ISSN 0350-5561 za konec tedna Jutri povečini sončno. V soboto in nedeljo oblačno z občasnim dežjem. 57 let številka 34 četrtek, 26. avgusta 2010 Graška gora za solidarnost, vrednote, zaupanje 1,50 EVR VELENJE Območno združenje borcev za vrednote NOB, Planinsko društvo Velenje in Veteranska združenja so pripravila tradicionalno srečanje (Foto: S. Vovk) Kje ste, ko se dogaja? Tina Felicijan Vsi, ki v Velenju (pa tudi drugod) skušajo kakor koli popestriti vsakdan in kaj dobrega narediti za skupnost, se sprašujejo, kako bodo na svoj dogodek povabili vas. Prireditev objavijo v časopisih, pa na radijskih postajah, v brezplačnih zloženkah, pošljejo vam 'mail' in več dni tuhtajo, kako oblikovati plakate in letake, da se boste ob njih ustavili. Če se ne izgovarjate, da za dogajanje niste vedeli, pa rečete, da vam pač ni všeč. In organizatorji odgovorijo: prav, se bomo srečali in zbrali vaše ideje, povejte nam, kaj želite. Ampak vas še vedno ni, kljub temu pa porečete, da se v Velenju nič ne dogaja, ne za mlade, ne za starejše. Ste se kdaj vprašali, ali resnično tako mislite? Prepričana sem, da ne. Problem ni v tem, da se ne dogaja, niti v tem, da ne veste, kaj se dogaja, ampak v tem, da ne pridete, ko se dogaja. Če pod drobnogled vzamem le poletje: prav vsak dan vas vabijo organizatorji iz Velenja in bližnje okolice na vse mogoče kulturne, družabne, športne, izobraževalne prireditve, ki so v veliki meri brezplačne. Vsako dopoldne so se vaši najmlajši lahko družili z vrstniki, popoldne ste mladino lahko poslali na dogodke, ki so jih zanje organizirali njihovi vrstniki, vi pa ste se lahko sproščali zvečer. Ste se? Imeli ste (in še imate) možnost, da ste se vsi imeli dobro, če ste sami tako želeli. Razlika je torej med tem, da se nič ne dogaja, in tem, da si ne želite, da se vam kaj zgodi. Če ne opazite dogodkov, ki jih resnično je veliko, potem mislim, da jih ne iščete. Namreč, kdor hoče družbo, jo tudi najde. Po tem takem so nesmiselne debate o tem, da se nič ne dogaja, da se nikomur ne ljubi na prireditve, ali da nihče ne ve, če sploh so. Ni potrebno razmišljati o apatičnosti tistih, ki še verjamejo, da je Velenje mrtvo. Raje usmerimo, vsi skupaj, energijo in ideje v nove, še večje in boljše dogodke, da bomo spremenili zasidrana mnenja in obudili željo po druženju. Pa se spet začenja! Šole bodo odprle vrata 1. septembra - Da bo pot tja in nazaj varna, bodo v prvih dneh skrbeli mnogi Milena Krstič - Planinc Za župana Velenja se bo potegoval Bojan Kontič ,rn Manj dijakov, enako število programov, še boljši pogoji M Velenje - Še nekaj dni in 1. september, začetek novega šolskega leta, bo tukaj. Počitnice se iztekajo, spet se bo začelo. Za var nost v cest nem pro metu bodo v prvih dneh, kot je v nava di, skrbeli mnogi. Posebej pozorni bodo na prvo- in drugošolce, ki se bodo v promet podajali prvič. V Velenju so, tako kot še v številnih drugih občinah, združili moči svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policisti, člani zveze šoferjev in avtomehanikov ter redarska služba. Med počitnicami so obnovili - še prej pa pregledali s podjetjem, ki se s tem ukvarja - talne označbe, preverili varne poti, v teh dneh bodo postavili več kot 150 prometnih znakov Otroci na cesti. Dva prehoda za pešce bodo tudi talno osvetlili (pri železniški postaji in hotelu Paka), kar je letošnja novost. Seveda so poskrbeli tudi za dovolj brošur z naslovom Moji prvi koraki v svetu prometa in rumenih rutic. Na 28 točkah v Velenju bodo poostrili nadzor v prometu, ZŠAM-ov-cibodo pomagali varno čez cesto, usmerjali, policisti bodo preverja-^ li hitrost v bližini šol in vrtcev in tudi kje drugje. avna skrb za varnost v prometu pa pripada staršem. Ti so tisti, katerih otroci prevzemajo vzorce. Sploh mlajši bodo ravnali tako, kot vidijo, da ravnajo starši. Ker so jim vzor, jim morajo dati tudi zgled s pravilnim prečkanjem ceste, s pripenjanjem z varnostnim pasom, z vožnjo po predpisih ... Otrokom naj pregledajo tudi, ali so kolesa brezhibna, ali pri vožnji s kolesom uporabljajo čelado ... Zadnja akcija, ki so jo ob koncu minulega šolskega leta izvedli člani SPV Velenje, je pokazala, da se mnogi v šolo vozijo s kolesi, da pa pri tem uporablja čelado le tretjina otrok. ■ nim k 9770350556014 »asias m lokalne novice V Topolšici LED javna razsvetljava Šoštanj, 20. avgusta - Mimo Centra starejših Zimzelen je Premogovnik Velenje v sodelovanju z Občino Šoštanj spomladi uredil cesto, ob njej pločnik, Občina Šoštanj pa je poskrbela za javno razsvetljavo. Gre za pridobitev, ki lepo zaokroža celoten odsek lokalne ceste proti Lomu. »Postavili smo sedemnajst 17 obcestnih Pridobitev zaokroža odsek proti Lomu. (foto: arhiv Občine Šoštanj) svetilk z LED razsvetljavo. Posebej ponosni smo, ker gre za prvo tovrstno razsvetljavo v Šaleški dolini, pravi župan Šoštanja Darko Menih. »Zanjo smo se odločili, ker ta razsvetljava omogoča boljšo osvetljenost, manjša poraba električne energije, zaradi daljše življenjske dobe žarnic je cenejše tudi vzdrževanje, svetloba je lepša in ni moteča. Začetna investicija je sicer nekoliko dražja, dolgoročno pa veliko cenejša.« Razsvetljava je Občino Šoštanj stala 27.000 evrov. ■ mkp 3. razvojna konferenca lesarjev Nazarje - V Domu kulture v Nazarjah bodo v sredo, 1. septembra, Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija ter občina Nazarje pripravile tretjo razvojno konferenco lesarjev - vseslovensko srečanje lesarske panoge. Začeli jo bodo ob 10. uri, med gosti pa pričakujejo tudi gospodarsko ministrico mag. Darjo Rodic. Ob tej priložnosti naj bi spregovorila o spodbujanju lesnopredelovalne panoge oziroma o razvojnih usmeritvah in ukrepih na ravni države. Poleg njenega referata sta predvidena še dva, in sicer Pomen predelave in uporabe lesa za prihodnost (o tem naj bi govoril vodja Slovenske gozdarsko-lesne tehnološke platforme prof. dr. Franc Pohleven), o modelu uspešnega povezovanja lesarske panoge, kot je Štajerska lesna mreža, pa naj bi spregovoril Klemen Klemenak. ■ tp Sedem predlogov za priznanja Šoštanj, 18. avgusta - V sredo je potekel rok za vložitev predlogov za nagrade in priznanja, kijih v občini Šoštanj podeljujejo najzaslužnejšim ob občinskem prazniku, 30. septembru. Komisija za priznanja in nagrade je prejela sedem predlogov. O tem, kdo bodo dobitniki nagrad in priznanj, bo odločil Svet Občine Šoštanj. ■ mkp Z vlakom na Gosposvetsko polje Šmartno ob Paki - Turistično društvo Šmartno ob Paki in Slovenske železnice bosta v soboto, 4. septembra, organizirala 15. izlet z vlakom. Tokrat se bo na 450 kilometrov dolgo pot vlakovna kompozicija odpravila »h koreninam« - na Gosposvetsko polje na avstrijsko Koroško. 300 potnikov pričakujeta organizatorja iz regije Saša in njej sosednjih občin. Pot jih bo vodila iz Velenja v Celje, Maribor, Dravograd, Prevalje, Celovec do Gospe Svete (Marije Saal), od koder se bodo z avtobusi odpravili na ogled nekaterih zanimivosti, kot so voj-vodski prestol, knežji kamen, cerkev sv. Modesta. Na Gosposvet-skem polju je tudi muzej na prostem, kjer so razstavljeni različni tipi starih koroških kmečkih hiš. Kot pravijo, je tu idealen prostor za spoznavanje razlik med načinom življenja nekoč in danes. Organizatorja bosta poskrbela tudi za malico na vlaku, za enolončnico in popotnico ob povratku. Vlak bo krenil na pot ob 5.30 iz Velenja, domov pa naj bi izletniki prispeli predvidoma ob 21.30. Prijave oziroma karte so na voljo v Trafiki Marina v Šmartnem ob Paki, na TIC-u Velenje, sedežih občinskih upravnih enot regije Saša, na Turističnem društvu Mozirje in v Klubu upokojencev Gorenje Velenje. ■ tp Minister Križanič obiskal Premogovnik Zalog premoga je dovolj za obratovanje bloka 6 Milena Krstič - Planinc Velenje, 20. avgusta - V petek je Premogovnik Velenje obiskal minister za finance dr. Franci Križanič s sodelavci in člani Odbora za gospodarstvo. Direktor Premogovnika dr. Milan Medved jim je predstavil delovanje Premogovnika in razvojne načrte, podali pa so se tudi na ogled jamskih delovišč. Ogledali so si najsodobneje opremljen odkop -50 B v jami Pesje, ki bo šel gotovo v zgodovino velenjskega premogovnika, saj bo v času delovanja, do 20. oktobra letos, na njem pridobljenega več 2 milijona 200 tisoč ton premoga. Ze pred ogledom jame so v Premogovniku gostom predstavili razmišljanja za naprej in njihov pogled na gradnjo bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. »Znova poudarjamo in zagotavljamo, daje za obratovanje bloka 6 do leta 2054 oziroma do konca njegovega obratovanja na razpolago dovolj premoga,« je poudaril dr. Medved in še enkrat povzel podatke: 1. januarja 2010 je stanje zalog 127 milij onov ton premoga. »V Premogovniku smo spo sob ni dose či tudi svoj del nalo -ge pri gradnji bloka 6, to je zagotoviti konkurenčno ceno premoga v prihodnjih desetletjih. Z letom 2015 bo ta cena 2,25 evra za giga joul,« je rekel. Minister Kižanič pa je po ogledu jame poudaril, da si je ogledal izvrstno tehnološko intenzivno podjetje, ki zagotavlja svojim zaposlenim in širšemu okolju ustrezen Dr. Franci Križanič v jami velenjskega premogovnika ni bil prvič. Prvič je bil pred več kot desetimi leti. »V desetih letih seje že takrat moderna velenjska Minister je v zvezi z odobritvijo kredita EBRD za blok 6 dejal, da je banka v zahtevnih študijah pozitivno ocenila kreditno primernost in donosnost projekta. življenjski standard, pomemben za slovensko energetsko samooskrbo in posledično za delovanje finančnega sistema. »Slovenska odvisnost od dobav različnih energetskih surovin je povezana s prilivom in odlivom finančnih sredstev in posledično kapitala.« odkopna metoda še dodatno dopolnila, precej večje elektronike. Vidim, da se Premogovnik Velenje ves čas razvija in je ino-vativno podjetje,« je rekel. Gostje, na čelu z ministrom Križaničem, so se z vodstvom Premogovnika podali na ogled jame. Minister v jami ni bil prvič. (foto: Miran Beškovnik) V črnih časih o lesku našega zlata Želijo višje cene žitnega in črnega zlata -Kam naj se usmerijo kmetje - Petek 13. »nesrečen« dan za 'frišne' voznike Čeprav nimamo kakšne posebne dobre dobe, zlate še posebno ne, se pri nas več stvari suče okoli zlata. Pa še pri tem ne o pravem zlatu, ampak o stvareh, ki jih poimenujemo s takim žlahtnim imenom. Ta čas so nekako aktualne kar tri: dva pridelka in eno podzemno bogastvo. Vse so, ena bolj druga manj, povezane tudi z našo regijo. Savinjska pokrajina ni ravno območje zlatih zrn, pšenice, pa vendar se kar precej kmetov ukvarja tudi s to žlahtno kulturo. In prav te dni, ko so pridelek že spravili, eni vijejo roke, ker bi radi višjo odkupno ceno. Ne le zaradi visokih stroškov pridelave, tudi zaradi tega, ker so slišali, da so cene pšenice na borzah skočile v nebo. Najbolj zaradi slabe letine in uničujočih požarov v Rusiji. Niso kaj dosti zalegla pojasnila, da ima vsaj Evropska unija dovolj zalog, govorice špekulantov so bile močnejše. Naši kmetje pa se jezijo tudi zaradi napovedanih podražitev kruha. Pa bi si od te podražitve radi tudi sami odrezali vsaj majhen kos kruha. In ko si kmetje prizadevajo za malo višjo ceno zlatega zrnja, nekateri mali delničarji Premogovnika Velenje še niso prenehali zahtevati višje cene črnega zlata. Tudi na naslednji skupščini konec meseca bodo zahtevali to in znova imenovanje novega posebnega revizorja. Ta zgodba je res zapletena. Vodstvo Premogovnika si prizadeva, da bi z modernizacijo dosegli ustrezno nizko proizvodno ceno, saj je ta pomembna, da bo proizvodnja električne energije konkurenčna tudi v novem bloku 6, mali delničarji pa bi radi višjo ceno, ker, preprosto povedano, menijo, da prodajajo elektrarni premog prepoceni, dobiček pa kuje Teš. Zgodba se odvija že nekaj časa in ni je še videti konca. Na nizko ceno, predvsem pa na slabo prodajo, pa opozarjajo pridelovalci zelenega zlata. Pri nas hmeljarijo predvsem v Spodnji Savinjski dolini, čeprav je nekaj hmeljišč tudi na Koroškem in ponekod drugod. Nekoč je bila pridelava hmelja res donosen posel, zadnji čas zlate dobe ni več. Pa čeprav se lahko naši hmeljarji še vedno ponašajo z visoko kakovostnimi vrstami, le potreb je vse manj, konkurenca pa vse večja. In če k temu prištejemo še nekatere »nerodnosti«, je stanje takšno, kot je. Nekateri manjši pridelovalci so že vrgli puško v hmeljišče, mnogi še vztrajajo in upajo na boljše čase. Pa tudi na državno pomoč. O vsem tem je seveda veliko govora prav te dni, ko že trgajo kobule. Za nekatere še vedno zlate, za vse pa grenke. Ob vsem tem pa mnogi kmetijski strokovnjaki opozarjajo, da bi naši kmetje morali bolj iskati tržne niše, kot se sodobno reče. Pri tem mislijo predvsem na večjo pridelavo vrtnin. V naših trgovinah so namreč še vedno v glavnem uvoženi tovrstni pridelki, pri nas pa je pridelava vrtnin možna tudi na manjših kmetijah, ki sicer konkurenci »veleposestnikov« niso kos. Vendar opozarjajo, da je težava v denarju, saj preusmeritev precej stane. Seveda je tudi to treba urediti sodobno. Še vedno pa tudi drži, da bi se kmetje morali bolj usmeriti v ekološko pridelavo. A kaj ko je tudi pri tej treba delati računico, ki pa se jim ne izide. Pravijo, da bi »uradno« morali biti taki pridelki dražji, a kaj ko imajo tudi kupci vse tanjše denarnice. Ob zadnjem 13. avgustu, ki je padel na petek, so mnogi zopet veliko govorili o fenomenu - "petek trinajstega". Ali taka kombinacija res pomeni nesrečen dan ali gre za čisto vraževerje. Pri nas je ta zadnji petek-trinajstega res bil nesrečen. A le za tiste, ki vidijo »nesrečo« v tem, da smo tega dne uvedli dodatno usposabljanje za mlade voznike. Tako dodatno usposabljanje na poligonih (pravi je le na Vranskem) bo seveda precej stalo. Je pa tudi res, da lahko tak »nesrečen« ukrep pomeni tudi veliko srečo - če bo zaradi tega res prišlo do manj prometnih nesreč in s tem manj nesrečnih voznikov in ostalih udeležencev v prometu. ■k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvodaje 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 % četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. V SREDISCU Odstopil prvi nadzornik Vegrada Tragikomedije se v Vegradu vrstijo, kratko vlečejo delavci - Sindikat napoveduje stavko Milena Krstič - Planino Velenje, 23. avgusta - V ponedeljek je z mesta predsednika nadzornega sveta Vegrada odstopil Klemen Boštjančič. Pika na i njegovi odločitvi je bilo sporočilo dveh članov nadzornega sveta, Branke Gabrijel in Sama Mastnaka, da se seje, sklicane za ponedeljek, ne bosta udeležila, ker naj ne bi bilo pogojev za izvedbo. Kot sta navedla, nista dobila magnetograma petkove seje, ki bi razjasnil nejasnosti o tem, ali Boštjančič je ali ni odstopil že na petkovi seji. Prvi nadzornik pa je sklical ponedeljkovo sejo zato, da bi nadzorniki sklepali o pregledu dela uprave in razrešnici Hilde Tovšak ter imenovanju San-dija Kneza in Branke Babič za njeno naslednico. Predsednik nadzornega sveta si že nekaj časa prizadeva, da bi se dokopal do podatkov, ki se mu zdijo v Vegradovi zgodbi ključni, pa nekako ne pride do njih. Uprava dela mimo nadzornega sveta in tudi vsaj dela lastnikov. Spomnimo, da je generalna direktorica Vegrada Tovšakova 'solirala', ko je na sodišče vložila predlog za prisilno poravnavo v času, ko je bilo govora tudi o stečaju, s tem pa ni seznanila ne lastnikov in ne nadzornikov. Boštjančič, tako pravi, se boji, da bo sodišče težko sprejelo sklep o uvedbi prisilne poravnave, če bo načrt, s katerim mora uprava na zahtevo sodišča dopolniti zahtevek za prisilno poravnavo, »sestavljen tako slabo, kot je bilo v petek sestavljeno poročilo o finančnem in poslovnem stanju v Vegradu.« Ta ponedeljek je čakal, da se pojavita člana nadzornega sveta, ni pa ju tudi dočakal. »Na upravi ni bilo sestanku tudi sama napovedovala odstop s položaja, pa si je potem očitno premislila ... Mimogrede, njen umik bi se zdel ustrezen tudi predsedniku vlade in ministrici za gospodarstvo. nekateri so brez njih že od aprila, nekateri pa naj bi prejeli že del junijskih plač - ne bodo dobili do 31. avgusta. Prav zaradi tako različnih izplačil (odvisna naj bi bila od tega, katere delavce potrebuje- Delavoi Vegrada pa v vse večji socialni stiski. Mnogi skušajo pomagati. Tudi Karitas. (Foto: vg) niti direktorice. Menda iz zdravstvenih razlogov,« je Boštjančič pojasnil množici novinarjev, ki so tudi ta ponedeljek čakali na razplet pred upravno stavbo. Generalna direktorica Vegrada Hilda Tovšak je namreč po petkovem maratonskem in razburljivem Cela Slovenija zadnje tedne spremlja agonijo nekdaj uspešnega gradbenega podjetja, dogajanje zadnjih dni - sestanki tu, sestanki tam - pa vse bolj spominjajo na tra-gikomedijo, v kateri vlečejo kratko delavci. Sindikat napoveduje stavko, če delavci zaostalih plač - jo) je stavkovni odbor sestavil tudi drugo zahtevo, da hočejo enakopravno obravnavo vseh družb v sistemu ter, ker bo moral Vegrad gotovo odpuščati, kadrovsko prestrukturiranje strogo po veljavni zakonodaji. Če dogovora ne bo, bodo najbolj trpeli pacienti V Splošni bolnišnici Celje zaradi napovedanega zmanjšanega obsega dela zdravnikov ob milijon evrov na mesec, dnevno pa bi morali prenaročiti 200 bolnikov oziroma 1000 na teden V Splošni bolnišnici Celje so pripravljeni na vse, so zatrdili (z leve proti desni) Marjan Ferjanc, Frančiška Škrabl Močnik in Hilda Maze. Tatjana Podgoršek Celje, 20. avgusta - Vodstvo Splošne bolnišnice Celje je na novinarski konferenci predstavilo posledice morebitnega vztrajanja zdravnikov glede umika soglasja za delo preko polnega delovnega časa po 1. septembru. V bolnišnici je od 240 soglasje umaknilo 154 zdravnikov ali 90 odstotkov tistih, ki se vključujejo v dežurno službo. Že sedaj jim primanjkuje 30 zdravnikov. Prvi teden v septem bru bodo delali v bolnišnici po starem. Potem pa, če do dogovora ne bo prišlo, bodo zagotovili 24-urno zdravstveno varstvo na področju kirurške prve pomoči, internistič-ne prve pomolči, v vseh obstoj e-čih dežurnih mestih in v intenzivni medicini. Na posameznih spe- cialističnih področjih pa bo zdravstvena oskrba okrnjena. Po besedah direktorja bolnišnice Marjana Ferjanca bodo morali oskrbo v bolnišnici in storitve v ambulantah v povprečju zmanjšati za 30 odstotkov. »Če do dogovora med ministrstvom za zdravje in Fidesom ne bo prišlo, bodo najbolj trpeli pacienti, ker se bodo čakalne dobe za nenujne primere podaljšale. V bolnišnici vsak dan oskrbimo približno 1000 bolnikov, blizu 300 jih bomo morali zavrniti. Med slednjimi jih bomo lahko 100 poslali na urgenco, ki bo delovala z nezmanjšano zmogljivostjo, ostalih 200 na dan oziroma 1000 na teden pa bomo morali prenaročiti. Že pred letom dni so se začela zmanjševati sredstva za zdravstvo. Zaradi napovedanih sprememb v zvezi zmanjšanega obsega dela zdravnikov pa pričakujemo za milijon evrov manj prihodkov na mesec. Če bo nov način dela trajal do kon- ca leta, bo bolnišnica izgubila štiri milijone evrov prihodkov, kar bo vplivalo na njeno nadaljnje poslovanje.« Kot je še povedal, bodo nenujne bolnike o spremembi datuma obiska pravočasno obvestili po pošti. Da bi pogajalci dosegli dogovor, si želi tudi strokovna direktorica Frančiška Škrabl Močnik. "Če se to ne bo zgodilo, bomo izpeljali vso inter nis tič no in kirur ško urgenco, poskrbeli bomo za pediatrične, infektološke in ginekološke bolnike. Posebej bi poudarila, da bodo patologi naredi vse, da ne bo nika krš nih zami kov pri rakastih bolnikih. Osredotočili se bomo na vso urgenco ter na oddelke, na katerih že tako in tako ležijo le nujni pacienti." Po njenih navedbah bo operacijski čas skrajšan za 30 odstotkov, ambulantna dejavnost z operativnega področja v povprečju za 23 odstotkov, v internističnih ambulantah bodo delali 38 odstotkov manj časa, na ginekologiji za 30 odstotkov in v specialističnih ambulantah za 54 odstotkov manj. »Kritične bodo razmere pri anesteziologih ter pri radiologih. Prizadevamo si, da bi vse spremembe bolniki čim manj občutili. Opozarjam pa, da se spreminja utečena praksa pri delu zdravnikov. Kakor hitro se dobra rutina spremeni, so možnosti za zaplete večje. Tudi tej težavi smo namenili določene ukrepe.« Bo zaradi napovedanega zmanjšanega obsega dela zdravnikov preveč medicinskih sester? »Delo osebja se mora prilagoditi obsegu dela zdravnikov. Možnosti je več. Sestre bodo najprej izkoristile presežke ur, nato dopuste, potem pa bodo prišle na vrsto prerazporeditve. Odpuščanja naj ne bi bilo,« je odgovorila glavna bolnišnična sestra Hilda Maze. Občina Šoštanj bo pomagala z enkratno socialno pomočjo Kako v Velenju pomagajo delavcem in delavkam Vegrada in tudi Preventa, smo že poročali. V Šoštanju, kjer ima stalno bivališče 51 Vegradovih delavcev, se je v začetku tega tedna na izredni seji sestala komisija za negospodarske javne službe. Odločili so, da bodo vsem dodelili enkratno socialno pomoč, preko svoje pravne službe pa jim omogočili tudi brezplačno pravno pomoč. Dogovarjajo pa se še za nekatere druge oblike pomoči. Največja, 57-odstotna lastnica Vegrada, je družba Vegrad Naložba, ki jo obvladuje Tovšakova, vodi pa članica nadzornega sveta Branka Gabrijel. Drugi največji lastnik je državna Posebna družba za podjetniško svetovanje, ki ima v Vegradu 29-odstotni delež, vodi pa jo Matej Golob Matzele. Slaba volja zaradi nove kritine in sončne elektrarne V teh dneh na strehi osnovne šoli v Šmartnem ob Paki izvajajo zadnja dela pri menjavi strešne kritine. Salonitne plošče bosta zamenjala druga kritina in sončna elektrarna. Glede na to, da je bilo salonitne plošče potrebno zamenjati, ustanoviteljica lokalna skupnost pa za ta namen ni imela predvidenega denarja, je bila takšna rešitev najprimernejša. Med različnimi ponudniki so izbrali tistega, ki se je najbolj približal zahtevam. Za celotno pokritje 1425 kvadratnih metrov velike strehe bo občina v tem trenutku plačala le 10 tisoč evrov, ostalih - približno 65 tisoč evrov - pa bo poplačanih z dolgoletnim najemom površine za že omenjeno sončno elektrarno. Če so na šoli in v vodstvu lokalne skupnosti zadovoljni s takšno rešitvijo, pa je pri nekaterih v občini povzročila slabo voljo. Menda je najbolj razočaran podjetnik, ki se v tukajšnjem okolju ukvarja s proizvodnjo kakovostne kritine. Zagrozil naj bi celo z vrnitvijo naziva častni občan, vedo to in še kaj povedati nekateri. Govorice takšne in drugačne vrste smo preverili na občinski upravi in pri izvajalcih, podjetju Bisol. Tu so povedali, da imajo svoje tehnične rešitve za umeščanje solarnih modulov, ki ne predvidevajo betonskih kritin, saj bi te gradnjo precej podražile. Po drugi strani pa je njihova pravica, da izbirajo - glede na pogoje iz pogodbe - tudi kritino. S tem so seznanili občinsko vodstvo, ki jih je spraševalo o možnosti namestitve betonske kritine domačega proizvajalca. Kot smo še izvedeli, na obstoječo konstrukcijo ostrešja, ki ima le od 10- do 16-odstoten naklon, strokovnjaki ne priporočajo prekritja z betonskimi strešniki. Torej bi morali za to streho izdelati novo ali povsem obnoviti obstoječe ostrešje, ki bi ustrezalo napisanim pogojem. Na občinski upravi govoric ne komentirajo. To, kar so izvedeli pri izvajalcih, so pojasnili domačemu izdelovalcu kritin. Z njegovo opeko, so še dodali, bodo tudi v prihodnje pokrivali tiste objekte, ki bodo to dopuščali. ■ tp Zm igo vali la i leja 2010 Poišči svojo priložnost. 1. DELAVNICA TERMIN: 30.8.2010, od 15.00 do 18.00 LOKACIJA: SASA inkubator, d.o.o., Koroška cesta 62b, Velenje VSEBINA: • Kako pripraviti uspešen poslovni načrt? Bralec poslovnega načrta mora dobiti ustrezne odgovore na vprašanja glede potenciala predstavljenega posla. Priprave učinkovitega poslovnega načrta se je mogoče naučiti ter si pri pripravi pomagati z različnimi priročniki in orodji. • Kolikoje vredno moje start-up podjetje? • Kako predstaviti idejo? Podjetnikje prodajalec svoje ideje. Njegova predstavitev mora biti učinkovita zgodba s primernim nabojem vpletenih čustev. • Kakšni viri financiranja so na voljo podjetniku in kako izkoristiti možnosti nepovratnih sredstev? Vpliv razpisnih pogojev na možnosti prijave, potrebna razpisna dokumentacija. Vpliv nepovratnih sredstev na poslovanje podjetnika, zahteve poročanja. PREDAVATELJI: mag. Matej Rus, EPF UM, Tovarna podjemov; Jerneja Kemperle, mag.posl.ved., SASA inkubator d.o.o. Prijave sprejemamo na email: info@sasa-inkubator.si do delavnice. GENERALNI POKROVITELJ PODPORNIKA INOVATIVNEGA OKOLJA 0 GENERALNI MEDIJSKI POKROVITELJ ORGANIZACIJSKA PARTNERJA CČf~7 WIOälAOMIHO-WMnHiiM LJzboihica veiehie JAPTI OSTALI POKROVITELJI IN PARTNERJI <3lr VEPLAS Av stud IO nl O ,V,Z,JA &C O TYßsi Za župana Velenja se bo potegoval Bojan Kontič V predsedstvu SD in (tudi) sedanji župan Srečko Meh, ki se po šestnajstih letih županovanja poslavlja, so odločili, da v boj za župana Mestne občine Velenje pošljejo Bojana Kontiča Milena Krstič - Planino Foto: vos Velenje, 20. avgusta - Na seji predsedstva Socialnih demokratov (SD) so po temeljitem razmisleku, za katerega so si, kot so povedali, vzeli čas, odločili, da za Srečko Meh se po šestnajstih letih poslavlja od županovanja. župana Mestne občine Velenje kandidira sedanji podžupan, poslanec v državnem zboru in vodja poslanske skupine v njem Za to mesto bo kandidiral Bojan Kontič. Bojan Kontič. V tem času pa že potekajo dejavni pogovori z bodočimi morebitnimi koalicijskimi partnerji. »Upam, da bom do vložitve kandidature pridobil podporo na levi ci, levo od sre di ne, in da bomo na županskih volitvah nastopili skupaj. Bi se pa rad že danes, čeprav b o priložnosti za to še veliko, zahvalil sedanjemu županu Srečku Mehu za vse, kar je opravil v Velenju,« je takoj po »uradni« odločitvi predsedstva dejal Kontič. Srečko Meh se tako po šestnajstih letih županovanja - mnogi pa so prepričani, da bi en mandat še gotovo dobil - poslavlja. A samo z županskega mesta. Na lokalnih volitvah bo kot nosilec liste kandidiral v svet Mestne občine Velenje. Ocenjuje, da je taka določitev dobra, zase pa preprosto pravi: »V določenem trenutku je trebno nehati. Zdaj je pravi čas za to in za menjavo, ki je bila tudi skrbno pretehtana. Z Bojanom Kontičem sva sodelavca, prijatelja, gre za zamenjavo, za katero je bil tudi čas dobro izbran. Z njim se bo marsikaj spremenilo, a ne globalno, saj vVelenju, po naši oceni, korenite spremembe niso potrebne. Veliko razvojih projektov že imamo, treba jih le izpeljati, nekatere nadaljevati, ker so že v fazi izvedbe. Bojan ima vso mojo podporo.« Kaj pa Kontičeva kandidatura in njegova morebitna izvolitev za župana Mestne občine Velenje pomeni v luči njegovega dosedanjega dela, poslanca in vodje poslanske skupine SD v državnem zboru? »Raz-mis lek je šel tudi v to smer, o tem sem se posvetoval s predsednikom stranke. Seveda bi bilo dobro, če bi nadaljeval na obeh mestih, ampak odločiti se je potrebno in tudi prav je, da ljudem povemo, da to pomeni, da bom, če bom izvoljen za župana, postopoma predal vodenje poslanske skupine v državnem zboru drugemu, poslanski mandat pa ohranil do konca poslanskega mandata, na naslednjih volitvah pa ne bom več kandidiral za poslansko funkcijo.« Na jesenske lokalne volitev z nepopolno svetniško listo Člani občinskega odbora stranke DeSUS Šmartno ob Paki na volilni konferenci med drugim javno podprli kandidaturo sedanjega župana Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 19. avgusta - V prostorih Društva upokojencev Šmartno ob Paki so se sešli na volilni konferenci člani tamkajšnjega občinskega odbora stranke DeSUS. Osrednjo pozornost so namenili jesenskim lokalnim volitvam. Na njih bo stranka sodelovala z nepo pol no listo kan di da tov za občinske svetnike. Na listi je 10 imen, nosilec liste pa bo predsednik občinskega odbora stranke Alojz Gruden. Ker stranka nima svojega županskega kandidata, so udeleženci volilne konference javno podprli kandidaturo sedanjega župana Alojza Podgorška. Kot je poudaril Alojz Gruden, si bo stranka prizadevala za kakovostnejše življenje občanov, predvsem starejših. Med nalogami, ki naj bi imele prednost v okolju, so - po mnenju stranke - izgradnja doma za starejše občane in vodovodnega omrežja Šoštanj-Šmartno ob Paki, obnova zdravstvene postaje, lokalnih in državnih cest na območju občine, ureditev turistične infrastrukture. Udeleženci so v razpravi izpostavili reformo pokojninske zakonodaje in pri tem poudarili, da ne bodo dovolili, da bi z upokojenci kdo pometal, kakor se mu zahoče. Odločno so proti zamrznitvi pokojnin, ukinitvi regresa, namesto dodatnega zavarovanja so predlagali uvedbo zdravstvenega zavarovanja. Udeleženci volilne konference stranke DeSUS so med drugim poudarili, da ne bodo dopustili, da bi z njimi pometali, kakor kdo hoče. Zadruga mimo občine? V občini Šmartno ob Paki ne manjka tem, ki burijo duhove. Ena takšnih je informacija, da naj bi Kmetijska zadruga Šaleška dolina ponujala v odkup zemljišče od svoje trgovine proti glavni cesti, ki ima v razvojni načrtih lokalne skupnosti pomembno mesto. Zadeva ne bi bila sporna, če ne bi za omenjen kompleks že pred leti lokal na skup nost v pro storskih občinskih načrtih predvidela za obrt no-po slov no cono, izde la la zanjo lokacijski načrt ter projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo komunalne infrastrukture. Prav tako še ni rešeno lastništvo zemljišč, saj v tem trenutno poteka tožba med Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov ter omenjeno zadrugo. Odločitev sodišča naj bi bila men da zna na kma lu po sod nih počitnicah. Ko smo hoteli na občinski upravi izvedeti kaj več o tem, župan Alojz Podgoršek zadeve ni želel komentirati. Izrazil je le presenečenje. Skop z besedami je bil tudi občinski tajnik v odhajanju Gregor Petrovič. Povedal je, da je bila res vložena zahteva za izdajo lokacijske infor ma cije, ven dar gle de na zgoraj opisana dejstva ta ni bila izdana. »To je čista dezinformacija,« je povedal Ivo Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, pri katerem smo preverjali omenjene navedbe, in nadaljeval: »Je pa res, da kot dobri gospodarji urejamo nekatere zadeve z zemljišči v Šmartnem ob Paki, in sicer katera so kmetijska, katera v najemu, katera so zazidljiva in podobno. Pri tem imamo veliko težav, ker zadeve v preteklosti niso bile ustrezno urejene.« Vsekakor bi bilo dobro, da se zadeva čim prej razjasni in se začnejo aktivnosti za širitev obrtno--poslovne cone. Na 34 tisoč kvadratnih metrih površin je predvidena gradnja poslovnih objektov, v katerih naj bi uredili blizu 200 novih delovnih mest. Nenazadnje je občina v preteklosti vložila v projekt kar nekaj časa in denarja. Med drugim 80 tisoč evrov, ki jih je prispevala država. Kot so povedali na občinski upravi, jim je v bistvu vseeno, kdo je lastnik te zemlje, samo da se stvari čim prej premaknejo z mrtve točke. ■ Tp Zemljišče, na katerem naj bi uredili poslovno-obrtno cono in blizu 200 novih delovnih mest. Prva vračila za preplačano elektriko V Elektro Celje računaj o, da bodo vsi njihovi odjemalci vračila prej eli v štirinajstih dneh Celje, Velenje, 24. avgusta - V torek je prvih 20 tisoč odjemalcev elektrike Elektra Celje z avgustovskimi računi že dobilo vrnjeno preplačano elektriko, v naslednjih dneh bo takih še 60 tisoč. V Elektru Celje računajo, da bodo vsi njihovi odjemalci vračila prejeli v roku 14 dni. »Gre za zapletene izračune, v katerih je potrebno upoštevati vse posebnosti, ki pa jih med skoraj 150 tisoč odjemalci ni malo. Vsak posameznik bo lahko sam preveril izračun, ker je računu priložena specifikacija vračila,« pravijo v Elektru Celje. Obračunali so tudi zamudne obresti. Poprečen znesek vračila je 15,77 evra na merilno mesto. Omrežnina in trošarina v osnovo za izračun ne sodita, električna energija pa v poprečju predstavlja okoli 38 odstotkov zneska na računu. ■ mkp rad i o® alfa ■ w ro io O VISOKA GOSPODARSKA ŠOLA Vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program SODOBNO PROIZVODNO INŽENIRSTVO (izredni študij) v študijskem letu 2010/2011 Informativna dneva: (v prostorih Šolskega centra Celje, Višje strokovne šole, Pot na Lavo 22) -v petek, 27.8.2010 ob 17.00 uri -v četrtek, 2.9.2010 ob 17.00 uri. Informacije: tel. št. 03/428 79 00 e-mail: info@rss-ce.si internet: www.rss-ce.si OBJAVE ODBOR Z« POMOČ OBČANOM IN OBČANKAM Humanitarna prireditev z dražbo likovnih del DOBRO DELO za pomoč ljudem v stiski Dom kulture Velenje Petek, lo. september 2010, ob 19. uri Nastopajo: ATOMIK HARMONIK Uisambel DORI VILI RESNI K CHATEAU SKATER Ansambel VIKEND Predprodaja vstopnic: Festival Velenje, TIC Velenje, občinska mestna blagajna m 15 EUR Info: lnfo@festival-velenJe^l, 03^ 2570, www.festival-velenje.sl Podračun za dobrodelnem ivu j 111 pri MOV: 01333-6000000925 Uresničimo otroške sanje Naj vaš otrok pospremi vrhunske nogometaše na igrišeei S sklenitvijo nezgodnega zavarovanja za šolsko leto 2010/2011 pri Adriaticu Slovenici, bo vaš mali nogometni navdušenec sodeloval v super nagradnem žrebanju. In z malce sreče, bo morda prav on pospremil nogometaše na tekmi Slovenije in Ferskih otokov, ki bo 8.10.2010 v Sloveniji. Uresničimo nogometne sanje našim otrokom. Več informacij na www.asnogometnesanje.si °t AdriaticSlovenica Zavarovalna družba d,d, • Članica Skupine KD Group MESTNA OBČINA VELENJE OBVESTILO O OBJAVI JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB ZA NAJEM PARKIRNIH MEST V GARAŽNI HIŠI TC3 VELENJE Občane in občanke Mestne občine Velenje obveščamo, da Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje na podlagi Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88, Uradni list RS, št. 32/00 in 102/02), Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 14/07), Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07, 94/09, 55/09 in 100/09), Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Ur. I. RS, št. 127/04 in 60/05) in Pravilnika o oddajanju parkirnih mest v garažah v najem (Uradni vestnik MO Velenje, št. 4/10) objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA NAJEM PARKIRNIH MEST V GARAŽNI HIŠI TC3 VELENJE 1. PREDMET RAZPISA Mestna občina Velenje (v nadaljevanju občina) razpisuje 100 pokritih parkirnih mest v kletni etaži garažne hiše TC3 Velenje, lociranih na parcelah s številkami 3236/1, 3236(3, 3236/4, 3236/5, 3236/6, 3236/7, 3236/8, 3236/9, 3236/10, 3236/11, 3238/1, 3238/2, 3239/1, 3239/2, 3239/3, 3285/2, 3587, vse k.o. Velenje. 2. MERILA ZA IZBOR NAJEMNIKOV Parkirna mesta se oddajajo v najem etažnim lastnikom oziroma njihovim ožjim družinskim članom ter najemnikom oziroma njihovim ožjim družinskim članom s sklenjeno najemno stanovanjsko pogodbo za nedoločen čas na podlagi javnega zbiranja ponudb ob izpolnjevanju naslednji pogojev: - da imajo prijavljeno stalno prebivališče v Mestni občini Velenje; - da imajo registrirano najmanj eno vozilo B kategorije. Prednost pri izboru imajo kandidati glede na čas stalnega bivanja v mestni četrti Levi breg - zahod. Če je več ponudnikov z istim trajanjem bivanja, ima prednostno pravico invalid oziroma starejši. Parkirna mesta v garažni hiši se lahko oddajo v najem na podlagi neposredne pogodbe tudi v primeru, če oddaja parkirnih mest v najem po metodi javnega zbiranja ponudb ni uspela. Neposredna pogodba mora biti sklenjena najkasneje v roku dveh mesecev po neuspelem javnem zbiranju ponudb. 3. RAZPISNI POSTOPEK Javni razpis bo skupaj s prijavnim obrazcem objavljen na spletnih straneh www.velenie.si (poglavje Priložnosti) in na oglasni deski v avli Mestne občine Velenje dne 26.8.2010. Ponudniki, ki želijo sodelovati na javnem razpisu, morajo plačati varščino za resnost ponudbe v višini ene mesečne najemnine z DDV v znesku 30,55 EUR. Varščina se nakaže na transakcijski račun Mestne občine Velenje, podračun EZR MOV št. 01333-0100018411 pri Banki Slovenije, sklic 00 20106-2010. Plačana varščina se uspelemu ponudniku vračuna v najemnino, neuspelim ponudnikom pa bo brez obresti vrnjena v roku 15 dni po končani izbiri. Kandidati morajo ponudbe poslati priporočeno po pošti v zaprti ovojnici na naslov Mestna občina Velenje, Titov trg 1, 3320 Velenje, s pripisom »Ponudba za najem parkirnega mesta v garažni hiši TC3 Velenje - Ne odpiraj!« ali jih oddati v sprejemni pisarni Mestne občine Velenje v času uradnih ur. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen polni naslov ponudnika. Rokza oddajo ponudb je 9.9.2010 do 12. ure. Vsa dodatna pojasnila lahko kandidati dobijo na Mestni občini Velenje v času uradnih ur. Kontaktna oseba je Blaženka Čujež, ki je dosegljiva na telefonski številki 03 8961 674. Izbrani bodo lahko le kandidati, ki bodo oddali popolno ponudbo z vsemi zahtevanimi dokazili. Srečko MEH župan Mestne občine Velenje »asias 1 16, 1 Od srede do torka - svet i n domovina a Sreda, 18. avgusta Petek, 20. avgust Češka policija je razbila obsežno mrežo pridelovalcev in preprodajalcev marihuane, pri čemer je aretirala 21 njenih članov iz Vietnama. Večina marihuane je bila namenjena v tujino, vrednost letnega zaslužka od prodaje pa je bila ocenjena na 100 milijonov kron (štiri milijone evrov). Kot so sporočile oblasti, so mrežo sestavljali izključno Vietnamci, ki so bili odlično organizirani, mari- Četrtek, 19. avgusta Zaradi težav v radarskem sistemu Evropske agencije za varnost v letalskem prometu (Eurocontrol) je prišlo do zamud v letalskem prometu nad Evropo. Kot so sporočili z letališča v Frankfurtu, so bili Vrednost zaslužka s preprodajo marihuane je bila ocenjena na 100 milijonov kron. huana pa je bila v glavnem namenjena v Avstrijo, na Madžarsko in Slovaško. Med 21 osumljenci dvanajstim grozi od deset do 18 let zapora, devetim, ki so delali na gojiščih marihuane, pa od dve do deset let. V letalskem prometu nad Evropo je prišlo do zamud (slika je simbolična). popoldne prizadeti nekateri leti v proti severu, prihajalo je do največ 40-minutnih zamud. Težave naj bi nastale pri letih nad višino 7500 metrov. Do zamud naj bi poleg v Nemčiji prihajalo tudi v Veliki Britaniji, Franciji in na Nizo-zem skem. Sobota, 21. avgusta Po dobrih 30 letih načrtovanja je Iran dobil prvo jedrsko elektrarno - obrat v Bušerju. Vodja iranske jedrske agencije Alija Akbarja Salehija je na novinarski konferenci v Bušerju poudaril, da "predstavlja zagon objekta v Bušerju nadaljevanje miroljubnega iranskega jedrskega programa", kljub vsem pritiskom, sankcijam in Svet ministrov BiH je 19. avgusta sprejel pravilnik o delovanju urada za koordinacijo policijskih organov v državi, s čimer je Sarajevo izpolnilo enega zadnjih pogojev, ki mu ga je postavila Evropska unija, da bi lahko do konca leta sprejela odločitev o odpravi vizumov za državljane BiH za potovanja v države šengenskega območja. Omenjeni direktorat naj bi koordiniral delo državnih varnostnih in policijskih uslužbencev na področjih dela z vojnimi zločini, korupcijo in organiziranim kriminalom. Gre za del sporazuma o reformi policije, ki je bil dosežen pred tremi leti. Nov organ bo zaposloval več kot 1200 ljudi in bo med drugim odgovoren za sodelovanje z Interpolom. Stefan Feller Predstavniki Evropske unije in ostale mednarodne skupnosti so odločitev vlade v Sarajevu že pozdravili. "Sprejetje pravilnika... je bilo eden od preostalih pogojev za dialog vizumske liberalizacije," so v skupni izjavi med drugim zapisali visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko, vodja policijske misije EU Stefan Feller in odpravnik poslov delegacije Evropske komisije Boris Laro-chevitch. Vodja iranske jedrske agencije Ali Akbar Salehi težavam, s katerimi je bil Iran soočen z zahodnimi državami. "Je znamenje upora iranskega naroda in njegove odločenosti, da doseže svoje cilje," je dodal. Elektrarno je pomagala zgraditi Rusija. Predsednik ruske jedrske agencije Rosatom Sergej Kirijen-ko je na slovesnosti ob odprtju poudaril, da gre za enkratno jedrsko elektrarno, ki ji v svetu ni enake. Obenem je zatrdil, da je elektrarna varna in namenjena le miroljubni pridelavi energije. Pri tem je spomnil, daje objekt pod stalnim nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), zato ga ni mogoče zlorabiti v drugačne name ne. Tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Darby Holla-day pa je ocenil, da elektrarna v Bušerju ne predstavlja grožnje za širjenje orožja za množično uničevanje, saj jo nadzira IAEA in ker za gorivo skrbi Rusija. Takšna rešitev po njegovem "kaže, da Iran, če so njegovi nameni res miroljubni, ne potrebuje svojih lastnih zmogljivosti za plemenitenje urana". Nedelja, 22. avgusta Kmetijski inšpektorat je v drugem krogu letošnjih inšpekcijskih pregledov medu ugotovil, da je bil sladkor dodan tudi sivkinemu medu fran coskega pore kla, ki ga prodaja E.Leclerc. S tem je inšpektorat v okviru letošnjih inšpekcijskih pregledov kakovosti medu poleg štirih javnosti že predstavljenih primerov odkril še peti primer ponarejenega medu. Glavna inšpektorica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Saša Dragar je povedala, da podatkov o embalaži spornega medu nima, jo pa dodajanje sladkorja sivkinemu medu preseneča, saj "gre za specialen med." Ukrepi inšpektorata bodo šli po njenih besedah zdaj enako kot v ostalih odkritih primerih - v umik in prepoved prodaje omenjenega medu, uveden pa bo tudi postopek o prekršku, v katerem bo kršitelju izrečena sankcija v obliki globe. Inšpektorat je sicer letos v dveh krogih pregledal 30 vzorcev medu. V prvem krogu je pregledal 21 vzor- predsednici Zdravniške zbornice Slovenije Gordani Živčec Kalan. Kot je potrdil Pitako, je ovadbo v imenu družine Nekrep vložil zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic. Gorda na Živ čec Kalan pa trdi, da o kakršni koli kazenski ovadbi uradno ni seznanjena, razen neposredno iz novinarskih vprašanj. Po njenem zanjo niti ni osnove, saj je vseskozi "delovala v skladu z veljavnimi akti zbornice, ki imajo soglasje ministrstva za zdravje, in v okviru teh pristojnosti ter po doslej ustaljenih postopkih". "Prijaviteljem oziroma njihovim svojcem pa je, kadar ti želijo, omo- Sladkor je bil dodan tudi sivkinemu medu francoskega pore kla. cev na petih prodajnih mestih, v drugem krogu pa devet vzorcev na treh prodajnih mestih. V prvem krogu so bili ugotovljeni štirje primeri dodajanja sladkorja - to je v primeru točenega 500-gramskega lipovega medu v Spa-ru, Sparovega točenega cvetličnega 1000-gramskega medu ter pri dveh vzorcih točenega cvetličnega medu podjetja S&J Friko s Ptuja. V drugem krogu nadzora pa je bil, kot rečeno, odkrit še sporni sivkin med, ki mu je bilo po podatkih glavne inšpektorice dodano sladi-lo koruznega sirupa. Ponedeljek, 23. avgusta V grškem pristaniškem mestu Pirej je ropar vdrl v banko in več ljudi vzel za talce. Ropar je v ban ko vdrl obo rožen z granatami in pištolo ter zajel 15 talcev, ki jih je nato postopoma izpuščal in na koncu zadrževal le še tri. Policija je obkolila območje gočena tudi neposredna in osebna komunikacija z zbornico in mano," navajajo besede Gordane Živčec Kalan v zdravniški zbornici. Družina Nekrep je kazensko ovadbo zoper Gordano Živčec Kalan sicer napovedala konec junija, kmalu po tistem, ko je večina v skupščini zdravniške zbornice zavrnila predlog za predčasno razreši- Odvetnik Andrej Pitako naj bi proti predsednici Zdravniške zbornice Slovenije Gordani Živčec Kalan vložil kazensko ovadbo. Policija je obkolila območje banke. banke in na prizorišče napotila pripadnike posebnih enot. Ropar je imel dva pomočnika, ki ju je policija prijela, takoj ko sta poskušala pobegniti iz banke. Iz banke je bilo slišati tudi strele, a se je pozneje izkazalo, daje ropar, ki naj bi prihajal iz Armenije, streljal v zrak, tako da ni bil nihče ranjen. Po pogajanjih je izpustil večino talcev in se predal. Ugrabitelj naj bi prihajal iz Armenije. Torek, 24. avgusta Odvetnik Andrej Pitako je na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložil kazensko ovadbo proti tev predsednice zbornice. "Očitno obstaja siva masa zdravnikov ali vsaj njihovih izbranih predstavnikov, ki potrebujejo prav takšno zbornico, kot jo uteleša Gordana Živčec Kalan: brezvestno, koruptivno, protipravno, neetično, ki brezčutno leta in leta trpinči že tako nemočne svojce, ki so izgubili najljubše," je tedaj v pismu medijem zapisal oče Bora Nekrepa, ki je marca 2008 umrl zaradi neustreznega in prepoznega ukrepanja zdravnikov v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. žabjor perspektiva VStož'cepo ... Špela Kožar V predvolilni tekmi so padli že prvi goli na obeh straneh; eni vzklikajo, drugi so ogorčeni. Zakaj? Zaradi Zorana Jankovica. Bilje deseti avgust, torek, ura je odbila osem zvečer - vstopila sem v sveže prepleskano dvorano v Stožicah. Uau, je bila moja prva beseda. Končno smo dobili spodobno športno dvorano, je bila moja prva misel. Nisem mogla skriti nasmeha. Tako kot ljubljanski župan. To je bilo njegovo zmagoslavje, kar je nazorno kazal; ne le z nasmehom, tudi s precej dolgim nagovorom, zahvalami in začetnim metom žoge za svojega fotografa. Da je to njegova zmaga, mu je potrdila tudi množica; nekateri so (zgolj) ploskali, drugi pa so vstali ali celo vzkliknili njegovo ime. Ovacije so bile dolge, čeprav so jih v moči skoraj premagale tiste, namenjene premierju Pahorju. No, razen dejstva, da so bile te druge vrste; ko so ga obiskovalci kar dvakrat izžvižgali, nato pa »pustili« še nekaj žvižgov za Janeza Kocjančiča, mi je meščanka Ljubljane (njena druga vloga je biti moja prijateljica) rekla: Ce bi bili samo Ljubljančani, ne bi bilo tako glasnega nasprotovanja. Morda, in morda bodo moje naslednje besede koga užalile, pa vendar: bila sem ponosna na nas, »slovenceljne«, ki se raje kot odkrito zgražamo »zakrito« (zahrbtno). A ne na športnih dogodkih (se še spomnite prihoda Primoža Kozmusa v Brežice, ko je »bil na tapeti« Janez Janša?). Ja, tudi zato smo potrebovali in potrebujemo Stožice. Slednja trditev je bila v zadnjem času najpogosteje postavljena pod vprašaj. Ne le v medijih, tudi za šankom ali v družbi prijateljev. Zdelo se je, kot da so celo tisti, ki so se leta in desetletja čudili, kako Ljubljana ne premore primernega stadiona, pridružili vsem nasprotnikom športnega objekta. In zakaj nasprotujejo? Pa poskusimo odgovoriti. Težava ne more biti v športu, saj smo športno aktiven in zmagovalen narod. Težava ne more biti v novem objektu, saj smo potrebovali zamenjavo za tivolsko dvorano in bežigrajski stadion. Težava je torej lahko zgolj Zoki. Se vam ne zdi to malce smešno ali pa vsaj nesmiselno? Ja, ljubljanski mestni svet je leta 2004 (torej pred Zokijem) sprejel celovito obnovo Plečnikovega stadiona, saj je bila ta po njihovih izračunih cenejša od novogradnje v Stožicah; a vmešala se je država in zaščitila stadion kot kulturni spomenik, zdaj pa se nad novo načrtovano podobo podjetnika Joca Pečečnika pritožujejo okoliški prebivalci. Ja, minister Lukšič je »presenetljivo« zagotovil dodatnih 9 milijonov evrov javnega denarja. Ja, župan je na dan otvoritve samopašno zaprl del obvoznice in s tem preprečil proteste neplačanega podizvajalca. Ja, Zoki je v želji, da bi si zagotovil ponovni mandat, »na vse pretege« uresničil svojo najglasnejšo obljubo. Ja, in? Sem ena tistih, kije ne čudi, da je ljubljanski župan v prvih dneh prvega mandata povabil na večerjo najboljše podjetnike in jih postavil pred dejstvo: Koliko boš namenil občini? Sem ena tistih, ki vztraja, da prestolnica potrebuje stadion in še marsikatero novogradnjo, da mora skratka v »tok« s časom, torej z drugimi evropskimi prestolnicami. Sem ena tistih, ki se zaveda, da je Zoki šerif. A on je šerif na divjem Zahodu. Kjer vladajo grdi, umazani, zli. Kjer »fairplay« nadomešča partija pokra, ko ne veš, kdo ima največ v rokah. Kjer »tudi konje streljajo, mar ne«? Veselje ob Toplici Topolšica - Člani turističnega društva Topolšica vsako leto, že več kot 25 let, prirejajo zabavno in etnološko prireditev Veselje ob Toplici. Letošnja bo v soboto, začela pa se bo ob 16. uri. Predstavili bodo dela in obrti, ki so se v preteklosti odvijala na kmečkih domovih: studenčarstvo, lončarstvo, izdelovanje cvetja, žganjekuho, kovaštvo, prejo volne, pletenje košev in delo pletaijev, čevljarstvo, kovaštvo, čebelarstvo, košnjo in grabljenje sena, mla-čev, zidarstvo, podokničarstvo, kot osrednjo dejavnost pa pranje perila v Toplici. »V našem kraju je bilo nekdaj zaradi zdravilišča največ peric. K temu delu pa sodi tudi likanje in kuhanje mila. Na prireditvi bo videti tudi, kakšno je bilo nekoč gasilstvo,« pravi predsednica Turističnega društva Topolšica Jana Kovič. »Ko bomo s predstavitvami potovali skozi čas, bomo opozorili tudi na zdraviliško dejavnost. Obiskovalci bodo spoznali dolgo tradicijo zdraviliškega turizma in bogato ter zanimivo dogajanje, ki se je odvijalo na koncu doline pod strmim pobočjem Loma, saj je ta v naše kraje privabljal celo Kelte.« Na prireditvi bo poskrbljeno za vse, za najmlajše, ki se bodo lahko zabavali v otroških delavnicah in spoznali delo topolških tabornikov, do starejših, ki bodo obujali spomine na življenje v preteklosti. ■ mkp SREČANJE Graška gora za solidarnost, vrednote, zaupanje Območno združenje borcev za vrednote NOB, Planinsko društvo Velenje in Veteranska združenja so pripravila tradicionalno srečanje Milena Krstič - Planino Foto: Stane Vovk Graška gora, 21. avgusta - Na zdaj že tradicionalno srečanje na Graško goro so udeleženci v soboto dopoldne prihajali iz vseh kon- nešteto. V tem je čar teh sre čanj in zaradi tega jih pride na Graško goro vsako leto več. Letos je bilo tam tudi rekordno število praporov in prav toli ko pra por šča kov, enainšestdeset. Vse prešteto. Sede-minpetdeset pa pohodnikov. Koli- Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič je bil slavnostni govornik. cev in krajev, ljudje vseh generacij, čeprav se je tudi tokrat pod šotor in ob njem - za vsak slučaj, ker se nikoli ne ve, kakšno vreme postreže druga polovica avgusta - zbralo največ tistih nad štirideset. Prišli so na različne načine, z avtomobili, avtobusi, peš, na konjih. Eni prvič, drugi prihajajo vseskozi, že šti ri in dvaj set let. Pri šli so čla ni združenj borcev za vrednote NOB, pa planinci, člani veteranskih združenj, župani, poslanci, minister za šolstvo in šport. Številni. Dišalo je po gobah, marsikoga je vonj pred svečanostjo ali po njej potegnil v gozd. Pa po golažu, žaru. Srečanja so bila prijazna, rokovanja pogosta, besed: »Lej, koga vidim,« Čeprav je bil šotor ogromen, vsi niso mogli vanj. Lena Kup nik: »Ta sre ča nja so nekaj posebnega.« ko se jih je posedlo pod šotor, koli- ko ostalo zunaj? No, to štetje bi bilo pa prezahtevno. Vsi so, ko so v uradnem delu prišli na vrsto za nastop Moški pevski zbor Ravne in Godba za tretje življenjsko obdobje, pritegnili. Sploh partizanskim. Te še danes poženejo kri po žilah. Partizanske ogrejejo še danes. »Kajuh, šoštanjski rojak, kije padel kot borec Štirinajste, je bil pesnik z izrazitim socialnim čutom. Saj pomnite njegovo: »Mati, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti...«, je s svojim nagovorom zbranim začel Bojan Kontič, pred- sednik Območnega združenja za vrednote NOB in s tem že nakazal, v katero smer bo šla slovesnost. »Solidarnost je bila v tistih časih ljudem lastna. Danes, ko se nahajamo v krizi, ko nekateri ne vedo, kako naj preživijo zaradi pohlepa drugih, pa imamo med nami ljudi, ki so lačni. Velenje tega ne bo dopustilo! Naj bo to sporočilo z Graške gore.« Sledil je hud aplavz. Aplavza je bil deležen tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič: »Jasne so naše prioritete. Najprej smo vsi ljudje.« Srečanje je bilo priložnost za premislek o tradiciji, vrednotah, o solidarnosti, poštenosti, zaupanju. Lena Kupnik je na Graško goro prišla iz Dravograda. »Redno prihajam na taka srečanja, ne samo sem, tudi na podobne prireditve na Koroškem. Kot dva meseca star otrok sem bila s starši izseljena v Srbijo. Na teh srečanjih udeleženci čutimo eden z drugim.« Komandir Policijske postaje Velenje Drago Alenc je bil na srečanju prvič. Ni odtod. A navdušen, ker so ga povabili. »Rad sem med ljud- mi,« je pre pro sto rekel.« Pa velenj -ski župan Srečko Meh. »Tukaj sem pravzaprav doma. Tukaj seje boril moj oče, pa moji strici ... Ta gora je zame simbol, tradicija, ki jo tukaj ohranjamo s ponosom.« Šmarški župan Alojz Podgoršek mu je pritegnil: »Nekaterih stvari ne smemo pozabiti, čeprav bi si eni želeli, da bi jih.« Slovenjegraški župan Matjaž Zanoškar je bil kratek: »Reden obiskovalec sem, z veseljem prihajam. Graška gora mi veliko pome ni.« Bil je tudi prvi, ki so ga zasrbele pete. Ne pa edini. ■ Obvestilo Mestne občine Velenje Nov urnik odvoza embalaže 1. septembra bo podjetje PUP Saubermacher, d.o.o., V območjih blokovne gradnje poteka odvoz emba-izvajalec javne službe ravnanja z odpadki, začelo emba- laže (razen steklene) dvakrat tedensko, na Kardeljevem lažo iz zbiralnic odvažati po novem urniku. trgu pa (zaradi večje gostote prebivalcev in pomanjkanja Tako bodo v območjih individualne gradnje embala- prostora za zabojnike) trikrat tedensko. Stekleno emba-žo (razen steklene) namesto vsakih 14 dni odvažali enkrat lažo tudi v blokovni gradnji povsod odvažajo na 14 dni. tedensko Stekleno embalažo bodo še naprej odvažali Po novem urniku so spremenjeni tudi dnevi odvoza za Legenda: PA - papirna in kartonska EMBALAŽA PL - plastična EMBALAŽA KO - kovinska EMBALAŽA ST - steklena EMBALAŽA MESTNA OBČINA VELENJE iz zbiralnic na 14 dni. posamezno vrsto embalaže. MESTNA OBČINA VELENJE ponedeljek torek sreda četrtek petek Blokovna gradnja: PA PL KO ST PA PL KO ST PA PL KO ST PA PL KO ST PA PL KO ST MČ Desni in Levi breg, Gorica Staro Velenje, Šalek, Šmartno Kardeljev trg Individualna gradnja: PA PL KO ST PA PL KO ST PA PL KO ST PA PL KO ST PA PL KO ST Bevče 1. in 3. teden | 2. in 4. teden Cirkovce 2. in 4. teden 1. in 3. teden Gorica |1. in 3. teden 1 2. in 4. teden Graška Gora - Plešivec 2. in 4. teden 1. in 3. teden Konovo 2. in 4. teden 1. in 3. teden Levi breg 2. in 4. teden 1. in 3. teden Podkraj - Kavče 1. in 3. teden 2. in 4. teden Paka pri Velenju 2. in 4. teden 1. in 3. teden Pesje - Podgorje 1. in 3. teden 2. in 4. teden Stara vas 2. in 4. teden 1. in 3. teden Staro Velenje 1. in 3. teden 2. in 4. teden Šalek 2. in 4. teden 1. in 3. teden Šentilj 1. in 3. teden 2. in 4. teden Škale - Hrastovec 2. in 4. teden 1. in 3. teden Šmartno 2. in 4. teden 1. in 3. teden Vinska Gora |1. in 3. teden j 2. in 4. teden Pomoči potrebnih vsaj 600 delavcev V Velenju mnogi dokazujejo, da tu še živimo dobri ljudje -Veliko socialno ogroženih delavcev, predvsem tujcev, še ni poiskalo pomoči -10. septembra humanitarna prireditev »Dobro delo« Bojana Špegel Velenje, 18. avgusta - »Kar se dogaja na Vegradu in posledično s tam zaposlenimi, ni prav in ni dopustno. Z vidika ljudi, ki so že več mesecev brez plač, bi bil stečaj podjetja zagotovo edina prava rešitev,« je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili pomoč MO Velenje in vseh, ki delujejo v Odboru za pomoč občanom in občankam Velenja, novinarjem povedal župan Srečko Meh. Ob tem je dodal, da bo, če ne bo tega sto ril nih če drug, vložil kazen sko ovadbo zoper direktorico Vegrada Hildo Tovšak, saj meni, dajo lahko ovadijo za huda kazniva dejanja, za katera je prav, da zanje odgovarja. Opozoril je, da so preslabo svojo vlogo odigrali sindikati in gospodarska zbornica, pa tudi država. Dejstvo je, da občine niso dolžne pomagati lačnim in obubožanim delavcem, ki so kljub temu da redno hodijo v službo, že nekaj mesecev brez dohodkov. »Nismo mogli gledati, da delavci nimajo niti za kruh, da so lačni. Morali smo ukrepati. Na začetku smo se pomoči lotili neorganizirano, sedaj je že Poiščite pomoč! Na MO Velenje poudarjajo, da naj delavci, ki so se znašli v socialni stiski, čim prej obiščejo Center za soci al no delo Vele nje in Zavo d za zaposlovanje. Od tu naprej bo pomoč tekla orga ni zi rano. Pred -vsem si želijo, da se tam oglasijo tudi tujci, ki se verjetno bojijo, da bi jih izgnali iz države. To ni več tako, tudi ti imajo svoje pravice. čisto drugače. Stopili so skupaj in verjamem, da bo to rodilo sadove,« je že v uvodu povedal župan. In dodal, da samo za brezplačen topel obrok v javni kuhinji, ki ga dobiva 180 predvsem tujih delavcev, mesečni stroški znesejo 17 tisoč evrov. Ironično je, da je javna kuhinja, kjer ga dobijo, ko jih popoldne avtobus pripelje z gradbišč, prav v prostorih Vegradovega samskega doma. »Najbolj pomembna pa se mi zdi brezplačna pravna pomoč. Ko smo jo organizirali v samskem domu, je prišlo kar 100 Vegradovih delavcev, na občini pa jo je poiskalo še 70 posameznikov. Bili so zelo hvaležni, saj se mnogi ne znajdejo in podpisujejo nedopustne pogodbe,« je dodal Meh. Isto popoldne je predavanje pravnice Polone Levar Kranjc obiskalo 23 delavk Preven-ta in več kot 120 delavcev in delavk Vegra da. In ja, bili so hva lež ni zanjo, kot so prav za vsako pomoč, ki so jo in jo bodo še dobili. Pa čeprav so nam Preventove delavke ob zapuščanju dvorane povedale, da so pre cej zme de ne, saj pravne zadeve niso enostavne. In da bodo Vegradovi podizvajalci, porabili že 40 tisoč evrov. Potrebovali pa bi jih vsaj 100 tisoč, saj ocenjujejo, da je pomoči potrebnih v Velenju kar 600, pri čemer bodo pomagali tudi tujim gradbenim delavcem. »Tujci se bojijo, da bodo z izgubo dela izgubili tudi dovoljenje za bivanje, zato mnogi ne upajo poiskati cev. »Spisek, ki ga bomo naredili skupaj s Centrom za socialno delo, nam bo povedal, kaj ljudje najbolj potrebujejo. Mislim pa, da bo največja težava za tiste, ki pri nas nimajo stalnega bivališča in bi radi tukaj ostali.« Podžupan Bojan Kon-tič je dodal: "Na dogajanje v Vegradu sem opozoril tudi v državnem kujejo, kaj se bo zgodilo z Vegra-dom, in si še vedno želijo ohraniti delo. Vsekakor lahko računajo na pomoč lokalne skupnosti. Tujci imajo svoje pravice, nihče jih ne bo izgnal iz države.« Dodal je, da bi država morala za odgovornost vprašati tudi gospodarstvenike, saj so zelo glasni, dokler ustvarjajo Na novinarski konferenci so pomoč socialno ogroženim delavcem izčrpno predstavili Jože Kožar, Bojan Kontič, Srečko Meh in Nevenka Lempl (z leve). V sredo popoldne je MO Velenje organizirala pravno predavanje za delavke Preventa in uro kasneje še za delavce Vegrada. Ti so sejno dvorano v mestni hiši napolnili do zadnjega kotička. vesele prav vsake pomoči, materialne ali denarne. »Občudujem potrpežljivost delavcev Vegrada« Doslej so v Velenju za pomoč socialno ogroženim delavcem, med katerimi niso le Vegradovi in Pre-ventovi, ampak tudi zaposleni v manjših gradbenih podjetjih, ki so pomoči. Radi bi, da se to spremeni, saj želimo pomagati vsem, ki so se znašli v obupnem položaju.-To, kar se jim dogaja, ni dobro, ni poslovno in ni moralno, saj so prišli k nam delati, da bi preživeli svoje družine. Sedaj mnogi ne morejo niti domov,« je dodal Srečko Meh. Na Vegradu je zaposlenih okoli 1100 delavcev. V Velenju ocenjujejo, da pomoč potrebuje okoli 600 delavcev, med njimi vsaj 300 tuj- zboru, po tem so podjetje obiskali tudi inšpektorji za delo in ustrezno ukrepali. Nisem ponosen, da se to dogaja v Velenju, saj gre za podjetje, ki je bilo pomembno. Ko danes ljudje spremljajo dogajanje v Vegradu, nam pripisujejo črn madež, ki si ga Velenje ne zasluži." Dodal je, da občuduje potrpežljivost Vegradovih delavcev, ki kljub temu, da že tri mesece niso dobili plače, hodijo na gradbišča. In delajo za topel obrok. »Strpno priča- Z glasbo in likovnimi deli do pomo či Na MO Velenje so prepričani, da bodo do konca septembra za pomoč delavcem zbrali okoli 100 tisoč evrov. Pa ne le s pomočjo huma ni tarne ga dogod ka » Dobro delo«, ki ga pripravljajo v petek, 10. septembra, v velenjskem domu kulture. Župan Srečko Meh in podžupan Bojan Kontič sta se že sestala z direktorji večjih podjetij iz Šaleške doline in vsi so pripravljeni pomagati. Stiska delavcev in njihovih družin je tokrat res segla do srca. dobiček, ki ga niso pripravljeni deliti z zaposlenimi. Ko se znajdejo v takš ni situ a ciji kot Vegrad, pa se umaknejo. Na naše vprašanje, ali bo Slovenija pripravila in sprejela zakon, s katerim bi lahko vodilnim v podjetju zaplenili premoženje in z njim poplačali dolgove delavcem, je Kontič odgovoril: »Ulica o premoženju vodilnih v Vegradu govori marsikaj, verjetno je v tem kar nekaj resnice. Smo vtranzicijskem obdobju, ko so si mnogi nagrabili bogastvo, drugi pa ostali brez vsega. Sem prvi za to, da sprejmemo zakon, s katerim bi jim lahko zaplenili premoženje, in če bo prišel v parlament, bom glasoval za.« Vse več vlog za denar no pomoč Doslej so na velenjskem Centru za socialno delo ugodili 300 prošnjam za enkratno denarno pomoč. Na MO Velenje tovrstnih prošenj največ pričakujejo v teh dneh, prejšnji teden so jih prejeli 30. Je pa dejstvo, da tudi za to pomoč obstaja cenzus, ki je zelo nizek. Ce ga družina ne doseže, bo ostala brez denar ne pomo či. Zato župan poudarja, da se bodo potrudili, da pomagajo tudi njim. Sicer pa so doslej pomagali že številnim družinam s šoloobveznimi otroki. V Mladinski knjigo so lahko za šolske potrebščine porabili 50 evrov, kar so mnogi že storili, še več jih bo, ker bo na pomoč priskočila tudi Mladinska knjiga. S Komunalnim podjetjem Velenje se dogovarjajo za odlog plačila obveznosti... Predsednik velenjskega Rdečega križa Jože Kožar je poudaril, da upa, da bo Slovenija spoznala, da v Velenju še vedno živimo dobri ljudje in da »dejanja nekaterih lum-pov, ki hude socialne stiske povzročajo, ne bodo vrgle slabe luči na vse mesto.« ■ Pomo či potreb nih vsaj 230 družin Po grobih ocenah je v Velenju pomoči potrebnih 230 družin, od tega je 20 takih, v katerih sta na Vegradu zaposlena oba partnerja. v Preventu pa je brez dela ostalo 25 delavk iz Velenja. Mayerholda ni več Velenje, 20. avgusta - Skoraj desetletje je minilo, odkar so se iz May-erholdove hiše v Starem Velenju odselili zadnji stanovalci. To je bilo nujno, saj je bila hiša že takrat ■ nevarna, ker so se v njej začeli podirati stropi. Stavba je bila takrat še v (pre)dolgem denacionalizacij-skem postopku, bila pa je vsak dan bolj nevarna, tudi za mimoidoče. " MO Velenje je, kljub temu da je bila le lastnica dobrih 8 % stavbe, ■ zaradi varnosti stavbo obdala z varnostno ograjo, da se ne bi videlo, kako grda je, so jo v nekem obdob- " ju celo »oblekli« in skrili očem mimoidočih. V petek pa so jo, končno, začeli rušiti. Rušilna dela so bila prava atrakcija tudi za mimoidoče, ki so se ustavljali in opazovali težko grad- ■ beno mehanizacijo, kije pomaga- la pri izginjanju sten in zidakov. Dela je opazoval tudi Maks Arlič iz MO Velenje, ki nam je povedal: »Danes sem resnično vesel, saj smo po dolgih letih končno uspeli izpeljati vse potrebne postopke, da odstranimo Mayerholdovo hišo. MO Velenje je morala najprej doseči sporazume z vsemi etažnimi lastniki; od 8,3 % lastnika stavbe, kar je predstavljalo majhno skladišče, ki smo ga podedovali od vrtca, smo morali urediti vse pravne zadeve z lastniki. Ni bilo lahko, nekateri živijo celo v Švici. Danes pa stojimo pred objektom, ki izginja in bo končno prenehal kaziti podobo Starega Velenja. Hkrati ne bo več nevarnosti, da pride do poškodb.« Podjetje Slemešek, ki je rušenje izvajalo, je stavbo odstranilo v treh dneh. Potem so takoj začeli urejati plato za parkiranje. Ce bodo na MO Velenje našli investitorja, pa bodo lahko ta na tem mestu posta- vil nov objekt. Edina zahteva bo, da ne bo višji, kot je bila Mayerhol-dova hiša, saj ta ni bila tako močno spomeniško zaščitena, da bi jo bilo treba zgraditi po istih gabaritih. ■ Bš V petek je začela Mayerholdova hiša izginjati... m 4. poletni festival hisa mladih jZjgpnv/ r iE POD KOZOtC^A» > ^OVČ-1 v Šmartnem ob Paki W <0 f Nedelja, 29. 8. ob 16.00, Prireditveni prostor ob Hiši mladih Eno pesem peti (območno srečanje ljudskih pevcev in godcev Šaleške doline) Prireditev je brezplačna. Prireditev omogočajo: Občina Šmartno ob Paki, Urad RS za mladino. Evropski sklad za regionalni razvoj. IZOBRAŽEVANJE Manj dijakov, enako število programov, še boljši pogoji Na šolah Šolskega centra Velenje v novem šolskem letu dobrih 1800 dijakov ali 900 manj kot pred 10 leti - Vsebinskih novosti ni, z vlaganji v posodobitev opreme in prostorov še izboljšali pogoje izobraževanja udeležencev Tatjana Podgoršek Na šolah Šolskega centra Velenje (ŠCV) je od minulega tedna že kar živahno. Izvajalci opravljajo še zadnja predvidena vzdr-ževalno-obnovitvena dela, dijaki, ki niso bili uspešni v prvem roku, pa poskušajo popraviti, kar se popraviti da, in si zagotoviti uspešno nadaljevanje izobraževanja. »Končujemo tekoče šolsko leto in hkrati začenjamo novo, za katerega velja, da bomo imeli manj dijakov, enako število programov, počitnice pa smo izkoristili za to, da bodo imeli udeleženci izobraževanja še boljše pogoje za pridobitev potrebnih funkcionalnih, uporabnih znanj,« je označil šolsko leto 2010/2011 na šolah ŠCV njegov direktor Ivan Kotnik. Manj dijakov, več odraslih V novem šolskem letu bodo na ŠCV izobraževali dobrih 1800 dijakov, kar je 900 manj kot v šolskem letu 2000/2001, ko so jih izobraževali 2700. Na srečo raste število študentov (od 700 do 800), vedno več pa imajo tistih, ki se izobražujejo po sis-te mu odras lih. Teh naj bi bilo v šol skem letu 2010/2011 blizu 2000 iz cele Slovenije. Med projekti zanje velja še posebej izpostaviti program izobraževanja invalidov, ki so ga lani že uspešno izvajali. Vsebinskih oziroma programskih novosti ni. Še vedno namreč čakajo na soglasje za program farmacevtski tehnik. Skupaj z ministrstvom za šolstvo so ga »prestavili« na naslednje šolsko leto. Zaradi premalo izkazanih namer dijakov so ostali brez programa avtoserviser tehnik, ki ga je za zdaj ministrstvo dodelilo Celju, v razpisu za izobraževanje odraslih pa ostaja. »Sicer pa predstavlja vsebinske aktivnosti prenova izobraževalnih programov. Sploh živahne so razprave o prenovi gimnazijskih programov.« Največ denarja za MIC Kot pravi Kotnik, seje v pogovoru o številu udeležencev izobraževanja, vsebinskih novostih nemogoče izogniti kopici vprašanj, ki jih je potrebno rešiti znotraj 24 tisoč kvadratnih metrov velikega šolskega dvorišča in tako zagotoviti udeležencem čim boljše pogoje izobraževanja. Za rešitev nekaterih med njimi jim je ministrstvo za šolstvo letos odobrilo blizu 70 tisoč ljajo šolsko knjižnico, storili pa so še nekatere korake v zvezi z novimi določili glede dijaške prehrane. Ta po novi zakonodaji ni več obvezna, uvaja pa tudi participacijo za nekatere dijake. V tem trenutku še nimajo točnih podatkov, koliko bo takih. Računajo, da bodo do 1. septembra stvari uredili tako, da se bo prehranjevalo čim več dijakov. Sicer pa so največ denarja namenili za najnujnejša investicijsko-vzdrževalna dela na Medpodjetniškem izobraževalnem centru (MIC) v Velenju. Glavnino sredstev za ta namen so pridobili iz Evrope. Triletni program vlaganj je »težak« 2,5 milijona evrov, od tega so letos namenili za Ivan Kotnik: »Še čakamo na program farmacevtski tehnik, zaradi premalo izkazanih namer smo ostali brez programa avtoserviser tehnik za dijake.« evrov, vsaj toliko lastnega denarja so namenili za projekt racionalne rabe energije, posodobitev informacijskega sistema, za sofinanciranje prevoza dijakov, posodab- obnovo in posodobitev opreme, prostorov več kot milijon evrov. »Na MIC-u urejamo laboratorij za alternativne vire, ki ga daleč naokoli ni. S tem bomo še dodatno utrdili prepričanje, daje MIC center odličnosti. Tu bo poslej delovala tudi Fakulteta za energetiko, ki se bo v celoti preselila na Koroško 62 v Velenju. Za ta namen smo sprostili nekaj prostora, ki ga je v minulem šolskem letu uporabljala Šola za storitvene dejavnosti. Zagotovili smo ji ga na Trgu mladosti,« je sklenil pogovor Ivan Kot nik. EeHCLL IS IS JO Ivan Kotnik glede mnenja nekaterih, da v skrbi za to, da bi bili uspešni prav vsi dijaki, pada kakovost izobraževanja: »Res je, da je pomemben vsak dijak, vendar težko rečem, da zaradi tega trpi kakovost. Vsaka generacija je drugačna in to, menim, je treba upoštevati. Zagotovo nastanejo težave, če se v program gimnazije, v katerega naj bi se vpisalo 20 odstotkov, vpiše skoraj polovica populacije. Pred nedavnim smo za zaposlene organizirali predavanje o ustvarjalnem sodelovanju, upoštevanju različnosti, individualni talentov. O tem, kako dati predvsem srednješolskim generacijam optimalno znanje, potrebno za to, da bodo uspešni v nadaljnjem življenju. Predvsem jih naučiti, da se bodo morali učiti celo življenje, se prilagajati, večkrat zamenjati poklic in podobno. Za posodabljanja in uvajanje sodobnih programov moramo posodobiti tudi sebe. Za uporabna znanja, kijih morajo imeti dijaki, je potrebno timsko delo, vključevanje delodajalcev, strokovnjakov, višjih in visokih šol ... Si bo pač treba dopovedati, da bomo morali biti zadovoljni z optimalnim znanjem, ki ga potrebujejo dijaki za to, da bodo pisali zgodbo o zmagovalcu.« Raziskovalno delo približujejo mladim Od torka, 17. avgusta, do četrtka, 26. avgusta, Raziskovalni tabor Vinska Gora 2010 Dogajanje na 22. raziskovalnem taboru v Vinski Gori, ki ga tudi letos organizira inštitut ERICo pod generalnim pokroviteljstvom Zavoda RS za zaposlovanje, se je že prevesilo v drugo polovico oziroma se že počasi, a vztrajno približuje svojemu koncu. Letos na raziskovalnem taboru sodeluje 30 udeležencev iz Slovenije in tujine - Češke, Srbije in Avstrije. Mladi raziskovalci se udejstvujejo v šestih skupinah: novinarstvo, turizem, geografija: modra energija, kemija, flora in favna. Tabor se je začel v torek, 17. avgusta, in bo trajal vse do četrtka, 26. avgusta 2010. Poleg običajnega dela v skupinah se na taboru odvijajo tudi druge dejavnosti: imeli smo orientacijski pohod po Vinski Gori, povabljeni smo bili na veselico na Tuševo, stvari in pridobijo izkušnje, ki jim bodo nekoč morda v pomoč na njihovi življenjski poti. Če ne drugače, je vsak od taboriščnikov navezal vsaj nekaj novih poznanstev, ki bodo nekoč morda prerasla v prijateljstva, in to je tisto, zaradi česar lahko vsi potrdimo, daje lepo biti mladi raziskovalec - taboriščnik. O njem je spregovorilo nekaj udelžencev: Emil Šterbenk, vodja tabora Na inštitutu ERICo se trudimo, da bi raziskovalno delo približali mladim, zato jih vključujemo v aktualne projekte. Ker je raziskava »Šaleška jezera - vodni vir in razvojni izziv Šaleške doline« ena pomembnejših v letošnjem letu, naravoslovne skupine zbirajo dodatne podatke. Med drugim določajo gostoto vode v Velenjskem jezeru od površine do dna, popisujejo poraščenost jezerskih bregov, opazujejo ptice in ugotavljajo njihov neposredni vpliv na jezera. Tudi bolj druž- Mojca Breskvar krstili smo nove udeležence, organizirani sta bili dve ekskurziji po Sloveniji, ena po Šaleški dolini in druga na Notranjsko. Raziskovalni tabor je izvrstna priložnost, da mladi preživijo deset dni nekje v naravi, zagotovo spoznajo nepoznane Emil Šterbenk, vodja tabora Mojca Breskvar Na taboru sem letos že drugič, vrnila sem se zato, ker sem na lanskem spoznala zanimive ljudi in ker je bilo to lani mojih najboljših deset dni počitnic. Sodelujem v novi- z mentorji, ki so po eni strani strokovno usposobljeni in znajo pristopiti na pravi način, po drugi pa se radi vključijo v našo družbo in mi v njihovo, tako da ni tiste tipične napetosti, kije prisotna v šoli med profesorji in dijaki. Najbrž se bom vrnila tudi prihodnje leto. Anja Medvešek Na tabor sem se prijavila zato, da bi se naučila česa novega in si razširila svoja obzorja, tako v smislu raziskovanja kot navezovanja novih stikov. Všeč so mi sota-boriščniki, saj so to ljudje, ki razmišljajo podobno kot jaz, in tako nam nikoli ne zmanjka teme za pogovor ali idej, da napravimo kakšno bedarijo. Gregor Lipovšek Na tabor se nisem prijavil sam, nanj me je prijavila mama, ker sem bil sam med počitnicami odsoten. Všeč mi je ritem taborskega vsakdanjika, sproščenost med udeleženci in dostopnost mentorjev, saj delamo v majhnih skupinah in je zato delo kvalitetnejše. Sam sem se odločil za geografsko skupino, v kateri raziskujemo mline, žage in manjše hidroelektrarne v idilični okolici okoli Vinske Gore. V času, ki nam ostane, spoznavam soudeležence, rad pa tudi berem - za vse se namreč najde čas. Sanja Spirič in Ambrož Novak Za tabor sva izvedela od najinega prijatelja, ki je tukaj bil že lansko leto in ker nisva želela biti cele počitnice doma. Všeč so nama delavnice, organizacija, tudi mentorji so odlični. Sotaboriščniki so super, pravza prav nama je všeč čis to vse, razen jutranjega bujenja - po naporni noči je vendarle težko vstati. Dobro se nama zdi, Anja Medvešek boslovno usmerjena turistična skupina preučuje vpliv rekreacijskih dejavnosti na jezera. Geografi nadaljujejo večletno obravnavanje obnovljivih energetskih virov, novinarska skupina pa zelo uspešno beleži tako delo skupin kot družabni utrip tabora. Gregor Lipovšek narski skupini, saj mi po lanski izkušnji delo v tej skupini zelo odgovarja. Všeč mi je tudi, da nismo neprestano na istem mestu, da so organizirane ekskurzije po Sloveniji. Tudi letos so udeleženci zelo zanimivi in z vsemi se je prijetno družiti, prav tako pa tudi Na Ericovem taboru sem sicer prvič, vendar to vseeno ni moj prvi tabor za Zoisove štipendiste. V primerjavi s prejšnjimi je na tem taboru veliko bolj dinamično, delo po skupinah je kvalitetno in mentorji so resnično super. Ambrož Novak in Sanja Spirič da ni vse tako napeto in strogo zastavljeno - vendarle so to počitnice. 10 KULTURA »'"VAS 26. avgusta 2010 Za uvod Sanja in Big Band VOX V nedeljo v okviru 4. poletnega festivala v Šmartnem ob Paki »Eno pesem peti« Tatjana Podgoršek_ Šmartno ob Paki, 22. avgusta - Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki, Urad za mladino pri ministrstvu za šolstvo in šport ter Občina Šmartno ob Paki so tudi letos združili moči pri pripravi 4. poletnega festivala. Predvideli so pet prireditev. Minu lo nede ljo ga je odprl šmar ški župan Alojz Podgoršek. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo prireditve popestrile poletne večere občanom in drugim udeležencem festivala. Slednjega naj bi odprli že 13. avgusta, a jo je organizatorjem koncerta skupine Orlek in dveh predskupin zagodlo slabo vreme, tako daje uvodno prireditev festivala predstavljal nastop zasedbe Big Band VOX in pevke Sanje Mlinar Marin. Odlična velenjska pevka, ki je začela Utrinek z uvodne prireditve poletnega festivala svojo pevsko kariero konec osemdesetih let in je doslej izdala 4 samostojne zgoščenke, je ogrela dlani poslušalcev z zimzelenima melodijama Orion in Ne čakaj na maj ter nekaterimi brodvejskimi uspešnicami. Pri predvsem mlajših poslušalcih oziroma ljubiteljih klasične in jazz glasbe pa tudi člani pred dvema mesecema ustanovljene zasedbe, v kateri igrajo obetavni mladi glasbeniki iz cele Slovenije, ki so tako ali drugače povezani z Velenjem. Škoda, daje njihovemu muziciranju in petju prisluhnilo manj poslušalcev, kot smo jih vajeni na uvodni prireditvi poletnega festivala. Jih je zadržala nogometna tekma ali so razlogi drugi, pa lahko samo ugibamo. Naslednja prireditev poletnega festivala bo v nedeljo, 29. avgusta, ob 16. uri pod kozolcem pri Hiši mladih v Šmartnem ob Paki. To bo Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev Šaleške, Zgornje Savinjske doline ter Gorenjske »Eno pesem peti«. Nastopili bodo: sestav Vesele babice iz Šmartnega ob Paki, Robniko-vi sestri z Ljubnega, Bodeče Neže, »Kranjski furmani in alpski godčevski sestav Akademske folklorne skupina Ozara iz Kranja ter pevci in godci Reber z Janškovega sela. ■ Nagrajenki se predstavljata Danes v Galeriji Velenje odprtje razstave del lanskih nagrajenk XX. Kolonije diplomantov ALUO Velenje, 26. avgusta - Danes ob 19. uri bodo v Galeriji Velenje odprli razstavo del dveh mladih slikark iz Ljubljane, Katje Zadravec in Denise Kokalj. V pritličju galerije bosta razstavljali nagrajenki lanske in zadnje - XX. kolonije diplomantov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana. Prejeli sta 2. nagrado, ki jo je Galerija Velenje ovrednotila za samostojno razstavo. V spremljajočem katalogu, ki bo izšel na dan odprtja razstave, je o nagrajenkah zapisano: »Denise Kokalj črpa konceptualno zasnovo slike iz fotografije, najdenih podob na medmrežju, ženskih revij, časopisnih naslovnic, reklamnega gradiva; skratka, njene modele moramo iskati v relaciji do podob sodobne kulture in medijske upodobitve razgaljenega telesa /.../«, pravi doktorantka Sladana Mitrovic. Mag. Milena Koren Božiček, kustosinja razstave, pa pravi: »Krajina je pri Zadravčevi reducirana na like dreves, formalne učinke pa dosega s pronicljivo svetlobo in njenimi efekti, ki prosevajo in odsevajo skozi vertikale dreves. Tako je bolj izrazita ploskovitost v odsotnosti učinka prostorskega poglabljanja, vendar pa se skozi ustvarjeno mrežo izstopajočih elementov pojavlja način ustvarjanja: novo mreženje prostora in združevanje struktur v enote simbolnega in skupinskega spomina.« ■ bš Tri dni za Prešmentane citre Dva koncerta na Velenjskem gradu, srečanje citrarjev in citrark pa bo tudi letos v kulturnem domu v Velenju Velenje, 23. avgusta - Od srede, 1. septembra, pa do petka, 3. septembra, Festival Velenje in Citrar-sko društvo Slovenije pripravljata tradicionalni citrarski festival Prešmenatne citre. Tudi po upokojitvi ga programsko vodi Marjan Marinšek, program pa bo tudi letos, ko festival poteka že dva-indvajsetič, zelo bogat. Začeli bodo s sredinim koncertom velenjske citrarske skupine Marjanke, ki že osem let delujejo pod okriljem tretje univerze pod vodstvom Marjana Marinška. »Kar nekaj let smo le vadili, sedaj pa so članice že tako vešče, da veliko in radi nastopamo. Solisti bodo sopranistka Martina Zapušek, flavtist Jernej Marinšek in violinistka Lea Krt, pripravljamo pa res atraktiven program,« je dodal Marinšek. Kot gostje večera bodo nastopili Citrarska skupina »Velbana gorca« in citrarski orkester »Srebrne strune« iz Litije. In ne dvomimo, da bo večer prav čaroben. Naslednji večer, v četrtek, 2. septembra, bo na Velenjskem gradu nastopila Janja Brlec. Najboljša slovenska citrarka, ki prihaja iz Laškega, bo pripravila samostojni koncert, njena gostja pa bo V treh dneh bo v Velenju nastopilo veliko mladih, pa tudi prekaljenih in izkušenih citrarjev in citrark. vokalistka Mojca Benedik. Tretji in zadnji večer festivala, ki letos v Velenju poteka že dvaindvajsetič, bo po mnogih selitvah prizorišč tudi letos potekal v veliki dvorani velenjskega doma kulture. »Vesel sem, da smo se ustalili. V tej dvorani citre odlično zvenijo, pa še v nebo se nam ni treba ozirati. Tudi letos bodo na Srečanju slovenskih citrarjev z gosti nastopili mladi in tudi že izkušeni citrarji in citrarke, pri čemer zadnja leta opažamo, da so citre postale ženski inštrument. Za mladimi bodo nastopili tudi izkušeni in prekaljeni citrarji, kot so Jasmina Levičar, Damjana Praprotnik, Irena Glušič, Tri M, Dejan Praprotnik, Peter Napret in Tomaž Plahutnik. Poleg citrarjev iz vse Slovenije bomo na odru gostili tudi soliste in ansamble in na koncu izbrali prešmentano citrarko in citrarja. Sceno za prireditev bosta tudi letos pripravila Milica in Jože Napotnik, prireditev pa bo vodila Polonca Podo-vac,« je še dodal Marinšek. Vsi trije dogodki se bodo pričeli ob 19. uri in -bodo brezplačni. 4. mednarodna razstava videa Velenje, 26. avgusta - Danes zvečer ob 20. uri bodo v Galeriji Velenje odprli še razstavo z naslovom Človek (osebnost, telo). Galerija bienalno prireja razstavo video del na osnovi mednarodnega razpisa. Tokrat bodo po izboru žirije predstavljena dela trinajstih avtorjev, med katerimi je žirija podelila tri nagrade. Prvo nagrado prejme Ana Sluga za »likovno metaforični« video Homo faber, drugo nagrado prejme Goran Ristič za »likovno poetični« video Schism 2, tretjo nagrado pa prejme Vesna Čadež za »likovno estetski« video Mikro. Razstava bo na ogled do 18. septembra. 2010. Razstava za pomoč ljudem v stiski Mozirje - Ob mednarodnem dnevu solidarnosti je likovni samorastnik Vlado Pare-žnik iz Mozirja pripravil javno likovno prodajno razstavo, katere celoten izkupiček bo namenil skladu Rdečega križa Velenje. Dela so postavljena na treh lokacijah: v prostorih jedilnice lokala pikado kluba v Šmartnem ob Paki, v likovnem salonu na Levstikovi 9 v Mozirju in v prostorih okrepčevalnice Jožice Jurak na Homcu 15. Za prodajo je namenjenih 100 unikatnih likovnih del, in sicer v tehničnih izvedbah olja, pastel, temper in perorisb v tušu. Vsa dela so okvirjena in pod steklom. KOLONA Zakaj je morje slano? Bojan Pavšek Zakaj so na školjki alge? Zakaj martinček preživi tudi brez repa? Kam gre sonce, ko izgine v vodi? Vse to in še več vprašanj mi je na začetku našega počitnikovanja na dokaj neobljudenem delu enega od jadranskih otokov postavljala hčerka. Osnovno znanje biologije, nazadnje pridobljeno še v srednješolskem obdobju, je pogosto zatajilo pri razlagi kakšnih že nekoliko bolj kompleksnih vprašanj. Da bi se temu izognil, sem poskušal tematiko preusmeriti na druga, meni bolj poznana področja, vendar večinoma neuspešno. Otroška vztrajnost je pač nepremagljiva. Zato je bila pravilnost odgovorov včasih pod velikim vprašajem, vendar bom to skušal popraviti takoj, ko doma posežem po kakšni knjigi o morski flori in favni. A glej ga zlomka! Količina »zahtevnih« vprašanj se je z dnevi pričela vidno zmanjševati. Le zakaj? Odgovor je bil skrajno preprost. Ker ima vsaka stvar, ki živi v sožitju s svojo okolico, samoizpovedno logično razlago, ki jo opazi in razume tudi otrok. In to je logika, ki nas sprošča, navdihuje in energetsko polni na dopustu tam nekje za devetimi gorami. S tem postane doživljaj počitnikovanja izrazito kontrasten glede na naš domači vsakdan, ki je vse prej kot logičen in neprimerno bolj rutiniran. Prav rutina je namreč tista, ki nas utruja, da v želji za oddihom posežemo po počitnikovanju v oddaljenih krajih. Če želimo usmeriti tok vsakdanje utrujenosti v slepo ulico, je potrebno seči po inspiracijah že v svojem domačem kraju. Seveda to v poletnem času ni težko, saj je naša dolina preplavljena z obilico različnih dogodkov, ki nam uspešno zapolnjujejo čas in dušo. Pohvalno. A tudi poletje enkrat mine. Takrat mora pričeti mesto s svojo evolucijsko logiko vzdrževati samega sebe. Zadeva ni ravno mačji kašelj, saj poletno zabavljaški utrip kaj hitro zbledi. Trgi in ulice pričnejo samevati ter le ob organiziranih dogodkih opozarjati nase. Seveda ni potreben newyorški sindrom mesta, ki po definiciji »nikoli ne spi«. Gre zgolj za urbano logiko, ki naj mestu daje inspirativno dušo tudi takrat, ko večina preživlja delavnik predvsem z mislimi na prihajajoči vikend. Poleg skrbno načrtovanih dogodkov predstavlja osnovno vodilo kvalitetne mestotvorne inspiracije prostorska dinamika, ki naj nas razveseljuje na vsakem koraku. Javne in intimne arhitekturne intervencije, ki naredijo gibanje mimo ali skozi mestne predele polnovredne popoldanskega sprehoda. Distancirani ali predimenzionirani nakupovalni centri, novotrške kvadrature brezmejnega asfalta in morda nefluidnostpeš-kolesarskih poti gotovo niso pravi recept. Oživitev nekdaj pozabljenih prostorov, premišljena revitalizacija razpoznavnih arhitekturnih ikon mesta, ki sledijo logiki življenja meščanov, pa lahko postavljajo tlakovce na večno spreminjajoči se poti sožitja človeka z mestom. Nadaljevanje funkcionalne preprostosti velenjskega modernizma v kombinaciji z neizbežnim hiperkapitalizmom ni tako lahka naloga, kot se na prvi pogled zdi, saj ponuja mnogo pasti. Toda če so akterji voljni in predani gibanju za inspirativno življenje občanov, je pot do uspešnega uresničevanja nove logike samo korak daleč stran. Seveda je potrebno ob tem upoštevati tudi mnenje arhitekturne stroke, izdelati vsemogoče analize, organizirati kakšno produktivno delavnico ali natečaj in nenazadnje tudi anketno povprašati občane, kaj naj bo po njihovem temelj nove urbane logike. V današnjem času, ko je/bo nemalokdo ugotovil, da po plačilu položnic ostane doma samo še kakšen cent, je navzočnost nove logike še kako potrebna. Takrat se bo tistim, ki nikjer na horizontu ne opazijo kančka upanja za izlet preko devetih gora, prikazala slika, da ni vse tako črno, kot se zdi na prvi pogled. Prisiljen bo namreč ostati v mestu. A ostal bo zadovoljen! Tako bo mestni patriotizem občanov prišel še bolj do izraza. V trenutku se bodo tudi inspiracij željni možgani vrnili nazaj v dolino. Posledično bo tudi turizem in z njim povezane dejavnosti okrepil manjkajočo podobo, ki naši dolini ob vseh naravnih danostih tudi pritiče. Vse se bo postavilo na svoja mesta in rutina bo postala stvar preteklosti. Logično? 107,8 MHz täonjSKÜ IDO CAS©POSDOl m© za i oz Glasbene novičke Naša Suzana gre na Triglav Naša računovodkinja Suzana Goršek Brglez je pred velikim podvigom. Je namreč med 100 ženskami iz cele Slovenije, ki bodo v prvih dneh prihodnjega meseca osvajale najvišji slovenski vrh Triglav. »To je eden od mojih življenjskih ciljev. Ne najdem pravih besed, kaj mi pomeni. Želja je tako velika, da ... » pravi Suzana. Kot je povedala, je njena tovrstna želja stara 15 let. Takrat je namreč skupina, v kateri je bil tudi njen takrat še fant Zoran, načrtovala podvig in jo je povabila, naj se jim pridruži. »Dokler se ne poročim, ne grem na Triglav,« jih je zavrnila. Pred dvema letoma je obljubo prelomila. Poročila se je, na Triglavu pa še vedno ni bila. »Mama se je za ta pohod že prijavila, a ni uspela. Letos, ko praznuje 60-letnico, sva se prijavili obe in bili izžrebani. To je sedaj dvojno darilo: mami za rojstni dan ter izpolnitev obljube sebi in možu Zoranu.« Suzana Goršek Brglez: "Tako si želim osvojiti Triglav, da ne znam izbrati pravih besed." (Foto: vos) Dekleti sta sprejeli izziv zelo resno. Pridno trenirata, nabirata kondicijo. »Obrali« sta že skoraj vse bližnje in manj bližnje »vršace«, v precejšnji meri »obkljukali« seznam potrebščin, kije bil priložen obvestilu o pohodu. »Ničesar se ne bojim, samo vrh si želim osvojiti,« še dodaja Suzana. Bomo držali pesti, da ji bo uresničitev želje ostala v lepem spominu. ■ tp žsbUD ... na kratko... HOUSEMOUSE vs CHOPIN Stane Špegel aka HouseMouse je 200. obletnico rojstva Frederica Chopina obeležil z albumom Chopen ReModeled. Njegov osmi studijski izdelek prinaša pri red be osmih Cho pi no vih moj strovin, ki jih nadgrajujejo tudi video filmi. Do kon ca Cho pi no ve ga leta bo avtor pri -redb vsakih 14 dni radijske postaje obda ril s po eno sklad bo. Kot prva je na vrs ti drum&bass ver zi ja Cho pi no ve Etude Op. 25, No. 4. KATRINAS Skupino za nekaj časa zapušča Petra, dekleta pa si bodo do kon ca leta pri vo -ščila ustvarjalni dopust, nato pa se odločila o nadaljnji karieri. Od privržencev se bodo za nekaj časa poslovile s koncertom v Letnem gledališču Studenec, kjer jih bo sprem ljal big bend Slo ven ske voj -ske, gostje pa bodo Murat & Jose, Magni fico, Rok Golob & Hea ve nix ter Oto Pestner. MAJA P & CELA ŠTALA Sku paj z zased bo Cela šta la pred stav lja skladbo z naslovom Ne me še zdej. Besedi lo je napi sa la Maja Praš ni kar sama, glasba pa je delo Matjaža Živkoviča. Pesem ima kitarski naboj in se spogleduje z rockerskimi rifi, za kar sta poskrbela kitarista Gregor Zver in Matjaž Živkovič. CARI CE Dokaj nova glasbena skupina, ki jo sestavljajo tri vokalistke - Nina Maurovič Blatnik, Lucy J in Katja Fašink odslej deluje pod okriljem glasbene agencije Lendero & Co. Javnosti so se doslej predstavile z dve ma glas be ni ma izdel koma, in sicer sklad ba ma Cari ca in Dva golu ba. DRUŠTVO MRTVIH PES NI KOV Skupina ob 20. obletnici delovanja pripravlja material za novo, reprospektivno ploščo. V studiu RTV Slovenija v Ljubljani skupaj s producentom Žaretom Pakom snemajo skladbe za novi album, ki bo v sodelovanju z Valom 202 izšel oktobra letos. Pripravljajo se tudi na osrednji koncert ob 20. obletnici skupine. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. RIHANNA - Te Amo (Raggae-ton rmx) 2. MARKO VOZELJ - Brez miru 3. Klapa Maslina - Vitar s mora 22-letna pevka Rihanna z Barba-dosa je v svoji karieri doslej objavila štiri studijske albuma, njen zadnji Rated R pa je izšel konec lanskega leta. Album je doslej postregel z že kar nekaj uspešnicami, zadnja pa je skladba Te Amo, ki ste jo, sicer v nekoliko predelani inačici, izbrali za tokratno zmagovalko izbora pesmi tedna na Radiu Velenje. LESTVICA Radolfijev Sentimento Hrvaški glasbenik Davor Radol-fi letos praznuje 25 let glasbenega delovanja. Najpomebnejši projekt ob tem jubileju je izid novega albuma uspešnic Sentimento. Album je zbirka skladb, ki so plod Radol-fijevega sodelovanja s številnimi glasbeniki, velika večina skladb pa je postala z leti zimzelena. Vse od prvega albuma Najljepše pjesme Latinske Amerike, drugega Canto Latino, tretjega Baila como ... Yo, Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Gadi - Tebe čakam 2. Domen Kumer s prijatelji - Adijo ljubica 3. Modrijani - Žito 4. Ans. Roka Žlindre - Moj Pepi 5. Iskrice - Šepni mi prav potiho 6. Karavanke - Jurijev sm'n 7. Mitja kvintet - Bela laboda 8. Zaka pa ne - Pridi nazaj 9. Unikat - Dovolj mi je 10. Štirje kovači - Sprašujejo kak' dolgo še ■ ■ ^... več na: www.radiovelenje.com j Absolutni zmagovalci Jodel Express Letos je bil na Gori jurišev jubilejni, 35. mednarodni festival narodno-zabavne glasbe, Graška gora poje in igra. Kot gostje prireditve so po tekmovalnem delu nastopili Mitja kvintet, gostje iz sosednje avstrije Die Mooskirchner in domači ansambel Skupina Bum. Rezultati tekmovalnega dela: zlati pastirček: Skupina Gadi, ansambel Johna Križmana, Helena i Dečki z bregov, Zakrajšek, Sredenšek sekstet, Alpensound, Jodel-Express; srebrni pastirček: Ptujski kvintet, Kolovrat, Vikend, Napev; bronasti pastirček: Jasmin, Jurčki, Quintett Steirerschwung; Nagrada za najboljši aranžma: Sredenšek sekstet - Srečno pot šofer moj dragi (aranžma Jože Burnik); Nagrada za najboljšo melodijo: Skupina Gadi - Le enkrat se živi (glasba Primož Ilovar); Nagrade za najboljša besedila: 1. nagrada: Tam nekje za resnico - Darinka Kovač (ans. Gorjanski odmev), 2. nagrada: Poiskal nekoč bom tebe - Matjaž Vrh (ans. Jurčki); 3. nagrada: Pesem za oba - Majda Rebernik (ans. Zakrajšek), Tvoj metulj - Tone Košmrlj (ans. Kolovrat); Nagrade občinstva: 1. nagrada: Vikend, 2. nagrada: Napev, 3. nagrada: Zakrajšek; Nagrada za najboljšega debi-tanta: Jodel-Express; Absolutni zmagovalec festivala: Jodel Express. Posavski rokerski kolektiv, ki so ga glasbeni sladokusci na sceni v zadnjih letih močno pogrešali, je nekoč že postregel s ploščkoma Željo daleč stran (2000) ter Sonce v senci (2004). Po nekajletnem premoru so se s producentom Petrom Penkom novembra 2008 odpravili nazaj v studio, kjer je nastalo štirinajst novih pesmi. Novembra posmrtni Jacksonov album Novembra na prodajne police prihaja prvi posmrtni album Michaela Jacksona, na katerem bo deset doslej še neobjavljenih skladb. Po smrti kralja popa je namreč ostala vrs ta skladb, ki še niso bile izdane, avtorske pravice zanje pa je Jacksonova družina prodala družbi Sony. Slednja namerava izdati kar deset albumov z Jacksonovimi skladbami, prvega že letos novembra, na njem pa bodo našle prostor skladbe iz osemdesetih let pa tudi novejše, med katerimi bo tudi skladba, ki jo je Michael leta 2006 pa vse do zadnjega Adriatica Lati-na, ki je izšel leta 2007, je Davor nizal zgodbo, ki jo je na četrtini stoletja svojega delovanja strnil v dvojno The Best Of zgoščenko. Na njej je 25 skladb, ki jih je Radolfi izbral izmed 140 pesmi, ki jih je pos nel. Skri ti sij sku pi ne Shyam Color Deluxe je po skladbi Gumijasto srce naslov drugega singla, s katerim skupina Shyam napoveduje izid njihovega tretjega albuma. Naslovili so ga Skriti sij ljudi, izšel pa bo v prvi polovici septembra. posnel z Will.i.amom iz skupine Black Eyed Peas. Jeseni nov album skupine Chateau Velenjska skupina Chateau že nekaj časa napoveduje izid svojega novega albuma. Ta naj bi luč sveta končno ugledal letos jeseni, še posebej veseli pa ga bodo njihovi privrženci, ki na nov album skupine čakajo že celih štirinajst let. Na albumu bo predvidoma deset novih skladb, med njimi tudi trenutno najbolj vroča skladba z naslovom Le s teboj, ki se trenutno vrti na slovenskih radijskih postajah. Glasbo zanjo je napisal Zvone Hranjec, besedilo pa Andreja Hvalec - Odlazek. Zadnji album skupine Chateau z naslovom Brez tebe je izšel že davnega leta 1996. Potem ko so se leta 1999 razšli, so se člani skupine Chateau po osmih letih premora leta 2008 spet zbrali in vrnili na sceno. Vse odtlej pa pričakujemo njihovo novo ploščo. Četrt stoletja Pop Desig na Letos praznuje skupina Pop Design 25. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti bo po dolgem času izšla njihova nova studijska plošča, že dvajseta po vrsti. Na njej bo trinajst pesmi, od tega osem popolnoma novih studijskih skladb, ob izidu pa pripravljajo tudi veliko medijsko promocijo, podprto z nekaj velikimi koncerti po Sloveniji. Četrt stoletja delovanja bodo slavnost- •st- ?T i4 r t * no zazzanmovali z veličastnim koncertom 17. septembra v ljubljanskih Kri žan kah, kjer bodo nas to -pili tudi številni gostje. Tri pevke, Tanja Žagar, Špela Grošelj in Maja Oderlap, bodo zapele vsaka po eno njihovo starejšo uspešnico, Tam-buraški orkester Sodražica bo zaigral eno največjih uspešnic Na božično noč, posebno koreografijo pa pripravlja tudi plesna skupina Maestro. Za vrhunec večera bo skupina skupaj z Big Bandom Grosuplje odigrala nekaj njihovih največjih uspešnic. P Župan Slovenj Gradca Matjaž Zanoškar je bil na Graški gori dobre volje. Pomenkoval se je levo in desno. Za slavnostnim omizjem je sedel z Andrejo Katič, direktorico uprave Mestne občine Velenje, s katero je gotovo rekel kaj o tistem, kar prihaja, zavrtel pa se je z drugo Andrejo, Petrovičevo, s katero se že dolgo poznata. Petrovičeva je vrsto let pripravljala prispevke, televizijske in radijske s Koroške, v njih pa za mnenje kdaj pa kdaj povprašala tudi slovenjegraškega župana. P d Aleksander Cvar, predsednik veteranskega združenja Sever za celjsko območje, ima kot upokojen policist nov hobi, fotografiranje. V objektiv je ulovil tudi velenjskega komandirja Draga Alenca, s katerim se pogosto srečata. Cvar je predsednik sindikalne skupine Policijske postaje Velenje, člani so namreč lahko tudi upokojenci. Gotovo s komandirjem rečeta kakšno o plačah. Kar pa se pokojnin tiče, se mora Cvar seveda ozreti drugam. d ^ Pa se je ena le opogumila. Godba Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje ali krajše UNI 3 ne bo več zgolj moška zadeva. Frančiška Kočar, ki se (se še?) v podjetju Urbana ukvarja s prostorskim načrtovanjem, je vzela v roke flavto in se odločila, da stopi bliže. Zakaj pa ne? Ob njej Ciril Zdovc, upokojen profesor in aktualni matičar. Kdo ve, koliko zakonskih zvez je že sklenil. Takih, ki držijo, seveda. ^ Eni udrihali po žogici, drugi po politiki 23. VIP CUP teniški turnir kljub manjši udeležbi minil v znamenju športa, druženja in dobrodelnosti -Prevladovali so politiki in gospodarstveniki Velenje, 21. avgusta - V vročem sobotnem dnevu se je na teniških igriščih v TRC Jezero in ob njih odvijal 23. VIP CUP teniški turnir. Tudi tokrat sta ga pripravila Marjan Gaberšek in Marjetka Gaberšek Golež, udeležba pa ni bila tako velika kot prejšnja leta, med njimi pa je bilo tudi manj medijsko prepoznavnih obrazov. To velja tako za tiste, ki so ta dan v dvojicah vrteli teniške loparje, kot za tiste, ki so dogodek izkoristili za druženje. Prevladovali so namreč udeleženci iz Šaleške doline, kar je po svoje razumljivo, saj so bili letos glavni podporniki dogodka MO Velenje, Premogovnik Velenje in Gorenje. Med tistimi, ki so ta dan igrali tenis, so bil tudi aktualni minister za promet Patrick Vlačič, nekdanja ministra Karl Erjavec in Janez Drob nič in kar nekaj županskih kandidatov. Ljubljanski župan Zoran Jan kovič je VIP obiskal popoldne, a tenisa ni igral, se je pa pogovoril z mnogimi, ki so dan izkoristili za sproščen klepet in tudi za navezovanje novih poslovnih sti- Na tribunah so igralce spodbujali tisti, ki so igrali, in tisti, ki niso. ti okoli hiše, potem pa se je nekaj ur družil še z Vipovci. Bil je dobre volje, zaključno prireditev pa je zamudil, ker se mu je mudilo na Rudarjevo tekmo proti Domžalam. »Vedno sem na tribuni. Pa ne zato, da bi štel knape, ki pridejo spodbujat naše fante. Tudi to ne drži, da tisti, ki jih ni, ne dobijo bonov za malico. V nogometu uživam,« je povedal med smehom, preden je zapustil prizorišče. Za razliko od njega je teniški lopar v vročem dnevu spretno vrtel Franjo Bobinac, s katerim sta tudi sproščeno poklepetala... Na prireditev so tokrat organizatorji povabili več kot 600 ljudi, prišlo pa naj bi jih dobrih pol. Čeprav se je govorilo, da naj bi popoldne prišel tudi predsednik vlade Borut Pahor, ga ni bilo. Prišla pa je državna tožilka Vlasta Nus sdor fer, ki je bila pre sreč na, da so vipovci tudi letos prispevali vsak po 20 evrov prav za Beli obroč, kjer imajo žal vsako leto več dela in več prijav nasilja v družini. »Odločili smo se, da bomo ta denar namenili za psi-hosocialno pomoč žrtvam nasilja. Imamo namreč odlično strokovnjakinjo, ki ima vedno več dela, a v nedogled tega ne more početi brezplačno,« nam je povedala. Čeprav zaključne prireditve, ki jo je glasbeno začinil domačin 6 Pack Čukur, ni spremljalo veliko vipov-cev, je bila ta pika na i še enemu druženju ob športu ter dobri hrani in pijači. ■ bš Druženje in sproščen klepet so zaznamovali tudi letošnji VIP. Med odmorom na igrišču sta se družila tudi direktorja Premogovnika in Gorenja Milan Medved in Franjo Bobinac, saj se je slednji odlično odrezal tudi v tenisu. kov. Menda so s 15 ruskimi gospodarstveniki sklenili tudi nekaj konkretnih dogovorov, nekateri od njih pa so vrteli tudi teniški lopar. Za skupno mizo so sedli tudi direktorji večjih velenjskih podjetij, pa župani Velenja, Šmartnega ob Paki in Žalca. Ta dan je bilo že jasno, da bo v Velenju kandidiral Bojan Kontič. Mnogi so mu čestitali, drugi pa v roke stiskali svoje vizitke. Na teniškem igrišču se je odlično odrezal šoštanjski kandidat za župa na Darko Lithte ne ker, ki je igral tudi v dvojici s Karlom Erjavcem. Njegova prva soigralka pa je bila Rusinja, ki se je dobro odrezala. Direktor Premogovnika Milan Medved tenisa ni igral, saj je v soboto za rekreacijo poskrbel že navsezgodaj, ko je prekolesaril 50 kilometrov, popoldne je uspel pokosi- Karl Erjavec in Darko Lihteneker sta dokazala, da sta prava ljubitelja tenisa. In da sta spretna tudi pri vrtenju loparja. [trkanje Zaščita Velenja Nekateri predl agaj o, da bi občinski svet moral zaščititi ime Velenje. Da ne bi mogel vsak uporabijati predpone VE. Pri gradbincih je bila to slaba reklama. Črni premislek Z začetkom naslednjega meseca zdravniki ne bodo več toliko dežura-li. Nekateri sprašuj ej o, če bodo zaradi tega, ker ne bodo mogli tako pogosto k zdravnikom, ljudj e bolj bolni ali bolj zdravi. Ni res! Nikakor ni res, da bi bilo okoije v Šoštanju tako onesnaženo, da še prava trava več ne raste. Umetno travo so »posejali« ie na nogoj metnem igrišču. Ta je bolj odporna; a ne na okoije, na nogometaše. Čudno, a resnično Mnogi delavci imaj o zdaj res že vsega dovolj. Zato, ker nimajo ali ne dobij o skorajda nič. Mačke in miške Očitno j e pri nekaterih stvareh strah l e navidezen. Za računalnike rade sedaj o tudi take mačke, ki se sicer mišk bojij o. Zele na v več barvah Zelene doline so poka-zaie novo podobo in postaie še bolj barvite. Tiste Zelene doline, ki so sicer mlečno bele. Kavarne za sta rej še Slišim pobude, da bi nekateri tudi prostore kraj evnih skupnosti spremenil i v kavarne. A vsi menda niso za to, da bi iih res spremenili, pa čeprav l e v spletne kavarne za starejše. Morda bi bili za, če bi jih res v prave. Vabila na zabave Le kdo pravi, da ljudie ne marai o policistov! Mnogi j ih vabij o celo na zabave. No, ne na svoj e zabave, ampak na preglasne zabave sosedov. Okoli ... v žep Letošnje popotovanje z vlakom k našim rojakom čez mejo nekatere spominja na pregovor -oko ii riti v žep. Ponovne bližnjice po tirih menda še dolgo ne bo. KUNIGUNDA S srčno molotovko nad mesto Coprnica Kunigunda bo v mestu vse do konca avgusta - Če je še ne poznate, je skrajni čas, da obiščete njene zadnje festivalske dogodke! Vnete priprave na 13. festival mladih kultur Kuniugnda, ki se vrstijo že od začetka koledarskega leta, so se vendarle obrestovale. S tem se strinjajo tako člani organizacijske ekipe, ki jo letos sestavlja kar pet-de set mla dih Velenj čank in Velenj -čanov, kot tudi obiskovalci, ki so nestrpno pričakovali koncerte, predstave, razstave in vse druge festivalske dogodke. Kunigunda je v srčni molotovki zvarila dovolj čarovnij, da bo gorela do sobote in osvetlila tudi koncert Demolition Group, party elektronske glasbe Green land in skupino Interceptor. Kunigunda kot nesmrtna čarovnica ostaja vedno ista, njen festival pa se spreminja skupaj z organizacijsko ekipo. Tako je poseben čar letošnjemu festivalu dalo srečanje nekdanjih ustvarjalcev pro- grama na okrogli mizi Kako je nastala Kunigunda. Ponovno snidenje Aleša Ojsterška, Saša Aleksandra Misja, Jureta Trampuša in Aleša Črniča je ekipo, ki se danes uba- jatelji, se festivalska rdeča nit ni nikoli pretrgala. Ideja ostaja nespremenjena: v nekaj dneh pripraviti čim več urbanih dogodkov čim bolj različnih zvrsti, ki so zanimivi pred- »Celo leto sem zbirala energije in jih dajala na stran. Zdaj vam pošiljam svojo najmočnejšo čarovnijo - srčno molotovko!« je Kunigunda slovesno oznanila na otvoritvi svojega 13. festivala mladih kultur. da s Kunigundinimi čarovnijami, navdihnilo z novimi idejami in spoznanji. »Čeprav Kunigunda z našo pomočjo ni scoprala svojega 13. festivala, kakršnega bi s starimi pri- vsem mladim subkulturam z alternativnim okusom. Hkrati pa dokazujejo, da je alternativna kultura lahko prav tako izpovedna, globoka in katarzična ter zato zanimiva Ina Trebičnik Knez je priznana umetnica poslikavanja kože. Leta 2006je zmagala na mednarodnem izboru v Kranjski Gori, leto kasneje pa v Kopru osvojila drugo nagrado. Sodelovala je že na dveh svetovnih festivalih v bodypaintingu, ki jih vsako leto organizirajo na MillstätterSeeju v Avstriji. Kunigundo poslikava že več let, letos pa ji je nadela pajčevinast korzet. Kunigunda je na otvoritvi s pomočjo Matevža Časa, Simona Penška in Andraža Jeriča predstavila svoj vsakdan. Razkrila je tudi, da redno obiskuje svojega prijatelja župana Srečka Meha in mu šepne kakšno idejo. Župan ne skriva, da po inspiracijo za svoje zvarke in praške hodi med mlade: »Vsakemu, ki lahko kaj dobrega naredi za skupnost, bi privoščil, da bi mu dobra čarovnica kot Kuniugnda navdihnila dobre misli in pokazala pot, kako naj to naredi.« Kunigunda oživlja urbana prizorišča. Tako je koncert plemena Strojmachine pričarala v letnem kinu ob Škalskem jezeru, kjer bo jutri tudi party elektronske glasbe Green land. SE SPRASUJETE, ALI JE ZADNJI ROK ZA PREHOD NA DIGITALNO TELEVIZIJO DECEMBER 2010? tudi najbolj sladokusnim,« je o namenu festivala povedal letošnji idejni vodja Dimitrij Amon. Ta misel se bo le še širila in opla-jala festival. Kunigunda ima namreč vse večje ambicije in ob 15. obletnici svojega vračanja v mesto bo paradni konj slovenske alternativne mladinske kulture. Velenje je kot partnersko mesto Kunigundine prisotnosti še nikoli ni bilo čutiti tako intenzivno. S personifikacijo grajske coprnice smo v Velenju priča rojstvu nove kulturne ikone in življenjskega sloga - Kunigunda. Evropske prestolnice kulture 2012 - Maribora - zadolženo za otroški in mladinski program. Pri slednjem bo prav Kunigunda stkala vezi z Evropo in v svoje mesto povabila največja imena alternativne kulture. Tako bo Velenje postalo okno v kulturno Evropo, Kunigunda pa mednarodna ikona in sinonim za drzno, norčavo, odštekano, provo-kativno in še kakšno umetniško izražanje. ■ Tina Felicijan Foto: Primož Čas Odgovor je tu. Če ste Telemachov naročnik, se za vas NIČ NE SPREMENI. Še naprej boste lahko obdržali obstoječi priključek in gledali programe, ki jih gledate danes. ZAKAJ TELEMACH PRIPOROČA PREHOD NA DIGITALNE PROGRAME ZA SVOJE NAROČNIKE? • Dostopali boste do več TV-programov, BOLJŠE slike in zvoka. • Za začetni paket digitalne televizije s 64 programi boste plačevali samo 15,50 €, to je MANJ kot sedaj. • Prehod je brezplačen, nakup novega televizorja ali digitalnega sprejemnika NI POTREBEN. • Možnost spremljanja HD-programov (če televizor to omogoča). • Možen priklop TREH televizorjev za ENO naročnino (en digitalni in dva analogna). TELEMACHOV NASVET: v omrežju Telemach lahko gledate TV-programe na televizorju z oznako DVB-C ali DVB-T. V kolikor se odločate za nakup novega televizorja, pa priporočamo oznako DVB-C MPEG-4. DRUGE PREDNOSTI PREHODA NA TELEMACHOVO DIGITALNO TELEVIZIJO: • pri nekaterih programih je možna izbira podnapisov v različnih jezikih, ponekod tudi pogovornega jezika; • možen ogled TV-sporeda za 7 dni vnaprej brez brskanja po časopisu; • možnost snemanja drugega programa, medtem ko prvega gledate; • možnost ustavitve žive slike in nadaljevanja ogleda, ko utegnete; • možnost zaklepanja programov z neprimernimi vsebinami za otroke. Za preklop na digitalno televizijo posegi v stanovanje niso potrebni, saj se programi digitalne televizije pojavijo na zaslonu vašega televizorja po istem kablu kot doslej. Med televizor in kabel priklopimo zgolj sprejemnik, ki prinaša v vaš dom še več novih in ekskluzivnih domačih in tujih programov. Veliko jih je že podnaslovljenih v slovenski jezik. 080 22 88 www.telemach.si kS* telemach Moj svet udobja. Kunigundin veliki oder je tudi letos pred Mladinskim centrom Velenje. Poleg Let3, Zircus, Lollobrigide, Bambi Molesters in S.A.R.S. bodo nocoj nastopili še Demolition Group, v naslednjih dneh pa Emkej, Šus in Interceptor. Patty Diphusa, porno diva in politična zvezda (ali obratno), je obiskala tudi Kunigundo. Provokativen, bizaren in predvsem erotičen kabaret Psychopatta Sexualis -Vrnitev porno dive vedno razgreje še tako zavrte - tudi Velenjčane. Lastniki psov morajo upoštevati pravila igre Ljudj e se pogosto pritožuj ej o nad obnašanjem psov in njihovih lastnikov - Kaj sploh pravi občinski odlok, kdo ga nadzira in kakšne so kazni? Velenje, 17. avgusta - Ne mine leto in skorajda ne dan, da ne bi v mestu opazili, da nekateri lastniki psov ne upoštevajo pravil obnašanja. Zato neredko prihaja do konfliktov, nepotrebnega strahu pred psi in nenazadnje tudi do odkritega sovraštva do njih. Pa čeprav so psi ponavadi zelo malo krivi, saj so odvisni od svojih lastnikov. Pregovor, da je pes in njegovo obnašanje odraz lastnika, zagotovo drži. Čeprav, kot vedno, obstajajo tudi izjeme. V Velenjusmo leta 2005 sprejeli občinski Odlok o javnem redu in miru, v njem pa posebno poglavje, ki govori o obveznostih lastnikov in vodnikov psov na območju MO Velenje. Čeprav je odlok star že pet let, ga verjetno mnogi ne poznajo. Zato je prav, da vam ga še enkrat predstavimo, saj morda nekateri med sprehodi štirinožnih prijateljev po mestu nezavedno Odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja, pravila za dobro ravnanje z živalmi ter skrb za zapuščene živali ureja Zakon o zaščiti živali, veterinarsko preventivo, najmanjši obseg zdravstvenega varstva živali, pristojbine in stroške zdravstvenega varstva živali; registre, baze podatkov in informacijski sistem pa ureja Zakon o veterinarstvu. S tem občinski odloki nimajo nič. »grešijo«. Odlok nadzirajo mestni redarji. Kako pogosto, kakšne so kazni in kaj vse ti opažajo na terenu, pa smo izvedeli v pogovoru z vodjo Medobčinskega inšpektorata Sonjo Glažer. Kako po uresničevanje odloka o javnem redu in miru in določbah, povezanih s psi, sploh lahko nadzirajo mestni redarji? »Naši redarji kontrolirajo in nadzirajo občane na mestnih površinah, kjer je po odloku obvezno, da morajo biti psi na povodcih. Nadziramo tudi, ali počistijo pasje iztrebke. Ne moremo pa nadzirati, kakšnega psa občan kupi in ga pripelje v blok, saj to ni v naši pristojnosti. V odloku tudi nismo mogli predpisati, kakšna so pravila, preden si v bloku kdo od sosedov kupi psa. So pa to pogosta vprašanja, s katerimi se občani obračajo na nas. Vedno svetujem, naj pravila igre zapišejo v hišne rede bloka, te pa bi morali spoštovati vsi lastniki in najemniki v bloku. Tu ima seveda svojo vlogo tudi upravnik in inšpekcija, saj pogosto ljudje opozarjajo na vprašanja v zvezi s porabo vode, ne toliko na to, da psi v bloku so in kakšne pasme so. Pogosto pa nam občani posredujejo ideje, kje bi bilo dobro postaviti še dodatne koše, kar je v veliki meri tudi upoštevano.« Kako pogosto nadzirate obnašanje lastnikov in vodnikov psov? »Naši redarji vedno, ko so na terenu, četudi gredo nadzirat mirujoč promet, nadzirajo tudi obnašanje psov in njihovih lastnikov. Če opa- zijo, daje pes brez povodca ali da lastnik ne počisti za njim, ukrepajo. Se pa dogaja, da občani takoj, ko vidijo naše redarje v uniformi, dajo psa na povodec. Dejstvo je, Sonja Glažer: »Občinski odlok ne more prepovedati določenih pasem psov.« da se je kultura lastnikov in vodnikov psov močno izboljšala, saj večina iztrebke že pospravlja. Sploh, odkar je MO Velenje poskrbela za posebne koše za pasje iztrebke, v katerih so vedno tudi vrečke. Ljudje jih resnično uporabljajo, čeprav smo morali izreči kar nekaj kazni, ker tega niso storili. Kadar naši redarji nadzor opravljajo v civilu, lažje izrečejo opozorilo ali kazen kršitelju, saj prej niso opaženi.« Ali se mora lastnik psa v postopku legitimirati vašemu redarju, pa naj bo ta v uniformi ali civilu, saj brez podatkov ne morete izreči kazni, kajne? » Po zako nu se mu občan mora legitimirati. Če tega ne stori, lahko redar pokliče tudi policijo, postopek pa se s tem podaljša, seštevek na plačilnem nalogu pa se močno poveča. Zato svetujem, da če jih redar prosi za dokumente, te tudi izročijo.« Kako pogosto nadzorujete parke, otroška igrišča in druge površine, kjer je psom gibanje prepovedano? »Vse te površine so vključene v dnevne obhode redarjev. Načrtujemo različne časovne obhode. Včasih kontrolirajo že ob 6. uri zjutraj, naslednji dan na isti lokaciji šele popoldne. Povsod in vedno žal ne morejo biti prisotni. Naši redarji so prisotni tudi na sprehajališčih na območju velenjskih jezer, kjer je največ sprehajalcev psov. Tam so opozorilne table, daje treba imeti pse na povodcih, zato tudi tam opravljajo nadzor. Lastniki psov se morajo zavedati, da morajo za svojega psa dobro skrbeti in da morajo na javnih površinah upoštevati pravila igre in obnašanja. Samo to je rešitev.« Na zadnjih sejah mestnega sveta so svetniki kar nekaj vprašanj in pobud nanizali prav na »pasje teme«. Ali lahko občinski odloki predpisujejo, katere pasme psov so v mestu dovoljene, kar je bil le eden od predlogov? »Ne, to ni mogoče. Tudi državni zakoni tega zaenkrat še ne predpisujejo. Znano je, da so nekatere države prepovedale pse iz rodu pitt bull, pri nas takih pre povedi še ni. In če jih ni na državni ravni, jih Zaključek izgradnje igrišča z umetno travo Šoštanj, 25. avgusta - V Šoštanju, ob stadionu pod vilo Široko, so uredili igrišče z umetno travo. To igrišče bo sestavni del Športnega parka Šoštanj, katerega gradnja se bo nadaljevala v prihodnjih letih. Za izgradnjo igrišča z umetno travo je Občina Šoštanj preko razpisa pridobila sredstva Nogometne zveze Slovenije (NZS), kiji bo Občina za dela plačala 15 tisoč evrov, vrednost del pa je vsaj 40.000 evrov. Za ta znesek je NZS uredila umetno travo z vsemi zarisi, gole, reflektorje, lovilne mreže za goli in odbojno ograjo. Dela je izvedlo podjetje Šport projekt, d. o. o., iz Celja. Občina Šoštanj je v sodelovanju s Premogovnikom Velenje uredila še vsa zemeljska dela, tampon, odvodnjavanje, betonska dela, vse temelje, napeljala elektriko, dodatno montirala stran- Igrišče bo upravljal Nogometni klub Šoštanj. (foto: S. Vovk) ske lovilne mreže, ki prvotno niso bile načrtovane, in uredila okolico s parkiriščem za potrebe tega igrišča. Ta dela je izvedlo podjetje Andrejc, d. o. o. Mnenja in odmevi Igrišče bo upravljal Nogometni klub Šoštanj, ki ga bo v največji meri tudi uporabljal. Ambrozije v Velenju (še) ni Pod tem naslovom je bil na 8. strani Našega časa z dne 19. avgusta izpod peresa »bš« objavljen prispevek o zelo alergeni rastlini ambroziji. Glede pojavnosti te škodljivke v našem okolju je govoril Simon Ogrizek iz podjetja Pup Velenje, kije zanikal, da bi ta rastlina (že) bila pri nas. Pri tem je rekel »v urbanem delu mestne občine Velenje ambrozije ni«. K temu pisanju, saj že dolgo ne pišem več, me je vzpodudila ravno tako optimistična trditev ime-nova ne ga, ki me je tudi povsem pomirila. To še posebej, ker vem, da je strokovnjak za te zadeve na eni in na drugi strani, saj me je pomiril, da preprosto rečeno ambrozija ni vedno »ambrozija«. To pa pomeni, da so lahko tudi v naši občini rastline zelo podobne navedeni, ki pa vendarle niso tako škodljive. Mis lim namreč na pre cej viso ko rastlino, ki mestoma raste v večjih sestavih ob robih cest, posebej ob glavni cesti Velenje-Arja vas, kije izrazito zelene barve in ima proti koncu stebel precej cvetov živo rumene barve. Rastlina je visoka okoli enega metra. Pred navedenim pri spevkom sem se že nekaj -krat odlo čal, da si to rast li no podrobno ogledam, še posebej potem, ko sem v eni Delovih prilog prečital prispevek o ambroziji in si ogledal tri barvne posnetke te strupene rastline. S tem, kar je bilo v Našem času objavljeno, se tisti tekst vse bin sko sko raj skla da v popolnosti, razen daje bilo tam še rečeno, da gre za tri vrste ambrozije: trikrpo, obmorsko in trajno ambro zijo. Glede na to, daje bilo ugotovljeno, da v Velenju ambrozije ni, bi pa odgovornim vseeno priporočal, da si ogledajo že prej navedeno rastlinje, ki se mestoma razprostira vse od Velenja do Male Pirešice oziroma točneje do travniške povr- Udarec po žepu ni majhen Poglejmo nekaj najbolj pomembnih določb »pasjega« odloka. Psov ni dovoljeno voditi na otroška igrišča, zelenice v bližini vzgojno-varstvenih ustanov ter površine, ki so označene s posebnimi znaki. Na njih je jasno vidno, da sprehajanje in zadrževanje psov na njih ni dovoljeno. Površine, kjer stojijo ti znaki, določi župan. Naslednji člen odloka izrecno določa, da moraj o biti psi na ulicah i n trgih v mestnem območju ter na drugih gosto naseljenih območjih občine, ki so namenjena pešcem, vedno le na povod cu. Pa kazni? Izreče jih lahko mestni redar, v odloku pa so zapisane še v tolarjih, vendar jih na dan izreka kazni po veljavnem tečaju preračunajo v evre. Če za svojim psom ne pospravimo iztrebkov, če ga sprehajamo po prepovedanem področju ali brez povodca, je predpisana kazen 40 tisoč tolarjev, kar je dobrih 160 evrov. Ni malo, kajne? tudi na lokalni ne moremo predpisati.« Pristojnosti redarjev so torej jasne. Kaj pa lahko naredijo občani, ki opazijo, da lastniki ne skrbijo dobro za svoje živali, da so te shirane, zanemarjene, da ponoči jočejo in motijo sosede. Za to vi verjetno nimate pristojnosti, kajne? »Drži. Če imajo sosedi težave zaradi psa, ki ponoči močno laja in moti mir, je prava pot prijava na policijo. Ta bo, če bo potrebno, obvestila veterinarsko inšpekcijo, sploh če posumijo, da gre za mučenje ali zanemarjanje živali. Velikokrat podatke dobijo tudi na veterinarski postaji, kijih usmeri naprej.« ■ Bojana Špegel MALA ANKETA Večinoma jih motijo iztrebki Sonja Žilavec: »Moje izkušnje so dobre. Kar se tiče majhnih kužkov, so čudoviti, večji pa so meni osebno manj simpatični. Sploh kadar se po mestu sprehajajo neprivezani. Mislim, da je to popolnoma neodgovorno, saj so nevarni, predvsem za otroke. Podobno so za njih nevarni nepobrani pasji iztrebki. Takšne ljudi bi bilo treba visoko kaznovati ... To je popolnoma nehigiensko.« Tina Zaponšek: »Tisti kužki, ki so neprivezani, so lepo vzgojeni, zato slabih izkušenj z njimi nimam. Tisti, ki so vsaj po pasmi nekoliko nevarnejši, pa mislim, da bi morali biti na povodcu, seveda z nagobčniki. Ti znajo biti namreč precej nepredvidljivi in zato nevarni. Nepobranih iztrebkov ne opažam.« Gabrijela Iršič: »V našem mestu opazim največ tistih lastnikov psov, ki iztrebkov za njimi ne pobirajo. Veli- m—-ko jih je in W povrh vsega so to še tisti, za katere bi si kaj takšnega najmanj mislila. Nekajkrat sem te ljudi že opozorila, pa so rekli, naj se brigam zase. Ne vem, če bo kdaj boljše. Prav pa se mi zdi, da so večinoma privezani.« ■ vg šine nasproti Celjske mlekarne v Arji vasi. Kaj pa če je le kakšna ambrozija vmes? V tej smeri razmišljam tudi zato, ker pogovor s Simonom Ogrizkom ni tekel v tej smeri, da bi ugotovili, za kakšno rastlino gre, kako se imenuje in ali je mogoče dvojčica ambroziji, kot se to pogosto dogaja pri gobah. Takšno prepoznavanje bi bilo še posebej potrebno, da ne bi prihajalo do zamenjav, kakor tudi, da bi bili ljudje bolje spoznani z ambro-zijo in kako je treba z njo ravnati, če se le pojavi v mestni občini Velenje. ■ Vladimir Korun Psiholog svetuje 19 Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Prešernova cesta 8, 3320 Velenje ali na email naslov petra.tekavec@deseosvetovanje.com Pozdravljena ga. psihologinja, Želim si, da bi lahko vzpostavila trajna prijateljstva. V obdobju odraščanja sem imela veliko več prijateljev kot sedaj pri 37. Potem so me razočarali in sčasoma sem prekinila vezi. Sedaj gledam nazaj in vidim, da sem imela morda prevelika pričakovanja in prestroge kriterije. Za nekaj od teh prijateljev mi je žal, vendar mislim, da je prepozno, da bi karkoli popravila. Sem odprta in spoznavam nove ljudi, a takšne oblike prijateljstva, kot si predstavljam, ne najdem. Zdijo se mi površinska in to zame ni dovolj. Trajno prijateljstvo mi pomeni, da lahko najdem oporo in bižino, da je odnos recipročen, se pravi, da obe strani dajeta in prejemata enakomerno. Meni pa se zdi, da dajem več in si želim večje povezanosti. S tem problemom se sučem v krogu, zato vam pišem, da mi poveste kako naj ravnam v bodoče. Hvala lepa. Pričakovanja v prijateljstvu Draga gospa, Vidim, da vam prijateljstvo veliko pomeni, s čimer se lahko popolnoma poistovetim. Oblike odnosov se z leti spreminjajo, ker se spreminjajo tudi naše potrebe, vrednote in pričakovanja. Pravite, da ste bili v preteklosti razočarani in menite, da leži del odgovornosti na vaši strani, in sicer v previsokih pričakovanjih. Dobro je vedeti, kaj si želite, dobro pa je biti tudi objektiven in se zavedati, kaj je realno dosegljivo in kaj ni. Prevelika pričakovanja imajo lahko izvor drugje, so prenešena od vaših staršev ali pa vas lahko vodijo neizpolnjene potrebe. Svetujem vam, da razmislite o izvoru in realnosti svojih pričakovanj. Opisujete tudi, kaj potrebujete sedaj. Enakovrednost v odnosu je pomembna, vendar velikokrat ne vidimo vsega, kar nam druga oseba daje, ker smo zaslepljeni s tem, kar mislimo, da bi nam morala dati. Na to pa ne moremo vplivati, lahko le sprejmemo situacijo, kot je, ali pa se odnosu odrečemo. Vse morda ni tako slabo, poglejte na relacije s pozitivnega vidika, poiščite dobre stvari. Želim vam, da gradite odnose na iskreni in odprti komunikaciji, povejte, kako čutite, in če je oseba prava, bosta skupaj razrešili(a) ovire. NAŠI KRAJI Da bi bila njuna sreča popolna Šmartno ob Paki, 22. avgusta - V dvorani objekta Marof, ki ga upravlja javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki, se minulo soboto popoldne niso mudili udeleženci raznih ustvarjalnih delavnic, ampak svatje. Tu sta namreč šmarški župan Alojz Podgoršek in Vita Arlič z Upravne enote Velenje opravila obred civilne poroke. Vzela sta se Brigida Hostič iz Malega Vrha in njen izvoljenec Cristian Thomas Rant iz Argentine, katerega predniki imajo korenine v Sloveniji. Od zadnje civilne poroke v tem kraju je preteklo 34 let. »Prisluhnili smo željam mladoporočencev in jima omogočili tudi civilno poroko v domačem kraju. V prihodnje bomo z zadovoljstvom izpolnjevali tovrstne želje občanov in občank, saj ima mo za to pri me ren pro stor. Poleg Marofa bi se dalo urediti v ta namen še knjižnico,« je med drugim povedal Podgoršek, kije postal prvi šmarški župan - matičar. Kot je povedala nevesta 23-letna Brigita, sta s štiri leta starejšim Cris-tianom Tomasom želela civilno poroko v njenem domačem kraju zato, da bosta z njim še bolj povezana. Oba sta delovna terapevta, živita in delata pa v Ljubljani. Spoznala sta se na študiju v slovenski prestolnici. Kam sta se ali se bosta podala na poročno potovanje, nismo izvedeli. Izvedli pa smo, kaj si želita. »Veliko ljubezni, veliko družino, zdravja, sreče...,«je odgovoril Cristian Tomas. Da bi bila njuna sreča popolna, so jima zaželeli vsi, ki so jima stisnili roko in jima čestitali za lep dogodek. Med drugim so ga popestrili šmarški konjeniki, ki so pripeljali mladoporočenca in godca, ter 25 golobov, ki sta jih ob pomoči njihovega lastnika (Bogdana Kristavčni-ka iz Gaberk) spustila v zrak. ■ tp Bistvo = srečevanje ljudi Na novinarski konferenci (z leve proti desni): Andrej Zalokar, Srečko Meh in Urška Gaberšek Danes se v Lendavi začenja Rekreatur -Druga etapa se v soboto zaključuje v Velenju - Na poti več kot 329 ljudi Vesna Glinšek Na novinarski konferenci, ki je bila v prostorih Mestne občine Velenje v ponedeljek, so predstavili letošnji Rekreatur, ki bo tokrat v Velenju drugič. »Prvi Rekreatur je sestavljajo 28 kolesarjev. Ker so nas v Velenju lepo sprejeli, smo si dejali, da se vrnemo, ko nas bo 300. Zdaj nas je več kot 329, zato smo zopet tu,« pravi vodja tega projek- ta Andrej Zalokar. Letošnja pot bo kolesarje vodila od Lendave do Ptuja in Velenja, končala pa se bo v Kranju. Rekreatur na svoji poti obišče posamezna turistična območja, kjer lokalnim ponudnikom ponuja stik s kolesarji. »Kolesarka Rekre-atuija je stara 41, kolesar pa 44 let. To so ljudje, ki vedo, kaj hočejo, in vedo, kam želijo priti. Na poti postavimo kontrolne točke, kjer se ti kraji brezplačno predstavijo. Zato je ta projekt pravza prav pos tal način druženja ljudi, ki jim je mar za naš odnos do okolja, za svoje zdravje in za skrite kotičke Slovenije. Traso namreč izpeljemo po cestah, ki so zunaj turističnih poti, in vsi so vedno znova presenečeni, kako lepe kraje ponuja naša država in kaj vse vidimo. Zato je tudi plastika na vsej naši poti pre-poveda na.« Kot zanimivost pa je Zalokar na koncu dodal nekaj statistike: »Do zdaj smo odkrili okrog 1700 km novih poti, 33 % je žensk, letošnja trasa je dolga 353,7 km in ima 3287 m vzponov.« Kolesarji bodo v soboto na Titov trg v Velenje prispeli okoli 17. ure popoldan, vodeči ekipi po drugi etapi bo župan Srečko Meh zavezal oranžen trak, sprejeli pa jih bodo tudi predstavniki TIC-a Velenje, med njimi prav tako govornica na novinarski konferenci Urška Gaberšek. Torkove bralne urice pred Kulturnico Velenje, 23. avgusta - Ljubljana je letos svetovna prestolnica knjige, zato ta Gutenbergov izum tako ali drugače častimo po vsej državi. Širjenje bralne kulture, popularizacija cenovno dostopne kakovostne literature in boj za ničelno stopnjo davka na knjige so najpomembnejše strategije, ki naj bi med drugim dvignile tudi nizko stopnjo pismenosti. Založniki tarnajo, da je slovenski knjižni trg specifičen, saj Slovence menda zanimajo predvsem trivialna literatura in kuharski priročniki. V Društvu za kulturo Gorenje in knjigarni Kulturnica smo se odločili za svojevrstno promocijo knjig in branja; po zdajšnjih odzivih ugotavljamo, da stanje le ni tako črno, kot ga kažejo suhoparni podatki s seznamov najbolje prodajanih in izposojenih knjig. Konec junija smo namreč začeli s torkovimi bralnimi uricami pred Kulturnico. Zasnovane so bile kot posameznikova predstavitev najljubših knjig, kateri naj bi sledila živahna debata in druženje. Skratka, poletni čas branja in brezskrbnega pohajkovanja smo tokrat izzvali z vprašanjem Kaj najraje beremo in kako nas knjige zaznamujejo? Doživeli smo zelo lep odziv, saj imamo torke zasedene do konca septembra. Odločili smo se, da bomo takšno druženje nadaljevali še naprej, dokler bo zanimanje bralcev in poslušalcev. Doslej se je zvrstilo osem bralcev, ki so predstavili sila zanimiv in raznolik izbor odlomkov iz svojih najljubših knjig. Naj naštejem nekaj avtorjev: A. S. Puškin, Jean Paul Sartre, Ljubivoje Ršumovič, Haruki Murakami, Iztok Geister, Douglas Adams, Jerome K. Jerome, Ljudmila Stefanovna Petruševskaja .... Lepše promocije knjige, kot je predstavitev navdušenega bralca, si res ni mogoče predstavljati. Povrhu vsega nas lahko navduši avtor, za katerega še nikoli nismo slišali. Prebrani odlomki in interpretacija bralca sprožajo zanimiva vprašanja, ki vselej zanetijo iskriv pogovor. Vsakič znova se podirajo tudi stereotipi o tem, da naj bi bili ljubitelji in poznavalci dobre literature predvsem literati in družboslovci. Vse strastne bralce vabimo, da se nam pridružite in predstavite izbor svojih najljubših knjig. ■ Andreja Ažber Zdrav duh v zdravem telesu ... Športni tabor Zmaga Kuštrina zopet dobro obiskan - Program podoben kot prejšnja leta - Otroci se preizkusijo v različnih športnih aktivnostih Vesna Glinšek Na športni zvezi Velenje so letos že osmo leto za otroke med 6. in 15. letom starosti pripravili Otroški tabor Zmaga Kuštrina. Gre pravzaprav za tedensko varstvo otrok z različnimi športno-zabavnimi vsebinami, pri katerih se otroci seznanijo z različnimi športnimi panogami in se v njih tudi preizkusijo. Katja Geršak, strokovna delavka na Športni zvezi Velenje, pravi, da letos tabor otrokom ponuja podoben program kot prejšnja leta: »Vsak dan smo na dveh lokacijah: Pri Beli dvorani na jezeru se otroci ukvarjajo s tenisom, odbojko na mivki, košarko, rokometom, minigolfom, rokometom, vozijo se s kajaki... Na stadionu imajo na voljo konje-ništvo, golf, atletiko, nogomet... Vmes odidejo tudi na strelišče in na plavanje v Topolšico.« Katja Geršak: »Varnost otrok je na prvem mestu.« Prvi del tabora je bil že dva tedna v juliju, drugi del pa so priprai vili zadnja dva tedna v avgustu. Tako bo vsega skupaj tabor ob iskalo okrog 200 otrok. Geršakova pravi, da so tako otro- Urban Vižintin Ena skupina je dan začela na konjskem hrbtu. ci kot starši zadovoljni. »Zaenkrat res nimamo pripomb staršev, na otroških obrazih pa se vidi, da uživajo, se radi ukvarjajo s športom in si želijo, da bi bilo teh aktivnosti čim več. Še posebej smo vedno upa li na lepo vre me. A tudi dež nas ni pregnal. V tem primeru smo bili v kateri od velenjskih športih dvoran in otroke animirali drugače. Posebej pomembno pa je, da smo na prvo mesto postavili varnost ude ležen cev. Na vsa ki loka ci-ji imamo ves čas pet animatorjev, poleg tega so pri vsakem športu še dodatni animatorji, ki skrbijo za otroke. Vse ka kor je varnost res na prvem mestu.« Urban Vižintin, 10 let: »Na tabo- ru je prav 'fajn', saj ponuja različne športne aktivnosti. Vse mi je všeč. Ker imam rad šport, se ne morem odločiti samo za enega. Tudi sicer pa sem športnik, treniram košarko. Če bom nekoč profe-si o na lec, pa še ne vem. Lah ko, da bom tudi kak šen raz iskova lec ali pa znan stvenik.« Ajda Movh, 10 let: »Na taboru vsak dan igramo golf, različne igre pri atletiki, nogomet, jahamo, zadnjo uro plavamo ali pa se vozimo s kajaki. Od vsega pa imam najraje konjeništvo. Zato se bom verjetno tudi vpisala v šolo jahanja in začela tekmovati. A potrebovala bom še svojega konja...« Ajda Movh Tenis - eden od športov pri Beli dvorani. »asiAS Vratar najnevarnejši napadalec Rudarji le enkrat neposredno streljali proti gostujočim vratom -Največjo priložnost za Rudarjev zadetek je imel vratar Boban Savic Nogometaši Rudarja so prvih šest krogov končali v znamenju dvojk: priigrali so si dve zmagi in prav tolikokrat igrali neodločeno ter izgubili. V 6. krogu so ob jezeru gostili Domžale in izgubili z 0 : 1 ter spet zdrsnili v drugo polovico lestvice. Trener Bojan Prašnikar je tudi tokrat kar precej spremenil prvo enajsterico. Še vedno išče najboljših enajst, a je za hitre goste ni našel. V začetni postavi med drugim (spet) ni bilo Damjana Trifkoviča. Priložnost je dobil sredi drugega polčasa, pred tem pa so gledalci, razočarani nad (ne)-igro svojih nogometašev, kar nekajkrat skandirali njegovo ime. Domači so sicer že takoj po sodnikovem začetnem žvižgu imeli spodbuden napad, a je dobro streljano Novakovičevo žogo gostujoči obrambni igralec odbil, nato pa so bili do konca prvega dela bolj ali manj nenevarni. V 41. miniti so imeli spet enega redkih nevarnejših napadov, vendar je bil mladi Elvis Bratanovic za delček sekunde pred vratarjem Brljakom prepočasen za žogo, ki jo je pred gol poslal Dejan Djer-manovic. Gostje so bili ves čas, razen zadnjih deset minut, več pri žogi. Veliko več so tudi streljali. Na vsej tekmi je bilo razmerje v strelih neposredno proti vratom 8 : 1 za Domžale, v kotih 7 : 2 za goste. V prvem poli času je na domači strani zadovoljil le vratar Boban Savič, ki je z dobrim posredoi vanjem preprečil pri strelih oziroma napa- dih Blaža Brezovačkega, Lucasa Horvata (vrgel se mu je pred noge po nevarni podaji Juniorja Wilsona Xavierja) in Mata Šimu-novi ča, da nasprotnik ni povedel že v tem delu igre. To pa j im j e uspelo po dobrih dvajsetih minutah igre v drugem polčasu. Statični domači obrambni igralci so bili premalo zbrani ob napadu gostov. Gostujoči kapetan Rok Hadžič je po levi strani v ogenj poslal odličnega bočnega igralca Tadeja Apatiča. Ta se je sprehodil z žogo na desno proti sredini igrišča in močno udaril po žogi, kije zletela v desni zgornji Savičev kot. Rudarjev vratar se je sicer pognala proti njej, ker pa je bila premočna, mu več kot to, da je rahlo spremenila smer, ni uspelo. Poti koncu pa le Rudarjeva igra, kakršna bi morala biti vseskozi. Zaigrali so veliko bolj napadalno; gostu-jo či tre ner pa je okre pil obramb no vrs to, saj mu je bilo najpomembneje, da obdrži minimalno vodstvo. Veliko priložnost za točko je imel najprej Marko Kolsi v 82. minuti. Po lepi Djermanovičevi podaji z leve je s petih metrov streljal naravnost v vratarja. Z udarcem z roba kazenskega prostora je žoga Mirze Mešica po tleh zletela nekaj cm ob napačni strani desne vrat-nice. Že v sodnikovem dodatku je imel izenačitev 'na glavi' vratar Savič, ki je pritekel na pomoč napadalcem po prekršku nad Mešičem. Izvedel gaje Trifkovič, Savič pa je z glavo z nekaj metrov zgrešil mrežo. Rudarjev trener Bojan Prašnikar je po tekmi pojasnjeval: »Presekala nas je zelo hitra poškodba Denisa Grbica. S tem smo izgubili kreatorja igre, ki ga skušamo najti po odhodu Roka Kro navetra. Proti izjemno močni gostujoči zvezni vrsti je bilo težko kaj napraviti. V drugem polčasu smo z Mirzo Mešičem, tretjim napa dal cem, poskuša li ustvariti večji pritisk proti gostujočim vratom, toda ni šlo. Domžale so res odigrale zelo dobro tekmo.« Gostujoči trener Darko Birjukov pa seveda ni mogel skriti zadvoljstva: »Absolutno, absolutno sem zadovoljen in srečen, ker ni majhna stvar premagati Rudarja s takšno ekipo in takšnim trenerjem v Velenju. Naša zmaga je popolnoma zaslužena. Vso tekmo smo narekovali ritem igre. Lahko bi zmagali s še več zadetki, a na srečo j e bil eden dovolj za tri točke.« V nedeijo bodo igralci Rudarja gostovali pri Triglavu, novincu v ligi. Veliko razočaranje Nogometaši Šmartna 1928, novinci v drugi ligi, doživeli tretj i zaporedni poraz Šmarčani so sicer pričakovali v višjem rangu tekmovanja druga razmerja, vendar pa pomenijo tri začetne ničle preveliko razočaranje. V 3. krogu so na svojem igrišču izgubili z Aluminijem kar z 0 : 4. Ob tem, da igra nikakor ne steče in da ekipa že 270 minut (360, če zraven štejemo še prijateljsko tekmo s Celjani) ni dosegla zadetka, imajo še znatne težave pri sestavljanju enajsterice. Kljub temu da imajo veliko število igralcev, se je pokazalo, da brez tistega ogrodja ekipe, kije pokazala dobro pripravljenost in potrebno kvaliteto v pripravah, ne gre. Tako je najprej staknil neugodno poškodbo Matej Kolenc, klub se je očitno razšel s Senadom Jahi-cem, pred srečanjem z Aluminijem je zbolel Anže Podgoršek, med tednom pa seje poškodoval še Sebastijan Jelen. Praktično cela zvezna vrsta in še kaj zraven. Zato je bilo tudi nerealno pričakovati, da bodo lahko mladci, ki so lani igrali sicer v 1. sloven ski mla din ski ligi, že v tem tre nut ku enakovredno obvladovali drugoligaško sceno. Zaenkrat stojijo še v prevelikih škor-njih. Tako je pravzaprav srečanje z izredno kvalitetno zasedbo iz Kidričevega pokazalo pravo (ne)moč Šmarčanov. Do prvega gostujočega zadetka v 20. minuti je sicer še nekako kazalo, potem pa so izkušeni gostje z lahkoto nadzorovali potek igre. Res je, da so si večino težav domači nakopali predvsem s slabim reševanjem situacij v bližini svojih vrat, kar so gostje z veseljem in znanjem izkoriščali. Tako je bilo 0 : 2 nekako realno stanje videnega na igri- šču v prvem delu. Trener Bojan Žurej je z dvema menjavama sicer poizkušal spremeniti potek igre, nekaj dobrih priložnosti, je kazalo, da še ni vse izgubljeno, vendar so bili za preobrat potrebni predvsem zadetki. Teh pa, kot smo že omenili, ni od nikoder in od nikogar. Potrpežljivi gostje so seveda čakali, da so domači porabili vso strellivo, potem pa so jih na koncu še z dvema zadetkoma za velikih 0 : 4 trdno prikovali na zadnje mesto drugoligaške druščine. Še en podatek zelo bode v oči; namreč, Šmarčani so v treh srečanjih kar pet zadetkov prejeli v zadnjih 10 minutah. Kaj pravzaprav storiti, je seveda vprašanje bolj za stroko in vodstvo kluba. V klubu seje naredilo ogromno na vseh področjih in verjamemo, da bodo našli moč in pravi način izhoda iz rezultatske krize. Vsekakor pa je potrebno mladeničem pridružiti še kakšnega izkušenega in kvalitetnega igralca. ■ A. P., foto: S. Vovk Odličen začetek Šoštanjčanov Trije zadetki Matica Hudarina - V nedeljo v Ormož Šoštanjski nogometaši so odlično začeli sezono, saj so bivšega tretje-ligaša ekipo Tehnotim Pesnica na svojem igrišču Široko premagali kar s 5 : 0. Takoj na začetku teki me, že v 3. minuti, so Šoštanjčani izjemno dobro izvedli uigrano akcijo - Hudarin je podal, v prazen prostor pa je utekel Umihanič, tega pa je v kazenskem prostoru 'zrušil' gostujoči vratar, kije bil zaradi tega prekrška izključen, sodnik pa je seveda dosodil tudi kazenski strel. Uspeš no ga je izve del Matic Huda rin, ki se j e v Šoštanj vrnil, potem ko je v pretekli sezoni igral v Avstriji. Gostje so seveda v igro namesto enega od igralcev nato poslali rezervnega vratarja, z igralcem več pa so doma či nogo metaši še bolj pritisnili na gostujoča vrata in po lepi akciji Andreja Rebernika je za 2 : 0 zadel Edo Vejizovic. Po zadetku so varovanci Ervina Polovšaka nekoliko popustili, niso več natančno sledili navodilom s klopi, zaigrali so nekoliko bolj individualno, zato v prvem delu niso več uspeli zatresti gostujoče mreže. Med odmorom so se znova dogovorili, da mora biti njihova igra hitrejša, kolektivna, da mora žoga teči od noge do noge, kar se je odrazilo v še treh lepih zadetkih v mreži Tehnotima Pesnice. Še dvakrat je zadel Matic Huda-rin, in sicer v 66. in 84. minuti, končni rezultat srečanja - 5 : 0 -pa je v 90. minuti tekme postavil Dejan Džajic. Trener Ervin Polovšak je bil po srečanju razumljivo zadovoljen: »Naša obramba je delovala zelo dobro in čvrsto, tako da si gostje praktično niso uspeli priigrati nobene resnejše priložnosti. Zelo nas veseli vrnitev Matica Hudarina, ki je že na tej tekmi dosegel tri zadetke, nekajkrat pa je tudi lepo podal v kazenski prostor. Zadovoljen sem z igro mladega Eda Vejizoviča in igralca na desnem boku Andreja Rebernika.« Polovšak upa, da bo že v tem tednu za Šoštanj registriran tudi Želj-ko Spasojevič, ki bo zagotovo zaigral na naslednji domači tekmi z Zavrčem, še prej, to nedeljo, pa Šoštanjčane čaka težko gostovanje v Ormožu, ki si tudi želi napredo- Z visoko uvodno zmago potrdili, da so odlično pripravljeni na novo tekmovalno sezono. vati v tretjo ligo. »Igro v Ormožu osvojiti vse tri točke, za kar se ki jo bomo nadaljevali tudi v pri- bomo lahko prilagodili, saj imamo bomo potrudili,« pravi Polovšak, hodnje, želimo si množične in glas- za dve ekipi enakovrednih igralcev. ki je bil na tekmi v Šoštanju vesel ne podpore s tribun in upamo, da Z gostovanja se bomo skušali vrni- tudi podpore s tribun: »V Šoštanju bodo gledalci naš 12. igralec.« ti neporaženi, seveda pa si želimo ima nogomet zelo bogato tradicijo, ■ Tjaša Rehar, foto: S. Vovk SPORT IN REKREACIJA Tako so igrali 1. SNL, 6. krog Rudar - Domžale 0:1 (0:0) Strelec: Tadej Apatič (66). Rudar: Savič, Jeseničnik, Kolsi, Novakovic, Cipot, Grbic (od 6. Korun), Djermanovic, Bratanovic (od 73. Trifkovič), Tolimir, Dedic, Metelka (od 46. Mešic). Trener: Bojan Prašnikar. Domžale: Brljak, Hažic, Apatič, Teinovic, Drevenšek, Horvat (od 75. Zatkovič), Pekič (od 79. Smukavec), Brezovački, Vidovic, Junior Wilson Xavie, Šimunovic (od 87. Knezovič). Trener: Darko Birjukov. Drugi izidi: Nafta - Triglav Gorenjska 2:1 (1:1), Hit Gorica -Primorje 3:2 (1:1), Maribor - CM Celje 2:0 (2:0), Olimpija - Luka Koper 1:2 (0:2). Vrstni red: 1. Maribor (13:2 -razlika v zadetkih) 13 točk, 2. Domžale (9:3) 13, 3. Nafta (9:8) 12, 4. Luka Koper (9:8), 5. Hit Gorica (10:11) 8, 6. Rudar (7:9) 8, 7. CM Celje (10:9), 8. Triglav Gorenjska (6:14) 5, 9. Olimpija (5:9) 2, 10. Primorje (7:13) 2. 2. SNL - 3. krog Šmartno 1928 - Aluminij 0:4(0:2) Strelci: Kmetec (20, 25), Topolovec (80), Rotman (90) Šmartno: Pusovnik, Kramar, Kompan, Omerovic, Kraljevič (od 80. Plesnik), Babič, Jamnikar (0d 46. Jelen), Lenošek, Veler, Podbrežnik (0d 46. Mahmutovič), Mujanovič. Trener: Bojan Žurej. Drugi izidi: Dravinja Kostroj -Krško 1:0 (0:0), Garmin Šenčur -Rolte Dob 3:1 (1:0), Mura 05 -Bela krajina 0:0, Labod Drava -IB Interblock 2:1 (0:0). Vrstni red: 1. Aluminij (10:4) 7, 2. Dravinja Kostroj (3:1) 7, 3. Garmin Šenčur (9:6) 6, 4. Krško (3:1) 6, 5. Labod Drava 3:3) 4, 6. Bela krajina (1:3) 4, 7. IB Interblock (3:4) 2, 8. Mura 05 (1:2), 9. Rolte Dob (3:5) 2, 10. Šmartno 1928 (0:7) 0. ŠNL - 1. krog Šoštanj - Tehnotim Pesnica 5:0 (2:0) Strelci: 1:0 Hudarin (6 - 11 m, 66, 84), Vejizovič (18), Džajic (90) Šoštanj: Mušič, Avdic, Filipovič, Mežnar (od 64. Kurnik), Rebernik (od 80. Špacapan), Vukančič (od 64. Softic), Hudarin, Vejizovic, Umihanic (od 80. Linič), Obu, Starina (od 64. Džajic). Trener: Ervin Polovšak. Vrstni red: 1.Šoštanj 3, 2. Zavrč 3, 3. Pohorje 3, 4. CO Ormož 3, 5. Peca 3, 6. Boč Poljčane 3, Zava Gerečja vas 3, 8. Marles hiše ... Peca - Koroške Gradnje 2:0, Pohorje - Šmarje Pri Jelšah 5:3, Mons Claudius - Boč Poljčane 0:2, Gic Gradnje Rogaška - Carrera Optyl Ormož 1:3, Šoštanj -Tehnotim Pesnica 5:0, Zava Gerečja Vas - Marles Hiše 3:2, Podvinci - Zavrč 0:3 b. b. (Tekma ni bila odigrana zaradi pomanjkljive dokumentacije igralcev Podvincev) Prijateljski rokomet v Podčetrtku Gorenje Velenje -Metalurg Skopje 23 : 22 ( 12 :12 ) Gorenje: Gajic, Bezjak 3, Manojlovic 3, Skok, Stanojevic, Rutar 1, Cehte 2, Miklavčič 1, Musa 1, Štefanič 1(1), Golčar, Novak, Ferkulj, Gams 5(4),Bajram 1, Nosan 3, Šimič 2 Trener: Branko Tamše. Izključitve: Gorenje 6 minut, Metalurg 10 .7 m: Gorenje 7/5, Metalurg 5/3 V nedeljo tudi nogometašice Igralke Rudarj a Škal bodo v uvodni tekmi v nedeljo ob 17.00 gostile ekipo Velesova Igralke ženskega nogometnega kluba Rudar Škale so uspešno zaključile priprave na novo tekmovalno sezono v 1. ženski nogo-metnmi ligi, med katerimi so odigrale tudi več prijateljskih tekem. V času priprav so se članicam pridružile tri nove igralke (Anja Levačič, Urška Žganec, Alena Wieser), prav tako pa so pravico do nastopa med članicami dobile domače igralke, ki so dopolnile 15 let (Zala Gomboc, Alma Pij-ukovič, v spo mla dan skem delu pa se bo ekipi pridružila tudi Tina Marolt). Tudi v novi sezoni bo v 1. SŽNL igralo 8 ekip - Krka, Pomurje Beltinci, Slovenj Gradec, Jevnica, Vele-sovo, Dornava, Maribor in Rudar Škale. Igralke, prav tako pa tudi glavni trener Dušan Uršnik, že nestrpno čakajo nedeljski začetek. Škalčanke bodo na igrišču z umetno travo na stadionu ob jezeru gostile ekipo iz Velesova. Za novo sezono pa napovedujejo čim boljšo igro, saj se želijo uvrstiti čim višje. Pri tem bodo potrebovale tudi močno podporo ljubiteljev ženskega nogometa. Pričakujejo, da bodo že v nedeljo imele močno spodbudo med njimi. ■ Ana Kos, foto: M. Uršnik ŽNK RUDAR ŠKALE: Stojijo (z leve proti desni): trener Dušan Uršnik, Maša Kač, Tinka Dervič, Tina Marolt, Maruša Sevšek, Lara Prašnikar, Kim Sadikaj, Irena Založnik; čepijo (z leve proti desni): predsednik kluba Herman Arlič, sekretarka Ana Kos, Urška Tič, Urška Žganec, Maja Bric, Moira Murič, Monika Robnik, Sonja Strassnig, tehnični direktor Jože Kos, pomočnik trenerja Stjepan Pranjič; sedijo (z leve proti desni): fizioterapevt Luka Čosič, Zala Gomboc, Nina Blazinšek, Lavra Zagajšek, Angela Martinovič, Anja Antolič, Anja Levačič, Alena Wieser. Berlot med svetovno elito, Hrgota še lovi točke Avgusta so v polnem teku tako mednarodna kot domača tekmovanja v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Gašper Berlot je s tekmami poletnega Grand Pri-xa v Oberstdorfu in Oberwiesen-thalu dokazal, da sodi med najboljše tekmovalce v nordijski kombinaciji, saj je redno osvajal točke, najboljšo uvrstitev pa je potrdil s 13. mestom. Na eni tekmi se mu je približal tudi Marjan Jelenko, s kate rim sta kot naj bolj ša sloven ska kombinatorca zastopala barve Slovenije. Robert Hrgota pa je dobil prvo priložnost na otvoritveni tekmi v poljski Visli. Žal se mu ni uspelo uvrstiti med dobitnike točk, bo pa novo priložnost dobil že ta vikend, ko je na sporedu japonska turneja v Saporu, kamor je z reprezentanco Slovenije odpotoval tudi trener Igor Jelen. Meddruštveno tekmovanje v Gori pri Krškem: V kategoriji deklic je slavila Jerneja Brecl pred Pio Slamek, pri dečkih do 11 let je zmagal Ožbej Jelen pred Rokom Jelenom, 4. je bil Sven Zagomilšek in 10. Denis Pike. Dečki do 14 let: 1. Matevž Samec, 2. Aljaž Osterc, 4. Patrik Vitez, 5. Sven Zagomilšek, 6. Ožbej Jelen, 7. Blaž Sluga ter 8. Rok Jelen, v kategoriji članov pa je drugo mesto zasedel Gašper Brecl. Vse ljubitelje smučarskih skokov in nordijske kombinacije SSK Velenje vabi to soboto in nedeljo ob 10. uri v smučarsko skakalni center ob Velenjskem gradu, da si na HS 94 m skakalnici ogledajo tekmovanje naj bolj ših sloven skih mla din cev in članov. Rolkanje za nordijsko kombinacijo pa bo v soboto v Vinski Gori, kjer bo ob 15. uri start pred domom krajanov. V klub vabimo mlajše dečke in deklice, ki jih veselijo smučarski skoki. Vaditi lahko začnejo z alpskimi smučmi. Več o klubu na spletni strani www: velenje-skijump.si. ■ Jožef Ograjenšek Zanimiv mednarodni ženski turnir Med pripravami rokometašic Veplasa Velenje na novo prvenstveno sezono v 1. ženski rokometni ligi (začela se bo 11. septembra) bo v soboto ta teden v Rdeči dvorani turnir, na katerega so velenjska dekleta povabila igralke hrvaške Koke iz Varaždina in srbskega Železničarja iz Indžije. Razpored tekem: 15:00 Veplas - Železničar; 16:30 Železničar - Koka; 18:00 Koka - Veplas. Tekmovanje v lovu rib za pokal LDS Velenje, 22. avgusta - V nedeljo je ob Škalskem jezeru v organizaciji Ribiške družine Velenje potekalo osmo tekmovanje v lovu rib za pokal LDS Velenje, ki se ga je udeležilo 43 ribičev iz regije. Rezultati: 1. mesto je zasedel Karel Hudournik, ki je v treh urah nalovil skoraj 8 kilogramov rib, 2. je bil Oto Mravljak in 3. Vlado Witmajer. Najbolj so prijemali ploščiči in rdečeoke perke, nekaj je bil ostrižev in krapov, som pa en sam. Skupaj so iz vode potegnili več kot 62 kilogramov rib, vse pa po tehtanju vrnili v jezero. Jan Rizman bronast Na evropskem prvenstvu divizije B v estonskem Talinu, ki je potekalo od 5. do 15. avgusta, je slovenska reprezentanca osvojila odlično tretje mesto. Član reprezentance, ki jo vodi Dejan Mihevc, je bil tudi Šoš-tanjčan Jan Rizman. Slovenci so bili v skupini z Belgijo, Gruzijo, Luksemburgom in Romunijo in osvojili drugo mesto za Gruzijo. Rizman je v povprečju v sedmih tekmah igral 14 minut -n dosegel 4,3 točke -n 2 skoka na tekmo. V predtekmovanju je odločil tekmo z Romunijo s trojko dve in pol sekundi pred koncem in tako v veliki meri pripomogel k napredovanju Slovenije v nadaljnje tekmovanje. Košarka mu je bila položena praktično v zibelko, saj je že skoraj od rojstva spremljal očeta Vlada Rizmana, ki je bil odličen košarkar in je med drugim igral za Cibono in seveda tudi za šoštanjsko Elektro. V Šoštanju je Jan tudi začel trenirati košarko, in sicer že pri štirih letih pri Elektrini košarkarski šoli. Popoldneve pa je preživljal v šoštanjski športni dvorani, kjer dela oče Vla do. Sedaj trenira pri polzelskih Hopsih in v Velenju obiskuje športno gimnazijo. O tekmovanju v Gruziji je povedal: »Vesel sem tega uspeha, saj so vsi pred tekmovanjem menili, da smo zelo slaba generacija, sedaj pa smo dosegli največji uspeh, odkar Slovenija nastopa v B diviziji. Res smo bili prava ekipa, zato se nam je tudi uspelo pobrati po obeh porazih - v predtekmovanju z Gruzijo in nato tudi po polfinalnem porazu z Ukrajino. Ostaja pa malo grenak priokus, saj se v divizijo A uvrstita prvi dve ekipi, a smo kljub temu izjemno zadovoljni.« Tudi kadeti imajo za evropska prvenstva dolge in resne priprave, ki so se začele že 18. junija, od takrat pa do konca prvenstva je bil Jan doma vsega devet dni. Počitka pred začetkom šole si ni veliko privoščil, saj so se že začeli tudi treningi v klubu. ■ Tja ša Rehar Tina Meža v polfinalu MOI V Singapurju so se 13. 8. pričele 1. mladinske olimpij ske igre (MOI). To je novo tekmovanje, ki ga je Mednarodni olimpijski komite namenil športnikom, ki so stari od 14 do 18 let. Te igre so največje in najpomembnejše tekmovanje za to starostno kategorijo športnikov. Do 26. avgust a bo 3.600 športnikov iz 205 držav nastopilo v 26. športnih panogah. Slovenjo zastopa 24 športnikov v desetih panogah (atletika, jadranje, judo, kajakaštvo, lokostrelstvo, kolesarstvo, namizni tenis, triatlon, veslanje in plavanje). Med plavalci, kijih vodi trenerka Vera Pandža, je tudi plavalka Plavalnega kluba Velenje Tina Meža. Že prvi dan tekmovanj je nastopila v svoji najmočnejši disciplini 50 m prsno. V predtekmovanju se je s svojim letošnjim najboljšim rezultatom (33,37) kot deseta uvrstila v večerni polfinale. V njem je svoj rezultat še izboljšala (33,31) in osvojila končno 11. mesto. Tudi na 100 m prsno je nastopila uspešno. V dopoldanskih kvalifikacijah je z letošnjim najboljšim rezultatom (1:13,28) osvojila 13. mesto in se uvrstila v polfinale. V svoji polfinalni skupini je bila šesta (1:12,33 in skupno 11. mesto), čeprav je bila še na polovici na poti v finale. Po nastopu je povedala: "Upala sem, da bi mogoče prišla v finale, a ni uspelo. Vesela sem, svoj cilj sem dosegla, plavala sem pod 1:13. Na koncu sem skušala zdržati, a ni šlo". S tem je Tina končala svoje nastope v Singapurju. ■ Marko Primožič Nova košarkarska pravila Šoštanj - Mednarodna košarkarska zveza FIBA je sprejela nova košarkarska pravila, slovenska zveza pa jih za svoje klube uveljavlja postopoma. Spremembe pravil se med drugim nanašajo tudi na zaris košarkarskega igrišča in na semaforje. Z oktobrom, ko se začne novo košarkarsko prvenstvo, morajo tako biti v dvoranah, kjer nastopajo prvoligaški slovenski klubi (med njimi je seveda tudi šoštanjska Elektra), drugače narisane črte košarkarskega igrišča. Za pol metra nazaj (iz 6,25 na 6,75 metra od koša) se prestavi črta, ki označuje met za tri točke (za primerjavo, v NBA je črta za met za tri oddaljena 7,25 metra od koša), spremeni pa se tudi oblika rakete, ki je bila do sedaj trapezna, sedaj je štirikotna. Spremembe se nanašajo tudi na semafor za 24 sekund, ki meri čas napada. Ta semafor mora zaradi spremembe pravil omogočiti tudi nastavitev na 14 sekund. Od sezone 2011/2012 pa bo obvezna tudi svetlobna obroba table, ki bo signalizirala iztek posameznega napada. Na Občini Šoštanj so se odločili, da tudi to uredijo letos. Za brušenje parketa in zaris novih črt so odšteli 10.800 evrov, prilagoditev semaforja in svetlobne obrobe table pa bo stala še dodatnih 2.300 evrov. Tina Meža s tre nerko Vero Pan dža Vandalizem v Šoštanju Šoštanj - Prejšnji teden so nepridipravi ukradli trinajst bakrenih okenskih polic s prenovljene Vile Mayer v Šoštanju. Sedem so jih uspeli tudi odnesti, šest pa jih je ostalo pred vilo, saj je tatove nekdo prestrašil in so jih pustili ob vili. Tudi te police pa so zvite in zmečkane in zato seveda povsem neupo-rab ne. Žal se je izkazalo, da bo nujno potrebno okrog tega lepega reprezentančnega objekta namestiti še ograjo, ki bo vilo varovala pred van-dali, notranjost vile pa je že varovana z alarmom. Med vikendom pa so vandali dvakrat vdrli v poslopje bivše Osnovne šole Bibe Röcka, kjer so naredili nekaj škode, nato pa jih je pregnal varnostnik, saj je šola varovana z alarmom. ■ Iz policistove beležke Mladostnik nad otroka V torek, 17. avgusta, se je med igranjem nogometa v Sončnem parku mladoletnik fizično znesel nad otrokom. O tem bodo policisti obvestili center za socialno delo. Nasilje v družini V sredo, 18. avgusta zvečer, so zaradi nasilja v družini policisti ponovno posredovali v Škalah, kjer je 33-letni partner izvajal nasilje nas 30-letno zunajzakonsko partnerko, in to pred otroki. Kršitelja so pridržali za 6 ur in mu izrekli varnostni ukrep prepovedi približevanja. Zoper njega bodo podali tudi kazensko ovadbo. Ne prvo. Že tretjo. V petek, 20. avgusta, so zaradi nasilja v družini posredovali v stanovanju na Šaleški cesti v Velenju, kjer je 39-letni mož izvajal nasilje nad 34-letno ženo. Policisti so kršitelja zaslišali, mu izrekli ukrep prepovedi približevanja, zoper njega pa bodo tudi kazensko ukrepali. Suhe veje zanetile travniški požar V soboto, 21. avgusta, je prišlo v Kavčah do travniškega požara. Domačini so zakurili suhe veje, ogenj pa se je razširil po travniku. Kršitelju bodo policisti izdali plačilni nalog v znesku 200 evrov. Vznemirjal s kazanjem plastične piš tole V soboto, 21. avgusta ponoči, so na prireditvenem prostoru pred Mladinskim centrom v Velenju varnostniki prijeli mlajšega moškega, kije obiskovalce prireditve vznemirjal s kazanjem pištole. Šlo je, kot so kasneje ugotovili policisti, za plastično pištolo. Cena kršitve je 208 evrov. Najemnik udaril gosta V soboto, 21. avgusta, je v Ribiškem domu Velenje med prepirom najemnik lokala udaril gosta. Račun so mu napisali policisti. En pijan pridržan Velenjski policisti so v minulem tednu v posebnih prostorih za pridržanje (tudi)vinjenih voznikov gostili enega. V soboto, 21. avgusta, je pod vplivom alkohola vozil kolo z motorjem. Vredno pohvale V petek, 20. avgusta dopoldan, je Velenj-čanka v lokalu Zimski vrt v nakupovalnem centru v Trebuši našla bančno kartico. Prinesla jo je policistom, ti pa jo bodo lastniku vrnili, če mu je že niso. Varnostnik podjetja HTZ je v soboto, 21. avgusta dopoldan, policiste obvestil, daje na Kidričevi cesti vVelenju, ob klopi v Sončnem parku, našel prislonjeno gorsko kolo in torbico. Oboje je že pri lastniku. V nedeljo, 22. avgusta dopoldan, je prišel občan na policijo s šopom ključev, ki jih je našel pri čolnarni ob Velenjske m jezeru. Ključe lahko lastnik prevzame pri velenjskih policistih. Slovenski planinski muzej Pa je ugledal luč sveta - Slovenski planinski muzej (SPM) namreč. Zanj se je več let prizadevala vsa slovenska planinska javnost. Tudi Planinska društva so zanj po dogovorjenem ključu prispevala določena finančna sredstva. Pred odprtjem je bila sklicana novinarska konferenca, na kateri so župan Občine Kranjska Gora, predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, vodja SPM Miro Eržen, direktorica Gornje-savskega muzeja Jesenice in direktor javnega zavoda Triglavski narodni park predstavili njegov namen -n pomen. S svoj o prisotnostjo bo postal informacijsko in doživljajsko središče. Pomemben bo pri ohranjanju slovenske planinske dediščine, vzgoji in popularizaciji planinstva. SPM velja za nacionalni projekt, ki bo po odprtju ■i-Ui-ul PO HRIBIH IN mm povezoval celotno planinsko javnost. Slovenci se bomo z njim tudi v ohranjanju zgodovinskega spomina postavili ob bok velikim alpskim narodom. Triglavska muzejska zbirka je bila skromen začetek, vendar so prizadevanja posameznikov na čelu z Avgustom Delavcem in Mirom Erženom končno obrodila sadove. V vlogi poslanstva bo ohranjal sloven sko pla nin sko dedi šči no, predstavljal vzgojne naravovarstvene vsebine naših planin, evidentiral, preučeval ter promoviral planinsko dediščino doma in po svetu. Te dejavnosti bodo dopolnjevane s prireditvami, predavanji, občasnimi razstavami, video projekcijami, izobraževalnimi delavnicami, predstavitvami najnovejših domačih in tujih planinskih in gorniških dosežkov. Organizirali bodo tudi strokovne izlete na najzanimivejše točke širšega alpskega okolja. Obiskovalcem bodo posredovani napotki o varnem gibanju in naravovarstvenem obnašanju v gorah ter sveže 12-letni kolesar huje poškodovan Polzela, 23. avgusta - V ponedeljek, nekaj po 14. uri, se je na neka-tegorizirani cesti na Polzeli pripetila nesreča, v kateri se je huje poškodoval 12-let ni deček. Ta je vozil kolo po poljski cesti, od tam pa zapeljal na prednostno v trenutku, ko je po njej pripeljal 52-letni voznik manjšega tovornega vozila. Voznik kljub zaviranju trčenja s fantom ni mogel preprečiti. Z bankine v potok Velenje, 17. avgusta - V torek popoldne je prišlo do prometne nesreče na magistralni cesti v Crno-vi. Voznica osebnega avtomobila je zaradi vožnje preblizu desnega roba zapeljala na bankino, vozilo je začelo zanašati in voznica je zapeljala v potok. V nesreči se je poškodovala, z reševalnim vozilom pa so jo prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Trčenje pred šolo Velenje, 18. avgusta - V sredo zve čer je na Kid ri čevi ces ti pri osnovni šoli voznica osebnega avtomobila zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v vozeče vozilo pred seboj . V trčenju je voznik utrpel lažje telesne poškodbe. Zdravniško pomoč je iskal sam. Po levi in ne «sam« Šmartno ob Paki, 18. avgusta - V sredo ponoči je prišlo do prometne ne sreče na lokalni cesti Paška vas-Šmartno ob Paki. Voznik osebnega avtomobila je pod vplivom alkohola vozil po levi in trčil z voznikom kombinira nega vozila in voznico osebnega avtomobila, ki sta mu pripeljala nasproti. Je pre de la no? Velenje, 20. avgusta - Policisti so v petek zvečer v centru mesta vozniku zasegli kolo z motorjem znamke aprillia. Sumijo, da je kolo z motorjem predelano. Kolesar se je pone sre čil Velenje, 21. avgusta - V soboto popoldan je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča na magistralni cesti na Selu padel kolesar in se poškodoval. Poškodovanega so z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je utrpel lahke telesno poškodbe. Kot srake Velenje - Kar nekaj tatvin so velenjski policisti zabeležili v zadnjem tednu. V prodajalni KIK v Nakupovalnem centru je neznani nepridiprav v ponedeljek, 16. avgusta, 67-letni nakupovalki iz torbice vzel denarnico z vsebino. Na cesti Simona Blatnika v Velenju je v torek, 17. avgusta, tat iz odklenjenega kombiniranega vozila odnesel peresnico, v kateri je bila večja vsota denarja. V sredo, 18. avgusta, pa je bilo prijavljeno, daje neznanec iz prodajalne DM v Trebuši odnesel večjo količino parfumov, vrednih 1.249 evrov. V soboto, 21. avgusta, je iz odkle- njene kolesarnice na Tomšičevi v Velenju izginilo gorsko kolo. Sku šal ji je vze ti torbico Topolšica, 18. avgusta - V sredo zvečer je prišlo v Topolšici do poskusa drzne tatvine. Neznani tat je na pločniku ob lokalni cesti, kjer javna razsvetljava ne deluje, od zadaj stopil do 62-letne ženske, ki se je sprehajala s prijateljico, in ji skušal z ramena strgati torbico. Ker seje ženska obrnila, sije premislil in brez torbice zbežal proti poto ku Topli ca. Za sto ril cem še poizvedujejo. Razbil izložbo mes ni ce Velenje, 19. avgusta - V četrtek ponoči so šli policisti na Stari trg v Velenju. Občan jih je poklical in povedal, da je nezna nec raz bil izložbeno okno mesnice, nato pa zbežal. Policisti so se z njim srečali na bencinskem servisu. Storilca, mlajšega moškega povratnika, so zaslišali, zoper njega pa bodo podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja poškodovanja tuje stva ri. V soboto, 21. avgusta ponoči, so policisti - po obvestilu občana na OKC - posredovali zaradi razbitega stekla na prodajalni Borovo v Velenju. O storilcu policisti še poizvedujejo. V noči na nedeljo, 22. avgusta, pa je tat na prireditvenem prostoru pred Mladinskim centrom obiskovalki iz torbice, ki jo je imela obešeno na ramenu, vzel mobilni telefon. ■ turistične informacije o možnosti izletov, vzponov in prenočitev. V SPM bo stalna informacijska točka Triglavskega narodnega parka (TNP). Obiskovalci in pohodni-ki bodo v informacijski točki TNP in na recepciji muzeja dobili: • aktualne informacije o vremenskih razmerah v gorah, odprtosti planinskih koč in domov, vodnikih, planinski opremi, planinskih poteh; • napotke o varnem gibanju in naravovarstvenem vedenju v gorah; • turistične informacije in ustrezno predstavitveno gradivo. SPM je bil odprt v Mojstrani točno sto petnajst let potem, ko je Jakob Aljaž postavil stolp na vrhu Triglava. Dogodek, ki bi ga zagotovo bil zelo vesel in bil nanj upravičeno ponosen. Mislim in želim, da se bodo naše poti čimprej obogatile z ogledom muzeja. ■ Marija Lesjak Grof Coronini Kromberg vabi na Srednjeveški velenjskem nedeljo v avgustu ZANIMIVO hU OrOSKOD Oven od 21.3.do21.4. Preostanek letošnjega avgusta bo za vas lep. Naslednji dnevi, vse do začetka septembra, bodo proti pričakovanjem tudi precej umirjeni. Zdelo se vam bo, kot da končno lažje dihate, saj nekoga, ki vam povzroča kepo v grlu, ne bo v vaši bližini. Dobri prijatelji, s katerimi ste se že nekaj časa bolj malo videvali, vam bodo polepšali marsikateri dan. Sploh ob koncu tedna boste z njimi preživeli nekaj nepozabnih ur. Največ težav boste pravzaprav imeli s poslovnimi partnerji, pred vsem tisti mi, ki vam še kaj dol gujejo. Denar ni ca res še ne bo prav debe la. Zdravje pa bo solid no in to vam pome ni naj več. Bik od 22.4. do 20.5. Zavedati ste se začeli, da boste morali vložiti zelo veliko truda, če boste žeie-i uresničiti vse želje, ki ste si jih zadali v letošnjem poletju. September se hitro bliža, z njim pa bo hitro konec tudi meteorološkega poletja. Prihaja čas, ko sami ne boste vedeli, kje se vas drži glava, zato ob koncu tega tedna uživajte v brezdelju in razvajanju v dvoje.. Ker dobro veste, kaj vse vas še čaka, se dela lotite brez odlašanja, že v ponedeljek. Čas brezdelja je žal preteklost. Izzivi, ki so pred vami, pa vam še ne povzročajo nespečnosti. Po svoje se jih veselite. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Veliko ste govorili in nič manj obljubljali, sedaj pa je čas, da začnete besede spravljati v življenje. Težko bo, če tega ne boste začeli kar takoj uresničevati, saj si lahko na glavo nakopljete krepke sovražnike, ki pa jih v teh dneh res ne potrebujete. Že tako boste imeli precej težav doma in to predvsem zaradi prevelikih želja družinskih članov. Prihaja čas, ko jim boste morali povedati, da niso pomembni le oni, ampak tudi vi. In prav za vas vam zmanjkuje energije in časa. Zato skušajte to spremeniti že v naslednjih dneh, saj vam jo bo sicer zagodlo zdravje. Dobro veste, da se vam telo vedno maščuje, kadar ne poskrbite zanj. Rak od 22.6. do 22.7. Čeprav si sprva ne boste priznali, vas bo počutje v to prisililo. Nimate še prave moči, sploh takšne, kot bi si jo želeli ne. Dela boste imeli veliko, a si boste priznali, da vas to tudi osrečuje. Ste eden tistih srečnežev, ki mu je trenutno delo tudi hobi. Na bolje se bo premaknilo tudi na čustvenem področju. Pravzaprav ste sami krivi, da se ni zgodilo že prej, razlog pa je v tem, da še niste bili pripravljeni. Sedaj ste, vprašanje ali je oseba prava, pa bo še nekaj časa na meniju. Kar ne boste se mogli odločiti, pa čeprav veste, da tokrat niste vi tisti, ki je izbral. Lev od 23.7. do 23.8. Zasuli vas bodo z delom, kar vam po lepih počitnicah ne bo v preveliko breme. Dnevi se vam bodo spet zdeli prekratki. In kriva bo prav obilica dela in pre ma lo časa zase. Partner si bo pri vas želel več ved rosti in nasmeja nosti. Potrudite se, saj veste, da je vredno. Navzven boste kazali nasmejan in veder obraz. Ljudje se bodo čudili, odkod vam toliko optimizma, izkazalo pa se bo, da je ta le zaigran. Bolje se boste počutili šele v začetku naslednjega meseca, tudi zato, ker bo do vas prišla zelo dobra novica. Boljša, kot ste jo pričakovali. Devica od 24.8. do 23.9. Nabrali ste si novih moči in se podali novim delovnim nalogam naproti. Ker ste v letošnjem poletju veliko vlagali v svoj videz in počutje, boste imeli energije dovolj prav za vse preizkuse, ki vas čakajo že v septembru. Med njimi bodo tudi taki, ki bi marsikoga spravili ob živce, vas pa ne bodo. Čutili boste , da se v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti in zna se zgoditi, da se boste lotili marsičesa, kar se sicer ne bi. Še vaši najbližji bodo presenečeni, ko bodo odkrili vaše nove talente. Tudi take, za katere še sami niste vedeli. V nedeljo vas čaka nepozabno srečanje. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Življenje spet teče svoj ustaljen tok, zato naj vas dogodki zadnjih avgustovskih in prvih septembrskih dni ne prepričajo v to, da ostanete doma. Preveč ste potrebni spremembe okolja, da ne bi izkoristili ponujenih, verjetno zadnjih po poletju dišečih dni. Družina vas bo podprla in vam stala ob strani, vi pa jo boste pogrešali, če je ne boste vzeli s seboj. Poskušajte najti kompromisno rešitev, ki bo dobra za obe strani.. Opazili boste nekoga, ki ga že dolgo na videz poznate, a vam bo tokrat res padel v oči. Ko boste z njim izmenjali nekaj besed, pa boste naravnost očarani. Bo ostalo le pri tem? Škorpijon od 24.10. do 22.11. Ko vas bodo zasuli z vprašanji, ki bodo predpogoj za dober posel, boste zelo nesrečni. Ko pa boste slišali, o kakšni številki se pogovarjate, boste zdržali vse. Potem pa boste imeli spet čas, da se posvetite partnerju in sebi. Da je bil čas za to res že skrajni, pa tako veste. Zato ne pretiravajte s količino dela. Na glavo si ga nakopljite le toliko, da boste zmogli. Sicer boste imeli opravka še s slabo vestjo. Kar se ljubezni tiče, še ne bo tako, kotsi želite, bo pa kakšna urica več v dvoje še kako godila. Vzemita si jo, verjemite, da se vam bo povrnilo.. Strelec od 23.11. do 21.12. Ko se bo treba vrniti v stare tirnice življenja, boste tokrat doživljali krizo tako vi kot vaši družinski člani. Ne bo vam lahko, ker je bilo letošnje poletje res vaše. Spomini bodo greli še nekaj časa, prav bojite pa se vseh obveznosti, ki se napovedujejo. Zvezde vam bodo stale ob strani, zato le pogumno. Žal pa ne bo šlo tako kot si želite pri večjem projektu, ki ga pripravljate že nekaj mesecev. Krivda ne bo vaša, a kaj, ko vam vseeno ne bo dalo miru. Če boste v naslednjih dneh polni novih idej, se ne čudite. Veste, da brez njih ne znate živeti. Tokrat pa se njihovega uresni- čevanja raje lotite šele, ko boste že vse dogovorjeni. Kozorog od 22.12. do 20.1. Čaka vas lep izlet in srečanje s prijatelji, ki jih imate res radi. Ob tem boste ugotovili, da je včasih bolje, če človek nima veliko prijateljev, da pa so tisti, ki jih ima,res iz pravega testa. Ko bodo izvedeli za vašo srečo, jih boste ime-i naenkrat toliko kot že dolgo ne, a tokrat boste znali ločiti zrno od plevela. Bodite odločni in prisklednikom ne pustite blizu. Pazite se poškodb pri športu, pa tudi prepiha, saj bo glava v naslednjih dneh precej občutljiva. Pogrešali boste nežnosti v dvoje. Pa ne zato, ker jih ne bi imeli s kom deliti, ampak zato, ker vam bo zanje zmanjkovalo časa. Začetek septembra bo pester, kot že dolgo ne. Vodnar od 21.1. do 19.2. Čeprav dobro pogledate, kako obrnete kakšen evro, si boste v tem mesecu privoščili. Celo več kottrenutno zmorete. Enostavno se vam bo zdelo, da je nakup nuj no potre ben in že kma lu se bo izka za lo, da je res. Uje li boste izjem -no ugoden trenutek in veliko privarčevali. Zdravje bo solidno, le želodec se zna kdaj »oglasiti«. Dieta pomaga, pa več ukvarjanja s športom tudi. Nek prijatelj vas bo zaprosil za pomoč in seveda mu je ne boste odrekli. Tudi zato, ker se je že izkazal, ko ste vi potrebovali njegovo. Iz dneva v dan bolj boste pogrešali tistega, ki je pogosto v vaši druž- bi, sedaj pa ga ne bo. Le kaj to pomeni?. Ribi od 20.2. do 20.3. Pred vami bo veliko življenjskih izzivov, nekateri pa bodo prav prijetni. Med njimi bodo sicer tudi taki, ki se jih rahlo bojite, a ker dobro veste, kako močno se bo življenje izboljšalo po nekem neprijetnem dogodku, boste zdržali vse. Sonce v naslednjih dneh vas bo dodatno polnilo z energijo, ki jo boste polnili tudi s sproščenimi dnevi in rekreacijo v naravi. Finančno stanje je že nekaj čas slabše kot ste vajeni in si želite. Ne bojte se, kmalu bo veliko bolje. Vsee no pa načr tuj te naku pe in se ne zaletavaj te. Naj bolj nevarni so za vas dne vi, ko vam je dolg -čas. Takrat se raje na daleč izognite trgovinam. Zdravje? Več kot solidno.. Nagradna križanka Trgovine Champion DOBA Fakulteta Smo šola, ki je sposobna dialoga in prilagajanja potrebam posameznika. Dodiplomski visokošolski strokovni programi na Doba Fakulteti: MARKETING POSLOVANJE POSLOVNA ADMINISTRACIJA > ORGANIZIRANJE IN MENEDŽMENT SOCIALNIH DEJAVNOSTI Podiplomski magistrski programi na Doba Fakulteti: MEDNARODNO POSLOVANJE > ORGANIZIRANJE IN MENEDŽMENT SOCIALNIH DEJAVNOSTI MENEDŽMENT VSEŽIVUENJSKEGA IZOBRAŽEVANJA DOBA Fakulteta je fakulteta s sodobno, evropsko vizijo, z izjemnimi, v prakso usmerjenimi programi in fleksibilnim študijskim sistemom, ki vam omogoča, da potrebna znanja pridobite na vam prilagojen način. Klasični infb dan bo v četrtek, 26.8. in 2.9 ob 17.00 na Dobi in v vseh študijskih središčih. Online info dan 26.8. in 2.9 na www.fakulteta.doba. Do 1. 9. boste pri plačilu vpisnine lahko uveljavljali poseben popust ob 20. letnici Dobe. DOBA FAKULTETA, Yafieroova 1, Maribor, ».Si; tel. 02 228 38 90 www.fakulteta.d ba.si AUTHENTIC ATHLETIC APPAREL Trgovina Champion Nakupovalni center Velenje -kletna etaža Kidričeva 2 T: 03 898 46 20 NOV DELOVNI ČAS Od ponedeljka do petka 12 - 19 Sobota 9 - 13 www.champion.si Obiščite nas v trgovini za športnike vseh generacij! AKCIJSKE CENE! Vse -50 % Izrezano geslo pošljite najkasneje do 6. septembra na naslov: Naš čas, d .o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom Champion. Izžrebali bomo tri nagrade: Championov bon za 25 evrov, in dve torbici Champion. Nagrajenci nagradne križanke Jessica - naravna nega nohtov, objavljene v tedniku Naš čas št. 32, 12. avgusta so: 1. nagrada: lak za nohte Jessica prejme: OLGA FILIPČIČ, Ravne 42 a, Šoštanj; 2. nagrada: lak za nohte Jessica prejme: TEREZIJA VRABIČ, Studence 31 b, Žalec; 3. nagrada: lak za nohte Jessica prejme: TONKA JAUŠOVEC, Koželjskega 3, Velenje. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. nikoli samiJ^Q^ g: Zgodilo se je • • • od 27. avgusta do 2. septembra - 27. avgusta 1929 je na Dunaju umrl pionir raketne in vesoljske tehnike Herman Potočnik -Noordung. Potočnikova starša sta izhajala iz naših krajev; njegova mati je bila doma iz Vit -anja, oče pa iz Spodnjega Raz-borja. Leta 1929 je Potočnik v Berlinu izdal knjigo z naslovom »Problem vožnje po vesolju«, s katero je postal eden od utemeljiteljev vesoljske tehnike. V knjigi, v kateri je razgrnil načrt za prodor v vesolje, je veliko izvirnih misli, dosedanji dosežki vesoljske tehnike pa so v veliki meri potrdili Potočnikove daljnovidne napovedi; - 27. avgusta 1962 je Velenje skupaj s številnim spremstvom obiskal jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito; - 27. avgusta 1976 se je pri gradnji 230 metrov visokega dimnika šoštanjske termoelektrarne zgodila huda delovna nesreča, pri kateri so zaradi padca z višine 72 metrov življenje izgubili trije delavci zeniške Vatrostal-ne; - avgusta leta 1956 je na udarniškem delu pri urejanju otroških igrišč, športnih naprav in poti oko li Turističnega jezera v Velenju sodelovalo 4075 prostovoljcev, ki so skupno opravili 16.054 delovnih ur. Povprečno je na dan na udarniških akcijah sodelovalo od 200 do 250 ljudi; - nova občina Šoštanj, ki je nasta- Regulacija Pake (arhiv Muzeja Velenje) la avgusta leta 1955 iz bivših občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, je obsegala 19.233 ha in imela 18.311 prebivalcev. V industriji je bilo zaposlenih 5763 ljudi, v kmetijstvu pa 4905. Občinski ljudski odbor je štel 40 odbornikov, imel pa je še 11 različnih svetov, v katerih je bilo 84 članov. V upravnem aparatu občine je bilo skupaj s krajevnima uradoma v Velenju in Šmartnem ob Paki zaposlenih 35 uslužbencev; - 30. avgusta 1963 je Velenje že tretjič obiskal jugo slovan ski predsednik Josip Broz Tito, tokrat v spremstvu sovjetskega predsednika Nikite Hruščova in njegove soproge Nine; - temeljni kamen za novo osnovno šolo v Vele nju, ki se danes imenuje Osnovna šola Miha Pintar Toledo, je 31. avgusta 1953 položil predsednik Ljudskega odbora Mestne občine Velenje Franc Hudobreznik; - 2. septembra 1956 so vVelenju nadaljevali regulacijo reke Pake, ki so jo začeli regulirati leto pred tem. ■ Pripravlja: Damijan Kljajič —*6ks ČETRTEK, 26. avgusta tv slo rr 06.55 Tedenski izbor 06.55 Kultura 07.00 Omevi 07.45 Parada 09.00 Tiger severin, risanka 09.05 Mala kraljična: ne vem, kaj bom, ko bom velika, risanka 09.15 Pozabljen, dok. film iz Egipta 9.30 Šola na Sončavi, 10/13 9.55 Šola na Sončavi, 11/13 10.25 Bibiji: lijak, risanka 10.30 Telebajski: ženemo ovce 10.55 Male sive celice, kviz 11.40 Sveto in svet: pravičnost v Slovenski državi? 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Tedenski izbor 13.25 Kaja Tokuhisa: sestrična, igr. f. 13.50 Vrtičkarji: fotopornoroman, nad. 14.20 Vrtičkarji: beli zajec, tv nad. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Vipo - pustolovščine letečega psa: Seviljski pasji brivec, ris. nan., 6/26 16.00 Fifi in cvetličniki: čmrlek pomaga 16.10 Enkratni duet, dok. film, pon. 16.25 Enajsta šola: ilustracije, odd. za radovedneže 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Sinje nebo, nan., 1/16 18.15 Briši piši - za zdravje, risanka 18.25 Odpeti pesniki - Oton Župančič: sončnica na rami 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Bela, risanka 18.45 Katkina šola, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Otroci s petrička, slov. dok. film 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Mednarodna obzorja: Ukrajina - vilice Ane Jaroslavne, pon. 0.25 TV dnevnik 26.08.1992 0.50 Dnevnik, ponovitev 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal 6.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.00 Tv prodaja 9.30 Tedenski izbor 9.30 Brez reza: zmaga 11.10 TV dnevnik 26.08.1992 12.10 Knjiga rekordov šutke, dok. 13.15 V osemdesetih vrtovih okoli sveta: Južna Amerika, 4/5 14.15 Slovenska jazz scena: Rok Golob, firm soundation in big band rtv Slovenija, 2/2 15.30 Evropski magazin, odd. tv Mb 16.00 Tedenski izbor 16.00 Med valovi, tv koper 16.30 Mostovi - Hidak: Vendegem ... 17.00 To bo moj poklic: stavbni steklar in steklopihalec, 2. del 17.25 Eutrinki: obrazi eu 18.00 Prava ideja!, poslovna oddaja 18.35 Slovenski vodni krog: Blejsko jezero 19.00 Šola pod fašizmom: Kras med dvema vojnama 20.00 Povr. tekma 4. kola kval. evr. lige: Maribor - Palermo, prenos 22.20 Kraljica, angleški film, pon. 0.00 Diamanti, 2., zadnji del, p 1.30 Zabavni infokanal , pon. pop 6.20 Tv prodaja 6.50 24ur, ponovitev 7.55 Čarovnija ljubezni, 77. del 8.50 Iskrice v očeh, 71. del 9.40 Tv prodaja 10.10 Regina, 13. del 11.35 Tv prodaja 12.05 Kako umazana je vaša hiša?, 2. del ang. resnič. serije 12.35 Najboljši domači video, posn. 13.00 24or ob enih 13.30 Valovi smrti, ameriški film 15.30 Regina, 14. del 24ur popoldne Iskrice v očeh, 72. del Čarovnija ljubezni, 78. del 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Snežni psi, ameriški film 21.45 Mentalist, 20. del 22.40 24ur zvečer 23.00 Vohun v nemilosti, 1. del 23.55 Popotnik, 2. del " "r 24ur, ponovitev Nočna panorama 17.00 17.10 0.45 1.45 09.00 Dobro jutro: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti 11.00 Čas za nas, mladinska oddaja 11.40 Videospot dneva 11.45 Popotniške razglednice: Namibija 12.35 Mura Raba TV, infor. oddaja 13.05 Naša Evropa, izobr. oddaja 13.50 Videostrani, obvestila 18.15 Vabimo k ogledu 18.20 Regionalne novice 18.25 Kako se kuha pravljica O Rdeči kapici 19.15 Mojca in medvedek Jaka: Zobozdravnik ni bavbav 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 21.20 Regionalne novice 21.25 VaBimo k ogledu 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, Zlati muzikanti in Mladi godci 22.45 Hrana in vino, kuharski nasvet, 23.15 Skrbimo za zdravje, izobr. odd. 00.00 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila tv slo rr 06.55 Kultura 07.00 Odmevi 07.45 Parada 08.55 Tiger Severin - Severin in pav, risanka 09.00 Ne spomnim se, risanka 09.10 Dana in Ramadan, dok. film 09.25 Šola na Sončavi, 12/13 09.50 Šola na Sončavi, 13/13 10.20 Bibiji: dež, risanka 10.25 Bisergora: kaj je za zmeraj, 12. del 10.40 Martina in ptičje strašilo: razočaranje 10.50 Žrebe in jaz, igrani film 11.05 Enajsta šola: ilustracije 11.35 To bo moj poklic: stavbni steklar in steklopihalec, 1. del 12.00 To bo moj poklic: stavbni steklar in steklopihalec, 2. del 12.25 Osmi dan 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Daulagiri, dok. odd. 14.05 Knjiga mene briga 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Pobegli vlak, risanka 16.05 Iz popotne torbe: prosti čas 16.25 Šola Einstein, 26/52 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba, potr. odd. 17.40 Gledamo naprej 17.50 Duhovni utrip 18.05 Odprava zelenega zmaja: odhod, 2/6 18.35 Larina zvezdica, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Novo življenje, 1/10 20.30 V dobri družbi po slovensko 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Polnočni klub: ločitev s tujcem 00.15 Duhovni utrip 00.30 Tv dnevnik 27.8.1992 01.00 Dnevnik 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 11.00 Tv prodaja 11.30 Tv dnevnik 27.8.1992 12.00 Eutrinki 12.30 Evropski magazin 13.00 Črno beli časi 13.50 Sinje nebo, 1/16 14.35 Šport špas: Črni vrh 15.05 Slovenska jazz scena 16.30 Umetni raj: Branko Buric - 0uro 16.55 Minute za ..., tv Koper 17.25 Mostovi 18.00 Istra skozi čas, 6/6 18.35 Zlata šestdeseta, nostalgija z Optimisti in Ivom Umekom 20.00 Vrnitev svetopismemskih nadlog, 3/5 20.50 Juhica za dušo, am. film 22.30 Stojnica, kanad. film 00.05 Kdo pobija kifeljce, 3/3 01.00 Zabavni infokanal pop 06.20 Tv prodaja 06.50 24ur, ponov. 07.55 Čarovnija ljubezni, nad. 08.50 Iskrice v očeh 09.40 Tv prodaja 10.10 Regina 11.35 Tv prodaja 12.05 Kako umazana je vaša hiša?, resnič. ser. 12.35 Najboljši domači video posnetki, dok. ser. 13.00 24ur ob enih 13.30 Učitelj z napako, am. film 15.30 Regina, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Iskrice v očeh, nad. 18.00 Čarovnija ljubezni, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Slutnja, am. film 21.45 Mentalist, nan. 22.40 24ur zvečer 23.00 Senca preteklosti, am. film 00.45 Šest modelov, nan. 01.20 24ur, ponov. 02.20 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.20 Videospot dneva 10.25 Vabimo k ogledu 10.30 Hrana in vino, kuharski nasveti 11.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja, Zobozdravnik ni bavbav 11.40 Videospot dneva 11.45 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, Zlati muzikanti in Mladi godci 13.00 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja 13.50 Videostrani, obvestila 18.25 Vabimo k ogledu 18.30 Regionalne novice 18.35 Miš Maš; snowboarding 19.15 MIŠ MAŠ: kako nastane TV 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 21.20 Regionalne novice 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Iz našega arhiva: Na obisku pri . Ivanu Atelšku 22.20 Hrana in vino, kuharski nasvet 22.50 Iz našega arhiva: Veselite se z nami, turneja skupine AVE po Avstraliji, 4. del 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila SOBOTA, 28. avgusta tv slo rr 06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: ena, dve, tri 07.30 Križ kraž: sledi Biserčki iz Bisergore: prvo leto sledi Zajček Bine: obleka sledi Ribič Pepe 09.00 Buča, nem. film 10.35 Polnočni klub: ločitev s tujcem 11.50 Čez planke, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.00 Playtime, franc. film 15.55 Sobotno popoldne sledi O živalih in ljudeh 16.15 Iz sobotnega popoldneva 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne sledi Poletni Zakaj pa ne 17.35 Na vrtu 18.00 Popolna družina 18.10 Z Damijanom 18.40 Prihaja Nodi, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Gledamo naprej 20.05 Trinajsti dan, am. film 22.25 Prvi in drugi 22.45 Poročila, vreme, šport 23.20 Legende velikega in malega ekrana: Mito Trefalt, 2. del 00.25 Arsene Lupin, franc. film 02.35 Tv dnevnik 28.8.1992 03.00 Dnevnik, ponov. 03.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.45 Infokanal 06.30 Zabavni infokanal 08.10 Tv prodaja 08.40 Skozi čas 08.50 Tv dnevnik 28.8.1992 09.20 Posebna ponudba, potroš. odd. 09.40 Minute za ..., tv Koper 10.40 Vrnitev svetopisemskih nadlog, 11.30 Spoti po Maleziji, tv Maribor 12.40 SP v aerobni gimnastiki: moški posamezno in mešani pari, posnetek 13.15 Vrhunci SP v nogometu: Urugvaj-Nemčija, posnetek 15.00 SP v košarki (M), Slovenija - Tunizija, prenos 17.50 SP v košarki (M), ZDA - Hrvaška, prenos 20.00 Nova Gorica: nogomet, tekma prve lige, Luka Koper -Maribor, prenos 22.15 Alpe, Donava, Jadran 22.40 Coldplay - live at bbc, posnetek koncerta 23.30 Sobotno popoldne 01.40 Zabavni infokanal pop 07.30 Tv prodaja 08.00 Harold in vijolična voščenka, ris. ser. 08.25 Poštar Peter, ris. ser. 08.40 Jaka na Luni, ris. ser. 08.50 Jagodka, ris. ser. 09.15 Radovednica Bibi, ris. ser. 09.40 Altair v Zvezdolandiji 09.55 Pingvini v vesolju 10.20 Bakuganski bojevniki, ris. ser. 10.45 Dežela pred časom, ris. ser. 11.10 Divjina Evrope, dok. ser. 12.10 Letovišče v plamenih, nemški film, 2. del 13.55 Formula 1, prenos kvalif. za VN Belgije 15.05 Najlepši avtomobili, dok. ser. 15.10 Agatha Christie: Poirot 17.05 Umori na podeželju: krvava poroka, ang. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Poslednji samuraj, am. film 22.40 Ure do večnosti, ang. film 00.50 Lov na čarovnice, am. film 03.00 24ur, ponovitev 04.00 Nočna panorama 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev, Snowboarding 09.45 Zlatolaska in trije medvedki, otroški risani film 10.35 Vabimo k ogledu 10.40 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (479) 11.10 Videospot dneva 11.15 Veselite se z nami, turneja skupine AVE po Avstraliji, 4. del 12.15 Na obisku . pri Ivanu Atelšku 13.05 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 To bo moj poklic: Polagalec oblo i oblog -2. lna o 19.25 Glasba za otroke 19.40 Pravljica za otroke 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Novice tega tedna, informativna oddaja 20.30 Koncert Slovenskega okteta, ponovitev 22.00 Obrazi Porabja, 3. del dokumentarne oddaje 22.30 Jutranji pogovori 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila NEDELJA, 29. avgusta tv slo rr 07.00 Živ žav sledi Telebajski, 73/90 sledi Pika nogavička, 14/26 09.45 Šport špas: Stara cerkev 10.15 Animalija: Don Iguana, 10/40 10.45 Ozare 10.50 Primorska znamenja: zvoniki in zvonice primorskih cerkva 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 V dobri družbi po slovensko 14.30 S poti po Patagoniji, dok. odd. 15.10 Prvi in drugi 15.35 Kekčeve Ukane, slov. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Moja meja, dok. film 18.05 Šolarček, igrani film 18.25 Toni in Boni, risanka 18.30 Musti, risanka 18.35 Čarli in Lola, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Gledamo naprej 20.05 Kandidatka in šofer, tv film 21.35 Žrebanje lota 21.45 Večerni gost: dr. Borut Telban 22.50 Poročila, vreme, šport 23.20 Skrivna afera, am. film 00.50 Tv dnevnik 29.8.1992 01.15 Dnevnik, ponovitev 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal 06.30 Zabavni ifokanal 07.20 Tv prodaja 07.50 Skozi čas 08.00 Tv dnevnik 29.8.1992 08.25 Alpe, Donava, Jadran 08.50 Med valovi, tv Koper 09.50 Festival oktetov Kranj 2010 10.35 Na obisku, tv Koper 11.05 Klapa Olsena mlajšega in zaklad v rudniku, norv. film 13.10 Daulagiri, dok. odd. 14.00 SP v aerobni gimnastiki, ženske posamezno in trojice, posnetek 15.00 SP v košarki (M), Slovenija - ZDA, prenos 17.35 Vrhunci SP v nogometu: Nizozemska-Španija, posnetek 19.20 Hokej na ledu, poslov. tekma Tomaša Vnuka, reportaža 19.50 SP v košarki (M), Turčija - Rusija, prenos 21.50 Zakoni privlačnosti, ang. film 23.20 Rim, 5/10 00.15 Večerja pri Rogerju, ang. film 01.20 Zabavni infokanal pop 07.30 Tv prodaja 08.00 Poštar Peter, ris. ser. 08.15 Jaka na Luni, ris. ser. 08.25 Jagodka, ris. ser. 08.50 Radovednica Bibi, ris. ser. 09.15 Pingvini v vesolju, ris. ser. 09.40 Bakuganski bojevniki, ris. ser. 10.05 Dežela pred časom, ris. ser. 10.30 Medved Paddington, ris. ser. 10.55 Hevreka!, izob. ser. 11.15 Preverjeno, ponov. 12.05 Pisateljica v nevarnosti, am. film 13.45 Formula 1, prenos dirke za VN 15.45 Najbolj nori športi, dok. odd. 16.15 Življenje ni šala, am. nan. 17.05 Šola za junake, am. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Čedno dekle, am. film 22.10 Moto GP, posnetek dirke za VN Indianapolisa 23.40 Ljudstvo proti Larryju Flyntu, am. film 02.00 24ur, ponovitev 03.00 Nočna panorama PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja - Kako se kuha Rdeči kapici jica o š maš, otroška oddaja -Kako nastane TV oddaja 10.15 Vabimo k ogledu 10.20 Pravljica za otroke 10.30 1858. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Šport, športna informativna oddaja 11.10 Popotniške razglednice: Namibija 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, ponovitev - Zlati muzikanti in Mladi godci 13.20 Videostrani, obvestila 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Pozdrav pomladi 2010 - 4. del - nastopi mladinskih in otroških pevskih zborov 19.55 Hrana in vino, kuharski nasveti - tedenski izbor 20.50 Skrbimo za zdravje, izobraževalna oddaja -Demenca 21.40 Jutranji pogovori 23.00 Videostrani, obvestila PONEDELJEK, 30. avgusta tv slo rr 06.30 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Vipo - pustolov. letečega psa, 10.20 Fiti in cvetličniki: čmrlek pomaga, 6/26 10.35 Šport špas: livada 10.55 Snežak, risanka 11.05 Neverjetni izzivi, 15/25 11.30 Šola Einstein, 16/52 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Naši vrtovi, dok. ser. 13.40 Polnočni klub: ločitev s tujcem 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Pika Nogavička, 11/26 16.05 Hočem dudko!, risanka 16.15 Tiger Severin in dihur, risanka 16.20 Sirota Jerica, lutk. igrica 16.35 Mozart: potovanja, 2. odd. 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Klovn Kiri, risanka 18.45 Pujsa Pepa, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Tarča 21.10 Starši v manjšini, 3/6 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.10 Podoba podobe: arheološka dediščina 23.35 Glasbeni večer 01.15 Tv dnevnik 30.8.1992 01.40 Dnevnik, ponovitev 02.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.40 Infokanal 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Tv prodaja 08.30 Festival oktetov Kranj 2010 09.15 Slovenski utrinki 10.10 Tv dnevnik 30.8.1992 10.35 Sobotno popoldne 12.45 Alpe, Donava, Jadran 13.15 Posebna ponudba, potroš. odd. 13.35 Osmi dan 14.10 Prvi in drugi 14.30 To bo moj poklic: zdravstveni tehnik, 1. del 15.00 SP v košarki (M), Slovenja - Hrvaška, prenos 17.35 Mednarodni atletski miting, reportaža iz Ljubljane 17.50 Gorska hitrostna dirka Ilirska Bistrica 2010, reportaža 18.00 Cranford, 3/5 18.55 Rožnati panter: v gozdu, risanka 19.00 Iz sobotnega popoldneva 29.55 SP v košarki (ML ZDA - Brazilija, prenos 21.50 Moja mala vas, češkoslov. film 23.30 Knjiga mene briga 23.50 Prava izbira!, ang. film 01.35 Zabavni infokanal pop 06.45 Tv prodaja 07.15 24ur, ponovitev 20 Čarovnija ljubezni, nad. 15 Iskrice v očeh, venezuelska nad, pon. 10.05 Tv prodaja 10.35 Čista hiša, resnič. ser. Tv prodaja Kako umazana je vaša hiša?, resnič. ser. Najboljši domači video posnetki 24ur ob enih 14.00 Prenova z Debbie Travis, dok. ser 15.00 Najlepša leta, nad. 15.55 Sebična ljubezen, nad. 16.55 Iskrice v očeh, nad. 24ur popoldne Iskrice v očeh, nad. Čarovnija ljubezni, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Naša mala klinika, nan. 20.50 Odštekani petek, am. film 22.40 24ur zvečer 23.00 Vohun v nemilosti, nan. 23.55 Popotnik, nan. .50 24ur, ponovitev Nočna panorama 09.15 12.00 12.30 13.00 17.00 17.10 01.50 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, videospot dneva, jutranji gost, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti - tedenski izbor 11.35 Koncert Slovenskega okteta, ponovitev 13.30 Videospot dneva 13.40 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Heidi, risani film 19.15 Regionalne novice 19.20 Hrana in vino, kuharski nasveti, 480. odaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje: Srčno 20.50 pRoepguiošnčaalnnjee novice 2 21.55 Vabimo k ogledu 21.00 MediaFest Plitvice 2010, posnetek koncerta (1. večer) 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila TOREK, 31. avgusta tv slo rr 06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Na potep po spominu 10.20 Mozart: potovanja, 2. odd. 10.35 Zgodbe iz školjke: Sirota Jerica 10.50 Zdobe iz divjine, 10/20 11.25 Podoba podobe: arheološka dediščina 11.50 Večerni gost: dr. Borut Telban 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Duhovni utrip 13.45 Primorska znamenja: zvoniki in zvonice 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Izganjalci vesoljcev, 9/26 16.05 Sejalci besed: Josip Jurčič 16.30 Potplatopis 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Naravni park Slovenije - slovenske Alpe, 4/4 18.00 Naši vrtovi: botanični vrt v Ljubljani 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Bacek Jon, risanka 18.45 Pokukajmo na zemljo, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Vrtičkarji: pokaži kaj znaš, nad. 20.25 Vrtičkarji: na mladih svet stoji, nad. 21.00 V imenu ljudstva, dok. odd. 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.10 Izgnani iz Hollywooda, dok. 00.05 Prava ideja!, posl. odd. 00.40 Naravni park Slovenije - slovenske Alpe, 4/4 01.10 Tv dnevnik 31.8.1992 01.30 Dnevnik, ponovitev 02.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.30 Infokanal 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 14.30 Tv prodaja 15.00 Dober dan, Koroška 15.25 Tv dnevnik 31.8.1992 16.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 17.05 Mostovi 17.40 V dobri družbi po slovensko 18.55 Družinske zgodbe: bratje Olip 19.55 SP v košarki (M), Grčija - Turčija, prenos 21.50 Evrovizijski mladi galsbeniki 2010, posnetek 23.35 Tsotsi, ang. južnoaf. film 01.05 Revolucija in strast, am. film 03.20 Zabavni infokanal pop 06.45 Tv prodaja 07.15 24ur, ponovitev 08.20 Čarovnija ljubezni, nad. 09.15 Iskrice v očeh 10.05 Tv prodaja 10.35 Čista hiša, resnič. ser. Tv prodaja Kako umazana je vaša hiša?, 12.00 resnič. ser. 12.30 Najboljši domači video posnetki 13.00 24ur ob enih 14.00 Prenova z Debbie Travis, dok. ser. 15 leta, nad. 15.55 Sebična ljubezen, nad. 16.55 Iskrice v očeh, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Iskrice v očeh, nad. 18.00 Čarovnija ljubezni, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Ukradena hči, kan.-am. film 22.45 24ur zvečer 23.05 Vohun v nemilosti, nan. 00.00 Popotnik, nan. 00.55 24ur, ponov. 01.55 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Skrbimo za zdravje: Srčno popuščanje 11.25 MediaFest Plitvice 2010, posnetek koncerta (1. večer) 13.00 Videospot dneva 13.05 Hrana in vino, svetovalna oddaja, ponovitev (480) 13.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Brez panike, mladinska oddaja 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 481. oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1830. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 21.00 To bo moj poklic: Polagalec keramičnih oblog -1. del, izobraževalna oddaja 21.30 Slovenci v vojni 1914 - 1918, dokumentarna oddaja 22.00 Mura Raba TV, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 00.00 Vabimo k ogledu 00.10 Videostrani, obvestila SRE DA, 1. septembra tv slo rr 06.10 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Obisk v akvarju, 9. del 10.15 Pika Nogavička, 1/26 10.40 Sejalci besed: Josip Jurčič, 11.05 P3/o5tplatopis, 13. odd. 11.25 Naravni parki Slovenije - slovenske Alpe, 4/4 12.00 V imenu ljudstva, dok. odd. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tarča 14.25 Alpe, Donava, Jadran 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Maks in Rubi, risanka 15.55 Milan, risanka 16.00 Medvedek, risanka 16.10 Pod klobukom 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Turbulenca: popočitniški stres 18.25 Bojan, ris. 18.30 Leni in čivka, ris. 18.35 Vrtni palček Primož, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Gledamo naprej 20.05 Bralec, am. film 22.05 Žrebanje lota 22.20 Odmevi, šport, vreme 23.30 Brez reza: projekt MSNZ 01.20 Turbulenca: popočitniški stres 02.10 Tv dnevnik 1.9.1992 02.35 Dnevnik, ponovitev 03.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.30 Infokanal 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.50 Tv prodaja 11.20 Tv dnevnik 1.9.1992 11.50 Knjiga mene briga 12.40 Podoba Slovenije - večer tanga 13.35 Festival Radovljica 14.45 Legende velikega in malega ekrana: Mito Trefalt, 2. del 15.50 Slovenci po svetu 16.20 Črno beli časi 16.35 Mostovi 17.10 Palookaville, am. film 18.45 O živalih in ljudeh, tv Maribor 19.25 Z Damjanom 20.00 SP v košarki (M), Slovenja - Brazilija, prenos 22.35 SP v košarki (M), Litva - Francija, posnetek 00.00 Slovenska jazz scena 00.50 Zabavni infokanal pop 06.50 Tv prodaja 07.20 24ur, ponovitev 08.25 Čarovnija ljubezni, nad. 09.20 Iskrice v očeh 10.10 Tv prodaja 10.40 Čista hiša, resnič. ser. 11.35 Tv prodaja 12.05 Kako umazana je vaša hiša? 12.35 Najboljši domači video posnetki 13.00 24ur ob enih 14.00 Prenova z Debbie Travis, dok. ser. 15.00 Najlepša leta, nad. 15.55 Sebična ljubezen, nad. 16.55 Iskrice v očeh, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Iskrice v očeh, nad. 18.00 Čarovnija ljubezni 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Izdaja, am. film 21.40 Mentalist, nan. 22.35 24ur zvečer 22.55 Vohun v nemilosti, nan. 23.50 Popotnik, 5. del 00.45 24ur, ponovitev 01.45 Nočna panorama 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: na današnji dan, jutranje novice, prometno poročilo, videospot dneva, ji gosti, koledar dogodkov 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1859. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 481. oddaja 12.05 Iz arhiva VTV 13.30 Videospot dneva 13.35 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ali Baba in 40 razbojnikov, risani film 19.15 Regionalne novice 1 19.20 Hrana in vino, svetovalna oddaja, 482. oddaja 19.50 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami - gost: Lojze Posedel, župan Občine Žalec 20.55 Regionalne novice 21.00 Pop corn, glasbena oddaja 22.00 Obrazi Porabja 3, ponovitev 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila FESTIVAL MLADIH KULTUR Knjižne novosti Lowry, Lois: Iskanje modre Ameriška pisateljica si je tokrat izbrala temo, s katero so se že od nekdaj ukvarjali veliki možje in majhni ljudje - modrost. To je pripoved o šepavi deklici Kiri, ki je pomaknjena za 1000 let v prihodnost ... Je izvrstna in nadarjena šivilja, ki išče svojo modro prejo, da bo lahko ustvarila obleko za šepavca. Ob tem pa išče modrost, ki morda čaka vsakega nekje v prihodnosti, ko bodo ljudje drugačni kot danes: bodo pametnejši in se bodo bolj zavedali, kaj lahko storijo zase in za druge. Išče modro prejo in z njo modrost, ki daje upanje zanjo in za človeštvo. Modrosti namreč ne moremo prejeti; odkrijemo jo lahko le sami po opravljenem vanje seje odpravila Kira... Vojnovič, Goran: Ko Jimmy Choo sreča Fidela Castra O Goranu Vojnovicu smo v zadnjem času veliko slišali, saj je njegov prvi roman Čefurji raus! doživel nenavadno velik bralski in medijski odziv in tudi nominiral za Prešernovo nagrado. Sicer je filmski režiser, njegov prvi roman pa mu je utrl pot do enega najvidnejših kolumnistov v zadnjih letih. Njegove kolumne so izhajale v številnih časopisih (predvsem v Dnevniku), njihov izbor pa je tokrat izšel v knjigi Ko Jimmy Cho-o sreča Fidela Castra. Kolumne zajemajo področja od medijev, kulture, filma, športa do Balkana ... Pokazal seje kot spreten pisec krajših besedil, ki jih lahko povemo prijateljem ob pijači, hkrati pa ne manjka njegova ironija, ki hkrati zba da in nas nasmeji. Skratka - ne ostaja neprizadet, ampak opozarja na slovensko zadr-tost in nespretnost na vseh področjih, na naš okorel način življenja in porvincialno mišljenje. Howarth, Heidi in Daniel: Kako ujeti zvezd ni utri nek Med vedek ima veli ko željo in upa, da se mu bo uresničila, če bo ujel zvezdni utrinek. Čemerno opazuje zadnjo jesensko zvezdico na drevesu - zadnji jesenski list in čaka, da se bo utrinil... Pridružijo se mu še ostale gozdne živali: ježek, plašni zaj ček, drob na miška in nagajiva in pretkana veverica, ki čarovnijo pokvari. Ampak čarovnija kljub vsemu deluje, kako pa ostaja skrivnost, ki jo lahko odkrijejo otroci sami. Prikupne ilustracije bodo otroke pritegnile in dale dobre iztočnice za pogovor o zvezdah, jeseni in o skrivnostih prijateljstva. Zgodba je tudi dober uvod v igro. Morgan, Marlo: Imenovali so jo dvoje src Avtorica romana sije že od nekdaj želela preživeti in doživeti resničnost bivanja avstralskih domorodcev. Privlačila in zanimala jo je njihova tradicionalna medicina, ki močno zajema socialne dejavnike in alternativno zdravljenje. Soparnega in oktobrskega dne se avtorica in junakinja romana odpravi na nekajmesečno pot preko puščave. Znebi se vseh nepotrebnih oblačil in skupaj z domačini gola in bosa odide v neznano. Med potjo ji domačini premagajo preživljati hude bolečine, kijih čuti v ožganih podplatih, z zdravilnimi rastlinami. Prepričajo jo, naj ne misli na bolečine in naj pozornost usmeri drugam. Odkrivajo ji svoj način življenja, mišljenja, prehranjevanja, svoje običaje in navade, odnos do življenja in božje Enos-ti. Navdušena je nad njihovimi življenjskimi modrostmi in nad povezanostjo z naravo. Ob pripovedovanju o svoji deželi pri domačinih naleti le na obzirnost... Domorodci ji zaupajo posebno nalogo, da v svet ponese stare resnice in dejstva, ki predstavljajo njihove vrednote in prepričanja ter tudi nas vrnejo nazaj k sebi in k našemu bistvu, ki nas vrača nazaj k naravi. Sepulveda, Luis: Starec, ki je bral ljubezenske romane Luis Sepulveda seje rodil v Čilu leta 1949. Veliko je potoval in živel nekaj časa med amazonskimi domorodci. Pragozd je v njem zapustil močan vtis in temu je posvetil pričujoče delo. Knjiga je postala svetovna uspešnica. Bila je tudi nagrajena. Žilavi starec Antonio Jose Bolivar Proano, ki živi v koči iz sladkornega trsa ob reki Nangaritza, večkrat prihaja v mesto El Idilio, kjer z vaščani pričakuje zobozdravnika, ki mu prinaša tudi knjige: take, s srečnim koncem, ljubezenske. Nesrečnih ne mara. Dovolj jih je bilo že v življenju. Od ljubezni mu je ostala samo obledela fotografija žene in spomini. Celo maščevanja ni zmogel. Pragozd je bil močnejši. Pleme Šuari ga je vzelo med sebe. Naučili so ga preživeti. Z njimi je doživljal hude nalive dežja, ki jim je odnašal koče, zemljo in prinašal nadlogo komarjev; se učil loviti, ribariti, prepoznavati sadeže, pripravljati okusno hrano, se izogibati nevarnostim, graditi hiše, se učil iznajdljivosti in discipline, prisostvoval je obredom in občutil moč vra-čev. Zaradi prihoda tujcev, vse več iskalcev zlata in kolonov, so se Šuarji morali umakniti globoko v gozdove. Starec je ostal. Naselil se je v bližini mesta in se preživljal z lovom. Znanje, ki si ga je nabral, mu je krepko koristilo, mu vračalo dostojanstvo in spoštovanje. Dve stvari sta mu najljubši. Njegovo zobovje, ki gaje skrbno hranil kadar ni jedel in povečevalno steklo. Uporabljal gaje pri branju. Ljubezenske romane je bral počasi, ponavljal zlog za zlogom, besedo za besedo, stavek za stavkom. To je bil obenem tudi njegov govor. Slišal in čutil je človeški jezik. In pri tem mu je bilo zelo lepo. ■ Pripravila: DS VELENJE Četrtek, 26. avgusta 9.00 - 13.00 Vila Mojca Velenje Otroško mesto v Vili Mojca 10.00 - 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 16.00 Terasa Mladinskega centra Velenje 13. Kunigunda Koncert Oder zapostavljenih 18.00 Titov trg Velenje Dobrodelni koncert Radia Slovenija 19.00 Galerija Velenje Odprtje video razstave Človek 19.30 Galerija Velenje Odprtje razstave Katje Zadravec in Denise Kokalj 20.00 Atrij Velenjskega gradu 13. Kunigunda Monokomedija Čefurji raus 21.00 Kavarna Lucifer Poletna branja 21.30 Terasa Mladinskega centra Velenje 13. Kunigunda Koncert Demolition group Petek, 27. avgusta 9.00 - 13.00 Vila Mojca Velenje Otroško mesto v Vili Mojca 10.00 - 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 10.00 - 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 19.00 Titov trg Velenje Zaključni koncert Poletne šole orkestra in športa (pihalni orkester GŠ Velenje in Katrinas) 20.00 Terasa kavarne Centra Nova 13. Kunigunda Koncert Zmajev rep 21.00 - 5.30 Letni kino ob Škalskem jezeru 13. Kunigunda Green land - open air party 21.30 Terasa Mladinskega centra Velenje 13. Kunigunda Koncert Emkej, U-kan, Mrigo Sobota, 28. avgusta 8.00 - 13.00 Ploščad pri Centru Nova Kmečka tržnica 10.00 Cankarjeva ulica 13. Kunigunda Z odra na ulico 16.00 Velenjsko jezero Turistični plavalni maraton 16.00 Mestno otroško igrišče Ta veseli dan Otroški živ-žav 17.00 - 20.00 Titov trg Velenje Zaključek etape rekreativnega kolesarjenja po Sloveniji Rekreatur 19.30 Velenjski grad Dobrodelni koncert društva Walvel 20.00 Titov trg Velenje Gledališka predstava Kdaj - kje - kaj Loški oder: Coprniška krvava rihta v Loki 20.00 Terasa Mladinskega centra in Titov trg Velenje 13. Kunigunda Zaključek delavnice Ko sodi zadonijo 21.30 Terasa Mladinskega centra 13. Kunigunda Zaključni koncert Šus, Interceptor Nedelja, 29. avgusta 9.00 - 18.00 Velenjski grad 4. Srednjeveški dan 19.00 Atrij Velenjskega gradu 26. Poletne kulturne prireditve Večer z Iztokom Mlakarjem Razprodano! Ponedeljek, 30. avgusta 10.00 - 12.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 10.00 - 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 14.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru 16.00 Mladinski center Velenje Študijski krožek Kult - Kretivis Svetovno prvenstvo v košarki Turčija 2010 21.00 Pred Domom kulture Velenje Poletne filmske projekcije Zvezde pod zvezdami Ljubezen nima cene, romantična komedija Torek, 31. avgusta 10.00 - 12.00 in 16.00 - 20.00 Travnik pri Domu kulture Poletje na travniku: Zaključek poletnih umetniških raziskovanj 10.00 - 12.00 Mestno otroško igrišče Poletne počitnice na otroškem igrišču 14.00 - 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru 16.00 Pri domu kulture Velenje Maraton plesa Plesna šole Spin in Festivala Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Festival Velenje (03/898 25 71) ali Turistično-informacijski in promocijski center Mestne občine Velenje (03/896 18 60). ŠOŠTANJ Petek, 27. avgusta 19.00 Mestna galerija Šoštanj Galerijski večer - Literarni gost pisatelj in dramatik Janez Žmavc Sobota, 28. avgusta x Igrišče pri bivši OŠ Biba Roecka Drugi turnir trojk v ulični košarki x Kamniško-savinjske Alpe Planjava - Brana (tura, zelo zahtevna pot), do 29. 8. Nedelja, 29. avgusta x Zdraviliški park Topolšica Veselje ob Toplici, prikaz starih kmečkih opravil in obrti x Rokometno igrišče 3. turnir v malem nogometu ŠMARTNO OB PAKI 19.00 Kulturnica - literarna kavarnica Poletna branja Sreda, 1. septembra 19.00 Atrij Velenjskega gradu 22. Festival Prešmentane citre Citrarska skupina »Marjanke« z gosti Četrtek, 26. avgusta Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih (družabne igre, igre z žogo, ročni nogomet, ustvarjalne delavnice,...) Petek, 27. avgusta Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih (družabne igre, igre z žogo, ročni nogomet, ustvarjalne delavnice,.) Nedelja, 29. avgusta 16.00 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Eno pesem peti - območno srečanje ljudskih pevcev in godcev Šaleške doline Ponedeljek, 30. avgusta Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih (družabne igre, igre z žogo, ročni nogomet, ustvarjalne delavnice,.) Torek, 31. avgusta Od 10.00 do 21.00 Hiša mladih Poletno počitniško dogajanje v Hiši mladih (družabne igre, igre z žogo, ročni nogomet, ustvarjalne delavnice,.) Družina poje 2010 Andraž nad Polzelo - V nedeljo, 29. avgusta, bo na igrišču v Andražu (če bo deževalo pa v tamkajšnjem Domu krajanov), odmevalo ubrano petje družin iz vseh pokrajin Slovenije na prireditvi Družina poje. Letošnja bo 27. po vrsti, začeli pa jo bodo ob 14.30. Organiza- torji so ob 5-, 10-, 15-, 20- in 25- letnici izdali posebne zbornike, ob 15, 20- in 25-letnici pa tudi kasete in zgoščenke. Vse do lani je prireditev snemala ekipa Radia Slovenija in ubrano petje predstavila še poslušalcem oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi. ■ tp Koledar imen Avgust/veliki srpan 26 . Četrtek Viktor 27. Petek Jožef 28 . Sobota Avguštin 29 . Nedelja Janez, Sabina 30. Ponedeljek Roza, Feliks 31 . Torek Izabela, Rajmund, Rajko September/mali srpan 1. Sreda Egidij, Ana Luni ne mene 1. septembra ob 19:21 zadnji krajec KAM NA IZLET? Sobota, 28., in nedelja, 29. 8.: LIENŠKI DOLOMITI (L in ZZ pot) - PDV. VABLJENI! CITYCENTER Celje • četrtek, 26. 8., Biotržnica • nedelja, 29. avgust, ob 11. uri pravljične urice v Džungli • razstava OŠ Frana Krajnca -Mesto šepeta svoje zgodbe • preizkusite se v spretnostni vožnji v atraktivnem kartingu na vrhnjem parkirišču garažne hiše Citycentra • 1. in 2. september: degustacije iz Pomaranče KI NOVELEN J E:: SPORED SVET IGRAČ 3 (Toy Stories 3) - sinhroniziran v sloven šči no Animirana družinska komedija, 103 minu te Reži ja: Lee Unkrich Igra jo: Tom Hanks, Tim Allen, Joan Cusack, Ned Beatty, Don Rickles, Michael Keaton, Wallace Shan, John Ratzenberg idr. Petek, 27. 8., ob 19.00 Sobota, 28. 8., ob 17.00 Nedelja, 29. 12., ob 16.00 - otroška matineja Zabavni kavboj Woody in neustrašni astronavt Buzz se skupaj z drugimi igračami pripravljata na novo nepozabno dogodivščino. Ko njihov lastnik Andy odraste in odide študirat, igrače pristanejo v otroškem vrtcu. Na prvi videz sanjski kraj, kjer nikoli ne zmanj ka rado ži vih otrok, se izka že za pravo nočno moro, zato se igrače odločijo pobegniti in poiskati Andyja. Toda kot vedno so njihovi načrti vse prej kot popolni, zato jih doletijo številne boleče, toda zelo zabavne katastrofe. IZVOR (Incepti on) ZF triler, 142 minut Režija: Christopher Nolan Igra jo: Leo nardo DiCa pri o, Ken Wata- na be, Joseph Gor don -Le vitt, Ellen Page, Marion Cotillard, Tom Hardy, Cillian Murphy, Tom Bereng idr. Petek, 27. 8., ob 19.30 - mala dvorana Sobota, 28. 8., ob 21.10 Nedelja, 29. 8., ob 20.15 Reži ser temač nih misel nih izzi vov Memen to, Insom ni a in Vitez teme se poglobi v najbolj srhljive dele človeškega uma, kamor s pomočjo futuris-tične tehnologije kuka pretkani Dom. Preko sanj vdira v misli drugih ljudi in kra de dra go ce ne podat ke, zato pos ta-ne najbolj iskan zločinec na planetu. Da bi zaži vel normal no življe nje, se odloči za zadnjo akcijo, kjer spominov ne namerava ukrasti, temveč želi namestiti nove in tako izvesti popoln zločin. Toda v nepredvidljivem svetu človeških misli ni pravil in omejitev, zato nepri ča kova ni sov raž nik nalo go spremeni v smrtonosno past, polno prevar in preobratov. S podporo Ministrstva za kulturo! SUPERŽUR (Get Him to the Greek) Komedija, 109 minut Reži ja Nicho las Stol ler Igrajo: Jonah Hill, Tom Felton, Rose Byr ne, Eli sa beth Moss, Rus sell Brand, Katy Perry, Christina Aguile-ra, Pink idr. Petek, 27. 8.,ob 21.00 Sobota, 28. 8., ob 20.00 - mala dvo rana Nedelja, 29. 8., ob 18.00 Nerodni in pohlevni praktikant Aaron dobi življenj sko pri lož nost, ko mu glasbeni producent zaupa pomembno nalogo, naj na koncert v ZDA pripelje razvpitega britanskega rockerja Aldousa Snowa. Toda Aaron se znajde v velikih težavah, saj Aldousa zanimajo zgolj seks, droge in rock'n'roll. Ne traja dolgo, da naivni Aaron podleže Aldousovemu vplivu in na boleč način spozna, da ima mikavni svet neskončnih zabav, pijančevanja in lahkih deklet tudi številne negativne plati. PLOŠČADI PRED DOMOM KULTURE VELENJE: ZVEZDE POD ZVEZDAMI (poletna filmska projekcija): LJUBEZEN NIMA CENE ( Hors de Prix) Romantična komedija, 104 minute Režija: Pierre Salvadori Igrajo: Audrey Tautou, Gad Elmaleh, Marie-Christine Adam, Vemon Dobtcheff, Jacques Spiesser idr. Ponedeljek, 30. 8. ob 21.00 Glavna junaka te francoske romantične kome di je sta lepa in zvi ta pustolovka Irčne, katere plen so bogati moški, in Jean, sramežljiv natakar v luk su znem hotelu. Sre di noči, ko njen starejši »sponzor« Jacques omaga pod težo mali ga nov, se odpla zi v hotelski bar, kjer naleti na spečega Jeana, izčrpanega od sprehajanja kužkov bogatih gostij. Lepotička ga ima za mladega milijonarja, ga začne osvajati in ga popolnoma začara. Na nje no nesre čo Jac qu es, ki ji je že dal zaroč ni prstan, odkri je nje no nezve -stobo in jo da na čevelj. Irčne se zdaj okle ne Jea na, ki še ved no igra vlo go bogataša, jo zaliva z dragim šampanjcem, gosti z jastogi in s kaviarjem, dokler mu povsem ne zmanjka denarja. Zaradi neplačanih računov ga že hočejo izročiti policiji, ko se pojavi rešilna bilka v obliki bogate dame Madeleine. Jean po sili razmer postane žigolo.... S podporo Ministrstva za kulturo RS! Zadnja letošnja predstava v Zvezdah pod zvez da mi! V primeru slabega vremena bo projekcija v preddverju Doma kulture! Naslednji vikend, od 3. 9. do 5. 9. 2010 napovedujemo: romantično komedijo PISMA JULIJI, akcij ski tri ler SALT, otroš ki film VIHARNO SRCE in sinhronizirano animirano komedijo SHREK ZA VEDNO »aH:AS mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA) moške. Tel: 03/5726-319, gsm: 031/836-378 jezeru (elektrika), prodam. Gsm: 041/881-797 KUPIM VOZILA IZGUBIL se je papagaj sivi žako, če bi kdo kar koli vedel o njem ali ga mogoče ima, prosim, če mi ga vrne. Dobi nagrado. Gsm: 031/640-295 UGODNO kupim komplet surf za začetnika za starost 13 do 15 let. Gsm: 031/868-619 GOLF jxd, l. 88, rdeče barve, prodam. Gsm: 031/619-115 NEPREMIČNINE RAZNO PODARIM DVA barvna tv podarim. Gsm: 041/858-309, po 10. uri 1-SOBNO stanovanje v centru Velenja prodam ali oddam. Gsm: 041/848-633 TRAVNIK s kletjo v Savinjski dolini prodam. Tel: 03/547-1267 NOV kunta kinte, večja parcela, tik ob NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040/465-214. habit nepremičnine Habit, d.o.o., Kersnikova 11, Velenje STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica za vse z resnimi nameni, zastonj za mlade gospe, ugodno za ostale ženske. Tel.: 03/5726-319, gsm: 031/836-378 PREPROST moški, sam z otrokom je ostal, preprosto, samsko žensko bi rad spoznal, ljubezen svojo ji dal. Gsm.: 031/860-668 ŽENSKE vseh starosti si želijo spoznati ljubečega, iskrenega prijatelja. Tel.: 090 62 86 (1,99 eur/min) ali 03/5726-319 POKLIČITE in spoznajte svojo ljubezen. Gsm.: 031/505-495 DEKLETA si želijo resnih fantov. Tel.: 090 62 86 (1,99 eur/min) ali gsm: 031/505-495 BREZPLAČNA spoznavanja za gospe do 48 leta. Ugodno za ostale gospe in tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 PRODAMO/ODDAMO Parcelo 3000 m2,2 km do centra Šoštanja na mirni, sončni legi ob gozdu.V bližini je asfaltna cesta. Možnost nakupa dveh parcel. Cena 65.000 evr. Bivalni vikend v izmeri 85 m2, parcela 780 m2, v okolici Velenja (Lubela - Cirkovce), zgrajen 1998, primeren za bivanje ali kot počitniški objekt. Cena: 95.000 evr. 3-sobno stanovanje na Šercerjevi, 74 m2,2/8 nad., letnik 1979, zelo prostorno in dobro vzdrževano. Cena najema 83.000 evr. 3-sobno stanovanje na Foitovi, I. 1972,74 m2,5.nad., takoj vseljivo. Je adaptirano, z novo kopalnico in parketom. Cena 88.000 evr. več na ■ im i i ■ i ■ www.habit.si MLIN za sadje, nov, prodam z motorjem ali brez. Gsm: 041/818-899, popol dan 120 LITRSKI kotel za žganjekuho prodam. Tel.: 03/589-3226 OKRASNE kozolce za na vrt, različnih dimenzij, po želji, prodam. Primerni za rože, reklamne panoje. Možna dostava na dom in montaža. Gsm: 040/202 -181 HIDRAVLIČNI dvig za obračalnik pajek sip 350 in leseno prešo za okras prodam. Gsm: 041/291-476 PRIDELKI BUKOVA drva, 8 m, prodam. Gsm: 041/576-407 JABOLČNIK, medenovec, borovniče-vec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883 METRSKA drva prodam. Gsm: 041/919-526 BEL pozni jedilni krompir za ozimnico prodam. Prevzem na kmetiji ali možna dostava. Tel.: 03/538-5054, gsm: 051/628-677 PIZZKHUA m GRILL Pni M***»^ ŽIVALI Kersnikova 13, Velenje Tel.: 03/897 17 02, GSM: 040/843 888 www.velenje.com/dimato Leskovačke specialitete z žara, pizze, malice, solate Dostava na dom! Spremljajte SP v košarki na velikem platnu! PRODAJA nesnic, ki že nesejo v nedeljo, 29. 8. od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02/8761-202 PRAŠIČA, teškega od 100 do 120 kg, pro dam. Cena po dogo vo ru. Gsm: 031/337-201 KUŽKI shih-tzu, mladički, čistokrvni, brez rodovnika, lepi, stari 5 tednov, prodam. Sprejmem rezervacijo. Kužki bodo cepljeni in veterinarsko pregledani. Gsm: 031/566-415 ČISTOKRVNE mladičke aljaškega malamuta z rodovnikom prodam. V leglu sta še dve samički. So že za odda jo. Gsm: 031/749 -777 DEŽURSTVA VPIS 2010/2011 V Medpodjetniškem izobraževalnem centru, ki je organizacijska enota Šolskega centra Celje, smo za šolsko leto 2010/2011 pripravili razširjen program ponudbe izobraževalnih programov in usposabljanj. Vabimo vas, da se vključite v programe formalnega in neformalnega izobraževanja, in sicer: I. IZREDNO IZOBRAŽEVANJE V PROGRAMIH NIŽJEGA, SREDNJEGA POKLICNEGA, POKLICNO-TEHNIŠKEGA IN SREDNJEGA STROKOVNEGA IZOBRAŽEVANJA (izobraževanje odraslih) STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKA • kozmetični tehnik • logistični tehnik • ustvarjalec modnih oblačil • avtoservisni tehnik • avtoserviser • avtokaroserist •frizer • izdelovalec oblačil ELEKTROTEHNIKA IN KEMIJA • elektrikar • elektrotehnik • tehnik računalništva • kemijski tehnik GRADBENIŠTVO •gradbinec «zidar • tesar • izvajalec suhomontažne gradnje • pečar-keramik • gradbeni tehnik STROJNIŠTVO IN MEHATRONIKA • oblikovalec kovin-orodjar • instalater strojni instalacij • klepar-krovec • mehatronik-operater • strojni tehnik • tehnik mehatronike • medijski tehnik Možnost dokončanja izobraževanja ali prekvalifikacija tudi še po starih iztekajočih se programih: • elektrikar energetik • oblikovalec kovin • orodjar • strojni mehanik •zlatar II. NACIONALE POKLICNE KVALIFIKACIJE Organiziramo pripravljalne seminarje in izvajanje postopka za preverjanje strokovnih znanj in spretnosti - pridobitev CERTIFIKATA za naslednja področja: • operater/operaterka na CNC stroju • ročno obločni varilec/varilka • plamenski varilec/varilka in spajkalec/spajkalka •TIG-varilec/varilka • MIG-MAG-varilec/varilka • skrbnik/skrbnica procesnih naprav-mehatronik/mehatroničarka • izdelovalec/izdelovalka spletnih strani •vizažist/vizažistka • maniker/manikerka • vzdrževalec/vzdrževalka pnevmatik in vulkanizer/vulkanizerka • izvajalec/izvajalka zidanja in ometavanja • izvajalec/izvajalka betonskih del •voznik/voznica v cestnem prometu - temeljna poklicna kvalifikacija III. DRUGO IZOBRAŽEVANJE •jezikovni in računalniški tečaji • poslovno komuniciranje in vodenje • specializirani tečaji s področja strojništva, elektrotehnike, gradbeništva, medijskih komunikacij, logistike, frizerstva in modnega oblikovanja E: vsak dan od 8 do 14 ure E-pošta: izobrazevanje-sspsce@guest.arnes.si Tel: (03) 42 858 28, (03) 42 858 54, (03) 42 858 73,041 708 938 Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 28. 8. in 29. 8. - Ivan Janežič, dr. dent. med. (v zasebni zobni ambulanti, Efenkova 61, Velenje, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. CENTER ZA SOCIALNO DELO VELENJE Vodnikova cesta 1,3320 Velenje POZIV DELAVCEM PODJETJA VEGRAD Vse delavce Vegrada, ki potrebujete kakršno koli pomoč, pozivamo, da obiščete Center za socialno delo Velenje na Vodnikovi 1 v Velenju, kjer vam bomo nudili ustrezno pomoč. Na voljo smo Vam v poslovnem času: ponedeljek, torek, četrtek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 17. ure ter petek od 7. do 13. ure. Informacije: 03 / 898 45 00 ali 051 361 807 a Plesna šola z licenco Šolska cesta 48, Mislinja devzej@siol.net evzej, Pričeli smo z vpisom v plesne tečaje za predšolske otroke, šolsko mladino in odrasle, ki bodo potekali v dvorani Gasilskega doma Velenje. HIP-HOP, POP, LATINO, JAZZ TEČAJI ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE (DRUŽABNI PLESI)... Vpis in informacije: tel/041-649-816, do 12. septembra. ČETRTEK, 26. avgusta: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 27. avgusta: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 28. avgusta: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 29. avgusta: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 30. avgusta: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 31. avgusta: I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 1. septembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. avg. 2010 do 22. avg. 2010 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. oLjubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. avg. 2010 do 22. avg. 2010 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka nI- 1 mi iJLf! rutitii; ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ŠKALE PESJE MOB Bl6.avg □ 17. avg Bl8.avg □ 19. avg n 20.avg □ 21. avg H 22.avg OBVESCEVALEC GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Aleksandra, Ul. Dušana Kvedra 5 a, Velenje; Jahic Anel, Koželjskega ul. 5, Velenje in Avdic Melisa, Tarevo bb, Bih; Delopst Bojan, Koželjskega ul. 3, Velenje in Železnik Sabina, Koželjskega ul. 3, Velenje. Ravne na Koroškem; Škorja Ljudmila, roj. 1920, Žigon 21, Laško; Pečovnik Ivana, roj. 1922, Ravne 49, Šoštanj; Bogelič Cita, roj. 1917, Aškerčeva c. 5, Velenje; Antolic Martina, roj. 1932, Graškogorska c. 4, Velenje; Požgane Janez, roj. 1921, Bele Vode 39, Šoštanj. I Poroke: H Markus Andrej, Aškerčeva c. 1 a, Velenje in Walland Lea, Kidričeva c. 17, Velenje; Ivančic Matej, Ul. Dušana Kvedra 5 a, Velenje in Štraser 1 Smrti: ■ Naglič Franc, roj. 1928, Brdinje 39, 24 ur dnevno! CVETLICARNA IRIS 3 IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Prešernova 7 B Tel.: 03 1897 00 02, GSM: 041 / 682 369 zAli "Peškam bežijo angeli h izgubijofi>oja\rila? }o Mlo noč zapusti sijaj m ndDa jutra solze so umiM Mali oglasi, zahvale in osmrtnice 8 898 17 50 Dober plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet. Kajti v našem srcu je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. Pomagajte mi, dajte mi roko, razumevanje, ljubezen, potem pa pustite, da v miru odidem. ZAHVALA ob izgubi dragega očeta, dedka in pradedka EMILA GLUŠICA iz Vinske Gore 3. 3. 1931 - 13. 8. 2010 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Domu za varstvo odraslih Velenje, patronažni službi Velenje, osebju ZD Velenje in vsem, ki so kakor koli pomagali. Hvala Pogrebni službi Usar, župniku g. Kraševcu, Gasilskemu društvu Vinska Gora, ZŠAM Velenje, praporščakom, govornikom, pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči otroci: Milan, Zvonka, Alojzija in Andrej z družinami NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. V SPOMIN 27. avgusta mineva 20 let, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek IVAN ŠALAMON Spomin nanj še vedno živi v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga še spomnite in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večno mir mi zaželite. V SLOVO Ob boleči izgubi ljube žene in mame MARTINE ANTOLIČ se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom Graškogorske in Šmarške ulice, krajanom Šmartna, sorodnikom in znancem za vso izkazano pozornost in razumevanje. Družina Antolič ZAHVALA Utrujena od življenja je odšla v večnost naša ljuba mama in stara mama IVANKA PEČOVNIK iz Raven rojena 10. 6. 1922 Niz težkih dni v koralde vašega življenja bil je vpet... Zdaj, ko utrujeni od vsega ste zapustili svet, Mnogi ste jo obiskovali, ji stali ob strani, ji so vaši nauki v nas otrocih živo zažareli. lepšali dneve, ko je bila še med nami. Tudi zadelj njih smo srečni, da smo vas imeli. In veliko vas je, ki ste nam v žalostnih dneh slovesa vsak na svoj način pomagali. Verjamemo, da boste nanjo ohranili mnogo lepih spominov. Vsakemu posebej se resnično toplo zahvaljujemo. Hvala vam, g. Pirtovšek, za vse, zlasti za zadnji obisk in topel stisk roke. Njenih šest otrok z družinami Tvoje pridne roke, pošteno in dobro srce so naš ponos in lep spomin nate. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata in strica MARTINA JEŽOVNIKA 9. 12. 1924 - 15. 8. 2010 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam stali ob strani ob težkem slovesu. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica, osebju Doma za varstvo odraslih Velenje, govorniku, praporščakom, pevcem, msgr. Marjanu Kuku za opravljeno pogrebno slovesnost ter Pogrebni službi Usar. Žalujoči njegovi najdražji ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, tast, dedek in brat RUDOLF ROŽEJ 23. 3. 1944 - 13. 8. 2010 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomoč, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica za lajšanje bolečin v njegovih zadnjih trenutkih. Hvala Pogrebni službi Usar, Premogovniku Velenje ter župniku za opravljen obred in sveto mašo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi V SLOVO Dolga je življenjska pot, a se žal za nekatere prehitro konča. Kruta in zahrbtna bolezen je pripomogla, da je sredi poti omagal dragi ZLATKO SOBOTA 2. 7. 1947 - 19. 8. 2010 Ni te več pred hišo, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če svečko na grobu bo upihnil vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. Vsi, ki te imamo radi Skupna zmaga v roke šoštanjskih gasilk Bili smo na 27. tekmovanju v rokovanju s starimi in motornimi ročnimi brizgalnami -Zaključna, peta tekma pokala regije SAŠA - Po uradnem delu družabno srečanje Vesna Glinšek Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj - mesto je v soboto (21. avgusta) pripravilo tradicionalno, 27. tekmovanje v rokovanju s starimi ročnimi in motornimi brizgalnami. Tudi to leto je tekmovanje potekalo pred Gasilskim domom v Šoštanju, tokrat z majhno posebnostjo. »Ker so z leti zanimanje za takšno vrsto tekmovanja pokazala tudi ostala društva v tej regiji, smo na pobudo predsednika komisije za Boris Goličnik: »Kot predsednik PGD Šoštanj -mesto sem na svoje člane izredno ponosen.« veterane SAŠA regije Franca Naraksa pripravili pokalno tekmovanje za pokal SAŠA regije. Zadnja, peta tekma, je bila sobotna v Šoštanju,« je novost predstavil predsednik šoštanjskega društva Boris Goličnik. Do sobote so bile namreč organizirane štiri tekme v gasilskih društvih: Kaplja vas, Gotovlje, Vransko in Radmiije. V Šoštanju, po zadnji tekmi, so tako razglasili zmagovalca v skupnem seštevku, in sicer v kategorijah: ročne - moški, motorne - moški in motorne -ženske. Skupna zmaga v kategoriji motornih brizgaln za ženske j e ostala doma, pri moških pa je romala v Paško vas, Šoštanjčani so bili drugi. Goličnik svoje veterane rad pohvali: »Naše ekipe so res pridne. Veliko trenirajo in se trudijo po najboljših močeh. Poleg tega red- Šoštanjčani med vajo no skrbijo za svojo brizgalno, zato sem kot predsednik društva nanje zelo ponosen. Svojo brizgalno tako vedno in povsod s ponosom pripeljemo na tekmovališče. Vesel Končni rezultati tekem za pokal Savinjsko-šaleške regije Motorne brizgalne - moški: 1. mesto: PGD Paška vas, 2. mesto: PGD Šoštanj mesto, 3. mesto: PGD Šmarje Sap; Ročne brizgalne - moški: 1. mesto: PGD Šmarje Sap, 2. mesto: Požarna bramba Vransko, 3. mesto: PGD Braslov-če; Motorne brizgalne - ženske: 1. mesto: PGD Šoštanj - mesto, 2. mesto: PGD Radmirje, 3. mesto: PGD Grušovlje. sem, da vsi skupaj še vedno skrbimo za ohranjanje stare gasilske dediščine.« Po vseh podelitvah v uradnem delu prireditve je sledila še velika gasilska veselica. Tokrat so zbrane zabavali člani skupine Malibu in Manca Špik. Vajo je treba opraviti v najkrajšem možnem času. Najstarejši tekmovalec: Martin Turk, PGD Šoštanj - mesto (81 let); Najstarejša tekmovalka: Zala Mlakar, PGD Šoštanj - mesto (76 let); Najboljša desetina - nagrada za njihovo poseb no skrb in odnos do njihove opreme: PGD Šmarje Sap; Najbolj oddaljena desetina: PGD Markovci v Prekmurju. Dragica Imperl, članica desetine PGD Šoštanj: »Veseli smo, da naša zelo stara briz-galna, letnik 1828, še vedno deluje in je uspešna na tekmovanjih. Zato jo z veseljem vzdržujemo in smo ponosni na leta, ki jih je preživela. Za njeno vzdrževanje skrbijo predvsem naši veterani. Same starejše veteranke pa imajo nekaj podmladka, tudi jaz sem med njimi. Skupaj imamo vaje navadno ob četrtkih pred tekmovanjem, če je potrebno, vadimo več. Vsekakor pa nam veliko pomeni tudi druženje in veselje.« Na Tuševem veliko zabave in obiskovalcev Dogajanje je popestrilo tekmovanje mladih harmonikarjev. Sejem, delavnice, šport, glasba in smeh - vse to je zaznamovalo tretji družinski vikend na Tuševem Vinska Gora, 23. avgusta - Pretekli vikend so člani Turističnega druš tva Vin ska Gora na Turis tič ni kmetiji Tuševo pripravili bogat program za številne obiskovalce. V petek zvečer so se pred večnamenskim domom zbrali pohodniki, ki so se pod vodstvom Planinskega društva Vinska Gora odpravili na uro in pol dolgo prijetno pot do Turis tič ne kmetije Tuševo. Naj bolj pestro pa je bilo po pričakovanjih sobotno popoldne. Obiskovalce so ob prihodu na prizorišče pričakale polne in zanimive stojnice. Predstavila pa so se številna društva in organizacije. Sodelovali so Šaleški likovniki, Kmetija Lemež, PGD Vinska Gora, Društvo zeliščarjev Velenje, RK Vinska Gora, DU Vinska Gora, TZ Velenje, TD Vinska Gora in M--TIC Vinska Gora. Sredi popoldneva, ko se je na prizorišču že trlo obiskovalcev, so se začele zabavne športne igre, ki so jih pripravili člani domačega društva upokojencev. Ni jih bilo malo, ki so se pomerili v metanju obroča, pikadu, metanju balinčkov ... Lahko pa so tudi streljali z zračno puško ali sodelo- vali v razvedrilnem tekmovanju, ki ga je pripravilo Športno-kulturno društvo Lipje. Tekmovanja so se udeležili tudi predstavniki iz Češ- ke in Avstrije, ki so sode lova li na raziskovalnem taboru Erica. Malo kasneje je na kmetijo prispela konjenica iz Pirešice, ki je organizirala ježo konj za otroke. Res so uživali v njej. Ves čas so se odvijale otroške delavnice, zanimiva pa je bila tudi raz stava malih živali, ki so jo pripravili domači rejci. Popoldne je popestrilo še srečanje mladih harmonikarjev. Nastopilo je 9 harmonikarjev iz različnih glasbenih šol. Še posebno sta navdušila svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko Nejc Pač-nik in letošnji finalist Ljubečne Aljaž Sedovnik. Atraktiven je bil tudi prikaz gašenja gorečega avtomobila, ki so ga pogasili gasilci PGD Vinska Gora. Po prikazani vaji so pripravili še krajši kulturni program in podeli- li priznanja in nagrade najboljšim posameznikom v različnih tekmovanjih. Sicer pa se je družinski vikend na Tuševem končal z nedeljskim kolesarjem iz središča Vinske Gore do kmetije. ■ Mnogi so se na Tuševo odpravili peš in tudi tako spoznavali lepote Vinske Gore. Koncert za walfdorski vrtec Velenje, 28. avgusta - To soboto ob 19.30 se bo v atriju Velenjskega gradu pričel dobrodelni koncert Wal poletja, na katerem bodo zbirali sredstva za walfdorski vrtec v Velenju, ki je v nastajanju. Organizira ga velenjsko društvo walfdorske pedagogike WalVel, ki je želelo vrtec odpreti že to šolsko leto. Informativni vpis, ki so ga izvedli maja letos, je pokazal, da je zanimanje staršev dovolj veliko, da bi lahko odprli eno enoto. Vendar pa čez poletje niso uspeli zagotoviti in opremiti ustreznih prostorov za delovanje vrtca. Koncert, ki so ga napovedali že maja, bodo kljub temu izpeljali, saj želijo z njim opozoriti na svoje delo in zbrati čim več sredstev, s katerimi bodo lahko, predvidoma že prihodnje šolsko leto, uresničili marsikatero potrebo vrtca. Na dobrodelnem koncertu Wal poletja jim bodo sredstva pomagali zbirati izjemno talentirani, že uveljavljeni mladi glasbeniki iz Velenja in Celja. Najprej bosta nastopila Velenjčana, brata Jure in Miha Smirnov Oštir. Njuna inštrumenta sta klavir in violina. Oba sta kljub rosni mladosti nastopil 1. letnik študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani, Miha pa 1. letnik srednje šole na Konserva-toriju za glasbo in balet v Ljubljani. Sledila bo mlada petošolka, vokalistka Amadea Begovic iz Celja, ki se poleg učenja violine izpopolnjuje tudi v solo petju pri Ireni Vrčkovnik. Za konec pa še priznani in uveljavljeni glasbenici iz Velenja, flavtistka Neva Beriša in harfistka Katja Skrinar, ki sta univerzitetno izobraževanje zaključili v lanskem letu. Obe sta prejemnici številnih prepoznavnih domačih in mednarodnih nagrad in priznanj ter danes nastopata tako solistično kot v orkestrih. Tokrat bosta nastopili skupaj. ■ bš