Lete Vi.,». 61. Po Itn (na platana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek 16» marca 1922. Posatn* št. 75 par. un Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 2V= pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V marcu 1922 računamo pk po 4 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frank!**ajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Letnik V., itev. 11. Četrtkova Številka „NAPRIJA“ izhaja kot tednik LJUDSKI GLAS Glasno Kmatsko-delavske zveze. Stane letno 7-2 pk = 28 80 din., mesečno 0*60 pk = 2 40 din. (V marcu 1922 velja 1 pk4 dta.) Vešala - vlada - proletariat in komunizem. Aliagiča so obesili, ker je ministrski svet — vršeč kraljevo oblast — tako hotel. Ni potrebno, da bi mnogo govorili o smrtni kazni, ker ie jasno, da je ne moremo in tudi ne smemo pod nobenim pogojem priznati, kajti tudi smrtna kazen ni nič drugega kot čisto navaden umor. In če je ta umor zakonit, iz tega še vedno ne sledi, da bi ga mogli opravičiti. Nas zanima ta smrtna obsodba, pravzaprav nje izvršitev s povsem drugega stališča in sicer s stališča proletariata, države in vlade. Vidim namreč v vsem tem neke zveze., ki nikakor niso brez stvarnih temeliev. Vprašati se moramo, če je Pašič in ves ministrski svet res tako neznansko neumen, da ne ve. kam vodijo vsako državo vešala, predvsem pa politična vešala. Prepričan sem, da mora imeti država popolnoma druga sredstva — in da jih dobra država tudi ima — da onemogoča zločine vsake vrste, oziroma da jih sploh odpravi. Še več — prepričan sem celo, da takšna država, ki so ji smrtna kazen in vsakovrstna druga nasilja nad državljani početek in konec modrosti — da takšna država na široko odpira vrata anarhiji. In če bi kdo hotel o tem razpravljati, potem bi morala stati smrtna kazen za takozvane politične zločine izven vsake diskusije, kajti več kot jasno je, da je danes ravno radi nasilne Aliagičeve smrti tisoče in tisoče njih. ki občudujejo Aljdgiča — pravzaprav njegov anarhistični čin. kakor so nekdaj občudovali Principe in Gavriloviče... In ta vzbujajoča se zavest, to občudovanje anarhije ie z Ahagičevo smrtjo v masah potencirana, ta zavest se v masah razvija v pravo fanatično ljubezen, ki ji je Aliagip vzor. Prepričan sem, da jih je danes cela vrsta, ki kujejo v svoji fanatični ljubezni — slepi že raditega, ker je fanatična — iste naklepe, kakor jih je koval Aliagič. Da vsi ti liudje ne bodo postali nikdar dobri državljani, o tem sem prepričan. kakor sem prepričan tudi o tem. da g. Pašič in vsi njegovi drugovi prav dobro vedo. da niso s tem nič dobrega storili — državi! Oni so pa kljub temu, kljub zavesti, da državi s takšnimi poskusi ne morejo koristiti, šli na nevarno pot in rekli: Aliagič na vešala! Kaj so hoteli s tem doseči? Oni gledajo današnjo gigantsko bor-med delom in kapitalom, oni čutijo, da se Marksova znanstveno utemeljena pro-rokovanja. od dne do dne bolj uresničujejo — a oni ljubijo državo le toliko, kolikor ie ona izključno le njihova, da se ie-razim boli lasno: oni io ljubijo le toliko časa, doklej ie nosilka kapitalističnega reda. S stialiom gledajo na borbo orga- niziranih mas. ki v raznih zemljah dan na dan doživljajo nove zmage — gledajo pa nedosegljivo, vzorno, disciplinirano organizacijo socialističnih mas po celem svetu — iu po celem svetu razbijajo to organizacijo. Ker jim to ni uspelo, doseči s silo, so se poslužili najbolj ogabnih zvijač — zato so jim pač dobra vsa sredstva! Glavno je: ^ razbiti je treba enotno fronto socialističnih mas, razbiti njihovo organizacijo, dokler je še čas, dokler je delavstvo še nenaobraženo, neuko. Žal jim ie to uspelo. Je deloma seveda, in edino radjtega. ker je neizobraženo delavstvo samo, zapeljano oo plačanih agentih, razbilo silno organizacijo. Da so to mogle razne kapitalistične vlade doseči, so najprej zvabile v svoje kolo voditelje nekaterih socialističnih strank: istočasno seveda niso pozabile plačati agente, da so kričali: »Ali jih vidite socialiste — pri eni mizi zrejo s kapitalisti!« Igra ie bila dobro igrana: delavci so se vsedli na lim... Mesto, da bi bili takšne voditelje pognali, so šli in so razbili organizacije —• ne povsod! V prvi vrsti v državah, kjer je delavstvo nenapbraženo! In čudo čudno: naenkrat so imele novo nastale komunistične stranke dovolj denarja •. • Od kje denar? Morda iz Rusije, kjer umirajo in prosijo proletariat celega sveta, naj jim pomaga?! Fronta je deloma razbita — sedaj ie treba obuvati plodove, treba ie onemogočiti vsako akcijo zapet-nega skupnega nastopa, skupne organizacije. Q glejte, silno mnogo je tistih, ki so uvideli svojo zmoto in so se, zapustivši kričače, vrnili k delu. k sistematičnemu organiziranju mas, k discipliniranju vsakega ooedinega socialističnega vojaka — delavca! To ne sme biti — pod nobenim pobojem ne! In zato so in še danes nadaljujejo gospodje a la Pašič in drugovi svojo uspešno igro... Na eni strani podpirajo takozvani komunistični pokret materialno, t. j. z denarjem ... Saj nam je vsem v živem spominu slučaj Cicvariča, ki je dal iz »svoiega« žepa (Cicvarič je prijatelj Pribičevicev) okolo 600.000 K raznim komunistom »radi jednog velikog i plemenito? cilja«. In sam gospod vrag ve, koliko takšnih Cicvaričev imamo še v Jugoslaviji. ki niso »slučajno« odkritji Na drugi starni pa je potrebno, da se ta akcija podpre tudi moralno! In to je jedro vsega! To ie glavna sila v tej ogabni igri! Treba je ustvariti giariolo okolo »mučeniške« gjave komunizma! Zato se ne strašijo niti afer flercigonja, niti drugih takšnih »moralnih« sredstev! Treba ie »Obznane«, zakona o zaščiti države«, treba je 60 »mučenikov ^-poslancev poslati domov, da gredo čez meje in tam živijo od zraka in besede božje, treba ie končno tudi resničnih žrtev — Aliagiča, in vešai! Vse to ustvarja mnenje množic, mjicirauo mnenje plačanih agentov: »Vidite. kje so pravi mučeniki — vidite kdo trni. ■ • a ne vidite kako »Jutro« hvali socialiste... ali ste slepi?!« To je moralna pomoč! Treha je obdržati na vsak način razkol — treba ie pa tudi diskreditirati stranko, ki dela proti kapitalizmu! In še nekaj: pozabiti ne smemo, da je meja »mučenja« komunistov le v toliko razširjena. da bi ne preplašila preyeč »komunistov«! Moralna pomoč — ta vleče resnično poštene, idealne delavec, ki pa no znajo misliti! Zakaj delajo gospodje to? Sedaj lahko odgovorim. — pravzaprav sem že odgovoril! Treba je gojiti anarhijo, (ja se onemogoči vsaka resna socialistična organizacija, da se. ubije v preprostem človeku že a oriori vsak zmisel za organizacijo — in vzgoji le anarhiste, kajti s temi ima sedanji družabni sis.tem prav lahko igro! Zato vidim v vs.em tem dobro premišljen sistem, zvito politično delovanje »genialnih« buržuaznih politikov, plod gnile buržoazne morale, ki ima le en edini. nedotakljivi clli: Ohraniti moramo državo — oziroma vlado, t. j. mene in.mo-ie drugove in naše sinove, in naše vnuke ori koritu — ohraniti to za vsako ceno! Toda. kjer ie Aliagič visel danes — bo visela jutri lahko kaka siva brada ali na nigD sin ali njen vnuk! Upamo, da tudi tega ne bo treba, kaiti naša organizacija ie vsak dan sjlneiša ne samo po številu pač pa tudi po discipliniranosti in kakovosti vsakega poedinega (Hana! Te besede sem napisal v prvi vrsti resnemu delavstvu v resno premišljevanje. A. C. Protidraginjska shoda v Zagorju in Trbovljah. V nedeljo. 12. t. m. se je vršil v Za- 1 gorju in v Trbovljah protidraginjski shod, katerega so pripravile vse v teh dveh krajih poslujoče strokovne organizacije. Odbori vseh tamkajšnjih organizacij ; so se pred shodom dogovorili, da bodo I predlagali resolucijo, kakršna ie bila spre-! jeta na ljubljanskem protidraginjskem shodu. Shod v Zagorju je bil zelo stvaren in podučen in bo vsekakor dosegel vsaj to, da bodo (ludje vedeli zakaj in od koga so tepeni. Koč gmn*ra(flEf sri nastbrnTR za Sfrri* kovno konjisijo (rudarska in steklarska organizacija) s. Svetek, ki je stvarno, raztolmačil resolucijo; za N. S. Z. je poročal Rupnik, ki je priporočal enotni nastop delovnega ljudstva za odpravitev neznosne draginje^ za J. S, Z. je poročal g. Sušnik; za »Neodvisno skupino rudarjev« pa so-clrng Zupanc, ki je v .prepričevalnem govoru na lastni osebi dokazal, da on pri 9-članski družim zasluži komaj za Krom-urr, dočim mu do drugi strani predpisujejo mesečno 628 K davka. Omeniti }e treba, da je bfl diod v Zagorju vsdo cfiscrpRniran in stvaren, predlagajta resolucija je Ma soglasno sprejeta. Kakor Je zagorski shod moral na vsakega, ki je bfl navzoč, napraviti utis, da bodo zborovalci znali poiskat? potov, da se ubcaniio krvosesom, tako.ie hM shod sr na-masa , /. Prvi govornik, g. ctr. Sušnik, se Je \XxkA. ta»t branjevka, ki ne ve, kako naj se znebi pokvarjenih jajc. Že v svojem prvem govoru ni govoril k resoluciji, temveč vezal neko slamo, delal poklone m rse strani, metal in poslušalce prisiljeno prijazne poglede, da hi s svojo osebnostjo pridobil srca iktsinšalcev. Predsednik .shoda ga je moral najmanj petkrat opozoriti, da ie dogovorjeni čas njegovega referata že davno potekel, predno je nmtehal s svojim »gromenjem«. ki itak ni bilo mč drnzcga kot večno ponavlianje protesta proti prepovedi organizacij. (Klerikalci so zelo hudi. odkar nknajo na razpolago korit in bajonetov, da bi jim gonili nerazsodno ljudstvo v njihove organizacije). Drugi govornik sodr. Svetek, ie v kratkem in stvarnem govoru povedal. d.a ie namen akcijskega odbora strokoirnrh organizacij napraviti enotne korake v borbi prot! draginji, ker le v skupnosti bomo dosegli za žel jeni uspeh. Da je bit ta korak nuifcff. je dokazal na tem. da celo ori današnji draginji dobivajo nekateri upokojenci v revirjih celih 8 K mesečne pokojnine. Glede stanovanjskega vprašanja je izjavil, da ie edina Dot, da se stanovanjska beda hitro odpravi ta. da se naloži na luksuzna stanovanja visok progresivni darvek, kakor ga ie predlagal akcijski odbor v svojem načrtu. Govor sodr. Svetka so zborovalci razumeli in so ma pritrjevali, zlasti še za to. ker ni niti poskušal agitirati za svoje Okrajni glavari v Z V1 ppfelfi 10. t. m. je zakonodajni odbor prišel s specialno debato o zakonu splošne uprave do okrajnih glavarstev, in klerikalcLso tudi tukaj nadaljevali syojo obstrukcijo s skrajno demagogijo, ki sicer na površno misleče ljudi lahko napravi začasen vtisk, ki je pa v resnici v največjo škodo za konsolidiranje razmer v tej izmučeni državi. Razume se, da jahajo pri tem zopet avtonomističnega konjička In izrabljajo vsako priliko, da bi se prikazali kot naj večji slovenski uacio-nadJsti. Tako ic med drugim posl. Zebot pri nadavju o okrajnih glavarjih zahteval zakonito določbo, da morajo okrajni glavarji v Sloveniji znati slovensko in poznati — latinico. Demagogija takega ’ ijrgapfehdfib In so ffiofrrivaTci ddBff nffš, da naše organizacije np love mase, temveč skušajo res stvarno delati za zboljšanje položaja. Tudi zastoonik NSZ Rupnik .je govoril prav stvarno. Kot zastopnik »Zveze rudarjev*- je nastopil njjfepv tajnik Bogve. ki je, kakor smo že vajeni, snedel dogovor, ki je bil napravljen med organizacijami ter predlagal proti volji predsednika shoda, ki je član njegove organizacije, svojo lastno resolucija Zagovarja! se je s tem. da je dogovor podpisala 1L skpoina. in ne organizacija, kar je pa prav šepava laž. Pa vendar nekaj — vsai čutil je, da ne ravna pošteno, pa se je zagovarjal, čeravno je bil tudi zagovor nepošten in lažnjiv. Višek ciganstva je pa dosegel gotovo g. doktor (?) Sušnik, ki je vzel predgovornikovo resolucijo ter mu jo pomagal zagovarjati in priporočati, naj jo shod sprejme. Predsednik, kateremu radi priznamo, da je postopal oo dogovoru ter moško držal dano besedo, je kljub demagogiji teh dveh poklical zapisnikarja sodr. Weiri-bergerja, da prečita resolucija ki jo ie sestavil akcijski odbor. Sodr. Weinberger je prečita! resolucijo ter jo še z možaiim govorom podprl kot stvarno podlago za delo proti draginji. Zborovalci so brli radi demagogije prejšnjih govornikov tako zmešani, da je ?a to resolucijo glasovala komaj tretjina navzočih, dasiravno ni proti njej glasova! niti eden. Ko sta klerikalni m neodvisni demagog videla, da njihovo žito kljub dobro premišljenemu in dogovorjenemu nastopu ne bo šlo v klasje, sta nastopila še enkrat (dogovor le bil, da govori vsak govornik samo enkrat, rn sicer četrt ure) ter sta vzajemno (zlasti Sušnik) z vso cigansko zgovornostjo priporočala Bogvc-ievo resolucijo, ki je bila v splošni zmešnjavi rgs tudi sprejeta. (Resolucijo bomo priobčili, če nanj io bodo poslali. Op. ur.). Nastop Bogveja je bil gotovo vse obsodbe vreden, nekoliko ga more oproščati kvečjemu dejstvo, da je priprost delavec, ki mu ie vsled razmer zamrl čut do poštenosti. Popolnoma ga pa tudi to dejstvo ne oprošča, kajti vzgled bi bil lahko vzel od predsednika, ki fe iz istih vrst, pa je držal besedo pošteno, dasiravno ie tudi le priprost delavec. Doktor Sušnik oa, ki je akademsko izobražen, nai ve. da je edini prostor za njegovo doktorsko diplomo na — gnojišču. Kulturno delo je zatirati stenice. konodalnem odboru. predloga je povsem jasna po tem. da se zahteva za okrainega glavarja med drugimi pogoji fakultetna izobrazba, katero Si more pač le gospod Zebot misliti brez latinice. Pri tej priliki ic posl. sodr. Kristan dejal sledeče: »Gospodje, predlagal sem, da se zahteva za imenovanje okrajnega glavarja namesto sedem let. kakor določa načrt, deset let državne službe. Mislim, daje to opravičeno, zakaj po mojem prepričanju je služba okrajnega glavarja zelo važna, in sicer največ zaradi tega. ker bo prihajal največ v dotiko z ljudstvom. Iz stare Avstrije imamo izkušnje, kako ie izeleda-lo. ko so nam mladi grofiči prihajali za »Bezirkšhauptmanne« in kako sc je tedaj žfvrfo, Želel M, 3a 3obh»n gzfrandfe, B so potrebne, in da se zahteva več izkušnje, dobljene v državni službi. Kar se tiče okrajnih ekspozitur, gledam nanje z drugimi očmi, kot sem gledal na okrožne načelnike. Z okrajno upravo prihaja ljudstvo veliko bolj v neposreden stik, kakor z oblastno, in če je sedež okrajne uprave oddaljen, je po mojih mislih opravičeno omogočiti ljudstvu bližjo pot, da more brez težav opravljati svoje posle. Torej so okrajne ekspoziture opravičene s praktičnimi potrebami ljudstva. Želel bi le. da bi imel okraj sam upliv na to, v katerih krajih bi se ustanovile take ekspoziture. Strinjal bi se s tem, da bi se o teh vprašanjih zaslišale okrajne skupščine, oziroma da bi predlogi izhajali iz njih. V splošnem nočem ponavljati nekaterih ugovorov, ki so jih izrekli že drugi govorniki iti s katerimi sc deloma strinjam. Omeniti pa moram eno reč. Ko je gospod Žebot zahteval, da pride v zakon njegova zahteva, da mora okrajni glavar v Sloveniji znati slovensko in latinico, nisem protestiral proti njegovim besedanj zato, ker se je imenoval Slovenca, ampak zata ker je dejal »mi Slovenci«, kakor da bi vsi Slovenci to zahtevali. Gospodje, proti temu protestiram. Tudi jaz sem Slovenec, ampak če imam kakšno zahtevo, ne bom dejal »mi Slovenci«, ampak bom govoril le v imenu tistih, za katere smem govoriti; »naš del Slovencev«, na primer »mi Slovenci socialisti« zahtevamo to. — Gospodje, mislim, da se razume samo po sebi. da bo glavar v kakšnem slovenskem okraju moral znati slovensko, ne dabi govoril o latinici, zakaj to postaja smešno. Jaz grem še malo dalje. Mislim, če hočemo, da bo v tel državi vse dobro funkcioniralo. da bo okrajni glavar recimo v Mariboru moral znati tudi nemško, in v Banatu madžarsko. (Medklic: In v Južni Srbiji turško.) Tudi to je mogoče. Ali iz tega ne sledi, da spada to y zakon, ki ga imamo na dnevnem redu. Najmanje pa spada v ta zakon, da zahtevamo znanje slovenščine, zakaj to bi res izgledalo, kakor da hočemo v zakonu naglasiti nekakšno separatistično stališče, da se hočemo razlikovati od ostalega naroda; in to. gospodje, ne bi bilo več smešno, ampak žalostno.« Minister Marko Trifkovic: »Gospod Kristan, sedaj govorite tako. kakor je gospod Korošec govoril v Privremenera Narodnem Predstavnitšvu.« Kristan: »Jaz ne govorim nikomur na ljubo, ampak govorim tako .ker čutim, da bi bila to klofuta za Slovence, če bi šli do tej poti dalje, bi naposled še lahko zahtevali,, da mora okrajni glavar na Slovenskem biti katoliške vere. (Veselost). Gospodje, kot človek iz opozicije imam iskreno želio, da bi se ti zakoni, ki so pred nami, popravili, kolikor je to Ie mogoče in kakor bi ustrezalo našemu prepričanju. Boli me zato, če prihajajo haš iz opozicije s takimi rečmi, ki morejo le oslabiti opozicionalno staljšče. (Dr. Hohnieč: Vi ga diskreditirate.) Nekaj Yam novem, gospodje: kadar imajo druge skupine iz opozicije prav, bom glasoval z njimi, kadar ima satan prav, bom glasoval s satanom. (Dr. Hohnjec: Dobro. Glasujte. čestitamo Vam.) Jaz ne smatram naloge opozicije tako... (Medklici s klerikalne strani. Hrup.) Govorite, kar vam ie ljubo; jaz imam zavest, da govorim po svojem prepričanju. Jaz ne pojmujem naloge opozicije tako. da bi moral biti proti vsemu, kar prihaja od ene strani, ker ori- hafc oči dotične stran!. Jaz vidim nalogo opozicije v tem. da sem nasproten vsemu, kar je po mojem prepričanju slabo, in za tisto., kar je po mojem prepričanju dobro. Svoje mnenje o zakonu sem povedal v generalni debati, in mi ni treba ponavljati, kar sem že povedal. Ker nočem za-vlačiti reči. ne bi bil govoril niti toliko, kolikor sem. če me gospodje ne bi bili izzvali, (Qdobra vanje)- Tedenski pregled. Ljubljana, dne 14. marca. 1922. Kriza v Indiji se je silno poostrila. Indijski podkralj ni mogel položaja več obvladati, zato je izvajal posledice in odstopil. Kdo bo .njegov naslednik, se še ne ve. Vprašanje je zelo kočljivo. Angleške oblasti so dale aretirati vodjo indijskih upornikov, Glutndija, a to jim ni dosti pomagalo. nasprotno ie postal položaj še resnejši. Vsa Indija se je združila in zahteva od Anglije predvsem, da se izpolnijo tri točke: da izpraznijo zavezniki Carigrad, da se pripozna turškemu sultanu suverenost nad onimi kraji, ki pripadajo Turkom ter da se vrnejo Turčiji turška ozemlja Trači je in pa Smirna. Anglija je seveda v hudih škripcih radi tega vprašanja, ker gotovih stvari ne bo mogla izpolniti, niti ako bi jih rada. Na vsak način pa bo morda naravnati svojo zunanjo Dolitiko v drugo smer, ako bo hotela ostati vodilna sila v svetovni politiki. Hud udarec za Evropo je to, da je Amerika odklonila udeležbo na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi, Evropa se zaveda svoje betežnosti in ve, da si brez Amerike in njenih kreditov težko opomore. Vendar pa je v svojih dejanjih nedosledna, zato se ji ie Amerika odtujila, češ. pomagaj si sama. Na ta način bo genovska. konferenca izgubila na svojem pomenu, saj enega najvažnejših einiteljev ne bo poleg. in se bodo motala vsa važnejša vprašania predložiti še zvezi narodov. Tako bo imela genovska konferenca značaj predkonference in obnova Evrope se bo zavlekla v, neskončnost. Spor med Turki in Grki glede Male 'Azije ie tudi dan za dnem ostrejši. Velesile sicer pripravljajo konferenco, ki naj uredi vprašanje takozvanega Bližnjega vzhoda, pa tudi tu nekaj šepa. Zakaj Turki se pripravljajo na boj in hočejo Grkom na vsak način iztrgati Smirno. In zopet hoče bajonet poraziti konferenco. V Južni Afriki so proglasih rudarji stavko. Vrše se srditi boii med domačini in priseljenci. Na Kitajskem preti izbruhniti državljanska vojna, ker sta si skočila v lase dva generala. * Angleška rmnistrska kriza je rešena s tem, da je ministrski predsednik Lloyd George izjavil, da ostane na svojem mestu. Na vrhunec pa je dospela kriza v kovinski industriji. Delodajalci nikakor nočejo privoliti v delavske zahteve in prete. da še ta teden izpro iz svojih podjetij okolf 400.000 delavcev. Stvar bo imela dalekosežen pomen, ker bodo pri tem pri- 23 v ndl. druKi -urjzu se -'e vršila konferenca zavezniških finančnih ministrov, ki so sklepali o nemških odplačilih. Predlagali so. naj se nemški doli* razčleni na dva dela. I rvi del naj bi plačala Nemčija v goto-vini. in sicer v zlatih markah, drugi del ua naj bi imel obliko posojila, ki bi ga Nemčija odplačevala zavezniškim državam. Prve obroke v gotovini so prizadete države od Nemčije že prejele V Rim namerava priti češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš, ki bo imel tu važna posvetovanja z italijanskimi politiki- Nemška vlada ie predložila parlamentu zakonski načrt o uradnikih. Ta načrt določa tudi, da bi uradnik, ki bi stavkal, izgubjl značaj uradnika. Vsepovsodi nasilje! V Avstriji se plete vladna kriza dalje. Krščanski socialci se zavzemajo za to. da ostane zvezni kaneelar še nadalje dr. Schober, čemur pa se upirajo vele-nemci. Te dni se vrši v Varšavi konferenca zastopnikov baltskih držav. Med Rusijo in Poljsko se je razmerje poostrilo. Poljska vlada baje podpira različne generale, ki hočejo zopet zanesti v Rusijo protirevolucijo. Sovjetski pover* jenik za zunanjo Dosle, Čičerirt, je zato obvestil poljsko vlado, da bo Rusija ukrenila najsjjožie odredbe zoper poljsko ro-vanje in da ne bo delala razločka med ustaškimi in rednim; poljskimi četami, ako jih zaloti. Karel Habsburški je zopet na vidiku. Angleška vlada mu je menda dovolila, da se Preseli iz Madeire na neki drugi o.tok, ki je bližje Evrope. Obenem je Karel za-počel akcijo, da bi habsburška posestva ob avstrijsko-madžarski meji prišla pod madžarsko oblast. Avstrija se temu se-veda proti vi. ker bi na ta način prišlo pod Madžare zopet mnogo popolnoma nemških občin. Upati je, da se Karlu tudi ta poizkus ponesreči. e* Konferenca izvedencev male entente in Poljske v Belgradu je zaključila svoja dela. Poslovala ie v treh odsekih, in sicer v prometnem, finančnem in gospodarskem. Odposlanci so se med seboj po-polnoma sporazumeli in bo nastopala mala ententa s Poljsko na genovski konferenci enotno. Glede sovjetske Rusije so delegati sklenili, da jo ie treba brezpogojno in čimprej priznati. Dočim ie torej strokovnjake prizadetih držav vodila pamet, se naša vlada še ni izmodrila. Zopet slepomiši po Belgradu general Wrangel, ki mu gre vlada v vsem na roke in ga sprejema z vsemi častmi. Govori se. da namerava Wrangel spomladi započeti akcijo zoper sovjetsko Rusijo. Ce bo to res, bo Rusija upravičeno očitala Jugoslaviji politiko dvoreznega meča. V Belgradu se govori, da ni izključena vladna kriza. Radikalci in demokrati so se besno spopadli in očitajo drug drugemu razne nečednosti. Minister Prj-bičevič toži bivšega ministrskega predsednika Protiča pred sodiščem. Parlament sc sestane dne 20. t. m. k rednemu zasedanju. KRVOSESI. Upraviteljstvu grajščine grofa pl. Herberstein v Ptuju. Podpisana organizacija Kmetsko-de-lavske zveze v Ebensfeldu je na sestanku dne 18. 12. 1921. sklenila staviti sledeče zahteve upraviteljstvu grajščine Herberstein v Ptuju: 1. Uslužbencem naj se prizna nabavni prispevek z d leto 1921, in sicer: moškim po 500 K, ženskam po 250 K. otrokom do 14. leta 150 K. 2. Vsem uslužbencem naj se izplača <*^»Hdov, vdov in sirot — Poverjeništvo za Ljubljano in okolico, opozarjamo, da zaključimo z razdeljevanjem moke upravičencem po znižani ceni nepreklicno dne 17. t. m. Po tem dnevu moke ne bomo več delili. Nov zobozdravniški atelier v Ljubljani. Med. univ. dr. Srečko Puher, bivši asistent univ. prof. dr. Baumgartnerja, je otvoril po večletni klinični in zasebni praksi zobozdravniški atelier v bivšem sanatoriju »Jožefinum« na Poljanski cesti št. 16. ' Celje Seja celjskega mestnega občinskega sveta se je vršila 13. t. m. Izvršilo se je precej sklepov. Natančneje poročamo prihodnjič. Seja se nadaljuje. Zopet celjska policija! Policija sama nas sili, da ji moramo povedati v listu, česar drugače ne mara slišati. Že opetova-no smo poročali, da je izginil 8 letni Bruno Leskošek, sin nastavljenca mestnega magistrata. Nesrečni oče je prijavil slučaj Policiji, ki pa nima volje uvesti preiskave. Odgovorili so: »Pa bi ga bili privezali«. Gospodje od policije, zakaj vas pa imamo? Ali mogoče zato, da boste nedolžne ljudi šikanirali? Gela armada vas je in če vaše delo resumiramo, pridemo do zaključka, da ste za nič. Vemo, da vam ni prav naše mnenje. Oprostite. Tako je m cela celjska javnost vas je sita. Merodajne kroge pa prosimo, da napravijo red. Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek dne 20. t. m. ob pol 20. zvečer predava g. vladni svetnik Lilek iz kulturne zgodovine Srbije in Bosne. Predavanje bo jako zanimivo. Garancija nam je že oseba g. svetnika, katerega poznamo kot velikega zgodovinarja in poznavalca jugoslovanske preteklosti. Naš poročevalec in porota. K porotni obravnavi proti Mavrovim morilcem je prišel poleg poročevalca »Jutra« in »Jugoslavije« tudi naš poročevalec. Toda zastonj se je trudil priti v dvorano. Modra policija, ki je pred vhodom delala red, ga je zavrnila vkljub temu, da se je legitimiral. Prosil je za interviu g. predsednika sodišča, ki mu je dal listek za vstop. Toda slavna policija je imela še vedno pomisleke. Cujte, naš poročevalec se ji je zdel premlad. S krstnim listom se je moral izkazati. To se pa ni zgodilo »Jutro-vemu« in »Jugoslavinemu« poročevalcu m ceh vrsti poslušalcev, ki jih je bilo toliko. da so klopi pokale, ampak samo našemu, ki je potem videl tudi mnogo nedorasle mladine v dvorani. — Štiri ure so se porotniki posvetovali. Naš poročevalec pa ima tudi to grdo lastnost, da kadi. Med tem velikim odmorom je šel v sosedno sobo in ker so tam kadili, si je tudi on za- T palil cigareto. Ali kaj pravite. Pristopil je T visoki pisar sodišča in ga nahrulil: »Kako j se drznete tukaj kaditi.« Poročevalec jo je »požrl« in šel na hodnik. Ni mu pa šlo v glavo, da je g. Kobel pustil kaditi nemoteno ostale poročevalce v doiični sobi. (Op. ur. Našemu poročevalcu v Celju se je zgodilo tako, kot našemu uredniku v Ljubljani. Pa oba sta zdrava.) j Klub slov. naprednih akademikov je pričel izdajati predavanja »Ljudskega vseučilišča. Do danes sta izšla Bizjak: »Potovanje po nebu« in Babler: »Premog in vodne sile«. Ta poljudna znanstvena predavanja, katera bi moral čitati vsak sodrug, stanejo 1 Din in se dobivajo v del. tajništvu v Celju. Obrtna razstava v Celiu. 12.—22. av« j gosta 1922. Pripravljalna dela za letošnjo | obrtno razstavo v Celju lepo napredujejo. Predvsem je zasiguranega okrog 6000 kvadratnih metrov razstavnega prostora in to v 24 sobah mestne osnovne š.ole v Celju, v telovadnici »Sokola« in na dvorišču. Poslopje je. kakor znano, kar najmodernejše urejeno, prostori visoki in svetli, kakar n.alašč za razstavne namene. Odbor je nadalje razpisal natečaj za razstavni plakat, katerega so se udeležili razni celjski risarji. Tri najboljša dela, ki so dobila nagrade, se te dni razstavijo pri Gori-čarju-Leskošeku v Celju. Sestavljen je tudi že razstavni red in se v prihodnjih dneh z prijavnicami vred. razpošlje. Udeležbo na razstavi je prijaviti do 1. maja 1922. Razstave ^se lahko udeležijo obrtniki, industrialci in trgovci v prvi vrsti iz Slovenije. oa tudi iz cele naše države. Celjski šahovski khib je priredil turnir, ki se vrši v klubovem lokalu, v kavarni »Evropa«. Turnir je jako zanimiv. V kratkem se vrši v Celju match med ljubljanskim in mariborskim šahovskim klubom. Sredpostni sejeiu v Celju, ki bi se moral vršiti 25. t. m. se vsled praznika preloži na ponedeljek dne 27. t. in. Pasji kontumac je za mesto Celje razveljavljen. Vsi mladeniči rojeni 1. 1902., ki bivajo v mestu Celju, se morajo priglasiti od 17. do 27. t. m. na mestnem magistratu v Celju. Pomagajmo stradajočim v Rusiji! Pozivu g. C. v »Novi dobi«, da pričnemo nabirati za nesrečnike v »slovanski Rusiji«, bi odgovorili čisto kratko. Gospoda okoli »Nove dobe« ne ve, da že 1 leto celjski delavci nabirajo od ust odtrgane prispevke. Seveda smo zaman iskali v seznamu darovalcev g. C. Res je, da nas je lahko sram pred drugimi narodi, kateri so prispevali že ogromne vsote. Ne čudimo se pa, ko vemo, kaj je g. Spalajkovič rekel. Te besede so izzvale prekletstvo vsega poštenega slovanskega juga. Ker da smo pošteni, nam dokazuje Alijagičeva oporoka. Ne gobezdajte, ampak delajte, če vam je res toliko za te nesrečnike! Iz stranka. Organizacije in zaupniki, ki še niso obračuuali za koledarje in strankine znake. naj to čimprej store. Daši ie že pozno, naj vsak zaupnik skrbi, da razpeča vse, kar ji je prejel. Vsak zaupnik nai_ pove članom kakšno vsebino .obsega koledar in overjeni smo. da ne bo nobenega člana brez koledarja. Kdor ga še nima naj Zo. takoj naroči, dokler nam naklada ne noide. — Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani, p. P. 168. Spodnia Šiška. Redni občni zbor krajevne Dolitjčne organizacije SSJ v Spodnji Šiški se bo vršil danes, v sredo ob pol 20. v »Zadružnem domu«. i Vrhnika. Dne 19. marca se vrS! shod SSJ na vrtu gostilne pri Jurci, poroča poslanec sodr. Kopač o položaju: Kam plo-vemo. Globoko pri Brežicah. Na občnem zboru krajevne organizacije KDZ v Globokem, ki se je vršit dne 22. januarja t. 1. so bili izvoljeni sledeči sodrugi: Franc Grmovšek iz Piršenbrega št. 8 za predsednika, Jože Hotko iz Globokega 13 za nam., Martin Umek iz Piršenbrega 14 za tajnika, Ivan Golob iz Globokega 2 za nam., Franc Cizelj iz Piršenbrega 3 za blagajnika, Franc Filičič iz Piršenbrega 54 za nam., za preglednika Ivan Krajčič iz Blatnega 12 in Jože Grmovšek iz Piršenbrega 66, kot odborniki pa Jože Cizelj iz Piršenbrega 17. Ivan Kene iz Globokega 25, Ignac Šuler iz Bojsnega in Ivan Molan iz Bojsnega 49. Rajhenburg. V nedeljo, dne 26. marca se bo vršil članski sestanek. Začetek ob pol 9. v IL sobi gostilne sodr. Franca Uranetiča v Rajhenburgu. Razpravljali bomo o zelo važnih stvareh, zato je dolžnost vseh članov, da se sestanka točno udeležijo. Vsak naj prinese svojo izkaznico s seboj, da poravna lahko svoje prispevke. Redni član je le tisti, ki ima plačano članarino vsak mesec naprej. Sprejemali se bodo tudi novi člani. — Odbor. Leskovca pri Pragerskem. V nedeljo 19. t. m. se bo vršil ob 13. v gostilni Vranjek - Korošec v Leskovci javen ljudski shod, katerega priredi kraj. pol. org. iz Pragerskega. Dnevni red: Politični položaj in draginja. Referira s. Bram Štefan. Ker gre za ustanovitev kraj. org. KDZ, naj pridejo vsi sodrugi in naj privedejo tudi svoje prijatelje somišljenike s seboj! Resolucija sprejeta na javnem ljudskem shodu KDZ v Oplotnici, dne 12. marca 1922.: Zbrani zahtevajo davčno zakonodajo, ki naj se v vsej državi izenači in ki naj bo sezidana na modemih in socialno pravičnih osnovah obdavčitve dohodka v progresivni meri. Eksistenčni minimum naj za trenotne razmere ne bo manjši kot 12.000 dinarjev. — Shod se priključuje resolucijam, ki jih je sprejelo delavstvo na ljubljanskem protidraginj-skem shodu. Ustnik Svobode. Podružnica »Svoboda« Moste pri Ljubljani. Redni letni občni zbor se bo vršil v nedeljo, 19. t. m. v društvenem lokalu prj Mausarju v Novem Vodmatu z običajnim dnevnim redom. Začetek točno ob pol 10. dopoldne. — Člani poravnajte zaostale prispevke, da boste imeli glasovalno pravico. Pripeljite s seboj sodruge in sodružice, ki žele pristopiti k podružnici. — Sodrugi-delavci, zavedajte se, da ic to edina kulturna organizacija, katera ima interes, da izobražuje delavno ljudstvo. Dokažimo Meščani, da nismo najbolj zaspani in nevedni proletarci. — Sodrugi, agitirajte za svojo organizacijo od moža do moža in kmalu se bo pokazal uspeh! — Pridite, da si začrtamo pot za bodoče delo. — Za odbor: Andrej Svetek, predsednik. Fr. Klopčar, tajnik. Vsem odbornikom! Seja S. 1(. »Svoboda« se vrši v četrtek dne 16. marca 1922, ob 7. zvečer v Šelenburgovi ulici 6, II. nadstropje. Ob 8. se vrši člansko zborovanje istotam. Polnoštevilna udeležba dolžnost! — Odbor. Vsem članom! V četrtek dne 16. marca 1922. ob S. zvečer sc vrši člansko zborovanje^ S. K. »Svobode« v Šelenburgovi ulici št. 6.JI. nad. Dnevni red: 1. Volitev kapitana. 2. Razgovori o t_rainin- s»tf. Pripeke s ^of vse zftafiiai JflMt-' io veselje do špqrta. V slučaju, da imate športne rekvizite, ki so last klnba, pro-•simo, da iih isiotako prinesete s seboj. —■ .Odbor. Prevalje. Dramatični odsek splošne delavske /.veze »Svoboda« v Prevaljah priredi v nedeljo, dne 19. marca ob 3. po-ooldne v dvorani gostilne Ahac tride-janjsko dramo »Mati«. — Predprodaja vstopnic v Konsumnem drnštva za Slovenijo v Prevaljah. Mladina pod 14. letom nima vstopa. t— Odbor. 5 T 5rarfk 75 ctsj. — Položaj ie želo nejasen. Nihče ne ve, kako se bo zamotanost razvozljala, samo ijsti gospodie. ki imajo stalne stike z vlado. T=i si bodo pa opomogli na vsak način. Padanje žitnih cen. Na novosadski produktni borzi so začele padati cene pšenici in koruzi. Ker se pričaioije še na-daljno padanje, je ponudba živahna, povpraševanje pa slabo. Novi Sad, 8. marca: pšenica 5.20 DirL. dne 9. marca 5 Din., 11. marca 4.75 Din. in 14. marca 4.20 do 437 Din. »Kres«, 7. štev., je izšeL O listu borna itak še govorili, naj zato danes na»-vedemo samo par stvari iz vsebine: Cerkvenik nadaljnje »Prostitutko Zošo«, ki doseže v tej številki menda svoj dramatični višek (prizori iz prve Unije) m se polagoma nagiba proti koncu; Ernest Tiran piše lep »Odlomek« o Cankarju; prevod Averčenkove satire »Slepci«; dve zanimivi in miselni orientalski zgodbici J. Su-chega: dve pesmi Vide Tauferjeve, naj-talentLrariejSe med mladimi slovenskimi pesnicami; Seliškar je napisal »Zimsko študijo«, iz zbirke »Trbovlje«, ki je zadnjič v ljubljanskem »Mestnem domu« pri recitaciji izzvala največje presenečenje; Tiran ima pesem v prozi ; Podbevšek objavlja ciklus: O pilotu v zrakoplovu št..; širša plast našega ljudstva bo tako imela priliko, da se seznani z modernim načinom pesnikovanja — radovedni smo, kake odgovore bo dobilo »Kresovo« uredništvo na svoj poziv v komentarju k Pod-bevškovim »igračkam«; Rehar ima kratko pesmico >Na povratku«; poučni del ima daljšo študijo o Dostojevskem; v Vestniku je med drugim »Književnost« in »Gospodinjstvo«, ki bo našim gospodinjam gotovo dobrodošlo. — Kakor vidite je številka izredno mnogovrstna in da je lepa, za to jamčijo že vse prejšnje številke. čez par dni izide menda 8. številka. Slišali smo, da pripravlja uredništvo že veliki majski zvezek, ki bo nekako potrdilo vsega tistega, kar je slovenski socializem do danes ustvaril na kulturnem polju. Prihodnji letnik se bo, kakor smo se informirali, popolnoma preosnoval, tako da ga ne bo noben drug mesečnikov nobenem oziru niti od daleč dosegel. Že danes je »Kres« med prvimi, kar se tiče cene pa noben drug list tako malo ne stane, čeprav se je morala naročnina radi nenadne velike poskočitve tiskarniških stroškov občutno podražiti. Rekli pa so nam, da se bo naročnina gotovo zmanjšala. čim bi se vsak delavec zavedel, 'da mu je en letnik »Kresa« neprimerno bolj potreben kot liter ali dva slabega, smrdljivega vina, čim bi se sodrugi, ki imajo nekoliko zavednosti v sebi, nemudoma in z vsemi silami spravili na delo in povsod agitirali za »Kres«. S tem je povedano vse. Ali nam je treba še kaj dostaviti? Gre samo za zvišanje sedanje naklade. Če jo spravimo do 10.000, tedaj bo list stal zopet kakor prej, ker se stroški z naraščanjem naklade manjšajo. Naročnikov more uprava sprejemali samo za pol leta, pričenši s to številko, ker so nekatere prejšnje številke že popolnoma pošle. Opozarjamo poverjenike in »Svobod ine« podružnice, naj jih takoj, pošljejo central v Ljubljano, če jih imajo še kaj v zalogi. Jugoslovauska krona si ie pretekli teden na svetovnem trgu precej opomogla. Od G. marca je stopala v Curihu od 1.50 centes. na 1.60,1*70,1.80 — 13. in 14. marca pade zopet padla na 1.75 (t J. 100 kron BOT DRAGINJI! Ker so pod tem naslovom prinesli listi pomotoma nejasno, kje se vrši seja akcijskega odbora, objavljamo sledeče: Javna seja akcijskega odbora (vseh 22 organizacij) se bo vršila v četrtek, dne 16. t. m. ob 19. v mali dvorani »Mestnega doma« (prvo nadstropje). Udeležba zastopnikov dolžnost! Seja ie javna ter se je lahko ndeJeži vsak <3an omenjenih organizacij.. Akcijski odbor. Vsak sodrug čftajj dnevnik »Naprej«. Socialistični dnevnik v hiši delavca je nujna potreba v današnjih težkih bojih razredno-zavednega delavstva. — Stane mesečno samo 10 dinarjev. — Posamezna številka 75 para. Dopisi. Ježica. Župan Kos zavlačuje stavbno dovoljenje za stavbe svojih nasprotnikov, dočim rešuje prošnje svojih somišljenikov kar v par dneh. Dva. naša somišljenika sta vložila prošnjo z načrti itd. že lani 26. dec., pa še dozdaj nimata rešitve. Tako se.pri nas podpira rešitev stanovanjske bede. Štore. Ravnatelj tukajšnjega rudniškega in plavžarskega podjetja si je ustanovil posebno delavsko organizacijo pod klerikalnim praporom — samo zato, da vnese zmedo med našo organizacijo, da bi mogel delavstvo razdražiti, mu vzeti s tem vso moč, potem pa ga prikrajšati na mezdah in na delavnem času. Saj prav on je eden izmed prvih, ki hočejo odpraviti 8-urnih. Pri tem se poslužuje klerikalne organizacije, ki jo vodi njegov pisar Pavlič. To je imeniten delavski zastopnik: pri zadnjih pogajanjih je nadomeščal ravnatelja proti delavstvu. Čestitamo Jugosl. Strokovni zvezi! Drugi klerikalni vodja je Schlattauer, Nemec in nem. avstrijski državljan, ki se je pa vendar že naučil slovenščine, ki je ravnatelj nikdar ne bo znal, sai mu tudi treba ni, kapitalisti .so »državotvorni element«! Nam delavcem očitajo, da smo premalo narodni, temu ie pa dovoljeno, da pritiska na dppise še zdai samonemško štam-piljo! Pa pustimo to! Nam gre le za to imenitno klerikalno JSZ, ki deluje tako lepo skupno z ravnateljem proti delavstvu, pri tein pa trdi, da dgla z& delavstvo. Delavstvo sicer vidi to laž, pa. nekateri sla-botneži so se vendar tam dali vpisati, ker jih potem ravnatelj podpira — protekcija pomeni veliko, na drugi strani pa naši delavci trpe vsakovrstne šikane. O tem bomo še 'večkrat govorili! Laž nam ne bo vladala! Tudi s stanovanji se dela pri nas zelo nečloveško. Čeprav je prostora dovolj, odpoveduje ravnateljstvo stanovanja vse delavcem, ki so si v sili poiskali dela drugod. Sv. Peter ood Sv. gorami. Dne 26. februarja je bil naš članski sestanek zelo sla&o obiskan. Pa mnogo se lie Čutfiirro. ker je bilo isti dan več drugih prireditev, n. pr. sv. Misijon, ki je traial 8 dni in veselica Požarne brambe, ki je bila piav dobro obiskana. Toda zadnia je bila vsaj povoljno obiskana, medtem ko se je pri prvi razširjal glavobol. — Na predlog sodr. Franca Geierja, župana, so resni možje darovali za gladno Rusijo 190 K, od teh je daroval g. dr. F. Kunej 80 kron, ostalo pa neimenovani. (Op. ured.: V tem gorskem kraju, pri tej skromni ljudski zabavi so bili vsai toliko plemeniti, da so se spomnili tudi lačnih. Ali se je že dišalo, da so v ta namen v predpustnih razkoš-njih veselicah in maškaradah v Ljubljani in drugod nabrali kak vinar? Srčne kulture in dejanskega človekoljubja učite se brezvestneži pri proletariatu!) Žrece pri Konjicah. G. župnik je zelo skrben mož in je na seji obč. odbora predlagal, da bi se podvzela akcija za nabavo novih zvonov za našo farno cerkev. Ker pa ima ta cerkev precej imetja, je obč. odbornik predlagal, da se naj akcija takoj prične in sicer v cerkvenem gozdu naj bi posekali okoli 200 starih smrek (katere se že skoraj suše), s Smer se pa g. župnik ni strinjal. Zahteval je, da se ta denar nabira med občani, kajti gozd mora hraniti za svojega naslednika. Torej bomo pa tudi mi čakali naslednika, da bo zrelo drevo posekal hi prispeval k zvonovom. Naše mnenje je in ostane: Kakršen župnik, taka je cerkev! Iz Poljčan. Tukajšnjega gospoda prožnega mojstra smo že ožigosali in kakor se nam zdi, se nihče ne pobriga, da bi se uvedla preiskava in da bi dotičnega gospoda kaznovali. Bo toraj treba, da se ga še enkrat spomnimo, ker ne pustimo, da bi zadeva kar tako zaspala, kakor si mogoče ta gospod misli. Sedaj pridejo za g. Rottmana še boljši časi, namreč sezona kozličkov in piščancev, katere mu morajo njegovi podložni za enostavno hvalo nositi, ker bi jih drugače preveč šikaniral. — Ena usoda je pa g. Rottmana vseeno zadela, ker je njegov prijatelj kočijo skril, da bi mu ne trebalo davka plačati in zaradi tega se g. R. ne more več poceni voziti Samo eno mu še preostaja na razpolago mu je voz, na katerem vozi njegov prijatelj gnojnico. Torej so se časi precej izpremenili. Za danes zadosti, drugič še kaj več. Velenje. V »Delavskih Novicah« št. 8 se pritožuje neki dopisnik iz Velenja čez tukajšnje razmere in ne pozabi seveda udariti po nas. Vprašamo, kdo pa so bili tisti, ki so velenjskim rudarjem priborih živila po znižani ceni? To je bila vendar Unija slov. rudarjev, ko ste vi, takozv. komunisti, v tistem času le blatili poštene ljudi in razbijali delavske organizacije! — Ko smo ta uspeh dosegli, ste bili vi, ki ste začeli ljudi hujskati, češ, da bi bilo bolje, če bi se plače zvišale, potem pa bi ne bilo treba n. pr. neože-njencem delati za oženjence. — Pri tej bosi akciji vam je priskočil na pomoč klerikalni petelin Vekoslav Zajc s svojo armado«. Pri tem ste seveda V bratski slogi delovali obenem za odpravo živilskih skladišč in — naše Unije, pa vam delavstvo ni nasedlo, ker ni tako nespametno, da bi šlo na lim raznim gospodom. ki mislijo le na to, kako bi po najkrajši poti prispeli na kako mesto v Bel-grad, ker tukaj jim je delo pretrdo. Ne bo v?m nič pomagalo, čeprav bi gospod Zajc še deset svojih manifestov na rudarje izdal in čepra^ bi še tako zvračal krivdo na Valenčaka. Zdaj seveda pišete po .•»Delavskih Novicah« vse drugače in, ču- Ho Sofje, celo o fem, Ha so vam znižane cene živil pri sedanjih slabih časih prav dobro došle; nimate pa seveda toliko poštenja v sebi. da bi priznali, kdo jih je dosegel. Čudno se nam zdi, da vi, ki se vedno tako oglašate proti delu naše Unije, da sprejmete vsak nje uspeh kot svoj m se žnjim okoristite in da ni še nikomur izmed vas še padlo v glavo, da bi pri kakem njenem novem uspehu stopil k rudniškemu ravnateljstvu in mu rekel, da nove ugodnosti ne sprejme, ker so jo priborili Čobalovci s svojo organizacijo. Nato, takega korajžnega človeka ni med vami morda zato, ker ne delate ničesar, kar delate, iz prepričanja, temveč iz gole kričavosti? V tem slučaju bi nam bilo razumljivo, da se bratite s tako gospodo, kakor je klerikalni Zajc, umljivo pa nam je tudi, da boste kakor on vedno doživljali pri delavstvu neuspehe, tako, kakor je enega doživel takrat, ko je v Paki prodajal delavcem torto in jo je potem od-kuril v drugo sobo k boljši gospodi ' zakar je moral potem zopet bežati k nji, ko je še enkrat prilezel z dobičkarskim namenom k delavcem s svinjsko kračo, pa so mu dejali: Kamor si nesel torto, pa nesi še kračo! Ali, kakor je doživel blamažo takrat v Šoštanju, ko so ga delavci nagnali, da je moral obljubiti, da jih ne bo oriše! nikoli več motit. — O tistem občnem zboru pa nikar ne govorite, da smo ga sklicali samo zato, da si pomagamo iz zagate. Vi sami veste, da se lažete na debelo in ta zavest bi vam morala biti dovolj. Če pa ne zadostuje, bomo še povedali, da se hočete iz zagat rešiti pač vi, ki ste šli celo h klerikalcem, da vam pomagajo. Vam je pač težko, da ne morete razpolagati po svoji volji z našo blagajno — no, pa prepričani bodite, da tudi nikoli ne boste imeli te prilike. To je tisto, kar vas dela strupene. — Toda vaša strupenost nas ne bo zastrupila. Velenjski zavedni rudar se bo še nadalje držal svoje prave organizacije, ki jo je napra- | Vil močno Iti k! rrfa je potem njegovo zvestobo poplačala s tem, da je sam močan postal in da more vsaj živeti v trdni nadi, da bo še bolic. Kar je pa gimpelcev, te si pa lahko pridobite za svoje neodvisne strokovne organizacije. Bodo vsaj tam po njihovih blamažah in v spoznanju vaše neumnosti lahko odprli oči, jim obrnili hrbet in postali zavedni. Potem bo konec tudi tistih par velenjskih vodilnih komunističnih glavic, ki imajo možgančke samo za to, da lahko zgago počenjajo med delavstvom in sejejo med njim razdor. — Velenjski Čobalovci. Sv. Kunigunda pri Ptuj«, Naš shod, ki se je vršil v nedeljo 12. t. iu., je uspel v vsakem oziru dobro. Predsedoval je s. Kerček, poročala pa sta sodruga poslanec Kisovar in Komavli. Shoda sc je udeležilo nad 150 ljudi, med katerimi smo videli lepo število žensk, ki so z zanimanjem sledile izvajanjem obeh govornikov. Shod, ki je trajal nad 3 ure, bo imel gotovo uspeh še posebno, če bodo vsi sodrugi šli na delo za organizacijo in proletarsko idejo v smislu poročil in debate, ki se je na shodu vršila. Sv. Lovrenc na Dr. polju. V nedeljo 12. t. m. se je vršil napovedani ustanovni shod, na katerem sta poročala sodruga Kisovar in Komavli o agrarni reformi, političnem položaju in o potrebi organizacije med kmetskim proletariatom. 2al, moramo konstatirati, da shod ni bit tako obiskan, kakor bi moral biti, posebno v našem kraju, kjer slišimo vedno mnogo pritožb o krivicah, ki se godijo kmetskemu revnemu ljudstvu. Tudi pri nas moramo priti enkrat do spoznanja, da je mogoče odpraviti krivice le potom organizacije in zavednosti. Da se ta zavest tudi v našem kraju razširi, je potrebno, da gredo sodrugi, ki so v nedeljo ustanovili podružnico KDZ na delo, njih dolžnost pa je, da vodijo organizacijo vestno in neumorno brez ozira na desno in levo. če bodo naši odborniki možje na mestu — T o Čemur ne Hvomfrno — So priKoHnfl sfiod boljše obiskan in organizacija bo napredovala. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči Feller-fev wElsaf?uid“ kot KOSMETIKUM za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptič. in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sred« Btvo *a drgnenjc hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zametom in poStnino za vsakogar 3 dvojnate ali 1 gpecijalna steklenica ..... 48*K Za prodajalce: 12 dvctfn. a K 4 spec. steklenice ..... M0K 24 . „ 8 . , . . . . . 280 K 36 * »12 » 394 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi. PRIMOT: Elsa obliž sa kurja očesa 5 K in 7-5011: Elsa mentalni Idinčič 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K; Pravo Elsa ribje olje 85K; Elea voda za n sta 36K; Kisa kolonska voda 41 K; Elsa Snmakimirsi 41 K; Glycerin 6 K in 30K; Lysol, Lysoform 30 K; Kineeki čaj 3K; Elsa mrčeani prašek 15K: Strup za podgane in miši po 8 K in 12 K. EVGEN V.FELLER, fehifflr, STUBICA donja Elsatrg št. 252 Hrvaško. V globoki žalosti javljamo, da je naša preljuba soproga, mati, hči, sestra, svakinja, gospa Mimi Grčar roj. Likar danes dne 14, marca 1922 po kratki bolezni umrla. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek dne 16. marca 1922 ob 17. uri iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Križu. Barje-Ljnbljana, dne 14. marca 1922. Žalujoči rodbini Grčar-LIkar. Perilo je pri sedanji draginji nenadomestljivo. Ali vporabljaš pri pranju tako milo, katero mu ne škoduje in ga ne razjeda? Ali vporabljaš „ gazela" milo? Za nakup 8 manufakturnega blaga | m priporoča obče znana g tvrdka R. Miklauc, Ljubljana, I Liagerjeva ulica, Mestni trg, Pred Škofijo, g Zadružna banka v Ljubljani Telefon 367. Aieksandrova cesta 5. Najugodnejše obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu. Eskompt In inkaao menic, nakaznic, kuponov i. dr. Brzojavke: Zadrabanka. Vsakovrstni krediti in predujmi. Nakazila in akreditivi na tu- in inozemska tržišča. Nakup in prodaja deviz, valut in vrednostnih papirjev. Vsa druga bančna opravila se izvršujejo najtocneje. na mm Pita piit. ato« Mate Maribor, RnS&a cesta 5 priporoča obleke za moške in ženske po zmernih cenah in dobre kakovosti. ... Prva mariborska - « Tržaška c«sta St. 38, tel. 324, priporoča deber kruh In Jemlje. Gostilna *» u Maribor Ruska cesta it. 7 priporoča izborno kutlSnfo in pijačo. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja Iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v eelih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog. Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19. N. BRUNO MHJANIČ >m t o v * r ■ a banditov in slašHEarna Mjuižje cene in vsak čas sveže blago, Maribor, Tkalska nllea 4. Za razna akordna dela iščemo za takoj Ljubljana. Velika zaloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom Karl Preis, Maribor, Stolni trg (Domplatz) Najboljša in najcenejša priložnost za nakup s pohištva za delavce in železničarje. Solidna postrežba! Nizke cene! Pridobivajte naročnike t BOJ DRAGINJI! Da si lahko tudi manj premožni sloji privoščijo pristnega dalmatinskega vina, točimo od danes naprej čez ulico: Podpirajte solidnost! Restavracija „ZLATOROG“, Ljubljana, Gosposka uliea 3. Vabilo na KONSUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO - LJUBLJANA. Poštni predal št. 13. — Poštni ček. rač. št. 10.532. — Telefon inter. št. 178. — Brzojavni naslov „Kodes Ljubljana". TJD A \TTT TVTT fYFlT'Y17T T7Lr sprejema hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge rHinlMLIM UI/I/IjIjuiV (j0 dne dviga po 41la °|o, večje vloge proti polletni odpovedi po 5®|o. Hranilne vloge sprejema osebno ali po položnicah centrala v Ljubljani ali pa podružnic«: 6 v Ljubljani, dalje: Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje, Koroška Bela, Sava, Jesenice, Mojstrana, Kranjska Gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju, Guštanj, Prevalje, Lese, Mežica, Cma I., Črna II. Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes 8a-._a==;, nad 3 milijone kron. — .................. Pristopnina K 10‘—. Clan društva postane lahko vsak! Delež K 200.—. Pristopati se zamore v vseh gori imenovanih podružnicah. redni občni zbor Stavbene in gostilniške zadruge »Delavski dom“ v Trbovljah, r. z. z o. p. ki se vrši v nedeljo 2. aprila v prostorih »Delavskega doma". Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Računsko poročilo. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Sklepanje o prebitku. 5. Volitev enega člana v uačelstvo, treh članov v nadzorstvo ter enega namestnika. 6. Razni nasveti in želje. Na občni zbor imajo le člani z polnim vplačanim deležem dostop. Člani se prosijo, da prinesejo računski zaključek seboj na občni zbor. Načelstvo Stavbene in gostilniške zadruge »Delavski dom" v Trbovljah, r. z. z o. p.