^A50 din- Leto XXXIX - Št. 34 KRANJ, torek, 6. 5.1986 MM1MJ GLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Danes v Gorenjskem glasu st*an 3: Mudje so pol hotela stran 4: pitajo nam, da Bohinjci sami lemalo naredimo stran 6: Prvič , desetič, dvajsetič... stran 12: Referendum o ukrepih za odpravo hotenj Lesce, 30. aprila — V leski Verigi so v počastitev mednarodnega delavskega praznika odprli prizidek k tovarni sidrnih verig in novo transformatorsko postajo. Na sliki: Pave1 Žerovnik, predsednik radovljiškega izvršnega sveta, svečano odpira nove prostore. (Več na 3. strani) — Foto: F. Perdan Obletnica državnosti Ajdovščina, 4. maja — S slovesno sejo občinske skupščine Ajdovščina, na kateri so bili tudi predstavniki republiške skupščine, so proslavili praznik ajdovske občine in hkrati 41. obletnico ustanovitve prve slovenske vlade. 5. maja so namreč v Ajdovščini izvolili prvo slovensko vlado, najvišji organ ljudske oblasti, rojene med NOB. Obletnica prve slovenske vlade je obenem tudi pomembna obletnica slovenske državnosti v okviru skupnosti jugoslovanskih republik in pokra-jin. _jk V SREDIŠČU POZORNOSTI Ko atom uide Pred tednom dni, ko so prišla prva sporočila o nesreči v sovjetski jedrski elektrarni Černobil, je marsikdo še zamahnil z roko, češ to je vendar tako daleč, da nas ne more prizadeti. Toda že v sredo, še bolj pa naslednje dni, nam je postalo jasno, kako dolgo pot lahko prepotuje pobegli atom, kako se ne zmeni za državne in druge meje, kako smo vsi le ljudje, po malem prestrašeni in radovedni, kakšno nevarnost v resnici skriva v sebi jedrska energija. Vznemirljiva vprašanja se še niso polegla, čeprav vse kaže, da je največja nevarnost mimo in da nas je tokrat le oplazila. Radiološka onesnaženost upada, vendar radioaktivne snovi ostajajo na zemlji. Odpirajo se vprašanja, kako prehraniti živino, kjer je seno in silaža pošla, kaj bo s posevki, kaj z zelenjavo na vrtu, kakšna bo škoda... Ob teh »vsakdanjih« vprašanjih pa se samo po sebi ponuja vprašanje, koliko in kako smo pripravljeni na ukrepanje ob takšnih in podobnih nesrečah. Zdi se, da je bilo tokrat hitro in učinkovito, da so senzorji naše družbe dobro reagirali, da niso molčali ali se sprenevedali, občasno so motila le nejasna in spreminjajoča se priporočila. Bistveno pa je seveda, v kolikšni meri bo ta »poučni primer« vplival na bodoče strokovno delo pri nas, na preprečevanje takšnih nesreč. Če bo černobilska katastrofa dobra poučna lekcija, bo v bodoče pri nas morda tudi manj drugih ekoloških nesreč, o katerih moramo žal vse pogosteje pisati. Prav bi bilo, da bi se dvignila vsesplošna ekološka zavest, ne le strah pred atomom, saj bomo sicer še pisali o izlivih mazuta v Savo, o slabem ravnanju z nevarnimi snovmi, o prekomernem onesnaževanju ozračja iz tovarn, o umiranju gozdov... M. Volčjak MERKUR kranj fituv spomin V nedeljo, 4. maja, pet minut čez tretjo uro popoldneje minilo šest let od smrti voditelja naše države in Zveze komunistov Jugoslavije, stratega naše revolucije in tvorca socialistične samoupravne Jugoslavije, maršala in državnika najvišje ravni, Josipa Broza Tita. Oglasile so se sirene, ljudje so obstali in se tako poklonili spominu na našega velikega voditelja. Zastali so tudi nosilci štafete mladosti, ki je bila ta nedeljski trenutek v zeniški železarni. Na Titov grob v Hiši cvetja na Dedinju so položile vence delegacije zveznih organov, družbenopolitičnih organizacij ter oboroženih sil in svojci. Včeraj so se pokojnega predsednika spomnili po šolah in enotah Jugoslovanske ljudske armade, kjer so prve učne ure namenili njegovemu delu in razvoju naše države pod njegovim vodstvom. -jk Do preklica veljajo vsi ukrepi Kako prehraniti živino, kjer je seno pošlo? Kranj, 5. maja — Na včerajšnji dopoldanski seji občinskega štaba za civilno zaščito so povedali, da do preklica veljajo vsi ukrepi, ki so jih iz preventivnih razlogov minule dni sprejeli v Sloveniji zaradi nesreče v sovjetski jedrski elektrarni Černobil. Meritve kažejo znižanje radiološke onesnaženosti, vendar radioaktivne snovi ostajajo na zemlji, zato je previdnost še naprej potrebna. Strokovnjaki bodo morali te dni odgovoriti na vprašanja, ki jih zastavljajo predvsem kmetijci glede paše živine. Zaslužimo milijon, zapravimo pa dva Primerjava je dokaj groba, vendar kar pravšnja za naše obnaša-posebej, kar se gospodarjenja tiče. Ko smo bili leta 1981 prisiljeni Sfizniti v jabolko gospodarske stabilizacije, se je marsikomu doma in J* tujem zdel naš položaj nemogoč. Vendar smo do sredine lanskega 5 ^ že toliko prilezli iz vode, da smo lahko del družbenega proizvoda namenili odplačevanju dolgov v tujini. Ta dosežek za nas ni bil po-v ki. Omejevali smo domačo potrošnjo, zavestno nižali življenjsko ra-jg*1« trosili manj kot smo ustvarili, kar so še posebej zahtevali tuji dežniki v naši stabilizaciji, začeli gospodarneje razmišljati in pred* sem veliko več izvažati na Zahod,kamor smo se odločili vrniti čim več ^lgov. j. Seveda pa ne bi bili Jugoslovani, če ne bi spet začeli počivati zara-■ trenutnega uspeha — čeprav dolgoročnega cilja še nismo dosegli — .zapravljati v dveh, treh letih dosežene prednosti. Pri izvozu smo ja naJzgodnejšo in dolgoročno najslabšo pot. Zavestno zanemar-ip1?0 konvertibilni izvoz in se usmerjamo na Vzhod. Trenutno gledano v to cenejGj saj tega izvoza v tolikšni meri ni treba kreditirati kot kon-i^tibilnega, dolgoročno pa si s tem zmanjšujemo možnosti za kolikor uko redno vračanje dolgov. Rešujemo se sicer z reprogramiranjem Po poročilu o delu v minulih dneh in po oceni, da je občinski štab za civilno zaščito dobro deloval, so največ govorili o paši živine in oskrbi z mlekom. Predstavnik KŽK je povedal, da bodo živino spet spustili na pašo (že včeraj so jo), saj jim suha in silazna krma pohaja. Živina si bo lahko privoščila en svež obrok, dodajali pa bodo suho krmo. Odločitev je utemeljil s tem, da jim ukrepi to dopuščajo, saj bodo mleko teh krav predelali v sir. V kranjski mlekarni namreč tudi sicer kar 80 odstotkov mleka predelajo v sir, le petino torej v konzumno mleko. V mlekarni so uvedli ostro kontrolo tudi za mleko, ki ga dovažajo kmetje, da na trg ne bi prišlo onesnaženo. Tako je tolmačil tudi »neubogljivost« njihovega vodje toz-da Kmetijstvo, ki v sredo, 30. aprila, ni takoj pognal živine v hlev, temveč šele zvečer. Kakor je bilo moč slišati, po- v" S°v, kar tujini, ki ima na zalogi dovolj kapitala, godi, za nas pa je feg ^upaj ^e zavlačevanje odplačil. Ponovno smo začeli več trošiti kot r,esnično ustvarimo. Denarja imamo realno več in zato povpraševanje kiti *na narašča, kar marsikoga ob lažji prodaji doma uspava in se mu ne splača potruditi za prodajo na tujem. Učinkovitost gospodarjevi Se ne povečuje, ker kratkoročni ukrepi gospodarske politike niso hi." 0 skladni s programom stabilizacije na daljši rok. Najočitnejši taiIner Je nova devizna zakonodaja, ki je dala povsem drugačne rezul-jj te od želja. Učinkovitost našega gospodarjenja pa bo pešala še na-R^eJ, če bodo nove naložbe izkoriščene komaj 60-odstotno. Ekonomisti Vračunali, da je to neslavno povprečje zadnjih desetih let. Dodali dobno ravnajo tudi na drugih farmah, na širšem ljubljanskem območju so minule dni celo pasli. Vsekakor bodo morali strokovnjaki te dni podrobno odgovoriti na vprašanja glede paše živine, saj je trava v minulih dneh zelo zrasla, kmetom pohaja zimska krma in pričakovati je moč, da bodo živino spustili na pašo. Predstavnik kranjskih Živil je povedal, da je mleko v prodaji neoporečno in da so ljudje minulo soboto kupovali predvsem alpsko mleko, ki so ga imeli dovolj na zalogi. Od 2.556 litrov ponujenega pasteriziranega mleka ga je na policah ostalo 1.047 litrov. Omejitev pri prodaji mleka ni. Za mamice pa še naprej velja priporočilo, naj za dojenčke uporabljajo mleko v prahu. Pri sadju zadreg ni, saj te dni prihaja le iz hladilnic, previdnost pa je potrebna pri domači zelenjavi, zato bo te dni na trgovskih policah več zamrznjene in konzervirane zelenjave. Pri oskrbi z vodo minule dni večjih težav ni bilo, saj kapnic na območju kranjske občine ni veliko. Pokazalo pa se je, da nimajo njihovega seznama, kar bi olajšalo ukrepanje, zato jih bodo popisali. M. Volčjak RENAULT ERWIN RAUSCH Borovlje, Klagenfurter str. 42 tal.. 9943-4227 3746-3745 REZERVNI DELI ZA VSE VRSTE AVTOMOBILOV Pa 1ovk°' dabj«iil naš družbeni proizvod najmanj trikrat večji, če bi na-s.2°e in gospodarske zmogljivosti izkoristili vsaj 90 -, če že ne 100-od- J. Košnjek Spet mazut v Savi — V nedeljo, 4. maja, v ranih jutranjih urah je prišlo do okvare v kotlarni Zdravstvenega doma v Kranju. Podobno kot ob nedavnem izlivu mazuta iz kotlarne na Planini so obveščali počasi; slabo so ocenili, koliko mazuta je izteklo, saj so sprva govorili le o 300 do 500 litrih mazuta, zdaj pa kaže, da gre za desetkrat večje količine. Mazut je onesnažil Savo do jezu mavčiške elektrarne. Hitro pa so po obvestilu, ki so ga dobili šele po 12. uri, ukrepali delavci Vodnogospodarskega podjetja iz Kranja, ki so v nedeljo popoldne v kanalu vodne elektrarne v Majdičevem logu pobrali tbno mazuta. V Prašah so čez Savo položili baražo, s pomočjo katere pobirajo mazut iz reke. (Več na zadnji strani) M. V. — Foto: F. Perdan „KOMPAS 5 KRANJ S tel.: ž 28-472 i 28-473 /£> \0 »CA < kompas JUGOSLAVIJA GLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI TOREK, 6 MAJA 1f! PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Sirski voditelj v Jugoslaviji Beograd — Na tridnevnem obisku v Jugoslaviji je bil predsednik sirske arabske republike in generalni sekretar arabske socialistični stranke BAAS Hafez al Asad. Sirski voditelj se je pri nas pogovarjal z najvišjimi predstavniki Jugoslavije predvsem o dejavnosti neuvrščenih držav pred vrhunskim sestankom v Harareju in o položaju na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju. Sirski voditelj se je v Beogradu pogovarjal tudi z zahodno-nemškim zunanjim ministrom Genscherjem, ki je bil tudi na obisku v naši državi. Višje pokojnine Ljubljana — Letos mora postati usklajevanje pokojnin z rastjo osebnih dohodkov normalna praksa. V Sloveniji so se pokojnine zaradi takšnega usklajevanja letos že povečale za 33,34 odstotka. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji pa se je že odločila za tretje letošnje medletno usklajevanje pokojnin. Predlagajo, da se pokojnine s 1. junijem povečajo za dodatnih 20 odstotkov z veljavnostjo od 1. januarja leta 1986 dalje. Titov spomenik v Zagrebu Zagreb — Na mestni konferenci SZDL v Zagrebu so sklenili razpisati vsejugoslovanski natečaj za postavitev spomenika Josipu Brozu Titu v hrvaškem glavnem mestu. Spomenik naj bi postavili na bodočem trgu revolucionarjev med mestno skupščino in koncertno dvorano Vatroslav Lisinski. Izvoz pod planom Beograd — V jugoslovanski gospodarski zbornici so zaskrbljeni zaradi kazalcev uspešnosti letošnjega gospodarjenja. Industrijska proizvodnja sicer narašča, drugje pa ciljev ne dosegamo. Predvsem velja to za izvoz, ki je v letošnjih prvih dveh mesecih še naraščal, sedaj pa peša. Če bomo tako nadaljevali, bomo letos izvozili za milijardo dolarjev manj kot smo načrtovali. Gospodarski in nacionalni problemi Priština — Končala se je 14. pokrajinska konferenca Zveze komunistov Kosova. Največ pozornosti so namenili dvema problemoma: počasni gospodarski rasti pokrajine in mednacionalnim odnosom. Problemi pri tem še niso odstranjeni. O tem sicer veliko govorimo, v praksi pa se prepočasi premika na bolje. Predvsem pa mora zavladati v pokrajini ozračje medsebojnega zaupanja in razumevanja. Povsod praznično Ljubljana — V Sloveniji in Jugoslaviji smo slovesno proslavili 1. maj. V Sloveniji so bila prvomajska zborovanja združena tudi s proslavljanjem 27. aprila, dneva ustanovitve Osvobodilne fronte. Največji slovenski zborovanji sta bili v Opatjem selu, kjer je govoril podpredsednik ZIS Janez Zemljarič, in na Socerbu, kjer je bil slavnostni govornik sekretar CK ZKS Miloš Prosenc. Jutri zasedanje radovljiške skupščine Največ o problemih gospodarjenja Radovljica, 6. maja — Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bodo na jutrišnjem zasedanju obravnavali analizo gospodarjenja v radovljiški občini v minulem letu, poročilo o odpravljanju slabosti v Miri v Radovljici, Uku Kropa, KŽK-tok Radovljica, Inženiringu Bled, Žitu-tozd Triglav Gorenjka Lesce in v Suknu Zapuže, poročilo o pospeševanju pridelovanja hrane v preteklem letu, program sklada stavbnih zemljišč za letos in lovskogospodarski načrt gojitvenega lovišča Triglav Bled za naslednje petletno obdobje. Zbori bodo obravnavali še varnostne razmere v občini v letu 1985, problematiko javnega reda in miru, stanje na področju obrambnih priprav ter odgovore na delegatska vprašanja o tem, koliko je v občini nepla-čnikov stanarin in kateri dolgujejo največ, kdo bo zasedel stanovanja v novih blokih v Lescah, zakaj narodni dohodek na prebivalca v radovljiški občini upada v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji, kakšne so obveznosti gospodarstva iz dohodka in čistega dohodka, kako je z obnovo še ne do konca zgrajene ceste Bohinjska Bela—Obrne in kako z vzdrževanjem (pluženjem) ceste Jereka—Gorjuše ter koliko stane delegatski obveščevalec Obzornik. ^cz^ Vedno več na Vzhod Kranj, 24. aprila — Narodna banka Slovenije ugotavlja, da je gorenjsko gospodarstvo v letošnjih prvih treh mesecih izvozilo za 24,5 milijarde dinarjev blaga, uvozilo pa za dobrih 17 milijard dinarjev. Podatki o izvozu niso razveseljivi. Izvoz na klirinško področje skokovito narašča in je v teh mesecih dosegel že 49 odstotkov vsega izvoza. Podatek zbuja skrb zaradi tega, ker uvažamo večino blaga s konvertibilnega področja in moramo na to področje vrniti tudi večino dolgov, konvertibilnih deviz pa je zaradi zmanjšanega izvoza vedno manj. Opravičilo V praznični številki Gorenjskega glasa v torek, 29. aprila, smo na 2. strani pod naslovom Vsak dan tristo vagonov predstavili jubilanta, ki je letos dobil zlato značko za 30-letno delo na železnici. Opravičujemo se jubilantu Alojzu Cuznarju iz Podkorena in bralcem, ker je pomotoma izpa-del njegov priimek. Uredništvo Jošt — Lep prvomajski dan so izkoristili tudi kranjski taborniki za prikaz svoje dejavnosti. Številni obiskovalci Jošta so si z zanimanjem ogledali njihov propagandni tabor s pionirskimi objekti in prisluhnili taborniški pesmi. Na sliki: Vinko Hafner med taborniki odreda Staneta Ža-garja-mlajšega in Kokrškega odreda na Joštu. T. B. Koliko sočnih smrek gre za suhoparne delegatske obveščevalce Natančni pri zapisovanju, nedosledni pri izvajanju Kajpak — smo družba, ki boleha za pisarijo, a hkrati tudi za neuresničevanjem dogovorjenega in (desetkrat) zapisanega V vseh gorenjskih občinah so se pred leti odločili za izdajanje delegatskih obveščevalcev, v katerih občinske skupščine in samoupravne interesne skupnosti objavljajo gradiva za skupščinska zasedanja. Glasila so se. v teh nekaj letih dobro uveljavila. Delegati so jih ugodno sprejeli, saj so pripomogla k njihovi celovitejši obveščenosti o dogajanju v občini. Pa vendarle: izdatke za pripravo in izdajo tovrstnih obveščevalcev bi se dalo še zmanjšati (in tudi kakšno smreko privarčevati), če bi gradiva pisali v bolj zgoščeni obliki in če bi se izognili nekaterim podatkom in navedbam, ki nimajo vrednosti in so brez pomena za delegatsko odločanje. V delegatskih obveščevalcih ali obzornikih, kakorkoli jih že imenujemo, smo lahko v poročilih s sej tudi prebrali, da je predsednik zbora vsem delegatom zaželel srečno in uspešno novo leto, da se je vsem delegatom zahvalil za pomoč in sodelovanje pri delu ter strokovnim sodelavcem in predlagateljem, ki so imeli posluh za posamezne pripombe, da se je seja zbora končala ob 19.05 — in podobno; razen teh malenkosti pa še na desetine razvlečenih poročil, ki bi se jih dalo brez škode za celovito delegatsko obveščenost skrčiti za polovico. Zakaj vse to pisanje? Delegati krajevne skupnosti Brezje so na enem prejšnjih zasedanj zbora krajevnih skupnosti radovljiške občinske skupščine zahtevali odgovor na vprašanje, kolikšni so izdatki za izdajanje Obzornika, glasila delegatov in delegacij radovljiške občine. Sekretariat skupščine in strokovna služba samoupravnih in- teresnih skupnosti sta dala številke na mizo. Izdaja ene številke Obzornika z gradivom za zasedanja zborov občinske skupščine, na 56 straneh in v 1570 izvodih, je lani stala 424 tisoč dinarjev; izšlo je devet številk in razen teh še dve prilogi. Tri lanske šte- vilke Obzornika, v katerih so oW le gradiva samoupravne intetf1 skupnosti, so stale 2,8 milijonaj narjev; prva letošnja številka, kot knjiga (na 287 straneh inV< izvodih), z objavljenimi vsemi s8\ upravnimi sporazumi o temeljih nov sisov za naslednje petletn0 dobje, pa 2,7 milijona dinarjev- C. Zaplotni11 Mednarodni položaj Jugoslavije Pred svetom se ne smemo zapirati Kranj, 22. aprila — V dokumentih 13. kongresa Zveze m munistov Jugoslavije manjka temeljite jša analiza svetovih' ga položaja in sodobnih gibanj, obenem pa našega odnos* do teh pojavov V delu osnutka resolucije, ki obravnava naloge ZKJ v boju za mir, i kopravno mednarodno sodelovanje, napredek in socializem v svetu, je P1*! več posplošenih in v nekaterih pogledih tudi zastarelih ocen, predvsem obravnavi sodobnih delavskih gibanj in raznih drugih, predvsem mirovi^ gibanj, pa tudi sprememb v sistemu kapitalizma. Osnutek je tudi prema' kritičen do lastnega obnašanja v obdobju med kongresoma, ko smo z r8J nimi ukrepi, kakršen je bil na primer depozit, omajali mednarodni ugl^ na očeh sveta pa smo bili tudi zaradi raznih postopkov, ki jih je svet obr&v, naval s stališča človekovih svoboščin in demokracije. Zemljepisni polo^ nam omogoča, da smo in moramo biti odprti do sosedov, ki pripadajo r&* nim gospodarskim, političnim in vojaškim grupacijam, aktivnejši in tujj kritičnejši naj bo naš odnos do neuvrščenega gibanja, predvsem pa n8"^ manjka ocena problemov sodobne Evrope in njenih razvojnih poti. To so med drugim posebej poudarili na seji komisije za mednarodj1 ekonomska in politična vprašanja pri medobčinskem svetu ZKS na Gfl renjsko in menili, da naš notranji položaj zanesljivo ni v prid zunanje^ ugledu Jugoslavije. Zato moramo še bolj okrepiti našo zunanjepolitično i to j bi Ni GOSPODARSTVO {jjgjski hotel Toplice je ponovno dobil laskavo SŠgnanje Yugotoursovih gostov ljudje so pol hotela j^d, maja — »Pri nas imamo še zastarele nazore o kakovosti v 'Jtelirstvu,« poudarja Franc Učakar, direktor blejskih Toplic, *°rž ko zastane prodaja prenočitvenih zmogljivosti, vložimo denarje za obnovo, toda potem, ko se hotel ves lesketa, tjtt&lu ugotovimo, da se stanje ni bistveno izboljšalo. Jasno! jjotel ustvarjajo natakarji, kuharji, receptorji — in ne arhitekti. udohje, lepe sobe, prijetna restavracija so le pol uspeha, druga ilovica so ljudje.« .3. stran mmmmmiGLAs J^d 211 tisoč gostov, kolikor jih je ju11 v Jugoslavijo pripeljala turisti-b,a agencija Yugotours, jih je na ^d prišlo 11 tisoč in od teh 1600 v otel Toplice, kjer je bilo 18 tisoč enočitev ali približno tretjino vyh. 75 tisoč Yugotoursovih gostov ^goslaviji, 4800 na Bledu in 1041 v o^lu Toplice je izpolnilo anketo in pjj-ftilo 295 hotelov v Jugoslaviji. Na J^em mestu so (ne prvič in verjetno kat ^e zatmjič) blejske Toplice, v ^ ^rih so lani imeli manj kot deseti-Ost ?ren°čitev domačih gostov, vse firr? ^a so "st^ri" tujci, med kate-i ^ so prevladovali Britanci, Ameri-^ in Nemci. ^Ugotoursova anketa je edina ano-j^na tovrstna anketa v Jugoslaviji ^te dober »barometer« stanja v na-»J^ turizmu. Gostje izpolnijo vpra-po povratku in ga nato oddajo Jj* Bledu letos manj gostov *Wrike? Pli^ blejskih hotelih, predvsem v To-jjj^h in v Vili Bled, so pred novo turite n° sezono zaskrbljeni, kako bo le-S* obiskom gostov iz Amerike. V *Uj» ^°r^ Timesu so namreč zasledili Uj^'kf v katerem piše, da bodo Ame-r^?n' letos zaradi nevarnosti medna-fjjfj^Ra terorizma odpovedali vsa tu-jj^na potovanja v Evropo. Avtor (jt**** svari Američane, češ ostanite doL1*' s'cer se vam lahko zgodi kaj potil nega, kot se je nekaterim v Rimu m Dunaju. v agencijo Yugotours, kjer za vsako rubriko v vprašalniku in za vsak hotel posebej izračunajo povprečno oceno. Na splošno lahko rečemo, da Yugotoursovi gostje niti nimajo tako slabega mnenja o jugoslovanskem turizmu; zelo ugodno pa so ocenili blejske hotele, še zlasti Toplice in Park, ki je med 295 hoteli na devetem mestu. Hotelsko osebje odtehta tehnične pomanjkljivosti V čem je skrivnost uspeha, smo povprašali Franca Učakarja, direktorja hotela Toplice. »Pri nas so nekateri še vedno prepričani, da hotel, ki se lesketa znotraj in zunaj, že zagotavlja uspeh in da je mogoče s tehnično dovršenostjo doseči kakovost v turizmu. Staro pravilo v hotelirstvu pravi, da je lepo urejena stavba le pol uspeha, za drugo polovico se morajo potruditi ljudje, ki delajo v njej. Poglejte: naše hotelske sobe so v primerjavi z drugimi precej slabše — so tesne, temne in nekatere med njimi imajo tudi nič kaj prijeten pogled na cesto — pa vendarle so jih gostje dobro ocenili, bržčas zato, ker so bili zadovoljni z vsem ostalim v hotelu. Mislim, da ljudje lahko nadomestijo tehnične pomanjkljivosti hotela; obratno pa ni mogoče: še tako imeniten hotel ne more ustvariti vzdušja, kakršnega si želijo gostje. To lahko storijo le ljudje,« je dejal Franc Učakar in dodal, da v hotelu na odgovornih in strokovnih delih Franc Učakar, direktor hotela Toplice skorajda ne poznajo menjavanja delavcev, fluktuacija pa je precej večja pri pomožnih opravilih, kot so pomivanje posode, pospravljanje in podobno. Gostov še ne znamo zabavati Yugotoursovi gostje so ocenjevali urejenost, čistočo in udobje hotel-' skih sob, kakovost in raznolikost prehrane, sprejem v hotel in pomoč pri spravilu prtljage, hotelsko ponudbo (bazen, kegljišče ...), prijaznost osebja, zabavo v hotelu in kraju, izlete in podobno. Toplice so pri vsem tem dobile najvišjo oceno kot znaša povprečje za Jugoslavijo, in v večini primerov tudi najvišjo na Bledu. Še najnižjo oceno sta Bled in Toplice dobila za organizacijo zabavnega življenja. Sicer pa to ni le pomanjkljivost blejskega, temveč vsega jugoslovanskega turizma. »Gostje Yugotoursa ocenjujejo našo ponudbo že sedemnajsto leto in v tem obdobju smo najmanj napredovali prav pri organiziranju zabave,« je dejal Franc Učakar. »Manjka nam idej, zamisli, programov. Ni dovolj, da najamemo ansambel, ki potem igra, kot ve in zna, po lastni presoji. Britanskim gostom ugaja organizirana, vodena zabava. V Toplicah že več kot desetletje iščemo človeka, ki bi znal spretno zabavati goste, pa doslej še nismo imeli srečne roke.« C. Zaplotnik ^Sgiembne pridobitve ob prazniku dela v Verigi rešujejo prostorsko stisko J*tii* ^* aPr*^a ~~ V leski Verigi so na krajši slovesnosti v poča-4 h rfV Prazn^a dela, na kateri je zbranim spregovoril tudi novi i li?Seanik radovljiškega izvršnega sveta Pavel Zerovnik, preda-t^Jfiienu prizidek k tovarni sidrnih verig in peto transforma- ef ^Ko postajo. |i> v i *i |fl v £*ski Verigi so se odločili, da bodo Petletnem obdobju večino (pro-d \/ ' denarja namenili za posodobili hj ^>r°^zvodnje in za boljše izkoriščanega, kar e imajo za tovarniško ^ ^ktv^j ^ra*> v katerem izdelujejo vili . °dporne verige za transporterje in ItaJ^ge naprave, je bil zgrajen v za-šestdesetih let in že nekaj časa VeČ zadoščal čedalje večjim potre- i ^lo ^ izdelovanju tovrstnih verig. V j diy ^n.i organizaciji so lani začeli gra-Prizidek, po manj kot enem letu so ga v sredo, pred praznikom dela, slovesno odprli. Z njim so rešili veliko prostorsko stisko v strojni varilnici in precej izboljšali delovne razmere. Spodnji prostori bodo namenjeni proizvodnji in končnemu preskusu verig, v zgornjih bodo garderobe, sanitarije in sejna soba. V temeljni organizaciji Sidrne verige, kjer je zaposlenih okrog 150 delavcev, je bilo doslej prav zavoljo velike prostorske stiske več nezgod pri delu kot v drugih tozdih, zato je izboljšanje delovnih razmer zahteval tudi republiški inšpektor dela. Druga, prav tako pomembna pridobitev za lesko Verigo, ki velja tudi za velikega porabnika električne energije, je dokončanje pete trasformatorske postaje. V njej so uredili tudi prostor, v katerega bodo še letos poleti namestili dizelski agregat, ki bo koristil tovarni ob morebitnem izpadu električne energije iz daljnovodnega omrežja. V Verigi je tudi sicer naložbena dejavnost dokaj živahna. Obnavljajo ko-vačnico, še letos nameravajo urediti obratno ambulanto, osrednje skladišče za jeklenke s tehničnimi plini, postaji, s katerima bodo za polovico zmanjšali porabo industrijske vode, in če bo denar, bodo uredili tudi skladišče pločevine, orodnih jekel in drugih materialov. C. Zaplotnik »let Valjarne Bela kvalitetni valjavski trakovi v!S?nice, maja — Ob 20-letnici dela jeseniške valjarne se pogo *hfti-v _ —j—s---iis ----1------ obnovi električne W4W ° nuJm modernizaciji, predvsem o ^ertie — Modernizacija ob gradnji nove jeklarne na Beli 1966 so na Beli izvaljali prvo flovni? na blumingu. Tedaj so vsi občutni 9;tonski blok v novem, moder-i stil jVa)Javskem obratu, ki je nadome-i ^ ftf Rabljene stare valjarne, kate-' ^lo*^0^ agregati so bili še iz začetka B ^be^rm valjarnah, z izjemo valjarne it Pločevine in valjarne tanke plo- H>žh vse do leta 1961 ni Dil° večiih Ho w. : Zato so bile zmogljivosti izred- proizvodni stroški pa visela P verua(^ zastarele tehnologije so imeli1 i zaP°slenih. ki so delali v tež-8 bjL e'Ovnih razmerah, storilnost pa je 5 *maihna. Sat ^ [tarup se odločili za nove vroče va-■ 'liihj' °t prve so načrtovali valjamo i fefQmg stekel, ki naj bi nadomestila '*rn0^.a*iarno gredic in platin ter va-n&ta • ke pločevine ob povečani teži * 0 tiM-ln brame. S tem naj bi se olajša-^^Jbj1 ^e^° v Jeklarni, poleg tega pa f* iV nov* valjarni dosegli boljše iz* j« v*kotvstari. /i) ^Vcfa^ku obratovanja so imeli va-veliko težav, saj so bili brez izku- šenj in so se morali učiti ob delu. Ob vedno večji proizvodnji se je boljšala tudi kvaliteta polizdelkov in končnih izdelkov. Že takoj v začetku so izvaljali trak iz bloka v »eni vročini«, brez vmesnega dogrevanja, in to je danes ena od redkih, če ne edinstvena tehnologija v svetu. V dvajsetih letih so na blumingu izvaljali več kot 7,5 milijona ton polizdelkov, od tega 2J} milijona ton toplo valjanih trakov. Ce bi vso proizvodnjo naložili na 20-tonske vagone, bi dobili vlak, dolg od Beograda do Lizbone in nazaj. Valjavci morajo proizvajati kvalitetne trakove, najtežje je izdelovanje trakov nerjavnih kvalitet. Več kot polovico toplo valjanih trakov predelajo v hladni valjarni. Delati so začeli tud> rezervne dele, zato so se otresli uvozne odvisnosti. Iz železarne Štore so dobivali stekel, nato pa bluming delovne valje, in danes dosega količina doma izdelanih valjev skoraj polovico vseh porabljenih. Sašo Mandeljc, vodja tozd Rlu- raing-štekel: »Valjavci si želimo, da bi v proizvodnjo čimprej uvedli računalnik in tako temeljito spremljali proizvodnjo. Vse valjarne po svetu se morajo najmanj po desetih letih modernizirati.« — Foto: F. Perdan Na začetku gradnje nove jeklarne so se začeli zavedati, da je treba valjamo modernizirati in povečati njeno tehnološko opremljenost, Začeli so se pogovarjati s tujimi in domačimi proizvajalci valjavniške opreme, saj bodo morali predvsem električno opremo zamenjati z moderno in kvalitetnejšo. Modernizacija jeseniške valjarne je nujna in mora biti opravljena do začetka obratovanja nove jeklarne. Takrat se bo precej menjala tehnologija valjanja, spremenil pa se bo tudi tok materiala. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da bo valjarna postala ozko grlo v procesu od jekla do nastanka hladno valjanih izdelkov. D. Sedej Banka o svojem poslovanju Zadovoljiva likvidnost Kranj, konec aprila — Izvršilni odbor Temeljne banke Gorenjske ugodno ocenil letošnje poslovanje gorenjske bančne ustanove, čeprav ima le-ta tako kot vse poslovne banke v državi, zaradi ukrepov Narodne banke še vedno omejene pristojnosti pri usmerjanju denarja. Vendar se je naložbeni potencial kljub temu povečal. Eden največjih bančnih in tudi gospodarskih problemov nasploh ostajajo tečajne razlike. Tečaj dinarja še vedno ni realen, čeprav vrednosti tujih valut naraščajo. Samo v prvih letošnjih treh mesecih se je vrednost tujih valut povečala povprečno za skoraj 11 odstotkov. Pokrivanje tečajnih razlik je razen usihajočih spodbud za izvoz na konvertibilno področje sedaj najbolj boleča točka našega gospodarstva in njegovega bančništva. Zadnje čase ima banka nekaj več svobode pri razpolaganju z denarjem za kreditiranje izvoza, za spodbujanje turizma in za reševanje problemov v zvezi s kmetijstvom. Povsod drugje pa je pritisk limitov oziroma omejevanje občutnejši. Na splošno gledano je v poslovanju Temeljne banke Gorenjske nekaj pozitivnih premikov. Porasla so sredstva dolgoročnejšega značaja. Zanimiv je podatek, da najbolj narašča denar prebivalstva. Dosegel je že 72 odstotkov vsega porasta sredstev gorenjske banke. Polovica tega denarja je v dinarjih, polovica pa v devizah. Še naprej je izjemno privlačna kratkoročna vezava denarja, na primer na tri mesece. Porast teh vlog bo kmalu dosegel polovico planiranega letnega porasta. Vedno manj zanimanja pa je za dolgoročnejšo vezavo denarja. Tu banka najverjetneje ne bo dosegla letnega načrta. To je tudi razumljivo, saj vezava na daljši rok prinaša ugodnosti le še pri stanovanjski in komunalni gradnji, drugje pa večjih spodbud ni. Tudi posojila na stanovanjski privarčevani denar so sedaj najugodnejša. Novi devizni predpisi pa poslovnim bankam ne prizanašajo pri admi nistrativnih delih. Pomembna naloga Narodne banke Jugoslavije je urejevanje tega področja, vendar daje poslovnim bankam vedno več opravil to pa terja nove delavce. Nanj je opozoril izvršilni odbor gorenjske te meljne banke in dodal, da predpisi ne povečujejo administriranja samo v banki, ampak tudi po tovarnah. Kdaj bo konec, nihče ne ve. Pravšnje je bilo ob tem vprašanje, zakaj potem sploh imamo v Kranju tudi oddelek devizno dokumentarne kontrole Narodne banke, če vedno več dela prelagamo na pleče poslovne banke. J. Košnjek Posojilo kmetijcem Kranj, aprila — Kreditni odbor Temeljne banke Gorenjske je odobril toz-du Mlekarna Gorenjske iz Kranja 86,7 milijona dinarjev posojila za gradnjo prve etape farme na Trati. KŽK ima farmo na Suhi, ki pa jo mora zaradi stanovanjske gradnje in vedno večje utesnjenosti opustiti. Ker je preselitev farme drag zalogaj, bo KŽK gradil v dveh etapah. V prvi, stala bo 196.685.000 dinarjev, bo na Trati zgradil najnujnejše objekte, potrebne za poljedelsko proizvodnjo. To so sanitarni in upravni prostori, strojna lopa, zunanja oprema, transformatorska postaja in komunalne naprave, ki bodo preprečevale onesnaževanje okolja in bodo povezana s čistilno napravo. Začasno bodo živinorejo opustili. Reja bo mogoča po izgradnji druge etape farme, ki pa jo KŽK načrtuje takoj, ko bodo dopuščale denarne možnosti. Prvo etapo naj bi gradili štiri mesece. Po dogovoru med KŽK in škofjeloško občinsko skupščino mora KŽK najkasneje do konca leta povsem zapustiti Suho. -jk Težave s surovinami V kranjski tovarni Sava so v prvih treh mesecih letošnjega leta naredili 14 tisoč ton izdelkov, kar je toliko kot lani v tem času, vendar 4 odstotke manj, kot so načrtovali. Vzrok je v težavah pri oskrbi s surovinami, ki so se pojavljale že februarja in marca ter so posledice nove devizne zakonodaje. Ker so se s surovinami dobro založili decembra,, večjih zastojev v proizvodnji sicer še ni bilo, pričakovati pa jih je moč v prihodnjih mesecih, če se stvari ne bodo spremenile. S prodajo izdelkov so v prvih treh mesecih letošnjega leta v Savi iztržili 16 milijard dinarjev in tako plan presegli za 6,8 odstotka, kar je posledica manjše spremembe sestave izdelkov. Na konvertibilno tržišče so prodali za 10,5 milijona dolarjev, na klirinško pa za 1,8 milijona dolarjev izdelkov. Konvertibilni izvoz je tolikšen kot lani v enakem razdobju, klirinški pa šestkrat večji. Počitnice na kmetih Na Gorenjskem se s turizmom ukvarja 54 kmetij. Največ, kar 14, jih je v hribovju škofjeloške občine. Letos bo treba tam za prenočitev z zajtrkom odšteti od 1.400 do 2.000 dinarjev, za polpenzion od 2.300 do 2.900 dinarjev, za polni penzion pa od 3.200 do 3.800 dinarjev. Na turističnih kmetijah v Bohinju bo prenočitev od 800 do 1.650 dinarjev, na Bledu pa prenočitev z zajtrkom od 1.700 do 2.150 dinarjev, odvisno od sezone in kategorije sob. Podobno se cene sučejo tudi na turističnih kmetijah drugod po Sloveniji. Znano je, da jih je največ na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini, nekaj pa tudi na Tolminskem, v Podravju, Prekmurju in v okolici Ljubljane. Podatke o vseh turističnih kmetijah imajo pri Zadružni zvezi Slovenije v Ljubljani, posredujejo pa jih tudi turistične agencije. Kdaj daljnovod do Tržiča? Postavitev novega 110/20-kilovoltnega daljnovoda do Tržiča in gradnja nove razdelilne transformatorske postaje je naložba, ki jo že dolgo načrtujejo. »Izpadla« je iz minulega srednjeročnega razdobja in prenesli so jo v tekočega, vendar niso jasno zapisali, kdaj bo narejana. Letos vsekakor še ne, saj bi sicer moral biti odgovor že znan. Izboljšanje oskrbe Tržiča z električno energijo se torej spet odmika, najsi tam še tako poudarjajo, da je zaradi enostranske povezave oskrba kritična in slaba. Prodaja bencina spet raste Zaradi naftne krize je od leta 1979 tudi na Gorenjskem prodaja naftnih derivatov upadala za šest do sedem odstotkov na leto. Lani pa je prodaje, spet porasla, in sicer prodaja bencina za 18 in srednjih destilatov za 2 odstotka. Bencina lani ni primanjkovalo, srednjih destilatov pa oktobra in novembra, ko jih je bilo moč kupiti le na petnajstih od dvaintridesetih bencinskih servisih na Gorenjskem. Se večje so bile težave z mazutom, ki ga je primanjkovalo do oktobra in ga je moral Petrol lani interventno uvoziti. Letos z bencinom ni težav,in kakor pravijo, jih tudi ne bo. Pri drugih naftnih derivatih pa morebitnih težav ne bo povzročalo pomanjkanja surove nafte, ki ji je na svetovnem tržišču cena krepko padla, temveč prepočasno zbiranje deviz za nakup. Lani maja so tudi za Petrolovo prodajno mrežo napočili boljši časi. Doslej so imeli namreč absolutne marže, tedaj pa so jih spremenili v odstotne: od nabavne cene obračunavajo 6-odstotno trgovsko maržo. V Petrolovem tozdu Trgovina na drobno v Kranju so lani ustvarili 23 milijonov dinarjev akumulacije. Denar bodo porabili za gradnjo črpalke v Voklem, ob novi avtocesti Naklo— Ljubljana, ki jo bodo zgradili letos. Gradnja črpalk na obeh straneh ceste in gostinskega lokala bo stala 850 milijonov dinarjev. @@S^SS^MEIIGLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica Očitajo nam, da Bohinjci sami premalo naredimo Bohinjska Bistrica, 24. aprila — »Nekaj je res, vse pa ne. Ali naj morda Bohinjci sami vzdržujemo regionalno cesto? Pripravljamo se na referendum za samoprispevek: telefonsko omrežje želimo zgraditi, vse tri krajevne skupnosti so dale denar za projekt, ki ga je izdelal Tegrad,« pojasnjuje tajnica krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica,Stanka Zupan. Stanka Zupan, tajnica sveta krajevne skupnosti od 1969. leta: »Spodbodlo me je tisto vaše obvestilo, da nas boste radi obiskali, če vas bomo povabili. Pa očitki, da Bohinjci premalo naredimo. Zdaj razmišljamo o referendumu.« Krajevna skupnost Bohinjska Bistrica zajema vso spodnjo bohinjsko dolino od Soteske do Ukan-ca in spada po površini med največje krajevne skupnosti v radovljiški občini. V naseljih No-menj, Lepene, Bitnje, Nemški rovt, Ravne, Brod, Savica, Kamne, Polje, Žlan, Ribčev laz, Ukane in Bohinjska Bistrica živi nekaj nad 3000 prebivalcev. Samo v Bistrici jih je 1870. »Od 1969. leta sem tajnica krajevne skupnosti,« pravi Stanka Zupan. »Takrat je bilo v krajevni skupnosti 2700 prebivalcev. Število se počasi veča. Pri nas ni pravih možnosti za zaposlitev. Vsak dan odpeljejo iz Bistrice trije polni avtobusi in še pol vlak proti Jesenicam. Ljudje se vozijo na delo drugam. Zaradi tako imenovanih naravnih (turističnih) danosti se v Bohinju industrija ne razvija. Turizem pa se v občinskih dokumentih pojavlja že 20 let. Žal pa celo nazaduje. V zadnjih dveh letih je 30 najboljših turističnih delavcev iz Bohinja odšlo na Bled. Alpetour, nosilec turizma pri nas, ni pokazal posebnega zanimanja. Ne govorim o ljudeh v tozdu v Bohinju, temveč o onih v Škofji Loki. Pa tudi prejš- nji občinski izvršni sveti so bili premalo zagreti; izjema je bil zadnji. Posebno njegov predsednik Janez Smole se je zelo zavzemal za Bohinj.« V Bohinju kar prikimavajo mnenju, da je bila bodeča neža upravičena. Saj je zaturizmom zaostal celoten razvoj, kot so ceste, telefonija, trgovine, varstvo okolja ... »Očitajo nam, da Bohinjci sami premalo naredimo. Nekaj je res, vse pa ne. Zavzemamo se za boljšo trgovinsko in turistično ponudbo. Zdaj so nam Ljubljanske mlekarne predstavile program: skladiščni prostor naj bi uredili, tehtnico in trgovino naj bi bolj specializirali. V krajevni skupnosti programu ne nasprotujemo; da bo le ponudba boljša! Zimska turistična sezona se je zaradi Koble zelo podaljšala, zato v kraju kupuje tudi veliko turistov. Zavzemamo se za boljše ceste. Lokalne, ki jih sami vzdržujemo, so še kar v redu. Tiste, ki jih vzdržuje Cestno podjetje Kranj, pa so slabe. Mar bi morali Bohinjci sami vzdrževati tudi regionalno cesto? Lani je po zimskem krpanju zmanjkalo denarja pred Obrnami. Letos zahtevamo, naj začno ceste krpati v Bohinju. In naj se že enkrat uredi, da bo avtobus iz Bohinja odpeljal 10 minut kasneje, ne pa da zdaj na Bledu 10 minut čaka. In Cesta na Ravne: že deset let je v programih raznih občinskih skupnosti in tudi v programu sedanje občinske skupnosti za ceste do 1990. leta je še vedno ... Da ne govorim o čistilni napravi. Ko so grafih bloke, niso zgradili greznic, da bi prihranili denar za čistilno napravo. Zdaj ni ne denarja ne čistilne naprave, Sava pa je onesnažena ...,« se jezi Stanka, ki ne prenese očitka, da so Bohinjci krivi za vse, kar je narobe. Zdaj pa se, kot kaže, nameravajo v krajevni skupnosti in v Bohinju nasploh otresti še tistih (morda) upravičenih očitkov, da so sami krivi. Ob letošnjih volitvah so med krajani v krajevni skupnosti izvedli anketo, ali so za razpis referenduma za samoprispevek in kakšen program predlagajo. Velika večina je bila za referendum in najbolj si želijo telefonov. Projekt, ki ga je izdelal Tegrad, so naročile in plačale vse tri krajevne skupnosti: Bohinjska Bistrica, Srednja vas in Stara Fužina. Razen gradnje primarnega in sekundarnega omrežja s samoprispevkom in delom pa krajani predlagajo tudi nekatera druga dela. O tem bodo na zborih krajanov razpravljali po vseh vaseh. »Pobudo za sprejem sklepa o razpisu referenduma so podprle že vse organizacije v krajevni skupnosti in 11 novoizvoljenih delegacij v krajevni skupnosti. Gospodarska komisija je že imenovala gradbeni odbor in komisijo za ovrednotenje programa. O referendumu pa razmišljajo tudi v drugih krajevnih skupnostih v Bohinju,« je zelo zavzeto povedala Stanka Zupan. A. Žalar OD TU IN TAM... Na Trati tehtajo med dvema možnostma glede podvoza pod železniško progo Neusklajena rešitev v občinskem planu Trata, aprila — Srednjeročni načrt škofjeloške občine predvideva na Trati podvoz pod železniško progo vzhodno od sedanjega prehoda, medtem ko se krajani zavzemajo za rešitev B-3 — za gradnjo podvoza pod sedanjim prehodom. Praznični kresovi — Na večer pred prvim majem so tudi letos zagoreli kresovi. Mladinci so jih pripravili na Joštu, Jelovici, Storžiču, Dobrči in na številnih drugih krajih; pripravili so ga tudi mladinci iz Kri-žev pri Tržiču. — M. Z. Podvoz rabimo, ker veliko časa in denarja zapravimo, ko stojimo pred zapornicami, je bila ugotovitev, s katero so na nedavnem sestanku soglašali vsi člani sveta krajevne skupnosti. V razpravi, v kateri so sodelovali tudi predstavniki škofjeloške občinske skupščine, je bilo med drugim slišati, da železniško gospodarstvo ne načrtuje gradnje podvoza na Trati in da bodo zato morali večino denarja zbrati v občini, predvsem od delovnih organizacij s tega območja. V občinskem planu je predvidena gradnja vzhodno od obstoječega prehoda in ta rešitev je, kot kaže, že tudi usklajena z delovnimi organizacijami. Člani sveta krajevne skupnosti so očitali načrtovalcem, da jih pri razgni-tvi in obravnavi srednjeročnega načrta niso posebej opozorili na to rešitev in da je šlo pri usklajevanju interesov za enostransko dogovarjanje. Naj bo tako ali drugače: v krajevni skupnosti se ne strinjajo z rešitvijo, ki jo predvideva občinski plan, temveč se zavzemajo za gradnjo podvoza pod obstoječim prehodom, pa četudi bi bila ta rešitev za de-vetino dražja. Svoje stališče utemeljujejo s tem, da ta rešitev ne posega na nova zemljišča. Ta prednost odtehta po njihovem mnenju vse pomanjkljivosti, ki jih ugotavljajo strokovnjaki: predor bi bil nekoliko daljši, ker ga ne bi mogli zgraditi pravokotno na železniške tire, in postaviti bi morali precejšnje oporne zidove. Druga rešitev predvideva podvoz vzhodno od sedanjega prehoda. Posegel bi na nova zemljišča in v interesu Gorenjske predilnice in KŽK Gorenjske, bil bi krajši in v času gradnje bi bil nemoten promet prek železniških tirov; člani sveta krajevne skupnosti pa so tudi opozorili, da se ga bodo pešci zaradi precejšnje oddaljenosti izogibali in bodo raje hodili čez »črne« prehode. Svet krajevne skupnosti je sklenil, da bo njihova komunalna komisija ponovno pretehtala rešitvi; občinskim organom pa je priporočil, naj pripravi novo usklajevanje za zdaj še različnih interesov. C. Zaplotnik Praznik v krajevni skupnosti Brezje — Zadnjo soboto v minulem mesecu, 26. april so v krajevni skupnosti Brezje v radovljiški občini slovesno proslavili krajevni praznik. Popoldne sta gasilski društvi Brezje in Mošnje pripravili meddruštveno mokro gasilsko vajo, ki je po oceni poveljnikov desetin GD Brezje Franca Štiblja in GD Mošnje Štefana Bička zelo dobro uspela. Po vaji je bila v Domu družbenih organizacij Brezje proslava, na kateri so podelili tudi bronasta priznanja OF. Dobili so jih Alojz Oman, Janez Debelak in Jože Klinar z Brezij, Franjo Šivic z Dobrega polja in Jože Kump s Črnivca. — A. Ž. Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas, telefonski številki sta: 21-860 ali 21-835. Poletni gostje že v apartmajih — Hotelsko podjetje Gorenjka, tozd Hoteli Kranjska gora, gradi v Kranjski gori 58 modernih apartmajev. Gradbeniki, pravijo, da jih bodo zgradili do konca maja, investitorji so že naroČili' opremo in predvidevajo, da bodo prve tuje goste sprejeli že v letošnji poli' tni turistični sezoni. Apartmaji, katerih vrednost je 720 milijonov dinarjev, so popolnoma razprodani za naslednjo zimsko turistično sezono. — Foto: D. Sedej Obletnice v programu Radia Triglav Jesenice — Člani sosveta radijske oddaje Mi pa nismo se uklonili pri lokalni radijski postaji Triglav Jesenice, ki so delegati občinskih organizacij ZZB NOV Jesenice in Radovljica, so ugotovili, da ima ta oddaja, ki, je na programu jeseniškega radia vsako nedeljo dopoldne, velik pomen. Dobršen del prebivalcev Gorenjske seznanja o dogodkih in ljudeh v predvojnem revolucionarnem gibanju, med NOB in povojni izgradnji na območju obeh občin. Letos bodo v teh oddajah namenili še posebno pozornost 45-letnici ustanovitve OF, vstaji slovenskega naroda, ustanovitvi legendarnega Cankarjevega bataljona, smrti bohinjskih prvoborcev Joža Ažmana in Ivana Zupana in boju na Lipiški planini. V program bodo vključiti tudi pričevanja preživelih udeležencev teh dogajanj. Zato so člani sosveta predlagali občinskima odboroflj ZZB NOV v občinah, naj v krajev^ organizacijah skušajo pridobiti b°. ce in aktiviste, ki bi bili pripravlja sodelovati v teh pogovorih. JB Urnih nog na prireditvah Podkoren — V Podkorenu že vrsj0 let deluje folklorna skupina, ki ple*J gorenjske plese. Pet plesnih P&0 vodita Elica Svrzikapa in Fra^ Kraševec, s harmoniko pa jih spre"1' lja Lojze Dolinar, ki je tudi član fl? rodno zabavnega ansambla GoreflJ' ci. Minulo zimo so vso sezono nas*0" pali v Kompasovi restavraciji Jasfl? v Kranjski gori, poleti pa redno Prl' rejajo »šrange« za tuje turiste in ^ ko prikazujejo stare ženitovanjsk običaje v Gorenjesavski dolini. Vsa ko leto so tudi gostje ohceti^ Ljubljani in dneva narodnih noš v Kamniku. A. II Kri Mi Nt s Acii J** La 1 S fPril trio. H Sn Babi, tele S' nik er !S S'asb .. KRATKE PO GORENJSKI Klub upokojencev Elektro Gorenjske • Kranj — Konec aprila se je zbralo 32 upokojencev elektrogospodars organizacij z Gorenjske na ustanovnem občnem zboru Kluba upokojencev tro Gorenjska. Ustanovili so ga, da bi ohranili stike s sodelavci in delovnimi ot$ nizacijami. Za predsednika so izvolili Igorja Vozla, za podpredsednika pa Ig°f' Merviča. V distribucijskih in proizvodnih organizacijah elektrogospodarstva .'l Gorenjskem je vpisanih 97 upokojencev. Klub vabi k sodelovanju vse, ki še ^ podpisali pristopne članske izjave. d. h- Občni zbor TD Dragočajna-Moše • Valburga — Na osmem rednem občnem zboru turističnega društva gočajna-Moše v krajevni skupnosti Smlednik so minuli mesec med drugim ugoty vili, da ima kamp v Dragočajni sedaj vse pogoje za pridobitev II. kategorije', kampu so lani uredili poseben prostor za naturiste, sedaj pa urejajo balinišče. ? zboru so za novega predsednika društva izvolili Jožeta Rozmana, ki je skup*), drugimi člani zadnja štiri leta veliko pomagal pri urejanju kampa v Dragočaj^ A. Ž. Mesec mladosti in gasilska tekmovanja • Prva gasilci počastijc skimi društvi. Za pionirje redno pripravljajo različne izlete v partizanske kr« I. P. povojna leta so gasilci praznovali zadnjo nedeljo v maju, sedaj Jj, k iji so na ogled dela tllfefo Leopolda Layerja ^—1828) in njegove šole. vi,v seriji Mestne hiše so razstava dela akad. slikarja Draga okega. FJA LOKA - Zbirke Lo- Sfg^niuzeja so °dprte ob torkih, in sobotah od 9. do 13. ure in ah. četrtkih od 9. do 14. ure, ob D jj- do 18. ure, ob nedeljah od 10. Wt Ure' °k Ponec*elJkm je muzej ZENICE — V razstavnem sali1 Dolik je še do jutri odprta fo-v^stava Interclub Foto, na kate- ri razstavljajo jeseniški in beljaški fotografi. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je odprta razstava ilustracij Marjana Amaliettija. V petek, 9. maja, ob 19. uri bo vodstvo po razstavi in literarni program s satirično zgodbo o moderni likovni umetnosti v izvedbi Mirana Kende. TRŽIČ — V petek, 9. maja, ob 18. uri odpirajo v paviljonu NOB razstavo dokumentov ob 20-letnici pobratenja med Tržičem in Ste Marie aux Minesom. KRANJ — V Kavka baru razstavlja grafika Miro Oman. KRANJ — V Prešernovem gledališču gostuje v četrtek, 8. maja, Primorsko dramsko gledališče iz Nove gorice s predstavo F. Kroetza Ne krop ne voda za red četrtek I. V petek, 9. maja, pa Prešernovo gledališče gostuje v Prevzgojnem domu v Radečah s Hadžičevim Državnim lopovom. Ob 19.30 je v Prešernovem gledališču predstava PDG Nova Gorica s predstavo Ne krop ne voda, za red petek I. Predstavo bodo ponovili tudi v soboto, 10. maja, za red sobota I. KRANJ -Gledališče čez cesto prireja v četrtek, 8. maja, ob 17. uri v Delavskem domu, vhod 6, lutkovno predstavo Zgodba o neprijetnem obisku. Loški oder JANEZ ERŽEN KOT PETER FULEZ ^°fja Loka — Na Loškem odru so v tednu pred prvomajskimi prazniki postavili na oder monodramo o avnem preprostežu Fuležu, poldrugo uro trajajoči monoglog bridko veselih resnic našega časa. Janez Eržen je doslej edini amaterski igralec, ki se je (uspešno) lotil zahtevnega teksta. Oflr raJ poldrugo uro trajajoča mo- ja bridko smešnih resnic voj- a.r l2j povojnega časa ni nova .. ' debele zgodbe Petra Fuleža, Jih Je napisal Jure Kislinger polt J? že nekaj let, dodatna pa jim hlfl layi pripomogel igralec Bibič, pa tudi Janez Klasinc. ki se doslej zabavnega tek- tolij?bsega kar 32 tiPkanm strani 0 ga je za postavitev na Lo- škem odru izbrala režiserka Alenka Bole-Vrabec — ni lotil še noben ljubiteljski igralec. Po tej, obsežni plati prav gotovo zahtevno delo je uspešno opravil Janez Eržen, pa tudi sicer je njegov Peter Fulež svež, duhovit, zaigran s tisto zagnanostjo, ki v poslušalstvu budi simpatijo in žgečkljivo sili na smeh. »Predstavo sva z Boletovo pripravljala že lani,« je povedal Janez Eržen, »potem pa smo jo neprestano odlagali. Malo sem imel tudi strahu pred tako dolgim monologom, skoraj poldrugo uro sem sam na odru; potem pa sem se spomnil Jožeta Zupana v Pridigi Janeza Svetokriškega, ko je prav tako obvladal obsežen tekst, spodbuda pa je bil tudi nastop Slave Maroševič v dveh monodra-mah hkrati.« Boletova, ki je tekst priredila za Loški oder, izbrala oziroma izpustila je nekatere dele zgodbic o Fuležu, si je prizadevala, da izbor ne bi bil tak, kot sta bili že doslej znani predstavi. Da je to ena izmed najbolj znanih monodram pri nas, govori podatek, da je Polde Bibič s Fuležem nastopil kar okoli stotridesetkrat. Loška predstavitev verjetno takšnega števila ne bo doživela, toda bila bi krivica, če bi šla že po nekaj ponovitvah z odra. Celo nasprotno, za maj so že napovedane ponovne predstave in tudi nekaj gostovanj predvsem po Gorenjski, kjer bodo Fuleža prav tako razumeli. Še posebej zato, ker sta se režiserka in igralec Eržen izognila loškemu dialekta. Vsekakor predstava, ki bi jo z veseljem imelo tudi marsikatero drugo amatersko gledališče. L. M. Zapis s koncerta BREZ ŽIVČNEGA ZLOMA Ljubljana, aprila — Minuli koncert Riblje čorbe je bil kljub temu da je skupina izgubila nekaj prejšnjega sijaja vsekakor dogodek. Preskupina: De gazelas Deja in fantje iz skupine De gazelas so dvajsetminutni nastop odigrali dokaj kvalitetno, a vendar med približno dvatisočglavo množico pravega odziva ni bilo. Ljudje so prišli gledat in poslušali zgolj in predvsem Boro Dorđeviča in njegovo četverico. Ti so se na odru pojavili okrog 21. ure in takoj je nastalo vzdušje, ki je bolj ali manj prevladovala ves večer. Čeprav je bilo še pred koncertom pričakovati, da bodo železen reper-tuar tvorile skladbe z albuma Mrtva priroda, je tako velika zastopanost teh pesmi presenetila. Fantje so preigrali vso glasbo iz njegovih »zlatih« časov in le manjši del koncerta so namenili bistvu — promociji plošče Osmi nervni slom. Bora je koncert izpeljal v zanj značilni pozi, ob tem pa velja omeniti še, da je kljub dodatnim kilogramom, ki si jih je pridobil v zadnjem času, njegov glas zvenel dokaj prepričljivo in čisto. Celoten nastop je bil izpeljan na visoki ravni, ki jo je na čase znižalo pozersko obnašanje kitaristov v stilu Status Quo in na koncu (nepotrebno) posipavanje z bleščicami. (Zlobneži bi mogoče rekli, da je šlo za pepel.) Sam sem koncert primerjal s tistimi pred leti, v času promocijske turneje Mrtve prirode, in v tem pogledu je izgubil. Tistih nekaj sto navdušencev pod odrom ne pomeni ne publike ne časa in ne vzdušja, ki smo ga bili deležni takrat. Vsekakor pa je bil zdajšnji koncert dogodek, ki mu je veljalo prisostvovati (če seveda nisi imel pametnejšega dela).Vine Bešter Skupina kranjskih kinoamaterjev PREŠERNOVA PLAKETA NAM JE DVIGNILA MORALO _ ko Zveza letalskih organizacij Slovenije, občinska konferenca SZDL Radovljica in občinska zveza telesnokulturnih organizacij. V leškem letalskem centru čakajo še na soglasje radovljiške občinske skupščine, potem pa se bodo podali še na trnjevo pot pridobivanja soglasij republiških organov in organizacij. Uradno kandidaturo morajo prijaviti najkasneje januarja naslednje leto. Po cenah iz leta 1985 bi prvenstvo stalo 270 milijonov dinarjev. Sto milijonov bi dale reprezentance,ki bi sodelovale na tekmovanju. Nekaj več kot sedmino vsega potrebnega denarja bi zbrali na osnovi zveznega dogovora o financiranju velikih športnih prireditev v Jugoslaviji ter razen tega še precej z lastno dejavnostjo (reklamo, prodajo značk, spominkov . ..). Ostalo naj bi prispevale gorenjske občine, republiška telesno-kulturna skupnost, komanda vojnega letalstva in pokrovitelji. V znesek 270 milijonov niso vračunani le izdatki za izvedbo prvenstva, temveč tudi ureditev letališča, zgraditev letalske lope, v kateri bi bili prostori tudi za tekmovalce ter za delo tekmovalnih in vseh drugih služb, nakup video naprav z močnimi teleobjektivi in semaforjev, izboljšanje telefonskega omrežja in asfaltiranje ceste do tekmovališča. C. Zaplotnik Kolesarstvo Danes start Alpe Jadran Ljubljana, 6. maja — Več kot devetdeset kolesarjev iz enajstih držav bo danes v Ljubljani začelo kolesarsko tekmo Alpe-Jadran, ki ima že tridesetletno tradicijo in se letos točkuje tudi v tekmovanju za B svetovni kolesarski pokal. Je ena redkih tekem, ki poteka po treh deželah v različnih državah in jo složno organizirajo kolesarski delavci iz teh dežel. Letošnja tekma bo razdeljena na sedem etap, dolga bo 780 kilometrov in bo potekala po Sloveniji, Furlaniji in Julijski Krajini ter Koroški. Deloma bo potekala tudi po cestah, kjer bo prihodnje leto svetovno kolesarsko prvenstvo, imela pa bo tudi nekatere druge zanimivosti. Kolesarji bodo morali čez 1190 metrov visoko Ne-vejsko sedlo, čez mejni prehod Ljubelj in prek Jamnika, Dražgoš in Škofje Loke do Ljubljane, kjer bo 11. maja cilj. Naši kolesarji bodo tekmovali za ekipe Jugoslavije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Roga. Za Jugoslavijo bodo vozili Jure Pavlic (Rog), Marko Polanec (Sava), Gorazd Penko (Rog), Janez Lam-pič (Sava) in Srečko Glivar ter Branko Bojane (Krka). Rezerva je Željko Pav- V nedeljo Spominski pohod na Blegoš Kolesar kranjske Save Janez Lampič bo vozil za reprezentanco Jugoslavije lic (Metalia Commerce). Za moštvo Slovenije bodo tekmovali Janez Božič (Krka), Bogdan Kralj (Astra), Miran Kavaš (Sava), Iztok Malenšek (Celje), Ivan Poljanec (Idrija) in Branko Novak (Dol). D. Humer Sovodenj, 4. maja — Planinska društva Sovodenj, Gorenja vos in Žiri so končale glavne priprave na nedeljski spominski pohod na Blegoš v počastitev dneva zmage. Tokratni rekreativni pohod bo že deseti, pokroviteljstvo nad njim pa so prevzele družbenopolitične organizacije škofjeloške občine. Pohod na 1563 metrov visoki Blegoš bo v vsakem vremenu. Na vrh bo mogoče s treh strani: iz Javorij prek Črnega kala po grebenu, iz Hotavelj prek Leskovice mimo koče pod Blegošem in iz Zalega loga prek Potoka, Črnega kala in po grebenu do vrha. Poti bodo dobro označene in varovane. Na vrhu bo vsak prejel kontrolni listek, ki ga je treba oddati na vpisnem mestu v gozdarski koči na Črnem kalu ali v Leskovici. Pri koči pod Blegošem bo ob 11. uri proslava s kulturnim programom. Prevoz z avtobusi in osebnimi vozili bo mogoč po Po- ljanski dolini do Javorij in Leskovice in po Selški dolini do Zalega loga, z manjšimi vozili pa do vasi Potok. Iz Poljan do Javorij bodo odpeljali posebni avtobusi ob 6,20, 7,00 in 7,40. Pohodniki bodo prejeli za prvi pohod pohodno izkaznico, za drugega bronasto značko, za četrtega srebrno značko, za šestega zlato značko, za desetega posebno plaketo in za ostale pohode poseben žig v izkaznico. Plakete za deseti pohod bodo podelili po proslavi na prireditvenem prostoru. V koči pod Blegošem bo število prenočišč omejeno, koča pa bo oskrbovana. Na Črnem kalu in v Leskovici bosta okrepčevalnici. Pohodniki naj se toplo oblečejo in obujejo. Podrobnejša pojasnila dajejo: Slavko Hribar, PD Sovodenj, telefon 62-005, Marko Miklavčič, PD Gorenja vas, telefon 68-271, in Andrej Starman, PD Žiri, telefon 69-391. - jk Vabila, obvestila prireditve Pohod na Blegoš - Planinsko# štvo Kranj še vedno prireja plani" izlete. Do konca maja bodo na SP°J^ še trije: na Blegoš, na Peco in na 0^ nik. Prvi izlet bo na Blegoš, ki bot% deljo, 11. maja, ki bo vključen v oei spominski množični pohod na B*B Izletnike bo iz Kranja na izhod^ točko odpeljal posebni avtobus- , drobnejša pojasnila dajejo in Wy sprejemajo v pisarni Planinskega ^ štva Kranj na Koroški cesti. Kolesarska tekma okrog BlejsH * jezera — Kolesarski klub Bled Prl v počastitev dneva zmage 15. ^T&\,v nalno mednarodno krožno kolesaf* tekmo okrog Blejskega jezera, ki ™ soboto, 10. maja, pokrovitelj pa je Bled. Start in cilj bosta pred Park JJJ lom na Bledu. Začetek tekme bo ovr. enajstih, proge za posamezne katež je pa bodo dolge od 25,6 do 38,4 kilo^ tra. Prijave sprejemajo do jutri, 1MJ ja, na naslov Kolesarski klub p Ljubljanska cesta 32, 64260 Bled »"^ dan prireditve med 9. in 10. uro ploščadi Kazine. Tekmovanje bo v**! kem vremenu. Pokalno odbojkarsko tekmovanj* Zveza telesnokulturnih organizacij . dovljica razpisuje tekmovanje v W slovanskem odbojkarskem pokala člane in članice za občino RadovJJ' Pravico nastopanja imajo člani ske lige, moštva telesno-kulturnih ganizacij, šol, JLA in drugih regis^ nih odbojkarskih organizacij. EW| navedbo vodje in njegovim točni"! I slovom je treba prijaviti do r 7. maja, na ZTKO Radovljica. Zm valeč bo sodeloval na gorenjskem ^ movanju, ki bo maja in junija. Pr8^ nastopanja na tem tekmovanju »J zmagovalci po občinah in moštvi tekmujejo v I. in II. slovenski od karski ligi. Prijaviti se je treb* 10. maja na naslov ZTKO Radovlj'? Obvestila Planinske zveze Slov*" — Mladinska komisija Planinske . ze Slovenije začenja ta mesec neka izobraževalne oblike. V petek se b° čel v Poljčah tečaj za planinske^ struktorje, za katerega se je bilo & prijaviti pretekli teden. Trajal bo v delih do jeseni. Do 10. maja Pa ,sj treba prijaviti za tečaj za mladi0 planinske vodnike v letnih razrfl^ Tečaji bodo v Bavšici nad BoV^i Prav tako do 10. maja pa se je prijaviti za republiški seminar za 1,1 torje planinskih skupin. Pojasnil? jejo na Planinski zvezi Slovenije planinskih društvih. TO V polfinalu Preddvor in Kamfltf Kranj — Jutri in v četrtek 9 sporedu polfinalno tekmovanje L skih športnih društev Sloveli pionirke bodo tekmovale prvi d pionirji drugi. 16 ekip pa je ljenih v štiri skupine. Finalni tuf^ bo na sporedu 21. maja za piofl^ in 22. maja za pionirje. Gorenj5, bodo zastopale učenke ŠŠD o* vne šole iz preddvora, ki bodo v».( li nastopile v četrti skupini skup^f ekipami Polja, Itas-Kočevja i°.r mačim Galebom iz Izole. Predd^ čani bodo nastopili v Ribnici sk*C s Koprom, Inlesom in ekipo y Krim, Kamničani pa v AjdovšČi0 ekipami Dolenjske, Moste-SloV™ in Ajdovščine. J. Kuhaf OD TEKME DO TEKME Strelsko tekmovanje v Tržiču — SD Anton Štefe-Kostja je priredila prvomajsko tekmovanje ekip osnovnih sindikalnih organizacij v streljanju z vojaško puško. Sodelovalo je 17 moških in 3 ženske ekipe. Med ženskami je zmagal Trio pred Rogom-Cevarna in Pekom-Obutev. Med moškimi ekipami pa je slavila ekipa Cevarne Rog v postavi Andrej Kramar, Danilo Vrtač in Lado Ličen. Sledijo Skupščina občine, Tokos, Peko Mreža itd. — J. Kikel 400 kolesarjev na maratonu v Dražgoše — Kolesarska sekcija ŠD Kokrica je priredila 10. kolesarski maraton v Dražgoše. Sodelovalo je 400 kolesarjev. V ženski kategoriji A so bile najhitrejše Majda Korošec (Dob), Maja Ločniškar (LIP Bled) in Barbara Markun (Kokrica), v kategoriji B pa je zmagala Terezija Geč iz Podutika. Med moškimi so bili v kategoriji A najhitrejši Beno Žumer (Kokrica) ter Boštjan Čoter in Franc Turk (oba Šmarna gora), v kategoriji B Janez Reber-šak (LIP Bled), Miraž Bujezinović (VP Kranj) in Miloš Božovič (Jakob Štucin) in v kategoriji C Franc Naglic (Gradbinec Kranj), Ciril Švajger (Rog Franek) in Vinko Novak (Kokrica). Za tekmovanje je štel samo zadnji del maratona od Cešnjice, kjer je bil leteči start, do spomenika v Dražgošah, kjer je bil cilj, sicer pa so kolesarji vozili v strnjeni koloni z zaprto vožnjo. — Tone Mali Muflonov smuk na Kriški gori — Skoraj 150 smučarjev je tekmovalo na Muflonovem smuku na Kriški gori. Tekmovali so v veleslalomu. Zmagali so Marko Poženel med otroki, Tomaž Globočnik med pionirji, Mirko Primožič med moškimi od 15 do 25 let, Anton Primožič med moškimi od 25 do 35 let, Marjan Šivic med smučarji od 35 do 45 let in Jože Blaznik ter Franc Globočnik v kategorijah najstarejših. Med ženskami do 30 let je zmagala Alenka Komac, med ženskami nad 30 let pa Olga Bencina. — J. Kikel Namizni tenis v Selcah — Sekcija za namizni tenis ŠD Selca je priredila pozimi rekreacijsko igranje namiznega tenisa. Sodelovalo je 40 članov in mladincev, kar je preseglo pričakovanje. Sedem Selčanov je sodelovalo na mladinskem namiznoteniškem prvenstvu škofjeloške občine. Konec aprila pa so pripravili še prvenstvo krajevne skupnosti Selca v namiznem tenisu. Sodelovalo je 13 članov, 3 ženske in 21 mladincev. Med člani so bili najboljši Aleš Hajnrihar, Tomo Vr-hunc in Brane Bertoncelj, med mladinci Marko Čenčič, Robert Vrhunc in Blaž Marenk, med ženskami pa Janja Pogačnik, Cirila Luznar in Miša Uranjek, — Vinko Prevc Praznični tekmovanji v Tržiču — Prvo so pripravili člani združenja 5. avgust za balinarje. Sodelovalo je sedem ekip sindikalnih organizacij, najboljši sta bili Peko ObuW in Rogova Cevarna iz Križev. V Križah pa je TVD Partizan organiziral turnir v namiznem tenisu. Marija Haler iz BPT je bila najboljša med ženska-, mi, Tone Taverl iz Tokosa pa med moškimi. -J. Kikel Gorenjci v ligaških tekmovanjih Velik uspeh kranjskih nam** v teniških igralk — Kranjski \%x« namiznega tenisa so na nil3^ skem državnem prvenstvu v Zai^ bu dosegli velik uspeh. Polona ". lih je bila med mladinkami dr1? in v mladinskih dvojicah skupki, Gašperičevo prav tako druga, . šperičeva pa je skupaj s Koma^f iz Kočevja v mešanih dvojicah z° gala. Uspešni nogometaši — Nog0' taši kranjskega Triglava odi1, i igrajo v slovenski nogometni li^jij nedeljo so doma premagali ^° A le s 3:1 in se povzpeli na drugo ^ sto, le točko za vodilnim M&r j rom. Zmagali pa so tudi nogor^j. ški Nakla. Z 2:1 so premagali 9 iz Sežane. . Izvrsten začetek leskih jadr** — Na 24. republiškem prvens^ jadralnem letenju se jadralci *\ skega letalskega centra iz J ' odlično držijo. Po dveh discipl1^ premočno vodi Ivo Šimenc, I najboljšimi pa sta tudi Thale^., Čerin. Leščani letijo na Elanovi«1 dralnih letalih. Zmaga Primoža Starca — *. * gaški Slatini je bilo teniško tek , vanje za slovenski pokal. P1"!^ Stare iz Kranja je zmagal, F*1 pa je bil četrti. ____A t o T u Prt n0 v pos' N ki 5 sPo Pri; I&REK, 6. MAJA 1986 KRONIKA Prometna ura »v živo« Kaznujete tudi tiste, ki vozijo prepočasi? Kranj, aprila — Takšno vprašanje je postavil eden od četrto-solcev iz osnovne šole Bratstva in enotnosti na Planini, ki so se pred prazniki po Kranju s tremi avtobusi odpeljali na učno Uro iz prometa. Prometno uro sta jim pripravila Združenje Šoferjev in avtomehanikov iz Kranja in Postaja prometne milice. S tremi avtobusi so se četrtošolci s Planine odpeljali na poučno, 45 Hinut trajajočo ekskurzijo skozi kranjske prometne pasti, da bi se tudi »v živo« prepričali o vsem , kar slišijo pri pouku prometne vzgoje Adela Dur kovic: »Naj-več napotkov za varno h°jo in kolesarjenje dajo starši in učitelji. J^Šoii opravljamo tudi kolesarski izpit« Aleš Gostiša: »Zanima me, kako milica lovi tiste, ki delajo prekrške, kako preprečujejo nesreče ... Tudi pešci in kolesarji s pametnim obnašanjem lahko pomagamo, da se ne zgodi nesreča.« Robi Kernc: »Pri kolesarskem krožku se o prometu učimo na maketah. Bolj všeč mi je takole, iz avtobusa, saj vidimo, kako je v resnici.« Prometni miličnik je zvedavim šolarjem odgovoril na številna vprašanja 0 prometu. in v krožkih. Od šole so jih odpeljali proti vzhodni obvoznici na Delavski most, mimo Labor na zahodno obvoznico, po Koroški cesti skozi mesto, nato pa ven iz mesta na »hitro cesto« do avtoceste, z nje pa znova v Kranj. Spotoma jim je sopotnik, miličnik iz kranjske prometne milice, razlagal značilnosti prometa. Z njimi se je pomenil o pešcih, križiščih, kolesarskih stezah, prednosti, prometnih nesrečah, semaforjih, prečkanju, loparju in piščalki, ki ju miličnik uporablja pri svojem delu, o tem, kaj počno pri avto-moto zvezi, o omejitvah hitrosti na še kopici drugih prometnih značilnostih, ki so jih videli iz avtobusa. Za nekaj časa so se sredi mesta ustavili in opazovali promet. Z ostrim darom opazovanja so zaznali, kdo se pravilno obnaša na cesti in kdo je ta čas napravil prekršek. Zgledi vlečejo, pravijo učitelji in mentorji, zato jih opozarjajo zlasti na dobre. Šolarje pa je zanimalo tudi veliko drugih stvari, na katere so miličniki, za tisto šolsko uro njihovi učitelji, morebiti pozabili. Spraševali so, ali na milici pogosto ujamejo voznika, ki vozi brez vozniškega dovoljenja. Dobili so odgovor, da je takih šoferjev veliko in da so zaradi neizkušenosti in nepazljivosti lahko zelo nevarni za druge udeležence v prometu. Zvedeli so tudi, zakaj miličniki fotografirajo in s kredo označujejo mesto, kjer se dogodi prometna nesreča. Na ta način namreč razjasnjujejo okoliščine nesreče, če pa gre stvar na sodišče, fotografije in skice služijo tudi kot dokazno gradivo. Ali kaznujete tudi tiste, ki vozijo prepočasi, je zanimalo četrtošolca, in dobil je odgovor, da tudi, saj utegne prepočasen voznik ovirati promet. Na vprašanje, kdaj miličniki uporabljajo gumijevko, so jim odgovorili, da v prometu ni te navade, da pa se včasih zgodi pri varovanju reda in miru, če drugače ni mogoče napraviti reda v nemirnem gostinskem lokalu. Podobno učno uro so doživeli tudi vrstniki iz popoldanske izmene. Takšnih poučnih prometnih ur naj bi bilo čim več, saj šolarjem nedvomno bolj ostanejo v spominu kot pa suhoparni nauki izza štirih šolskih sten. D. Z. Žlebir Tudi v sisih naj velja splošni upravni postopek !Kani> april — Na sodišču združenega dela v Kranju imajo naj-wCc opravka s spori v samoupravnih interesnih skupnostih, kjer esto ne ravnajo v skladu s splošnim upravnim postopkom (ne-j*r{*vilno vročajo odločbe, ki so brez pravnega poduka, in podob- °)» s čimer kršijo osnovne pravice človeka. interesna si^s^ka samoupravna . uPnost po svoje vodi postopke v Lvezi z rpčpiraniom cnnrni; PntpoKna z reševanjem sporov. Potrebna k --a enotnost in upoštevanje zako- bi bil .0 splošnem upravnem postopku, se v zmedi ljudje težko znajdejo, ^stopke pa tudi delavci v sisih sla-jj Poznajo. Zato ni čudno, da imajo jj. sodišču združenega dela v Kra-0 j (tako je moč razbrati iz poročila s anskem delu) največ opravka prav ^Pori v zdravstveni in stanovanjski gauPnosti ter v skupnostih socialne-s*rbstva in otroškega varstva. H Najbolj zapleteni so spori, ki se ^ašajo na denarne zahtevke orga-l^acij združenega dela do delavcev, s° povzročili materialno škodo, in sPo Pri2 ki jih delavci vlagajo zaradi n&nj inovacij. Glede sporov v zvezi z disciplinskimi ukrepi na sodišču združenega dela ugotavljajo, da v organizacijah združenega dela često izrečejo disciplinski ukrep, ne da bi prej ugotovili, ali je delavec res kršil delovno obveznost ali pa določenega dela sploh ni bil zmožen opravljati. Nadalje ugotavljajo, da obrtniki slabo poznajo določbe kolektivnih pogodb, zlasti glede osebnih dohodkov, sklepanja pogodb o delovnih razmerjih, prenehanja delovnega razmerja zaradi disciplinskega prekrška ali prenehanja obratovalnice — zato prihaja do sporov. Pri stanovanjskih razmerjih pa je največ nejasnosti v zvezi s sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja. Delavci običajno predlagajo sporazumno prenehanje, pri če- mer so prepričani, da jim ne bo treba izpolniti obveznosti zaradi dodeljenega stanovanja ali stanovanjskega posojila. Samoupravni organi, ki sklepajo o prenehanju delovnega razmerja, bi morali delavca opozoriti, da se sporazum lahko nanaša le na datum prenehanja delovnega razmerja, ne pa tudi na obveznosti glede takojšnjega vračila stanovanjskega posojila ali odpovedi stanovanjskega razmerja. Zakonitost je premalo spoštovana na področju stanovanjske problematike, in sicer pri odločanju samoupravnih organov o prednostnih listah, ogledih stanovanjskih razmer prosilcev, poskusov odobravanja kreditov brez ustrezne dokumentacije, zamenjavah stanovanj in podobno. Ker je do stanovanja vse težje priti, bo treba v bodoče prav na tem področju nameniti več pozornosti spoštovanju zakonitosti. mv ^a potizJošta seje 30. aprila vozniku stoenke primerila nezgoda. Zapeljal ^e s ceste po bregu in se ustavil med drevesi. O posledicah miličniška poro* ^ila ne govorijo, so pa vsaj na vozilu vidne. Vozniku najbrž ni bilo hudega, rQzen da se je ob zviti pločevini hipoma streznil. Foto: F. Perdan S SODIŠČA Vzel avtomobil Kranj, maja — Na pol leta zapora je bil obsojen Slavko G., ker si je lani decembra v Kranju brez vednosti lastnika »sposodil« avto Lani decembra je bil 33-letni Slavko G. precej vinjen, ko se je potikal po Kranju in iskal kraj, kjer bi prespal. Na Cesti Staneta Rozmana je našel odklenjeno stoenko, v kateri so bili tudi ključi. Sedel je v avtomobil in se odpeljal do vasi Hudo pri Tržiču, kjer je vso noč v avtu prespal, avto pa zjutraj tam tudi pustil. Pred temeljnim sodiščem v Kranju, kjer se je Slavko G. zagovarjal zaradi protipravnega odvzema tujega vozila, je sicer rekel, da je bil vinjen. Vendar pa očitno spet ne toliko, da ne bi vedelkaj del' in tudi ne toliko, da ne bi mogel voziti avtomobila. Sodišče ga je zaradi tega kaznivega dejanja obsodilo na šest mesecev zapora, pri tem pa je upoštevalo, da je doslej že trikrat na podoben način vzel tuj avto. Pa tudi sicer gre za specialnega povratnika, saj je bil doslej že šestkrat obsojen tudi za druga kazniva dejanja, a kazni očitno nanj niso vplivale. _7. stran (mmmimmiiLAs Stroji na deloviščih brez nadzora Kranj, april — Javni tožilci opozarjajo na pomanjkljivo zavarovanje družbenega premoženja, saj je bilo lani več primerov puščanja dragih gradbenih strojev na deloviščih brez nadzora, materialov na dostopnih dvoriščih in slabega nadzora nad dragimi materiali v proizvodnji. Temeljno javno tožilstvo v Kranju je v poročilu o lanskem delu izpostavilo pomanjkljivo zavarovanje družbenega premoženja, kar v veliki meri poraja razne oblike prisvajanja. Priložnost pač naredi tatu. Posebej so opozorili na nezavarovana delovišča, kjer brez nadzora ostajajo dragi gradbeni stroji, delovno orodje in gradbeni material. Na odprtih in dostopnih dvoriščih delovnih organizacij je moč najti material večjih vrednosti. Ponekod imajo slab nadzor nad uporabo dragih materialov v proizvodnji in pomanjkljivo kontrolo pri odhodu z dela. Drugod pa skozi prste gledajo delavcem, ki zase uporabljajo delovna orodja in material, celo prevozna sredstva. Tako kot drugi pravosodni organi so imeli tudi javni tožilci lani več dela, v primerjavi z letom 1979 je bil pripad glavnih zadev večji za 36 odstotkov. Pri tem velja izluščiti ugotovitev, da so zabeležili porast kazenskih ovadb zoper mladoletne storice kaznivih dejanj, kar morajo kot opozorilo razumeti ustrezne socialne službe. Vse bolj trpi- kakovost našega dela, je v poročilu zapisal javni tožilec Dušan Rihtaršič. Novembra je bilo zasedeno deveto od desetih sistematiziranih delovnih mest namestnika javnega tožilca, zaposliti pa bi morali še desetega, saj se obseg dela vztrajno veča. Gorenjsko javno tožilstvo je pretekla leta spadalo med najboljša v Sloveniji. Če vse večjemu obsegu dela kadrovsko ne bodo mogli slediti, seveda ne bo več tako. mv w Žrtve prometa KLICAJ ZA VARNOST V Evropi po prometnih nezgodah in smrtnih primerih v prometu močno prednjačimo, vendar se tudi pri nas počasi obrača na bolje. Naj v ilustracijo navedemo le nekaj primerjalnih podatkov iz lanskega in predlanskega leta. 1984 1985 Indeks Jugoslavija 4.501 4.100 91 Slovenija 492 464 94 Gorenjska 55 35 64 Jesenice 4 5 Kranj 26 12 Radovljica 10 6 Škofja Loka 9 7 Tržič 6 5 Največ zaslug za zmanjšanje števila žrtev v prometu gre na račun varnejših prometnic, obvezrega privezovanja z varnostnim pasom, večjih kazni za prekrške in boljšega prometnega nadzora. Na Gorenjskem je lani umrlo v nesrečah 20 ljudi manj kot prejšnje leto. Medtem ko statistika ugotavlja, da je bila leta 1984 najpogostejši vzrok za prometne nesreče hitrost, je bilo lani najpogostejši vzrok neupoštevanje prednosti. Hitrost, izsiljevanje prednosti, neprevidno prehitevanje, vožnja po levi pa so brez dvoma velikokrat posledica zaužitega alkohola. Manj smrtnih žrtev na naših cestah naj bo vsem udeležencem v prometu spodbuda, da si še naprej prizadevajo za varen promet. P. Mrak NOČNA KRONIKA NESREČE Kot zaklan Sopotnik umrl Vlakovni odpravnik je obvestil jeseniško milico, da v parku pred Sotesko leži okrvavljen moški. Ko so se mu previdno približali, so dognali, da ni zaklan, temveč močno opit. Zvalil se je v grapo in pri tem staknil nekaj prask. Pobrali so ga in odpeljali domov. Steklenina mu je bila napoti Že v Korotanu na Jesenicah je bila dvema gostoma zelo napoti steklenina po mizah, pa sta jo pometla na tla. Tudi v Kazini je eden od gostov planil po kozarcih in pepelnikih in jih nekaj razbil. Ta je menda imel tehten vzrok — natakarica mu, pijanemu, ni hotela več postreči. Bled, 1. maja — Na Bledu se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 20-letni Matjaž Stare z Bleda, sopotnik na motornem kolesu. Motorno kolo je vozil 18-letni Stanislav Rovan. V križišču Kajuhove in Gregorčičeve ceste sta se motorista srečala z voznico osebnega avtomobila Polonco Žmitek, staro 20 let, z Bohinjske Bele'. Voznica je v križišču zavijala desno, pri tem pa je zapeljala nekoliko na levo stran ceste, da bi laže zavila. Tedaj sta nasproti pripeljala motorista, voznik je sunkovito zavrl in skušal avto obvoziti, pri tem pa je padel. Sta-reta so hudo ranjenega odpeljali v Klinični center, kjer je dva dni po nesreči umrl. Zapeljala s ceste Obljube ni držal Svak je razgrajal, zato je Jeseni-čanka poklicala miličnike, naj posredujejo. Pomirili so ga, vendar obljube, da bo poslej priden, ni držal. Niso ga pustili počivati Kozarček preveč in možakar je utrujen legel k počitku. Vendar na počivališču za kranjskim Globusom ni in ni imel miru. Ustregli so mu šele možje v modrem, ki so ga odpeljali na postajo milice. Tam je v prostoru za pridržanje v miru počil. Železniki, 3. maja — Voznica neregistriranega motornega kolesa, 21-letna Marija Potočnik iz Železnikov, je ponoči peljala proti Selcam. Ker je vozila brez luči in, kakor sumijo, tudi pod vplivom alkohola, je zapeljala s ceste in trčila v betonsko ograjo. Hudo ranjeno so odpeljali v Klinični center. Zbil pešca Jesenice, 4. maja — Na Javorniku pred zaznamovanim prehodom za pešce je voznik osebnega avtomobila, 34-letni Gojko Kovačevič z Jesenic, povozil pešca Franca Prešerna, starega 78 lf>tv Pešec je bil v nesreči huje ranjen. D. Ž. zavaruje triglav Neupoštevanje varnostnih predpisov je rezanje veje, na kateri sedimo. @®Ig®SgoJl©IEnGLAS 8. stran OGLASI, OBVESTILA TOREK, 6. MAJA 1986 KOKRA V GLOBUSU - KOKRA V GLOBUSU - KOKRA V GLOBUSU -KOKRA V GLOBUSU ponovno v veleblagovnici GLOBUS od 6. maja dalje — modno — elegantno — delno ekskluzivno za Gorenjsko — lažji nakup — ugodne cene KOKRA V GLOBUSU - KOKRA V GLOBUSU - KOKRA V GLOBUSU - KOKRA V GLOBUSU BUPA POHIŠTVO SALON V KRANJU (£) metalka BLAGOVNICA KAMNIK NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM Tel.: (061) 831-757 IZBRALI SOZMflS V MERKURJEV/ prodajalni BLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA na Titovem trgu 7 imajo poleg dobre izbire elek-tromateriala, gospodinjskih aparatov, posode, kaset in plošč, lesenih izdelkov in koles še veliko izbiro garnitur krožnikov, keramičnih skled iz Liboj, komplete jedilnega pribora, kozarce ter pet- sedem- in devetdelne kuhinjske garniture. CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo lokalna cesta L-3809 na odseku Ulice PAVLE MEDETOVE V NAKLEM zaprta za ves promet od 5. maja 1986 do 31. maja 1986 zaradi gradnje kanalizacije in obnove vozišča. Obvoz za ves promet je določen na relaciji NAKLO — po zvezni cesti proti Bistrici skozi podvoz pod avtocesto — STRA-HINJ in obratno. Pred staro šolo v Naklem v času zapore avtobusnega postajališča ne bo. Udeleženci v prometu naj z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del iz tehničnih in varnostnih razlogov ne moremo izvajati med prometom. ČP GLA KRANJ razpisuje kadrovsko štipendijo za 1. letnik za redni študij NA FAKULTETI ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO - SMER NOVINARSTVO Kandidati naj prošnji za podelitev štipendije priložijo še dokazila o vpisu in o družbenopolitični aktivnosti, zadnje šolsko spričevalo (ali potrdilo fakultete o opravljenih izpitih) ter potrdilo o premoženjskem stanju družine. Dokazila o izpolnjenih pogojih naj kandidati skupaj z vlogo pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ČP Glas Kranj, Mo-še Pijadeja 1 /III s pripisom »štipendija«. )" OBLAČILA -W5voiT Ti ržič Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju EKONOMSKEGA TEHNIKA za opravljanje del in nalog v komercialnem sektorju Kandidat mora imeti dokončano srednjo ekonomsko šolo. Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, zaposlitev je možna vakoj. Prošnje naj kandidati oddajo v 8 dneh po objavi na naslov: Oblačila Novost, Tržič, Komisija za delovna razmerja. Osnovna šola PETRA KAVČIČA ŠKOFJA LOKA Razpisna komisija razpisuje dela in naloge RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom o združenem delu, zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike, izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo ali visoko pedagoško izobrazbo, opravljen strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgoj-no-izobraževalnem delu, — da ima organizacijske in strokovne sposobnosti, ki zagotavljajo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog osnovne šole Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Razpisna komisija Osnovne šole Petra Kavčiča, Škofja Loka, Šolska ulica 1, Škofja Loka. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. O izidu bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri kandidata. QC| agrotehnika-gruda Delovna organizacija AGROTEHNIKA - GRUDA, proizvodnja, notranja in zunanja trgovina, servisi, n. sol. o. LJUBLJANA, Titova 38 - 40 Komisija za delovna razmerja TOZD Agrotehnika trgovina, n. sol. o., Ljubljana, Tržaška 132, objavlja prosta dela in nalo-re v gorenjski poslovalnici Kranj, Dražgoška cesta 2 ORGANIZIRANJE, VODENJE IN ODGOVORNOST ZA OPERATIVNO DELO POSLOVNE ENOTE TOZD AGROTEHNIKA - GORENJSKA Pogoji: — visoka ali višješolska izobrazba ekonomsko-ko-mercialne ali druge ustrezne smeri ter 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj s področja oskrbe kmetijstva z rezervnimi deli in kmetijsko mehanizacijo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne vloge sprejema DSSS kadrovska služba Ljubljana, Titova 38, 8 dni po objavi. Kandidate bomo obvestili v 10 dneh po izbiri. JOREK. 6. MAJA 1986 OGLASI, OBVESTILA 9. stran (^s^ssjj^lencalas Rudnik urana žirovski vrh v ustanavljanju, gorenja vas - Todraž 1 Komisija za delovna razmerja objavlja porosta dela in naloge: J- 2 operaterja v kontrolnem centru j 2 operaterja v predelovalnem obratu 5 pomožnih operaterjev v predelovalnem I obratu l 4 ključavničarje J- vzdrževanje merilno-regulacijske tehnike 6- elektrikarja (za določen čas) Kogoji: P°d 1. — srednja izobrazba kemijske, metalurške ali rudarske smeri — 2 leti delovnih izkušenj Pod 2. — poklicna izobrazba kemijske, metalurške, kovinske ali elektro smeri — 2 leti delovnih izkušenj Pod 3. — KV ali priučeni delavec ustrezne smeri — 6 mesecev delovnih izkušenj Pod 4. — ključavničar, — zaželen atest za varjenje — 2 leti delovnih izkušenj P°d 5. — elektrotehnik šibki tok ali elektrikar elektronik — 2 leti delovnih izkušenj Pode. — elektrikar, — 2 leti delovnih izkušenj ^ela se opravljajo polni delovni čas. "olovno razmerje na delih od 1. do 5. točke sklenemo za nedoučen čas in pod točko 6. za določen čas (potreba zaradi nadomeščanja). Za dela pod 1., 2., 3., 4. in 5. je delo 4-izmensko, pod •očko 6. pa 3-izmensko delo. vsa dela zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled Pfed sklenitvijo delovnega razmerja. p-andidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-^eJo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor. O izbiri bodo kandidati obvešče-ni v 30 dneh. Tržič TOKOS TRŽIČ ^misija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: L Vodje oddelka brusilnice ^Ogoji: — končana V. stopnja usmerjenega izobraževanja strojne smeri ali končana delovodska šola, tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, sposobnost vodenja in organiziranja dela v oddelku ^ Za počitniški dom v Umagu iščemo eno delavko, in sicer za pomožna dela V kuhinji ^ogoji: — končana osnovna šola, najmanj enoletne delovne izkušnje pri podobnih delih, — delo je sezonsko, predvidoma od 15. junija do 15. septembra 1986. ^isne prijave pošljite v 8 dneh po objavi v tajništvo DO, Tokos ržič, Cankarjeva 9, Tržič. SGP TEHNIK BTAf^A^CEBTA 2 §Gp tehnik Škofja loka OZD Gradbeništvo objavlja proste delovne naloge in Pravila za nedoločen čas: £ vodje gradbene enote Ogoji: — visoka strokovna izobrazba gradbene stroke, smer visoka gradnja, strokovni izpit in 3 leta delovnih izkušenj ali — višja strokovna izobrazba gradbene stroke — smer visoka gradnja, strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj — poskusno delo traja tri mesece Kontrolorja obračuna in stimulacije Ogoji: — visoka strokovna izobrazba gradbene stroke — smer visoka gradnja ali — višja strokovna izobrazba gradbene stroke — smer visoka gradnja," — najmanj 5 let delovnih izkušenj v gradbeni operativi, — poskusno delo traja tri mesece J poklicnega gasilca °goji: — poklicna šola lesne, gradbene ali strojne stroke, opravljen tečaj za poklicnega gasilca, 3 leta delovnih izkušenj, vozniški izpit B kategorije — poskusno delo traja dva meseca vloge z dokazili o izobrazbi sprejema SGP Tehnik, j^ofja Loka, kadrovska služba, 15 dni po objavi, j ,0rebitne informaciie lahko kandidati dobe osebno ali po te-e*onu 064-60-371, int. 26. MARMOR HOTAVLJE tll^1^ sklePa Komisije za delovna razmerja objavlja PrOsta dela in naloge: Ka£C DELAVCEV ZA DELO PRI MONTAŽI ^MNOSESKIH IZDELKOV °goj: - KV zidar, KV pečar £ VEČ DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI °goj: KV delavec (lahko tudi NK — možnost priučitve) Ijg.^idati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev poš-40 pV 8 dneh po objavi na naslov: Marmor Hotavlje, Hotavlje q - korenja vas, komisiji za delovna razmerja. {a e2ultatih izbire bomo kandidate obvestili v 30 dneh po kondom izboru. \M Iskra Delta Komisija za delovna razmerja DO ISKRA DELTA, Ljubljana, Parmova 41, objavlja prosta dela in naloge v območni enoti KRANJ: 1. STANDARDIZERJA SPECIALISTA (2 delavca) Pogoji: — visoka ali višja izobrazba tehniške smeri — 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika — poznavanje elementov elektronike in programske opreme 2. STANDARDIZERJA (1 delavec) Pogoji: — srednja izobrazba tehniške smeri — 2 leti delovnih izkušenj — znanje angleškega ali nemškega jezika 3. INŽENIRJA INDUSTRIJSKE LASTNINE (1 delavec) Pogoji: — visoka ali višja izobrazba tehniške smeri — 3 leta delovnih izkušenj !;, — aktivno znanje angleškega jezika in pasivno znanje nemškega jezika — poznavanje osnov računalništva Dela in naloge združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je v skladu s pravilnikom o organiziranosti delovne organizacije in razvidu del ozr. nalog. Kandidati naj pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih del in nalog, življenjepisom in priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: DO ISKRA DELTA, O. E. kadrovsko področje, Ljubljana, Parmova 41. računalniški sistemi delta Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. OBVEŠČA vse člane Temeljnih organizacij kooperantov gozdarstva Škofja Loka, Tržič, Preddvor, da bodo: VOLITVE IN REFERENDUM V NEDELJO, 11. MAJA 1986 Glasovanje bo za delegate v organe upravljanja TOK, DO in SOZD GLG Bled ter o skupnih temeljih za pripravo srednjeročnih planov temeljnih organizacij in delovne organizacije Gozdno gospodarstvo Kranj za obdobje 1986 — 1990. Glasovanje bo od 8. do 20. ure na glasovalnih mestih: 1. PODROČJE TOK GOZDARSTVO ŠKOFJA LOKA SORICA zadružni dom Sorica ZALI LOG pisarna kmetijske zadruge Zali log DAVČA pri Jemcu MARTINJ VRH osnovna šola Martinj vrh ČEŠNJICA pisarna revirja Železniki, Trnje 7 DRAŽGOŠE pri Urbanu SELCA zadružni dom Selca BUKOVICA zadružni dom Bukovica LUŠA zadružni dom Bukovica ŠKOFJA LOKA sejna soba TOK gozdarstvo Škofja Loka nad Petrolom ZMINEC zadružni dom Zminec LOG zadružni dom Log POLJANE kulturni dom Poljane LUČINE zadružni dom Lučine HOTAVLJE zadružni dom Hotavlje SOVODENJ zadružni dom Sovodenj 2. PODROČJE TOK GOZDARSTVO TRŽIČ Dom družbenih organizacij Lom sedež TOK gozdarstvo Tržič restavracija Živila Podljubelj LOM TRŽIČ PODLJUBELJ 3. PODROČJE TOK GOZDARSTVO PREDDVOR: pisarna TOK gozdarstvo Preddvor Dom družbenih organizacij zadružni dom zadružni dom gasilski dom gasilski prosvetni dom zadružni dom gasilski gom zadružni dom zadružni dom zadružni dom Apno 8, Miha Grilc ZG. JEZERSKO PREDDVOR GORICE NAKLO PODLJUBELJ PODBLICA ZG. BESNICA ŽABNICA MAVČIČE ŠENČUR CERKLJE ŠENTURŠKA GORA Člani naj se glasovanja udeležijo polnoštevilno. VZGOJNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA KRANJ Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: 1. ČISTILKE za vrtec Ciciban (za nedoločen čas) Pogoji: — končana osnovna šola ali vsaj 6 razredov osnovne šole — en mesec delovnih izkušenj — samo popoldansko delo 2. GOSPODINJE za vrtec Mojca na Planini (za določen čas — za eno leto) Pogoji: — končana osnovna šola — en mesec delovnih izkušenj — starost 18 let — delovni čas od 10. do 18. ure 3. PK KUHARICE za vrtec Ivo Slave — Jokl (za nedoločen čas) Pogoji: — tečaj za PK kuharje — en mesec delovnih izkušenj — opravljen higienski minimum Kandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh od objave oglasa na naslov: Vzgojno-varstvena organizacija Kranj, Staneta Žagarja 19, tel.: 24-381. KOVINAR JESENICE Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE I. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD NIZKE GRADNJE objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas 1. avtomehanika — 2 delavca 2. vodenje enostavnih gradbenih del — 1 delavec Kandidati morajo poleg z zakonom in družbenim dogovorom določenih splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1) — da so uspešno končali poklicno šolo avtomehan-ske stroke in — da imajo ene leto delovnih izkušenj v stroki pod 2) — da so uspešno končali gradbeno delovodsko šolo ali poklicno šolo gradbene smeri in delovod-ski tečaj in — da imajo eno leto delovnih izkušenj na podobnih delih Stanovanj ni na razpolago. II. ZBOJR DELAVCEV DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas — administratorja — 1 delavec Kandidati morajo poleg z zakonom in družbenim dogovorom določenih splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da so uspešno končali upravno-administrativno šolo — da imajo 6 mesecev delovnih izkušenj oz. opravljen pripravniški staž Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa na naslov: Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE, Spodnji Plavž 6, 64270 JESENICE (pod I.) Komisija za delovna razmerja TOZD Nizke gradnje, (pod II.) Zbor delavcev DS skupnih služb v osmih dneh po objavi oglasa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v osmih dneh po sprejetem sklepu. INTEGRAL DO SAP LJUBLJANA TOZD Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VEČ VOZNIKOV za mestni promet na Jesenicah Pogoji: — poklicni voznik motornih vozil D kategorije, eno leto delovnih izkušenj 2. VEČ AVTOMEHANIKOV Pogoji: — KV avtomehanik, eno leto delovnih izkušenj 3. AVTOLIČARJA Pogoji: — KV avtoličar, eno leto delovnih izkušenj Za zaposlitev pod točko 1 pridejo v poštev le kandidati s stalnim bivališčem na Jesenicah. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Integral, tozd Medkrajevni potniški promet, delavnice in turizem Jesenice, Titova 67. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za zbiranje prijav. Osnovna šola LUCIJAN SELJAK KRANJ Svet osnovne šole razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA ŠOLE Pogoji: — kandidat mora poleg pogojev iz 511. člena Zakona o združenem delu izpolnjevati tudi pogoje iz 137. člena Zakona o osnovni šoli Imeti mora organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole in biti družbenopolitično aktiven. Kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovna šola Luci j ana Seljaka, Kranj, Šolska 3, razpisna komisija. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku razpisa. ABC POMURKA, LOKA, proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, n.sol.o., Škofja Loka, TOZD PEKS — PROIZVODNJA želi čimprej zaposliti VEČ PEKOV za izdelavo vseh vrst kruha in pekovskega peciva V delovno razmerje bomo sprejeli kandidate s končano šolo za peke pa tudi kandidate, ki se želijo priučiti in jih veseli delo v pekarni DVE SLAŠČIČARKI OZIROMA SLAŠČIČARJA z končano šolo za slaščičarje Poskusno delo za slaščičarje in peke traja 45 koledarskih dni. Prošnje s podatki o izobrazbi pošljite kadrovski službi podjetja ABC Pomurka, Loka, DSSS, Kidričeva 54, v 8 dneh po objavi oglasa. Informacije o delovnem času, pogojih dela in osebnih dohodkih lahko dobite po telefonu 61-461, lahko pa tudi osebno v kadrovski službi. Pripravljeni smo vam pokazati obrate in vas seznaniti z načinom dela. @®Ig®SSJ!©]EnGLAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI — OSMRTNICE TOREK, 6. MAJAJIjff OSTROJ LJUBLJANA AGROSTROJ LJUBLJANA Draga 51 Podjetje za proizvodnjo kmetijske mehanizacije in opreme n. sol. o. LJUBLJANA Po sklepu komisije za delovna razmerja delavcev objavlja DSSS prosta dela oziroma naloge 1. SERVIRKE - SOBARICE v počitniškem domu na Bledu Pogoji: — PK gostinski delavec ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, — 1 leto delovnih izkušenj Zaposlimo 2 delavki, bivanie v domu je zagotovljeno. Delo združujemo za nedoločen čas, s poskusnim delom, ki je v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih delavcev. Kandidati naj v 15 dneh po objavi pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Agrostroj Ljubljana, Draga 15. ŠPORT IN REKREACIJA ŠKOFJA LOKA Podlubnik 1 c Razpisna komisija po sklepu zbora delavcev razpisuje dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -DIREKTORJA DO Direktor je lahko oseba, ki poleg z zakonom in družbenim dogovorom o obikovanju in izvajanju kadrovske politike v SRS in občini Škofja Loka določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — srednja ali višja strokovna izobrazba ekonomske, organizacijske, pravne, upravne, strojne ali telesnokulturne smeri z najmanj 3 leti delovnih izkušenj na področju organizacije in vodenja zahtevnejših nalog Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov Šport in rekreacija Škofja Loka, Podlubnik 1 c, z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju. NALEZLJIVA ŠEPAVOST OVAC Pri pregledu ovac pri posameznih rejcih na Bledu in Blejski Dobravi je ugotovljeno, da je nalezljiva šepavost ovac še prisotna. Ker se bolezen na vlažni paši (visoka trava, močvirnat pašnik, deževno vreme) pojavlja v hujši in razširjeni obliki, opozarjarno rejce ovac na znake bolezni in ukrepe za preprečevanje in zdravljenje šepavosti. Znaki bolezni so naslednji: V začetku ovce komaj zaznavno šepajo in takrat lahko opazimo le rdečico in oteklino kože med parkljema. Z napredovanjem bolezni se vname ves podplat in tudi usnjica na nohtni steni, vendar nikdar do višine svitka. Zato rože-vina še kar naprej raste, trohni in razpada, parkelj pa se bolj ali manj deformira. Vonj odmrlega tkiva je neprijeten, značilno sladkoben. Bolezenski proces je zelo boleč in ovce vse bolj šepajo, posebno na trdih tleh. Obolita običajno oba parklja na eni ali več okončinah. Prizadete ovce hodijo po kolenih ali pa sploh ne morejo na noge in takrat navadno poginejo zaradi izčrpanosti ali zastrupitve. Preprečevanje in zdravljenje bolezni: Preprečevanje bolezni se prične z rednim občasnim pregledom in podrezovanjem parkljev in preventivnim razkuževanjem s 5 %-formalinom ali 10 %-modro galico. Ovce morajo biti v suhih ovčarnikih, pašniki pa morajo biti suhi. Dokupljene ovce lahko damo v čredo po štirih tednih osamitve in pa temeljitem pregledu parkljev. Ovcam dodajamo mineralne mešanice, po možnosti mešanice z vitaminoma A in D. Redno jih moramo zdraviti proti zaje-dalcem. Ob pojavu šepavosti je treba takoj ločiti bolne od zdravih. Bolnim ovcam je treba parklje temeljito obrezati in razkužiti s 5—10 %-formalinom. Razkuževanje je treba ponavljati 2—3 krat na teden, najbolje pa vsak dan. Zdrave ovce je treba razkužiti enkrat na teden. Ozdravljene ovce se lahko vrnejo v trop šele po popolni ozdravitvi (po štirih tednih). Hudo obolele ovce moramo zdraviti z antibiotiki. Ker je bolezen nalezljiva, se preprečuje po zakonu (Zakon o zdravstvenem varstvu živali — Ur. list SRS, št. 37/85) in jo je treba prijaviti terenski veterinarski službi ali veterinarski inšpekciji. Ob spomladanskem združevanju ovac v pašne trope mora vsak lastnik podati pašni skupnosti izjavo, da so ovce zdrave in d*a ni opazil šepavosti ali začetnih sprememb na parkljih. dipl. veterinar Tone Plestenjak dipl. veterinar Alojz Hajnrihar DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, Mestni trg 26 Splošno-kadrovski sektor Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge 1. PRODAJALEC V. — v poslovalnici na Bledu Pogoji: srednja šola trgovske ali družboslovne smeri (IV. ali V. stopnje) 2. PRODAJALEC V. — v poslovalnici na Jesenicah Pogoji: srednja šola trgovske ali družboslovne smeri (IV. ali V. stopnje) Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Poskusno delo traja 2 meseca. Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, Kadrovski oddelek, Ljubljana, Mestni trg 26. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. DOM DR. JANKA BENEDIKA RADOVLJICA Šercerjeva 35 Razpisna komisija objavlja popravek razpisa, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu 29.4. 1986, in se pravilno glasi Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: pod L: — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo socialne, pravne, zdravstvene, psihološke, pedagoške ali sociološke smeri, — da imajo 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostjo v družbenih službah, — da so seznanjeni z deli in nalogami vodenja socialnih zavodov Kot poseben pogoj pa se zahteva sposobnost pravilnega komuniciranja z oskrbovanci doma in z zunanjimi institucijami s področja socialnega skrbstva. Pogoji pod točko 2 veljajo za vodjo računovodstva, pogoji pod točko 3 pa za vodjo zdravstveno-negovalne službe. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. vodenje blagajniškega poslovanja — 1 delavec pogoji: — dokončana srednja ekonomska šola — 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. 2. negovanje oskrbovancev — 1 delavec pogoji: — dokončana šola zdravstvene usmeritve, smer bolničar, ali ustrezne delovne izkušnje z opravljenim tečajem za nego-valce Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas 3. čiščenje bivalnih prostorov — 3 delavci pogoji: — dokončana osnovna šola — smisel za red in čistočo Delovno razmerje sklene 1 delavka za določen čas — za nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu, 2 delavki pa za nedoločen čas 4. pomoč pri pripravi hrane — 1 delavec pogoji: — dokončana osnovna šola — opravljen izpit iz higienskega minimuma — smisel za red in čistočo Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas 5. pranje in likanje perila — 1 delavka pogoji: — dokončana osnovna šola — smisel za red in čistočo Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas Za vsa navedena prosta dela in naloge velja kot poseben pogoj smisel za delo s starejšimi ljudmi, poskusno delo pa traja 3 mesece. Objava velja do zasedbe del. Kandidati naj pošljejo prošnje na naslov:. DOM DR. JANKA BENEDIKA RADOVLJICA, Šercerjeva 35 Sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni umrl naš dolgoletni sodelavec VINKO BRUS Od njega se bomo poslovili v Radovljici v torek, 6. maja 1986, ob 16. uri. Dobrega tovariša in sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Sodelavci Kemične tovarne Podnart CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, de je cesta L-3829 na odseku CERKLJE—VISOKO ZAPRTA ZA VES PROMET DO 10. maja 1986 od 7. do 17. ur* zaradi polaganja asfaltne prevleke v vsej širini vozišča. Obvoz za ves promet je določen na relaciji CERKLJE—ZGORNJ* BRNIK—KRANJ-VISOKO in obratno. Udeleženci v prorn^ tu naj z razumevanjem upoštevajo, da navedenih del iz tehn1' čnih in varnostnih razlogov ne moremo izvajati med prorn^ tom. Umrla je moja mama HERMINA LEVIČNIK rojena Drobnv V družinskem krogu smo jo pokopali 28. aprila 1986. ZahvaljU' jem se zdravniškemu in medicinskemu osebju UKC Golnik; posebno dr. Vetrnikovi in višji medicinski sestri Zvonk1 Kranj c. Sine Kranj, 6. maja 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka RADA BENEDIKA se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom za izrečena sožalja, pomoč v težkih trenutkih, 2* darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo prijateljem iz Bašlja, sosedom Rozmanovim. Lokarjevim in Pavličevim, sodelavcem Iskre Kibernetike, Tovarne merilnih naprav in Tovarne števcev ter Merkurja, g°" vorniku za poslovilne besede, pevcem bratom Zupan in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA VSI NJEGOVI Gorenja Sava, Kranj, Tržič, 26. aprila 1986 Sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, d* nas je v 79. letu starosti po kratki in hudi bolezni zapU' stila naša draga mama, stara mama, sestra in teta FRANCKA KRELJ roj. Juvan Od nje se bomo poslovili 7. maja 1986 ob 17. uri kranjskem pokopališču. Žalujoči: sinova Aci in Lojze z družinama, sestra Vel*' brat Peter in drugo sorodstvo Kranj, Vicenza, Baltimore, Gameljne, 5. maja 1986 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Vzdrževanje IVAN KAVČIČ roj. 1929 Od njega smo se poslovili v sredo, 30. aprila, ob 15. uf1 izpred mrliške vežice na Kokrici, kjer je ležal do dnev* pogreba. Sindikalna organizacija SAVA Kranj Že leto dni je zdaj minilo, odkar življenje ti je ugasnilo. Pri nas veselja nič več ni, ko tebe od nikoder ni. 2. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi mož in ata ADOLF RAMOVŠ Hvala vsem, ki se ga spominjate ter prinašate sveče in cvetje na prerani grob. Žalujoča žena Slavka s hčerko Barbaro TOREK, 6. MAJA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA , OSMRTNICE 11. stran ^immm^iGLAS lALI OGLASI Hi27 960 IgrtallAlC jjjaiafMiroll m!^ boranje 108 — črno-bel,še v ga-^ji.prodam za 7.2 SM, tel.: 50-537 _5729 prodam ŠIVALNI STROJ - selec-UOr)ic in dva GOBELINA, Britof št. 315 ___58§1 ,Pr?dam MOTO KULTI VATO R -wci8| s ^OSQ jn pcjkoijco (Gorenje- (( .,a) in montažno GARAŽO 250 x 410 J«r Avgust, Špicarjeva 8, Radovlji- \.___5882 ij r°dam Iskra HI-FI resiver z zvočni-jj^BOvV za 6 SM. (Matjaž) tel.: Sj23§__5883 snfpdam manjšo vrtno motorno KO--^JJCO. Lipica 4, Sk. Loka 5884 ,J\odam GLASBENI CENTER sharp 'hu1, OJAČEVALEC Rotel RA 2020 B 2V°ČNIKE FRC 180 W in dežni ^ MBlNEZON Dainese modre barve. Wm vsak dan od 18. do 20. ure, tel.: *39 Draga Brezarja 20 — Kranj I----§885 1aPR°dam MOTO-KULTIVATOR hon-^ °km z vsemi priključki in prikolico Si rnalo rabljeno. ŠIVALNI STROJ Usc6r over'0^ — dvoigelni. Rautar, Rožna dolina 12, tel. 74-974 5886 i/J'odam: GRAMOFON. Tosca 15, '•UTO— din, FOTOAPARAT Zenit TTL 1^000.- din. Grobovšek, Planina 5887 STRndam nov bater'Jski VRTALNI Dni ?J rnetabo z dvema baterijama in l!ycem, tel.: 22-684_5931 ijrodam PRALNI STROJ gorenje. j'9,r.en, Cesta JLA 6, Kranj (neboti- "^jOgled popoldne._5932 jNdam TROSILEC hlevskega gnoja 1aas°nom za silažo. Praprotna polica A°.dam rabljena dvokrilna vhodna ^I^Zadraga 15, Duplje 5987 fj/pdam štiri nova TERMOPAN OK- "^1^35-324 _5988 I* ^dam OSTREŠJE, možnost plači-na gradbeni kredit, tel.: ____5989 ViCar°darn večjo količino PUNT. Brezo- "y?dy!jatel.: 38-272 po 16. uri Okrl°dam semenski KROMPIR -^Sfl!o5 - Naklo 5909 igor. 5910 c0r[°dam HARMONIKO - frajtonari-•^gjgLSlavko, Kropa 40 5911 38 J°d«m"dva balonska PLAŠČA št. ^'ad °sta'° žensko ter otroško spo-iB?%*ko garderobo, tel.: pet ton SENA ter smrekove i^ffOve PLOHE. Dvorje 56, tel.: 5918 ?§s[ndarn 800 kg prvovrstnega SENA, 3&-Ql77-040_5919 |rr,u^° prodam, 3 tone, Valburga 59 ^Lik 5920 GORENJSKA BOLNIŠNICA TOZD PSIHIATRIČNA BOLNICA BEGUNJE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 3 STREŽNIKOV ali STREŽNIC za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: — osnovna šola, — izpit iz higienskega minimuma. Poskusno delo traja en mesec. Vloge naj kandidati naslovijo na naslov Kadrovska služba TOZD Psihiatrične bolnice Begunje, v roku 15 dni po objavi. Prodam štiri nove sončne KOLEK-TORJE tehnomont Pula. Anton Albini-ni, Gorica 14/A, Radovljica___5921 Prodam 15 naseljenih AŽ PANJEV. Drago Korbar, Kočna 16, 64273 Blejska Dobrava_5922 Prodam otroško prenosno GUGAL-NICO, tel.: 40-320_5923 Prodam semenski KROMPIR jerala in rezi. Čirče 36, Kranj___5924 Prodam otroški športni VOZIČEK — marela, tel.: 68-283 popoldne, Ferlan, Gorenja vas 38_5925 KROMPIR desire — semenski, 1 tono, prodam. Anton Aljančič, Kovor 16 _5926 Prodam otroško KOLO za petletnika in kratko OBLEKO s plaščem za birmo za 10 let staro deklico, krem barve, in stenski OBEŠALNIK z ogledalom. Ogled vsak dan od 14 ure dalje, tel.: 33-620_5927 Razne vrste MATERIALOV, primerne za strojno in ročno PLETENJE, ugodno prodam. Sedovnik, Poljče 26, Begunje_5928 SADIKE prima VRTNIH JAGOD oddam po majhni ceni. Anica Ribnikar Zvirče 49, Tržič_5929 Prodam otroški športni VOZIČEK. Informacije po tel.: 39-073_5930 Prodam SEMENSKI KROMPIR igor. Jeglič, Podbrezje 86, tel. 70 202. lianovanja GARSONJERO v Kranju oddam sta-rejši Gorenjki. Naslov v oglasnem oddelku^_5996 V Kranju nujno iščem manjše ali večje opremljeno STANOVANJE s predplačilom 5 SM na mesec. Šifra: Privatnik_5997 Na območju od Kranja do Jesenic mlada tričlanska družina vzame v najem dvo ali trisobno STANOVANJE Ponudbe pod: POLETJE_5998 Moški srednjih let vzame v najem GARSONJERO ali starejše STANOVANJE, ki ima poseben vhod. Zaželena je tudi klet. Ponudbe na šifro: Ni-smo materialisti_5999 Nujno vzame v najem eno ali dvosobno STANOVANJE v Radovljici, tel.: 70-491 6000 ifan.oprema Ugodno prodam dobro ohranjeno PISALNO MIZO. Gorenjesavska 34, Kranj_5416 Ugodno prodam malo rabljeno ZMRZOVALNO SKRINJO LTH, tel.: (064)25-847 _5977 Prodam PEČ za centralno ogrevanje Tam stadler, 40 000 ccal, cena ugodna. Matjaž, Lavisiger, Ročevnica 30, Tržič 5978 _5978 Ugodno prodam kombinirani DILNIK, pomivalno KORITO in NAPO. Informacije po tel.: 60-130_5979 Prodam 1,5 leta staro SEDEŽNO GARNITURO, enosed, dvosed, trised z raztegljivo posteljo in kotom. Damjan Jensterle, Blejska Dobrava 81 5980 Prodam dve OTROŠKI POSTELJICI z jogiji, tel.: 70-491_5981 potešil V okolici Kranja kupim zazidljivo parcelo. Ponudbe pod. GOTOVINA _6001 Kupim zazidljivo parcelo v okolici Kranja. Cenjene ponudbe pod šifro: Resen kupec_ 6002 V bližini Kranja prodam HIŠO. Naslov v oglasnem oddelku_6003 V Kranju prodam HIŠO z vrtom, tel.: (064) 23-618_6004 TRAVNIK v Sp. Besnici oddam v na-jem, Rakovec, tel.: 40-546 zvečer 6005 Kupim VIKEND ali vikend-parcelo na Šenturški gori ali v Apnem. tel.: (064) 23-618__6006 Prostor, primeren za ČEVLJARSKO DELAVNICO na Bledu, vzamem v na-jem, tel.: (064) 78-062 po 19. uri 6007 kupim Kupim do eno leto star avtomobil LADA 1300 S. Bizjak, Praše 1, Mavčiče 64211_5992 Kupim R 5 ali PEUGEOT 104, od letnika 1974 naprej, dobro ohranjen. Ši-fra: AVTO_5993 Mlada JAGNJETA, 2-3 mesece, obeh spolov, kupim, tel.: (061) 577-211 _5994 Kupim večje sobne okrasne rastline (fikus, oleander itd.) tel.: 24-148 5995 vozila Komplet PLINSKO NAPELJAVO za osebni avto prodam, tel.: 47-114 5888 Prodam vozen FIAT 750, registriran do marca 1987. Josevski Peter, Ješe-tova 4-C, Kranj_5889 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, prva registracija 1976, ZASTAVO 750, letnik 1975. Lotrič Pipanova 78 Šenčur _5890 Prodam Opel-record 2300 D, letnik 1979. Prevoženih 67.000 km, Bjelič Pe-tar. Koroška c. 51 - Kranj_5891 Prodam ŠKODO 100 SL — vozno, 7 SM. Mrak Adolf, Moša Pijade 17 Kranj, tel.: 28-861 in 21-93 do 14. ure _5892 Prodam osebni avto 126-P letnik 1978 prevoženih 55.000 km. Kmetec, Cesta na Belo 20 Kokrica. Ogled v so-boto po 15. uri_5893 Prodam ohranjen osebni avto VA-UXHALL-Viva, registriran do aprila 1987. Žefran, Bistrica 13, Duplje, tel.: 70-073_5894 Izpušno CEV za fiat 750 in PREVLEKE za Lado 1200, oboje novo prodam 20 % ceneje. Žeje 5, Duplje_5895 Prodam zelo dobro ohranjen FIAT 126, letnik 1980, 53.000 km. Veter-nik, tel. 27-669 (v službi)_5896 Prodam Zastavo 750, letnik 1980, Sp. Besnica 70/A_5897 Prodam dele za mercedes 220, starejši letnik: prednja-zadnja pokrov prednji in zadnji, blatniki, izpušna cev, rezervoar za gorivo ter nekaj dodatnih delov. Zarnik Vojko, T. Dežmana št. 8 — Planina — Kranj_5898 Prodam Fiat 126-P, letnik 1977, tel.: 38-784_5899 Prodam Zastavo 850 K, letnik 1982, registrirana, tel.: 45-085 Preddvor 5901 Prodam Zastavo 750, letnik 1976 z novimi gumami, registrirana do marca 1987, cena 15 SM, Koroška c. 39 — Kranj_5902 Prodam RENAULT 4 GTL letnik 79 in ZASTAVO 101 SC, letnik 80. Gorice 7, Golnik_5003 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirana do 7. 4. 1987, Marjan Kralj, Puštal 26, Škofja Loka_5427 Prodam VVV 1200, letnik 1974, spredaj malo poškodovan tel.: 35-521, po-poldne_5952 Prodam ZASTAVO 750, športno opremljeno, in na novo registrirano, cena 27 SM. Gorenja vas 147, tel.: 68-284_5953 Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1985, za 67 SM, poškodovana streha, tel.: 62-574 od 15.-17. ure_5954 Prodam ZASTAVO 750 SL, letnik, 1982, registrirana do 8. 10. 1986, prevoženih 19.000 km, tel.: 60-681, od 6—14. ure vsak dan, razen sobote in nedelje. _5955 Prodam VVV karavan TL 1600. Ogled pri Martinu Vrtač, Visoko 113 5956 Prodam ZASTAVO 101, po delih, brez motorja. Boris Kos, Podljubelj 88, Tržič_5957 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1982. Jerič, Hotemože 87 5958 ZAVOD ZA SPOMENIŠKO VARSTVO KRANJ, Tavčarjeva 43, SPOROČA, DA SE JE PRESELIL V NOVE DELOVNE PROSTORE V KRANJU, TOMŠIČEVA 44, (grad Kie-selstein) tel.: 21-163. Ugodno prodam neregistriran VW, letnik 1967, lahko tudi po delih, ter dele za R-4. Informacije Jože Kokalj, Le-še 1/C, Tržič_5959 Prodam FIAT 126 P, letnik 1980. Ši-frerŽabnica 10, telefon (064) 44-603 _5960 Ugodno prodam CITROEN GS, letnik 1978. Drago Galjot, Srednja vas 31, Šenčur (gasilski dom)_5961 Prodam obnovljeno Z 750, letnik 1976. Jazbec, Sebenje 29, Tržič 5962 Prodam ZASTAVO 101, rdeče barve, letnik 1980, od 15. ure dalje tel.: 28-342 __5963 VESPO PX 200 E, 1.000 km, prodam, tel.: 50-057__5964 Prodam dobro ohranjen BMvV 2002. Dušan, Pintar, Log 8, Sk. Loka. Ogled popoldne._5965 Prodam ZASTAVO 101 1300, con-fort, letnik 1982. Rafael Žgajnar Levsti-kova 3, Kranj, tel.. 28-441_5966 Prodam FIAT 126 P, letnik 1980, 46.000 km, tel.: 60-041 popoldne (Škof-ja Loka)_5967 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, neregistrirano, celo ali po delih. Bojan Batič, Cesta JLA 38, Kranj, tel.: 24-721 __5968 Prodam FIAT 126 P, letnik 1982. Sonja Dimitrijevič, Gradnikova 107, Ra-do\ 'jica_ 5969 Ugodno prodam ZASTAVO 750, vozno, neregistrirano, tel.: 47-389 po-poldne_5970 ZASTAVO 101. GTL 55/5, 8800 km, maj 1985, oranžne barve, v garanciji do konca maja 1986, zaščiteno pro-dam za 160 F-M, tel.: 51-452 5971 Prodam R 4, letnik 1981, za 70 SM Sašo, tel.: 77-325_ 5972 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, novo 160 litrsko SKRINJO, barvno TV iskra montreal in 3kW — termoaku-mulacijsko PEČ, tel. (064) 39-001 5973 Prodam dobro ohranjeno DIANO, Štefan Hudobivnik, Krakovo 46, Naklo tel.: 47-491_5974 VOLVO 343, letnik 1978 - april, prevoženih 60.000 km, prodam za 200 SM. Ogled in informacije v torek po 15. uri, tel.:74-532 5975 Prodam VVARTBURG, letnik 1974. Ogled možen ves dan. Jusuf Crnkič, Cesta revolucije 1/A, Jesenice, tel.: (064) 82-433 _5976 Nujno prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1978. Ogled: Mulej — Smokuč št. 8, Žirovnica. Informacije tel.: dopoldne (064) 27-271 int. 246, Dopoldne: 35-321 5900 Ugodno prodam ZASTAVO 101, le-tnik 1977. Tel. popoldan 23-341, int. 42, tel. dopoldan 22-849 5004 Zelo ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, Letence 3 6014 izgubljeno 27. 4. 1986 sem na poti od Društva upokojencev Kranj do avtobusne postaje Čreina izgubila žensko uro darvvil z ozkim pasom in križcem. Prosim najditelja, da jo proti nagradi vrne v pisarno DU Kranj ali v točilnico društva. __6009 Izgubila se je PAPIGA NIMFA s čop-ko. Tel.: 22-889 |_- 6010 Od praznikov pogrešamo POGREŠAMO NEMŠKO OVČARKO Belo. Za vrnitev oziroma informacijo, kje se nahaja, ponujamo nagrado. Markič, Podbrezje 121, telefon 70 462. živali Prodam 5 tednov starega BIKCA, Velesovo 24, Sajovic Ciril_5903 Prodam TELETA starega 6 tednov in 800 kg semenskega KROMPIRJA igor, Sp. Duplje 67__5904 Prodam 8, 10 in 12 tednov stare JARKICE. Velesovo 43, tel.: 42-829 _5905 Prodam PRAŠIČA, težkega 180 kg. Okroglo 15, Naklo_5906 Poceni prodam šest tednov stare čistokrvne nemške OVČARJE brez rodovnika, dobri družini podarim čistokrvno PSICO z rodovnikom, staro dve le-ti. Naslov v oglasnem oddelku. 5907 Prodam 8 tednov stare PSE pasme golden retriver, tel.: 47-371_5908 Prodam 7 tednov stare PUJSKE, Šmid, Zg. Luša 10, Selca_5942 Prodam 7 dni staro TELIČKO simen talko, Zadraga 15, Duplje_5943 Prodam TELICC, 5 mesecev brejo, in HIDROFOR za črpanje vode. Mirko Jagodic, Možjanca 4, Preddvor 5944 Prodam 10 dni starega BIKCA ali TELIČKO simentalca, Krt, Kurirska 7, Kranj, Primskovo_ 5945 TELICO, 9 mesecev brejo, prodam. Jože Petač, Zg. Pirniče 54, Medvode _5946 Prodam BIKCA, starega 14 dni. Mi-ha Rak, Zg. Pirniče 64, Medvode 5947 Prodam 40 kg PRAŠIČA, Francka Ambrožič, Poljšica 32, Zg. Gorje 5948 Prodam dva PRAŠIČKA, stara 7 tednov. Pivka 7, Naklo_ 5949 Prodam kravo s teletom in vprežne GRABLJE, Ambrožič, Zasip Muže 2, Bled_5950 Prodam KRAVO, bolj lahko, po teletu, in OBRAČALNIK za BCS Jera Po-Ijanec, Rečiška 37, Bled 5951 zaposlitve Zaposlim KV KLJUČAVNIČARJA in delavca za priučitev. Ključavničarstvo Peklaj 46/A, Škofja Loka, tel.: 62-052 5855 OBVEIIHA Lepe sadike cipres za ograje (v kontejnerjih) in srebrne smreke ter omorike dobite pri KANCILJA. Cesta Kokr-škega odreda 12/A, vhod na dvorišče tudi s ceste Mladinskih brigad 5362 Bršlinke, pokončne PELARGONIJE in druge cvetice za balkone in okna dobite v vrtnariji GOMZI — Podbrezje _5862 VODOINSTALACIJO v novi hiši in tudi manjša popravila, vam hitro in kvalitetno izgotovi OBRTNIK, tel.: 28-427 6008 OITALO V soboto, 26. 4. 1986, sem našel dirkalno KOLO. Stane Bernik, Stara Loka 143, Šk. Loka _6011 Sprejmem ŠIVANJE NA DOM. Ši fra: Solidno in poceni_6012 Iščem INŠTRUKTORJA knjigovod-stva za 4. letnik ekonomske srednje šole, tel.: 21 -556, int. 302_6013 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta IVANA DRAKSLERJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, še posebno Prosenovim, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem Cestnega podjetja Kranj, OŠ Lucijana Seljaka, Živil Kranj, SP Planina Center, Gradbincu in KS Čirče za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Vladu Mohoriču in tov. Ivanu Petriču za poslovilne besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi upokojenskemu pevskemu zboru Kranj. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Cvetka, sin Janez z družino, hčerki Irena in Vera z Almo Kranj, 28. aprila 1986 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica ANDREJA KRNIČARJA St. p. d. Krničarjevega ata se iskreno zahvaljujemo vaščanom Babnega vrta in Povelj, sorodnikom, znancem in vsem tistim, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje, Lovski družini Storžič, KO ZB Gorice, DO Ikos Kranj, Iskri — Telematiki, govornikom Francu Šte-fetu-Mišku, Vidu Jelarju in Marjanu Tratniku, zastavonošem, trsteniškim pevcem za lepo petje, gospodu župniku za tolažil-ne besede v času bolezni in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste darovali cvetje in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Babni vrt, Sp. Brnik, Kranj, aprila 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica MARTINA OBLAKA borca Prešernove brigade se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ZZB NOV Gorenja vas, gasilskim društvom, OŠ Ivana Tavčarja Gorenja vas in ZŠAM Žiri za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, izkazano pomoč in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi praporščakom, govornikoma, pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT HVALA VSI NJEGOVI Dol. Dobrava, 13. aprila 1986 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica FRANCA LIPOVCA Petelinovega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali pri reševanju pokojnega. Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo Zavodu za gojitev divjadi Bled, Lovski družini Bled, planinskim tovarišem in govornikom za poslovilne besede. Zahvala velja tudi pevcem iz Gorij in duhovniku za lep obred. Poljšica - Gorje, 22. aprila 1986 Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega FRANCIJA KERTA z Gorenjesavske v Kranju se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom z Gorenjesavske in iz Zabukovja ter prijateljem in znancem, ki so ga številno spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Čiričevim za pomoč na kraju nesreče, Cirilu Paplerju, Mertovčevima, gorski reševalni službi in dežurni ekipi kranjskega zdravstvenega doma. Zahvaljujemo se tudi družinam Šolar, Krč in Kržišnik, dobrim sosedom Grohanovim in Štefetovim, kadrovski službi Save Kranj, njegovim sodelavcem za pomoč in vence, sošolkam in sošolcem Srednje kmetijske šole v Kranju, gospodu župniku, pevcem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali, darovali cvetje in našega dragega Francija spremili na zadnjo pot. Žalujoči: žena Sonja, otroka Franci in Majda, mama, bratje in sestre ter drugo sorodstvo Kranj, 6. maja 1986 Presenetljiva odločitev v Gorenjskem tisku Referendum o ukrepih za odpravo motenj Kranj 5. maja — »Zadnjih nekaj let je bil Gorenjski tisk najbolj znan in priznan grafični kolektiv v Jugoslaviji. Potrudimo se in to ostanimo in zato glasujmo ZA!« je v aprilskem glasilu delovne organizacije, v katerem je objavljeno gradivo za današnji referendum o ukrepih za odpravo motenj, zapisal predsednik poslovodnega odbora Edvard Jurjevec. Danes pa nam je še povedal, da so ti ukrepi nujni, sicer se bo kolektiv že letos in še najmanj prihodnji dve leti bojeval z rdečimi številkami in velikimi težavami. Ko to poročamo, manjka še nekaj ur do glasovanja delavcev Gorenjskega tiska. Na referendumu se bodo odločili o najnujnejših ukrepih za hiter preobrat na bolje pri poslovanju. To pomeni, daj bi delali po 12 ur na dan kadarkoli bo to potrebno in da bodo izboljšali kakovost dela ter delovno in tehnološko disciplino. Organizatorjem proizvodnje in poslovanja naj bi dali vsa potrebna pooblastila in odgovornost za doseganje in preseganje plana ter za izpolnjevanje poslovnih in razvojnih obveznosti. Na vseh področjih, kjer v prihodnjih šestih mesecih ne bi dosegli načrtovanih rezultatov, pa naj bi zamenjali vodje in izvajalce. Odločili pa naj bi tudi o pooblastilu delavskemu svetu delovne organizacije, da le-ta lahko predlaga občinski skupščini Kranj uvedbo družbenega varstva, če do polletja ukrepi ne bodo dali rezultatov. Zakaj ta presenetljiva odločitev, zlasti za marsikoga, ki pozna Gorenjski tisk? Po prvih treh mesecih poslovanja imajo 200 milijonov dinarjev izgube. K temu je treba prišteti še načrtovanih 150 milijonov dinarjev, ki jih niso ustvarili za poslovni sklad, kar znese skupaj 350 milijonov. Ta izpad pa je toliko pomembnejši zaradi nove investicije, imenovane Izvozni program. Tiskarno že gradijo, za nemoteno nadaljnjo gradnjo pa bodo morali najeti še kratkoročno posojilo z visokimi obrestmi. To bo navrglo dodatnih 220 milijonov dinarjev nepredvidenih stroškov. Tako tista nenadna in konec koncev niti ne tako velika izguba v prvih treh mesecih pomeni, da Gorenjskemu tisku manjka sedaj kar 570 milijonov dinarjev. Predsednik poslovodnega odbora Edvard Jurjevec je prepričan, da je njihov letošnji plan vseeno uresničljiv, sposobni so ga celo preseči. Ukrepi pa so nujni, tako kot je bila pred dvema letoma nujna odločitev za investicijo. »Smo v nekakšnem prehodnem obdobju, ki bo trajalo letos in še dve leti. V tem času se moramo usposobiti, da bomo v primerjavi s kvalitetnimi tujimi tiskarji še naprej konkurenčni. Lani smo na konvertibilni trg izvozili 20 odstotkov proizvodnje. Za leto 1990 mora biti naš cilj 40 odstotkov. Predlagani ukrepi za današnji referendum pa v bistvu pomenijo, da je stvar resna.« A. Zalar Proti predlaganim iom ukrepi Še pred koncem redakcije smo dobili uradne podatke o izidu glasovanja na današnjem referendumu o predlaganih ukrepih za odpravo motenj. Glasovalo je 93,2 odstotka zaposlenih. 54,6 odstotka od vseh zaposlenih je bilo za predlagane ukrepe, 35,1 odstotka pa proti. Vendar pa predlaganih ukrepov ne bo moč uveljaviti, ker v treh tozdih (Reprotehnika, Tisk in Kartona/a) od petih zanje ni bila večina delavcev. Petnajst let slovenskega planinskega društva Triglav v Ziirichu Domače ognjišče se ni pozabljeno Zurich, 3. maja — Štiri slovenska društva v Švici — Triglav v Ziirichu, Planika v Winterthurju, Soča v Schaffhausnu in Sloveniji v Riitiju — združujejo blizu sedemsto naših delavcev v Švici, ljudi, ki radi poudarjajo: »Slovenci smo in Slovenci bomo ostali!« Pristna vez med njimi in matično domovino se ohranja in krepi tudi s takšnimi srečanji, kakršno je bilo v soboto zvečer v Ziirichu, na katerem je tamkajšnje slovensko planinsko društvo Triglav počastilo petnajstletnico obstoja in delovanja. Pesem Oj, Triglav moj dom, ki se je vzneseno in ponosno, slovesno in prisrčno razlegla po dvorani, nabito polni naših delavcev v Švici, je simbolično naznanila začetek prireditve, na kateri so se prepletali slovenski plesi, narodne pesmi, naša beseda. . . Majda Ipa-vec, Lojze Žgavec, Ivo Umek, Karmen Arko, Karmen Lukanec in Cvetka Beg so zaigrali skeče, Karmen Arko in Do-ris Kovač sta ponosno zapeli pesem Slovenka sem. Karmen Lukanec je prebirala Prešernove stihe, sestri Martina in Andreja Šolar sta, oblečeni po smučarsko in z Elanovo štartno številko na prsih, korajžno pripovedovali, kaj mislijo mladi o dedkih na snegu. Mladen in Dagmar Rodella sta pela šansone, Alojz Arko je prebiral lastne pesnitve, najmlajši pod vodstvom Tanje Zajec, Marinke Curič in Lučke Kol-šek so zaplesali in dokazali, da tako kot njihovi starši ter dedki in babice mislijo — slovensko, Helena Dolhar je v stihih pripovedovala, kako pomembne so, še zlasti za naše zdomce, tako drobne besede, kot so »dober dan« — prijazen in iskren pozdrav. Zapel je Slikar Alojz Štirn iz Britofa je slovenskemu planinskemu društvu Triglav iz Zii-richa podaril sliko z motivom severne triglavske stene. kvartet Kranjci, vse skupaj sta domiselno in spretno povezovala Fanika Rodella in Miro Česen, naš gostitelj Janko Logar, doma iz Železnikov, že dve desetletji na delu v Baslu in skupaj s ženo Jelko častni član folklorne skupine Primskovo, pa je najbolj zanimive utrinke s prireditve »ujel« na filmski trak. Petnajstletnica je bila tudi priložnost za obračun dela, priložnost za izmenjavo priznanj in nagrad. Brane Omerzel in Franc Novak sta v imenu pokrovitelja, občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Center, predala društvu nov prapor, slikar Alojz Štirn iz Britofa, vnet privrženec folklorne skupine Primskovo, je društvu podaril veliko sliko z motivom veličastne severne triglavske stene, Marija Čipe pa je v imenu folklorne skupine prejela iz rok predsednika slovenskega društva v Ziirichu, Dušana Bega, priznanje kot zahvalo za njihov zelo uspešen nastop na lanskem slovenskem planinskem plesu. Franc Bulovec, predsednik sindikalne organizacije v begunjskem Elanu, je v imenu tovarne podaril društvu par alpskih smuči in povedal, da Elan pomaga Triglavu pri vsakoletnem slovenskem veleslalomu. Planinska zveza Slovenije je nagradila Bredo Čekič in delavno tajnico društva Milko Rahne, ki je razen tega prejela še posebno priznanje občinskega sindikalnega sveta Ljubljana-Center, Zveza kulturnih organizacij Slovenije za gledališko dejavnost Bredo Čekič, Mladena Rodello, Majdo Ipavec in Alojza Žgavca, s skromnim darilom pa se je društvu oddolžila tudi Smučarska zveza Slovenije. Prijetno srečanje se je končalo s planinskim plesom in ob igranju Šaleškega instrumentalnega kvinteta so naši delavci, zaposleni v Ziirichu in okolici, obljubili: »Nasvidenje poleti na Trigla- ^ C. Zaplotnik Prvi maj Slavi Že Stoletnico - 1. maja 1886. leta je začelo v Chicagv stavkati 40 tisoč delavcev za izboljšanje delovnih razmer in za skrajšanje delovnega časa. Takrat je trajal še po 14 ur na dan. Tri leta kasneje je bil na ustanovnem kongresu II. Internacionale v Parizu v spomin na čikaške žrtve prvi maj razglašen za mednarodni delavski praznik. 1890. leta so ga delavci prvič praznovali. Še pred zadnjo vojno so ga naši delavci praznovali skrivaj, vsa povojna leta pa je to resnični praznik vseh naših ljudi. Na sliki: Kranjčani so se tudi letos zbrali na Joštu. — Foto: F. Perdan Okvara v kotlovnici Zdravstvenega doma v Kranju Spet mazut v Savi Kranj, 5. maja — Na včerajšnji seji občinskega štaba za ci' vilno zaščito so povedali, da je ob izlitju mazuta iz kotlovni" ce Zdravstvenega doma v Kranju spet odpovedalo hitro ob' veščanje in s tem ukrepanje, tudi prva ocena, koliko mazuta je izteklo v Savo, je bila slaba. Ponovno so poudarili, da so v Kranju slabo opremljeni za odstranjevanje posledic takšnih nesreč. Mazut je iz kotlovnice Zdravstvenega doma našel v Savo nenavadno pot. Iz cisterne je iztekel na streho, po njej v žleb in naprej v kanalizacijo, ki vodi v Savo. Pokvarila se je avtomatika na črpalki, ki ogret mazut prečrpava v cisterno, kjer je pripravljen za kurjenje. Črpalka se ni ustavila, in mazut je pod pritiskom iztekal skozi odzračevalno cev na streho. Kakor je povedal predstavnik Zdravstvenega doma, je kurjač ob 8. uri opazil iztekanje in ustavil naprave, ki so brezhibno delale 23 let. Ko so čez pol ure naprave preskusili, je avtomatika spet delovala, vzrok za okvaro zato še ni znan. Predstavnik Vodnogospodarskega podjetja iz Kranja je povedal, da so obvestilo o nesreči dobili pozno, šele po 12. uri, tudi ocena, da je izteklo le 300 do 500 litrov mazuta, ni bila pravilna, saj zdaj ugotavljajo, da ga je izteklo desetkrat več. Če bi bilo obveščanje pravočasno in pravilno, bi bilo onesnaženje Save znatno manjše, saj bi mazut lahko ustavili in ga več pobrali v energetskem kanalu vodne elektrarne v Majdičevem logu. V nedeljo popoldne so tam pobrali pet sodov strjenega mazuta, v Prašah pa so čez reko položili baražo, s pomočjo katere iz reke pobirajo mazut. Včeraj so čiščenje nadaljevali, na pomoč pa so poklicali posebno ekipo Hidro podjetja iz Kopra, saj je Savina voda toplejša in na gladini nastaja emulzijski film. ^i Volčjak Podbrezje, aprila — Prebivalci zaselka Srednja vas v krajevni skupnosti Podbrezje so pred prvomajskimi prazniki s prostovoljni'n delom izravnali zemljišče, kjer so lani vgradili cevovod za odvodnjavanje meteornih voda. Mladi in starejši so zavihali rokave in po ugrez-ninah razgrnili navoženo zemljo, da bodo na njej spet lahko zasejali travo. Sedaj je zgrajen le glavni vod, zato si bodo v gradbenem odboru prizadevali, kot so povedali njegovi člani, za pridobitev potrebnega denarja in za gradnjo razvodov s priključki nanj. (S) — Foto: S. Saje (^^ISSJ^f©IEnGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan H u mer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar. Danica Zavrl-Žlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokom — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah m sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 1.600 din.