Št. 33. V Ljubljani, dne 4* junija 1939- H. Berko — O. Hudales: NA FARMI Ko zagleda Willsovo rano, suho reče: »Daj mu ob ugodni priliki pošteno brco, potem sta bot. Pazi pa, da te stari ne vidi, če ne sfrčiš. Vedno pravi, da dobi kovbojev dovolj, toda takih psov ne. Stanejo celo premoženje.« krepkeje stiska čeljusti. Bik zarjove in se poizkuša otresti psa. V tem trenutku šineta dva lasa na roge in vrat cepetajoče živali. Oba moža naenkrat potegneta. Bik je bil ukročen. Brezčuten se pusti PXNAT" Zaspano gleda buldog bike s krvavimi očmi. Biki nestrpno rjujejo. Moža stopita nared. Bos odpre z drogom drugo verigo. Mogočna bikova glava se okrene. Bos zakriči: »Dok, primi ga!« Kratkovidni buldog se z mogočnim skokom požene v bika. Preden more bik kaj storiti v svojo obrambo, se mu pes sa^rize v mehki, občutljivi nos in vedno voditi na vrveh. Moža ga vlečeta iz hleva v koral, kjer odpre vrata zamorček, ki ga je bos že prej postavil tja. Nato zrahljata zanki in ju v ugodnem trenutku snameta. Nemoteno odideta na prosto, ker je bik še vedno v oblasti buldo-ga. V koralovem plotu je štirikotna luknja, dovolj velika, da se more pes splaziti skozi njo. K tej luknji stopi bos in zavpije: »Dok, semkaj!« Čez nekaj časa pade pes nerodno na tla in se izmuzne skozi luknjo. V ograji pa divja bik v razbrzdani jezi, meče kvišku zemljo in sc z glavo zaganja v plohe. Na tak način sta VVills in bos spravila tudi drugega in tretjega bika. Toda pri četrtem imata smolo. Pes je že utrujen. Pri skoku pade biku na čelo. Z enim zamahom ga bik vrže ob steno, da nepremično obleži na tleh. Preden se moža utegneta umakniti, ju že bik naskoči. Sedaj imata kovboja priliko, da pokažeta, kaj znata. V velikem loku se poženeta biku na hrbet. Najprej bos, nato še VVills. Vrata so odprta. Divji od jeze se bik požene na prosto. Pes ni več ogrožen, če bi se možema poizkus ponesrečil, bi ga bik nabodel in pomandral. Farmar bi VVillsa in bosa odpustil iz službe in bi jima od zaslužka odtegnil še odškodnino. Odšla bi kot dolžnika, kajti pes je veljal nekaj sto angleških funtov. Na prostem drvi bik k najbližjim plan-kam. da bi se ob njih iznebil neljubega bremena in ga nato pomandral. VVills izrabi ugoden trenutek in odskoči. Zateče se za neki voz. V naglici pripravi laso in ga vrže biku na roge. Bos se ne more več vzdržati. Bik se okrene in bos mu pade naravnost ored noge. Že povesi bik glavo, ko ga VVills potegne, da mu žile skoraj pokajo. Posreči se mu, da žival 2a trenutek zadrži. Tedaj pa ga zagleda bik in ga naskoči. K sreči je bos zonet ftfl nogah. Bika potegne za rep. žival se za hip obotavlja. Moža se morata bliskoma izogibati napadom besnečega bika. Na dvorišču sin-M različno orodje. Nekateri kos se pod bikovimi nogami pokajoč zdrobi. Moža sta hipno dobila nepričakovano pomoč. Dok se je predramil i z omedlevi-ce. Bliskovito se zažene biku v gobec. Kar buldog enkrat zaerabi. ne iznusti iz-lepa, ker ga po uerizu prime krč v čeljustih. Sedai se nrizor i morene" i. Od«lej je bik v stiski. Pps no i^nusti. Rik nri^rip sopihati in stokati. v»ano boli stič» buldog debeli vrat in bik mu mora slediti z glavo. Moža opazujeta borbo žival iz varne daliave. »Vrzi ga, Dok!« vpije bos v največji razburjenosti. »Vrzi ga!« Končno izade na tla. Kovboia hitita k njemu. Bik se misli vzravnati. Ona dva pa sra izpodbi-jeta pri nogah. Ostalo preskrbi pes. Glasni klici oznanijo pomoč Vrnili so se ostali kovboji. V kratkih minutah je bik z nekaterimi lasi tako povezan, da se ne more več ganiti. Upehan leži na tleh in lovi sapo. Psa so odpoklicali. štirideset krepkih rok potegne bika do korala. Vrata se odpro. Ostale bike naže-nejo z glasnimi udarci lasov. Z zvezanega bika odvijejo lase drugega za drugim. Slednjič je težavno delo opravljeno. VVills si končno lahko lahko v čisti vodi ohladi oguljene boke in roke. Srajco ima popolnoma raztrgano. Hlače kažejo široke razpore. Vse telo ima obtolčeno. Kosilo mu ne diši, ker misli na škodo današnjega dne. Oguljeno telo mu ne dela toliko skrbi ko obleka. Ves mesec bo moral delati, da dobi denar za novo obleko. Popoldan sme Wills opraviti — za oddih — najlažje delo, kar ga je sploh na farmi. VVills gre po pošto. Bos mu dobrodušno odkaže ta posel. Sest m mora ?. odrgnjenim telesom sedeti v sedlu. Na povratku nosi težko torbo. Torbin jermen mu obdrgne rano, ki mu jo je z ugrizom zadal Dok. Ves zbit se vrne VVills na večer z ježe. Sedaj lahko misli na to. kako se bo | spravil v red. V lopi se preobleče Raz-j trgano srajco dobi zamorska kuharica. | da io zakrpa. Eden izmed tovarišev mu da na rano obliž. Nato se VVills na sm^t utrujen vleže na travo. Rad bi pokadil nipo tobaka, ki jo je že zjutraj pričel kaditi. Ni še dvakrat potegnil, ko jo je zopet moral ugasniti. Klicali so Qa k farmarju. Farmar ga nahruli: »Kai mislite, lopovi, da kradem svoj denar? Niti malovrednega bika ne morete spraviti v koral, pa se drznete imenovati kovboje! Gorje ti, če se je psu kai pripetilo! Bolje bi bilo, če bi si kunil dva ducata buldogov in vas nagnal, lena sodrga! Jahaj takoj na staro farmo in privedi starega ovčarja. Ta se »nožna na živali. Psa mora takoj pregledati in mu kaj zapisati. 1'boga žival se niti ganiti ne more!« i V onemogli jezi je na smrt utrujeni VVills zopet skočil v sedlo. Med dve-urno iežo je imel dovolj časa premišljati kako je to čudno, da je za psa zdravnik, doeim je zanj ježa ediino zdravilo. Prišediši na sta«sJt,^«raat>. aki odpočil ni. Starega ovšj^a v zasut; pred se i tn^J^j«.]*, jaha takoj i« je v d veli j 3f0tt a» iareaL «fa*r Loučoo M flpal Spati sme do petih. Nato mora z drugimi vred vstati. Dodelijo ga jezdecem, ki gredo več milj daleč gledat, koliko mladih telet je že. 2. Čreda na potovanju. Z nastopom jeseni je vsa farma pre-obljudena z raznimi rokodelci in jezdeci. Bliža se čas potovanja čred, ko ro= ma na tisoče govedi v več tednov trajajočih pohodih na kolodvor, kjer slednjič nastopi dolgo vožnjo v velemestne klavnice. Mala postaja Western-farm, ki se lahko doseže v nekaj urah ježe, ne pride iz raznih vzrokov v po-štev za nalaganje tako velike množine govedi. Pripravljanje večjih tovornih vlakov na oddaljeno postajo stane mnogo denarja. Več tednov trajajoči pohod na najbližjo večjo postajo je veliko cenejši — saj velja samo malenkostno dnino za nekaj kovbojev. Goniti te velikanske črede, to je naj-prirodnejše opravilo kovbojev. Delo, ki ga morajo izvršiti pa ni ravno najlažje, ker goveda na potovanju niso več one mirne živali s pašnikov. Willsa nokličejo k farmarju. »Vodil boš izbrane živali k železnici, jih naložil in prišel po najkrajši poti nazaj. To je lahko delo, ker imaš same krave in dveletne telice. Torej lahko hitro potuješ. Vrneš se lahko v šestih tednih. Vagoni so naročeni.« farmar naredi slavnosten odmor, po« *egnc i z žepa kup lepo povezanih bankovcev in nadaljuje: »Tu je denar za tovornino. Ljudi si lahko sam izbereš.« S temi kratkimi besedami je bila \Villsu zaupana čreda desetih tisočev govedi, ki jo je s štirimi drugimi jezdeci moral gnati preko step in pustinj, čez reke in potoke. Pest tisočdolarskih novcev mu je bilo izročenih brez pobotnice. Brez skrbi mu farmar izroči to vsoto. Nikdar se še ni zgodilo, da bi se kovboj dotaknil samo enega centa od zaupane mu vsote. Priprave so kmalu gotove. Sedlarji, ki v temi času potujejo od farme do farme, so popravili sedla in jermenje. NVills zavije najboljšo srajco in jo spravi v torbo na sedlu. Preskrbi se z najvažnejšo hramo. s posušenim mesom, z nekaterimi škatlami posušene in konservirane zelenjave, kavo in nekaterimi čutarami vode. Opremo si izpo-aofod z novim bičeni, ki ie. s rokah pre- rijskega jezdeca strahovito orožje. Njegov držaj je samo pol metra dolg, sam bič pa pet metrov. Pokanje tega biča gre skozi ušesa. En sam udarec z njim preseka vratne mišice najmočnejšega bika kakor nož. NVills si je izbral štiri tovariše, katerih spretnost mu je znana. V družbi nekaterih drugih kovbojev izženejo iz hlevov desettisoč izbranih govedi. Razposajena živina se v kratkem času raz« prši v skoraj deset kilometrov dolgo vrsto. Postave jezdecev se popolnoma izgube v množici živalskih rogov in teles. Wills jaha dober kilometer pred čredo, da bi našel pravo pot. Če čreda najde enkrat smer in hodi v strnjeni skupini, je ni težko gnati dalje. Toda živina mora najprej vedeti, kod bo šla. Po preteku nekaj ur so prekoračili mejo farme. Wills se dvigne v sedlu in začuje se zveneč žvižg. Istočasno za-vihti klobuk krog glave. Tovariši vedo, da je našel pravo pot in da morajo čimbolj zožiti raztegnjeno vrsto ogromne črede. Kovboji, ki so pomagali izgnati čredo in ki jo še spremljajo, ponove znak. Prične se prvi manever. Če se posreči, potem se potovanje naglo nadaljuje. Če se pa ponesreči, zbeže preplašene živali v divjem begu nazaj na farmo. Ves trud bi bil zaman, kajti počakati je treba, da se živina pomiri. To traja vedno nekoliko dni, preden jo zopet lahko zberejo. Z zvenečimi klici, vihtenjem lasov in treskajočim pokanjem bičev se jezdeci v galopu poženeje na obe krili črede in gonijo prestrašene živali proti sredini. Ena ali druga žival poizkuša bežati. Takoj ima nekaj stotin drugih za seboj. Če se tak beg posreči, se vr* sta raztrga in živali se razbeže na vse strani. Tleskajoč padajo udarci na telesa govedi, ki se umikajo udarcem in tako zopet preidejo v pravo soner. Beg je preprečen. Nekaj ur preteče, Kovboj em se posreči toliko strniti živali, da skoraj bok ob boku peketajo dalje. (Dalje prihodnjič) t Manicat Dve ciganki Trgovec s -adjem stoji na vozu pred svojo hišo in izlaga lepa rdeča jabolka. Mimo pride ciganček, postoji in se poželjivo ozira na voz. Trgovec se hoče z njim pošaliti: »Hej, ciganče, odkrito mi povej, kaj zdajle želiš?« »Prav ničesar ne želim,« zanika ciganček, »ampak samo nekaj mislim.« »In kaj misliš ?« »Mislim namreč, da bi bilo bolj prav, Se bi stal na vozu jaz, vi pa bi bih tu namesto mene.« »Pa zakaj ?« »Zato da bi vam mogel podariti pet jabolk.« Trgovec se namuza. Všeč mu je ci-gančkov zviti odgovor. Pomigne mu in mu podari kar deset jabolk z glasno željo: »Najej se jih v božjem imenu!« IL Cigan zaide v veselo družbo, kjer mu dajo jesti in piti na pretek. Kmalu postane židane volje in beseda mu teče kakor po maslu. Pripoveduje, kod je že hodil in kaj vse je doživel. Bil je v Ameriki, v Angliji, Franciji, v Nemčiji, Italiji itd. »Oho,« mu seže v besedo eden izmed družbe, »potem znaš pa več jezikov?!« »Seveda, seveda,« se hvali cigan. »Znam nemško, italijansko, francosko, angleško in še kaj!« »Pa kateri jezik ti najbolj ugaja?« hoče vedeti spet eden navzočih. »Meni — meni... « počasi razmišlja cigan, »meni najbolj ugaja — prekajen goveji jezik!« Ali si nadarjen za glasbo Danes vam hočemo pokazati, kako si z malenkostnimi sredstvi napravite najrazličnejša godala Risba v gornjem levem kotu (podoba I) vam predstavlja nekake gosli. Izdelate si jih iz okrogle pločevinaste škatle, ki ima na obeh nasprotnih straneh pravokotne izreze (podoba Ia). Skozi te izreze potisnete primerno oblikovan kos lesa, preko odprtega dela škatle pa naipnete kos močnega pergamentnega papirja. Ob krajeh ga privežete, kot n. pr. pri kozarcih za vkuhavanje. Dobro je, da ga prej nekoliko ovlažite. Na sredo tako napetega papirja prilepite majhen trikoten klinček, ki ima ob enem koncu štiri zareze (podoba Ib). Končno pritrdite in navijte še strune. Kako, si oglejte na sliki. Za strune uporabite različno debele niti sukanca. II. podoba kaže zelo preprosto godalo. Za to ne potrebujete drugega, kakor majhno deščico in nekaj bucik, ki jih zabijete vanjo, tako da tvorijo ravno vrsto. Izberite si kak lažji napev in zataknite v deščico za vsak ton po eno buciko. Čim globlje zabijete buciko, tem višji bo njen glas. Tone proiz» vajate n. pr. s pletilno iglo, tako da potegnete z njo preko vseh bucikinih glavic po vrsti od enega do drugega konca. III podoba predočuje marimbo. Več žebljev zvežete med seboj, kot to vidite na sliki levo poleg glavne podobe. 2eblje je treba uglasiti po tonovski lestvici, kar dosežete, če izberete žeblje različne dolžine, odnosno različne debeline. Ako bi se vam že s tem izborom uglasitev ne posrečila, jih lahko tudi nekoliko opilite Niti z vdetimi žeblji pritrdite na lesen okvir. Seveda morajo biti kar najbolje napete. Na instrument igrate tako, da udarjate po žebljih s kladivcem, ki ima ročaj napravljen iz zelo lahkega, glavico pa iz zelo trdega in težkega lesa. Lepe in čiste tone je mogoče dobiti samo s takim kladivcem. Isto kladivce lahko uporabite tudi pri orglah, sestavljenih iz steklenic. Uglašujete pa tu z vodo, ki jo nalijete v steklenice različno visoko (podoba IV.). Za globlje tone je potrebno manj vode v steklenicah, za višje tone pa morajo biti steklenice skoraj popolnoma polne. Na teh preprostih Oirglah je mogoče igrati tako rekoč vse melodije, kajti vrsto steklenic lahko vsak čas izpopolnite. Svetujemo vam, da obesite steklenice na lesen okvir. Ko ste si pridobili nekoliko spretnosti ▼ igranju, preidite k dvoglasnim melodijam, ki jih proizvajate z dvema kk» divcema. Dedek MIha Lepo darilo za mlade prijatelje in dobre šolarje Pri mnogih kulturnih narodih je običaj, da si poklanjajo prijatelji in znanci ob veselih in pomembnih dnevih darila. Najprimernejša darila so lepe knjige. Darila, predvsem krasne po-vestne knjige in pestre slikanice, poklanjajo starši, botri, prijatelji in drugi dobrotniki pridnim šolarjem tudi ob koncu šolskega leta. Tak običaj vlada pri mnogih narodih, tudi pri nas v Ju« goslaviji, zlasti pri bratih Srbih, je že udomačen. Kdor se je vse leto pridno pehal v šoli, kdor je posvečal vso pažnjo, da je izdeloval naloge zadovoljivo in je prinesel ob koncu šolskega leta domov tako spričevalo, ki je razveselilo starše, tetke, strice in vse ostalo, je vreden, da mu privoščimo majhen spominček na končano šolsko leto in v bodrilo za nadaljnja letal Mladinska matica v Ljubljani hoče t letošnjim letom vpeljati pri nas pohvalen običaj za obdaritev pridnih učencev in dijakov in je izdala v ta namen slikanico Marte in Radovana Klopčiča, dveh pedagogov iz Maribora. Knjiga nosi naslov »Dedek Miha«. Besedilo pa je preuredila ljubljanska profesorica Anica čemejeva. Slikanica je velikega formata na lepem papirju in je vsa storija izdelana v večbarvnih prizorih. Na prvi strani ugledamo šegavega dedka Miho, ki je j prejel pismo, s katerim se napovedujeta na obisk vnuček Mitja in njegova sestrica Majda. Presrečen zaradi napovedanega obiska začne dedek Miha pripravljati razne igrače. Pred našimi očmi seka, žaga, obla, straži in vrta. In kaj vse nastaja iz kretenj vrlega starega moMka! Naj naštejemo 1« nekaj imenitnosti: piščalke, sloni, hišice, rač* ke, konjički piščančki, mlinčki aero-plani, avtomobili, vlaki, kolodvori in Se sto drugih drobnih in prečudnih stvari. Ko dospeta Majda in njen bratec na obisk, je srečni dedek ves iz sebe. Najprej povabi oba mlada gosta na topel in sladek prigrizek, potem pa se spravijo vsi trije k igračam. Tedaj se tudi stari sivolasi dedek pomladi in uganja z vnučkom in vnučko vse tiste norčije kakor bi jih napravil vsak izmed naših malih čitateljev, če bi dobil tolikšno kopico daril. Imenitno! Knjiga je pravkar dotiskana in vemo, da je bodo veseli vsi, ki jo bodo prejeli v spomin na pretekio šolsko leto na obile težave, ki jih je prinesla šola, pa tudi kot darilo za zmago, ki je za pisana v šolskih spričevalih. »Dedek Miha«, ki obsega preko 40 celostranskih podob, velja le 35 dinai-jev in ga dobimo tudi v knjigarni Tiskovne založbe v Ljubljani, Šelenbur-gova ulica. Pričujoča knjiga je med najcenejšimi slovenskimi slikanicami. Gotovo pa je, da je tudi ena najboljših. Pri prijatelju Radovanu Klopčiču in njegovi gospej iskrenočestita min vem, da jima bo vsa naša mlada slovenska družina hvaležna za prekrasni poklon. Prav tako seveda tudi Anici Černejevi za njene verze in seveda tudi založnici Mladinski matici, ki je delo založila vn lepo opremila. Marsikateri vneti fantič bo našel v knjigi mnogo pobud, kaj si lahko izdela v počitnicah tudi sam, če ga bo kdaj tri dolgčas, pa ga bodo roke srbele za ročna dela. Jože Župančič Kal i® to? »Oj, striček! Kje ste hodili, s kom ste kramljali, kaj ste nam lepega v košek nabrali?« »»Glej jih, glej, navihance male, kako jim teče beseda! Kod sem hodil — no, bil sem tam, kjer me zdaj ni več. Kramljal sem z marsikom, nabral pa zvrhan koš. Pa samo zvito in zavito blago, ki vam bo delalo še preglavice, ko boste odvijali. Ampak zdajle ne dam nič, sem preveč utrujen!« In zavil je stric s košem proti svoji kočici, otroci pa za njim: »Striček, le pojdite počivat, le! Toda kakšno malenkost nam pa mimogrede že lahko vržete iz koša. Vsaj eno uganko! Čisto kratko! Dajte, dajte!« Slabo bi poznali našega strica, če bi menili, da bo napram tem združenim prošnjam ostal trd. Kako neki! Malo je postal, malo se odhrkal in že se je udal s tistim svojim običajnim: »Na, pa naj bo!« Otroci pa seveda v poskok in okrog njega kakor živ venec. »Uganko ste hoteli,« kima striček, »zdaj se pripravite! Čujte! Kaj je to, ki ima spredaj in zadaj rep?« Med otroci je započelo tiho ugibanje. Kmalu pa so začeli glasno ugotavljati, da živali, ki bi imela dva repa, sploh ni. »Saj ni treba, da bi bila ravno žival,« se smehlja striček. »Potem nam pa rajši kar povejte, striček! Prosimo!« »Haha, saj sem vedel, da ne bo nič z vami. Tista prečudna stvar, ki ima spredaj in zadaj rep, je — zvezda repatica!« »Res?« — »Zvezda repatica?« — »A tako!« — »2c mogoče !< »Toda,« ugovarja kodrolasi Dorck, tale vaša uganka, striček, pa ni najboljša. 2e večkrat sem videl slikano zvezdo re-patico, ali vedno jc imela samo en rep in sicer zadaj.« »Motiš se, Dorek. Ta zvezda ima rep tudi spredaj!« »Kako neki? Pa povejte stric!« »Bom, otroci, kar k meni!« Stric potegne nato iz koša kos papirja, vzame iz žepa svinčnik in zapiše pred zvedavimi glavicami z velikimi črkami na papir: Repatica in pravi: »Da ima zvezda repatica en rep in sicer zadaj, to veste. Zdaj pa dobro poglejte tu napisano besedo Rep-atica. Torej ima ta zvezda vendar tudi spredaj rep, namreč v besedi.« »He-he-he,« se zakrohočejo otroci vsi vprek. —■mu —lIMBtlllMlHH ————^———i HHMMBHBi «f«tir@¥člsi pišejo Dragi stric Matic! Moja prva pot v nedeljo zjutraj je po »Mlado Jutro*. Tudi jaz bi rada stopila v Tvoj kotiček. Sem učenka IV. razreda ljudske šole v Mariboru in Sokolica. Zelo se že veselim prvega nastopa, ki bo 4. junija. Vabim Te prav prisrčno, da ga prideš pogledat. Prav prisrčno Te pozdravlja s sokolskim pozdravom Zdravo Tvoja Libuša Kovač Odgovor. Draga Libuša! Moje iskrene čestitke k prvemu sokolskemu nastopu. Le bodi pogumna in vztrajna Sokolica vse življenje Zdrav duh v zdravem telesu! Pošlji mi ob priliki križanko ali uganko. Piši pa le na eno stran lista, kakor je to običaj za dopise. Krepak sokolski zdravo! Stric Matic. Dragi stric Matic! Prvič se oglašam v »Mladem Jutru«. In ti moram povedati, da tudi jaz rada čitam »Mlado Jutro« ter ga vsako nedeljo željno pričakujem. Najbolj pa me jc razveselila tvoja najnovejša slika, ki sem jo zagledala. Sem sc hudo prestrašila. Lepo ie pozdravlja Marica Bizjak, uč. IV. razr. Zagon Italija Dragi stric Matic! Danes se prvič oglašam. Bat sem se namreč Tvojega požrešnega koša Povem Ti pa. ako bo to moje pismo požrl Tvoj nesrečni koi Ti ne bom nikoli več pisal. Ker me še ne poznaš se Ti predstavim Doma sem pri Sv Duhu blizu Škofje Loke Obiskujem osnovi..- šolo Imam mnogo prijateljev Zelo se že veselim počitnic, ker hodimo po nastopih Sem namreč zelo vnet Sokol. Letos bomo nastopili na Bledu. Le pridi pogledat, pa boš videl, kako vneti telovadci smo. Zdravo! Prav prisrčno Te pozdravlja Ivanček Porenta. učenec osn. šole v Škofji Loki Moja mati. Moja mati je moj največji zaklad. Zmerom dela zame, nikoli si ne privošči počitka. Srčno želim, da bi mi ljubi Bog še dolgo ohranil dobro mamo. Zmerom jo bom lju= bila in zmerom ji bom hvaležna za vso skrb, ki jo posveča meni. Stanov i lik Marija, uč. 1. razr. 11. drž. maL gim/h v Ljubljani Materi Nekoč hudo sem bil bolan in Tvoj obraz sem mogel le spoznati, a čutil sem, kaj si mi, mati, ko bdela si pri meni noč in dan. Ah, mati, kdaj bom vreden Tvoj plačnik? Za Tebe sin pač more le moliti, za dneve lepše, boljše se učiti, ah, mati, pa še vedno bom dolžnik! Kos Vladko, dijak klas. gimn. v Mariboru. Sosedova Breda Sosedova Breda je sladkosneda, in samo okrog poseda. Skozi okno vedno gleda sosedova Breda. Novo obleko je dobila, se mogočno košatila. vse prijateljice prekosila z bahavostjo je sladkosneda. Mama se za njo boji in jo vedno kara. »Breda. Breda, kaj le bo, ko boš stara!« Branko Stagljar, uč. 111 razr. 1. real. gimn. v Ljubljani. Dofjsr svet Če ste imeli moslo, da te razbili šipo, si lahko dostikrat pomagate na ta način: Nla vsako Stran ubite šipe pritisnite po en večji gumb. skozi šipo in gumba pa vtaknite tanko žico, ki jo na enem koncu navijete. Zdrobljeni deli šipe potem ne morejo razpasti, ker jih drže skupaj žica in gumba. Če hočete zabiti žebelj na nekem me« stu, kjer ga ne morete držati s prsti, postopajte tako kot je pokazano na sliki. V izrez kladiva zakvačen žebelj potiskajte v les, dokler dobro ne pri* me. Nato ga zabijte na običajen načkk Parnik s tmblm Napravite si parnik kot ga kaže slika. Z njim boste imeli mnogo veselja in zabave. Ogrodje za parnik izrežite iz kosa tanjše lepenke. Velikost je lahko poljubna, vendar bo dolžina 20 cm še najbolj primerna. Načrt na levi prerišite v potrebnem razmerju. Obliko izrežite po iizvlečenih črtah, pikčaste črte pa samo napol zarežite. Ko ste model zlepili, ojačajte stikajoče se robove še s papirnatimi trakovi, nakar ga odložite za nekaj časa, da se pošteno presuši. Trup pobarvajte in končno prevlecite s trpežnim lakom, da postane nepremočljiv Medtem ko se lak suši, izdelajte raketno turbino V to svrho izpihajte kurje jajce Ce je sveže, ga lahko tudi izpijete Lupino smete prevrtati le na enem koncu, a luknjica naj ne bo prevelika. Izpihano lupino dobro izplaknite. Poleg te lupine potrebujete še polovico druge lupine, ki jo pritrdite na sredo parniko-vega dna. (Glej II. podobo, ki kaže parnik v prerezu). Izpihano jajce polo žite nad polovično lupino in sicer na rešetko, napravljeno iz dveh tankih žic in pritrjeno na nasprotna robova parnika. Zgoraj na jajce prilepite papirnat dimnik, nakar lahko pričnete s plavalnimi poskusi. Jajce napolnite ma* fo manj kot do polovice z vodo. Košček vate pomočite v gorilni špirit in ga položite v polovično lupino pod parni Kotel. Steklenico s špiritom dobro zamašite in jo postavite nazaj, kjer ste jo dobili, da ne pride do kake eksplozije. Pairnik položite na vodno gladino in zažgite vato. Ne bo vam treba dolgo čakati, pa bo voda v votlem jajcu zavrela, skozi luknjico bo začela si-kati para v takem pramenu, parnik pa bo začel drseti po vodi. Križanka 13 11 10 14 12 Vodoravno: 3. nedoločena količina; 6 poljska cvetica; 7. priimek dveh slovenskih pisateljev (»1831., + 1887.; * 1886.); 10. žival — po razredu, ki vanj spada; 11. gozdna cvetica; 13. prenaša-lec zaupnik sporočil; 14. nebesna stran. Navpično: 1. obdelan kos lesa; 2. dvoživka; 4. kraj pogubljenih; 5. žareč utrinek; 6. zaščitno barvilo; 8. ograjen nasad; 9. zvok določene višine; 11. bo-dičar; 12. planima v Posavju. Rešitev kvadrata o, no, noj, konj, Janko, košnja, krošnja, krošnjaar.