, knjiga, ki je v ZDA | konec lanskega leta, v Veliki Britaniji pa je prepovedana- 1 Otočane najbolj sporni podatek je nedvomno ta, da je bila aktu Britanska kraljica Elizabeta spočeta na umeten način. KjL razkriva zasebno in javno življenje članov kraljevske drti*W pripoveduje o osamljenem življenju kraljevskih otrok, o mlado8'/ kih 20. stoletja, ki so jih vzgajali po vzorih prejšnjega stoletji članih kraljevske družine Windsor, ki so bili ženskarji, alkohoP'J hazarderji, še veliko prej, preden se je Charles poročil z D'a| "Prevoda sem se lotil z mešanimi občutki, saj je ponudba priš'ai Dianini smrti. Lahko pa rečem, da knjiga ni le nek pogrošen W čeprav v njej najdemo kup podatkov iz rumenega tiska, saj avto^l njej predstavlja mnoštvo zanimivih pogledov na kraljevsko druŽ"^ resnejše plati," je povedal prevajalec Srečo Balent. Knjiga je reZjjl avtoričinega večletnega raziskovanja, pogovorov s služabU» prijatelji in člani kraljeve družine, z dvorjani, člani parlamen^ drugimi pozornimi opazovalci. Knjiga prikazuje aroganco, na'vjj in strasti družine VVindsor, ki obenem z njihovo predanostjo, trJ delom in sposobnostjo preživeti najbolj ponižujoča razkritja, raz sliko, ki so jo o kraljevski družini ustvarili dvorni birokrati. J
Medtem, ko je pred nedavnim v Ameriki izšel zadnji f°a pisatelja Johna Grishama "Street Lawer", Slovenci s prev0^ Ferdinanda Miklavca dobivamo predzadnji, a že peti po vrsti, r^Lj. tega plodovitega ameriškega avtorja z naslovom "Družabnik"- j tokrat gre za zgodbo pretkanega odvetnika, tudi Grisham je deSjI delal kot odvetnik, ki pride navzkriž z zakonom. Glavni lik °4vl| Danilo Silvo briljantno uprizori svojo smrt, od daleč spremlja, f pogreb, njegova edina napaka pa je, da z njim izgine tuwj milijonov dolarjev. Da gre. za avtorja svetovnih uspešnic
dejstvo, da Grishamovi romani tako rekoč še vroči postajajo t'^, scenariji in kasneje uspešni filmi, kot so Pelikanovo poročilo, F" Klient, Mojster za dež in sedaj Družabnik. J Tretja knjiga za poletno branje je tudi tretja po vrsti v nizu 1 j Kurja juhica za dušo. Oba avtorja Jack Canfield in Mark V. Ha, J sta poklicna predavatelja, življenje pa sta posvetila spodbujj osebnega in poklicnega razvoja drugih. Taka, polna navdihi sočutju, milini, odpuščanju, pogumu, predanosti...., je tudi 1 zbirka kakih 100 zgodb, prva dva dela sta v ameriki i^Jj milijonski nakladi, ki razsvetlijo tudi najtemačnejši dan. In kotP^ v eni od zgodb, eni sedejo na vlak, zaspi jo v sedežu in čakaj0;! j bo vožnje konec, drugi pa geldajo skozi okno, se sprehaja) / vlaku, navezujejo komunikacijo z okoljem... Vsekakor knj'S konec stoletja. • Igor K.
fto^k, 28. julija 1998
OGLASI
13. STRAN • GORENJSKI GLAS
DOBER IZLET
Veliki Klek 22. avgusta
V rubriki GLASOV DOBER IZLET v sodelovanju z gorenjskimi avtobusnimi prevozniki nadaljujemo z imenitnimi predlogi, kam na dober izlet. Tokrat v sodelovanju z ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO vabimo na gorski vzpon V SOBOTO, 22. avgusta, na Veliki Klek/ Grossglockner, najvišjo avstrijsko goro s 3797 metri po izjemno ugodni ceni 5.600 tolarjev, ki vključuje prevoz Z najudobnejšim avtobusom, vodenje izleta in večerjo.
Ampak to še ni vse: za naročnike Gorenjskega glasa je cena udobnega gorskega vzpona z avtobusom na dobrih 2.500 metrov samo 5.100 SIT. Ob prijavi v poslovalnici Alpetourja PA imejte s seboj svoj naslovljeni izvod Gorenjskega glasa.
Odhod v soboto, 22. avgusta, zelo zgodaj zjutraj iz Ljubljane skozi Medvode, Škofjo Loko, Kranj, Radovljico in Jesenice. Če bodo prijave, bo avtobus ustavil tudi v Tržiču. Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu (na avtobusnih postajah!), pa tudi v mdlooglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova l v Kranju / začasno v II. nadstropju/, telefon 064/223-444 ali 223-111.
baufllax
Akcija velja samo do 8. 8. 1998
STROPNA SVETILKA
s štirimi žarnicami, medena ali satinirana površina
(3.107 Sit neto-3.728 Sit bruto')
ORMARIĆA Z OGLEDALOM
60 x 51 x 16 cm, 2 žarnici 2 x 40 W, bela ali bahamabeige, 3 vrata z ogledali, 2 prcdalčaka, vtičnica
(4.443 Sit neto - 5.332 Sit bruto*)
VEČNAMENSKA LESTEV IZ ALUMINIJA
3x7 stopnic, prečno stojalo
(8.898 Sit neto-10.678 Sit bruto*)
MASTER-SHARP PROFESSIONAL
0. 5 KS, 4 različni sistemi
1. : za brušenje skobeljnih rezil in dlet
2. : za brušenje svedrov
3. : za rezanje zajer v lesu, pleksi steklu itn.
4. : upogljiva brusilna gred
(22.161 Sit neto - 26.594 Sit bruto*)
AT5
166,-"%
ZAŠČITA ZA LES
5 1, različni barvni toni, palisander, hrast ali brez barve
(2.216 SIT neto - 2,65? Sil' bruto*)
Holzlasut
AVSTRIJA
BELJAK - VILLACH, Maria-Gailer StraBe 28, Tel. 0043 / 4242 - 32 5 38 BELJAK - VILLACH, Behringstr. 24, Tel. 0043 / 4242 - 42 3 66 - VVOLFSBERG,
V B   i>. IH^BIiHHHI   —— v _ ■ ««->-"Vvi i, uci li ll iLjijil . I «1. UUtO / "tć.<±ć. - <±ć. O OO - VVULrODCHU
(I Te?9n^fort!rJtr«^1: LeL.0°43/_4352 - 39 2 16 " CELOVEC - KLAGENFURT, Gerbervveg 46, Sudring,
Tpi nn ----- ■*^*' 1 HOO*< i o - v^tLuvtu - KLAtabNrUK i, tierbervveg 4b, 5uar
^ 0043 / 463 - 35 1 25 - VELIKOVEC - VOLKERMARKT, Klagenfurter Str. 44, Tel. 0043 / 4232 - 45 06
Mi predlagamo - Vi izbirate
V deželo jezer spet 29. avgusta
Konec tega tedna bo že prva sobota v osmem mesecu in ho na koledarju datum prvi avgust, ko Vas ponovno vabimo z udobnim klimatiziranim avtobusom v Istro, v Pineto. Na Glasovem izletu bo tudi tokrat veliko časa Z,a plavanje, sončanje in senčanje; ker se ob plavanju v morski vodi in igrah Z žogo porabi veliko kalorij, bomo pred poznovečernim povratkom še poveČerjali, zaplesali ter se pozabavali ob nagradnih igrah. Izlet bomo začeli (in pozno, sredi noči zaključili) v Radovljici, s postanki v Kranju, Škofji Loki in Medvodah; prispevek k stroškom celodnevnega izleta je za naročnike Gorenjskega glasa samo 2.900 tolarjev (kar velja tudi za družinske člane); za nenaročnike 4.000 SIT, za otroke do 15. leta samo 2.000 tolarjev. Izlet v Pineto bo vodila Bozena AVSEC; prijav sprejmemo samo še šest!
*
Teden dni zatem, v soboto, 8. avgusta, gremo na Ptuj pogledat, kakšna bo letošnja Ptujska noč. Vsekakor se že ve: celotno starodavno mesto bo spremenjeno v prostor za zabavo, igrale bodo Štiri različne glasbene skupine za različne glasbene okuse, na ulicah bodo nastopile folklorne skupine iz različnih držav. Tudi ognjemet obljubljajo. Za udeležence Glasovega izleta pa bo pestro tudi preko dneva s kopanjem v Termah Ptuj, kjer imajo kompleks bazenov, med njimi olimpijskega. Za tiste, ki jim ne bo všeč rajanje po mestnih ulicah, obstaja možnost nočnega kopanja. A to še ni vse: ogledali si bomo tudi rancarijo, tekmo z rancami po Ptujskem jezeru. Izlet v Terme Ptuj in na Ptujsko noč bomo z udobnim avtobusom INTEGRALA JESENICE, d.d., začeli (in ponoči zaključili) na Jesenicah, s postanki v Žirovnici, Lescah, Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah in Mengšu. Prispevek k stroškom: 3.600 tolarjev (za naročnike in družinske člane); za nenaročnike 5.000 SIT. Glasov izlet bo vodila Rožena AVSEC.
Minulo soboto smo pripravili Glasov izlet po avstrijski Koroški in v Vrbskem jezeru s 26 stopinjami Celzija so nekateri tudi zaplavali. Podoben "Glasov izlet treh dežel - Senza confini/Brez meja" po Koroški - deželi jezer in na Tromejo bo konec naslednjega meseca, v soboto, 29. avgusta. Celovec; Vrbsko jezero z ladjo; turistični obisk Otoka (Maria Wocrth); vzpon na Peč s trosedežnico - vse to bo v programu izleta. Izlet bomo v soboto, 29. avgusta, zjutraj začeli (in zvečer zaključili) na dveh krakih Gorenjske: na Jesenicah in v Škofji Loki, z obeh smeri s postanki do Kranja. Skupni začetek izleta bo ob 7.00 uri v Kranju, zajtrk v restavraciji Deteljica pri Tržiču, sprejem pred Mestno hišo v Celovcu, itd. Zvečer na povratku bomo obiskali Kranjsko Goro. Avtobus bo ustavljal tako, da bo možno izstopiti na vseh postajah od Podkorena do Škofje Loke (in Tržiča) in boste lahko izlet zaključili na 'domači' avtobusni postaji, kjer ga boste zjutraj začeli. Prispevek k stroškom (za prevoze z udobnim klimatiziranim avtobusom + z. luksuzno potniško ladjo + povratno vožnjo s trisedežnico na Peč), za zajtrk in popotnico: 3.900 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane; za ostale 1.100 SIT več, torej 5.000 tolarjev. Glasov izlet po avstrijskem Koroškem bo 29. avgusta spet vodil Andrej Mali. V Celovcu bo nekaj časa tudi za 'nakupovalno soboto'. Za izlet sta 29. avgusta predvidena samo dva avtobusa udeležencev, zaradi kapacitet potniške ladje in zmogljivosti žičnice, zato s predprijavo velja pohiteti, čeprav je konec avgusta še daleč. En avtobus je namreč že skoraj zaseden ...
Če se vam vožnja z avtom na ko[?ulni izlet kamorkoli po Sloveniji zdi predolga, ker je prevroče, ponujamo perfektno rešitev: Glasov izlet z udobnim klimatiziranim avtobusom v Medijske Toplice na Izlakah. Tja Vas vabimo spet v četrtek, 13. avgusta, kajti za naš izlet v Medijske Toplice konec tega tedna nimamo več prostora v avtobusu, V Medijskih Toplicah imajo vse, kar je treba za poletni užitek: bazen za slabše plavalce in otroke; zelo zelo dolg vodni tobogan; 50-metrski olimpijski bazen. Izlet čez Trojane v Medijske Toplice bomo začeli v Tržiču, s postanki v Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah, Mostah pri Komendi in Mengšu. Prispevek k stroškom: zgolj 1.500 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in ožje družinske člane, za otroke samo tisočaka; za nenaročnike 3.000 SIT. Izlet bo vodila Rožena AVSEC; zanesljivo ne bo dolgčas, četudi do Izlak ni daleč. Poskrbeli bomo za pestro dogajanje na avtobusu, nekaj časa bo tudi za ogled nekaterih znamenitosti tega dela osrednje Slovenije.
*
To soboto se na Veliki planini začno DNEVI MARIJE SNEŽNE. Letos je deseto leto, odkar jc bila obnovljena kapelica Marije Snežne v pastirskem naselju. Tudi letos Vas na Dneve Marije Snežne, tradicionalno planinsko srečanje, vabimo: Integral Jesenice; podjetje Velika planina - zaklad narave, d.o.o. in seveda Gorenjski glas dvakrat: v nedeljo, 9. avgusta, in v nedeljo, 16. avgusta. Avtobus bo začel rajlo na Jesenicah, počakali ga boste lahko na postajah od Žirovnice, Lesc, Radovljice, Kranja do Škofje Loke in skozi Vodice ter Moste pri Komendi do Kamnika. Na Veliko planino bo prevoz z gondolo, v kapelici Marije Snežne bodo obe avgustovski nedelji maše. Poleg tega bo 9. avgusta veselica z ansamblom Zarja; 16. avgusta bo tudi "Otroški živ-žav" in likovne delavnice; pastirske igre in praznično planinsko srečanje pri gostišču Šimnovec. Fotografi se boste lahko vključili v natečaj za najlepši motiv Velike planine; tudi pokušina dobrot s turistične kmetije in vinogradništva Črešnar bo. Prispevek k stroškom: 2.500 tolarjev (samo za naše naročnike) ali 3.500 SIT za nenaročnike.
vinilni ^!!l3
Splošni izletniški napotki: informacije in prijave za vse GLASOVE IZLETE dobite tudi po telefonu 064/ 223-444 « malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 = tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi. kje bi želeli počakati Glasov avtobus. Pri prijavi ni potrebno vnaprej plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta. Verjamemo in zaupamo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: ko se prijavite za Glasove izlete, s tem rezervirate enega od sedežev (izbira sedežev ob prijavi ni možna!) in vse, kar sodi v program. Zgodi pa se, da se nekateri tik pred zdajci, v zadnjem tednu ali dan-dva pred izletom, povsem "flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki je malce zamudil s prijavo. Upoštevamo samo, da Je preklic prijave za izlet možen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Zatorej velja: prijave za Glasove izlete naj bodo resne in zanesljive. Za odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno poravnati sorazmerni del stroškov.
L
PREPOVEDANO ZA ODRASIE
KV OP (PA CA PO
Mladinski tabor Rdečega križa škofja Loka v Fučkovcih
Ob Kolpi na televizijo niti ne pomislil
Dnevi počltnlkovanja škofjeloške mladine ob Kolpi &o bili polni različnih aktivnost;!, ©kozi katere eo spoznavali, kaj jc zdravo življenje. Tako na televizijo niti pomislili niso.
Fučkovci - Presneto vroče je bilo tisto soboto, ko sem se s svojo zmahano katrco odpravil proti Kolpi.
Kolpa nam danes pomeni kot prijetno zatočišče pred neznosno poletno vročino, njen ambi-ent pa nas prijetno pomirja.
Z glino v roki domišljija deluje.
Ker sem spotoma opravil še nek drug obisk, o katerem bom več napisal naslednji teden, se je sama pot do majhnega belokranjskega naselja Fučkovci, kjer je imel svoj svoj tabor Rdeči križ Škofje Loke, še podaljšala. Pa nič zato, saj malokrat zaidem v kraje ob Kolpi in je zato vsak daljši izlet, pa čeprav z avtom, dobrodošel. Pogled na tamkajšnjo pokrajino, valovito in zeleno, vedno nudi užitek posebne vrste.
Še prijetnejša od same pok-» rajine je sama Kolpa, tista zloglasna mejna reka, o kateri je še pred začetkom slovenskega osamosvajanja krožil takrat domiselni rek: "Ko bom velik, bom carinik na Kolpi!" Kolpa je tedaj, poleg že tradicionalnega Triglava, predstavljala simbol teženj slovenskega naroda. Desetletje kasneje se s takimi in podobnimi mislimi ne ubadamo več, razen politikov, ki pa smo jih že pošteno naveličani.
Prav zaradi tega razloga se je verjetno mladina iz škofjeloškega konca odločila, da se udeleži tabora Območnega združenja Rdečega križa Škofja Loka. Nekateri so se ga udeležili že prej in danosti, ki jih ponuja Kolpa, že poznajo, drugi so se šli o tem prvič prepričat. In prav zaradi tega sem jim njihovo druženje, ki je bilo prav gotovo prijetno, v premišljevanju med vožnjo do njih tudi sam zavidal.
In po ogledu tabora, razgovoru z mentorji in opazovanju sproščenih obrazov mladih sem se prepričal, da se nisem uštel. Razen v eni sami podrobnosti. Vreme taboru, ki je potekal od 14. do 21. julija, prve dni ni bilo ravno naklonjeno. Ozračje je bilo ohlajeno, deževje pa je Kolpo toliko ohladilo, da ni bila primerna za kopanje. Šele na dan mojega obiska, ko je sonce ves dan pošteno pripekalo, se je tudi Kolpa sama predala počitnikarjem. In ta
dan, peti dan tabora, so prvič zaplavali v Kolpi.
Rdeči križ Škofja Loka je pravzaprav gostoval v taboru Gasilske zveze Škofja Loka. Letos je ob Kolpi počitnikovalo 77 otrok, od 7. do 16. leta, s katerimi se je ukvarjalo trinajst mentorjev. In kot sem izvedel, namen tabora ni le počitniko-vanje, čeprav so se verjetno mladi na Kolpo v prvi vrsti podali prav s tem razlogom. Bistvo tabora je bilo drugo. Kot je povedala organizatorka tabora Marjeta Žagar, se v Rdečem križu zavedajo, da le obcestne parole o zdravem življenju, pa čeprav v velikosti jumbo plakatov, niso dovolj. Mladim je potrebno pokazati, kakšno je resnično zdravo življenje, tako da tudi sami neposredno sodelujejo vzdravem načinu življenja. V tem stilu so
Blazno resno so se pogovarjali o družinskih temah, tudi o spolnosti, in mentorji sami so bili presenečeni nad neposrednostjo vprašanj varovancev. Imeli so krožek o bontonu pa krožek "Reci zdravju da" - tako telesnemu kot duševnemu - ipd.
Popoldne so bile na vrsti prostočasne aktivnosti, kot so risanje na steklo in majice, novinarski krožek, krožek kar-ateja, oblikovanje gline, rafting, odbojka in še in še. Rdeča nit večernega programa je bil Radio Kolpa, izbrali so mistra in miss Kolpe, napisali so svojo himno, ki so jo nato prepevali. Poleg tega so mladim predstavljali značilnosti krajev ob Kolpi, njihovo domačo obrt.
Sedemdnevno druženje je bilo torej polno aktivnosti, mladi nikoli niso bili prepuščeni sami sebi. Aktivnosti je bilo toliko, da
Drevesna senca je bila prijetno zatočišče pred neznosno vročino...
mentorji tudi pripravili vsakodnevne aktivnosti.
Dopoldne so bili na sporedu obvezni krožki, v katerih so predvsem spoznavali humanitarno organizacijo, se učili strpnosti, tolerance, skratka načel RK.
na televizij« niti pomislili niso. Vse skupaj pa ni moglo biti drugače, saj so se mentorji na tabor predhodno dobro pripravili, sta povedala taborovodja Ludvik Bernik in pedagoški vodja Damjan Slabe. • S. Subic
LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA
Nagrajeni spis
Vrtnica
Ko se zazrem v njen krvavo rdeči obraz,
vidim, kakšen je njen jaz.
Njene korenine so močne,
trup, na katerem sedi.
se ziblje v ritmu vetra.
Obdajajo jo zelene ročice...
njen izgled je tako močan,
le ona ni, to so le laži.
Ko bi le vedeli, kako krhka je,
samo trni ji dajejo vide/, moči,
a v duši ne najde prave poti.
Sama samcata živi.
Nihče ji ne podari niti pogleda,
ker vsak jo na hitro ne spregleda.
a če njen vide/, je strupen,
ne pomeni, de je duša njena
črna in zastrupljena.
Zakaj presojamo po videzu,
ko pa ta ponavadi laže,
če smo drugačni zunaj,
srce in duša vam pokaže,
da živa bitja enaka smo tukaj.
• Saša Brečevič, 7.r. OŠ Ivana Groharja Škofja Loka
Temni in svetli dnevi
Vsak dan v tednu ima svojo barvo.
Najbolj svetel dan je nedelja. Takrat grem s starši na kakšen izlet in imam se zelo lepo. Bliža pa se že ponedeljek. Pripraviti se je treba na pouk. Dnevi v tednu so ponavadi enaki. Včasih so bolj temni, včasih bolj svetli. Najbolj temen dan naj bi bila sobota. Takrat moram pospraviti sobo, stopnice in klet. Vendar pa se temu delu velikokrat izognem, tako da tudi sobota ni tako temna.
Vsak dan v tednu imam po svoje rad, sploh pa, če je lepo vreme in se zunaj igram s prijatelji. Tomaž Jugo vic,
3.8 OŠ Cvetko Golar, Šk. Loka
Na ozki brvi življenja
Ko se človek rodi, je kot nepopisana knjiga, kamor začne življenje pisati svojo zgodbo.
Prvih let se malo spominjamo, a gotovo so najlepša, saj smo jih večinoma preživeli obdani z ljubeznijo svojih staršev. Potem pa je bilo treba narediti prvi samostojni korak, prvič prestopiti šolski prag.
Tako so se vrstili razredi, minevala so leta in kar prehitro smo iz otroških let prišli v najstniška. Nič več ni bilo tako enostavno in kar naenkrat z odgovori in nasveti staršev nismo več zadovoljni. Kaj pa če le nimajo vedno prav? Življenje je naenkrat postalo vse bolj zapleteno. Vedno na več vprašanj ni več pravih odgovorov. Svet sploh ni tako lep, ko se ozreš v daljavo. Spoznaš, da življenje skriva polno pasti in da vsi hodimo po ozki brvi življenja, kjer nam kaj hitro lahko spodrsne ali se spotaknemo. Mogoče se še ujamemo, lanko pa zdrsnemo v prepad. Najlepše bi bilo za vedno ostati otrok. Kar hitro bo prišel čas, ko bomo morali zapustiti šolske klopi in vse ostalo, kar nam je tako blizu in oditi v neznano. Upam, da bomo previdno hodili po brvi, da ne bo preveč ozka in da bomo še vedno toliko otroci, da bomo znali prisluhniti staršem in vsem, ki nam bodo želeli pomagati.
• Nina Zupan, 7.a OŠ Matija Valjavec, Preddvor
Nagajivo drevo
Na našem vrtu stoji drevo, pravimo mu nagajivo drevo, saj zmeraj kaj ušpiči. Naj vam ga predstavim. Listi mu rastejo cik-cak, deblo pa raste kakor nojeva noga. Sadeži na njem so vilica, nož, krožniki in slinček, saj vsakih nekaj minut ulovi kakšno gosenico, črvička ali muho. Položi jo na krožnik in začne jesti. Pozorno tudi gleda naokoli. Ko
gre kdorkoli mimo, ga ustreli s fračo, pogosto v zadnjo plat. Ne vem, kako je dobilo v roke fračo. Sestavljena je iz raztegljivih črvov (bonbonov) in vile so namesto palice. Ponoči rado straši, seveda ne teka naokoli, tudi stripe prebira, o Batmanu in Sovici. Pozimi se spremeni v ledeno svečo, poleti pa ozeleni s kuhinjskim priborom. Na sosedovem vrtu imajo drevo hruško in naš nagajivec se je zaljubil vanjo, tako gresta včasih večerjat hrošče. Kdaj pa kdaj zapoje romantično pesem: "Ti moj črv, ti moja krota, moja opica!" Prav rada sem vam predstavila naše nagajivo drevo!
• Aleksandra, OŠ Davorin Jenko, Cerklje, iz glasila Odmevi izpod Krvavca
Več sreče prihodnjič...
Sedel je za mizo in pisal preverjanje znanja. Vladala je popolna tišina, vsi so čečkali na svoje liste. Bo pet ali manj? Vseeno. Ropotajoče je dvignil svojo ploščato peresnico. Vidno se je nagnil nad mesto, kjer je še pred kratkim stala. Tam je ležal listek z drobno pisavo.
Zopet je pokril dragoceni listek s peresnico in kracal po testu. Roka se mu je ponovno zaustavila, pogledal je v strop misleč, da bo našel pozabljeno znanje. Ni se mogel spomniti. Ponovil je zgoraj že opisano dejanje: ropotajoče je dvignil...To je opazila učiteljica. Dobila ga je na piko. Ker se mu je roka že pogosto zaustavila in je še večkrat pogledala skozi oči globoko v notranjost glave in mu izpod roke speljala kontrolko. "No, fant!" je rekla slavnostno. "Konec s plonkanjem!Mene že ne boš goljufal!" Dvignila je puščico in vsa vzhičena nad odkritjem pogledala na listek. Najprej se je zresnila, nato pa prisrčno nasmejala. Na listku je pisalo: "Več sreče prihodnjič!"
Kja emo med počitnicami
Dobimo se ob pol desetih! ^
Skupno vpisanih S>3 otrok od začeti—— meeeca julija ustvarja v počitniškem prejč^""*" tu na Trati pri škofji Loki, katerega glavi organizator je Zveza prijateljev mladine
Škofja Loka, 23. julija - Že četrto leto se namreč na Trati dobivajo otroci starosti od 7 let naprej. Predvidene so delavnice za otroke od L do 4. razreda, ampak se med otroki najdejo tudi malce starejši. Tudi za njih je seveda poskrbljeno kot za predvidene starosti. Za celotni projekt je poleg občine Škofja Loka poskrbelo še nekaj sponzorjev: Alpetour-potovalna agencija, Termo, SKB banka, Šibo, Mladinski servis Zamore, Butik Lea Look, EGP, trgovina Trancl, Trgovsko podjetje Loka, vse osnovne šole, knjižnica Ivana Tavčarja in Loški muzej.
"Otroci med počitnicami v našem koncu ne sedijo samo pred televizijo in računalnikom," je v prvih besedah dejala Darja Du-nat, šolska psihologinja.
"Otroci se vpišejo v projekt predvsem zaradi dolgočasja med počitnicami, ko doma ni kaj početi. Tukaj pa se zaposlijo pod vodstvom mentorjev." Letos so to kar trije: Mateja Pire, Katarina Koprek in Damjan Likar. Vsi trije študentje, dekleti študentki likovne pedagogike, fant študent športne fakultete. "Otroci so razposajeni in zelo živahni, tudi tepejo se... A zato smo tukaj mi," reče Mateja. "Nismo kot policaji, še zdaleč ne," zatrdijo v en glas. To jim verjamemo, ampak tudi sami smo videli, da je včasih potrebna tudi stroga beseda.
V okolici šole, kar na šolskem igrišču smo jih našli. Eni v senci, drugi na vročem soncu. Otroci so zaposleni, a malce smo jih vseeno zmotili pri delu. Silvana Narič, tretješolka,
i/, kartona izrezuje lepo oblikovanega medvedka. "Vse je zanimivo, še posebej, ko gremo ob ponedeljkih na kakšen izlet. Enkrat smo šli na Stari grad, in tam ustvarjali. Potem pa smo pretekli celo mesto in sicer za malo čokoladico."
Enajstletni Jan Štancer ima najrajši športne igre pod vodstvom Damjana. "Nogomet igramo, pa med dvema ognjema. Med dnevnimi delavnicami ne odhajamo domov. Če vseeno odidemo, pa nam morajo starši napisati opravičila. Nekateri gredo samo na
to«,
m tBle
'epvc: >dh(H Gr
v ...j HJut
(adk Na j (nag( apen ^rsti
kosilo, drugače pa si vecMv()jc rat prinesemo jedi kar Jfačn
'lap
Spi
Vie l . dv<
Zo;
nij, 3. nei Vo čet Gr Pk jei Pa
sabo. Jaz grem na počitnic </v še avgusta, bil sem pa Že hu morju v mesecu junij)1- . K( Najbolj radoživi Boštj*V Benedičič, dvanajstletni'
hitro pove, da vstaja že osmih, da ne zamudi del^ nic, ki se začnejo ob P j desetih. "V likovni delavi)' ei pod vodstvom Mateje ' Kristine izdelujemo vse y goče. En dan smo ustvarjena   rtraHu     Vft^e*     EjlO $
na gradu. Rože. Eno s*".! ^ naredil mamici." Posvet .k-de prijatelji mu koristi. "T^aik-v krog se usedemo in P^^'ai varjamo o vsem mogočsjjplar
pa vice si govorimo...Poza^T m sem pa na igrico ram s^r°s: sam." Jo poznate? i . v
Mentorji so polni bes^i Mateja je skavtinja 'n r pozna delo v skupini. gram je zelo razgiban./,' 1 ponedeljkih gremo na 1 ali se igramo družabne 1%\L 11 Ob torkih in petkih im^ 1 računalniško delavnici druge dni pa likovno, šp0 * no in obiske v knjižnici in S gradu, kjer nam priprl program." Katarina doda da je Sanja njuna asistent^ "Pomaga nama pri delu j ^ pokaže prostore v šoli, k' L k potrebujeva. V večjo P^jil1'1 je sicer Mateji, ampak l^L^ meni prav pride." Damja«1L ^r se ukvarja predvsem s n.-vv' Kar nekaj jih je "Ra* jjV*j igrajo z zogo. Še P^v;i; nogomet, saj tudi mi zamudili svetovnega prve i ^ va, pa Čeprav smo se u"fg>v()/, žili  tega zanimiv5^toia počitniškega projekta. sam sem tukaj prvič,        i V( zagotovo ne zadnjič."   . .^An, • S. Valj*1 Loj
športna trgovina
Cankarjev trg 14 4220 Škofja Loka
KOLESA, SCOOTERJI
DODATNA OPREMA IN REZERVNI DELI t KVALITETEN SERVIS J OPREMA ZATREKING
I (PALICE, NAHRBTNIKI, OBUTEV) jJCAMP OPREMA (ŠOTORI, SPALNE VREČE. POPUST NA KOLESA, ŠOTORE, 1 OBUTEV IN OBLAČILA
_ KIDRIČEVA 26,
ll/f/ nCpntf/    ŠKOFJA LOKA, i^-^Lj1 Uhl    TEL. 064 634-805
UREJA: Vilma Stanovnik
i
Jovi uspeh slovenskega veslanja
SPKU ZLATO, SRACNJEKU IN PIRfflU PA SREBRO
l^i ostali naši veslači so odlično opravili svoje nastope na svetovnem prvenstvu veslačev do 23 let v fpnnini v Grčiji. Sedanji vrhunski veslači imajo odlične naslednike. __
[Bled, 28. julija - Naši veslaški pPTczcntantjc do 23 let pred Rodom na svetovno prvenstvo L 9rČiJo niso trosili velikih f%b. Luka Špik je na primer vikarjem dejal, da upa na adko uvrstitev v finale, kjer bo ušal doseči čimveč, morda tudi fago. Tudi ostali naši čolni so zapovedovali boj do konca in ^rstitev
finale. Tudi blejski
•vojec brez krmarja Grega Fcnjek in Miha Pirih, ki sta
a Pred dvema letoma v finalu v
POMEMBNI REZULTATI
.Enojec moški: l Luka $Pik (Slovenija) 6:54,59, 2. Vieiledent (Francija) 6:57,91, 3. Jukič (Hrvaška) 6:59, 18; dvojec brez krmarja: L Nizozemska 6:40. 01, 2. Slovenja (Sračnjek, Pirih) 6:42,50, • Nemčija 6:45,14. V dvojnem dvojcu sta bila Žiga VoršiČ in Jaka Dobaj I-l v četvercu brez krmarja so bili Grden, Geršak, Iršič in Toplak 4., v četvercu s krmarjem pa so bili Radujko, Pavšič, Hrabar, Mizcrit in krmar Šcma 5. V dvojnem dvojcu - lahki veslači sta hjla Miha Janša in Blal KaidH deveta.
Mladi slovenski veslači pred odhodom na pnvnstvo, s katerega so se vrnili z zlato in srebrno kolajno
tej konkurenci bronasta, tokrat pa sta posegla po srebru in napovedala, da postajata odličen čoln. Škoda, da je zbolela skifist-ka in edino dekle med slovenskimi udeleženci Romina Štefančič iz Ljubljane. Iz Ioannine poročajo, da je
Košarka v Škofji Lok.
KADETINJE ZA EVROPO
Šk
Loka
°'ja Loka, 28. julija - Košarkarski klub Odeja Marmor 1 Kava prireja med 3. in
9. avgustom kvalifikacijski turnir za Kvalifikacije
bodo\ ' cvroPskem kadetskem prvenstvu. .
rePre V,Sp°rtm c,voran> Poden v Škofji Loki, sodelovale pa bodo ^rčii^CTtancc Slovenije, Avstrije, Madžarske, Portugalske in iprai«   ekme bodo ob 18. in 20. uri. Slovenska reprezentanca bo
vLvse lekmc ob 2()-uri"
Grdha « \an hosta P° ^ve tckmi. V sredo, 5. avgusta, tekma Qr£jj; Madžarska in Avstrija : Slovenija, v četrtek, 6. avgusta. Pot*!?'. £rtugalska in Madžarska : Slovenija, ^petek, 7. avgusta, Porhif i , a : Madžarska in Avstrija : Grčija, v soboto, 8. avgusta,
°nugalska : Avstrija dv8usta. Madžarski
m Slovenija : Grčija in v nedeljo, 9. Avstrija in Slovenija : Portugalska. • J.K.
Luka Špik deloval zelo suvereno. Očitno je čutil, da je sposoben zmagati in da mu sicer dobra konkurenca ne more biti kos. Deloval je zelo sproščeno. V polfinalu je sicer brezskrbno spustil predse Hrvata Ivana Juki-ča in Nemca Walkcnhorsta. Bil je tretji, kar je še zadostovalo za uvrstitev v finale. Luka, mladinski svetovni prvak, ki je v Grčiji prvič nastopal v tej konkurenci, je v finalu resnično pokazal, kaj zmore. Že po prvih 500 metrih se je otresel vseh nasprotnikov. Do polovice proge mu je edino Francoz Vielledent skušal slediti, vendar je obupal. Pričakova-
nega napada Hrvata Jukiča ni bilo, tako da jc Luka suvereno in zasluženo priveslal zlato kolajno.
Gregor Sračnjek in Miha Pirih sta tudi tokrat zelo pogumno nastopila v finalu. Vodila sta do polovice proge in marsikdo je že pomisli, da bo prišla zlata kolajna v Slovenijo. Vendar sta ju prehitela Nizozemca Van Don-gen in Klingc, ki sta bila boljša tudi v polfinalu. Nizozemca že veliko pomenita tudi v pravi članski konkurenci, saj sta bila letos že peta na regati svetovnega pokala. Sta pa Slovenca premagala Nemca. • J.Košnjek
ATLETIKA
5JA ČARMAN PRVIČ PREK 6 METROV
den^' 2**' Ju,iJa " Atlcti kranjskega Triglava so sodelovali pretekli ticlskna Vcc atletskih mitingih. V sredo, 22. julija, je bil mednarodni Matlj 1, miting v Trstu. Rožle Prezelj, udeleženec svetovnega
arij. c?ga Prvenstva' je zmagal z 204 preskočenimi centimetri.
rniM .er,ekar Pa ic bila druga v metu krogle z 12,64 metra in tretja Mcok     8 S 37,18 centimclra- Tina Čarman pa je bila tretja v
Sjr^kotp, 25. julija, je bil mednarodni atletski miting v VVolsbergu v ., . O". Marcela Umnik je zmagala s 595 centimetri, Tina Čarinan pa °Ha druga s 591
KOLESARSTVO
GORENJCI NA STOPNICAH
Kranj, 28. julija - Slab mesec po državnem prvenstvu članov in mladincev je bilo v Gabrju pri Novem mestu še državno prvenstvo dečkov v cestni vožnji., Mladi gorenjski kolesarji so še enkrat dokazali, da na Gorenjskem raste nov rod odličnih kolesarjev. Na izredno zahtevni progi je pri dečkih C prvič stal na stopničkah Gašper Švab - Sava Kranj in sicer za tretje mesto. Pri dečkih B sla bila 1. Grega Bole in 2. Vid Ogris - oba Bled. Pri dečkih A pa je 2. mesto osvojil Jane/ Rozman - Sava. Med 40 tekmovalci so se uvrstili še trije Savčani.
Rezultati: dečki C: 1. Simon Špilak (Ropovci), 3. Gašper Švab (Sava), 8. Rok Zupančič (Bled); dečki B: 1. Grega Bole, 2. Vid Ogris, 8. Sašo Torkar (vsi Bled); dečki A: 1. Leon Makarovič (HIT N. Gorica), 2. Janez Rozman, 6. Grega Doki, 7. Miha Švab, 9. Gašper Pilar, 11. Vladimir Kerkez (vsi Sava). • T. P.
V
. centimetri.
nedeljo pa je bil miting v Trbižu. Brigita Langerholc je zmagala v gtta 800 metrov s časom 2:08,63, skok v daljino pa je bil zelo Pesen za Tino Čarman, ki je prvič preskočila 6 metrov,. 604 imetre. Pred njo sla bili Ksenija Predikaka in Marcela Umnik, ki OČila 607 centimetrov. • J.K.
Preske
KONJEN1ŠTVO
kasači v Ljutomeru
»SEM KONJ V KASAŠKEM DERBIJU
|jk^ranJ» 28. julija - V Ljutomeru so bile velike kasaške prireditve, ki l4Je PrirecJil° Kasaško društvo Marka Slaviča iz Ključarcvcev. fek   0val° Jc natl 80 konJ- V osPredJu sta bi,i dve kvalifikacijski
Lokostrelci na Šobcu
PUŠČICAM TUDI ZMAJ NI UŠEL
Lokostrelskega tekmovanja, ki sta ga v nedeljo na Soben organizirala Turistično društvo Lesce in Viteško lokostrelski red Gašperja Lambergarja iz Begunj se je udeležilo 43 lokostrelk in lokostrelcev.
SMUČARSKI SKOKI
Naši skakalci na prvih tekmah
TOKRAT SLABŠE OD PRIČAKOVANJ
Ljubljana, 28. julija - Naši smučarski skakalci so opravili prve tekme na celinskem pokalu. Manjkala sta Primož Peterka in Urban Frane. Tekmovali so v Berchtesgadnu in Beljaku. Na Bavarskem je bilo med tekmo slabo vreme. Naši skakalci so že v prvi seriji zgubili vse možnosti za uvrstitev na vrh. Le Leniču in Kaligaru je uspelo izboljšati uvrstitev. V Berchtesgadnu je zmagal Nemec Hannavvald pred kolegoma iz reprezentance Herrom in Hornschuhom. Lenič jc bil 14., Kaligaro 21. in Žonta 22. Radelj je bil 27.
Tudi v Beljaku vreme tekmi ni bilo naklonjeno. Najboljšim sta se uspela pridružiti le Žonta in Kaligaro. V reprezentanci ocenjujejo, da je slabša uvrstitev tudi posledica novih tanjših kombinezonov in utrujenosti zaradi napornih treningov. V Beljaku je zmagal Švicar Stcinauer pred Nemcem Herrom in Avstrijcem VVallnerjem. Uvr-
-muvalo je nad 80 konj. V ospredju sta bili dve kvalilikacijsKi   sieinauei preu gremvem . •» « - - -y~.- .„
Ev .za 7- slovenski kasaški derbi, ki bo 30. avgusta v Ljutomeru. V stitve naših: 13. Žonta, 17. Kaligaro, 31. Kaclelj, ixmc dru        )e Prcsenetila Raisa B z voznikom Mirkom Gregorcem. V
Oruo-1    J  f1^"1-----—-— - .....-..........—---o---------.
V0 81 kvalifikacijski tekmi pa je bil ogorčen spopad med Jovanko B in £ *n,kom Juretom Šubiccm z Brda in Demosom MS, ki ga je imel na Pet»h Marko Slav ^metrskim časom tekni
S?«
Slavič mlajši iz Ključarcvcev. Dvoboj je dobil s :17,6 Slavič.
Ljutomeru so sodelovali tudi gorenjski kasači in i .-• » uuKi 3 do 12 letnih kasačev z zaslužkom do 300.000 JL,arJev sta bila Fibera in voznik Vidic z Brda četrti. Gorenjci so imeli I 'ko uspeha v 5. dirki tri do dvanajstletnih kasačev. Zmagal je Lui B ^ (^Zn.ikom Vidiccm (Brdo), tretja pa je bila Armena z voznike
u v V dirki
om
r^Tejem Marinškom z Brda. V šesti dirki so se udarili hitri kasači Jže Gorjanc (Brdo) je bil z Meadovv Meritime tretji. • 1 K
radio triglav
4270 JESENICE TRG TONETA ČUFAJRJA 4
telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz
Pri tarči divjega prašiča - Foto: J.K.
Lesce, 28. julija - Lambergovc lokostrelce, ki se javnosti predstavljajo in interesente učijo lokostrelskih veščin vsak torek med 15. in 18. uro na Blejskem gradu, so povabili v nedeljo v kamp Šobcc v počastitev 40-letnice delovanja Turističnega društva Lesce. Prišlo je 43 lokostrelk in lokostrelcev, dolgoletnih prijateljev, ki ljubijo naravo in preverjanje lokostrelskih veščin v naravi. Za tokrat so postavili 14 tarč v podobi divjih zveri in gozdnih živali, od nedolžne race in žabe v vodi, in srne do divjega prašiča in zmaja. Vsak lokostrelec je krog s tarčami obhodil dvakrat, tako ja de bilo skupno tarč 28. Strelna razdalja je bila od 10 do 50 metrov, vsak strelec pa je imel za vsako tarčo na voljo tri puščice. Če trikrat ni zadel, je dobil ničlo, sicer pa je bilo za polni zadetek v vitalni del s prvo puščico dodeljenih 20 točk, za zadetek v ostale dele trupa pa 16 točk. V uspešnem drugem poskusu so lokostrelcu pripisali 14 ali 10 točk, v tretjem pa 8 ali 4 točke. Vzdušje je bilo izjemno.
Tale lokostrelec na sliki ni nihče drug kot načelnik generalštaba Slovenske vojske brigadir Iztok Podbregar
"Zelo smo zadovoljni, tako organizatorji, kot tekmovalci," sta povedala po tekmi organizatorja Franc in Dora Oblak iz Radovljice, soustanovitelja Športeega društva Viteško lokostrelski red Gašperja Lambergarja. V compoundu so bili najboljši trije Vlado in Dejan Sitar ter Žiga Janež, v tradicionalnem loku pa Sandi Štrukelj, Franc Oblak in Miran Dolinar. Med ženskami sta bili najboljši Breda Vakaričič in Dietrieh Steiner i/ Avstrije, med otroki pa Rok Mažgon in Kaja Dolinar. • J.Košnjek
Lokostrelci za 900 krogov
TOČKE ZA SLOVENSKI POKAL
Bohinj, 28. julija - Lokostrelska zve/a in lokostrelska sekcija pri Športnem društvu Partizan Škofja Loka prirejata v soboto, 8. avgusta, v Bohinju pri Hotelu Zlatorog lokostrelsko tekmo v disciplini 900 krogov. Tekma šteje za slovenski pokal in je organizirana ob zaključku lokostrelske šole. Tekma, na kateri se bo obvezno izkazati z licenčnimi izkaznicami, bo potekala v stilih goli lok. ukrivljeni lok (olimpijski) in sestavljeni (compound). Tekmovale bodo vse kategorije. Prijave sprejemajo do srede, 5. avgusta, pismeno na naslov Vlado Justin, Frankovo naselje 177, 4220 Škofja Loka. Startuina bo od 1500 (deklice in dečki) do 2000 tolarjev. Plačati jo bo treba na dan tekmovanja v gotovini. Tekmovanje se bo začelo ob 11. uri, pred tem pa bodo streli za ogrevanje, razporeditev po tarčah in pregled opreme. • J.K.
HITROSTNO ROLANJE
GROS IN REHBERGER NA PRVENSTVO
Naklo, 28. julija - V torek, 28. julija, odhaja reprezentanca Slovenije v hitrostnem rolanju na 37. evropsko prvenstvo, ki bo letos potekalo od 30. julija do 2. avgusta v Le Mansu v Franciji. Na evropsko prvenstvo sta sc letos uvrstila Aleksander Cros (Sport-wear Zcmbla, Antex) in Miha Rehberger, oba iz Kranja. Tekmovalca je spremljal trener Aleš Gros.
Glede na lanskoletne uspehe Aleksandra Grosa, ko je dosegel 11. in 13. mesto, lahko letos pričakujemo uvrstitev med 10 najboljših, kar je tudi cilj naše reprezentance.
Program tekmovanja na 37. EP v hitrostnem drsanju:
29. 7- SVEČANA OTVORITEV, 30. 7. 300 m kronometer, 20.000 m na izločanje; 31. 7. 1500 m, K).O(K) m na točke; 1.8. 500 m, 5000 m, 10.000 m štafete; 2. 8. 42 km maraton. • A.G.
Rok
NOGOMET
Bliža se začetek nogometnih lig
PRVOLIGAŠI ŽE ODŠTEVAJO
Živila Triglav odhaja v nedeljo v Maribor, Domžale pa v Novo Gorico. Oba novinca imata cilj ostati v ligi.
kranj, 28. julija - V nedeljo, 2. avgusta, se bo začel nogometni ples, tokrat v 12-članski prvi nogometni ligi in 16-članski drugi ligi. Druga liga začenja s tekmovanjem 16. avgusta. Sredi meseca bodo začeli s tekmovanjem tudi kadeti in mladinci. Prav tako pa tretjeligaši. Skupni center bodo vodili v Kranju.
Živila Triglav Kranj, novinec v prvi ligi in suvereni zmagovalec druge lige začenja v nedeljo svojo prvoligaško pot pri najboljšem slovenskem moštvu, pri Mariboru. Ob zaključku zadnje lige so se Kranjčani "hecali", da bi bilo zabavno in atraktivno odigrati tekmo med prvakom prve in druge lige, sedaj pa srečanje bo, vendar za točke. Kranjčani, ki so uspešno igrali v pripravljalnem obdobju, igrali so z Bledom, s Hitom, kjer so zgubili z 2 : 1, in nazadnje na turnirju v Rogozi, kjer so premagli tudi ljubljansko Olimpijo in osvojili turnir, imajo težak razpored. Po gostovanju v Mariboru bo 9. avgusta gostovala v Kranju Mura, nato pa bodo Kranjčani kar dvakrat gostovali: najprej pri Korotanu na Prevaljah, nato pa pri Potrošniku v Beltincih. Šele 30. avgusta, v 5. kolu, bodo igrali Kranjčani doma, z atraktivnim nasprotnikom Primorjem iz Ajdovščine.
Novega novinca, Domžale, čakata dve gostovanji šele v drugi polovici septembra, pred tem pa bodo igrali v prvem kolu v nedeljo na tujem s Hitom Gorico. Naslednjo bedeljo bodo igrali doma z Olimpijo, nato pa odhajajo na gostovanje v Maribor. Torej, tudi težak začetek z najboljšimi moštvi lige. Domžalčani so se tudi okrepili. Mednje je prišel znani prevaljski nogometaš Samo Vidovič. • J.K.
PLAVANJE
Slovenci na prvenstvu Hrvaške
USPEŠNI NA REKI
Na Reki so uspešno nastopili tudi Tanja Blatnik in sestri Kejžar. Naši najboljši plavalci odhajajo na evropsko prvenstvo v kratkih bazenih v Angliji
Kranj, 28. julija - Slovenski plavalci so bili med najboljšimi udeleženci odprtega prvenstva Hrvaške na Reki. Dosegli so kopico zmag in tudi nekaj rekordov. Tako je Emil Tahirovič (Ljubljana) dosegel dva nova državna rekorda na 50 in 100 metrov prsno. Z rekordom na 100 metrov hrbtno je razveselil Peter Mankoč, ki se je po vrnitvi iz Združenih držav Amerike ujel. Zelo razveseljiv je uspeh mladega Kranjčana Aleša Aberška, ki je plaval osebni rekord na 200 metrov delfin. Blestela je Metka Sparavec, ki je na 50 metrov delfin dosegla 8. rezultat na svetu. Zelo dobro je plavala Tanja Blatnik na 200 metrov prosto, kopico kolajn pa sta pobrali tudi sestri Kejžar, čeprav rekordnih dosežkov ni bilo. Trener Ciril Globočnik je zelo zadovoljen. "Naša reprezentanca je postala izjemno homogena skupina, kar se pozna tudi na rezultatih. Medsebojno spodbujanje kaže tudi na primerno motiviranost, kar je lahko na velikih tekmovanjih velikega pomena. To je dobro pred evropskim prvenstvom v kratkem bazenu v angleškem Sheffieldu, za katerega si lahko nastop priplava še nekaj posameznikov," je povedal. • J.K.
KROG
Rezultati žrebanja 43. kroga .
.....25f.7.. 1998.
IZŽREBANE ŠTEVILKE
2	4 6	7 9	10 12 141619
20	2122	2628	29 32 38 45 47
51	52 53	54 57	59 60616568
69	74		A '1 A A A / j,-- j.' \/ v i
Uredoosb prodanih srečk Skupna urednost dobithou: DodabeU nejzplačanjh dobibBou:
12.05S.500.00 SIT 6.027750,00 SIT 706.555,00 SIT
vrednost
10.912
3.123.119,00 SIT
1.105.145,00 SIT
7.193,00 SIT
239,00 SIT
Dobitke io eno in dve pravilni vrstici lohko dvignete no vseh prodajnih mestih Pošte Slovenije, ki so s terminali pove/oni / centralo. Glavni dobitek in Krog dobitek bomo srečnežu izročili na sedežu Športne loterije v Ljubljani, Cigaletova 15/1, vsak delavnik od 8. do 12. ure.
Zadnji dan za izplačila je: ...26*9*. 1998.
NAGRADNA IGRA
V dodatni nagradni igri so bile izžrebane naslednje številke in nagrade. AKU SESALNIK ROČNA URA RADIO URA
9i8ioro
6 2 2 7
10 3 0
Svojo srečko nam priporočeno pošljite na naslov: Športna loterija d.d., Cigaletova I5l, p.p.211, 1001 Ljubljana Nagrado vam bomo poslali po pošti, lahko pa jo osebno prevzamete pri nas Zadnji don za prevzem nagrad je: 26. 9 1998
Žrebanje .44».. kroga bo v soboto, . 9*..9*.... 1998 ob I6#. uri v prostorih POP TV, Kranjčeva 26, Ljubljana. Televizijski posnetek bo v nedeljo ob 19. uri na POP TV.
Sklad za 44. krog bo povečan za 800 000,00 SIT
Informacije: 061 9736.
> v nedeljo o
Športna loterij« d.d.
Janez ZUPANČIČ, trener nogometašev Živila Triglav Kranj
ZNOVA IN ZNOVA POUDARJAM!
TO SO ZLATI FANTJE
koi
im
-
Vse moramo narediti, da to moštvo ostane v prvi ligi in da si Gorenjska z dobro organizflVve nogometa zagotovi stabilnega prvoligaša, pravi sedaj poklicni trener kranjskega prvega moš^lub Ostal je s svojimi "zlatimi fanti", kot pravi zanje, čeprav so ga drugje čakale vabljivejše ponuja
Zadnji hip pred začetkom priprav ste objavili, da ostajate še naprej trener prvega moštva Živila Triglav. Bojda so vas vabili drugam. Je res, da ste bili z eno nogo že drugje?
"Bilo je kar nekaj resnih nevarnosti, da odidem iz Kranja. Dobil sem nekaj izrednih ponudb, zlasti iz Primorja Ajdovščina. Ponujali so mi pogoje, s kakršnimi se Kranj ne more primerjati. Vendar je prevaga-lo, da že dolgo živim tukaj in da sem s tem moštvom dosegel izreden uspeh. Glavni razlog moje zvestobe Kranju pa je družina. Bil sem pred dilemo, ali oditi v Ajdovščino ali pa se dnevno voziti tja, kar bi bilo preveč naporno."
Boste odslej poklicni trener?
"Po delovnopravni zakonodaji sem še v svojem bivšem podjetju, s klubom pa sem podpisal pogodbo z datumom 20. junij. Za poklicno trenerstvo sem se dejansko odločil takrat, ko sem kandidiral za selektorja reprezentance. Postalo mi je jasno, da velika angažiranost v nogometu na eni strani in opravljanje odgovornega delovnega mesta v službi ne gresta skupaj. Zahteve službe kot nogometa so vedno večje. Odločil sem se za profesionalno trenerstvo. Ugotavljam, da sem se odločil prepozno."
Vendar je nogometni trenerski kruh težak, trde skorje bi rekel. Ob morebitnem neuspehu običajno dobi prvi brco trener.
"To je res. Moja edina usmeritev niso članske ekipe, čeprav sem jih občasno že treniral tudi v slovenski ligi. Večina mojega trenerskega dela je vezanega na mlade generacije, kjer sem imel veliko uspeha. Moje največje zadovoljstvo je spoznanje, da mladi napredujejo. Zato se za svojo trenersko prihodnost v nogometu ne bojim, saj je pri delu z mladimi nogometaši še veliko priložnosti in vrzeli in se tega dela še nismo lotili pravilno. Tu vidim svojo priložnost v primeru, če ne bi bil več "članski trener."
Je mladost, ki jo tako poudarjate, in dobro začetno nogometno znanje, največja vrlina kranjskega moštva? Z njim ste dosegli v dobrem letu fantastični uspeh: z dna ste prišli na vrh.
"Moram povedati, da so bili do mene v Kranju zelo korektni, zlasti Miran Šubic in njegovi sodelavci. Naredili so vse, da ostanem. Zagotovili so mi, da bom lahko, če bodo razmere tako nanesle, delal z mladimi selekcijami, ki jim dajejo v klubu veliko pozornost. Tudi to je bil dejavnik, ki me je zadrževal v Kranju. Moštvo, ki sem ga prevzel,
je nastalo iz dveh: iz naklanskega, ki je bilo v popolnem razsulu in je bilo pred izstopom iz druge lige, in kranjskega, ki je tekmovalo v tretji ligi, pa je bilo povsem anemično in nemotivirano. Morda smo celo prehitro napredovali. Prehiteli smo klubske cilje in plane, vendar tudi sam ponavljam tisto, kar poudarjam znova in znova: to moštvo so bili zlati fantje, ki so sledili mojemu načinu dela, ki ni enostaven, ampak zahteven. Naš uspeh je "skupen uspeh. Če mi fantje ne bi sledili, uspeha seveda ne bi bilo, jaz pa bi moral najverjetneje oditi."
Pravite, da je bil preskok prehiter. Je to lahko nevarno?
"Prehitro smo napredovali, čeprav se zaradi uspeha nikoli ne smeš jeziti. Naša hitra vključitev med najboljša moštva zna, ni pa nujno, negativno vplivati na naše rezultate. Večina v prvi ligi ima dolgoletne prvoligaške izkušnje. Igralci imajo prednost v telesni pripravi, kar je posledica večletnega profesionalnega dela. Telesna priprava pa bistveno vpliva na tehnično in taktično izvedbo igre. Nekaj časa bo potrebnega, da bomo tekmece v tem oziru ujeli. Na to našo pomanjkljivost opozarjam, čeprav ne dvomim, da ne bi ostali v ligi. Dolgoročno se to moštvo tega ne sme bati."
Ko opazujem moštvo na treningu in tekmah za trening, je značilni izredna volja in delovna vnema igralcev. Mar ni to vaš dodaten adut?
"Volja je pomemben element. Vendar je strokovno dokazano, da jc osnova telesna priprava. Če v telesni pripravi nisi enakovreden, potem si manj agresiven in ker si slabši v teku, tehnično elementov igre ne moreš izvajati tako, kot je treba. Utrujen igralec ne more razmišljati. Zašepa taktika in igraje zgubljena. Moje moštvo ima še rezerve in te bomo prenesli na igrišče tako, kot smo jih v drugi ligi, kjer smo bili najboljši v vseh pogledih: zbrali smo toliko tQčk, kot jih še dolgo nihče ne bo, zgubili smo dve tekmi, imeli smo najboljše strelce in dobili tudi fair play. Seveda so v prvi ligi drugačne razmere, vendar upam na najboljše, sicer ne bi bil trener."
Moštvo zapuščajo nekateri igralci, ki bi glede na starost in znanje še lahko igrali, na primer Pavlic in Ahein.
"Pavlic mora nehati igrati nogomet zaradi poškodbe kolka. Sploh se ne sme več ukvarjati s športom. Ahčin se je odločil, da bo posvetil vso pozornost službi, kar pa ni združljivo z zahtevami treninga, čeprav bi bil v moštvu še naprej dobrodošel. Je pa spomladi zaradi poškodbe manj igral. Božič je še mlad in bo igral v III. ligi. Če bo
resno delal, so mu vrata odpi
Pek 4«f 8rai
je pri 22 letih nesmiselno od" Ta | Ker je na spisku 25 igralcevL.^ trije počasi odpadli. Vendar Loki še naprej ostati naši, v klubu.^^ V klub so prišli štirje novi |^jov Vsi, razen Sirka, ki je Kranj#. mladi. "Zvezd", ki bi mord« ^ tudi nemir v sedanje moštvo^ ^ iskali. Ste z novinci zadovoljni ^.
"Izrecno sem želel, da P^Tf. 1 naše moštvo mladi igraK'r,lr)| možnosti člani olimpijske rej>v 0 tance, letnik 1977, ki so dobrtf^ prvi ligi niso igrali, kar je *Y ? Sam sem namreč njihov rep^ 2
kar je v reK
tančni trener. Eden takih je P'^6 1 ki je prišel v Kranj, moja želja a bila še Mavric in Mirtič. Zve* nas ni. Zame so to le igralci-igrali v Franciji na svetovnem P stvu. V našem moštvu se mofli J*1 dokazati. Plevnik je izkušen inTinj in je bil zadnjo sezono naJ^O J igralec novomeškega Elana v j ^ ligi. Na treningu je prizadeveHyp0n tako Sirk. Sire in Uranič st?!Jrrn vojakih. Oba sta odlična ^jdetl Računam, da bosta jeseni i£%a občasno." p'()s Na trening tekmah je **bilj Andrej Razdrh. Je po P° Str-ozdravel?
"Popolna vključitev Ra7flJzgu moštvo bi bila velika okrefl^ Upam, da bo odslej z nie^ (ze zdravjem vse v redu. Z poškodbo je moštvo veliko w. ni namreč le odličen igralec. a I izjemno močna pobitim« «r*S Če smem še nekaj reči v Pr'sf^J! v našo klapo se lahko vv*J igralci Ronaldovih in Own0^ Ste s pripravami zadovoljni- ' "Sem. Zavzetost in udele^ bili na najvišji ravni. Prav ^ bilo večjih poškodb. J Bogatinov, ki je po nesreči W
tla, že trenira. Poškodba zacelila tudi Alibabiču. Usp
i
je vrnil tudi Krupič. Delam0 kot je treba."
V nedeljo bo šlo zares. nasprotnik   bo   državni jI Maribor. Vas je strah tega flfl
"Ob zaključku pretekle lige s3
i
revialno tekmo med prvakoflV'U in druge lige. Tokrat gre zar«5! ^ razmere popolnoma druge, i/ drj v prvem kolu že morali J ^ Maribor, potem je prav, da slV ^ dobili v Mariboru. Mar'\j|B|( najbolj nogometno slovenski \ Je | in je bolje, da zgubimo tf^J ^ doma. Seveda pa v Madl^j^ bomo šli s predajo, po P° Maribor bomo šli resnO,«^ čeprav so domači v prednost'',,. ^ bomo igrali vse naslednje . čeprav imamo zelo težak rajffl med drugim kar dve zapore" tovanji." • J.Košnjek
PLAVANJE
Mladinci in kadeti v Mariboru
ANJIČARMAN NAJVEČ ZMAG
Kranj, 28. julija - Plavalna zveza Slovenije in Plavalni klub Branik Maribor sta organizirala državno prvenstvo za kadete in mladince, na katerem so sodelovali tudi plavalci Triglava iz Kranja, Radovljice Park hotela Bled in Kamnika. Prvi dan so se Gorenjci odrezali takole: 50 metrov prosto kadeti 6. Gašper Stare in 8. Sašo Mladenovič (oba Triglav); 50 metrov prosto mladinci 1. Vojko Jončevski in 3. Luka Prodnik (oba Kamnik); 50 metrov prosto kadetinje 5. Saša Piškur in 6. Tina Cesar (obe Radovljica); 50 metrov prosto mladinke 5. Tanja Marentič (Kamnik) in 8. mesto Neža Kovač (Triglav Kranj); 400 metrov prosto kadeti 6. Gorazd Ster (Triglav Kranj); 400 metrov prosto mladinci 3. Andrej Pire (Radovljica) in 5. mesto Blaž Gašperlin (TK); 400 metrov prosto kadetinje 2. Tina Cesar (Radovljica) in 7. Petra Troha (Triglav); 400 metrov prosto mladinke 5. Eva Berra (Triglav) in 7. mesto Ines Medic (Radovljica); 100 metrov hrbtno kadeti 7. Gorazd Šter (TK); 100 metrov hrbtno mladinci 2. Grega Hribar (TK) in 3. Jan Jenko (RPB); 100 metrov hrbtno kadetinje 1. Anja čarman (TK), 5. Saša Piškur (RPB) in 8. Sara Oranič (TK); 100 metrov hrbtno mladinke 1. Eva Berra (TK) in 7. Ines Medic (RPB); 100 metrov prsno mladinci 2. Tilen Pogačar (RPB) in 3. Jaka Kovač (TK); 100 metrov prsno kadetinje 1. Saša Piškur (RPB) in 7. Jana Vovk (RPB); 100 metrov prsno mladinke 2.
C
Bi
Ne/a Kovač (TK) in 4. Anja Sorsak (RPB); 200 metrov mešanj 5. Jure Pestar (TK) in 6. Matija Cesar (RPB); 200 metrov mešan0 j Y
kadetinje 1. Anja Čarrrian (TK) in 4. Tina Cesar (RPB) in 200*7 »il mešano mladinke 4. Anja Soršak (RPB). V kadetski štafeti 4 IJjj metrov je bil Triglav peti, v mladinski štafeti Radovljica tretja in ^ c,l četrti, v štafeti kadetinj je bil Triglav šesti in Radovljica sedma. D' I-
so najboljše uvrstitve dosegli: 2 Jan Jenko, 3. Andrej Pire ( Grega Hribar (TK) na 200 hrbtno mladinci, Anja Čarman je zrnato
200 hrbtno kadetinje, kjer je bila Saša Piškur (RPB) tretja. ^ metrov hrbtno mladinke pa je Eva Berra (TK) /.magala, Tanja M'j 2r< (Kamnik) je bila druga, Polona Prosen (TK) pa četrta. Na ,()('^p£ delfin mladinci je Luka Prodnik (Kamnik) zmagal, Luka ^ t (Radovljica) pa je bil četrti. Na 400 metrov mešano mladinci s°a C Jan Jenko (RPB), 3. Tilen Pogačar (RPB), na 400 mešano kade" Je je Anja Čarman vnovič zmagala. Tina Cesar iz Radovljice pa je Ji ja. Med mladinkami je bila na isti razdalji Anja Soršak (RP^) .ji ? štafeti 4-krat 100 prosto kadeti je bil Triglav četrti, med mladinci > J* drugi, med kadetinjami Radovljica četrta in Triglav sedmi 1 X1' mladinkami Kamnik peti. Tretji dan so najboljše uvrstitve za ^ . 1 dosegli: 2. Gorazd Šter (TK) na 1500 metrov med kadeti in Anf^ ^ (RPB) na enaki progi med mladinci; 2. Anja Čarman na 10 prosto kadetinje, 1. mesto Saša Piškur (RPB) na 200 prsno kade $ 2. mesto Neže Kovač (TK) na 200 prsno mladinke. Med štafetajjj 100 m mladinci je Radovljica Park hotel Bled zmagala, Triglav n P jc bil tretji. • J.K.
Rokometaši Besnice pred novo sezono
IBESMCA ŽELI V PRVO LIGO
čeprav je do začetka prvenstva v 1. B rokometni ligi še daleč (prvenstvo se bo začelo prvi °nec tedna v oktobru) pa pri prvoligašu iz Besnice ni počitka; najprej so imeli zadolžitev L---prestopni rok, zdaj pa se nadaljuje delo na projektu "prva liga leta 2000".
Besnica, 28. julija - Zato so že v 'fninulem prestopnem roku naredili ■rye korake k izpolnitvi cilja. V jfklub  so  prišli   igralci,  ki so ^(dosegljivi   za njihov mošnjiček, /toenem pa dovolj kvalitetni in perspektivni. V staro jato se po letu Jjfranja v Avstriji vrača Robi Bajt. jMa levoroki igralec bo zapolnil jjrrzel na desnem krilu. Iz Škofje • Loke je prišel Boris Pensa, njegovo plovno mesto je na levem krilu. j/Novinci  so  še:  Sandi Tomše /vratar), lani je igral za sosednjo ^avo, mlada Radovljičana Goran iipebelak in Gregor Peternelj, ki naj d^j dobila priložnost za kalitev. ;i^ipse naj bi okrepil tudi Jože V-uderman    (lani Gradbinec ri,f reddvor), vendar bo zadnjo bese-$0 o njegovem prestopu imela arbitraža RZS, ker mu Preddvorčani itiPe izdajo izpisnice. Cuderman bo
igral kot desni zunanji igralec in skupaj z Bajtom pokril slabo desno stran moštva iz lanske sezone. Vodstvo meni, da bodo novinci in tisti, ki so ostali, ob domači perspektivi dovolj za napredek ekipe.
In kdo je zapustil CHIO Besnica? Bojan Markič in Franc Rautar sta odšla med gumarje k sosednji Savi, ki želi očitno postati prvo B ligaš. Za krompirčke ne bo več igral tudi "bombarder" Bojan Čimžar, ki pa še ne ve, kje naj bi nadaljeval kariero (morda za Savo). Jani Pokom naj bi odšel v Škofjo Loko k prvoligašu, kjer pa ga čaka veliko dela, da se bo prebil v prvo ekipo. Lahko pa se zgodi, da bo sezono odigral tudi pri Savi, kjer naj bi bil trener njegov oče. To pa so tudi vse spremembe v taboru CHIO Besnica. CHIO Besnica bo v naslednji
sezoni igral s člansko ekipo v 1. B ligi, igrali pa bodo še v ligi mladih (letnik 77), kadetski ligi ter v tekmovanju starejših in mlajših dečkov. Pomembno je tudi dejstvo, da sponzor še naprej ostaja isti. V klubu želijo letos uvrstitev od 5. do 8. mesta.
In kaj čaka igralce do začetka novega prvenstva? Že ta mesec imajo nekateri priprave v poletnem kampu. y Pineti pri Novigradu na Hrvaškem. Ta bolj prav pride mlajšim igralcem. Resno delo čaka vse. igralce po 3. avgustu, ko se bodo začele resne priprave, na katere morajo igralci priti že pripravljeni. Avgust bo zelo naporen. Najprej bodo kondicijo nabirali doma in po strminah Sv. Jošta. Dvakrat bodo odšli na Koblo, imeli testiranje  na  kranjskem stadionu. Čakajo jih najmanj štiri tekme (1 B
in 2 A ligaši) igrali pa naj bi tudi na turnirjih v Avstriji in na Hrvaškem.
Nič manj naporen ne bo tudi september. Čaka jih uigravanje, nabiranje kondicije in igranje pokalnih tekem. Prav tako naj bi nastopili vsaj na enem turnirju. Vendar je do septembra še daleč in lahko pride do nekaterih sprememb.
Kakorkoli že, v Besnici so delo zastavili strokovno in zavzeto in ničesar ne prepuščajo naključju. Predvsem se zanašajo na doma vzgojene igralce, saj je v Besnici rokomet šport št. 1 in ima vse več mladih posnemovalcev. In prav je tako. Uspehi članske ekipe pa bodo še večji magnet za mladino, ki bo tako imela veliko manj možnosti za preživljanje prostega časa na ulici.
• Martin Dolanc
VATERPOLO
TENIS
•ini vaterpolo v Milanu
ŠTUDENTJE EVROPSKI PRVAKI
"ipono^' 28" iuV^a ' Minuli konec tedna Je bil za slovenski vaterpolo v mi n° ZC'° uspešen. Na prvem evropskem študentovskem prvenstvu ^ent"' Vaterpolu v Milanu sta se obe slovenski ekipi uvrstli v finale. Štuka rf S° Zmaga''' študentke pa so bile druge. Študentje so najprej zlah-^Poštprema^a'' dru8° ekipo domače univerze, nato pa so se morali zjbiij nn°. potrud'ti. da so premagali univerzo GDEAS. V četrtfinalu so '* Strak S' prost'' v P°lfinalu pa so brez večjih težav premagali češke hgali z°:)"Ce' V finalu so '8rali slovenski študentje s CUS Milano in zma-fcgub'1  '    ^UC" študentke so dokaj zlahka prišle do finala, kjer pa so /Tek 'C Z kolonjskim Osiom. Na prvenstvu so veljala posebna pravila. . O*!11.6 So se igrale na dva dobljena seta do 6 golov (moški) in 5 golov • C.Košir
ali
URH ODLIČNO
Umag - Borut Urh (Merkur Protenex) uspešno nastopa na kvalifikacijah za ATP turnir v Umagu z nagradnim skladom 400.000 dolarjev. V prvem krogu je premagal 2. nosilca Španca Caballera s 5:7, 6:3 in 6:2, nato pa še znanega Hrvata Gorana Prpiča s 7:5 in 6:4, za uvrstitev na glavni turnir, kjer bodo med drugim igrali tudi Moya, Bruguera, Kuerten, Mantilla in drugi velikani svetovnega tenisa, se bo Urh pomeril s Čehom
Adolfom Musilom.
Portorož - Na drugem slovenskem Futures turnirju v Portorožu sta bila uspešna Blaž Trupej in Andrej Kračman, ki sta v finalu dvojic s 6 : 4 in 7:6(4) premagala Čeha Kovačko in Friedla.
VATERPOLO
MADŽARSKA PRVA, SLOVENIJA PETA
KOLESARSTVO
DEČKI DIRKALI
d^ovo mest0 . Gaberje< 28. julija - KD Krka Novo mesto je organiziralo avno prvenstvo v cestni vožnji za dečke.
v kategorijah A, B in C je nastopilo 116 tekmovalcev iz 17 klubov
Sli'
y
aH1
1 Koži?      dećki' 14 let (A): '• Leon Makarovic (Hit. N. Gor.), 2. Janez dečk-     6' Grega Dokl- 1 Miha ^vab- 9- Gašper Pilar (vsi Sava Kranj): Vilfa "13 ,et (B): 1 Gre8a Bole- 2- Vid °Sris- 8- Sašo Torkar- n- MateJ Rok 7(VSi Bled): dečki" 12 ,ct in m,aJ*' <C): 1 GasPer Švab (Sava), 8. Zupančič (Bled).
-alegorijah A, B in C je nastopilo lib teKmovaicev \l i/ muuw». B edalje So osvoji|i tekmovalci iz 7 klubov, največ po dve pa tekmovalci je h f 'n Save- BleJci so osvojili tudi naslov prvaka, v kategoriji dečki B 1
I tll?utga Bole prvi-R "
MARATON
»a 2EK0V PREŠERNOV MARATON IZPELJAN
Hlrekrenf' ^ ^U''^a ' ^ soboto, 25. julija, je krenila kolona s 30 kolesarji %l kr. ,VCI 00 Progi Pivka - Naklo - Podbrezje - Gobovci - Posavec, kjer je P°stanlSI poslanek za strnitev kolone in nato na Dobrepolje - Črnivec s nkom Podvin - Zgornji Otok - Zapuže do Vrbe, kjer je bil končni ato pa so sledili individualni turistični razgledi po okolici.
cilj,
•—•<"■ |/a m) sieuui inaiviauami turistični luz-gicui \n> ^•"ganizator je za varnost poskrbel na 15 mestih z varnostniki, d.d., ^ar»j, promet pa so občasno zaustavljali policisti in tako poskrbeli za F Polno varnost vseh udeležencev v prometu, ki pa jih ob sobotah v tem žfaj.u n> malo. Do zastojev ni prišlo, problemov ni bilo, razen ene predrte
junice in kolesarke, ki ji je pošla moč. hcr'javljeni so bili nezgodno zavarovani pri zavarovalnici Triglav, d.d.
9)]
J ^^afibor, s katero družba Bobek in sol, d.o.o., vzorno sodeluje. j^je r8anizator je sklenil pogodbo s študentkami KŠ Kranj za pridobivan-j|j|enSponzorJev, toda bili sta neuspešni, saj nista pridobili denarja niti za °, Pisemsko znamko. Po njunem poročilu sta kontaktirali z več kot 27 ■podjetji.
J .Kljub vsemu je bila prireditev izvedena z veliko pasivo, saj se je finan-! (Av rala zgolj z vpisnino. Vsak udeleženec je prejel spominsko čepico z !' X 1San° progo to pot rdeče barve, ene od trobarvnice. Načelo organiza flnče ^ ^ C'a se smeJ° promovirati in reklamirati pravne in fizične osebe ti4lic lrn^° sk'enJeno pogodbo z organizatorjem, pravno osebo, ki ima tud \ A Ji000 za opravljanje ekonomske propagande.
rtdUn JUd dobronamernem opozorilu v razpisu nekateri tega načela niso u Oštevali! • Bobek in sol
Z zmago Slovenije nad Slovaško se je na odprtem kopališču Kodeljevo v Ljubljani končal mednarodni mladinski vaterpolski turnir TRISTAR 9, na katerem je sodelovalo šest reprezentanc. Kar pet reprezentanc sodi v evropski in svetovni vrh. Naša reprezentanca do sedaj še ni imela skupnih priprav, a je kljub temu v zadnjem srečanju zmagala in osvojila peto mesto. Prvo mesto pa je osvojil organizator Vaterpolski klub Tivoli, ki je tekmovanje izpeljal za oceno deset.
Ljubljana - Po 25 letih so tako ljubitelji vaterpola ponovno uživali na tribunah odprtega kopališča Kodeljevo na spremljanju tekem na mednarodnem mladinskem vaterpolskem turnirju TRISTAR 9. Mladi vaterpolisti šestih držav so v štirih dneh odigrali petnajst tekem, skoraj vse so bile zanimive, prvo mesto pa je osvojila reprezentanca, kije na turnirju največ pokazala in premagala vse nasprotnike.
Med reprezentancami je bila tudi selekcija Slovenije, ki praktično še ni imela skupnih priprav, saj je Matej Nastran nastopal za člansko selekcijo, ostala večina pa za kadetsko. Skupne priprave bo reprezentanca imela po vrnitvi z mednarodnega turnirja na Madžarskem in skušala odpraviti vse pomanjkljivosti, ki jih bo odkril trener reprezentance Robert Grubišič - Čabo.
Po končanem tekmovanju so trenerji reprezentanc izbrali najboljšega vratarja, igralca, najboljšega strelca pa so poiskali po zapisnikih tekem. Za najboljšega vratarja so določili vratarja Italije Giacoma Pastorina, najboljši igralec je postal član madžarske reprezentance Adam Stcimetz, s 13 zadetki pa je bil njegov reprezentančni kolega Balas Nyeki najboljši strelec.
Naša reprezentanca je na turnirju nastopila z naslednjimi igralci: Miha Vreček (Triglav) in Jernej Lovše (Probanka Leasing) sta bila vratarja, igrali pa so: Črt Malavašič, Matej in Jure Nastran, Klemen Podvršček, Tevž Suhadolnik, Matej Ramovš, Dejan Likozar, Aleksander Mertelj (vsi Triglav), Gregor Kos, Uroš Štuhec, Matjaž HI (vsi Probanka leasing), Jon Šinkovec (Tivoli) in Andrej Savetfič (Dinamo Pančevo).
Trener Robert Grubišič - Čabo je povedal: "Forma igralcev se stopnjuje, iz tekme v tekmo igramo boljše. Na tem turnirju se je videla utrujenost pri nekaterih naših reprezentantih, posebej pri Mateju Nastranu, ki praktično od začetka te sezone od lanskega oktobra še ni imel oddiha, saj igra za moštvo Triglava in je imel z njim nastope v evropskem in domačem prvenstvu. V reprezentančnih selekcijah igra tako za člane kot mladince, letos je za člansko reprezentanco imel dva nastopa na mednarodnih turnirjih, nastop na kvalifikacijah in na evropskem prvenstvu. Enako pa je doslej odigral tudi za mladinsko reprezentanco, le da ga nastop na evropskem prvenstvu še čaka. Po tem turnirju bo reprezentanca sodelovala še na mednarodnem tunirju v Sopronu (Madžarska od 30. julija do 2. avgusta), ter šele nato imela priprave za evropsko prvenstvo. Najprej bomo imeli doma teden dni priprave sami, nato gremo še na Slovaško, kjer se bomo pripravljali skupaj z reprezentanco Slovaške. Pričakujem, da bomo že v Sopronu zaigrali bohe kot v Ljubljani in da se nam bo forma do Bratislave še dvignila. Sam sem pred odhodom na Slovaško velik optimist. Dobro igrata oba centra, od katerih veliko pričakujem, dviga se tudi forma obeh vratarjev in mislim, da bomo v Bratislavi izboljšali dosedanjo najboljšo uvrstitev, ki jo ima na EP kadetska reprezentanca iz Esslingena, to pa je deseto mesto. Petnajst igralcev bo odšlo v Bratislavo." • J. Marinček
DUATL0N ECTREM LJUBELJ '98
Tržič, 28. julija - PD Tržič v sodelovanju z GRS Tržič prireja ekstremni duatlon za pokal Ljubelja. Tekmovanje bo potekalo v soboto, 8. avgusta 1998, s startom ob 10. uri v Podljubehu (trgovina Tina oziroma bife Birt). Duatlon je sestavljen iz gorske hoje oziroma gorskega teka in kolesarjenja z gorskimi kolesi.
Proga bo potekala na trasi: Podljubelj (start; 700 m/nv), kmetija Završnik (850 m/nv), Kal (1112 m/nv). planina Kofce (1488 m/nv). Križ (1600 m/nv) - najvišja točka duatlona, Šrja (1531 m/nv), planina Pungrat (1440 m/nv), Tegoška Tplanina, Košutnik (1100 m/nv). V Košutniku je menjava, tekmovalci začno tekmovanje z gorskimi kolesi.
Nadaljevanje po gozdni cesti, skozi Mrzlo dolino, cesta je precej razgibana, višinska razlika pa ne presega 200 višinskih metrov. Pod Kofcami se začne spust v dolino, gorska cesta zavije v smer proti gorski kmetiji Matizovec (110 m/nv), nadaljuje proti PodhubeUu (spust 680 m/nv) mimo Črnega gozda na Lajb (motel TGT menjava; gorski tek), mejni prehod Ljubelj (1058 m/nv), stari ljubeljski prelaz (planinska koča; cilj duatlona; 1370 m/nv). Tekmovanje je namenjeno vsem, ki se želijo pomeriti na tej nenavadni progi, ki je v primerjavi z drugimi duatloni bo|j ekstremna (velika višinska razlika, gorske poti, dolžina). Tekmovanje bo predvidoma trajalo 4 do 6 ur.
Proga za ženske in moške nad 40 tet bo krasa in sicer bo potekala po isti progi db Planine Pungart. nato pa takoj do Mrzle doline, kjer bo tudi menjava oziroma kjer se začne tekmovanje z gorskimi kolesi in se nadaljuje tako kot pri ostalih kategorijah. Tekmovanje bo potekalo v treh različnih kategorijah: moški do 40 let, moški nad 40 let, ženske.
Prvi trije prejmejo medalje, vsi tekmovalci pa prejmejo tudi praktične nagrade. Štartnina bo znašala 2500 SIT. Na progi bo poskrbljeno za pijačo in hrano (energijski napitki, sadje, energetske ploščice...), na cilju vsak tekmovalec dobi tudi topli obrok. Razglasitev tekmovanja bo v Gostišču Koren.
Prijave zbirajo na naslovu: Koren Sports, Andraž Koren, Pot na Bistriško pla. 10, 4290 Tržič t in eno uro pred tekmovanjem. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost.
KOLESARSTVO
B0NČA NOVI REKORDER MANGRTA
Kranj, 28. julija - Na drugem kolesarskem vzponu iz Loga pod Mangrtom na Mangrtsko sedlo je bil najhitrejši kolesar PP & PR Valter Bonča, ki je kljub počeni zračnici 2 km pred ciljem ugnal lanskega zmagovalca Boruta Rovščka in gorskega kolesarja Primoža Štancarja. Sledila sta še dva Primorca Boštjan Brelih in Aleš Hlebec. Od gorenjskih kolesarjev je med mladinci slavil Tadej Rodman.
V ženski konkurenci - le od Predila - je bila najhitrejša Ljubljančanka Simona Žabjek.
Rezultati: 1. Valter Bonča (Perutnina Ptuj & Radenska Rog) 53,43, 2. Borut Rovšček (Hit Casino) 55.05, 3. Primož Štrancar 56.00, 4. Boštjan Brelih 58.01, 5. Aleš Habe (vsi Merkur Črni vrh) 58.43, 6. Milan Hribar (Domžale) 59.33, 7. Peter Karadža (Scott Čerin) 59.59, 8. Matej Leban (Hit Casino) 1.00,04, 9. Marko Jakšić (BTC Bauer) 1.00.08, 10. Aleš Hren (Nav. TEAM) 1.00.17, II. Jure Robič (Scott Čerin), 12. Lenart Noč (oba Scott Čerin), 13. Mitja Muhvič (Calcit Ročk Shox); ženske: 1. Simona Žabjek (BTC Bauer) 44.44, 2. Andreja Gulin (Sloga 1902) 52.59, 3. Valerija Mudri (J. Peternel) 54,01, 4. Mirjam Tavčar (Žiri) 55.43, 5. Iris Bačar (Izvir Vipava).
V posameznih kategorijah so zmagali: Valter Bonča (Elite), Milan Hribar (Rl), Marko Bokalič (R2), Tadej Rodman (mladinci), Darko Bajec (VI), Silvo Zaje (V2), Franci Zaje (V3), Jože Hafner (V4), Alojz Fabčič (V5). • M. Močnik
TR0BEVŠEK DRUGI V FURLANIJI
Tolmezzo - Na "Tajament super Bike" dirki gorskih kolesarjev v Enemonzi pri Tolmezzu v Furlaniji - Julijski krajini sta se med 400 tekmovalci izkazala člana kamniškega Calcit Ročk Shox teama Tadej Trobevšek in Primož Grkman, ki sta na 55 km dolgi progi edina konkurirala domačim tekmovalcem. Trobevšek, tretjeuvrščeni na DP v krosu, je osvojil drugo mesto v kat. do 23 let, zaostanek pa je nabral ob zamenjavi počene zračnice, Primož Grkman, lani še motokrosist pa je bil peti v kategoriji elite, kjer je slavil Daniele Pontoni, bivši svetovni prvak v ciklokrosu in petouvrščeni z Ol v Atlanti, ki mu v teh dneh tudi poteče prepoved nastopa na velikih tekmah, ker so pri njem na doping kontroli odkrili kokain, ki naj bi mu ga - po njegovih besedah -tekmeci podtaknili lani jeseni.
Do 23 let: 1. Da Treto (Ita) 2.56,01. 2. Trobevšek (Calcit Ročk Shox - Slo), 2.58.39, 3. Leghissa (Ita) 3.01,26; elite: 1. Pontoni (Selle Italia) 2.35.41, 2. Bruschi 2,39,39, 3. Gorini (vsi ltalija= 2.46,01, 5. Grkman (Calcit Ročk Shox - Slo). • M. Močnik
POČITNIŠKA DEJAVNOST ŠPORTNE ZVEZE JESENICE
Jesenice, 28. julija - Tudi v zadnjem obdobju počitnic Športna zveza Jesenice pripravlja nekaj aktivnosti, ki naj bi popestrile poletno športno rekreacijsko dejavnost na Jesenicah.
Zaradi precejšnjega zanimanja za začetne plavalne tečaje bo ŠZ Jesenice skupaj s Plavalnim klubom Jesenice pripravila tečaj za neplavalce. Začetek tečaja bo v ponedeljek, 3. avgusta 1998, ob 8.30 uri na kopališču Ukova. Tečaj je desetdnevni. Starši otroke lahko prijavijo pol ure pred začetkom tečaja (prvi dan).
V ponedeljek, 3. avgusta, ob 17. uri se bo začela tradicionalna poletna nogometna šola. Zainteresirani otroci, ki bi se radi sezanili z osnovami nogometne igre, se prijavijo pol ure pred začetkom šole pri vodji šole Branetu Šuvaku na nogometnem igrišču Podme/akla.
Pri ŠZ Jesenice pa niso pozabili niti na odrasle ljubitelje rekreacije. Od 29. julija dalje je vsako sredo in petek v kopališču Ukova rekreacijsko plavanje od 20.15 do 21.45. Plavanje je namenjeno izključno starejšim od 18 let. Rekreacijsko plavanje bo možno vse do konca plavalne sezone na kopališču Ukova.
Dodatne informacije lahko dobite na Športni zvezi Jesenice, tel.: 863-364 pri sekretarju zveze Branku Jeršinu.
ZA GORENJKE IN GORENJCE!
QR DOBRE GLASBE!!!
GORENJSKI GLAS • 18. STRAN
GORENJSKI GLAS VE* KOT ČASOPIS
Torek, 28. julija^
AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA
PRESENEČENJE
z Dragom Paplerjem
Podelitev spominskega darila učencev z gravuro vseh šolajočih učencev in učiteljskega zbora ter posvetilom v obliki pesmi je bilo za nekdanjo razredničarko Berto Golob nepričakovano presenečenje.
LISTI IZ ŠOLSKE KRONIKE
Po zbranih podatkih Lojzeta Zupana je v Preddvoru v šolskem letu 1957/58 6. razred zaključila generacija 43 učencev rojenih med vojno in prvem povojnem letu 1946. Podatek je izviral iz ustnega izročila in spomina. Pa nismo bili zadovoljni s tem podatkom. S pomočjo sedanjega ravnatelja osnovne šole Matija Valjavca Preddvor Marjana Peneša smo se naknadno dokopali do pristnega zaprašenega dnevnika in redovalnice vrstnikov. Ko smo takratno razredničarko Berto Golob, ravnatelja Toneta Logarja in učenca Lojzeta Zupana povabili zadnji šolski dan v šolsko poslopje, so ob kramljanju in obujanju spominov, kar debelo pogledali, ko so v avtentičnih dokumentih prebrali, da je generacija štela dva učenca več od dosedaj znanih podatkov, torej 45.
Tako je tudi naša akcija presenečenj dodala svoj prispevek k pravim podatkom. Ob tej priložnosti tudi iščemo sled za takratnima učenkama Angelo Mrak iz Most pri Žirov-
nici in Karolino Dragico Leskovšek iz Trbovelj. Značilnost generacije 6. razreda je bila, da so bili prvič skupaj vaški otroci iz Preddvora, Nove vasi, Bašlja, Zgornje in Srednje Bele, Kokre, Olševka in Visokega in domski otroci, ki so bili večinoma vojne sirote. Potem je za zanimivost poskrbel tudi Lojze Zupan in pokazal Mladinsko hranil no knjižico iz leta 1958. V ravnatel-jivi sobi smo si ogledovali najnovejšo izdajo šolskega glasila Matijev rod, katerega prva urednica je bila Berta Golob, bivši ravnatelj Tone Logar pa je pokazal fotografijo ekipe, ki je ustvarila prvo šolsko glasilo, ki ima dandanes že dolgoletno tradicijo. Potem je napočila zadnja šolska ura in težko pričakovane počitnice. Razredniki so jim začeli podeljevati spričevala... Pri Bizjaku na Zgorni Beli smo potem obujali spomine z ogledom listov iz šolskih kronik, ki pomenijo resnične zapise dogodkov v šoli in kraju časa, ki so ga obravnavale...
D.P., foto: D.P.
T V KRJIIMJSKA
Dokumentarni Program Skupni Projekti
AKCIJA GORENJSKEGA GLASA fN TELEVIZIJE MEDVODE
GjLASBENMKI MESECA
pripravlja Andrej Žalar
Trio brez pevke
Trio Storžič je imel za nekaj časa tudi pevko, zdaj pa so že kar lep čas trio brez pevke. Klemen Grašič, vodja ansambla, namiguje, da se bo sicer v ansamblu nekaj tudi spremenilo, vendar o pevki ni posebnih napovedi. Bolj se napoved nanaša na program in nastope ansambla v prihodnje. Sicer pa so fantje tudi v teh pasjih dnevih kar zasedeni. Poletje, čas veselic, čas dopustov in tudi jubilejev, je pogosto tista priložnost in razlog, da se zdaj tu zdaj tam predstavi tudi ansambel oziroma trio Storžič.
Fantje so vsem, ki so jim kakorkoli doslej pomagali oziroma jih tako ali drugače spodbujali na njihovih nastopih in srečanjih s prijatelji, hvaležni.
lako radi povedo, da jim pri petju pomaga Franci Urbanec, sicer basistov oče. Veseli in ponosni so tudi, da je njihov producent pri kaseti Renato Verlič.
Sicer pa trio Storžič sestavljajo vodja ansambla in harmonikar Klemen Grašič, ki študira ekonomijo, zdaj pa se uči tudi klaviature oziroma klavirsko harmoniko. Kitarist v ansamblu je Tone Zelnik, študira na falkulteti za organizacijo dela v Kranju. Primož Urbanec pa je basist, zaposlen kot orodjar v Lahov-čah. V pripravi nove celostne podobe pa je pri Klemenu in Tonetu menda tudi vojaščina, ki ju še čaka, medtem ko je Primož to obvezo že opravil. Vsekakor pa fantje napovedujejo, da "še niso rekli zadnje besede".
GLASBENIKI MESECA
Moje vprašanje za TRIO STORŽIČ
KUPON
Ime in priimek.................................................................................
Naslov..................................................................Pošta........................
Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj
DOBER IZLET
Gardaland samo 6.500 tolarjev
V rubriki DOBER l/l.I Vi: pestre ponudbe gorenjskih avtobusnih prevoznikov: v sodelovanju z METEORJEM, d.o.o., iz Cerkelj vabimo na celodnevno zabavo v najbolj obiskan italijanski zabaviščni park GARDALAND prihodnjo soboto, 8. avgusta, po izjemni najbolj ugodni ceni 6.500 tolarjev za prevoz, in vstopnino v park! MI. ' LEOJi-jev avtobus bo v soboto, H. avgusta, odpeljal iz. Cerkelj ob 3.00, s postankom v Šenčurju, ob 3.30 uri odhod iz Kranja (postajališče pred hotelom Creina), v postankoma še v Medvodah ter Ljubljani: Le bo dovolj prijav, tudi v Škofji Loki. Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: METEOR CERKIJE, telefon (064) 422-781 ali GSM 041/ 660-658.
E j				
		METEOR .		
ca 1		ir^v EfiBI	r*2	
v
Deset dni v Španiji za 49.900 tolarjev
Izletniško presenečenje v septembru: v sodelovanju z ALPETOVRJEM POTOVALNO AGENCIJO vabimo na prijeten desetdnevni oddih v ŠPANIJO po izjemno ugodni ceni 52.500 tolarjev za deset dni za čas od II. do 20. septembra, ko jc v deželi sangrije in flamenca najbolj prijetno, ker ni tako zelo vroče kot te dni. Nastanitev v hotelu, v Lloret de Mani, v ceni jc poleg prevoza tudi, sedem POLNIH penzionov, v ceno je le vključen tudi celodnevni izlet v Barcelono. Vožnja skozi kneževino Monaco, s postankom za ogled. Možna sta tudi izleta v zabaviščni park Marineland in na goro Montserrat. Ampak to še ni vse: za naročnike Gorenjskega glasa je cena desetdnevnega oddiha na španski obali samo 49.900 SIT. Ob prijavi je potrebno imeti s seboj naslovljeni izvod Gorenjskega glasu. Odhod v petek, 11. septembra, zjutraj z lileda. Alpctourjev najudobnejši avtobus boste lahko počakali v Radovljici, Tržiču, Kranju, Škofji Loki ali Ljubljani. Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: Alpetourjeve turistične poslovalnice v Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Tržiču in na Bledu (na avtobusnih postajah!), pa ludi v malooglasni službi Gorenjskega glasa, Zoisova I v Kranju /začasno v H. nadstropju/, telefon 064/ 223-444.
ALPETOUR
potovalna agencija
DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC:
91.1 * 107.1 MHz
Logatec, Tržaška 148, tel.: 061/741-632, fax: 061/741-612
DVE NAGRADNI VPRAŠPANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC:
1. Mini Camp Mostičar, Cigonca 48, Slovenska Bistrica, 062/810-954
Vprašanje: Po kom je dobilo imenjeno gostišče ime? Nagrada: enodnevni polni penzion za dve osebi v brunarici
2. Prodajalna Modiana, Center Interspar, Ljubljana Vič, 061/123-28-72
Vprašanje: Koliko prodajalcev moškega spola je zaposleno v omenjeni prodajalni?
Nagrada: brisača z emblemom
Odgovore pošljite na svoji dopisnici na naslov: NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec, za oddajo 99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle".
Nagrajenca z dne 12. 7. 1988:
- Muller talne obloge, Ljubljana: Lucija Bernik, Gomislko
- Arix, d.n.o., Postojna: Andreja Jurjevčič, Vrhnika
Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije tel.: 061/ 741-498.
Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2, TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91,1 MHz.
Pokličite 061/741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah.
Zanko okoli vrati vam zategujemo Jutranja Zarja
Šerif iz Oklahome - Ognjena Puščica
yggD		
NOTRANJSK	I RADIO LOGATEC D.O.O	
Logatec • Tržaška I48 • tel.:061/741 632 • fax:061/741 612
TUDI DRUGE JE LEPO
VSAK ČETRTEK OB 16.50 ... 88.99 IN 95 MHz...
VSAK TOREK V GORENJSKEM GLASU IN V REVIJI
OTROK IN DRUŽINA
"Povsod je lepo, doma je najlepše" Tako večkrat slišimo slovenski pregovor. No, delno tudi drži, poleg našega naslova tudi... V teh vročih dneh pa se tudi sama malce potepam, zato ste v četrtkovi oddaji 23. julija lahko prisluhnili utrinkom SEMIŠKE OHCETI 98. Po vsej Sloveniji se v poletnih dneh veliko dogaja. Vendar vsega pa tudi res ne ujamejo radijski valovi. Zato pišite nam, če ste kaj zanimivega slišali ali videli tudi vi. Če pa ne veste, kaj bi počeli v teh dneh, pa raziskujte z nami in se odpravite v Semič.
Belokranjska vrata na gradu odpro pogled na razgiban kraški ravnik. Občina Semič se razteza na njegovem severnem obrobju ob vnožju Kočevskega gozda in obronkov Gorjancev. Večji del občine prekrivajo gozdovi, preostalo pa je plitvi vrtačasti kraški svet s steljniki, travniki, njivami, Semiško goro pa so Semičani zasadili z vinsko trto.
V srednjem veku so tu gospodovali Semeniči, od njihovih gradov so ostale razvaline na Semeniču in Smuku. Svojevrstno preteklost skrivajo v gozdovih Kočevskega roga razvaline vasi kočevskih Nemcev, s podrobnejšo zgodovino kraja in z umetninami seznanja obiskovalce semiška krajevna muzejska zbirka. Osrednje naselje Semič je bilo tudi v preteklosti pomembno trgovsko in kulturno središče, o katerem pričajo arhitekturno bogate stavbe v centru Semiča. Semič je znan po dobrem vinu, bogatem kulturnem izročilu, uspešnih podjetnikih in obrtnikih ter tovarni. 3.820 prebivalcev se aktivno povezuje v različna društva, ki ohranjajo tudi domače običaje. Raziskujte z nami. Odpravite se v Semič v Penzion Smuk, tel.: 068/67-714, fax: 068/52-306
TA DOBRIH 10 RADIA TRZU
... nič ni narobe, če skušate srečo ujeti za rep in se obenem zabavati... zato tu... na frekvencah 88,9 in 95 MHz... vsako soboto ob pol treh... ob 1 razvedrilu so tu še nagrade... za zvestobo ob poslušanju RATržič... z vami Dušan, Tomaž in Mojca... Izbira je vaša in slednja velja do 1. avgusta Naslov poznate: Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Čestitke torej veljajo Hani Bešič in Leji Bajželj iz Tržiča! Lep pozdrav in slišimo se že čez nekaj dni! Lestvica Ta dobr'h 10 Radia Tržič
1. S. VVeiss - Ali me boš ljubil ti (4)
2. A. Šifrer - Za prijatelje (4)
3. M. Zore - Ne bom (3)
4. Avia band - Bleščeči prah (2)
5. B. Kopitar - Izpijmo ga, prijatelji (2)
6. KJNGSTON - Cela ulica nori (novost)
7. DAMJANA GOLAVŠEK - Šum dežja (novost)
8. JAN PLESTENJAK - Stari nono (novost)
9. NATALIJA - V tvojem objemu (novost)
10. VICTORY - Ali boš verjela (novost)
KUPON
Glasujem za: Moj predlog:
-4
w
RADIO
OGNJIŠČE
sak
evc
»nj, brc
ko
O V! SI
i od( Jrav
»nm »riti. jopa src,
Jpra
svei,
fejš
Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 ufl'; u frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo P6^,]^;-boste lahko glasovali v oddaji po tel. OfiiAi .J 15-42 in tako, da izpolnite kupon in ga poš']ys na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid.
VAŠA PESEM
PREDLOGI TEGA TEDNA ZA 20. 7. 1 998
Popevke:
1. MOČNEJŠA SVA OBA - S0NYA
2. POLETNA PRAVLJICA - SUPERNOVA
3. POLETNI DAN - NATAŠA ZIBELNIK
Nz - viže:
1. BOM - ans. VITA
2- NASLONI SE - ans. ZASAVCI
3- JOKAL BI S TEBOJ - ŠTIRJE KOVAČI
Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna:
1.    OTROCI SVETA
2.
ŽENSKE SO BOŽJI DAR BORISA RAZI'OTNIKA
ir tho<
'a.iuj Srn
|nja rno mi
no
VAŠA PESEM # GLASUJEM ZA
Popevko:
Nnrodno/.abavno vižo:
Ime in priimek:
Naslov:
PoŠta:
DOBER IZLET
V Terme Čatež vsako sreofa
V rubriki DOBER IZLET odličen predlog za prijetno rajio iz pestre /,''''ff.^^.^.a, gorenjskih avtobusnih prevoznikov: tokrat v sodelovanju z METEO"3, (lin d.o.o., iz Cerkelj vabimo na kopanje v najbolj obiskane slovenske ti>[''11 Ijflrg. TERME ČATEŽ po izjemni, najbolj ugodni ceni 2.000 tolarjev za pr&>° L ' vstopnino v bazenski kompleks v termah! /(/.i METEOR in Gorenjski glas Vas vabita v Terme Čatež VSAKO SREDO- *° f.fo\ sredi tedna? Zato, ker je tedaj v termah manj gneče in zato več uti1*1 ijy( različnih toboganih, med umetnimi valovi, itd. j; Odhod vsako sredo zjutraj iz Cerkelj, s postanki v Šenčurju, Kranj, ^''^IcOK ter Ljubljani.  Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: ME''L^Na CERKIJE, telefon (064) 422-781 ali GSM 041/ 660-658. S prijavo jeykt\ pohiteti; za nekatere srede do konca avgusta je precej sedežev v ud°" jjj avtobusu podjetja METEOR že rezerviranih! /]
elik teli
ič ,
Ws V ,
eto 'šk tur rav
-—
-lrot
GLASBENA LESTVICA]« ZALOŽBE ZLATI
Kosovelova 29,1410 Zagorje, telefon/fax: (0601) 71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče.
Vsako sredo o b 13. uri na Radiu Ognjišče, vsako nedeljo ob 11.30 na l radiu in vsako sredo ob 20. uri na televiziji TV center, Trbovlje. KUPON ŠT. 29
1. ans. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Deklica s črnimi očmi
2. dvojčici VESNA IN VLASTA - Niste se zmotili
3. SLOVENSKI MUZIKANTJE: Nocoj se veselimo
4. BOŽO A. KOLERIČ: Eno smo vsi
5. ans. TOPLIŠEK: Ribič Janez - novi predlog
Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na i in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, p.p. 46, 1410 Zagorje. NAGRADE SO PREJELI:
- Janko Karun, Slovenska c. 32, 4207 Cerklje na Gorenjskem
- Marija Frelih, Log 10, 4228 Železniki
- Branka Krivec, Trg Prešernove brigade 5, 4000 Kranj
Nagrade bodo izžrebanci prejeli po pošti.
KUPON ŠT. 29
Deklica s črnimi očmi Niste se zmotili
1. ans. IGOR IN ZLATI ZVOKI
2. dvojčici VESNA IN VLASTA
3. SLOVENSKI MUZIKANTJE - Nocoj se veselimo
4. BOŽO A. KOLERIČ: Eno smo vsi
5. ans. TOPLIŠEK - Ribič Janez - novi predlog
Potki policije pred odhodom na dopust
J^Pvim JJUI1C1JC piCU UUIIUUUlll lia wv7F«ok
oletje je čas dopustov, vendar ne za tatove
p« sam odgovarja za svoje premoženje in varnost, zato že pred odhodom na dopust postorite nekaj 'ventivnih ukrepov, ki so v vaši moči. Videz brezskrbnega turista je vaba za vsakega nepridiprava.
28. julija - Poletje sicer je brezskrbnih počitnic in dopus-b ko vsaj za nekaj časa odmis-|o vse tegobe in skrbi. A zavese moramo, da vsi ne gredo oddih. Obstaja skupina ljudi, ravno poleti pridejo na svoj T*j saj izkoriščajo znano dejst-da so ljudje na dopustu -
ti
krilci, tatovi, roparji... Kaj J|-iti, da se z dopusta ne vrnete v fopano stanovanje ali da vas tat ^sreča že na samem dopustu?
Jprava kriminalistične službe pri ilistrstvu za notranje zadeve je Mestnikom ponudilo kar obilo B'/etov. Policija sicer poleti inten-™ ejše skrbi za varnost ljudi in . frnoženja, saj je le-to predpogoj jLt uspešno   turistično sezono. '/#c>ja izvaja poostren nadzor v ^stičnih naseljih in nad drugimi Kinalnimi žarišči. Na mejnih fchodih in v notranjosti države Najo povečane aktivnosti predio   na   področju odkrivanja ■fadenih motornih vozil in preje-^»nja storilcev teh dejanj. Vendar jnioramo zavedati, da lahko tudi toi veliko pripomoremo k večji r^llfnosti, navsezadnje je vsak sam feovoren za svoje premoženje in .Jtoo varnost, ped odhodom na dopust že nekaj P   prej    začasno odpovejte fopise, revije in vse ostalo, kar 111 dostavljajo na dom. Kupi f°Pisov pred vrati so za vlomilca T^, da je stanovanje prazno. Prav Ni tega tudi ne odstranjujte rož oken, ne spuščajte rolet in ne zasti-^J>te oken s temnimi zavesami, tudi ^,Je Zr>ak za kriminalca, da ni A°** *oma. <J.red odhodom poprosite sosede, V občasno preverijo, ali je pri hiši J* spremenjenega, ali se v bližini
vaše hiše giblje neznana oseba, in če se, naj si poskušajo zapomniti njen izgled, kako je bila oblečena, morebiti celo registrsko tablico 'avtomobila ipd.. Če sosedu zaupate, ne bo napak, če mu prepustite ključ stanovanja. Vse vredne predmete pred odhodom na dopust spravite v trezor oziroma na neobičajno mesto v hiši, da jih vlomilec ne bi mogel najti.
Izpišite si tudi znamko, model in serijsko številko vrednejših akustičnih predmetov, saj jih bo v primeru kraje tako policija lažje našla. Policija tudi svetuje, da lahko o svojem odhodu na dopust obvestite tudi vodjo policijskega okoliša, saj bo tako na svojih obhodih bolj pozoren na prazno hišo ali stanovanje.
O tem, da pred odhodom preverite, ali so vsa vrata in okna zaprta, ni potrebno veliko besed. Prav tako ne puščajte ključev na raznih "skritih mestih", tudi vidnih pisnih sporočil, da ste nekaj časa zdoma, ne puščajte na vratih. Tudi vlomilci znajo brati.
Ne bodite brezskrben turist
Če je le mogoče, potujte po prometnejših cestah, saj se s tem izognete morebitnim nevšečnostim. Prtljage, torbice, fotoaparate in dokumente puščajte na takih mestih v avtomobilih, da se ne vidijo od zunaj. Vse spravite v prtljažnik in ga zaklenite. Še posebej pazite, da v avtomobilu ne boste puščali prometnega dovoljenja in zavarovalne police.
Qb postankih, ko avtomobil zapustite za nekaj časa, ob vrnitvi preverite, da ni kdo v vašem vozilu, še preden vozilo odklenete. To je posebej pomembno takrat, ko ste vozilo parkirali na temnem mestu.
Pri prevozih z javnimi prevoznimi sredstvi svoje prtljage ne puščajte z vida. V večjih mestih ne dajajte že navzven videza brezskrbnega turista.
Ob prihodu na kraj vašega dopus-tovanja se pozanimajte, kje je najbližja policijska postaja in kje so druge službe, ki bi jih morda potrebovali (zdravstveni dom, banka, pošta, predstavništva, veleposlaništva ipd.). Na javnih mestih ne razkazujte večjih vsot denarja, s seboj pa nosite le toliko, kolikor zares potrebujete. Pri sebi ne nosite vseh svojih plačilnih in kreditnih kartic, ampak le tiste, ki jih nameravate uporabiti. Vse ostale vrednejše predmete pa raje shranjujte na varnih mestih, npr. v hotelskih šefih.
Če vas nesreča le doleti in vas nepridipravi okradejo, se v primeru kraje ali izgube potnega lista obrnite na najbližje predstavništvo Republike Slovenije. Zapomnite si, da so turisti v tujem mestu, ki ga ne poznajo dobro, lahka tarča vsiljivcev, ki želijo po dobrem tečaju menjati denar. Tuje valute raje menjajte v bankah ali menjalnicah.
Iz vsega napisanega ste verjetno že ugotovili, da dopust ni le čas brezbrižnosti, saj ravno to hitro izkoristijo izurjeni tatovi. Na dopustu vedno ohranite zavest, da ti nepridipravi čakajo na vaše napake.
Skopirajte pomembne dokumente
Za vse tiste, ki se na dopust odpravljate z lastnim prevoznim sredstvom, še nekaj dodatnih napotkov, ki naj vam ne bodo odveč. Vsak pravi, saj se meni ne more nič zgoditi, a ko ga doleti kakšna neprijetnost, se ne zna prav obrniti. Zato je bolje, če se na nevšečnosti      že predhodno
pripravite.
Preden odpolujete, si izpišite znamko, model, številko motorja in šasije svojega avtomobila, številko prometnega in vozniškega dovoljenja (lahko jih tudi fotokopirate). Ob kraji avtomobila in dokumentov vam bodo ti podatki ali kopije poenostavili postopke, prav tako bodo številke pomagale policiji pri njihovem delu. Fotokopirajte tudi druge dokumente (potni list, plačilne kartice ipd.), pri čemer nikoli ne shranjujte kopij skupaj z originali.
Če se odpravljate na daljšo pot, preverite tehnično brezhibnost vozila, še zlasti če imate nekoliko starejši avtomobil. To storite dovolj zgodaj, da boste imeli dovolj časa za odpravo morebitnih napak. Vsekakor preverite raven olja v motorju in menjalniku, preverite raven zavorne in hladilne tekočine, ne pozabite tudi na pritisk v pnev matikah, tudi na rezervni gumi.
Za vstop v večino evropskih držav je obvezna zelena karta. Če niste lastnik vozila, si morate pridobiti pooblastilo, da ga lahko uporabljate. Pozanimajte se, kje lahko ob poti dobite pomoč, če se najdete v zagati. Če ste član AMZS, si za potovanje v tujino priskrbite knjižico za tour ing pomoč, ki zagotavlja pomoč in varstvo zunaj naših meja.
Na pot se odpravite že zgodaj zju traj ali proti večeru, s tem se izognete vožnji v hudi vročini in pa tudi prometnim zastojem. Na daljši poti se ustavljajte približno na vsaki dve uri, vsekakor pa takoj, ko začu tite utrujenost. Med vožnjo posluša jte prometna poročila, da se boste lahko izognili prometnim zastojem. Vsekakor pa ohranite mirne živce • S. Šubic
NESREČI
Ob nuđenju pomoči ju je zbil avto
Vodice, 27. aprila - Na avtocesti Ljubljana - Kranj sta se pri odcepu za Vodice v nedeljo zgodili dve prometni nesreči, ki sta terjali dve človeški žrtvi. Do usodne nesreče je prišlo, ko so ljudje želeli pomagati zaleteni voznici mercedesa in je vanje treščil VW vento. Voznik je po nesreči ušel, vendar so ga s pomočjo helikopterja Policijske letalske enote z Brnika izsledili pri Jesenicah, kjer so ga tudi zaustavili.
Potniki dveh kombijev, nemške in švicarske registracije, so v nedeljo ob 14.55 poskušali na avtocesti pomagati voznici mercedesa nemške registracije, ki je trčila v odbojno ograjo in nato zletela s ceste, koje vanje treščil voznik VW venta. V nesreči sta se hudo poškodovali državljanki BiH, ki pa sta kasneje v Kliničnem centru v Ljubljani umrli. • S. S.
Kolesarja obšla slabost
Jesenice, 27. julija - V petek okoli 13.50 ure seje kolesar Silvo R. vozil po lokalni cesti Završnica proti Mostam. Med vožnjo je zaradi slabosti, ki ga je obšla, izgubil nadzor nad kolesom in zato zapeljal iz vozišča na makadamsko površino, kjer je padel s kolesa. Pri padcu se je hudo telesno poškodoval, zato so ga odpeljali v bolnišnico na Jesenicah. • S. Š.
Blejci se upirajo policistom
Bled, 28. julija - [Mladenič z Bleda in njegov oče sta minulo nedeljo policistom povzročila nemalo težav, a so ju na koncu le uspeli ukrotiti. Mladi blejec se je v spremstvu psa z neregistriranim kolesom z motorjem okoli 19. ure vračal z IMežaklje in vozil po cesti, kot da je na njej sam.
Namerno je želel poškodovati osebno vozilo, in ko ga je voznik povprašal, zakaj to počne, ga je udaril po licu in ga rahlo tudi poškodoval. Oškodovani voznik se je nato odpeljal naprej, vendar ga je razposajeni motorist dohitel in se namerno zaletel v zadnji del avtomobila in pri tem povzročil manjšo materialno škodo. Oškodovanec je nato o dogodku obvestil policijo, ki je mladeniča uspela izslediti.
A ga takoj niso uspeli dobiti v svoje roke, saj jim je zbežal peš proti domu, na policiste pa je naščuval svojega psa. Pred domom so policisti mladeniča le dohiteli, vendar je na sinovo stran stopil njegov oče, ki je stopil iz hiše. Policisti so nazadnje oba le obvladali in ju odpeljali v prostore za pridržanje. Podani bosta kazenski ovadbi.
Blejski policisti so že dopoldne istega dne imeli opravka še z enim občanom, ki mu policija očitno ni ravno pri srcu. Občan seje policistu, ki ga je obiskal na domu, postavil kar s sekiro.
Policist je prišel na razgovor do stanovanjske hiše v Gorjah, da bi se pogovoril z moškim, ki je dan prej grdo pretepel svojo mater. Gorjan se je ravno tedaj nameraval odpeljati s svojim mopedom. Na zahtevo policista je moped razjahal, nato pa se je napotil v drvarnico, se iz nje vrnil s sekiro in odkorakal proti policistu. Ta ga je pozval, naj odloži sekiro, vendar je opozorilo zaleglo šele, koje policist iz toka potegnil pištolo.
Medtem koje policist po radijski zvezi klical pomoč, gaje občan udaril po roki, zato je policist odvrgel pištolo in ga zbil na tla ter ga tako držal vse do prihoda okrepitve. Zoper napadalca je bila podana kazenska ovadba. • S. Š.
pmahnil iz severne triglavske stene
"JJ-rar>jsk J'n,s*a     izkušenosti nista bila najbolje opremljena ■ Na poti na Kališče jih je presenetilo neurje
f <l'nu|0 soh^°ra' •        "•"''J3  "  vst0P'l v steno, je po osmih metrih v ki naj bi se v neurju izgubili na poti
^edarice      SC ^e.p" sestoPu s  skalno špranjo zataknil zagozdo in od doma na Storžiču, preko Male in
HknA----- proti       Planiki  vanjo vpel varovalno vrv, dva metra Velike Poljane proti Kališču. V
višje pa je iz neznanega vzroka skupini enajstih planincev, ki jih je padcu se je zagozda
PROMETNA \APOtlA)
^'fi0d0Va,a 39-letna Jožica S. i: Uce Metlike.  Pri hoji
omahnil. Pri
izruvala, tako da je po desetih metrih priletel na skale.
Kot so kasneje ugotovili, sta plezalca pravi vstop v Skalaško smer zgrešila, saj nista imela pri - ^uiu, ^cr ju jc z,c ^aivai   sebi nobene karte oziroma vodiča [ *°Pter Policijske letalske enote,   plezalnih smeri. Tako je do nesreče
KoPter zaradi goste megle nam- -lde" m°gel prileteti na kraj nez-
ta|TYni Steni Tr'8lava se Je ze v ki h ° P°škodoval 34-letni L drzavljan Martin K.. Martin je PaJ z 38-letnim Ladislavom K., ;0(j !ak° češkim državljanom, v b« Jutranjih urah odpravila tene VznozJu severne Triglavske 1](U|' kjer sta mislila preplezati LT  sko smer. Martin, ki
h
»iveri«* T.,euiKe- rri n°J' *e oAn/i eje zdrsnila in si pri tem fflL Ua gleženj na desni nogi.
VševT001^ so Priskočili gorski lizi r 'Z M°Jstrane- ki so ji imo-L,:1"? no8° in jo prenesli nižje na
Plik    Se-lo' kJer '° Je ze čakal
je prvi
prišlo okoli 50 metrov levo od vstopa v Skalaško smer. Za plezanje sta Čeha uporabljala ne najbolj primerno opremo za krušljive skale, tudi alpinistične čelade nista uporabljala.
Oba plezalca sta sicer izkušena alpinista, saj sta bila udeleženca alpinistične odprave v pogorje Anapurne v Himalaji.
V jutranjih urah v nedeljo so tržiški reševalci iskali pogrešane planince,
presenetilo neurje, jih je osem uspelo priti do koče na Kališču, medtem ko so trije obtičali nekje na poti.
Tržiški reševalci so pregledali opisano pot in v zgodnjih jutranjih trojico pogrešanih našli v enem od vikendov na Veliki Poljani. Dva planinca sta z reševalci pot le nadaljevala proti Kališču, medtem ko je planinka ostala na Veliki Poljani, kjer je počakala ostale člane njene skupine, ki so se naslednji dan vračali proti domu na Storžiču.
V nedeljo dopoldne se je na poti iz Savice proti Zlatorogu poškodovala nemška državljanka. Planinko so oskrbeli reševalci postaje G RS Bohinj in jo nato napotili v jeseniško bolnišnico, saj si je poškodovala gleženj. • S
Danes, 28. juliju, in jutri, 29. julija, se ne pričakuje večjega povečanja prometa. Zato pa za četrtek, 30, julija,   policija   napoveduje zelo visoko gostoto prometa na slovenskih cestah, tako v smeri proti turističnim krajem kot tudi iz njih. Vsekakor svetujemo, da odhode na dopust načrtujete v sredini tedna, saj se boste tako izognili velikim gnečam.  Ne pozabite na strpno vožnjo.     Srečno in varno vožnjo!
o avtocesti kar 215 kilometrov na uro
l,IJuli konec tedna poostren nadzora ^Poiii28' ^u,'"'a v sobotonede,J°
[Stirjem T6 »zvedla nadzor
policija  skupaj s Letalske policijske prometa na magistralni cesti. Oba *Va so promet nadzirali po dve uri.
soboto (med 12. in 14. uro) so f'sali devet predlogov sodniku za ekrške< v enem primeru je voznik P'hal celo 1,92 promila. 12 PZnikov je bilo mandatno kazno-r'b, dvema so napisali plačilne '°ge, sedem voznikov jih je odnes-L'e z opozorilom, eno vozilo pa so »čili.
nedeljo med 10. in 12. uro pa so »"'cisti napisali dva predloga za ^krške, dva so mandatno kazno-J1' zapisali so sedem plačilnih nal-"0v- Pet voznikov pa so le opozorili. a Ponedeljkovi tiskovni konferen-^NZ Kranj je inšpektor Drago
prometa s helikopterjem • Ljubljančanu je alkotest "izpisal" 3,12 promila
hal kar 3,12 promila.
Najbolj ekstremne hitrosti v mesecu juniju pa so bile naslednje: v cen-
Zadnikar postregel tudi z nekaterimi ekstremnimi kršitvami cestno-prometnih predpisov na gorenjskih cestah v mesecu juniju in v minulem tednu.
V ponedeljek, 20. julija, je ob 21. uri Ljubljančan Robert P. z audijem 100 po avtocesti iz Kranja proti Ljubljani vozil s hitrostjo 215 kilometrov na uro, zato so policisti napisali predlog sodniku za prekrške. Isti dan je na isti cesti ob približno istem času češka državljanka z mercedesom 500 proti Ljubljani vozila s hitrostjo 210 kilometrov na uro. Tudi v ponedeljek se je po magistralni cesti Labore - Ljubljana, še na območju naselja Kranj, Denis T. peljal s cliom 126 kilometrov na uro hitro. V organizmu je imel tudi
1,18 promila alkohola. V sredo je Ljubljančan Mirko G. na Bledu napi-
tru Jesenic je nekdo peljal 87 kilometrov na uro, v naselju Škofja Loka je motorist vozil s hitrostjo 103 kilometre na uro, v Srednji vasi pa voznik osebnega vozila 91 kilometrov na uro. Na območju PP Radovljica je bil najhitrejši voznik, ki je izven naselja Obrne vozil s hitrostjo 134 kilometrov na uro. Prometni policisti postaje v Kranju so največjo hitrost izmerili na avtocesti proti Ljubljani, kjer je šel Avstrijec 207 kilometrov na uro, Kranjčan je šel pri izvozu Brnik 194 kilometrov na uro, pri Torovem, kjer je omejitev 80 kilometrov na uro, pa je Zagrebčan peljal 196 kilometrov na uro, Ljubljančan pa kar 204 kilometre na uro.  • S. Š.
Gorenjska fotografija in z njo nagradna igra
Simona obkroži Gorenjski glas nagradi
'Za pestrejše poletne dni spet eno od naših priložnostnih fotografij z enega od gorenjskih dogodkov izkoriščamo za nagradno igro. Na sliki je naša sodelavka Simona Jakovac - s pomočjo skenerja in računalnika -obkrožila enega udeleženca neke prireditve, o kateri ste brali Gorenjskem glasu.  Če nas tista, ki je na fotografiji OBKROŽENA, sama pokliče v uredništvo, jo čaka super nagrada: GLASOV IZLET po izbiri,  kadarkoli letos, v 1MH. letu, ali tja do prvih dni naslednjega tisočletja, torej v prihodnjem letu in vključno do 3. januarja 2000. Tudi za PRVIH PET /ampak samo za prvih pet in nič več.'/, ki boste tudi ttgo tovili, koga je Simona tokrat obkrožila in nam boste to sporočili, s< pripravljene nagrade: pet bonov AVTOH1ŠE KADI VEC ŠENČUR za enkratno pranje avtomobila. Za sodelovanje v nagradni igri obstajata še dva pogoja: treba bo tudi natančno povedati, kje in ob kateri priložnosti je nastala fotografija; in časa za Vaš telefonski klic je malo, zgolj do vključno tega torka, 31. julija 1998, samo do 14,00 ure. Naša telefonska številka za Vas klic: 064/ 223- UI - izven rednega delovnega časa lahko odgovor sporočite na avtomatski odzivnik na isti številki.
cn.^cštivaf chrežice '93
18.7.-1.8.
mobitel
BLOVErjBKI OPIBRATBR NMT & QSM
Torek. 28.7.1998. 20:30, PMB Nancy Ar£«nta, »opran
THE PURCEIl OUARTET
(London)
Sreda. 29.7.1998, 20:30, PMB Steplien \Vallrtee, konl ratenor iam Purefov, konlratciior
ENSEMBLE M l "SICA
POETICA (Dunaj, AvKtrlj«)
Sreda, 29.7.1998, 20:30, GB ^tudcntnlti festival
AKADEMIJA ZA GLASBO
(Krokow, Poljsku)
Četrtek, 30.71998, 20:30, SCK M1CROLOGUS
(Spello, Italija)
Četrtek, 30.7.1998, 20:30, GR Suidentski festival
AKADEMIJA ZA GLASBO
(K rakovv. Poljska) Petek. 31.7.1998, 20.30, PMB
AMSTERDAM LOEKI STARDUST OUARTET
(Amsterdam. Niz«wemska)
Petek, »1.7.1998, 21:00, MKNM Studentski festival
AKADEMIJA ZA GLASBO
(Krakow, Poljska) Sokola. 1.8.1998. 20:30, PMB
II. D1EETTO MODERNO
(Dunaj, Avstrija)
Zavod za umetnost, marketing, | promocijo in inmtirmje |
061 125 33 66
HALO ■ HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in do četrtka do 12.30 vre! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Prireditve
KATEGORIJE A, B, C, D, E http://ww'w.bfo-krunj.si
ROZMAN BUS
VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb
imamo eltktronsko dvojno klimatizacijo
NOVO - NOVO VILJEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb
JEREB, d o. o. Spodnji trg 2, 4220 Škofja Loka
BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana tel.: (061) 13-22-178 e-mail: borza. znanja@spika unistar-si
V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA
VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI
AVTO ŠOLA B & B
B & B KRANJ, RADOVLJICA, JESENICE
Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00. Izpit tudi za moped! tel.: 22-55-22
Madžarske toplice 17.9. - 20.9., Gardaland ali Aqualand 3.8. - možnost plačila na 2 čeka. Palmanova 19.8., Lenti 25.7., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887
Nakupi: Muenchen (ugoden nakup artikla za hujšanje - brez recepta), - vsak torek in petek, Palmanova, Portogruaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673
Nakupi: Madžarska - četrtek, sobota in vsak drugi torek v mesecu; Nemčija -torek, petek; Italija - sreda. Gardaland: julij, avgust, september vsak ponedeljek, sreda in petek, 5.800 SIT ( prevoz+vstopnina ) Tel.: 451-542, GSM 041/670-673
AVTOŠOLA
MISTER X, Šk. Loka
HOKO - kombi prevozi Tel.: 563-S76, 557-757
KNJIŽNICA
DR. TONETA PRETNARJA Halos 4, Tržič, tel. 064/563-178
TURISTIČNI PREVOZI
Ambrožič Janez, Zg. Gorenje 15, tei>725-427, GSM.041/723-823
METEOR Cekrlje
Remic, tel.: 422-781 Cilka, tel.:411-510
Gardaland: 31.7., 7.8. - 6.200 SIT (prevoz + vstopnina), gradovi Loare in Pariz: 2. - 7.9. - 3 x polpenz., velika tura: Andaluzija + Portugalska 6. - 20.9. -12 x polpenz. v hotelih. Tel., fax: 064 621 773, 064 682 562
Tokrat nekai osnovnih informacij o Borzi znanja.
Borza znanja je informacijsko središče, v kaierem zbiramo, urejamo m posredujemo podatke o ljudeh, ki iščejo neko znanie. informacijo, spretnost, in tistih, ki takšno znanje ali informacijo imajo. In kaj vam ponuja Borza znanja?
- če se želite načesa naučiti, če želite s svoiim znanjem pomagati drugim, če želite sodelovati v kakšni dejavnosti in seveda pniaznost ter pripravljenost pomagati vsakemu, ki se obrne na vas
podatek o ponudnikih ali iskalcih znanj vam posredujemo po telefonu ali osebno, naše stontve so brezplačne, prosimo vas le za povratno informacijo v Borzi znanja lahko sodeluie vsak, ki ima neko znanie ali spretnost
Borza znanja posredne podatke o učni ponudbi in povpraševanju, ne zagotavlja pa kakovosti učnih storitev. Podrobneje (brezplačne) mlormacije. BORZA ZNANJA, tel.: 061 13 22 178, E- mail: borza.znanja. spika.unistar.si. V Delavski knjižnici na Tivolski c. 30, v Ljubljani, vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure.
- petek, 31. julija 1998, ob 20. uri dvorana Zdraviliškega doma - Večer popularnih opernih arij s solistko Niko Vipotnik - Rampe
- sobota, 1. avgusta 1998
Turistično-zabavna prireditev NOČ POD KOSTANJI - nastop folklornih skupin - otroška prireditev "Pokaži, kaj znaš" - od 20. ure dalje na osmih zabaviščnih prostorih zabavni program z velikim ognjemetom
Na prireditvenem prostoru pred Zdraviliškim domom bo igral ansambel Oliver Twist s pevko Patricijo Diklič in nastopil pevec Oto Pestner
Prireditev bo ponudila tudi nekaj zaokroženih razstav in stojnic z dobrotami okoliških kmetij.
Vožnja preko celega dneva. Čas in kraj vožnje po dogovoru. Tel.: 620-211, 041/744-873, 632-394, 041/748-838
Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanova in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140
Poletne počitniške delavnice v knjižnici dr. Toneta Pretnarja vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. GNETEM, GNETEM GLINO od 27. do 31. julija, EKSLIBRIS - II od 3. do 7. avgusta, ZAPOJMO, ZAIGRAJMO od 10. do 14. avgusta, KRPICA DO KRPICE -BLAZINA od 17. do 21. avgusta.
Letovanje v Španiji (Costa Brava) 4. 7 polnih penzionov
13.9.-
• vsako sredo kopalni izlet v Čatež • 1.8. nakupovalni izlet v Lenti f 15. in 16. 8., dvodnevni izlet v Budimpešto (formula 1) • moto dirke v Brnu 22. in 23. avgusta t romanje v Medjugorje v 1. polovici avgusta
GLASOV KAŽIPOT
I Prireditve
I/leti
a
DU Kranj vabi v Izolo
Kranj - DU Kranj vas vabi na kopalni izlet v Izolo. In sicer v sredo, 5. avgusta, odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni.
Pohod na Triglav
Žabnica - Sekcija za pohodništvo pri DU Žabnica - Bitnje organizira dvodnevni planinski izlet na Triglav v torek, 11., in sredo, 12. avgusta. Odhod avtobusa bo v torek, 11. avgusta, ob 5. uri s postankom na vseh avtobusnih postajah od Sv. Duha do Kranja. Obvezna je planinska oprema. Prijave z obveznim vplačilom sprejema Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel. 312-288 do zasedbe avtobusa.
Kopalni izlet v Izolo
Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica -Bitnje vabi svoje člane na kopaln«zlet v hotel Delfin Izola, ki bo v sredo, 5. avgusta, z odhodom ob 7. uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Možnost kopanja v morju ali v notranjem bazenu hotela Delfin. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki skupaj z vplačili do 2. avgusta.
Pohod na vzhodno Dolenjsko
Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj vabi svoje člane na zanimivo popotovanje -pohod na vzhodno Dolenjsko: Šmarjeta -Vinji vrh - Škocjan, ki bo 6. avgusta. Odhod avtobusa bo izpred hotela Creina ob 7. uri. Pot ni zahtevna, prehodili jo boste v 4 urah. Prijave z vpačili, sprejemajo v pisarni DU Kranj ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure.
Planinski izlet
v zahodni del Karavank
Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira dvodnevni planinski izlet v zahodni del Karavank, Medjega dola, do Rožce. Odhod bo v četrtek, 30. julija, ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni do zasedbe avtobusa s 33 sedeži.
Pohod Alpe-Jadran
Kranj - PD Kranj vas vabi na pohod Alpe-Jadran, vzpon na Veliko Koroško Babo v spremstvu članov GRS Kranj in planinskih vodnikov. Zborno mesto bo v nedeljo, 2. avgusta, ob 6.45 uri pri Planšarskem jezeru na Jezerskem.
Dan oglarjev
Stari vrh - TD Stari vrh vas vabi na 28. tradicionalno etnografsko turistično prireditev "Dan oglarjev", ki bo poteka v soboto, 1., in nedeljo, 2. avgusta, na Grebljici pod Starim vrhom. V soboto, 1. avgusta, bo popoldan postavljanje kope na prireditvenem prostoru na Grebljici. Od 19. ure dalje obsipavanje kope, priprava žerjavice, s katero se v večernih urah zakuri kopa. Približno ob 22. uri bodo kopo zakurili. Od 20. ure dalje bo za "štimungo" skrbel ansambel Obzorje. V nedeljo, 2. avgusta, je začetek programa ob 15. uri; prikaz pridobivanja oglja in pogovor s koparjem; nastop folklorne skupine TD Javorje; nastop pevcev Oktet Zadružniki; ples z ansamblom Čuki; vmes tekmovanje v "pajsanju" hlodov in zlaganju miniaturne kope in ročno žaganje hloda. Vabljeni!
PROGRAM PRIREDITEV POLETJE '95
INFORMACIJE:
Turistično društvo Kranjska Gora, tel.: 064 881 768, fax: 064 881 125
Petek, 31. julija 1998
GOZD MARTULJEK Špikovi dnevi
PRED HOTELOM PRISANK 21.00 Nastbp moškega pevskega zbora Marjan Vodopivec
Sobota, 1. avgusta 1998
GOZD MARTULJEK Špikovi dnevi
ŠOTOR ZA HOTELOM LARIX
9. do 12. ure
Tržnica kmečkih žena
HIT CASINO KRANJSKA GORA
23.00 Plesni program s skupino
AFRO ARRIMBA
Nedelja, 2. avgusta 1998 KRANJSKA GORA 8.00 Gasilska tekma treh dežel MOJSTRANA
10.00 Odprto prvenstvo Kranjske Gore v tekmovanju z nihajno kroglo
PODKOREN
13.30 90-letnica PGD Podkoren -gasilska parada in veselica HIT CASINO KRANJSKA GORA 23.00 Plesni program s skupino AFRO ARRIMBA
Ponedeljek, 3. avgusta 1998 PRED HOTELOM PRISANK
20.30 Nastop ženskega pevskega zbora Hermina Žerjav HIT CASINO KRANJSKA GORA 23.00 Plesni program s skupino HOT CLUB DANCERS
GENERALNI SPONZOR PRIREDITEV V OBČINI KRANJSKA GORA
PIVOVARNA UNION
vfeprijntelje!
a
Dnevi Marije Snežne
Velika Planina - Od 1. do 16. avgusta bodo na Veliki Planini potekali "dnevi Marije Snežne". Pripravili so bogat kulturno -zabavni program. Maše v kapelici Marije Snežne bodo 5. in 9. avgusta ob 1. uri in 2. in
16. avgusta ob 14. uri. V času prireditev boste lahko poskusili dobrote turistične kmetije in vinogradništva Črešnar.
Spominski dan
Jesenice - V počastitev spominskega dneva, vas Združenje borcev nOB vabi na prireditve: v petek, 31. julija, ob 17. uri slavnostna seja skupščine Združenja borcev in udeležencev NOB v sejni dvorani Občine Jesenice. V soboto, 1. avgusta, ob 15. uri spominska slovesnost na Obranci. Ob
17. uri promenadni koncert pihalnega orkestra in tovarniško srečanje občank in občanov na Kazinskem vrtu ob Česti železarjev.
Spomin žrtvam Storžiškega bataljona
Tržič - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Tržič s svojimi krajevnimi združenji, vljudno vabi na spominsko svečan ost - komemoracijo ob obletnici prvih žrtev borcev NOB s strani okupatorja. Spominu žrtvam Storžiškega bataljona bodo namenili kratek kulturni program. Srečanje bo 2. avgusta, ob 11. uri pod Storžičem. Ob 9. uri bo organiziran prevoz izpred avtobusne postaje v Tržiču.pogovor s koparjem;
Počitniške delavnice na Jesenicah
Jesenice - V Občinski knjižnici Jesenice so organizirali različne dejavnosti za popestritev počitniških dni mladih bralcev. Ustvarjali bodo vsak dan med 10. in 12. uro. Zaradi omejenega prostora in nakupa materiala otroke prosimo, da se čimprej prijavijo na otroškem oddelku knjižnice. Od 27. do 31. julija in od 10. do 14. avgusta bo slikanje na svilo. Od 3. do 7. avgusta, slikanje na steklo. In od 17. do 28. avgusta delavnica "pripravimo lutkovno igrico". Vse ostale informacije lahko dobite na otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice.
55. letnica preboja Prešernove čete
Žiri - Občinska organizacija ZB NOV Žiri in odbor Skupnosti borcev 7. SNOUB Franceta Prešerna vabita na spominsko svečanost ob 55. letnici preboja 2. bataljona brigade iz obkoljenega Žirovskega vrha, ki mu je pot odprla posebna juriška skupina. Svečanost bo 1. avgusta, ob 16. uri pri obeležju Sela ob Loški cesti. Proslava bo 1. avgusta, ob 16. uri na Selu pri Žireh. Vabljeni prebivalci Žirov in okolice, borci in aktivisti, še posebej pa borci, udeleženci bojev 3. avgusta 1943 v Žirovskem vrhu. Po proslavi, pa se bomo dobili na Kladju pri "Pivku" (kmečki turizem Jurca). 1
Ko zacvetijo lilije
Volčji Potok - Arboretum Volčji Potok vas do srede avgusta vabi, da kakšen počitniški dan preživite v Arboretumu, kjer bo zacvetelo 40 različnih sort lilij.
Pod Homanovo lipo 98
Škofja Loka - V petek, 31. julija, bo nastopila Tinkara Kovač s skupino. Poletni večeri etno, jazz in zabavne glasbe v starem mestnem jedru Škofje Loke. Začetek programa vsak večer ob 20.00 uri.
Špikovi dnevi
Gozd Martuljek - V okviru prireditev "Špikovi dnevi" bo v petek, 31. julija, ob 12. uri tekmovanje v hitrostnem - športnem plezanju na umetni steni; ob 15. uri turnir v malem nogometu; ob 18. uri Marjan Podržaj in streljanje z lokom za obiskovalce; ob 21. uri finale v hitrostnem - športnem plezanju; in ob 18. uri zabava z ansamblom Jevšek z
obilo dobro hrane in pijače do poznih ur. V soboto, 1. avgusta, ob 5. uri pohod na Špik (2472 m); ob 8. uri teniški turnir za posameznike; ob 8. uri turnir v hokeju na asfaltu; ob 10. uri turnir v odbojki na mivki, trojke; ob 12. uri tekmovanje v športnem plezanju za mlajše kategorije; ob 16. uri turnir v košarki, trojke; ob 17. uri preizkus spretnosti v športnem plezanju za obiskovalce pod strokovnim vodstvom; ob 17. uri lutkovna predstava za najmlajše obiskovalce; ob 18. uri Marjan Podržaj in streljanje z lokom; ob 18. uri ansambel Kristali, ter razglasitev rezultatov in podelitev nagrad najboljšim v športnih igrah. Informacije in prijave za športna tekmovanja v recepciji hotela Špik po telefonu: 880-120.
Prireditve v Bohinju
Bohinj - Občina Bohinj organizira "otroške delavnice" na temo kulturne dediščine. Danes v torek, 28. julija, od 16. do 20. ure. Zbor udeležencev bo pred Oplenovo hišo. Jutri v sredo, 29. julija, od 16. do 20. ure, zbor udeležencev bo pred Planšarskim muzejem. In v četrtek, 30. julija, od 16. do 20. ure, zbor udeležencev pa bo pred Muzejem Tomaža Godca. Jutri v sredo, 29. julija, vas hotel Jezero in Gledališče Bohinjska Bistrica vabita na hotelski vrt ob bazenu, kjer bodo ob 21. uri predstavili gledališko predstavo "Jest idiot". V četrtek, 30. julija, bo 3. koncert Glasbenega poletja Bohinj v cerkvi Sv. Martina v Srednji vasi, ob 20.30 uri. Nastopata violinist Tomaž Lorenz in kitarist Jerko Novak.
Jormak v Pliberku
Pliberk - Vsa gorenjska društva upokojencev oddelek za družbene dejavnosti občine Škofja Loka obvešča, da Društvo upokojencev prireja 6. srečanje upokojencev na sejmu v Pliberku, ki bo v soboto, 5. septembra, v šotoru SPD "Edinost". Srečanje se začne s povorko ob 12. uri. Društvo pliberških upokojencev je posebej za to pripravilo bogat srečelov. Srečanje se bo začelo pred otvoritvijo sejma. V šotoru SPD "Edinost", bo od 10. ure dalje kulturni spored, glasba, ples, humor, ev. kratki vložki posameznikov ali skupinic DU.
Poletne počitniške delavnice
Tržič - Vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure potekajo poletne počitniške delanice v knjižnici Dr. Toneta Pretnarja. Od 27. do 31. julija, bo potekla delavnica "gnetem, gnetem glino" z mentorico Barbaro Zupan Štemberger.
a. ---
Otvoritev v Škofji Loki
Škofja Loka - V Galreiji Ivana Groh Škofji Loki bo danes, v torek, 28. julija, <■ uri otvoritev razstave slik Aleša Noseta £
Razstava ilustracij
Bled - Galerija Trg Bled na Prešernovif""" poletih dneh vsak dan prijazno odpiraj^] ljubiteljem likovne umetnosti in tokrat razstavo ilustracij Marjance Jemec - K ki bo na ogled do 15. avgusta. Galerija |arT1 odprta od ponedeljka do petka od 9. *e "n , ure in od 14. do 17. ure.
Razstava barvnih fotograf
Radovljica - Fotografsko društvo Rad*' ca, prireja razstavo barvnih fotograf ""■«-temo "pokrajina", avtorja Draga Vogi1^1 člana fotografskega društva RadovJL^ Razstava je v galeriji pasaža v rad&A »7 graščini in bo na ogled do konca mAP, julija.
David Premrl razstavlja
Tržič - Slikar David Premrl, ki se predsjj v prostorih A banke v Tržiču z grafi] risbami in sliko na temo tihožitje s sar spada v mlajšo generacijo slovenskih! jev, ki ga odlikuje senzibilnost in imagi^ ter sposobnost za vrhunsko realiz^ Razstava bo na ogled do 15. avgusti ponedeljka do petka, od 8.00 do 11.00 J od 14.00 do 17.00 ure, ob sobotah PT 8.00 do 11.00 ure. Vljudno vabljeni!
Razstava Nataše Rozman]
Radovljica - Staro mestno jedro bo poletje obogatili tudi z likovno razstav Savnikovi hiši bodo v četrtek, 30. julij* 12. uri odprli razstavo del slikarke N* Rozman z Brezij. i .
Koncerti
Koncert planinske pesrnjj
Kranj - PD Kranj vas vabi na ko*1 planinske pesmi in poezije kvarteta W Zupan in povezovalke Slavi Bučan, y ^ jo, 2. avgusta, ob 11.30 uri pri Ledinah.
1»
II
Obvestila
Razstave
Nova razstava Galerije Bevisa
Bled - V četrtek, 30. julija, Galerija Bevisa v Hotelu Vila Bled odpira razstavo risb in tekstilnih reliefov akademske slikarke Mar-ike Danč - Roth. Slikarko bo predstavil prof. dr. Nace Šumi.
Tečaj varne hoje
Kranj - PD Kranj obvešča, da bo M »L avgusta od 10.00 ure dalje na Ledinah, 3* 1 varne hoje, uporaba derez in cepina I „ 1 kovna učna ura v organizaciji GRS Kra^^M
Krvodajalska akcija
Bled - Območno združenje Rdečega Radovljica, organizira krvodajalsko aK>0 f danes v torek, 28. julija in jutri v sreC^""~" julija, od 8. do 14. ure v Zdravstvene"1 0 1 na Bledu.
GOSTILNA     J$V4#mJc I RESTAVRACIJA
GALERIJA     "Pri Jožovcu" Begunje'
.PROGRAM NARODNO*ZABAVNIH VEČEROV*]
sreda, 29.7. ANSAMBEL ROBERTA ZUPANA 1 petek, 31.7. ANSAMBEL BORISA RAZPOTNlKt
INFORMACIJE IN REZERVACIJE PO TEL.: O64/733-402lli
OSMRTNICA
V globoki žalosti sporočamo, da je v 84. letu starosti sklenil svojo življenjsko pot
PAVEL PIRC
upokojeni pletarski mojster
Od pokojnika se bomo poslovili v četrtek, 30. julija 1998, na starološkem pokopališču. Žara pokojnika bo na njegovem domu od 12. ure v sredo, 29. julija 1998. Ura pogreba
bo objavljena naknadno.
Žalujoči: žena Marija, sinova Franci in Rajko i družinama
h
»dn 41.
ha
i. i
ZAHVALA
/Ve jokajte na mojem grobu, le k meni pristopite in večni mir mi zaželite.
V 63. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat
RAFAEL PUSTOVRH
iz Bodovelj
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem, sodelavcem podj^ 0r< Tehnik in Jelovica, podjetju Termo za izrečeno ustno in pisno sožalje, cvetje in sveče. Iskrtf4č hvala g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, ge. Tončki Križaj, pevcem, trobenta^ podjetju Akris za organizacijo. Se posebej se zahvaljujemo turistični agenciji Kompas za pomoč in prijaznost. Vsem imenovanim in neimenovam, ki ste ga pospremili na njegovi z*
poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ana, hči Sonja in sin Miha z družino, bratje in sestre z družino
t/**, 28. julija 1998
MALI OGLASI
»Mali oglasi
eta-
223-444
^fARTMA - PRIKOLICE
•iia^AR™A za 4 oz- 5 oseb v Vrsariu > Jam v avgustu in septembru. ©714-°|jMX)385-52-441-168_iM94
rflH5;TE^KE TOPLICE - vikend hišico v RadfPU' 0ddam- ®224-573, 041/719-graf
15549
3ra'!E^----■-
/ogrpHTMA na otoku Pagu - Novalja, za riovjo_seb. oddam. 13691-676 15570
Aparati stroji
*'l,CE okrogle za bale, VILICE za STROJ za uničevanje krompir-rafifc" cime, STROJ za pranje krompirja in sa<^,Ier TRANSPORTNI TRAK, prodam, ih SV NA d-0.o  ©328-238, 0609/652-
a9'^.____™~
PIZZERUA
GLAS
OGRAJUJETA
K«vlin|r=
PIHA Mi)
i k'"---
, KROŽNO ŽAGO s premično ■edaj^lisatti, ©327-067_15469
,rn   . ,am novo skobelno glavo širina 41 aJlar vrtalka, ugodno. ©738-155
jciiiiPr°dam skoraJ novo termoaku-
fJSKo «^46.009_15512
• SLf^ALMlK za seno Tajfun in <222S^. Naklo, 471-183 issi4
LOOC 4 nitni, namizni za računski stroj z izpisom.
15521
Mlni oTd-
darn >a nJJ°0J Gorenje, ugodno -^9 9000 SIT. ©323-682 15S57
nT etektrično gradbeno dvigalo. Ugovoru. Q558-733 15575
|j*o inpoceni
mm tlaki
-846, Mob.:0609/629-5I4
Material
plJS^^kov in borov OPAŽ ter Pdne različne dimenzije,
CJ"103        moznost dostave.
—13433
£o £|uh SMREKOV OPAŽ, 1. klasa «avai ^i- k|asa - 450 SIT. Možna SL®°63/753-291 ,4992
&c|arnT-----
fcv0 \!& RADIATOR za centralno x 60- Cena 11.000 SIT. ■^•Po 14. uri 15321
BOdnT i-
šir 0^rodam HARMONI VRATA ' ^'5, viš.2.40. O730-202
I*. 5iRV,S fOMOBILSKIH
SUŠNIH CEVI
^'CA, SP. BITMJE 22 064/311-965
PIJAKI in ŠTUDENTJE POZOR!
Gorenjski glas vam v nhr mesecu avgustu in sep-fu nudi možnost brezplač-hiA^ševania za PRODAJO Dt/ o UČBENI-d}%rnA-*voi °9/as nam lahko kf«11< a?'te PO telefonu 064/223-\t4or1Jr9a naPišete na dopisnico a %&He na naslov: Gorenjski ^ANj°isova 1> P-P- 24>
ISTITE PRILOŽNOST!
ELEKTRONIK d.o.o.
42«0 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUF J J Thl./fAx:064/881-910, 881-484
UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VyiDE0STRANEH IN MED PR0GRAM0MJ
Prodam 50 vreč IZOLIRNE VOLNE (Termo) po polovični ceni. ©332-163
15547
Prodam 50 m3 bukovih DRV, suhih in 30 kosov špirovcev 6 m dolgih. ©696-050
15561
Simbolično prodam CEMENTNO OPEKO. ©631-656 15567
VRATA notranja, stilna hrast 95x200, bojler 5 I nadelementni, prodam. ©742-
620 15576
OPAŽ, LADIJSKI POD, prodam. ©641-
207 15581
KUPIM
Odkupujemo SMREKOVO in BOROVO HLODOVINO. ©641-412 13432
Odkupujemo SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda , Poljšica pri Podnartu 6 ©731-615 14242
Kupim PRAŠIČA okoli 100 kg. Plačilo po 250 SIT. ©061/614-168 15477
Kupim stare pisalne stroje (1900-1930) in geodetske instrumente, teodolite in nivelirje. ©718-131 15539
Kupim KNJIGE za 1. letnik Srednje poklicne lesne šole. ©327-415 15545
Kupim knjige za tretji letnik zdravstvene šole. ©557-711 15568
Kupim rabljen TENIŠKI LOPAR za začetnika. ©246-715 15573
LOKALI
Prodamo KRANJ - nove proizvodne prostore, skupaj 650 m2, od tega 420 m2 v pritličju, KRANJ - poslovni prostor 50 m2, v pritličjuv mestnem jedru 11.3 mio SIT (120 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353,222-566 in fax 221-785 7596
Prodamo: nov gostinsko - turistični objekt v Preddvoru nad jezerom na parceli 1000 m2, za 23.5mio SIT (250 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_7598
Oddamo v Šenčurju - delavniške prostore 120 m2 po 940,00 SIT/m2, v bližini Kranja v pritličju objekta 180 m2 in 150 m2 v kleti za obrtno dejavnost. K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 7601
Oddamo v bližini Kranja bistro z možnostjo odkupa inventarja. K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-
785 7603
pri NEPREMIČNINE ^ASGARD
C. M. Tita 86, 4270 Jesenice
tel. :064 863 312 tel. in fax:064 863 292
POSLOVNE PROSTORE ODDAMO Krarij Center v bližini sodišča oddamo cca 100 m2/PR. za odvetniško ali zdravstveno dejavnost, KRANJ oddamo več poslovnih prostor za mirno dejavnost, KRANJ z okolico oddamo delavnico in skladišča. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-12311460
POSLOVNE PROSTORE PRODAMO KRANJ Kokrica prodamo trgovski lokal s skladiščem in parkirišči, cena po dogovoru. KRANJ strogi center trgovski lokal z izložbo na dobri lokaciji. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-
123 11461
„ TRGOVINA
Iff DOM
4209 ŽABNICA 68
mm hasiovza
HAKUP CRAOBiHECA MATERIALA
TeI.:311-545
Prodamo - v mestu Kranju prodamo 1.400 m2 posl. prostorov v več etažah, dostop na glavno ulico. K 3 KERN d.o.o.221-353, 222-566 in fax:221-785
12003___
Oddamo - v bližini Kranja oddamo živilsko trgovino. K 3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566in fax:221-785 12004
Prodamo v Tržiču - v trgovskem centru poslovni prostor 95 m2 za različne dejavnosti (trgovina zastopstvo, ipd), možen odkup tudi le polovico lokala, več možnosti za plačilo, v TRŽIČU v mestnem jedru trgovski lokal 78 m2, po ugodni ceni. K3 KERN d.0.0. ©221-353, 222-566 in fax:221-785 12006
Opremljeno GOSTIŠČE pri Bledu oddamo v najem. ©041/737-146 15247
Zelo ugodno prodam OPREMO ZA TEKSTILNO TRGOVINO. ©471-499
15415
PODHOM Oddamo SKLADIŠČNI PROSTOR 40 m2. ALPDOM 715-662
15529
RADOVLJICA prodamo ali damo v najem garažo in garažne bokse. ALPDOM, 715-662 15530
TRGOVINA KRANJ d.0.0.
V NAŠI TRGOVINI VAM NUDIMO:
' NAJNOVEJŠI PROGRAM ITALIJANSKE KERAMIKE * VSE VRSTE OBLOG
(sfenske, sfropne, fafne)
ZAKLJUČNE LETVE * SWBN0 POHIŠTVO, strešna okna VELUX
Delovni čas od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure
Mirka Vadnova 9. 4000 KRANJ tel.:064/241-076, 241-449, fax:064/241-512
RADOVLJICA prodamo ali damo v najem poslovni prostor velikosti 38 m2. ALPDOM 715-662 15531
V BOHINJU najamemo ali kupimo poslovni prostor do 30 m2 s tel. priključkom. ALPDOM 715-662 15533
GARAŽE prodamo zidano garažo v garažni hiši 11,69 m2 v z elektriko. Cena 937.500 SIT. ASGARD 863-312, GSM 041/673-048 15542
POSLOVNI PROSTORI LESCE center: oddamo v najem poslovne prostore (31m2+25 m2)v hiši, delno opremljeno, 1. nad., primerno za pisarno + pritličju 50 m2 za trgovino, cena 51.700 SIT/ mes. v prvem nads., cena 94.000 SIT7 mes., v pritličju. ODDAMO v najem posl. prostor 15m2, CK, tel., cena 23.500 SIT/ mes. + predpl. (250 DEM/mes.) ASGARD 863-312, GSM 041/673-04815544
MOTORNA KOLESA
Prodam PIAGGIO TYPHOON SORST I. 98 z alarmom za 350.000 SIT. ŠIPELJ, ZG.GORJE 7A 15564
OBVESTILA
Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA PRI SLAVKI v Podbrezjah zaprta do 10. avgusta. Prosimo za razumevanje in se priporočamo! 15476
Prosim, da se mi oglasi gospod, ki je bil v četrtek, 23.7.98 ob 8. uri pri banki na Bledu. ©720-223 is488
OTR. OPREMA
Ugodno prodam moderen otroški KOMBINIRAN VOZIČEK, star 4 mesece. ©061/814-876 15562
Prodam TRIP TRAP stolček, avtosedež in dva marela vozička. ©733-300 15577
PRIDELKI
SLAMO - balirano, pšenično, na njivi, možna dostava, prodam. ©062/764-386 in 041/678-386 13355
GLADIOLE: Na Lužah 22 a, vsak dan dobite po ugodni ceni zares lepo sveže rezano cvetje GLADIOL. ©431-016
14930
Prodam KUMARICE za vlaganje. Zalog, 421-672 15492
Prodam SEME mnogocvetne LJULKE, sorta tetraflorum. Pipanova 36, Šenčur,
©411-169 15550
Prodamo Kranja - na Primskovem starejšo kmečko hišo s hlevom na odlični lokaciji, na parceli 1230 m2, za 23,5 mio sit (250.000). KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 457
Prodamo: na Bledu VISOKOPRITLIČ-NO podkleteno HIŠO, do 3. GR, parcela 1200 m2, za 23.5 mio SIT (250 000 DEM), KORITNO pri Bledu - stanovanjsko HIŠO, parcela 976 m2. K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 460
NEPREMIČNINE
domplan kranj, d.d. kranj,bleiweisova 14 p.p.139, tel.064/268-700, fax:064/211-864
uprcMjanje in vzdrževanje stanovanj
Promet z nepremičninami
Odgovornost in strokovnost
zagotavljata zanesljivost in uspeh
POSESTI
Prodamo KRANJ - na Primskovem 35 let staro pritlično stanovanjsko hišo z izdelano mansardo na parceli 700 m2, s CK, za 23,0 mio sit( 245.000 DEM), KRANJ ob glavni cesti obnovljeno hišo s trgovino v pritličju za 32,0 mio SIJ (340000 DEM). K3 KERN d.0.0. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 450
Prodamo SUHA_ proo>mo hišo v II gr. fazi za 20,6 mio SIT (222.000DEM), v BITNJAH - lepo vzdrževano visoko pritlično podkletno hišo na mirni lokaciji, parcela je 650 m2, cena 33,0 mio SIT (350.000 DEM). K3 KERN d.0.0. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 451
Prodamo KRANJ (Stražišče) - 1/3 stanovanjske hiše z urejenim stanovanjem 80 m2 v nadstropju, 80 m2 neizdelanega podstrešja, 20 m2 kleti in pripadajočim vrtom za 13,6 mio SIT (145.000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 452
Verjemite ali ne...
RADIO OGNJIŠČE
Planina
Krvavec Tinjan Kuni Ajdovščina l<?4.f   *>U    IOf.0 01.2
PIA NEPREMIČNINE
Nudimo vam:
Tacenska 95,1000 Ljubljana, tel./fax: 061 152 25 05
• vse storitve pri prodaji, najemu, oddaji in nakupu vseh vrst nepremičnin
• sestavo pogodb in zemljiško-knjižnih predlogov
• izdelavo lokacijske dokumentcije
• 3D projektiranje vseh vrst objektov
• svetovanje pri opremi stanovanja ali lokala
• gradnje
• športni marketing
Za vse te in druge informacije nas lahko pokličete vsak delovni dan od 9.00 do 18.00 ure, ob sobotah pa od 8.00 do 12.00 ure na telefonske številke v: Ljubljani, Tacenska 95, tel.: 061/152 22 74, 152 2284; Kranjski Gori, inf. pisarna, tel.: 064/883-637; Škofji Loki, Kapucinski trg 7, tel./fax: 064/622-318; Radovljici, Gorenjska c. 25, tel.: 064/212-719, 0609/614-133; Kranju, Koroška c. 45, tel./fax: 064/212-719, 041/674-083; Tržiču, Trg svobode 19, tel.: 064/561-109, 0609/614-133; Jesenicah, Titova 53/B, tel.: 064/863-145, 041/722-632
FITNESS CENTER
NA BRDU PRI KRANJU
Prodamo Kranj - v bližini Kranja -starejšo hišo, potrebno prenove na parceli 800 m2 za 20.6 mio SIT (220 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785_1669
Prodamo Kranj - 30 let staro HIŠO z delavnico v kleti, parcela 570 m2, dve garaži ločeno za 31.0 mio SIT (330 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 2»1-785 4215
PRODAMO - Kranj - dvostanovanjsko HIŠO, primerno tudi za poslovno dejavnost za 21.1 mio SIT (225 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 7593
WILFAN
Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260
Prodamo na Bledu visokopritlično podkleteno hišo 9x 11,5 m z delavnico 6x8 m, parcela 1.150 m2 za 18,7 mio SIT (200.000 DEM). K 3 KERN, 221-353, 222-566_/bos
PRODAMO: stavbno zemljišče Cerkljanska dobrava 2.500 m2, možno deliti na več parcel, stavbno zemljišče 1832 m2 v PODLJUBELJU za 8,9 mio SIT (95.000 DEM), v okolici Tržiča zazidljivo parcelo 2.400 m2. K3 KERN, 221-353, 222-566 in fax:221-785 si98
Prodamo - Štiška vas pod Krvavcem, staro kmečko HIŠO z možnostjo nadomestne gradnje, parcela 3.5 ha, z lepim razgledom in dostopom po asfaltu, cena 14,4 mio SIT (154 000 DEM). K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 essi
GOLDI d.o.o.
PREDDVOR
tel.: 451-129 ♦OGRAJE - kovane *MREŽE - PROTIVLOMNE *K0VANI SVEČNIKI
FITNESS
FIT KID'S (otroška aerobika) TELOVADBA ZA NOSEČNICE
M
^SOLARIJ ERG0LINE
S 27. 6. POLETNI DELOVNI CAS pon. - pet.: 9. -13. in 17. - 22.30 sob., ned. in prazniki: 17. - 21.
Prodamo STRAŽIŠČE -novejšo hišo s prizidano garažo, percela 500 m2, lokacijsko primerna za poslovno dejavnost. K3 KERN d.o.O., ©222-566, 221-353 in fax 221-785 9734
Prodamo : KRANJ - v smeri PUNGAR-TA pritličje hiše 118 m2, mansarda 95m2 in kletni prostor 50 m2, primerno za poslovno dej. za 24,0 mio SIT (260.000 DEM). K3 KERN d.0.0. ©221-353, 222-566, fax:221-785 10545
HIŠE PRODAMO PREDDVOR novejšo dvostanovanjsko hišo na parceli cca 1400 m2, KRANJ v mirnem okolju manjšo visokopritlično hišo z vrtom, 16 mio SIT, KRANJ Naklo poslovno stanovanjska hiša (16x9 m2) na parceli 1790 m2, ločen objekt z garažami in dvosobnim stanovanjem,. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11453
KRANJ Center mestno jedro poslovno stanovanjska hiša in manjši trgovski lokal z dovoljenji za dozidavo, 23 mio SIT. KRANJ CENTER mestno jedro večjo poslovno stan. vilo z garažami in parkirišči,93 mio SIT, DUPLJE novejšo večjo hišo ob zelenm pasu, (3x120 m2) na parceli 550 m2, 28 mio SIT, BLED okolica večjo hišo z vrtom, 250 m2 bivalne površine, primerne za turizem, 31,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11454
BLED novejšo hišo brez vrta + poslovni prostori, 51 mio SIT, KRANJSKA GORA samostojno hišo z zelenico in lepim razgledom, možna preureditev v več apartmajev, 32 mio SIT, MOJSTRANA Dovje enodružinska hišica z vrtom in lepim razgledom, 15 mio SIT, BEGUNJE hiša v izgradnji (temelji) na lepi mirni lokaciji, 10,5 mio SIT, LESCE nova hiša (delno nedokončana) 10 x9 m na parceli 420 m2, 27,5 mio SIT, RADOVLJICA dvostanovanjska hiša z manjšo zelenico in parkirnimi prostori, primerna za poslovno dejavnost, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-
123 11455
VODICE dvostanovanjska hiša + 2 garaži na parceli cca 900 m2, 47 mio ŠIT, SP. Gorje pri Bledu starejšo hišo na parceli 946 m2 ob gozdu, cca 9,5 mio SIT, BOHINJ Jereka, pritlično hišo z vrtom in lepim razgledom, 14 mio SIT, PREDOSLJE hišo v izgradnji z delavnico na parceli 500 m2, LJUBLJANA Dravlje nadstandardno atrijsko hišo, 340 m2 bivalne površine + atrij. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123H456
HIŠE KUPIMO KRANJ z okolico takoj I jpimo vrstno hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 11457
PARCELE PRODAMO GRADBENE RADOVLJICA 3 zazidljive parcele po 700 m2 z lok. dok., CERKLJE okolica cca 600 m2 ob zelenem pasu, 7500 SIT/ m2, HRAŠE sončno parcelo z lok. dokumentacijo, 7400 SIT/m2, BRITOF lepo parcelo ob cesti, cca 700 m2 z lok. dok., ŠENTURŠKA GORA, APNO, SV.LENART več zazidljivih vikend parcel po ugodnih cenah, MAČE pri Preddvoru zaz. parcelo ob gozdu, cca 400 m2, KRANJ okolica na robu vasi zaz. parcelo 1000m2 ali več.DOM NEPREMIČNINE,22-33-00,0609/650-
123 11458
PARCELE KUPIMO KRANJ okolica do 15 km, kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce, PARCELE KUPIMO Gorenjska kupimo manjšo vikend parcelo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 11459
Prodamo Radovljica : na odlični lokaciji hišo na parceli 1.100 m2, cena 26.0 mio SIT (280.000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax:221-785
11504
Prodamo Kranjska gora - novo vrstno hišo. K3 KERN d.0.0. ©221-353, 222-566 in fax:221-785 11505
Prodamo- zazidljivo parcelo 550 m2 v Šmartnem pod Šmarno goro, cena 8,8 mio SIT (95.000 DEM). K3 KERN d.o.o, ©221-353, 222-566 in fax 221-785
12009
ŽIROVNICA
PIAUA 1AGUNAI
POČITNICE V POREČU 50 NEKAJ POSEBNEGA, 50 DOŽIVETJE!
Posebej pa Vas želimo informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 22. 8. 1998.
Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 89.- DEM! Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centra Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne,
športni centri, marketi in še marsikaj. Pričakujejo Vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna Istra, Laguna Gran Vista, Laguna Park,
Plavi in Zorna s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami. Cene polpenziona po osebi na dan že od 65.- DEM! V hotelih B kateg.: Delfinu, Galebu so cene polpenziona po osebi dnevno manjše od lanskih: že do 55.- DEM!
V vseh hotelih so Vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostrežne bife restavracije!
POLEG V5EGA NUDIMO ZNATNE P0PU5TE ZA OTROKEI
Turistična taksa je 2,20 DEM po osebi na dan! Otroci do 12 let je ne plačajo, od 12 -18 let pa samo 50%!
INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI PLAVA LAGUNA, POREČ
TV-VIDEO-AUDIO-HI-FI
ZASTOPSTVO IN PRODAJA
UGODNA PONUDBA ZA KONEC ŠOLSKEGA LETA NA 6 ČEKOV BREZ OBRESTI 6 X   2.000 SIT
PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ
IZPOSOJA SONY VIDEO KAMERE
CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064 222-055
Prodamo KRANJ- v bližini železniške postaje, poslovno stavbo površine 150 m2 + klet -t podstreha, parcela 200 m2, cena 33,0 mio SIT (350.000 DEM). K3 KERN d.o.o ©221-353, 222-566 in fax
221- 785 12198
POSESTI KRANJ Stražišče prodamo dvostanovanjsko hišo z večjimi garažami in manjšo delavnico, na parceli 580 m2, cca 30 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221-
673 12276
PARCELE PRODAMO KRIŽE okolica lepo zaz. parcelo cca 2000 m2, elek. , voda v bližini. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123, 221-673 12277
PRODAMO: v bližini Kranja ZAZIDLJIVO PARCELO 1200 m2 na sončni legi. K3 KERN d.0.0., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 12773
HIŠE PRODAMO KRANJ Primskovo dvostanovanjsko visoko priti, hišo -dvojček z vrtom (20 let), 23,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/
650-123 13639
PRODAMO : v bližini Kranja starejšo kmečko hišo z gosp. poslopjem na parceli 561 m2 in kmet. zemljiščem 1644 m2, skupaj 2205 m2 za 21,0 mio SIT (225.000 DEM). K 3 KERN, 221-353,
222- 566 in fax:221-785 14038
PRODAMO : KRANJ - 3 km iz Kranja prodamo pritličje hiše v izmeri 62 m2 in klet 20 m2 za 9,0 mio SIT (95.000 DEM), k hiši spada več vrta s sadovnjakom. K 3 KERN d.o.o. 221-353, 222-566 in fax:221-785 14039
Prodamo v bližini KRANJA - podkleteno visoko pritlično hišo, 9,80 x 11,80 m staro 10 let, na parceli 600 m2, cena je 35,0 mio SIT (370.000 DEM). K 3 KERN d.o.o ©221-353, 222-566 in fax:221-785 14114
HIŠE ODDAMO: BLED (400 m od jezera), novo HIŠO z vrtom, 120 m2 biv. površine, CK, tel., 141 000 SIT/mes, varščina. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00, 0609/650-123 14435
PARCELE PRODAMO - Kranj okolica, večjo ZAZIDLJIVO komunalno urejeno parcelo za poslovno gradnjo. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00, 0609/
650-123 14436
Prodamo KRANJ (Cerklje) - stanovanjsko pritlično hišo z izdelano mansardo, parcela ima 620 m2, stara 10 let za 36,7 mio SIT (390.000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax:221-785
14450
Prodamo RADOVLJICA - obnovljeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem na parceli 1.300 m2 za 27,0 mio SIT (290.000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax:221-785 14634
Prodamo STARI VRH (Šk. Loka) -brunarico v bližini smučišča 8 x 7 m, parcela 400 m2 za 10,4 mio SIT (110.000 DEM). K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax:221-785
14635
KRANJ Bitnje - prodamo lepo, zazidljivo parcelo v mirnem urbanem okolju, cca. 860 m2. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00, 0609/650-123 14674
Prodamo KRANJ- stavbno parcelo 1.040 m2 z vsemi priključki za 13,1 mio SIT (140.000 DEM), PODBREZJE zazidljivo parcelo 1.430 m2, za ugodno ceno 6,1 mio SIT (65.000 DEM). K3 KERN d.o.o ©221-353, 222-566 in fax:221-785 15047
RADOVLJICA hiša dvojček z vrtom, cca 140 m2 bivalne površine, CTV, 2 balkona, CK na parceli cca 500 m2, 20,6 mio SIT; KRANJ STRAŽIŠČE podkletena enonadstropna hiša dvojček, 9,5 x10,5 m, 10 let, možnost izdelave mansarde, na parceli 5 44 m2, biv.površine, 180 m2, možnost menjave za 3 ss z atrijem, z doplačilom, 37,5 mio SIT. RADOVLJICA Nova vas zazidljivo parcelo 900 m2 ali 2x450 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 22-16-73, 0609/650-123 15198
TRŽIČ okolica, popolnoma prenovljena hiša v mirnem okolju, parcela 1728 m2, CK, telefon, cena 22.000 SIT. ©315-600 PIANOVA 15499
BREG pri Žirovnici prodamo zazidljive parcele. ALPDOM 715-662 15534
ZGOŠA prodamo zazidljivo parcelo 626 m2. ALPDOM 715-662 15535
Na območju Gorenjske iščemo zazidljive parcele 500-1000m2. ALPDOM 715-
662 15536
HIŠE PRODAMO JESENICE starejša hiša 300 m2, 1000 m2 parcele, potrebna adaptacije, PLANINA POD GOLICO zidan vikend 94 rn2, parcela 743 m2, lep pogled. KRANJSKA GORA center 1/ 2 hiše 90 m2 bivalne površine, parcela cca 520 m2, vrt, RATEČE dvostanov. hiša 187 m2, parcela 400 m2, cena 10.300.000 SIT, PODKOREN 2/3 hiše 140 m2 zidana garaža, CK, 1280 m2 parcela, GOZD MARTULJEK prodamo st. hišo 125,5 m2 upor.površine, parcela 624 m2, CK, opremljena, velika terasa, pogled na Špik. NAKLO prodamo posl. st. stavbi cca 460 m2 upor. površine na parceli 1791 m2, opremljeni, tri garaže, primerni za obrt, zdr. dejavnost, atelje, cena po dogovoru. ASGAR 863-312, GSM 041/673-048 15540
PARCELE prodamo: BL.DOBRAVA 2164 m2 zazidljiva za 5.360.000 SIT, BREZOVICA pri Podnartu zazidljiva 1200 m2 ali 2x600 m2, 3.300 SIT/m2, RATEČE 2000 m2 ali 2x1000 m2, kom. neurejena, v postopku zazidalnega načrta. DOVJE zazidljiva parcela z gradbenim dovoljenjem, 1036 m2, kom. urejena, DOVJE KAMNE zazidljiva, 780 m2 za 6.110.000 SIT. asgard 863-312, gsm 041/673-048 15543
MJGflNTfiR
MM d Bratov Praprotnik 10, NAKLO ■LJ Tel./fax;064/471-O35 PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER ^sd^^-AVTOMOBILSKIH BLAŽ.LCEV WMONROE
Prodamo KRANJ ( na Primskovem) starejšo hišo na prometni lokaciji s parcelo 800 m2, primerno za poslovno dejavnost, cena 32,9 mio SIT(350.000DEM). K 3 KERN.221-353, 222-566, fax 221-785 15552
ANDREJ nad Zminecm, prodamo VIKEND na parceli 3102 m2. PIA 622-318,623-117 15602
ZMINEC, prodamo zazidljivo parcelo 1065 m2 z gradbenim dovoljenjem. PIA 622-318,623-117 15603
ŠKOFJA LOKA - Podlubnik, prodamo končno vrstno hišo, 160 m2, parcele 503 m2. PIA 622-318, 623-117 15604
PRIREDITVE
NARODNO - ZABAVNI TRIO vam popestri večer z dobro glasbo, troglasnim petjem in humorjem. ©312-327
14294
DUO BON BON s pevko Martino narodnozabavna , novejša glasba, oh-ceti, obletnice, veselice. ©561-566
15578
NARODNO-ZABAVNI DUO igra na ohcetih, obletnicah, piknikih, izletih. Imava program. ©731-015 15579
POZNANSTVA
Sem vdova, stara 63 let. Želim spoznati mirnega nealkoholika, da ima hišo in vrt. Ločeni so izključeni. Šifra: POŠTENJE
15519__ _
RAZNO PRODAM
Prodam VRTNO KLOP iz letev in razžagana drva. ©641-297_15471
Prodam suhe HRASTOVE PLOHE in BUKOVA DRVA. ©461-374, zvečer
15474
Prodam KOZOLEC leseni stebri in ŽAGAN LES, različnih dimenzij. ©401-
527 15479
Prodam otroške ROLARJE št. 34 za 2000 SIT. ©730-232 15566
STORITVE
Prodam suha razžagana BUKOVA DRVA. ©725-563_ 15618
Ugodno prodam KUHINJSKI BOJLER 10 I Gorenje in nove pocinkane sode 200 I. ©431-759 15551
V najem oddam GARAŽO in prodam vprežni GUMI VOZ. ©241-462 15553
Ugodno prodam kvalitetno domače ŽGANJE ter 100 I kovinski SOD. ©223-446 15558
ŠPORT
Ugodno prodam SURF DESKO Mistral Tarifa 3.30 m, 1 jadro 6.0 m2 Miskal, 1 jadro 5.0 m2 Gaaska 2 loka. ©715-528
Asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkop in odvoz. Prevzem kompletnih zidanih del, novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela ter fasade. Gradbeni ing., d.0.0., Kamnik
061/817-285, GSM 041/643-529
GRADBENIŠTVO S-BOR
d.0.0.
asfaltiranje, tlakovanje, zidarska dela komplet objektov ali adaptacij, izdelava strojnih estrihov.
Tel.: 061/813-870, 041/667-076
INOX DIMNIKI - imate madeže, rosenje na fasadi ali v stanovanju? Opravljamo VRTANJE, INSTALACIJO DIMNIKOV, tudi novogradenj. Informacije in naročila: INOX ©0609/645-581 7129
TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 041/628-616 7677
SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. ©242-037 in 041/691-221 7768
SERVIS TV, VIDEO, GLASBENIH STOLPOV IN VIDEO KAMER vseh proizvajalcev. Jože Čujič, Smledniška 80, Kranj, odprto od 9.-12. in od 14.-17. ure, ©324-698 ali na terenu 0609/63-63-60. Pridemo tudi na dom! 8361
ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE - lahko naročite na ©211-418 ali 714-519 9120
Sprejemamo naročila za notranje omete in ostala gradbena dela. ©862-326, vsak dan od 18 - 22h 13721
PROGRAM: VSAK DAN OD 19.00 DO 23.00 OB NEDELJAH OD 9.00 DO 23.00
NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE ! ZATO NAROČITE !
Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo,
tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj....
UGODNE CENE OBJAVE !
TV, VIDEO, STOLP, VIDEOKAMERO in ostalo vam popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2 (kino Center), Kranj ©222-004 13772
ELEKTROINŠTALACIJE EPNEZ S.P. izvajam vse vrste elektroinštalacij. ©311-530 in 041/73-59-49 13798
Vsa manjša GRADBENA In KERAMI-ČARSKA DELA vam opravimo kvalitetno in po ugodnih cenah! Za vse dodatne informacije ©228-308 14141
OBDELAVA MANSARD, PREDELNIH STEN KNAUF, MONTAŽA SPUŠČENIH ARMSTRONG STROPOV. ©491-425
14177
TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOV ter PRALNIH PLOŠČ. ©064/ 326-819 ali 041/711-842 14348
OLJNE GORILNIKE, AVTOMATIKO -tudi za sončne bojlerje - servisiramo, montiramo, z garancijo, izmerimo izkoristek peči. BETA - S d.0.0., ©/fax 874-059, GSM 041/704-851 14498
OBREZOVANJE ŽIVE MEJE in OBLIKOVANJE, razna VRTNARSKA DELA. ©714-282 14724
SELITVE, razni PREVOZI - do 2 t po zelo ugodni ceni! ©471-762 14946
STROJNI TLAKI -ESTRIHI
M.0609 6Z5 474 061 S\Z 608
LAMELNE in PLISE ZAVESE, ROLOJE, MARKIZE in SCREENE VAM IZDELAMO in MONTIRAMO. ROLETARSTVO NO-GRAŠEK ©061/651-247 15013
ČIŠČENJE - sedežnih garnitur, jogijev, talnih oblog, obnova namazov. LESKET ©211-338 15051
ČE VAM ZAMRZOVALNA SKRINJA PUŠČA VODO, POKLIČITE ©332-053
15052
Popravilo vseh vrst TV APARATOV TV GORENJE TUDI NA DOMU. ©331-199
ZIDARSTVO IN FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela, notranji ometi z materialom ali brez. ©227-031 po 20.
Uri 15222
Izdelava predelnih sten, mansard in spuščenih stropov Knauf, Rigips.č MARENK, s.p. 041/747-022, 064/715-
640 15406
Krovstvo, tesarstvo, prekrivanje in samacija streh. ©041/733-578 15484
Ali potrebujete prevoz tovora ali se selite? KOMBI PREVOZI po najnižjih cenah. ©621-609, 041/718-895 15509
IZDELAVA MANSARD Knauf - polaganje laminatov, montaža strešnih oken Velux. ©686-055 15538
SERVIS in POPRAVILA in PRODAJA rabljenih pralnih strojev. ©332-350, 325-9 1 7 15605
STANOVANJA
BEGUNJE: prodamo zelo lepo 3 ss v novejšem bloklu, v izmeri 80 m2, III. nadstropje, velik balkon, vsi priključki, garažni nadstrešek, mirna in čudovita lokacija. Cena po dogovoru. GS-5 STANIČ, k.d., tel/fax: 064/715-009, 362-866, mobitel: 0609/653-790
PRODAMO: KRANJ - na Savski cesti 1.5SS 39m2 v nads., brez CK, cena 5,2 mio SIT /55.000 DEM), 1 ss 39 m2 na Planini v 3. nadstropju na Planini, za 7.0 mio SIT (76.000 DEM), 3 SS 62.70 m2 v
1. nads. na Zlatem polju za 8.4 mio SIT (90.000 DEM). K3 KERN , 221-353, 222-566, FAX 221-785 439
Prodamo Kranj na Planini novejši blok v
2. nadstro. 2,5 ss 77 rr>2, zamenjamo tudi za manjše stanovanje z doplačilom, KRANJ 2,5 ss 55 m2 na Planini v 6. nadstro. za 8,4 mio SIT (90.000 DEM). K3 221-353, 222-566 in fax 221-785 442
JESENICE manjše dvosobno stanovanje, 46 m2, prodamo za 4.347.000 sit (46.000 DEM). POSING 064 863 150
JAVORNIK dvosobno stanovanje, 55 m2, v hiši in 61 m2, v bloku prodamo ugodno POSING 064 863 977
BLED V ALPSKIH BLOKIH enosobno za 7.050.000 sit (75.000 DEM) in na DOBAH dvosobno komfortno za 9.212.000 sit (98.000 DEM) PRODAMO. POSING 064 863 977
RADOVLJICA v centru, na Prešernovi oddamo lepo, novejše, neopremljeno, dvosobno stanovanje za 37.800 sit (400 DEM)/mes., predplačilo. POSING 064 863 150_
JESENICE OKOLICA KUPIMO ENOSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO! TEL.: 064 863 977
KRANJ ZlATO POLJE prodamo enosobno stanovanje, 35 m2, ohranjeno, v pritličju, za 6.520.500 sit (69.000 dem). POSING 064 222 076
KRANJ PLANINA I prodamo enosobno stanovanje, 40 m2, II. nad., vsi priključki, balkon, takoj vseljivo, za 6.520.000 sit (69.000 DEM). POSING 064 224 210
KRANJ PLANINA I prodamo komfortno dvosobno stanovanje, 63 m2, II. nad., TAKOJ VSELJIVO za 9.490.000 sit (98.000 DEM). POSING 064 224 210
KRANJ PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje, 64 m2, nizek blok, komfortno, TAKOJ VSELJIVO, za 9.021.000 sit (97.000 DEM). POSING 064 222 076
ŽELEZNIKI prodamo trisobno stanovanje, 70 m2, vsi priključki, za 7.087.000 SIT (75.000 DEM). POSING 064 224 210
KRANJ PLANINA I prodamo štirisobno stanovanje ( 2+2 ), 89 m2, KOMFORTNO, dva balkona, takoj vseljivo, za 12.757.000 sit ( 135.000 DEM ). POS-ING 064 222 076_
NA PODROČJU KRANJA. ŠKOFJE LOKE, MEDVOD NUJNO IŠČEMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI, ZA ZNANE KUPCEi POSING 064 227 202
KRANJSKA GORA: prodamo več novih apartmajev. Informacije v naši agenciji. GS 5 STANIČ k.d., tel7fax: 064/715-009, 362-866 mobitel: 0609/653-790
KRANJSKA GORA: prodamo dvosobno stanovanje.v bloku, l.nadstropje.v izmeri 53,5 m2, vsi priključki, telefon, lepa sončna lega, zastekljen balkon-pogled na Vršič. Cena zelo ugodna. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009, 362-866 mobitel: 0609/653-790
BLED ALPSKI BLOK: prodamo enosobno stanovanje v pritličju, zelo lepo ohranjeno, primerno tudi za vikend. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel7fax: 064/715-009, 362-866 mobitel: 0609/653-790
LESCE:prodamo enosobno stanovanje v izmeri 33 m2, pritličje, svoj vhod, na zelo lepi in mirni lokaciji. Cena: po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009, 362-866 mobitel: 0609/ 653-790
RADOVLJICA CANKARJEVA: prodamo dvosobno stanovanje, z vsemi priključki II. nadstropje, zelo lepo ohranjeno. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/ 715-009, 362-866 mobitel: 0609/653-790
BEGUNJE: prodamo zelo lepo trosobno stanovanje v novejšem bloku, v izmeri 80m2, III. nadstopje, velik balkon, vsi priključki, garažni nadstrešek, mirna in čudovita lokacija. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel./fax: 064/715-009, 362-866 mobitel: 0609/653-790
JESENICE-PLAVŽ-JAVORNIK prodamo več stanovanj, različnih velikosti, cene so zelo ugodne.GS 5 STANIČ k.d., tel./ fax: 064/715-009,362-866 mobitel: 0609/653-790
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.0.0., Nova vas 17, Radovljica
tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107
Rod,
Jejše, j! loči
ANJ flučk PNIN
POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ
vsak dan od 7. do 15. ure tel.: 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798
KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve
tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064
POGREBNIK Dvorje
tel.: 421-424, 0609/614-528
KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA
telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega telefonski številki 743-997 ali 733-412.
KRANJ IN OKOLICA: GARSONJERE, ENO- DVO-TRO SOBNA STANOVANJA prodamo. Informacijo dobite: GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790
KRANJ-PLANINA I.: prodamo enosobno stanovanje 40 m2, II. nadstropje, balkon, vsi priključki, na ugodni lokaciji. Cena: zelo ugodna. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790KRANJ ZOISOVA: prodamo trisobno stanovanje, 72 m2, ugodna lokacija. Cena zelo ugodna. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790
KRANJ-ZLATO POLJE: prodamo enosobno stanovanje v visokem pritličju, v izmeri 37,10 m2, zastekljen balkon, vsi priključki. Cena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/362-867, mobi-tel: 0609/653-790_
KRANJ- PLANINA L: prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, v uzmeri 55 m2, VI. nadstr., zelo lepo ohranjeno, velik sončen balkon.vsi priključki. Cena ugodna. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/ 362-867, mobitel: 0609/653-790
KRANJ: planina II. prodamo trosobno stanovanje, VI. nadstropje, 80 m2, zastekljen balkon, vsi priključki. Cena:po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653 790
KRANJ-PLANINA III.: prodamo trosobno stanovanje, 95m2, atrijsko, lasten vhod, veliko vrta, vsi priključki. Čena po dogovoru. GS 5 STANIČ k.d., tet.: 064/ 362-867, mobitel: 0609/653-790
TRŽIČ-DETEUICA: prodano popolnoma renovirano enosobno stanovanje, vsi priključki, zastekljen balkon, 40 m2. Cena ugodna. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/653-790
TRŽIČ-PRISTAVA: Prodamo trisobno meščansko stanovanje v stanovanjski hiši, I. nadstropje, v izmeri 84 m2, na izredno sončni legi, telefon. Cena 8,134.500,00 SIT. GS 5 STANIČ k.d., tel.: 064/362-867, mobitel: 0609/ 653-790
PRODAMO KRANJ: 3 ss 83 m2, na Planini v 11. nadstr. za 11.8 mio SIT (126 000 DEM), pri vodovodnem stolpu 3.5 SS v mansardi prodamo za 9,2 mio SIT (98.000 DEM). K3 KERN, 221-353, 222-566 in fax:221-785 446
Prodamo: Kranj prenovljeno 3 SS 89 m2 v 3. nads. za 14,0 mio SIT (150.000 DEM), Kranj Šorlijevo naselje 2,5 SS 67 m 2, v pritličju, za 10,8 mio SIT (115.000 DEM). K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 447
Oddamo stanovanja: več najemniških stanovanj v KRANJU, ZAPUŽAH, BLEDU in TRŽIČU.K3 KERN d.o.o., ©221-353, 222-566 in fax 221-785 629
Prodamo Kranj: cenejše 3SS 62.7 m2, na Zlatem polju, 1. nadstropje, brez CK za 8,4 mio SIT (90.000 DEM), 3 ss 78 m2 na Planini v 8. nadstropju za 10,8 mio SIT (115.000 DEM ), 1 ss 50 m2 n 1. nads. menjamo za 2 SS z doplačilom. K3 KERN d.o.o. ©221-353, 222-566 in fax 221-785 1667
Prodamo : KRANJ - na ML . SS 74 m2 v 1. nads. s CK za lil SIT ( 140.000 DEM) . K3 KERN V ©221-353, 222-566, fax:221 -J^^ak
KRANJ PLANINA I garsonjera, 23jSoi CK, tel. 4,9 mio SIT, LESCE 1 ss n°<90 53 m2 + 8 m2, vsi priklj., Opr«J»JJ] lepo, 8,9 mio SIT. DOM NEP^Rj* NINE, 22-33-00, 0609/650-123___ffl
kranj Planina I 2 ss, 63,30 ^2f^". prlklj., 9,2 mio 511, rauuvlJIoA ^ m2/IV. balk. CK, opremljeno, 8,5^. 3rj KRANJ Planina 2 ss, 56 m?/pr.. v$ttr& balkon, novejše, 13,3 mio S" ■ p ze Planina I, 2 ss, 60 m2/VI, ^Jte.rj zastkl. balkon, 9,4 mio SM. Planina III, 2,5 ss, 75,3 m2A/,j£>^
balkon, 11,6 mio SIT, KRANJP'^od priključki
12,6 mio SIT. DOM NEPREN-- i (1 22-33-00,0609/650-123
prikyuč^i,^|J,
KRANJ STRUŽEVO 58 m2 V^. garaža, vrt, terasa, 8,4 mio SIT <*Ta, Vodovodni stolp, 3 ss, 74n JKa balkon, 10,2 mio SIT, KRANJ '^"er va ul., 3 ss/lll, 73,80 m2, obnovljf^ir,?; plin, 11,6 mio SIT, KRANJ PLA1
s + 2kab., 95,41 m2/pr., 2 x #73 priključki, 14,2 mio SIT. DOM JBfc* MIČNINE, 22-33-00, 0609/650^/^N
STANOVANJA NAJAMEMO K/flkor okolico nujno najamemo 1 ss a''ac^N podjetnika (2 osebi). DOM NEP^<, b; NINE, 22-33-00, 0609/650- 123>\K
Prodamo : Kranj - 2 SS 66 m2 na P!^cir nadstropju na Planini za 10,2 mio Sn Km DEM), 2 SS 55 m2 na Planini v 5. nads. 9. i SIT (90.000 DEM) 2 SS 63 m2 na P1ani%| f>> za 10,0 mio SIT (98.000 DEM). K 3 ,fPd;
STANOVANJA Zlato polje novo 3 ss, 86,34
•221-353, 222-566 in fax:221-785
---KfW(j|
PRODAMO: W
SIT, DOM NEPREMIČNINE, 0609/650-123, 221-673
mo 2 ss manjše »w'wj7 ii stolp, Zlato polJe>.»:<^ NEPREMIČNINE,
<0F
STANOVANJA PRODAMO U^ffi^ Koseze 1,5 ss/l., terasasti bl PL,,, priklj., 14 mio SIT/150.000 DE^ii^ NEPREMIČNINE, 22-33-00, ^ W£ 0609/650-123 ____Aid
KRANJ takoj kupimo 2 ss manjše st^-*^' pritličju- Vodovodni: nas. Center. DOM
0609/650-123___^, v
PRODAMO- KRANJ manasar^&fn novanje 94 m2 in vrtom 45m2, čf*>-olje za 11,3 mio SIT (120.000 D^j-E KERN, 221-353, 222-566 in fa^^N
-!-■--
GOZD MARTULJEK - v noverTj,'"-
prodamo počitniški apartman teraso 18 m2 in parkirnim P(°„< Inf. na K3 KERN 221-353. 22<* fax:221-785_.
NAJAMEM 3 ss STANOVANJ^ vikend ali manjšo hišo na P Kranja ali bližnje okolice, za dobo. ©226-459, 041/746-39»
BLED : prodamo 1 garsonjero *' blokih v 4. nadstropju z balkon« ^ telefon, prenovljeno. K 3 KEH' 'Apj, 353, 222-566 in fax:221-785 K.
*8t
____--^so.
ZA GORENJI IN GORENJ*'
UR DOBRE GLASBE
flffl
KABELSKA TV
KAMNIK - DOMŽALE Maistrova 16, Kamnik CJrHr       telefon: 061/817-313
OGLAŠUJTE V NAŠEM PROfrfcAMU -ZAP0V0UN1 POSTE!
	»		
rek, 28. iuliia 1998		MALI OGLASI, ZAHVALE	23. STRAN • GORENJSKI GLAS
--___-----—-~~			
R0DAMO STANOVANJA: Begunje, flse, 3 ss/lll, 80 m2, vsi priključki, •Jočen, 12,2 mio SIT, KRANJ Zlato i' 1 ss, 38.30 m2/PR, 6.5 mio SIT, PjNJ Planina I; 39.60 m2/ll, vsi Sinčki, 6.2 mio SIT. DOM NEPRE-jjNINE ©22-33-00, 0609/650-123
Mamo, ŠK. LOKA, Frankovo naselje/ "'dvor, 3 SS, nad 80 m2, odlično pkljena balkona, dobro vzdrževano, I Priključki. III nadstropje, vseljivo Pl- urejena okolica, dobro ogrevanje.
£0-572 14791
PH|NJ, KAMNJE - 1S stanovanje v e" 50 m2, del zemljišča, pritličje stanov-titnice
— m*;, aei zemljišča, prmiuje
stanovanjske hiše - primerno za ,'"n'ce, ob Savi, cena 5,53 mio SIT flOO DEM). [42-333
Inf.
MAKLER BLED
15036
[pOVLJICA - VILA BLOK, Cankrajeva p. prodamo 1S stanovanje v visokem KU, v izmeri 37 m2, cena 5,8 mio 1(62.000 DEM). Inf. MAKLER BLED ^2-333 15037
tPOVLJICA " 2.5 S stanovanje, v ■anikovi ulici, v izmeri 61,5 m.2, v II. wr> z balkonom, telefonom, KTV, "arno za 8,8 mio SIT (94.000 DEM). jj^AKLER BLED 15038
ftDOVLJICA - 2S stanovanje, v rarjevi ulici, v izmeri 48 m2, v 2.
z balkonom, telefonom, KTV, Farno za 8,0 mio SIT (86.000 DEM). J^AKLER BLED ©742-333 15039
. 10 za starejšega kupca saj se la v visokem pritličju, cena stano-
.. •- ■ viauKem pritličju, cena siano-R• s telefonom je 8,3 mio SIT (89.000 ,v" lr* MAKLER BLED ©742-333
(pOVLJICA - zelo veliko 1S stano-1% na Prešernovi ulici, za zgradbo °cine v izmeri 48.58 m2, najbolj
laj
t_
J^OVLJICA - večje udobno 2S • 'r°vanje, v izmeri 59 m2, v 4. nads. ^ankarjevi ulici za 8,5 mio SIT •450 DEM). Inf. MAKLER BLED nffilJL333 _^1
{JOVUICA - Prešernova cesta, 3S "ovanje, v izmeri 77 m2, 3. nads., JJ-na razporeditev prostorov, lokacija
bloku, 54 m2, JESENICE Tomšičeva 1ss v hiši svoj vhod, 40 m2, sadovnjak 150 m2, ktv ZA 3.300.000 SIT UGODNO! JESENICE 3 ss 69,72 m2 v bloku in 2 ss cca 55 m2 v stolpnici, JAVORNIK 4 ss 100 m2 za 6.110.000 SIT in 2x2 ss, KR. GORA Bezje, prodamo 2 ss 53,5 m2 v bloku, JESENICE 3 ss v bloku menjamo za 2 ss nizko nadstropje. ASGARD, 863-312, GSM 041/673-048 15541
GARSONJERO na Bledu oddam. ©461-234 15560
ŠKOFJA LOKA Mestni trg, prodam 3 ss mansardno stanovanje, 80 m2, cena ugodna. ©041/647-547 15590
Kranj - Planina prodam 4 ss, 89 m2, V. nads., dva balkona, vsi priključki, cena ugodna. ©041/647-547 15591
PIRAN CENTER dve dvosobni stanovanji, cena po dogovoru. J&T, 714-424, 041/738-454 15595
RADOVLJICA tri dvosobna stanovanja. J&T, 714-424, 041/738-454 15596
RADOVLJICA enosobno stanovanje. J&T, 714-424, 041/738-454 15597
ŽELEZNIKI, prodamo 3 ss, 70.65 m2, 3/ 5 nad. Cena 6.298.000 SIT. PIA 622-318,623-117 15598
ŠKOFJA LOKA Frankovo nas., prodamo 3 ss, 72 m2, 5/8 nad. PIA 622-318,
623-117 15599
GORENJA VAS prodamo 2 ss, 56.25 m2, 1/3 nad., opremljeno. PIA 622-318, 623-117 15600
ŠKOFJA LOKA kupimo enosobno stanovanje z balkonom za znanega kupca. PIA 622-318, 15601
VARSTVO
RJS naselja,
cena 12,9 mio SIT Inf. MAKLER BLED
15042
hovanje .zanimiva_ponudba
2S
tam1" v izmeri 56 m2, dejansko "^Tifeno manišo hiško z lastnim vrtom in *rWt 9aražo na mirni legi v Lescah. 1, M\\lex tudi podkleten (cena 93.000
y-'nt. MAKLER BLED ©742-333 785 --______
GORA - Čičare prodamo sn^olT' P°č- apartma, v izmeri remftim ,2- v 2. nads., z balkonom in pP^uL^gledom proti Vršiču, takoj *M LstanovanjPe (cena 115.000 V'lnt- MAKLER BLED ©742-333
R BELI - prodamo 3s
n'2/L 5m/0,n°v*-
novejši zgradbi, v izmeri 'Čaranja7iJ( 3. nads., takoj vseljivo, ,c\ P 2eto nrfP?recl'tev teh stanovanj pa Kflp-°00 nc.tlčna. cena 7,7 mio SIT /si lnf" MAKLER BLED
BEGUNJE - obnovljeno 3 (V*n'^v 3- nadstropju, za 12 mio
_>1221 o 000 dem>- k3 kern d0°-j v V^ 222-566 in fax 221-785
i <!_)iSNn0vANJA ODDAMO ŠKOFJA Va^iten uejše 70 rn2/PR+atrij, garaža, Ije^ir, 7i vnod, vsi priključki, kuhinja vll^a'M ?lr.S|T/mes. polletno predplačilo. at1l-7^EPREMICNINE, 22-33-00, 22-^^^^40609/650-123 _16199
5itN?VANJA Kranj Planina li 2ss + 2 Kf^konT' 99'50 m2/lll, vsi priključki, 2 x ili 2JAN i ^okrit garažni box, 14,1 mio SIT, pm KaiLSorliievo nas., 3 ss, 72 m2/lll. I >, ^k.on, CATV, prenovljeno, 13,1 mio <nt2 y k NJ zlato polje 3 ss, 62,50 m2/ P%dLalkon' CK, obnovljeno, parking, iTPftc* Prodamo. DOM NEPREMIC-m c' 22-33-00, 0609/650-123, 22-16-
15200
aH menjam 3 ss. ©862-034
JB^VKA 44,4 m2, II. nadstr., balkon, '18RK' K etažna, prazno, ugodno. V?jS^°9 PIANOVA _15496
' JEsf JA LOKA, FRANKOVO (80 m2), 3. Wt3ir' CK' telefon, 2 balkona, ugodno.
P|ANOVA 15498
%im
22li'632ni.staro stanovanje v Škofji Loki. >^^5_7 _ 15501
ir^fANinu? 2 sobno delno opremljeno M, 3bcANjE brez predplačila. ©224-
^S^_172 15517
nadstr. 51 m2,
ss opremlje-
^Jfe^bru 1998.' ALPDOM W5-662
đMri, Prodamo 2 ss opremljeno
<^DnMANJE 50 m2 v III. nadstr.
nJ^2MJ71 5-662 15524
'^INJSK
ss 76,32 m2 v
15525
rS|PEP 1 ^^S^ALPDOM 715-662
- _fcJ^SKA BISTRICA prodamo 2 ss v g ^^50.42 m2. ALPDOM.715-662
? tovaNJE P'
715-662
ss obnovljeno I. nadstropju.
15527
--_IOO^
"Avam',^ Padamo 3 SOBNO STA k^2M_ 715-662 bDOVL
IV.
nadstropju.
15528
str^i      A kuPimo 2 ss v nižjem ion?P)u' 1 sobno stanovanje ali I. nadstropju. ALPDOM,
Kjero P-662
15532
WANovANJA pRODAMO RADOVLJI-
-IiAoa 37 m2 za 5.625.000 SIT,
r fcEMiop-3 ss 64 m2 i" 2 ss 53 m2,
*lku kb 3 ss 72 m2' 3 ss 62,5 m2 v .B a'e R,-PQRA oddamo v najem 3 ss
STARŠI! Če potrebujete resno varstvo za vašega malčka. ©330-385 15559
VOZILA DELI
Rabljeni rezervni deli, motorji, menjalniki, karoserije. ©041/697-492, 332-178
13903
CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. ©692-194 14297
VOZILO KUPIM
Kupim R 5 od I. 90-94. Sem resen kupec. ©411-893 14998
VOZILA
Odkup, prodaja vozil ter možna menjava staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-148 in 0609/632-577 579
AVTO JAKŠA S.P. - ODKUP, PRODAJA CELIH IN POŠKODOVANIH VOZIL, KREDITI, PREPISI, KLEPARSKE, Ll-ČARSKE IN AVTOVLEČNE STORITVE. ©241-168, GSM 041/730-939 10750
GAVALA.d.o.o. GOLF gotovinski odkup, prodaja in prepis rabljenih vozil ter menjava staro za staro. ©041/673-726, 0609/331-542_13420
PRODAJA - ODKUP RABLJENIH VOZIL - KREDITI- PREPISI - MENJA-VA. ©323-298, 0609/643-202. 13476
HYUNDAI ACCENT 1,3 LSi, nov, izredno ugodna cena že od 1.399.000 SIT (14 900 DEM), možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE_14729
HYUNDAI LANTRA 1,6 GLSi, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, avtoradio, izredno ugodna cena, 1.999.000 SIT (21 200 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE
14730
HYUNDAI COUPE 1,6 BASE, nov, zračni blazini, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, strešno okno, avtoradio, izredno ugodna cena, 2.450.000 SIT (26.060 DEM). Možna menjava staro za novo, ugoden kredit. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE
14731
HYUNDAI GALLOPER 2,5 TDI, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el.paket, ALU platišča, avtoradio, merilec temperature, naklona, višinomer, cena 3.619.000 SIT (38 490 DEM). Možna menjava staro za novo. Ugoden kredit! ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14732
MITSUBISHI CARISMA 1,6 GLXi, nov, 4 x zračna blazina, ABS, klima, el. stekla, el. ogledala, servo volan, centralno zaklepanje, ugodna cena - 2.733.000 SIT (28 890 DEM). Možna menjava staro za novo. ©061/716-221 ŠUBELJ DOMŽALE 14733
RENAULT MEGANE 1,6 e RN, prva registracioja 2/97, 28 700 km, kov. modre barve, 5 vrat, reg. celo leto, servo volan, avtoradio + CD, centralno dalj. zaklepanje, garažiran, zelo ugodno prodam. ©041/644-991, Jernej 14736
HYUNDAI ACCENT 1.3 LSI, 3 vratni, I. 96, 31.000 km, prvi lastnik, servisiran, serv. knjižica, bele barve, lepo ohranjen, prodam. ©061/716-221 15203
HYUNDAI PONY 1.5 LSI PARTNER, I. 94, prva lastnica, rdeča barve, 22.000 km, servisiran, serv. knjižica, vedno garažiran, zelo lepo ohranjen, prodam. ©061/716-221 15204
Prodam VW HROŠČ, I. 76, registriran do 9/98, prvi lastnik, cena po dogovoru.
©721-001_15232
OPEL ASCONA L 16 S/79, neregistrirana, vozna, manjše popravilo ali za dele. ©714-723_15468
Prodam FORD FIESTA 16 D, I. 87, ohranjena in KADETT I. 76, neregistriran.
©211-975_15472
Prodam CLIO 1.2, letnik 1994, 60.000 km. ©312-415 «6481
AX TRE 1.1, I. 87, rdeče barve, radio, garažiran, nekaramboliran, odlično ohranjen, prvi lastnik, prodam. ©312-494
15490
Prodam GOLF I. 89/12, samo resni na
©641-010 15491
Prodam WV HROŠČ, reg. do konca oktobra, dobro ohranjen, cena 64000 SIT. ©741-606 15493
ZASTAVA 1.1 GX, I. 87, Zastava JUGO 55 SKALA I. 90, ohranjena, prodamo. AVTOGARANT 634-231 15502
R 19 RL I. 93, R 5 CAMPUS I. 94, R 4 GTL I. 87, prodamo. AVTOGARANT 634-231 15503
HYUNDAI ACCENT 1.5 LS I. 96, OPEL KADETT 1.3 GLS I. 88, prodamo. AVTOGARANT 634-231 15504
ZASTAVA 128 SKALA I. 89, OPEL KADETT 1.2 LS I. 87, prodamo. AVTOGARANT 634-231 15505
FIAT TIPO 1.7 DS I. 94, ŠKODA FORMAN LS I. 91, prodamo. AVTOGARANT 634-231 15506
Prodam JUGO 45, dobro ohranjen. ©634-566 15511
Prodam R 5 FIVE, I. 94, 41.000km, rdeče barve, 5 vrat. ©712-195 15513
KADETT 1.3, registriran do 6799, s odlično ohranjen, 430.000 SIT. ©491-
263 15520
Prodam R 5 diesel, I. 91, prevoženo 120.000 km, reg. do 6/99. ©311-180
15522
HYUNDAI PONY 1.5 GLSi, I. 94, 5 vrat, prvi lastnik, katalizator, srebrne barve, el.stekla, avtoradio, spojler, CZ, 73000 km, garažiran, lepo ohranjen in vzdrževan, prodam ugodno. ©061/716-221
15555
LIVADA D.O.O. AVTOINTEX proda več vozil: R 18 I. 82, 86, GOLFI I. 80, 82, 84, HYUNDAI PONY I. 90, 91, ALFA ROMEO 75 2.0 I. 86, SEAT CORDOBA 1.4 GLX I. 94, AUDI 80 I. 81, I. 88, AUDI 100 2.5 TDI AVANT I. 92, FIAT UNO TURBO IE I. 93, CITROEN ZX AURA D I. 93, ŠKODA FAVORIT 135 LS FORMAN I. 91, IADA NIVA 1600 I. 86, 95, CADY VvV 1.6 D I. 88, CIMOS C 15 D I. 87, KOMBI MAZDA E 2200 I. -90. Možna menjava staro za staro,nakup na kredit, prepisi vozil. ©224-029 15556
Prodam JUGO 45/90 letnik, registriran do aprila 1999. ©561-729 15563
Prodam GOLF TURBO DIESEL, I. 93, prevoženo 83.000 km, prvi lastnik. ©691-676 15571
FORD FIESTA 1.1, I. 84, lepo ohranjen, vreden ogleda, cena po dogovoru. ©061/825-511 15572
PIZZERUA
KAVALIR
Zaposlimo KUHARJA ZA PEKO PIC.
Pisne ponudbe pošljite na naslov: Pizzerija Kavalir, Nikola Tesla 1, 4000 Kranj Tel.: 0609/632-545 in 041/632-545
Nudimo informacije o prostih delovnih mestih za študente in dijake, napotnice tudi po telefonu. ©623-284 15483
Redno zaposlimo prijazno dekle za strežbo (od 18. do 25. let) v lokalu. ©326-223 15489
V redno del. razmerje vzamemo mladega fanta v proizvodnji brezalkoholnih pijač iz Kranja ali okolice. ©041/682-
250 15548
Zaposlimo mlajšega MOŠKEGA do 34 let, s srednjo izobrazbo. Informacije na
©471-132 15554
ŽIVALI
Prodam 800 kos hrčkov, papige skobčevke in hišne zajčke. ©061/711-782 ali 041/713-549 15510
Prodam KRAVO simentalko brejo 8 mesecev. ©310-852 15515
Prodam BIKCA simentalca težkega cca 145 kg za rejo ali zakol. ©743-360
15518
Podarimo majhe igrive mucke - tiger-ček, črn in tigerček - kosmatinček. C. Kokrškega odreda 21/b, Kranj. ©327-836 ali 327-885 15546
MEŠANCA kokeršpanjela in zlatega prinašalca, starega 8 tednov, cepljenega, prodam za 10.000 SIT. ©423-092
f5584
Iščem prijetno dekle za delo v šanku. ©061/842-104 15286
Zaposlimo dekle za delo v strežbi v Kranju. ©331-580 15411
Iščemo KV KUHARJA z izkušnjami in NATAKARICO. ©041/652-653 15438
BAR v Trbojah zaposli dekle za delo v strežbi. ©491-411, 041/704-396 15457
Iščemo sodelavce za izvajanje reklamnih animacij. ©311-643 15482
Prodam BIKCA simentalca starega 5 tednov. Lahovče 52, Cerklje, ©421-739
15390
Podarim lepo PISANEGA MUCKA. Dostava na dom. ©733-121 15427
Prodam LABRADORCE čistokrvne, brez rodovnika, črne barve. ©620-380
15470
Prodam tri visoko breje simentalke. ©725-278 15475
Prodam dve TELIČKI simentalki stari 14 dni in vrtne klopi in mizo iz masivnega lesa. ©460-210 15485
Prodam dva BIKCA simentalca 140 in 150 kg. 3421-464 15486
Prodam dva BIKCA simentalca 140 in 150 kg. ©421-464 15487
Prodam brejo KRAVO simentalko. ©721-398 15495
Prodam BIKCA simentalca težkega 160 kg. ©421-612 15507
Prodam TELETA simentalca. 740-073
1061/
15592
UČILA, založba, d.o.o., Tržič Cesta Kokrškega odreda 18
4294 Križe
Tel.: 064/526-000
želi zaposliti
VEČ KOMERCIALISTOV
za prodajo našega programa v šolah, knjigarnah in pri drugih kupcih.
Od kandidatov pričakujemo najmanj srednješolsko izobrazbo, delovne izkušnje na podobnih delih in lastno osebno vozilo. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na gornji naslov.
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot jc sklenil naš upokojeni sodelavee i/. FRS
RUDOLF BOLE
rojen 1916
Od dolgoletnega sodelavea smo se poslovili v soboto, 25. julija 1998, ob 11. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
KOLEKTIV SAVA
GOLF diesel, L. 83, ALFA SPRINT 1.5,1. 87 in VW Hrošč 1200 I. 74. ©736-686
15580
JUGO 60 KORAL, I. 89, rdeč, nekaramboliran, odlično ohranjen, rondo trade 634-889 15582
FAVORIT 135 LX, I. 93, prvi lastnik, nekaramboliran, odlično ohranjen. RONDO TRADE 634-889_15583
R 5 CAMPUS PLUS, I. 93, reg. do 7/99, zelo lepo ohranjen, bele barve. RONDO TRADE 634-889 15585
PEUGEOT 106 L. 95, rdeč, zelo lepo ohranjen. RONDO TRADE 634-889155B6
ŠKODA FAVORIT 136 L, I. 91, lepo ohranjen. RONDO TRADE 634-88915587
JUGO 45 KORAL, I. 90, rdeče barve, lepo ohranjen. RONDO TRADE 634-889
15588
SEAT INCA 1.9 D, I. 97, novo vozilo, metalik, el. stekla, meglenke. 634-889 RONDO TRADE_isssg
Prodam JUGO 55, I. 90, dobro ohranjen. ©312-282 15593
Prodam TOYOTA CARINA 1.6, I. 93. ©721-753, od 18.-20. ure 15594
AX 1.1 TRE, I. 90, reg. do 6/99, rdeče barve, ugodno prodam ali rabljen. ©451-170,041/714-778 15606
ZAPOSLITVE
NEZAPOSLENI! Zaradi širitve poslovanja sprejmem 5 SODELAVCEV. Inf. za osebni razgovor na ©315-380 od 8 -12 h vsak dan 13330
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil dragi mož in oče
MARJAN ZUPANC
iz Čirč
Od njega se bomo poslovili danes, 28. julija 1998, ob 17. uri na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: žena Minka, sin Andrej in hči Alenka Kranj, 27. julija 1998
Takoj zaposlimo
VEČ ČISTILK
Za čiščenje poslovnih prostorov z rednim delovnim razmerjem za določen čas, z možnostjo podaljšanja zaposlitve: Pogoji: osebna urejenost, vestnost, natančnost, sposobnost hitrega učenja. Zaželena osnovna ali poklicna šola. Inf ormacije:tel.:064/471 -428.
ZAHVALA
Utihnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
Ob zadnjem slovesu naše drage mame, tašče, stare mame, prababice, sestre in tete
MARIJE MOHORIČ
Frančkove mame
se iskreno zahvaljujemo, sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za nesebično pomoč in izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej pa se zahvaljujemo gospodu župniku in vnuku Simonu za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala predvsem za ganljivo petje in vsem, ki ste kakorkoli pomagali.
VSI NJENI Martinj Vrh, 11. julija 1998
Iščemo sposobne in komunikativne ZASTOPNIKE za prodajo medicinskih pripomočkov. ©545-446, 041/651-737, 041/721-657 15092
GOSPODINJSKO POMOČNICO za 3 ure dnevno išče družina na Drulovki pri Kranju. Šifra: DRULOVKA 15151
Zaposlim KLJUČAVNIČARJA z znanjem varjenja. ©471-776, 471-516 15255
Zaposlimo kvalificiranega ali priučenega peka. Informacije po telefonu 064/415-280.
V SPOMIN
Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, med nami si.
Našemu nepozabnemu
FRANCU BAJTU
iz Zg. Bitenj
Danes minevata leti dve, odkar si nas zapustil ti. Sedaj hodimo tja, kjer v tišini spiš in lučka ljubezni vsak dan gori. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite pri njegovem grobu
in mu prižigate svečke.
VSI NJEGOVI
ZADNJE NOVICE
OD TORKA DO PETKA
bo dežurni novinar
Andrej Zalar
telefon: 064/223-111 mobitel:0609/638-699
bomo pisali
Medved, skale in zanimiva razstava
Kranj, 27. julija - Kaže, da se je spet pojavil medved, in sicer tisti veliki medved, s kar 16 centimetrov veliko prednjo šapo. Po podatkih Zveze lovskih družin Gorenjske je medved na območju pod Možicem in Lajnarjem na Soriški planini, kjer pasejo kmetje iz Selške doline in od drugod. Prvo ovco naj bi medved raztrgal v četrtek, v petek nadaljnji dve, v nedeljo pa še eno. Razen tega so od prej našli ostanke še dveh ovac. Zveza lovskih družin Gorenjske je že zaprosila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za dovoljenje za izredni odstrel medveda. Neuradno smo izvedeli, daje odločba, ki bo odstrel velikega medveda naložila lovcem LD Sorica, že pripravljena.
Zjutraj malo pred šesto uro je s pobočja Berebica na državno cesto R 1 na bovški strani med odcepoma za vas Na skali in Trento zgrmel okrog 400 metrov širok plaz 8000 kubičnih metrov skal. Cesta je zato na bovški strani zaprta, do izvira Soče pa je dostop mogoč iz kranjskogorske strani čez Vršič. Cesta bo zaprta, dokler ne bodo odstranili kamenje in obnovili poškodovano prometno signalizacijo nam je povedal Pavle Školjč iz bovške enote CP Nova Gorica.
V okroglem stolpu Škofjeloškega gradu bo jutri (v sredo) v okviru razstave Slovenskega rodovniškega društva zanimivo predavanje dr. Guntherja Junkersa. Gost bo med 10. in 16. uro predstavil računalniški program za rodoslovne podatkovne zbirke. • A. Ž.
G.G.
V muzeje brez vstopnine
Vse je tako kot nekoč: za ogled muzejev ni več potrebno plačevati vstopnine. Odkar sojo muzejske uprave morale uvesti, da so lahko krile stroške, se je namreč obisk muzejev zmanjšal za polovico. Ker seje država odločila povečati vsote proračunskega denarja, namenjenega muzejem, poleg tega pa za njihovo dejavnost sredstva namenja tudi loterija, je vstop v muzeje spet brezplačen.
Pozor: to velja za Veliko Britanijo in ne za Slovenijo ali za Gorenjsko! V britanskih muzejih so državnih sub\>encij in loterijskega denarja menda zelo veseli: računajo, da se bo obisk podvojil, zlasti pa bo veliko več kanilo od muzejskih trgovin in kavarn, ki poslujejo v sklopu muzejev.
Na sončni strani Alp se bo kaj podobnega /morda/ zgodilo v novem tisočletju. Ker smo znani po 'strašni hitrosti' zaposlenih v javnem sektorju, bo tedaj morda že preračunano, kaj za financiranje muzejev, katerih ustanoviteljice so občine, pomenijo določila novega zakona o financiranju občin. Takoj, ko se muzealci vrnejo s počitnic, bo okrog tega zanesljivo strašen vik in krik. Tržiški župan Pavel Rupar je, na primer, že napovedal, da prve ocene kažejo, da bo po novem denar/a manj, da bo v kulturnih dejavnostih potrebno skrčiti število zaposlenih - in ob tem je čista iluzija pričakovali ukinitev vstopnine za gorenjske in druge muzeje.
Ugodneiš
kurili
/' pogoji za na\\up
nega olja
PETROL
Popust pri gotovinskem plačilu
Možnost plačila v 6 obrokih
Brezplačen prevoz
pri nakupu nad 1000 litrov kurilnega olja
Informacije in telefonska naročila
061 611-340, 061 611-341, 064 715-242
^ v.
"O
»o o
■o
s ^
o c\j
Pazite na svoje potne listine
Kradejo slovenske potne lisi
Največ potnih listov ukradejo iz avtomobilov, a ne le v Sloveniji, ampak predvsem v italijanskih nakupovalnih sredi!
Kranj, 27. julija - Slovenski potni list je v preprodaji vreden vsaj 2 tisoč mark, zato so tatvine potnih listov kar pogoste. Za duplikat potnega lista, ki ga ne morete dobiti prej kot v štirinajstih dneh, boste odšteli okoli 7 tisoč tolarjev.
Odpravljate se v tujino in nenadoma ugotovite, da vam je potekla stara jugoslovanska osebna izkaznica in tudi potnega lista nimate, ker so vam ga - ukradli. Če se odpravljate v države, kjer za prehod zadostuje le osebna izkaznica, se boste pošteno razjezili nad državo, ki je napravila pravo zmedo in zastoje pri izdaji novih osebnih izkaznic. Namesto da bi vam osebno izkaznico izdali na upravni enoti v eni uri, je država s podelitvijo koncesije
zapletla postopek tako, da boste na izdajo nove osebne izkaznice morali čakati vsaj nekaj dni - če boste seveda prinesli pravo sliko, kajti za nove osebne izkaznice se zahteva slika, izdelana po posebnih merilih.
Več sitnosti pa boste imeli, če ste izgubili potni list. Najprej boste morali na pristojno upravno enoto, kjer vas bo referentka zaslišala. Po zakonu ste dolžno izgubo ali krajo potnega lista prijaviti v treh dneh. Na upravni enoti oziroma na oddelku za upravne notranje zadeve bodo napravili zapisnik in opisali vse okoliščine, v katerih so vam potni list ukradli, od kdaj ga pogrešate... Izpolnili boste obrazec za preklic potnega lista v Uradnem listu, ga poslali ali osebno dostavili
na Uradni list Slovenije. Za preklic boste plačali tisoč tolarjev. Če boste imeli srečno roko in prosili za preklic v prvih dneh tedna, do srede, bo objava v Uradnem listu že ob koncu tedna.
Po preklicu v Uradnem listu se na oddelku za notranje zadeve upravne enote napravi še en zapisnik in vloži prošnja za nov potni list oziroma za - duplikat. Vse skupaj vas bo stalo okoli 7000 tolarjev, medtem ko običajna zamenjava potnega lista z vsemi stroški za upravne postopke stane 3.900 tolarjev.
Postopek zaslišanj, preklica in izdaja duplikata traja približno štirinajst dni. Če pa potni list zares zelo potrebujete in bodo na upravni enoti uvideli vašo stisko,
vam bodo pomagali, a prej tednu dni duplikata vašega lista ni mogoče dobiti.
Na oddelkih za notranje |^ gorenjskih upravnih enot jT^ da kraje potnih listov niti nii^ redke. Slovenske potne liste] prodajajo za nekaj tisoč j / kradejo predvsem iz avtorm zelo zaželena "roba" pa so tj raznih   vlomih   v štand Slovenci   zadnje   čase j nakupujemo v trgovinah v in Italiji. Predvsem v nak^ nem centru Alpe - Adriaj r. Vidma je iz avtomobilov izgi' J veliko slovenskih potnih lis S se prodajajo za nekaj tisoč Pazite na potne liste in jih ne puščajte v avtomobilu!
Maturiralo je 7116 dijakov
Letos rekordno število "zlatih" maturanti
■
Že včeraj so lahko maturanti na svojih šolah dvignili maturitetna spričevala. Z maturo se lahko vpišejo na univerzo, na visoko ali višjo*
Ljubljana, 28. julija - Letos je maturitetni izpit opravljalo 8540 dijakov na 131 slovenskih srednjih šolah. Uspešno jih je v spomladanskem roku končalo 7116 ali 86,6 odstotka. Na Gorenjskem smo imeli v srednjih šolah 825 kandidatov. Kako uspešni so bili, iz podatkov s petkove novinarske konference šolskega ministrstva ni razbrati, pač pa je Gorenjce najti celo v sami špici 172 najuspešnejših, ki so na maturi dosegli od 30 do 34 točk. Dva Gorenjca pa sta tudi med najbolj odličnimi, tistimi, ki imajo z mature vseh 34 točk. To sta Andrej Fabjan iz Kranja in Kristina Tome iz Škofje Loke.
Kot so na petkovi novinarski konferenci povedali minister za šolstvo dr. Slavko Gaber in sodelavci iz Republiške maturitetne komisije, je letošnja matura dala rekordno
število "odličnjakov". Da se je na vrhu ocenjevalne lestvice znašli kar 172 maturantov, pripisujejo večjemu zanimanju za izbiro višje ravni pri maturi iz tujega jezika. Tudi sicer so z rezultati zadovoljni, povprečna ocena pri vseh matu-ritetnih predmetih je 3,075, pri slovenskem jeziku 3,01, pri angleškem jeziku 3,14, pri nemškem jeziku 3,36, pri matematiki 2,87 in pri seminarski nalogi 4,13. Razlog za vsako leto uspešnejšo maturo šolske oblasti vidijo tudi v tem, da se na ta državni izpit dijaki sistematično pripravljajo. Poleg mature, ki bo od letošnje jeseni naprej ostala samo še na gimnazijah, pa dijaki srednje šolanje končujejo tudi z zaključnim izpit-
om. Letos gaje na štiri ali petletnih srednješolskih programih uspešno opravilo 6043 dijakov, medtem ko je bilo nanj prijavljenih vsega 7140. Medtem ko za maturo to ne velja, pa so zaključnega izpita oproščeni tisti dijaki, ki šolanje končajo z odličnim uspehom. Takšnih je bilo letos na slovenskih srednjih šolah 609.
Tudi po uspehih mature se vidi kakovost posamezne srednje šole, vendar pa šolske oblasti ne nameravajo javno objavljati rang lestvice slovenskih šol, je na novinarsko vprašanje odgovoril minister dr. Slavko Gaber. Namesto tega bodo raje sprejeli takšne ukrepe, s katerimi bodo dosegli, da bo med najboljše prišlo čimveč gimnazij.
Letošnje maturitetno spri* bo s pohvalo ministra prej» maturantov, od tega 19 onifr na maturi dosegli najvišje i število točk. Javno jih pohvalili na osrednji slovesu zaključku letošnje mature, i 5. septembra v Cankarjevem' v Ljubljani. "Zlati" matura" hajajo iz različnih krajev Slej I
med njimi so tudi z Jesenic,"
i
in Škofje Loke.
Nekaj več kot tisoč dim k mature ni opravilo. Ponavl; p bodo jeseni: tisti z eno aH ' b negativnima ocenama (teh 3, ji na) bodo delali le izpite, mk spomladanskem roku niso oP ostali  pa bodo
ponavlja!' r maturo. • D.Z.Žlebir I
GH3B
Gorenjska borzno posredniška drufha d.d.
ŽELITE KUPITI ALI PRODATI DELNICE? ^
NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V SANKAH?
SI RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE?
Obiščete nas lahko vsak delovnik od 7. do 19. ure.
NAREDITE KORAK ZNAMl-
Kofogka i 5, Kranj tel.: 064/380 100, fa\: 064/J80 10 12
K
Naklo na Gorenjskem SLOVENIJA
Tel.:064/472-220
GOSTILNA
1
domače pivo # malice •jedi bo naročilu • sveže pečeni jagenjčki in odojki # pizze
NOVO V HOTELU CLUB KAI
1
SLAŠČICE po recept slaščičarskega in J kuharskega mojstre* JANEZA LENČKA VABI VAS CLUBKJj; SV. VALBURGA ^ pri SMLEDNIKU Tel.: 061/627-011 r;
Dobra izbira tort po naročilu za najrazličnejše priložnosti (poroke, rojstni dn<
OMPMNO rODtrtU r n. UKANI
	\goS V IDEJ., KAKO J£ r^J^\ \Tofl&.VSAj Z%° _ J \  ima: a f *Žl It
	
	
F
OBVESTILO O NEPREVOZNOSTI MOS"~
Zaradi obnove OVČANOVEGA MOSTU ČEZ REKO KOKRO | v času od 3. 8. do 5. 10. 1998 Partizanska cesta v smer Rujl _Kurirska pot v smeri Primskovo prevozni le do mostu^Jfl
Hidrometeorološki zavod Republike Slovenif
Danes, v torek bo spremenljivo do pretežno oblačno s padavinami, deloma z nevihtami. Jti temperature bodo od 14 do 17, dnevne pa od 22 do 25 stopinj C. Jutri, v sredo zjutraj padavine ponehale, čez dan se bo delno zjasnilo in pojavile se bodo še posamezne kratko1 plohe. Sveže bo. V četrtek bo sončno in topleje. Le jutro bo hladno in ponekod megleno.
(i
DAN
VREME
min
/T
max
TOREK
16/24
SREDA
14/23
--
ČETRTEK
11/26
Rdeča nit dopoldneva ODKRIVAMO GORENJSKO
C=tA