ŽIVEL 1. MAJ »Prvi maj je tu! Očistite svoje puške! Pripravite municijo! Policija je pripravljena tudi na ubijanje!« so oglašali letaki 1. maja 1886 leta v Chicagu, v ZDA. Ta dan je bil skrajni rok za realizacijo zahteve za osemurni delavnik, ki ga je zveza sindikatov postavila pred delodajalce. Ko so na manifestaciji, 3. maja, intervenirali njihovi plačani agenti in policija ter ubili pet delavcev, in jih okoli petdeset ranili, je med delavci zavrelo. Zahteva za osemurni delavnik se je sprevgel tv glasen klic: »Maščevanje! Delavci, k orožju!« in v krvavo obračunavanje med izkoriščanimi in izkoriščevalci ... Še danes ni znano število mrtvih. Okoli dvesto delavcev je bilo ranjenih, organizatorji pa ujeti in obsojeni na smrt. .. Tak je bil zgodovinski začetek praznovanja prvega maja. Delavci širom zemlje niso pozabili žrtev iz Chicaga. Ob obletnici krvavega obračuna so se vrstile demonstracije, manifestacije, stavke. Naj ostrejši opomin kapitalistom in veleposestnikom je bila nedvomno manifestacija prvega maja 1890 leta, ko je evropski in ameriški proletariat, mobiliziran kot ena vojska, pod isto zastavo in z istim ciljem postavil svojo zahtevo, da z zakonom potrdijo 8-urni delovni čas. V Franciji je sodelovalo v demonstracijah na sto tisoče delavcev. Na Dunaju je bilo 60 zborovanj, v Budimpešti, v slavnem defileju z rdečimi zastavami, okoli 50.000 delavcev. Podobno je bilo v rudarskih predelih Belgije. Tudi v zaostalih državah buržuazija ni imela miru. Pri nas so bile v tem letu prve proslave 1. maja v Ljubljani, Novem Sadu in Zagrebu, leta 1893 pa tudi v Beogradu. V naslednjih letih so prvomajske proslave dobile mnogo gl ob ji pomen od zahteve za 8- urni delovni čas. Dobile so revolucionarno vsebino in značaj . Delavci, združeni v internacionalno organizacijo, so predstavljali silo, ki je buržoazija ni mogla več omalovaževati. Amsterdamski kngres Druge internacionale, leta 1904 je naj-energičneje svetoval vsem sindikatom in socialno demokratskim partijskim organizacijam, naj delavci demonstrirajo prav na dan 1. maja. Buržoazija se je zbala moči delovnih množič, ki je sledila Engelsovemu pozivu: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Masovne demonstracije širom sveta ob praznovanju tega praznika je imela močan odmev tudi pri nas. Tu so se že leta 1919 pojavile na demonstracijah 1. maja parole, ki so pozivale ljudi proti vojni, za mir, bratstvo in edinstvo med narodi, proti imperializmu, za najširšo politično demokracijo. Znano je praznovanje 1. maja političnih zapornikov v Sremski Mitroviči 1939 leta. Delavci so na ta dan zaustavljali stroje, prirejali manifestacije in demonstracije. Organizacijo je že prevzela KPJ. (Nadaljevanje na 2. strani) c^6eni btalcem ce&titamOi dnemi OCp in ptazniku dala VSEBINA: — Prenehanje delovnega razmerja str. 2 — Referendum, Nočna izmena v sukalnici efektnih sukancev, Letovanje str. 3 —• Beseda ni konj str. 4 — Premestitve na lažja delovna mesta str. 5 — Požari v letu 1977 str. 6 — Upokojitve str. 7 — Prišli - odšli, Tekstiliada str. 8 Medsebojno delovno razmerje v združenem delu po novem zakonu o delovnih razmerjih PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA Novi zakon o delovnih razmerjih (Ur. list SRS št. 24/77) obravnava v petem poglavju prenehanje delovnega razmerja v čl. 167 do 178. Pred tem zakonom sta obravnavala to snov dva zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, zvezni in republiški. Sedaj ureja prenehanje delovnega razmerja natančneje in enotno novi zakon o delovnih razmerjih. Zvezna ustava govori v čl. 159, da delavcu preneha delo proti njegovi volji le pod pogoji in na način kot to določa zakon. Prenehanje delovnega razmerja ureja tudi zakon o združenem delu (Ur. list SFRJ št. 53/76) v členih 211 do 219. Kot vir urejevanja delovnih razmerih delavcev tako zvano delovno pravo, moramo pri uporabi upoštevati še samoupravne akte, ki urejajo delovna razmerja v delovni organizaciji. Tako imamo v naši delovni organizaciji Samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev, Samoupravni sporazum o osnovah in merilih o delitvi osebnega dohodka, nova akta, ki sta bila sprejeta na refrendumih, na podlagi zakona o združenem delu. V veljavi pa so še samoupravni sporazum o delovnih razmerjih, o varstvu pri delu in drugi akti ,ki so bili sprejeti še pred uveljavitvijo zakona o združenem delu, pa še nekateri akti, ki jih bo treba čimpreje uskladiti z zakonom o združenem delu, najkasneje pa do 11. decembra 1978. Določila omenjenih aktov bomo torej uporabljali najdlje do 11. 12. 1978, razen onih določil, ki nasprotujejo zakonu o združenem delu, oz. so z njim v neskladju. Vsakogar od nas zanima, ker dnevno prihaja do takih primerov, kako in kdaj preneha delavcu delovno razmerje. Razlogi za to so trojni: Tako preneha delavcu delovno razmerje: 1. po njegovi volji, 2. proti volji, pa po volji drugih delavcev, 3. po samem zakonu, ne glede na voljo prizadetega delavca in drugih delavcev. Drugi delavci so mišljeni sodelavci, ki odločajo o delovnih razmerjih. Zakon uvaja te tri načine prenehanja delovnega razmerja, od teh je bil eden že v veljavi po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih iz leta 1965, druga dva pa izhajata iz zakona o združenem delu. I. Po volji delavca preneha delovno razmerje: 1. če pismeno izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji, in da prekinja delovno razmerje, 2. če se s pooblaščenim organom pismeno sporazume, da mu preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji, Prvi maj. (Nadaljevanje s 1. strani) Med NOB so borci praznovali 1. maj z najtežjimi borbami in porazi sovražnikov. Proslavljali so ga v okupiranih mestih, v zaporih, celo v taboriščih. S tem smo jasno pokazali vsemu svetu, da ni boj samo proti tujcem, ki so si prisvojili našo zemljo, ampak tudi revolucija, upor zatiranih in izkoriščenih proti izkoriščevalcem, kapitalistom in veleposestnikom, za boljše in pravičnejše odnose med ljudmi. V socialistični Jugoslaviji je 1. maj proglašen kot državni praznik, praznik dela. Svobodni in enakopravni narodi in narodnosti, so združeni v delavski razred, ki je ustvarjalec novih časov, osvobojenega človeka, ki gradi skupno bodočnost na te- meljih svobodnega dogovarjanja in samoupravljanja. Zato je vsak 1. maj pregled uspešnosti dela, potrditev prehojene poti in novih vzpodbud za doseganje postavljenih nalog in ciljev. To se bo posebno vidno odražalo prav ob letošnjem praznovanju, ki bo potekalo v znamenju razprav 8. kongresa ZKS, in v pripravah na 11. kongres ZKJ in na 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije. In moto letošnjega praznika bi lahko bila misel iz uvodnega referata predsednika ZKS tov. Franca Popita, na 8. kongresu ZKS: »Doseženi uspehi pri družbeni preobrazbi nam dajejo novih moči in poleta, da se bomo še bolj vztrajno zagrizli v delo.« M. M. 3. če noče opravljati del oz. nalog, ki so mu ponujene in ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in drugim z delom pridobljenim delovnim zmožnostim oz. če se v primerih, ki jih določa zakon noče dokvalificirati ali prekvalificirati za druga ustrezna dela, 4. če je delavcu dokončno izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Pripominjamo, da bo po točki 2. pooblaščen organ v naši delovni organizaciji komisija za delovna razmerja. Pod tč. 3 pa lahko nastanejo primeri, ko bi v delovni organizaciji postalo nepotrebno delo delavca, ko se izvaja modernizacija oz. izboljšave in zato obstoji načrt, poleg tega pa še mora biti sprejet načrt za prekvalifikacijo in zaposlitev delavcev, katerih delo bi zaradi tega postalo nepotrebno. Poudariti je še treba, kar je zelo važno, da zakon uvaja pismeno izjavo za obe vrsti oz. obliki prenehanja delovnega razmerja po delavčevi volji, t.j. da ne želi več delati ali pa da mu preneha delovno razmerje sporazumno. Pri sporazumu bo tudi pismeni dogovor kdaj mu dejansko preneha delovno razmerje. Sporazum je mogoče spremeniti oz. razveljaviti le s soglasjem obeh strank, t.j. delavca in pooblaščenega organa. Zato delavec, ki se premisli in hoče še nadalje ostati v delovni organizaciji, ne more vztrajati na nadaljnji zaposlitvi, treba je tu še soglasje pooblaščenega organa, pri nas komisije za delovna razmerja. II. Proti volji delavca pa lahko preneha delovno razmerje v naslednjih primerih: 1. če je pri vstopanju v delovno organizacijo zamolčal ali dal neresnične podatke v zvezi z delovnimi pogoji, ti podatki pa so bistveni za opravljanje del oz. nalog za katere je sklenil delovno razmerje, 2. če sc ugotovi, da ni zmožen opravljati del oz. nalog, ki so mu zaupane, da ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje del oz. nalog, ali za katerega se ugotovi, da trajneje nc dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo, pa noče opravljati del oz. nalog, ki ustrezajo njegovi delovni zmožnosti, 3. zaradi prehoda v drugo temeljno organizacijo v primerih in pogojih, ki jih določa samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo oz. sestavljeno organizacijo združenega dela. Dejstva iz druge točke ugotovi komisija, ki jo mora imenovati delavski svet izmed delavcev, ki morajo imeti najmanj tisto strokovno izobrazbo, kot jo ima delavec, čigar zmožnost se ugotavlja. Samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih bo določal (kar imamo že sedaj) koliko časa sme in mora delavec ostati še na delu, če se mu odpove delovno razmerje, ali če pismeno izjavi da ne želi več delati. Ta čas ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 6 mesecev (odpovedni roki). Ta akt določa tudi dolžino roka glede na delovne pogoje, pomen del oz. nalog, delovno dobo in drugo. III. Po samem zakonu preneha delavcu delovno razmerje: 1. če noče dati pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji — z dnem, ko ni hotel dati pismene pismene izjave oziroma z iztekom zadnjega dne za takšno izjavo, 2. če se na način, ki ga predpisuje zakon, ugotovi, da je za delo popolnoma nezmožen — z dnem, ko mu je vročena pravnomočna odločba o ugotovljeni popolni nezmožnosti za delo v temeljni organizaciji (invalidska upokojitev), 3. če mu je po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in mu ni mogoče zagotoviti drugih del oz. nalog — z dnem, ko je temeljni organizaciji vročena pravnomočna odločba, 4. če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsoten več kot šest mesecev — z dnem, ko začne prestajati kazen, 5. če mu je izrečen varnostni) vzgojni ali varstveni ukrep, k' traja več kot šest mesecev & mora biti zato odsoten z dela — z dnem, ko se začne izvajati ta ukrep. Delavcu, ki izpolni pogoje za polno osebno pokojnino po zakonu o pokojninskem invalidskem zavarovanju, delovno razmerje ne preneha, če obstoji soglasnost med delavcem in delovno orgainzacijo, da delavec nadaljuje delovno razmerje, v nasprotnem primeru, ko delavec soglaša, da ostane, organizacija pa ne, mu bo treba izdati odločbo o prenehanju delovnega razmerja. Z dnem, ko postane odločba dokončna, preneha tud* delovno razmerje. Borcu NOV se, če to želi, vštejejo enojno obdobja posebne dobe, ki se po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarO" vanju dvojno vštevajo v pokojninsko dobo, v primeru, ko )e soglasen, da bi nadaljeval delovno razmerje. Delavcu ne more prenehati delovno razmerje, če zaradi zdr**; žit ve temeljnih organizacij ol* tehnoloških in drugih izboljšav; njegovo delo v tej organizacij1 ni več potrebno. Če pa je ug°( tovljeno, da delavčevo delo j*1 več potrebno zaradi ekonomski*1 težav v katere je zašla temelji*9 organizacija, zaradi neodgovornega odnosa posameznih delavcev do dela, lahko odločijo, da tem delavcem, v skladu s samoupravnim splošnim aktom, pre- neha delovno razmerje po postopku, ki ga določa zakon oz. splošni akt. Zakon še ureja prenehanje delovnega razmerja pripravniku, dalje v primerih prenehanja delovne organizacije oz. temeljne organizacije, ki jih bomo uredi-1 5 samoupravnim splošnim aktom. Ker so spori iz delovnih raz-merij zelo pogosti, bo treba v samoupravnih aktih dobro dodelati določila, zlasti tista, ki jih Prepušča zakon, da jih delovne organizacije same uredijo. Spori nastajajo zlasti pri prenehanja delovnih razmerij, kjer lahko nastane večja materialna škoda za delavca ali delovno organizacijo, zato je treba izdati vselej pismeni sklep o prenehanju delovnega razmerja s poukom o pravici delavca, da lahko vloži zahtevek za varstvo pravic. Dokončna odločba (ko je izčrpan postopek v delovni ali temeljni organizaciji) s katero delavcu preneha delovno razmerje, mora imeti pravni pouk, kako in kje delavec uveljavi pravice, ki jih ima v primeru brezposelnosti. A. A. I referendumom smo sprejeli Samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost tekstilne industrije Ljubljana, Samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost bombažne industrije Jugoslavije, Samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih, postopkih za dosego dogovorjenega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1978. O vsebini posameznih sporazumov je bilo obširno napisano v 2. številki Litijskega predilca. Referendum je bil dne 10. aprila 1978. Od skupnega števila zaposlenih 1187 je glasovalo 1052 ali 1!9 %. Za posamezne samoupravne sporazume pa so rezultati glasovanja naslednji: 1. Samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost tekstilne industrije Ljubljana: za 797 ali 76 °/o proti 219 ali 21 '“/o neveljavnih glasovnic 36 ali 3 % 2. Samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost bombažne industrije Jugoslavije: za 801 ali 76 % proti 218 ali 21 % neveljavnih glasovnic 33 ali 3 °/o 3. Samoupravni sporazum o merilih, pogojih, načinih, postopkih, za dosego dogovorjenega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1978: za 850 ali 81 % proti 161 ali 15 % neveljavnih glasovnic 41 ali 4 % J. N. močna izmena tudi v sukalnici efektnih SUKANCEV nasprotju z vsemi našim Jiof- CVanJ'’ da bi odpravil kinino d®*0 žena, smo pred krat cev V suKalnici efektnih sukan 'kov Uvedb nočno izmeno. Priča n ai?°’ in delno tudi razumljive jgodovanje delavk, ni izostalo neu?- pr'P°mb je bilo na račur ki ,5ejjncSa otroškega varstva Zn P,,stavlja resen problem žc men vVkc’ ki delajo v dveh iz m"nah. kaj šele v treh. kancih r^eva?Je po cf°ktnih su pa *!* J® veliko, strojna opreme smo V -iIa ravno P°ccn‘» zate ^otrnejše1' ^Sijati o čin nih v izkoriščanju moz bi z apacitet. Pokazalo se je, da Vodn/Vedb° n°čne izmene proiz p0v„i°,.elektnih sukancev lahke s tem \Za trcti*no- čeprav tud Vseh n nc bomo zadovoljil kih. v , praševanj po teh izdel o razi'° *?° Potrebno razmisliti •ntvi tega oddelka in na kupu novih strojev. Če ne bomo časovno in količinsko izpolnjevali obveznosti do naših kupcev, se nam kaj lahko zgodi, da bodo tudi oni nabavili efektne stroje, in sami začeli izdelovati efektne sukance. Naj navedem samo podatek, da smo v letošnjem letu že v zaostanku za 14 ton efektne preje Nm 3,5 in 4,2 boucle. To sta za efektne sukance visoki številki, in za njuno izdelavo bi pri obstoječih kapacitetah porabili skoraj dva meseca. Za izdelavo efektnih sukancev uporabljamo predprejo in prejo različnih Nm in barv, za katere imamo v bogatem domačem izboru veliko možnosti. Poskušajmo te možnosti izkoristiti v času, ko so naročila za izdelavo efektnih sukancev velika. Nepotrebno bi zato bilo še kakršnokoli dodatno pojasnjevanje in prepričevanje prizadetih delavk, ki namesto v dveh, delajo zdaj v treh izmenah. Razumljive so njihove osebne težave, vsem skupaj pa nam morajo biti razumljive tudi težave podjetja v dani gospodarski situaciji. Požeg Kje in kdaj bomo letos letovali? Člani kolektiva in njihovi svojci, kot tudi upokojenci Predilnice Litija, lahko svoj letni dopust in ostale proste dneve prebijejo na oddihu v počitniškem domu Novigrad, Gozd Martuljku ali Veliki planini, ter v prikolicah v Fažani. Za letovanje je na voljo: — Novigrad — 37 hišic s 136 ležišči — Gozd Martuljk — 2 sobi s 7 ležišči — Velika planina — 3 sobe s 7 ležišči — prikolice v Fažani — 2 sobi z 8 ležišči Kdaj je možno letovati: — počitniški dom Novigrad obratuje od 10. 6. do vključno 10. 9., skupaj 93 dni, — počitniški dom Martuljk obratuje od 10.6. do vključno 10.9., skupaj 93 dni, — počitniška koča na Veliki planini je odprta vse leto, — v prikolicah v Fažani bo možno letovati od 10. 6. dalje. Cene penzlonskih storitev v Novigradu in Gozd Martuljku: pred-po- ,glavna sezona sezona — člani kolektiva (s svojici) — odrasli 72.— 90.— — otroci članov kolektiva (od 4. do 14. leta) 43,20 54.— — nečlani (odrasli) 105,60 132.— — otroci nečlanov (od 4. do 14. leta) 63,35 79,20 Cene na Veliki planini in v prikolicah v Fažani: — člani kolektiva s svojci na osebo dnevno 10.— din — nečlani s svojci na osebo dnevno 30.—din — otroci od 4. do 14. leta starosti imajo 40 % popusta. (Nadaljevanje na 4. strani) Pod nadzorstvom monterja iz delovne organizacije Krušik — Valjevo, so remontni delavci premestili 2 flyerja Krušik bliže k česalniin strojem PRED DOPUSTOM Ko se odpravljate na pot s svojimi jeklenimi konji pomislite, da je še veliko vam podobnih. Ceste bodo kmalu polne, natrpane, da bodo zaradi tega dolge kolone v obe smeri. Še predno zaženete motor, si recite: »Proč Z nervozo!« Nestrpna prehitevanja so vzrok mnogim prometnim nesrečam. Bolje je priti malo kasneje na cilj, kot nikoli! (Nadaljevanje s 3. strani) NOVIGRAD NOVIGRAD 7 dnevna izmena 10 dnevna izmena Št . št. št. št. hiše ležišč hiše ležišč 4 4 2 3 5 4 3 3 6 4 10 4 7 4 11 4 8 4 12 4 9 4 13 4 14 4 16 3 15 4 20 4 + 1 18 4 21 4 + 1 19 4 22 2 + 1 26 4 + 1 23 2 + 1 31 4 28 4 + 1 32 4 29 4 + 1 33 4 30 4 + 1 34 2 Pr/3 4 35 2 Pr/4 4 36 2 37 5 Za poslovne Pr/l 4 partnerje Pr/2 4 27 4 + 1 7 dnevna izmena 10 dnevna izmena 11/6 - 18/6 10/6 - 20/6 18/6 - 25/6 20/6 - 30/6 2/7 - 9/7 30/6 - 10/7 9/7 - 16/7 10/7 - 20/7 16/7 - 23/7 20/7 - 30/7 23/7 - 30/7 30/7 - 9/8 30/7 - 6/8 9/8 - 19/8 6/8 - 13/8 19/8 - 29/8 13/8 - 20/8 29/8 - 8/9 20/8 - 27/8 27/8 - 3/9 GOZD MARTULJK 3/9 - 10/9 7 dnevna izmena. 1 soba 4 lež. 1 soba 3 lež. OPOMBA: Pri »7-dnevni izmeni« manjka še čas od 25.6. do 2.7. Cene ostalih storitev v počitniškem domu Novigrad: a) Perilo je vključeno v ceni penziona. Le v primeru samih nočitev ali vmesne zamenjave perila je potrebno plačati perilo po ekonomskih cenah. b) Komunalne dajatve otrok do 4. leta starosti (voda, elektrika, vzdrževanje) je treba plačati na osebno dnevno 5.— din. c) Taborjenje ni dovoljeno. d) Uporaba hišice v Novigradu za prvomajske praznike in druge dneve izven časa obratovanja (brez perila): 10.— din po osebi. Uporabo hišice je treba plačati tudi za otroke, za katere je potrebno plačati turistično takso. Turistična taksa, določena od pristojne občine, je v različnih krajih različna in jo plača vsak sam. Za prevoz potnikov ob 7-dnevni izmeni bo poskrbljeno kot lani- V prikolicah v Fažani priskrbi perilo vsak sam. Gost, ki nabavi plin, dobi povrnjene stroške, če priloži račun. Ostale dajatve za kampiranje teh prikolic (elektrika, voda itd.) plača delovna organizacija. Parkiranje avtomobila in turistično takso plača vsak sam- Gostje v teh prikolicah se bodo izmenjavali 10-dnevno. V. F. Beseda ni konj Zopet so se na uredniški mizi nabrala vprašanja t različnih področij v naši delovni organizaciji. Dosti nejevolje povzročajo norme in normiranje, slabe klimatske naprave, in tudi z družbeno prehrano niso vsi zadovoljni. Na vse to sem skušal dobiti odgovore in upam, da smo z njimi zadovoljili. Na vprašanje odgovarjajo: Tov. Eli Pavliha — analitik delovnih procesov, komisija za norme, tov. Darko Primožič — direktor sektorja za vzdrževanje, in tov. Veno Pa j er, upravnik menze. NORME V PREDILNICI KAKO DOLOČATE NORME? Menimo, da bi morale biti prilagojene na pogoje (različna vrsta preje, nekatere se bolj, druge manj trgajo). Tudi ni vseeno, kakšen je stroj — na starih strojih ne moremo dosegati norme, medtem ko jo na novih lažje! Na vseh prstančnih strojih so norme, ki so izražene v km preje in računane na 6,5 ure. Pri določanju norm so upoštevani naslednji kriteriji: Nm preje, kvaliteta (bombaž, viskoza, sinteti-ka), vrste strojev (Ingolstadt, Platt, Brooks, S ACM, Krušik itd.), število vreten na stroju (od 312—436 vreten) teža kopsa (različni formati — 230, 245, 240, 260, 280) vrtilne hitrosti strojev, ki bazirajo na baznih gramih na vreteno (za bombaž od 17 do 20 baz/gr, viskoza 22 baz/gr, sin-tetika 23 baz/gr), ter čas snemanja (to je tisti čas, ko stroj stoji zaradi snema). To se pravi, če predica poslužuje stare prstančne stroje, ima manjšo hitrost, kot na novih Krušik strojih. Če je slaba kvaliteta, to je veliko pretrgov, in da je to vzrok zaradi slabe trdnosti preje, se norma zniža. Da pa predicc na starih prstančnih strojih s komutator motorji n« dosegajo vedno norme, je vzrok ta, ker lahko same regulirajo hitrost stroja. Za leto 1977 je bilo poprečno preseganje norm po oddelkih naslednje: — predilnica bombaža I., III., IV. 101,90/0 — predilnica bombaža II. 101,3 0//° — predilnica sintetikc A 102,7 0/'° Norme so računane na 100 doseganje, kar je čez 100 °/o PrC' dica pridobi z netočno regulacijo hitrosti stroja (predpisan1 obrati), s krajšim časom snemanja. To se pravi, čim hitrej6 opravijo snemalke snem, vec časa lahko stroj obratuje in tak° proizvede več km preje, s tern sc razumljivo poveča preseganj6 norme. Eli Pavliha V I. polletju je predviden sprejem pravilnika o normah. Kakšne spremembe, oz. novosti, Predvideva? Kaj vse bo ta pravilnik urejal? Ali bo v tem pravilniku zajeto celotno področje norm, metoda normiranja, zaje-manja podatkov, obračun poprečnega doseganja norm in vpliv doseganja na OD delavca? Kdo bo sodeloval pri sestavljanju osnutka tega pravilnika? Pravilnik o normah je v izde-. vi> in bo pripravljen do konca Junija 1978. Pravilnik bo med drugim dal odgovore na vrsto vprašanj, ki so bila z njim v 7-vezi postavljena na zadnji seji uredniškega odbora. Na vprašanje, kdo bo sodelo-Val pri sestavljanju omenjenega Pravilnika, pojasnjujemo, da je komisija za izvajanje zakona o združenem delu imenovala strokovne službe (tehnični in proizvodni sektor) — nosilec naloge je tQv. Vidovič! Ko bo osnutek pripravljen, bo an v razpravo vsem delavcem v Predilnici. Vse pripombe na osnutek pravilnika bo komisija obravnavala in umestne tudi upoštevala! Komisija za norme KLIMATSKE NAPRAVE V PREDPREDILNICI Tov. Primožič, kdaj bo izvedena rekonstrukcija klimatskih naprav, ki je predvidena v srednjeročnem programu 1976/80? V predpredilnici ni predvidena obnova klima naprav, pač pa v čistilnici, ko bomo tam montirali nove Hergeth mikalnike in nekaj novih raztezalk. Poleg tega je predvidena še rekonstrukcija ter naprav v sukalnici, predilnici 3 in 4, in v bivši sukalnici (sedaj zbiralnici cevk), ko bomo montirali nove BD predilne stroje. Kakšne so morebitne težave? Dela so tehnično dognana, imamo tudi že ponudbe, toda tovrstnih klima naprav ne izdelujejo v celoti v Jugoslaviji in moramo čakati na odobritev deviz — kar pričakujemo v tem letu, tako bi bila v drugi poletni sezoni vsa dela gotova — takrat pa bodo tudi montirani novi stroji. NAŠA PREHRANA V zadnjih dneh je dosti govora in pritožb zaradi menze, češ, da se je vse podražilo. Kaj je res? Na vprašanja odgovarja upravnik menze, tov. Veno Pajer. Ne moremo govoriti ravno o podražitvi. Take cene so že bile, le da smo našo malico izdajali dosti ceneje. S tem, ko je bil sprejet sklep o regresiranju toplih obrokov po 14,00 din dnevno, smo dobili možnost malico in ostalemu dvigniti ceno — tako smo se vsaj približali, nekje tudi izenačili z dejanskimi, nabavnimi cenami materiala. Ali je res, da je imela menza v letu 1977 precejšnjo izgubo? Res je, le to moram dodati, da je to nekako planirana »izguba«. Tudi izgube ne smemo imenovati, ker je to razlika v ceni, ki jo krijemo iz sklada skupne porabe. Sedaj, ko so bloki za malico vredni 14,00 din, bo ta razlika znatno manjša. Pravijo, da veliko hrane ostane in jo zmečejo v pomije? Kaj je res? Na kakšen način bi se dalo to omiliti? Ker moramo zagotoviti vsakemu topli obrok, moramo skuhati določeno količino. Dogaja se, da nekateri ne pridejo na malico, ali pa vzamejo hladno malico, in zato pripravljena malica ostaja. Skušamo se prilagoditi in pripravljati take obroke, ki gredo bolj v slast. Dnevno pripravljamo okoli 500 toplih obrokov, od teh pa jih ostane največ 10 °/o. Pri taki količini ne more- mo uvesti »prijave in odjave«. Tako bodo malice še naprej ostajale, v nasprotnem primeru bi pa malice zmanjkovale za tiste, ki malicajo v zadnji izmeni. Ali ste poskusili te težave reševati tudi na drug način, ne le s podražitvami? Prvi ukrep je ta, da skušamo čimbolj racionalno — gospodarno trošiti hrano, da je ne zame-tavamo. To nam vedno ne uspeva. Zmanjšali smo tudi število zaposlenih v menzi. Veliko je pripomb, da je v menzi preveč zaposlenih. Naše delo je prilagojeno delu v proizvodnji, kjer delajo v treh, oz. v štirih izmenah — tudi ob nedeljah. Tako delamo tudi mi v treh izmenah (od 3. do 21. ure), ob nedeljah dopoldan, če je potrebno pa tudi popoldan. Zaradi tega moramo imeti toliko zaposlenih. Uvedli ste tedenski jedilnik za malice. Zakaj ga niste še za kosila? Trenutno pripravljamo le štirideset kosil na dan. To je tako majhno število, da za sedaj praktično ne moremo uvesti jedilnika. Hrano nabavljamo zlasti za malico, in dostikrat uporabljamo del te tudi za kosila. Jedilnik za kosila pripravljamo sproti, seveda pa mislimo v prihodnosti uvesti tudi jedilnik za ves teden. M. M. Premestitve na lažje delo v naši delovni organizaciji, v letu 1977 V vsakoletnem poročilu o premestitvah na lažje delovno mesto Zaradi bolezni ali zaradi nosečnosti jc poudarjeno, da premestitve v naši delovni organizaciji še vedno niso urejene. Tudi v letu 1977 S(i situacija bistveno ni spremenila. Glede na naravo dela v bodoče ni pričakovati, da se bodo pre-rncstitve na lažje delovno mesto idealno uredile. Z modernizacijo Pr°izvodnje, bo ta problem postajal vedno bolj pereč. Nabavili bo-Pto nove stroje za sortiranje trdih cev, ki bodo nameščeni v oddelke mesto ročne-mestu zapo- ^k^8 Zakonodaia predvideva samo dva ukrepa za varstvo nosečih zv°dnje. S tem pa bomo primorani ukiniti delovno a zbiranja cevk. Vsi pa vemo, da je na tem delovnem °nih največ nosečnic, invalidov in bolnih delavcev. Prepoved nočnega dela Prepoved nadurnega dela. °kdanji zakon o delovnih razmerjih je urejal tudi začasno raz-nJih 'teV nose^ žensk na drugo delovno mesto, če bi bilo delo na °vern stalnem delovnem mestu zanje škodljivo. Nova zakono-a tega ne vsebuje več, kar izhaja iz vrste ustavnih pravic, ki tako drugače ščitijo noseče ženske. n ^ samoupravnih sporazumih delovnih organizacij naj bi imeli s , ,a vsa tista delovna mesta, ki so primerna za zaposlovanje no-lc’ invalidov in dela manj zmožnih delavcev. p Crncstitcv nosečih žensk na lažje delovno mesto tey^.odcielkih proizvodnje je bilo premeščenih 29 nosečnic. Večina mesto Prerncščena iz proizvodnega na neproizvodno delovno tCv °’ kar Pa pomeni okrnjen proizvodni proces. Največ premestili jn-ZaS*edarno v predilnici sintetike (9), nato predpredilnici (8), premi bombaža (6) in sukalnici (6). hoSe£na.S*edniii1 tabelah je prikazano, na katera delovna mesta so kaz- 6 zcnske najpogosteje premeščene. Premestitve so ločeno pri-ne Po oddelkih proizvodnje. 1. Predilnica sintetike delovno mesto lažje del. mesto št. premestitev snemalka čistilka raztezal 2 prcdica čistilka raztezal 2 snemalka zbiralka cevk 2 prcdica zbiralka cevk 1 snemalka isto DM z manjšimi razbremenitvami 2 SKUPAJ 9 2. Predpredilnica delovno mesto lažje del. mesto št. premestitev snemalka zbiralka cevk 4 posl. flyerjev posl. raztezalk 1 posl. flyerjev isto DM z manjšimi 2 razbremenitvami posl. raztezalk zbiralka cevk 1 SKUPAJ 8 3. Predilnica bombaža delovno mesto lažje del. mesto št. premestitev snemalka čiščenje raztezal 4 snemalka isto DM z manjšimi razbremenitvami 2 SKUPAJ 6 4. Sukalnica delovno mesto lažje del. mesto št. premestitev sukalka zbiralka cevk 2 snemalka zbiralka cevk 1 nakladalka kopsov pomožna previjalka 1 previjalka vlagalka 1 sukalka previjalka 1 (ki. previjalni stroji) SKUPAJ 6 Premestitve na lažje delovno mesto zaradi bolezni Na lažje delovno mesto je bilo zaradi bolezni premeščenih 36 delavcev. Od tega je bilo le 14 delavcev premeščenih za določen čas, vsi ostali (22) pa so bili premeščeni za nedoločen čas. Nekateri od teh čakajo na ocenitev kategorije invalidnosti na invalidski komisiji. (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje s 5. strani) V naslednjih tabelah je razvidno, kam so bili delavci premeščeni. 1. Predilnica bombaža delovno mesto lažje del. mesto št. premestitev predica zbiralka cevk 4 predica čistilka flyerskih cevk 2 brigadirka brigadirka v rezervi 2 snemalka snemalka v rezervi 1 snemalka zbiralka cevk 2 predica čistilka obratnih prostorov 1 SKUPAJ 12 2. Sukalnica delovno mesto lažje del. mesto št. premestitev previjalka pomožna previjalka 3 sukalka zavijalka kopsov 2 dvojilka previjalka (ki. prev. stroji) 1 previjalka zavijalka kopsov 1 sukalka pomožna previjalka 1 dvojilka pomožna previjalka 1 vlagalka zbiralka cevk 1 previjalka zbiralka cevk 1 čistilka obratnih isto DM, samo ne v prostorov nočni izmeni 1 SKUPAJ 12 3. Predilnica sintetike delovno mesto lažje del. mesto št. premestitev predica čistilka raztezal 2 snemalka čistilka flyerskih cevk 1 predica zbiralka cevk 1 predica čistilka strojev 1 SKUPAJ 5 4. Predpredilnica delovno mesto lažje del. mesto št. premestitev transport preje in predpreje zbiranje cevk 2 posl. flyerjev čistilka 1 posl. čistilnih in rahljalnih agregatov delavec pri remontu 1 posl. mikalnikov isto DM z manjšimi razbremeni t vam i 1 SKUPAJ 5 5. Rezerva predilnice delovno mesto lažje del. mesto št. premestitev čistilka raztezal zbiralka cevk 1 rezervna predica čistilka flyerskih cevk 1 SKUPAJ 2 Iz zgornjih tabel je razvidno, da še vedno nimamo planiranega in usmerjenega zaposlovanja manj zmožnih delavcev. V skoraj vseh primerih iščemo rešitve sproti v sodelovanju z delavcem, kadrovsko -socialno službo in vodstvom proizvodnega sektorja. Že ocenjenih invalidov je v naši delovni organizaciji 45. V III. kategorijo invalidnosti je razvrščenih 38 delavcev, 7 pa je razvrščenih v II. kategorijo invalidnosti. Invalidi so zaposleni na naslednjih delovnih mestih: zbiralka cevk 11, čiščenje strojev 6, sestavljalec zabojev 5, čistilka raztezal 5, vratar 3, čistilka flyerskih cevk 3, poenterka 2, pomožna previjalka 2, previjalka 2, transport preje in predpreje 1, poslu-ževanje flyerjev 1, vlagalka 1, sukalka 1, snemalka 1, vodja izmene v rezervi 1, posluževanje čistilnih in rahljalnih agregatov 1. V okviru proizvodnih možnosti problem lažjega dela ne bomo uspeli ustrezno rešiti. Skoraj vsa delovna mesta so normirana, in zahtevajo večjo fizično obbremenitev delavca. Nenormiranih in lažjih delovnih mest je malo, in jih bo z ukinitvijo ročnega zbiranja cevk še veliko manj. V. B. Znnetki požarov v leto 1977 V letu 1977 je bilo 29 evidentiranih zanetKov požarov. Kot vidimo iz tabele je bilo: 7 zanetkov v čistilnici bombaža 14 zanetkov v predpredilnici 4 zanetki v predilnici 3 zanetki v sukalnici 1 zanetek v skladišču — šotor ZANETKI POŽAROV PO DELOVNIH ENOTAH V L. 1977 ODDELEK Datum ura Mesto-kaj je gorelo Upor. gas. sred Vzrok Čistilnica ,1 10.2.77 17,35 prah na šed strehi prazna komora voda iz hidranta ventilatorja " 17.2.77 10,00 rahl jalnik CO2 - 2 kom iskra, sled trenja " 3.3.77 6.00 trgač predpreje voda iz kadi trenje surovin " 8.4.77 11,30 prašna komora voda iz hidranta ' otepalnika 11 28.4.77 11,00 " " 11 " 23.5.77 7,15 rahl jalnik 1 aparat na pra iskra ded trenja Predpredilnica 28.2.77 13.00 flyer Št. 4 1 aparat na CC>2 trenje 11 mik. 21.3.77 10,30 mikalnik 9 1 11 CO^v/oda trenje 31.5.77 24,00 prašna komora voda iz hidranta iskra v kanalih " " 13.6.77 10,50 kanali 11 1 -S, voda iz H " ? 19.6.77 4,00 flyer 1-5 iskra v pogonu " mik. 20.7.77 6,45 mikalnik-Falubaz 2 kom C02 trenje " " 14.8.77 2,30 " 1 " co2 11 n 19.8.77 14,45 prašne komore. Iskra iz čistilnega voda iz hidranta h n 13.9.77 21,00kanali, prašna komora " „ 14.9.77 15,00 ■■ " n 15.9.77 2,00 " " " " 24.8.77 5,50 mikalnik 1 °Para,l SCG2 1. " 11.10.77 9,30 flyer 1 " co2 " Čistilnica Predilnica 1. 25.11.77 19.00otepalnik Ingolstadt 29.3.77 4-30 kany naprav 1 " co2 4 kom C02 ktfltek kratek stik Predilnica II. 25.5.77 22,45 prstančn? stroj 52 1 kom na prah trenje v ležaja Predilnica II. 6.7.77 10,00 " " 55 3 kom C02 trenje ", N. 28.10.77 21,30 " " 47 1 kom C02 navitje vlaken Sukalnica 21.7.77 21,20 viličar-instalaci ja 1 kom C02 kratek stik—_ " 10.5.77 2,40 zaboji, vretena 4 " C02,voda H " Skladišče-šotor 17.11.77 5z00previjalni stroji 13.7.77 10,15 bombažni odpadki 1 aparat C02 voda iz kadi okvara izpuŠn6 Največ zanetkov je še vedno v bombažni čistilnici in predpredilnici. Dovajanje bombažnih vlaken po transportnih ceveh in od-sesavanje odpadkov in prahu po odsesalnih ceveh v prašne komore predstavlja potencialno nevarnost za zanetek požara. Ker sc vlakna navijejo okoli valjev, se zaradi trenja ta lahko vnamejo. Trd predmet, ki zaide v čistilne stroje, povzroči često iskro, ki zaide v mikalne stroje. Tehnična brezhibnost delovnih naprav in priprav, vključno s klima napravami, omejuje možnost za požar. V letu 1977 sc je tudi zaostril nadzor nad čiščenjem strojev in odvodnih kanalov v čistilnici in mikalnici. Več požarov je na flyerjih zaradi trenja v po- gonu flycrjev. Vname sc obibčaj' no bombažni prah. Nekaj zanetkov je bilo zaradi kratkega stik9 ob neprimerni uporabi električnih apratov ali iz drugih vzrokov. Požar v sukalnici 10. 5.1977 na5 opozarja na večjo doslednost pri izvajanju požarnovarnostnih ukrepov. Slabo vzdrževan viličar lahk° povzroči veliko škodo. Vsi požari so bili s pomoči0 ročnih gasilnih aparatov in z vodo iz hidrantnega omrežja h1' tro pogašeni. Zanetek na šed strehi predpr°' dilnicc je bil pogašen pod težkimi okolnostmi. Pravočasno gažf nje in javljanje zanetkov je vpj1' valo, da požarna škoda ni k*'3 še večja. F. Lesjak Tri upokojitve Meseca februarja so bili upokojeni kar trije naši delavci. (To je skupaj štirje v tem letu). Kar dva °d njih sta odšla v invalidski pokoj. JULKA PENE ima 32 let in pet mesecev delovne dobe. Zaposlila se je po vojni — leta 1945. Prej ni oila zaposlena. Doma je oda na kmetiji. Bilo je iO otrok, in vsi so morali veliko delati, da so se preži-Ijali. Kje ste stanovali, ko ste Se zaposlili? »Ko sem se zaposlila, pešačila iz Hotiča (6 1 ometrov) v službo. To Pešačenje je trajalo 15 let. o sem se omožila, sem se Preselila v Podšentjur T~ nad železniškim predorom. Mož je v službi V ’. zelenzici, in tako še se-aJ živimo ob železniški progi, v čuvajnici.« Kaj ste delali v naši tovarni? »Ves čas sem delala v predpredilnici. Ves čas pri flyerjih in tudi ves čas v izmeni!« S čim se boste ukvarjali sedaj — v pokoju? »Doma imamo kravico, in s tem je že kar dosti dela. Tudi pletem rada. Do sedaj je veliko dela ostalo nedokončanega, sedaj pa bom lahko vse opravila, čeprav je domačega dela ravno toliko.« Gotovo se spominjate marljivega moža, ki je vsako jesen vestno zbiral odpadno listje lip pred našo menzo, in tudi vsa druga dela je vestno opravljal. To je JANKO IZLAKAR iz Bukovice. Je drugi upokojenec v letošnjem februarju. Dopolnil je 32 let in 9 mesecev delovne dobe. Stanuje v Bukovici, kjer se je tudi rodil. Njegova življenjska pot je pa zelo pestra. »Najprej sem služil kot pastir, in kasneje sem bil hlapec na bogati kmetiji. To je bilo pred drugo sve- tovno vojno. Tega dela mi niso priznali, saj nisem bil zavarovan. Kasneje sem šel v Zidani most k železnici. Med vojno so me hoteli poslati delat v Nemčijo. Temu pa sem se izmuznil rekoč ,da sem gluh. Tako, če si gluh, so mi rekli, pa tudi tu, pri železnici, nimaš kaj iskati. In sem bil ob službo. Nato sem šel na kmetijo, ki sem jo obdeloval in skrbel še za dve sosednji. Leta 1942 so me poslali v vojsko. Ob koncu vojne sem se javil in nato delal 2 leti pri milici, nato v cementarni v Zidanem mostu. Ko sem se leta 1960 poročil, sem se odselil v Podšentjur. Takrat sem delal v kamnolomu nad Kresnicami. Šele kasneje sem prišel v Predilnico. Tu sem nekaj časa delal v čistilnici, nato pa sem bil premeščen, zaradi prahu, ki mi je škodil, v menzo.« Sedaj, ko je v pokoju, bo skrbel za svojo malo domačijo v rojstni Bukovici. Tudi lovec je že 30 let in pred kratkim je ustrelil lisjaka, ki se je motal okoli domačih kokoši. Njegov lovski rajon je včasih kar pri hiši.________ Tov. MARIJA KOS je dočakala vsa leta, ki so potrebna za upokojitev na istem delovnem mestu — v predilnici II. »Rodila sem se v Raki pri Krškem. Doma smo imeli malo kmetijo. Ko se je pričela vojna, so nas, tako kot mnoge druge, izselili v Nemčijo. Tam smo bili v več krajih. Po osvoboditvi smo se vrnili šele 5. oktobra!« »Takrat so iskali delavke za Predilnico, ker so pričeli delati v treh izmenah, in jih je primanjkovalo. Takoj sem bila sprejeta in ostala tu kar 31 let. Leta 1949 sem se poročila. Od takrat stanujem na Stavbah s svojo družino. Mož je tudi zaposlen v Predilnici. Še nekaj let mu manjka do upokojitve. Moški morajo pač dalj časa delati. Imava dva sina, ki sta oba zaposlena v predilnici. Starejši ima že svojo družino. Tudi hčerka je poročena in vendar imam dosti dela z gospodinjstvom; tudi na njivi ne zmanjka dela. Za dolgočasenje ne bo časa!« Vsem trem želimo še veliko radostnih in zdravih let v pokoju. M- ta dan spodobi) in sc kar trikrat »zlagal«. Tema je bila energetika — predvsem plin. Pa pogljemo kako in kje se je »zlagal«. Na strani 9 je bila vest, z naslovom Plin iz SZ v Litiji tako verjetna, da marsikdo ni pomislil na prvoaprilsko šalo. No, reči pa je treba, da plin v Litiji v prihodnosti le ni taka potegavščina, saj dejansko obstajajo majčkene možnosti, da nekoč priteče plin v Litijo. Vsekakor pa bomo prihodnjo zimo kar pridno nabavljali plinske jeklenke. Večja laž pa je brezcevni prenos plina na daljavo, kar naj bi sporočila agencija APEX iz ZDA. O takem prenosu plina še ni bilo poizkusov, in do sedaj človeku še ni uspelo brezžično poslati plina do uporabnikov. Zadovolji- PodolZ8radba t'°b*va svojo Nalivi 1. april v »Predilcu« k t SVotovni dan lažnivcev izkoristil,‘LlTIJSKI PREDILEC« Za laganje (kot se za ti se bomo morali še naprej s cevovodi. Na 13. strani »PREDILCA« je bila objavljena novica o gradnji vodnjaka na Graški Dobravi. Tisto o redukcijah pitne vode ni bil prvi april, tega, da bodo Do-bravčani gradili lastni vodnjak, ki bi jih rešil iz zagat ob pomanjkanju pitne vode, pa še ni bilo slišati. Torej, suhe pipe ostanejo še naprej! I.Markelc PRIŠLI-ODŠLI XX. jubilejne zimske športne igre slovenskih tekstilcev prišli — ODŠLI Prišli v mesecu marcu 1978 L 3. 1978 Hauptman Regina, Šmartno, Zavrstnik 18 — finančni sektor 1. 3. 1978 Hrstič Suada, Trbovlje, Kolodvorska 14 — predilnica sintetike 2. izmena 13. 3. 1978 Antonič Nada, Sava, Ponoviče 21 a — predilnica sintetike L izmena 13. 3. 1978 Brezovar Rozalija, Sava, Ponoviče 1 — sukalnica 2. izmena 13. 3. 1978 Berdajs Jože, Šmartno, Javorje 13 — obrat družbene prehrane 13. 3. 1978 Sešok Veronika, Litija, Frtica 3 — predilnica sintetike 2. izmena 13. 3. 1978 Potočnik Metka, Zagorje, Grajska 9 — predilnica bombaža 2. izmena 13. 3. 1978 Potisek Marija, Šmartno, Šmartno 23 — pred-predilnica 3. izmena Odšli v mesecu marcu 1978 2. 3. 1978 Kosmač Pavla, Sava, Mošenik 9, sukalnica 2. izmena — upokojitev 6. 3. 1978 Mahkovic Brane, Litija, Rozmanov trg 14, predpre-dilnica 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca) 14. 3. 1978 Brkovič Veronika, Zagorje, Polje 17, predilnica bombaža 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke) 17. 3. 1978 Mrzel Slavka, Šmartno, Šmartno, 66, finančni sektor — upokojitev 18. 3. 1978 Dimitrijevič Miroslav, Litija, Vrvarska 4, predpre-dilnica 1. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca) 20. 3. 1978 Kaplja Gorazd, Litija, Trg na Stavbah 12, remont sukalnice — pismeni sporazum (odpoved delavca) 31. 3. 1978 Janež Štefanija, Šmartno, Ustje 50, predilnica bombaža 1. izmena —• pismeni sporazum (odpoved delavke) 31. 3. 1978 Pajk Cveto, Litija, C. Zas. bataljona 5, sukalnica 3. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca) 31. 3. 1978 Bric Marija, Litija Kidričeva 35, predilnica bombaža 2. izmena — upokojitev Delavci, premeščeni na druga delovna mesta v mesecu marcu 1978 1. 3. 1978 Kastelic Slavko, transporter preje in predpreje v predilnici bombaža 3. izmena, premeščen na delovno mesto mazač strojev, pri remontu predilnice bombaža 1. 3. 1978 Kastelic Frančiška, snemalka v predilnici sintetike 2. izmena, premeščena na delovno mesto zbiralka cevk, v zbiralnico cevk 1. 3. 1978 Baš Franc, posluže-valec mikalnikov v predpredil-nici 4. izmena, premeščen na delovno mesto posluževalec VVillo-wa, v čistilnico odpadkov 1. 3. 1978 Bukvič Slavica, snemalka na flyerjih 3. izmena, premeščena na delovno mesto po-služevalka flyerjev, v predpredil-nici 3. izmena 1. 3. 1978 Savinšck Janez, mazač strojev pri remontu II, premeščen na delovno mesto ključavničar III, pri remontu II 1. 3. 1978 Zupan Joža, zbiralka cevk v zbiralnici cevk, premeščena na delovno mesto nakladalka kopsov, v sukalnico 1. izmena 1. 3. 1978 Ameršek Neža, predi-ca pri rezervi predilnice bombaža, premeščena na delovno mesto zbiralka cevk, pri rezervi predilnice bombaža 5. 3. 1978 Stritar Mojca, pripravnik v finančnem sektorju, premeščena na delovno mesto knjigovodja OD, v finančnem sektorju 14. 3. 1978 Flisek Bariča, po-služevalka flyerjev v predpredil-nici 4. izmena, premeščena na delovno mesto čistilka flyerskih cevk, v rezervo predpredilnice 15. 3. 1978 Koprivnikar Draga, posluževalka raztezalk v pred-predilnici 3. izmena, premeščena na delovno mesto čistilka flyer-skih cevk, v rezervo predpredilnice 21. 3. 1978 Rakar Marjeta, čistilka strojev I pri čistilni koloni v predpredilnici, premeščena na delovno mesto snemalka na flyerjih, v predpredilnico 2. izmena 27. 3. 1978 Špehar Milena, snemalka v predilnici sintetike 1. izmena, premeščena na delovno mesto zbiralka cevk, v zbiralnico cevk UMRLI NAŠI UPOKOJENKI: Helena ROZINA, roj. 18. oktobra 1908, upokojena 31. L 1965, stanujoča Sava, Ponoviče 27 — umrla 3.3.1978 Marija BEDENIKOVIČ, rojena 1.12.1906, upokojena 17. 9. 1954, stanujoča Litija, Trg na Stavbah 10 — umrla 11.4.1978. M. Šraj V organizaciji tržiških tekstilcev, to je delavcev Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, ki so bili leta 1955 pobudnik in prvi organizator republiškega športnega srečanja slovenskih tekstilcev, je bilo na prelepih smuči- ščih Zelenice jubilejno dvajseto smučarsko tekmovanje slovenskih tekstilnih delavcev. Letošnje srečanje je bilo že osmič na Zelenici, kjer so snežne razmere ob vsakršni zimi ugodne, za še tako množično in zahtevno smučarsko tekmovanje! Po dvajsetih letih se je prvič udeležil tega tekmovanja tudi naš kolektiv. Kljub slabemu vremenu in visokim startnim številkam, uspeh naših smučarjev ni izostal. Pokrovitelj jubilejnega srečanja tekstilcev je bil republiški odbor sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije, prireditelj pa konferenca osnovnih organizacij sindikata Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Kot do sedaj, so tudi letos ženske tekmovale v dveh kategorijah, moški pa v štirih. Za ekipo prvenstva pa so upoštevali organizatorji najboljše čase posamez- nikov vseh omenjenih, šestih kategorij. Predstavniki posameznih kolektivov so namreč tekmovali za prvenstvo med posamezniki in za ekipno prvenstvo. Najbolj dragoceno lovoriko, to je prehodni pokal republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije SR Slovenije za ekipno prvo mesto, so si prismučali športniki Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Za osvojeno prvo mesto je prejela zmagovalna ekipa v trajno last tudi poseben pokal, ki ga je najboljšim smučarjem poklonil prireditelj. Z manjšim zaostankom se je uvrstila na drugo mesto ekip* VRS Maribor, na tretje mesto Pa smučarji MTT iz Maribora. Ekipa našega kolektiva pa se je uvrstila na 19. mesto. Jubilejnih zimskih športnih iger se je udeležilo kar 54 kolektivov. Za tekmovanje pa se je prijavilo rekordno število smučarjev it* smučark, kar 748. F. I. ■ Z£UDI $E, ?)A Tl 2>oM / ČEST/74L 2.4 TM2NIK Litijski Predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Alojzij9 Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zore, Vinko Fornazarič, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kolek' tiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.