Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS \ Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Œ 02/ 7494 530 I termalni.park@terme-ptuj.si Kronika Ptuj, Podravje • Dvomim, da boste dobili službo ... O Stran 24 Ptuj, petek, 8. aprila 2016 letnik LXIX • št. 28 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Aktualno Videm, Haloze • Največji problem niso katastrske podlage, ampak odnosi med ljudmi O Strani 2 in 3 V središču Sveta Ana • Svetnik nadlegoval tudi mladoletno osebo? O Stran 6 Šport Nogomet • Matič začel tako, kot je končal - neporažen O Stran 11 Štajerski TEP MIH Podravje, Slovenija • Pomlad - čas okužb s klopi Borelioza najbolj ogroža Slovence Pomlad je čas, ko število novih primerov bolezni, ki jih prenašajo klopi, strmo naraste. Najpogostejša bolezen, ki jo klopi prenašajo na ljudi v Sloveniji, je lymska borelioza; letno beležimo 5.000 novih primerov. Strokovnjaki opozarjajo, da je glede na možnost okužb s klopi precepljenost v državi veliko premajhna. Več na straneh 4 in 5. Med županom in ravnateljico enostavno ni kemije O Strani 6 in 7 So računovodkinji živila dostavljali domov in v prtljažnik Podravje * Dejan Zavec: »Nič nisem storil narobe!« O Stran 15 2 Štajerski Aktualno petek • 8. aprila 2016 Najnovejša različica obtožnice Potem ko smo na sodišču dva meseca poslušali samo o sadju in domnevno prevelikih nabavljenih količinah, je po najnovejši različici obtožnice situacija popolnoma nova - obdolženima tožilstvo očita zlorabo položaja zaradi nabave vseh živil. Po naših informacijah naj bi vodstvo zavoda preiskovalcem (to je bilo od začetka leta 2011 naprej) predalo obsežno dokumentacijo, v kateri naj bi bila vrsta računov, ki jih je zavod plačal, storitve pa naj ne bi bile opravljene in blago ne dostavljeno. Med drugim naj bi zavod plačal menjavo oken, ki na objektih zavoda naj ne bi bila izvedena. Morda so se ta okna vgradila kje drugje. Največ razhajanj med dejansko porabo in realizacijo plačil po računih izhaja iz nabave živil. Težko sodimo, kaj sta v zvezi s primerom počela preiskava in tožilstvo ter zakaj se je potem obtožnica najprej spisala samo za prekomerne količine nabave sadja. Kriminalist, ki je prvi obravnaval primer, naj bi se za zadevo zelo zavzel. Ko so v nadaljevanju preiskavo dodelili njegovemu kolegu, naj bi se vse skupaj začelo obravnavati bolj površno. Tudi v fazi dokaznega postopka na sodišču sta se tožilca zamenjala. Prvo obtožnico je pripravila tožilka Teja Belšak, v nadaljevanju je primer prevzel njen starejši kolega Branko Puppis. Tožilcu Puppisu se je na ponedeljkovi obravnavi ponovno (že drugič) pripetil neljubi spodrsljaj. Pozabil je, da je pričo, ki je stopila pred sodišče, povabil on. Zanimivo je tudi to, da je bila nekdanja vodja kuhinje Marija Florjanič v zvezi z vsemi domnevnimi nepravilnostmi sprva pripravljena pričati proti Darinki Kelenc. Florja-ničeva naj bi sodelavcem v zavodu oz. svojim nadrejenim takrat povedala, da je bila v strahu pred Darinko Kelenc in da ji je v avto ali na dom dostavljala živila, ki jih je plačeval zavod. Kasneje je svoje izjave umaknila, kar je celoten primer postavilo na glavo in tako danes tudi ona sedi na zatožni klopi sodišča. Uvodnik Zgornji in spodnji V Sloveniji imamo dva vzporedna sistema, O tem ni več nobenega dvoma, V zgornjem je nekaj odstotkov ljudi iz politične, gospodarske in akademske elite, elite visokih državnih uradnikov in funkcionarjev. Ta sloj ljudi ima zelo, zelo veliko denarja. Do njega so prišli, ker so bili ob pravem času na pravem položaju. Vrsta podjetnikov je iz slovenskih bank za fiktivne posle ali posle brez verodostojne osnove prejela večmili-jonska posojila, ki jim jih nikoli ni bilo treba vrniti. Nastala je petmilijardna bančna vrzel, ki smo jo pokrpali davkoplačevalci, obresti bodo nosile še generacije slovenskih otrok. Brez politične servilnosti takšni posli ne bi bilo mogoči. V javnih naročilih naj bi se letno izgubile tri ali štiri milijarde evrov. Pa nihče ničesar ne regulira. Tam zgoraj skrbijo samo za to, da ohranjajo finančne žile, po katerih se v žepe elitnih izbrancev steka ogromno denarja - v glavnem dav-koplačevalskega in tistega iz javnih podjetij. Ti ljudje imajo potem velik problem. Ker imajo denarja preveč, ga je pred davkarijo treba skriti. Saj bi jim - ubogim revežem - država japreveč pobrala. Zato ga skrivajo v davčne oaze. Kakšnih 95 odstotkov Slovencev nas živi v spodnjem svetu. Upokojenci z nedostojnimi pokojninami in delavci z mezdnimi plačami. V svetu, v katerem se davki, krediti in položnice plačujejo. Živimo v svetu, v katerem nam država od dela, s katerim nekaj ustvarjamo, ne samo da bi vlačili meglo levo in desno, že v osnovi (priplači) vzame najmanj tretjino. Pošteni delodajalci državi plačujejo davke in prispevke, delavci dohodnino. S plačilom vsake položnice in vsakim nakupom prispevamo denar v javno blagajno. Polnimo vrečo, iz katere se mastijo ljudje iz drugega - tistega zgornjega sveta. Tudi pred roko pravice (inšpekcijo, policijo in pravosodjem) smo državljani dveh svetov. Ta spodnji bomo kaznovani zaradi najmanjšega prekrška, ta zgornji se zlahka izmuznejo vsakršni odgovornosti ali krivdi. Je kdo odgovarjal, zakaj so slovenske banke kolapsirale? Je kdo odgovarjal, zakaj delavci (tudi v državnih podjetjih) niso imeli ali nimajo plačanih prispevkov in ne dobivajo plač? Je kdo odgovarjal za prirejanje javnih naročil in favoriziranje določenih ponudnikov ter neupravičeno trošenje javnega denarja? Poskušajte se spomniti kakšnega primera. Težko ga boste našli. Mojca Zemljarič Ptuj, Dornava • Na dan prihaja vse več podrobnosti o tem, kam Vodja kuhinje naj bi domov ali pa jih nast V ponedeljek se je na ptujskem okrožnem sodišču nadaljevalo sojenje zoper nekd Marijo Florjanič in vodjo računovodske službe Darinko Kelenc obtožnica bremeni » Kelenčeva odločala o vsem « Jožica Brenčič, vodja enega izmed oddelkov v ZUDV Dornava: »Prevelika poraba denarja za živila oziroma previsoki računi - to je bil v preteklosti vedno problem, na katerega je opozarjalo tedanje računovodstvo. Uporabniki pa so po drugi strani dobivali manj. Vedno se je moralo pri jedilnikih varčevati. Tako sem se borila, da bi jim spekli pico. Pa je bil izgovor, da nimamo ustrezne peči. Namesto tega se je potem skuhal gris ali mlečni riž. Florjaničeva in Kelenčeva sta bili ves čas vzajemni sodelavki, ob dejstvu, da je bila prva v podrejenem položaju. Darinka Kelenc je odločala o vsem. Tudi povsod je bila zraven. Na vsaki strokovni ekskurziji.« »Zavod plačeval eiiorniiie količine« Frančiška Prapotnik, nova vodja kuhinje v zavodu: »Glede na dokumentacijo so v zavod prihajale takšne količine živil, ki jih je nemogoče pojesti ali skladiščiti. En dan so dobavili 300 kg breskev, čez dva dni 400 kg in nato ponovno čez dva dni še 200 kg. Ali pa krompir: ena dan 4,5 tone, čez dva dni še tri tone ...« Očitek prvotne obtožnice so bile prekomerne količine sadja, ki jih je zavod naročeval in plačeval. Po spremenjeni obtožnici se obdolženima očita nenamensko trošenje denarja zavoda za nabavo vseh živil. Kot je navedeno v obtožnici, naj bi Kelenčeva od Florjaničeve zahtevala, da ji je živila puščala v odklenjenem avtomobilu v službi ali pa ji jih je dostavljala na dom, kjer je za ta namen puščala odklenjeno garažo. Kelenčeva bi kot vodja finančno-računovodske službe morala skrbeti za nadzor nad nabavami, namensko in smotrno porabo sredstev. Obtožnica ji očita, da v primeru nabave živil tega naj ne bi izvajala, saj so v kuhinji zavoda za pripravo hrane porabili bistveno večje količine živil, kot to opredeljujejo normativi, ki veljajo v stroki in kot so jih določili z internimi predpisi. Darinka Kelenc je svoji podrejeni v zavodu naložila, da je za njenega sina Damirja Kelenca v službi, na službenem računalniku, vodila knjigovodstvo. Mariji Florjanič obtožnica očita, da naj bi na račun zavoda naročala različna živila in jih izročala Darinki Kelenc. Pri pripravi hrane tudi naj ne bi upoštevala normativov, naročala naj bi prevelike količine živil. Pod obtožnico je obdobje od marca do decembra 2010. Ko je tožilstvo podatke o nabavi hrane Veliko vrst hrane, ki jo je zavod plačal, v namenimo manj denarja, uporabniki pa povedala glavna sestra v zavodu Ivanka za imenovano obdobje primerjalo s podatki za isto obdobje v letu 2012, so izračunali, da naj bi ob-dolženi zavod oškodovali za najmanj 19.660 evrov (samo v obdobju 10 mesecev v letu 2010). Tožilstvo sicer sumi, da bi škoda lahko znašala 49.000 evrov, kar bodo še poskušali dokazati. Malica iz fascikla Na predlog tožilstva je v ponedeljek pred sodišče stopilo devet prič. Igor Ketiš in Ivanka Limonšek, oba zaposlena v Haloze, Videm • V občini bo treba geodetsko urediti še več kot 100 kilo Največji problem niso katastrske Na Pobrežju in v Borštu so od sredine februarja do konca marca geodetsko odmerili približno 5.600 zacijskega sistema (zanj imajo v občinskem proračunu letos rezerviranih 14.000 evrov), za odmero Janez Lovenjak, direktor podjetja Merilo, ki je geodetsko odmero opravilo, pojasnjuje, da je tak masovni potek odmere zelo zahteven, saj je na vsakem kilometru ceste okrog 80 do 100 lastnikov zemljišč. Zaradi neurejenosti katastra so pričakovali velike težave: predvsem tam, kjer so v katastrskih mapah zarisane zelo ozke ceste, pa tudi v naravi ograje stojijo zelo blizu skupaj. Izkazalo pa se je, da veliki posegi niso bili potrebni; občina bo morala odkupiti relativno malo zemljišč, več pa bo zamenjav. Lovenjak pravi: »Naša cilja sta bila zvezna gladka cesta ter poi- Koliko kvadratnih metrov parcele ste kupili? Geodetsko neurejene niso samo ceste, temveč tudi zemljišča in objekti v zasebni lasti, saj geodetska odmera pri nakupu ni obvezna. Kupec tako dejansko ne ve, kolikšno površino sploh kupuje, razlike pa lahko znašajo tudi 10 ali celo 15 %. Še dodatno delo geodetom otežujejo dogovori o mejah ali celo izmenjave zemljišč med sosedi, tako da nekateri objekti stojijo deloma na lastnikovi in deloma na sosedovi parceli. Včasih pa je objekte iz katastra treba tudi izbrisati, pravi Lovenjak: »Kjer smo morali izvesti parcelacijo, smo dolžni urediti tudi popis objektov na tej parceli. Če v starem zemljiškem katastru tega objekta ni, ga moramo brisati, v katastru stavb pa ostane. Treba je razlikovati med zemljiškim katastrom in katastrom stavb, ki sta uradni evidenci, imamo pa še register nepremičnin, ki je nastal s popisom.« Do težav navadno pride šele, ko želijo lastniki objekt, ki ga v zemljiškem katastru ni, prodati. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 8. aprila 2016 Aktualno Štajerski 3 naj bi uhajala živila iz zavoda računovodkinji živila vozila avljala v odklenjeni avto anji zaposleni v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja Dornava. Nekdanjo vodjo kuhinje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Z zlorabo položaja naj bi pridobili protipravno premoženjsko korist. Foto: Črtomir Goznik preteklosti naj ne bi prišlo na krožnike uporabnikov. »Danes za nakup živil dobivajo kakovostnejšo hrano,« je v ponedeljek na sodišču med drugim Limonšek. Fotografija je simbolična. zavodu, sta izpovedala, da je v začetku leta 2011 Marija Flor-janič na sestanku dejala, da je morala nekatere stvari za Darinko Kelenc izvrševati pod prisilo, saj naj bi se bala za svojo službo. V svojem rokovniku naj bi Florjaničeva navzočim na sestanku, kasneje pa tudi na srečanju z odvetnico, pokazala sezname živil, ki naj bi jih kot vodja kuhinje nabavljala za Darinko Kelenc in jih potem tudi njej dostavila - v odklenjeni avto v službi ali domov v odkle- njeno garažo. V zavodu naj bi Florjaničeva stvari iz kuhinje v fasciklu nosila Darinki Kelenc v pisarno. V glavnem naj bi to bila malica. Ketiš je dodal, da naj bi v zavodu prirejali javna naročila in da naj bi vrednosti naročil drobili, da so lahko izvedli javna naročila male vrednosti. Simona Petrovič, ki pripravlja javna naročila in razpise, naj bi od Darinke Kelenc dobila naročilo, katerim ponudnikom naj pošlje povabilo za oddajo ponudb. Je zavod financiral zasebno gospodinjstvo, pa tudi piknike? Glavna sestra v Zavodu Dornava Ivanka Limonšek je na sodišču povedala, da je v obdobju, ki je pod obtožnico, zavod nabavljal in plačeval živila, ki jih uporabniki niso uživali. Na računih naj bi bil tudi alkohol, ki je v zavodu strogo prepovedan. Florja-ničeva pa naj bi v svojem rokovniku z barvnim pisalom označila živila, ki jih je nabavila po naročilu Darinke Kelenc. Med drugim naj bi to bili suhomesni in papricirani izdelki, kava, alkoholne pijače ... Vrednost živil, ki naj bi jih Florjaničeva v desetih mesecih na račun zavoda nabavila za Kelenčevo, je dobrih 5.000 evrov. V tem rokovniku naj bi Marija Florjanič imela zarisano tudi pot do vikenda -kamor naj bi bilo po naročilu Kelenčeve blago treba dostaviti. Nekateri dobavitelji naj bi živila (ki jih je naročil in plačal zavod) Darinki Kelenc dostavljali tudi na njen dom. Po drugi strani naj bi Kelenčeva odgovornim za prehrano pogosto naročala, naj racionalizirajo potrošnjo živil in naj temu primerno prilagodijo jedilnike. Kelenčeva Florjaničevo domnevno držala »v šahu« Limonškova je na sodišču dejala, da je imela Darinka Kelenc v zavodu posebno vlogo in da je njena beseda veliko veljala. Marija Florjanič naj bi se je bala, a hkrati naj bi ji Kelenčeva tudi dajala potuho. Kot naj bi Florja-ničeva povedala na enem izmed sestankov z vodstvom zavoda v začetku leta 2011, se je v službi najboljše počutila, ko je bila Darinka Kelenc na dopustu, saj takrat ni bilo nobenih naročil. Tudi Nada Kirbiš, ena izmed zaposlenih v zavodu, je opazila, da je Marija Florjanič pod pritiskom. Kirbiševa je na sodišču potrdila izpoved svojih predhodnikov, da je imela Darinka Kelenc v zavodu veliko veljavo: »Direktor ji je zaupal, vsi so ji zaupali. Morda jo je prevzel pohlep.« Obdolženi sta se tokrat branili z molkom. Po mnenju obrambe ni bilo dovolj časa, da bi se lahko po spremenjeni obtožnici in po dospelih prilogah dobro pripravili na zagovor. Po štiriurnem zaslišanju prič je sodišče odločilo, da bo nadaljevanje glavne obravnave čez dva meseca, v začetku junija. Do takrat bodo sodni izvedenci ekonomske in živilske stroke izdelali izvedeniška mnenja. Glede na podatke iz teh mnenj (zlasti finančne o domnevnem oškodovanju) bo po potrebi obtožnica še enkrat modificirana. Mojca Zemljarič metrov cest podlage, ampak odnosi med ljudmi metrov lokalnih cest in javnih poti. Dela, ki se počasi zaključujejo, sodijo še v stroške izgradnje kanali-ostalih cest v občini pa bodo letos namenili 18.000 evrov. Foto: Črtomir Goznik Težav z geodetsko neurejenostjo cestne mreže nimajo samo v Vidmu, temveč v celotnih Halozah. stovetenje katastra s stanjem v naravi. Vse ograje smo pustili in v prostor za njimi nismo posegali, parcelacije pa smo izvajali le izjemoma.« Ceste na Pobrežju in v Borštu so zdaj praviloma široke tri metre, na vsaki strani asfalta pa so pustili še en meter prostora, tako da celoten koridor ceste znaša pet metrov. To je dovolj, če bi se kdaj odločili za pločnik ali dodatno urejanje infrastrukture (asfalta v tem primeru ne bo treba trgati), pa tudi služnostnih pravic ne bo več treba urejati. Geodeti so za osnovo vzeli kataster iz leta 1872, ki ga hranijo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju. Zgodovina pa so tudi mejniki; te zaradi uporabe satelitskega sistema geodeti zabijajo le še izjemoma. Tistim krajanom, ki so jim mejnike izruvali pri gradnji kanalizacije, so jih kljub temu postavili nazaj. Še ena v vrsti težav Haloz - geodetsko neurejene občinske ceste Država občinam sicer nalaga, da morajo svoje ceste ob rekonstrukcijah geodetsko urediti. Lo-venjak pravi, da državne ceste sicer so geodetsko urejene, občinske pa večinoma ne. Občinam, ki teh predpisov ne spoštujejo, namreč trenutno ne grozijo nikakršne sankcije. Lovenjak pojasnjuje: »Občina Videm do sedaj ni imela strategije, da bi svoje ceste sistematično uredila. To namreč povzroča stroške, je zahtevno in povzroča revolt pri občanih.« Težav pa nimajo samo v Vidmu, temveč v celotnih Halozah, kjer je ogromno tako zapuščenih kot novih cest. Kot zgled Love-njak navaja občino Destrnik: »Na Destrniku je neurejenih ostalo samo še nekaj odsekov cest, skupaj okrog štiri kilometre.« V videmski občini imajo 229 kilometrov občinskih cest. Aleš Gregorec, ki na občini skrbi za komunalne zadeve in režijski obrat, pravi: »Ocenjujem, da je geodetsko urejenih 30 do 40 % cest, predvsem lokalnih, pri javnih poteh pa je stanje bolj neurejeno. Letos načrtujemo tudi geodetsko odmero ceste v Trdo-bojcih, ki jo bomo modernizirali. Geodetske odmere namreč izvajamo povsod tam, kjer izvajamo kakšne investicije.« Eva Milošič Tementovi na eni, občina na drugi strani Ceste na zasebnem zemljišču Tementovih geodeti še niso odmerili, na občini pa se še niso dokončno odločili, ali jo sploh bodo. Roman Tement želi, da se stanje v zemljiškem katastru uredi, pravi pa: »Naše ceste najbrž niso odmerili zato, ker občina zemljišča ne želi odkupiti. Pripravljeni smo vzeti tudi nadomestno zemljišče, npr. pri industrijski coni v Tržcu, a nam tudi tega niso ponudili.« Župan Friderik Bračič komentira: »Ko smo ob tej cesti želeli urediti javno razsvetljavo, so nas lastniki prosili, naj ne posegamo v zasebno lastnino, potemtakem tudi odmere ne moremo izvesti. Da bi zemljišče odkupili, smo se sicer že dogovarjali, vendar takrat občina denarja za odkup ni imela. Celotno zemljišče je vredno okrog 25 do 30 tisočakov.« Geodet Janez Lovenjak pa pojasnjuje, da lastniki zemljišča odmere ceste ne morejo preprečiti, saj ima upravljavec ceste pravico do odmere ceste v naravi. Foto: EM 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 1. aprila 2016 Slovenija • Pomlad v znamenju strmega povišanja okužb s klopi Število okužb s klopnim v zadnjih treh desetletjih Pomlad je čas, ko število novih primerov bolezni, ki jih prenašajo klopi, strmo naraste. V Sloveniji je pa je humana granulocitna anaplazmoza. Tveganje za okužbo lahko občutno zmanjšamo z ustrezno obolelih in cepljenih še vedno samoplačniško. Klopi prezimijo v listju, skorji drevesnih debel in v površinskih zemeljskih plasteh, spomladi pa prilezejo v gozdno podrast, grmovje, travo in celo na vrtove, predvsem do nadmorske višine do 600 metrov. Nevarnost okužbe pri nas traja vse od februarja do novembra. Ko se klop prisesa na kožo (vboda navadno ne čutimo, saj ima slina klopa aneste-zijski učinek), lahko povzročitelja bolezni - bakterije pri LB in virus pri KME - prenese tudi na človeka. Do okužbe sicer ne pride zmerom, lahko pa ta poteka tudi asimptomatsko, brez bolezenskih znamenj. Borelioza najbolj ogroža prav Slovence Pri nas je najpogostejša bolezen, ki jo klopi prenašajo na ljudi, LB. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v povprečju beleži okrog 5.000 novih primerov bolezni letno, s 300 primeri KME v Sloveniji Leto 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Število prijavljenih primerov 166 247 164 309 100 62 (preliminarni podatki) Število prijavljenih primerov na 100.000 prebivalcev 8,1 12 8 15 4,9 3 (preliminarni podatki) Število umrlih 1 0 0 1 1 ni znano KME po slovenskih regijah - 1 2013 I 2014 I Območje r- Št. prijav Št. primerov na 100.000 preb. Št. prijav Št.primerov na 100.000 preb. Celje 35 11,6 15 5 Koper 5 3,4 5 3,4 Kranj 80 39,2 17 8,3 Ljubljana 123 18,9 34 5,2 Maribor 22 6,8 13 4 Murska Sobota 8 6,8 5 4,3 Nova Gorica 7 6,8 0 0 Novo mesto 6 4,3 2 1,4 Ravne 23 31,9 9 12,6 na 100.000 prebivalcev pa smo najbolj ogrožena populacija na svetu! Število novih obolelih sicer niha; lani, recimo, so odkrili 3741 primerov (187 na 100.000 prebivalcev), kar je najmanj v zadnjem desetletju. Ker pa se bolezenski znaki okužbe ne pojavijo pri vseh pacientih, ocenjujejo, da so dejanske številke še 5- do Potek KME je težji pri starejših Zdravnica Brigita Habjanič Merc pojasnjuje: »Potek bolezni je težji in smrtnost višja pri starejših, čeprav lahko hude nevrološke posledice pri težjem poteku prizadenejo tudi otroke, ki jih je v Sloveniji četrtina med obolelimi. Zdravljenje je le simptomatsko, z zdravili proti bolečinam in vročini le blažimo bolezenske znake, saj zdravila proti virusu nimamo. Posledice KME (paralize, glavoboli, zmanjšana sposobnost koncentracije in učenja, spominske motnje) so lahko trajne. Pred boleznijo se lahko zaščitimo le s cepljenjem, ki je varno in učinkovito. Borelioza pa prizadene številne organske sisteme in ima zelo raznolik potek. Pomembno je prepoznavanje in zgodnje zdravljenje začetne okužbe, ki se kaže kot obročasta rdečina na koži s širjenjem navzven. Redkeje se pokaže kot rdeča bun-čica zlasti na uhlju - t.i. borelijski limfocitom. Z antibiotičnim zdravljenjem z veliko verjetnostjo preprečimo napredovanje okužbe, prizadetost sklepov, mišic, srca in živčevja. Pri vnetju enega ali več sklepov med možnimi vzroki vedno pomislimo tudi na okužbo z borelijo, prav tako tudi npr. pri parezi obraznega živca.« Dženana Kmetec 10-krat višje. LB se je v Sloveniji pojavila že pred drugo svetovno vojno, od leta 1986 jo morajo zdravniki obvezno prijaviti, od leta 1990 pa ločeno spremljajo tudi posamezne klinične slike. Bolezen je razširjena po celotnem ozemlju naše države in se pojavlja vse leto, najbolj pa v toplem delu leta, ko so klopi najaktivnejši. Največ bolnikov je starih med 35 in 65 let, vendar obolevajo ljudje vseh starostnih skupin, ženske pogosteje kot moški. Cepiva proti LB ni, zdravijo pa jo z antibiotiki. Zdravljenje je v zgodnji fazi bolezni zelo enostavno in uspešno, nekoliko bolj zapleteno in dolgotrajno pa je pri zastaranih oblikah bolezni. K sreči lahko bolezen zaradi značilnih sprememb na koži precej hitro odkrijemo; okoli vboda klopa se namreč v 3 do 32 dneh v obliki kolobarja širi rdečina. Ta sicer lahko tudi sama od sebe izgine, vendar to ne pomeni, da bolezen ni napredovala. Manj značilni znaki so tudi splošna utrujenost, glavobol, otečene bezgavke in rahlo povišana telesna temperatura. V drugi fazi, več mesecev ali celo let po okužbi, pa nastopijo težke posledice, ki so lahko tudi trajne - prizadetost živčevja, kože, mišic, sklepov, oči in srca. Cepljenja proti KME v letu 2013 Po številu primerov KME tretji v Evropi Klopi pa prenašajo tudi KME, virusno bolezen osrednjega živčevja. Ta je vse večji evropski zdravstveni problem, saj se je v zadnjih 30 letih v celotni Evropi število obolelih povečalo za kar 400 %. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni je objavil poročilo za leto 2012 (novejši podatki še niso na voljo), ko je o KME poročalo 20 evropskih držav. Skupaj so odkrili 2.650 primerov, torej 0,52 na 100.000 prebivalcev, med obolelimi pa so prevladovali starejši od 45 let in moški. Največ primerov so prijavili v Estoniji (13,35 na 100.000 prebivalcev) in Litvi (11,69), sledile pa so Slovenija z incidenco 7,98, Češka, Latvija in Švedska (med 3 in 5,5). Najmanj obolelih je bilo na Finskem, Poljskem, pa tudi v sosednjih državah Avstriji in Madžarski. V Grčiji, Španiji in na Irskem pa niso zabeležili niti enega primera. Slovenija je endemično območje KME, torej z virusom okužene klope najdemo po vsej državi, v vseh devetih zdravstvenih regijah. Največ klopov je okuže- hoto: C(3 Klopi ogrožajo tudi živali Domače živali lahko pred vbodi klopov zaščitimo z ovratnicami z repelentom ali ampulami, ki odganjajo tako klope kot bolhe. Mačke so na bolezni, ki jih prenašajo klopi, izjemno odporne, pse pa je proti LB mogoče cepiti, proti KME pa ne (torej ravno obratno kot pri ljudeh). Veterinar Rok Nartnik iz Veterinarske bolnice Ptuj pojasnjuje: »Psi ne odreagirajo z virusom KME oz. izjemno redko, proti boreliozi pa jih lahko cepimo. Ker pa cepivo uporabimo zelo redko, je dostopno samo po naročilu. Tudi smiselnost uporabe je vprašljiva, saj borelioza ni med najpogostejšimi boleznimi, ki jih klopi prenašajo na pse. Vsi psi, ne glede na velikost, dobijo enako dozo cepiva, cepljenje pa je treba vsako leto ponoviti. Cena enega cepljenja je okrog 30 evrov.« nih na gorenjskem in koroškem, najmanj pa na primorskem in novomeškem območju. NIJZ letno beleži okrog 250 prijav (leta 2006 jih je bilo celo 373, največ v zadnjem desetletju), lani pa je bilo število nižje: »Po preliminarnih podatkih NIJZ je bilo v letu 2015 prijavljenih 62 primerov KME (3 na 100.000 prebivalcev), kar je najmanj v zadnjih 30 letih. Večina prijavljenih obolelih je bila hospitalizirana.« KME se pojavlja sezonsko, največ od maja do oktobra, vrh obolevanja pa navadno nastopi julija. Struktura obolelih po spolu skozi leta ostaja skoraj nespremenjena: med njimi je nekaj več moških kot žensk. V letu 2014 je bilo med prijavljenimi primeri 57 % moških in 43 % žensk. »Tveganju okužbe so sicer izposta- Foto: Črtomir Goznik Regija 1 Število cepljenih proti KME (po odmerkih) r 1. odmerek 2. odmerek 3. odmerek Revakcinacija Celje 1.242 1.193 1.277 2.150 Koper 946 832 1.005 672 Kranj 2.057 1.882 4.681 4.797 Ljubljana 4.559 4.299 5.501 6.210 Maribor 2.166 1.762 2.029 3.311 Murska Sobota 556 519 619 808 Nova Gorica 1.070 1.002 709 907 Novo mesto 689 530 581 552 Ravne 702 645 940 1.674 Slovenija 13.987 12.664 17.342 21.081 vljeni ljudje vseh starostnih skupin, v zadnjih letih pa narašča obolevnost pri starejših. Tako je bila tudi v letu 2014 največja starostno specifična obolevnost v starostni skupini 65 do 74 let (8,9 na 100.000), sledila je starostna skupina 55 do 64 let (8,3). Sicer pa je bila največja obolevnost v tem letu zabeležena pri moških iz starostne skupine 15-24 let (10,3).« Zbolelo je tudi osem otrok - eden mlajši od pet let ter sedem v starosti od pet do štirinajst let. Pri KME opaznih sprememb na koži na mestu vboda praviloma ni, simptomi pa so splošni in podobni gripi. Bolezen poteka v dveh fazah. Približno teden do dva po vbodu klopa se pojavijo utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Pri večini bolnikov po nekaj dneh do treh tednov prostega intervala sledi druga faza: vročina, glavobol, slabost, bruhanje, tresenje rok in jezika, tudi nezavest. Bolezen lahko pusti trajne posledice in močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju: glavobol, zmanjšano delovno sposobnost, depresijo, vrtoglavice, motnje sluha, motnje v razpoloženju, pareze in celo trajne ohromitve Vir: NIJZ Vir: NIJZ Vir: NIJZ petek • 15. aprila 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 meningoencefalitisom naraslo za štirikrat daleč največ primerov lymske borelioze (LB), sledi ji klopni meningoencefalitis (KME), manj pogosta zaščito pred vbodi klopov. Proti KME se lahko tudi cepimo, vendar je cepljenje kljub porazni statistiki //////////¿z. LB v letih med 2010 in 2014 Okužimo se lahko tudi z mlekom Manj znano je, da se z virusom KME lahko okužijo tudi koze, ovce in krave. Te sicer niso naravni gostitelji virusa, lahko pa ga izločajo v svojem mleku. Z uživanjem nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov se lahko okužijo tudi ljudje. »Leta 2012 je bil v Sloveniji dokazan prvi primer izbruha KME po zaužitju surovega kozjega mleka. Okužene so bile štiri osebe, edina med njimi, ki ni zbolela, pa je bila proti KME cepljena,« pojasnjujejo na NIJZ. Dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pravi: »V literaturi je sicer opisanih več primerov izbruhov okužbe z virusom KME v Evropi, ki so bile posledica zaužitja surovega mleka, vendar pa smo v Sloveniji prvi, ki smo izbruh tudi dokazali.« (pri 5-10 % bolnikov). Lahko pa je KME tudi smrten: umre okrog 1 % odraslih bolnikov. Dr. Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pojasnjuje: »Okužbo z virusom KME lahko zanesljivo potrdimo le z mikrobiološkimi metodami, saj so klinični znaki bolezni pogosto nezadostni za postavitev diagnoze. Diagnosticiramo jo posredno z ugotavljanjem specifičnih protiteles.« Tudi cepljenje ne nudi povsem zanesljive zaščite Najučinkovitejši ukrep zoper KME je še zmerom cepljenje, čeprav ponuja le okrog 90 % zašči- to pred okužbo. Cepijo se lahko vsi od enega leta starosti naprej, previdnost pa je potrebna pri ljudeh z nevrološkimi ali avtoi-munimi boleznimi, kjer je treba pretehtati neugoden vpliv in tveganje. Cepljenje bi morda lahko sprožilo ali poslabšalo avtoi-muno bolezen, vendar dokazov za to še ni. Odsvetujejo ga tudi v času nosečnosti in dojenja, saj varnosti cepljenja v teh obdobjih s kliničnimi poskusi še niso ugotovili. Ne smejo pa cepiti oseb, ki prebolevajo akutno vročinsko obolenje (blaga bolezen, npr. prehlad, ni ovira), so preobčutljive na sestavine cepiva ali jajca (ta uporabljajo pri gojenju virusov) ali pa so imele alergično reakcijo na predhodno dozo cepiva. Osebe, ki so KME prebo- ERYTHEMA MJGKANS I MENINGITIS POÜHEVROPATUA ■ ARTKOPATIJA 2000 1400 g 1400 I 14DD i 1200 I 1000 1 % 400 JS ™ LB v letih 2012 do 2014 po mesecih obolenja I Leto I I 2010 I I 2011 I I 2012 I I 2013 I I 2014 I I 2015 I Število prijavljenih primerov LB 5003 5620 4931 6938 3890 3741 (preliminarni podatki) lele, so proti bolezni zaščitene in cepljenja ne potrebujejo. Program cepljenja in zaščite z zdravili opredeljuje, da je cepljenje proti KME obvezno za vse osebe, ki so pri svojem delu ali pri praktičnem pouku izpostavljene okužbi, npr. za gozdne delavce, lovce in študente, ki opravljajo terenske vaje. Priporočajo ga tudi vsem drugim. V Evropi sta registrirani dve cepivi proti KME, obe pa sta dostopni tudi v Sloveniji. Cepljenje se sestoji iz bazičnega cepljenja (3 odmerki cepiva) in poživitvenih odmerkov (ena doza vsakih tri do pet let, odvisno od cepiva in starosti pacienta). Cepljenje je mogoče pričeti kadarkoli, najbolj priporočljivi pa so zimski meseci. Drugi odmerek sledi 1-3 mesece 110.0 & I S,0 S 5 6.0 I S 4,0 i £ M E iS 0,0 po prvem in tretji 5-12 mesecev po drugem. Tudi cepivo lahko povzroči alergično reakcijo, vendar so neželeni učinki večinoma redki, blagi in prehodni. »Največkrat se pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja,« pojasnjujejo na NIJZ. Resna alergična reakcija pa vključuje težko dihanje, piskanje ali hro-penje, oslabelost, hitro bitje srca, omedlevico, bledico ali otekanje žrela. Oseba, ki ji je z obveznim cepljenjem nastala škoda na zdravju (resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij), ima celo pravico do odškodnine. Ta se po Zakonu o nalezljivih boleznih plača iz sredstev državnega proračuna. Finančno breme veliko, precepljenost majhna Strokovnjaki opozarjajo, da je glede na možnost okužb in razširjenost KME v Sloveniji še vedno cepljenih premalo ljudi, čeprav število porabljenih odmerkov cepiva z leti narašča. Po raziskavi na reprezentativnem vzorcu prebivalcev, ki jo je leta 2007 opravil NIJZ, je najmanj en odmerek prejelo okrog 12 % prebivalcev, po raziskavi iz leta 2013 pa ocenjujejo, da se redno cepi le 7,3 % prebivalcev. Dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ opozarja: »Pri nas se, žal, še vedno premalo ljudi odloča za cepljenje proti KME kljub težkemu poteku te bolezni. Kampanje, ki so namenjene osveščanju splošne javnosti, bi po vzoru Avstrije morali izvajati tudi pri nas.« Naši severni sosedje, ki imajo podobno razširjenost ženske molki ■ L j Seznam evropskih držav, kjer so v letu 2012 potrdili največ primerov KME Država | Š t.potrjenih prin lerovU Estonija 178 13,35 Litva 495 11,69 Slovenija 164 7,98 Češka 573 5,46 Latvija 72 3,52 Vir: Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni povzročitelja bolezni, so namreč z odmevno promocijo cepljenja delež cepljenih uspeli zvišati s 6 % v letu 1980 na več kot 90 % v zadnjih letih (od tega se jih redno cepi okrog 58 %). S tem se je število obolelih občutno znižalo: v letu 2012 so imeli 0,45 primera na 100.000 prebivalcev. Na NIJZ pojasnjujejo, da za cepiva vsako leto namenijo približno 100.000 evrov brez DDV, dostavlja pa jih več dobaviteljev: GSK, Lek, Kemofarmacija in Pfizer. V ambulantah NIJZ je cena enega odmerka cepiva za odraslega 34, za otroka pa 32 evrov. »Cepljenje opravljajo tudi izbrani zdravniki, vendar na NIJZ njihovih cen ne zbiramo in ne določamo,« pojasnjujejo na NIJZ. Preverili smo še cene v naših zdravstvenih domovih: v Lenartu je cena za odraslega 28 evrov (kmalu bodo priredili tudi posebno akcijo, s katero bodo ceno še znižali), v Ormožu 26, na Ptuju in v Slovenski Bistrici pa 31 evrov. Bolezni, ki jih prenašajo klopi, so veliko finančno breme tudi za državo. Predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana dr. Franc Strle pravi: »Zaradi teže bolezni, bolnišničnega zdravljenja in včasih dolgotrajne rehabilitacije pomeni KME številne neprijetnosti in stiske za pacienta pa tudi svojce, kakor tudi veliko finančno breme. Pomembno je opozoriti, da je v Sloveniji bolezni, ki jih prenašajo klopi, resnično veliko.« Raziskovalka Renata Šmit z Univerze v Ljubljani je celo dokazala, da bi bilo brezplačno cepljenje za zdravstveno blagajno cenejše od zdravljenja okužb, a kaj, ko njenih izračunov očitno nihče ni preučil ... Veliko lahko naredimo sami Cepljenje ne nudi zaščite pred vsemi boleznimi, ki jih prenašajo klopi, zato se moramo pred njihovimi vbodi zaščititi. Zdravniki priporočajo svetla oblačila, ki pokrivajo čim več kože, hlače naj bodo zataknjene za obuvalo, na zapestja, vrat in gležnje pa nanesemo repelent. Mirjana Dunjic Lapuh iz Lekarn Ptuj pa pravi: »Klopi so se na repelente že navadili, zato so potrebne zmerom agresivnejše substance.« Novost so elektronske naprave, ki klope odganjajo z oddajanjem frekvenc. V lekarnah jih je mogoče kupiti za približno 15 evrov, vendar pa njihova učinkovitost še ni povsem dokazana. Po vrnitvi iz narave celo telo natančno pregledamo in se stuširamo. Če opazimo klopa, ga s pinceto primemo čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo, nikoli pa ne uporabljamo olja ali mazil. Eva Milošič 5 ' 14 15*24 IS . 34 35-44 45-54 5 5-64 65 - 74 75+ starostna skupina M á KME v letu 2014 po spolu in starostnih skupinah KME in LB v letu 2014 po regijah Vir: NIJZ Vir: NIJZ Vir: NIJZ 6 Štajerski V središču petek • 8. aprila 2016 Ptuj • Pingpong med občino in vrtcem se nadaljuje Med županom in ravnateljico Da so lahko že tako razgreti odnosi še slabši, sta v ponedeljek dokazala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž in župan MO zaposleni. Minuli petek naj bi jih namreč vodstvo pozvalo, da se opredelijo o načelni podpori ravnateljici. Predsednica sindi Je bil petkov „pogovor" z zaposlenimi (ne)zakonit? Pred natanko enim tednom naj bi na pobudo ene izmed vzgojiteljic, zaposlene v Vrtcu Ptuj, pomočnici ravnateljice Barbara Gačnik in Mateja Lobenwein obiskali nekaj enot. Tam naj bi kot trdi predsednica sindikata Gordana Jovič najprej vodje, nato pa zaposlene (med drugim tudi njo) spraševali o tem, ali podpirajo ravnateljico Boženo Bratuž ali ne. Jovičeva vztraja, da je to protizakonito in da se delavcu ni treba opredeljevati, ali je na strani ravnateljice, župana, sindikata ali kogar koli drugega, saj da je to predmet njegove zasebnosti. Po njenih podatkih so se nekatere zaposlene takšnemu načinu preverjanja podpore ravnateljici zo-perstavile in o tem obvestile sindikat, ki je ukrepal in v ponedeljek v zvezi s tem podal tudi izjavo. „Predvidevam, da je bila pobuda petkove akcije mišljena dobronamerno, toda njena izvedba je bila vse prej kot povezovalna in v spodbudo našemu strokovnemu delu, za katerega potrebujemo mirno delovno okolje," vztraja Jovičeva. „Da komunikacija ne poteka dobro, potrjujejo tudi aktivnosti, ki so se v vrtcu dogajale v petek, 1. aprila. Pomočnici ravnateljice sta namreč po enotah zbirali mnenja zaposlenih do izjav sindikata in župana v odnosu do ravnateljice. Delavkam, ki so me klicale, sem pojasnila, da nikomur ni treba dajati nobene izjave in se opredeljevati, na čigavi strani je, če tega ne želi, ter da je nezakonito, če to naredi kdo namesto njih," še pojasnjuje predsednica sindikata, ki trdi, da je v zadnjih dneh prejela zelo veliko pisem in klicev podpore zaposlenih. Ob tem dodaja, da sindikat ne napada ravnateljice, ampak zastopa zaposlene. Trditev, da so odnosi v Vrtcu Ptuj slabi in da se zaposleni bojijo, pa je na petkovi novinarski konferenci zavrnila ena izmed pomočnic Bože-ne Bratuž, Mateja Lobenwein. Druga pomočnica Barbara Gačnik pa je zatrdila, da izjave Senčarja in Jovičeve niso resnične in da se je večkrat pred nastopom sedanje funkcije javno izpostavila ter ravnateljici na vzgojiteljskem zboru povedala svoje mnenje, pa zato ni bila nikoli na nikakršen način sankcionirana. „Zaposlene smo v petek obiskale na pobudo Danice Trafela, vodje enote Trobentica. Spraševali smo jih le o tem, ali ravnateljico podpirajo in kakšno je njihovo mnenje o vseh zadnjih dogodkih. In če je to protizakonito, naj se Jovičeva vpraša, ali je zakonito to, da ona v imenu vseh zaposlenih za Kanal A podaja takšne izjave," vztraja Gačnikova. Da je bil namen „akcije" dobronameren, pa trdi tudi Trafelova. Ta je v dopisu zaposlenim potrdila, daje predlagala upravi Vrtca, da opravi razgovore z zaposlenimi. „ Samoiniciativno smo se v enoti Trobentica odločile, da se odzovemo na izjavo gospoda župana Mirana Senčarja na Kanalu A, da vzgojiteljice hodimo k njemu, ker nam ravnateljica grozi z odpovedjo, da je stanje res kritično, da so narušeni odnosi in da se bojimo svoje sence ... Zaradi nestrinjanja z izjavo smo se odločile, da zapišemo nekaj vrstic. K sodelovanju smo povabile tudi sodelavke drugih enot Vrtca Ptuj. Kot vodja enote sem kontaktirala s šestimi vodji enot in jih s tem seznanila. Ker ste mogoče narobe razumele namen sporočila, tako sem razbrala iz dopisa predsednice sindikata, sem preverila še isti dan, torej 4. 4. 2016, ali smo se dobro razumeli. Vseh šest vodij enot mi je potrdilo, da smo se dobro razumeli in zatrdilo, da nihče ni nikogar silil v podpis ali opredeljevanje, zapisale so le svoje občutke," je pojasnila Trafelova v svojem dopisu. Gačnikova pa k temu dodaja, da sta se z Lobenweinovo na njen dopis odzvali samoiniciativno in da ravnateljica s tem ni imela opravka. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik „Ta agonija se je začela junija lani, ko me je župan obvestil, da moram oditi s tega delovnega mesta in da bom odšla s tega mesta kot kriminalka. Nato sem odgovorila, če je takšno mnenje, sem pripravljena iti skozi vse preglede, ki naj ugotovijo, karkoli je bilo v našem vrtcu narobe,« je povedala ravnateljica in nato povzela dogajanje v minulih mesecih; od pregledov poslovanja odvetniške družbe KAC, ki naj teh kompetenc ne bi imela do nadzora s strani NO MO Ptuj. »Poročilo je zaključeno s priporočili in predlogi in niti z enim prekrškom ali s čimerkoli, kar bi bilo osnova za preganjanje. Nadaljevali so se pritiski in ne morem mimo tega, da je v poznih nočnih urah župan vse člane sveta zavoda pozval, da me morajo razrešiti ali mi dati vsaj suspenz. Obvestil jih je, da je proti meni vložil kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja, da sem ta vrtec vodila malomarno, da sem pri tem prejemala verjetno podkupnine in da sem neracionalno in neodgovorno poslovala z družbenimi sredstvi," je med drugim dejala Bratuževa. Dotaknila se je tudi anonimk, pa pritiskov, ki naj bi jih bila konstantno deležna od župana MO Ptuj, grozil naj bi ji tudi eden izmed zaposlenih. Bratuževa: „Ne bom odstopila!" „Tega, kar je bilo v javnosti rečeno, da sem koruptivna in da je bilo ugotovljenih vrsto nepravilnosti, ne morem sprejeti. Nepravilnosti se mi morajo dokazati. Hkrati pa vas želim obvestiti, da je župan ponudil, da bo umaknil svojo tožbo in tožbe mojih dveh pomočnic, da ne bo preganjal mojega partnerja in da me tudi sindikat ne bo več preganjal, če odstopim. To izjavo dajem s Sveta Ana • Svetnika Weinhandla pozvali k odstopu Svetnik nadlegoval tudi mladoletno osebo? V Sveti Ani v Slovenskih goricah pretresa dopis, v katerem občan svetnika Draga Weinhandla obtožuje nadlegovanja njegove takrat še mladoletne hčere. Wein-handl se brani in pravi, da kaznivega dejanja ni bilo. Na mizi marčevske seje občinskega sveta Sveta Ana se je znašel dopis z neprijetno vsebino, v katerem občan Aleksander Šija-nec opozarja na nadlegovanja po elektronski pošti in družbenem omrežju. Kot piše, »v grobem je šlo za politična nadlegovanja meni osebno, zalezovanja v preteklosti moji svakinji in zalezovanja moji še ne polnoletni hčeri (ko je dobivala e-pisma, ji je bilo 15 let). Zadevo smo prijavili policiji, vendar ni bilo vidnejšega učinka, ker še (po njihovem) ni bilo storjenega nobenega kaznivega dejanja. Obvestili smo lokalno skupnost, šolo in župnijo«. Šijancu naj bi se sicer Weinhandl za sporna dejanja že opravičil, zato ga, kot piše, ne bo bremenil z dodatnimi ovadbami - dokler jim bo dal mir. »Zaenkrat se tega drži, vmes je sicer znova prišla neka e-pošta v zvezi z nezadovoljstvom župana,vendar mislim, da mi je poslal po pomoti, ker me je imel še vedno shranjenega pod stike v gmailu.« Šijancu se zdi prav, da je o tem obveščena lokalna skupnost. Kot še piše, pa ne želi, da bi to vplivalo na mandat občinskega svetnika. »Če boste svetniki odločali o članstvu Weinhandla kot svetnika, s tem nimamo nič. Nas ne zanima. Presojajte sami. Mi vas samo obveščamo o težavah v preteklosti. Želimo si le miru in dokler nas ne bo več nadlegoval, je za nas zadeva zaključena. Smo pa previdni.« Svetniki, ki so se seznanili z neprijetno vsebino pisma, so Weinhandla pozvali k odstopu. Weinhandl: »Ni šlo za nedostojno nadlegovanje ali kaznivo dejanje« A kljub incidentu Weinhandl, ki sicer prihaja iz vrst NSi, ne namerava odstopiti: »Najprej se, kot sva to pred časom vzajemno že storila z avtorjem pisma, ponovno vsem prizadetim iskreno opravičujem, če so bili z mojimi ravnanji kakorkoli prizadeti. Do obtožb se iz spoštovanja do v pismu omenjenih ne bom opredeljeval, v nobenem primeru pa ni šlo za neprimerno, nedostojno nadlegovanje ali kaznivo dejanje.« Poziv k odstopu ocenjuje kot politično motiviran: »Župan je bil o zadevi obveščen že v oktobru 2015. Ocenjujem, da je obravnavo pisma na seji občinskega sveta uporabil, ker nasprotujem njegovim škodljivim načrtom za občino. S tem me je diskreditiral in uspel s svojim načrtom za kanalizacijo. Sam bom proti županu vložil vsaj kazensko ovadbo zaradi razširjanja nepreverjenih in neresničnih informacij. Po pridobitvi tonskega zapisa seje se bom z odvetnikom posvetoval o odškodninski tožbi.« Monika Levanič Foto: ML »Do obtožb se iz spoštovanja do v pismu omenjenih ne bom opredeljeval, v vsakem primeru pa ni šlo za neprimerno, nedostojno nadlegovanje ali kaznivo dejanje,« se brani svetnik Drago Wein-handl. Župan Slaček: od takih dejanj se ograjujemo in jih najostreje obsojamo »Čutil sem dolžnost, da o tem razpravljamo in pridemo do nekih zaključkov, predvsem zato, da v končni fazi na nek način zaščitim ugled občine in občinskega sveta. Lahko rečem, da smo v tem smislu tudi sprejeli zaključke, in sicer da se od takih dejanj ograjujemo in jih najostreje obsojamo ter da bomo z vsem tem seznanili policijo in stranko NSi, od koder izhaja svetnik,« je pojasnil župan občine Sveta Ana v Slov. goricah Silvo Slaček ter še dodal, da so dejanje obsodili prav vsi, od prvega do zadnjega svetnika. petek • 8. aprila 2016 V središču Štajerski 7 enostavno ni kemije Ptuj Miran Senčar. Medsebojne obtožbe so kar deževale, in da je vse še bolj zapleteno, so se sedaj v dogajanje vpletli tudi kata vztraja: takšno početje je protizakonito. polno odgovornostjo, ker mi je bilo to ponujeno. Rekla sem, da se lahko dogovorimo tako, bom odšla, če sem tako moteča. Vse do zadnjih dogodkov, preko medijev; zdaj pa tak dogovor ni več možen," je še bila jasna ravnateljica ptujskega Vrtca. Na vprašanje, ali torej to pomeni, da ne bo odstopila, je dejala, da pod pritiski ne namerava zapustiti svojega delovnega mesta. Zaključila je z besedami, da ravnanje župana ne opravičuje niti funkcija, niti antikemija med njima (kot naj bi ji na enem se- stanku dejal). Pojasnila je še, da je vložila tožbo proti vsem, ki jo blatijo, in da bo odšla, ko bo celotna zadeva končana. Sicer pa ji mandat poteče 3. maja 2017. „Morda sem za kakšno stvar objektivno odgovorna, ampak najmanj, kar pričakujem, je razlika med subjektivno in objektivno odgovornostjo," je še bila jasna Bratuževa, ki je na svojo novinarsko konferenco povabila še dve kolegici, ki sta ji izrazili podporo, Bredo Florjančič, predsednico Združenja ravnateljev predšolske vzgoje, in Janjo Bogataj, članico upravnega odbora Skupnosti Vrtcev Slovenije, ki mu predseduje ravno Bratuže-va. Obe sta seveda pohvalili delo ravnateljice ptujskega Vrtca in spregovorili o njenih nagradah in uspehih. Predsednik sveta zavoda obupal nad spravo Ravnateljica je še povedala, da bo vse dokumente predala tudi svetu zavoda, ki naj bi nekatere zadeve ponovno vzel pod drobnogled. Na vprašanje, kakšen je njen odnos s predsednikom sveta zavoda Martinom Mlakarjem (sicer članom Senčarjeve liste Za Ptuj in mestnim svetnikom), je dejala, da korekten, da pa naj bi bil tudi on deležen pritiskov župana. Na jasno vprašanje, ali tako meni ona, ali so to Mlakarjeve besede, je dejala: „Njegove in moje!" S tem smo soočili tudi Senčar-ja, ki pa je to navedbo zavrgel in dejal: „Pritiskov ne izvajam. Takoj po poročilu NO pa sem pozval svet zavoda, da to obravnava in da se do tega opredeli. Isto bom naredil zdaj, ko smo vložili zahtevo za preiskavo." Seveda smo poklicali tudi Mlakarja, ki pa se, kot pravi, trudi umiriti situacijo, ki ni v ponos Vrtcu Ptuj in ne ptujski občini. „Žal mi je, da se situacija ni uspela umiriti, ampak očitno so zamere globoke, tudi sam sem izgubil upanje, da bo možno najti kompromisno rešitev," je bil jasen Mlakar, ki razgovorov z županom ne dojema kot pritisk. Priznava pa, da sta se v nekaterih pogledih razhajala, a da je svoja stališča pojasnil županu, ki ga je tudi razumel: „Moj edini cilj je, da se postopki izpeljejo zakonito." Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Senčar: To ni gonja proti ravnateljici, ampak proti netransparentni porabi denarja! Takoj po novinarski konferenci Bratuževe pa smo novinarji za izjavo zaprosili tudi župana MO Ptuj Mirana Sen-čarja, ki se je nemudoma odzval. Še enkrat je predstavil nekatere zaključke nadzornega odbora. Na vprašanje, ali je res, da bo ovrgel ovadbe proti Bratuževi, kot je to zatrdila, če odstopi s svojega delovnega mesta, je Senčar dejal: „Mestna občina je dala zahtevo za preiskavo in od tega ne more odstopiti. Organi pregona bodo odločali. Tudi ne morem odločati v imenu drugih, ki imajo sodne postopke proti vrtcu ali ravnateljici," je kratko odgovoril Senčar in dodal, da ne drži, kar trdi ravnateljica: „Nepravilnosti so bile ugotovljene, vendar jih tožilstvo ni klasificiralo kot kazniva dejanja, kar pa ne pomeni, da nepravilnosti ni bilo. To ni gonja proti njej, to je gonja proti netransparentni porabi sredstev, za kar se sumi, in negospodarnemu ravnanju." Sveti Tomaž • Bodo našli investitorja za novogradnjo? Potrebujejo stanovanja za mlade Na parkirišču v bližini trgovine v samem centru Svetega Tomaža naj bi v prihodnje zrasel poslovno-stano-vanjski center. Tomaževski svetniki so se na minuli seji seznanili z idejno zasnovo poslovno-stanovanjskega objekta pri Svetem Tomažu. V nizkoenergijski stavbi bo do devet profitnih stanovanj, v objektu pa bo nove prostore dobila tudi občinska uprava, in sicer 300 m2 površin. Kot je razložil župan Mirko Cvetko, občina namreč zdaj plačuje najemnino za svoje prostore v višini okrog 6.000 evrov na leto. Z novim poslovno-stanovanj-skim centrom, za katerega bodo poskušali najti investitorja, pa bi Za vzdrževanje javnih poti bodo skrbele Javne službe Ptuj Pri točki pobude, predlogi in vprašanja svetnikov je Marjana Antoliča med drugim zanimalo, kdo je interesent za nakup oziroma najem obnovljenih prostorov v stari pošti. Župan Mirko Cvetko je povedal, da se dogovarjajo s potencialnim investitorjem, ki bi zasedel prostore stare pošte, najverjetneje pa naj bi šlo za slaščičarsko dejavnost. Svetnico Pavlo Hebar pa je zanimalo, kdaj se bodo začela dela ob javnih poteh. Župan je razložil, da je bilo kot najcenejši ponudnik izbrano podjetje Javne službe Ptuj, ki bodo tako po novem skrbele za vzdrževanje javnih poti pri Svetem Tomažu. Preden bodo začeli delati, pa se bodo dogovorili, kaj bo treba postoriti. rešili tudi stanovanjsko problematiko, ki vlada v občini. »V zadnjem času, posebej v zadnjem letu, je vedno večje povpraševanje domačih tomaževskih mladih družin po stanovanjih. Vedno več se jih namreč obrača na nas z željo, da jih vzamemo v občinska stano- vanja. Je pa tudi nekaj takšnih, ki bi bili zainteresirani za nakup teh stanovanj. Zato predlagam, da jim gremo nasproti. Če tega ne bomo naredili hitro, bodo odšli. Število prebivalcev že pada. Na nas pa je, da poskušamo narediti čim več, da jih zadržimo.« Časovni okvir realizacije investicije, težke okrog milijon evrov, pa bo odvisen predvsem od tega, kako hitro jim bo uspelo najti investitorja. Bodo morali najeti kredit? Glede na to, da občina namerava graditi tudi medgeneracijski center, je svetnika Mirka Lovreca zanimalo, ali bo občinski proračun zmogel vse to. »Govorimo o slabih 300.000 evrov proračunskih sredstev za poslovno-stano-vanjski center ter 1,2 mio evrov za dom za upokojence, kar torej skupaj pomeni okrog 1,5 milijo- Foto: arhiv občine na evrov. To pa je investicijski del štirih ali petih proračunov, če ne pridobimo evropskih sredstev. Ker pa ljudje verjetno še pričakujejo kakšen pločnik, cesto, me zanima, kakšen je tu plan? Sicer pa ta objekt pozdravljam. Stanovanja potrebujemo, saj občina brez ljudi ne bo živela.« Župan pa je odgovoril: »Kar se tiče medgeneracijskega centra, smo rekli, da računamo na dva možna vira financiranja tega objekta, ki bo za nas zagotovo velik zalogaj, in sicer ali morebitni evropski razpis, ki bo pokril določen del te investicije, v najslabšem primeru pa zadolžitev občine. Kar pa se tiče tega objekta, bo šlo izključno za iskanje investitorja na trgu, ki bo to zgradil, mi pa se bomo skupaj z občinskim svetom odločili, na kakšen rok bomo ta svoj poslovni objekt odplačali - ali v petih ali 10 letih. Nikakor pa ne bomo zakreditirali oz. osiromašili našega občinskega proračuna, da v naslednjih nekaj letih ne bi mogli nič delati.« Lovreca je še zanimalo, ali občina res potrebuje 300 m2 površin. Župan pa je pojasnil, da prostori ne bodo bistveno večji od obstoječih, nekoliko večji naj bi bil le arhiv. »To so tri pisarne in sejna soba. Ta sedanji prostor za občinski svet v kulturni dvorani pa bomo sprostili za društvene dejavnosti,« je še dodal. Monika Levanič 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 8. aprila 2016 Slovenija • Država prepolovila denar za sofinanciranje kmetijskih zavarovanj Ne samo zavarovanje, pomembni tudi preventivni ukrepi Država je lani za zavarovanja kmetijskih površin in živali namenila nekaj deleža sofinanciranja zavarovalnih premij. Zaradi slednjega in delno tudi ležijo trend rahlega upadanja števila zavarovanj s področja kmetijstva. manj kot dva milijona evrov ali polovico denarja iz leta 2014, kar je odraz prepolovljenega zaradi manjšega števila škodnih dogodkov v letih 2014 in 2015 na Zavarovalnici Triglav be- Na zavarovalnici konkretnejših podatkov glede zavarovalnih premiji za leto 2015 niso mogli posredovati, saj s končnimi podatki za preteklo leto še ne razpolagajo. V letu 2014 pa so na področju kmetijskih zavarovanj zbrali skoraj osem milijonov evrov zavarovalne premije in skupaj izplačali nekaj več kot šest milijonov evrov škod. V Zavarovalnici Triglav v zadnjih letih sklenejo več kot 10.000 zavarovanj posevkov in plodov in skoraj 5.000 zavarovanj za živali. Letos je sklepanje zavarovanj še v teku. »Ocenjujemo, da se bo tudi letos pri sklepanju zavarovanj odražalo državno sofinanciranje dela premije v višini le 20 odstotkov, z izjemo sofinanciranja zavarovanja sadja v višini 30 odstotkov. Zavarovanje nepremičnine ni pogoj, vendar pa več sklenjenih zavarovanj prinaša več popusta iz naslova našega bonitetnega programa Triglav komplet,« so povedali na zavarovalnici. Sicer pa kmetijska zavarovanja pri Triglavu med premoženjskimi zavarovanji predstavljajo dvoodstotni delež. »Zabeležili smo upad premije pri zavarovalni podvrsti zavarovanje posevkov in plodov, in sicer zaradi znižanja državnega sofinanciranja premije za to vrsto zavarovanja, zaostrene konkurence, nižje premije zavarovanj sadovnjakov (vedno večji delež sadovnjakov je pokrit s protitočno mrežo, Sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov se je med leti spreminjalo: 2011 50 % sofinanciranje 50 % sofinanciranje 50 % sofinanciranje 40 % sofinanciranje 20 % sofinanciranje 20 % sofinanciranje 2012 2013 2014 2015 2016 posevkov, nasadov, plodov in živali, razen 30 % sofinanciranje zavarovanja sadja. Vir: MKGP nesrečami. Pomembno pa je, menijo na kmetijskem ministrstvu, da se kmetijski pridelovalci zavedajo pomena preprečevanja škode. »Tako je potrebna predvsem preventiva, saj samo z zavarovanjem ni mogoče ublažiti posledic škode in dolgoročno imeti ekonomsko vzdržno pridelavo. Ministrstvo zato namenja sredstva tudi za preventivo, ko je na primer sofinanciranje postavitve protitočnih mrež, postavitve rastlinjakov, namakalnih sistemov,« so še povedali na ministrstvu. Mojca Vtič Izplačana proračunska sredstva za zavarovalne premije v kmetijstvu v posameznem letu 14.000.000 12.000.000 10.000.000 8.000.000 6.000.000 4.000.000 2.000.000 ■ ■MInn- 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 Zavarovane živali (število) 2009 I 2010 I 2011 I 2012 I 2013 I 2014 I Govedo 81.348 70.795 53.122 49.501 33.641 33.904 Prašiči 81.835 150.165 147.445 106.116 19.561 45.365 Konji, osli 2.198 2.205 2.214 1.657 1.574 3.898 Drobnica (ovce, koze) 4.168 3.554 2.070 1.984 1.808 1.667 Zavarovane površine (ha) Vir: MKGP I 2009 I 2010 I 2011 I 2012 I 2013 I I 2014 I Sadje, intenzivni nasadi 2.176 1.729 1.190 1.230 1.255 1.107 Vinogradi 6.539 3.225 1.419 1.232 1.675 1.658 Žito 49.228 35.078 31.973 33.229 29.459 25.792 Druge rastline 14.052 14.026 11.232 10.597 9.517 8.790 zaradi česar je premija pred nevarnostjo toče bistveno nižja) in znižanja premijskih stopenj na nekaterih območjih Slovenije v skladu s škodnim dogajanjem v zadnjih letih.« Višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov znaša 20 odstotkov obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. Višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje živali in gojitve vodnih živali v ribogojnih objektih znaša po tej uredbi 20 odstotkov obračunane zavarovalne premije, višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje sadja je 30 odstotkov obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. Zavarovanje sicer ostaja temeljna oblika varovanja kmetijske proizvodnje pred naravnimi Ljubljana • 110 let Semenarne Iz izgube do dobička Semenarna Ljubljana, ki praznuje 110. obletnico obstoja, je spet na poti rasti, potem ko je leto 2012 končala s 14 milijoni izgube. Zadnji dve leti poleg rasti prihodkov beleži tudi dobiček, je poudaril direktor Semenarne Aleš Šabeder, ki je optimist tudi za letošnje poslovanje. Letos so trgu ponudili tudi precej novosti. Semenarna, ki je v 100-od-stotni lasti Deželne banke Slovenije, je leto 2015 končala s približno 28,6 milijona evrov prihodkov in 117.000 evrov dobička, letos naj bi se prihodki povečali na 34 milijonov evrov, dobiček pa na 600.000 evrov, je na današnji novinarski konferenci ob 110-letnici družbe v Ljubljani pojasnil Šabeder. Zadnji dve leti, torej leti 2014 in 2015, družba po njegovih besedah spet posluje z dobičkom, uspešno so se vrnili na tuje trge - predvsem na trge bivše Jugoslavije, ki so jih izgubili leta 1991, prisotni so tudi v Albaniji, Bolgariji, na Madžar- premije za izbrano jamstvo. Vse bo v redu. Zava rovalgiC5¡|?ígla' triglav www.triglav.si Foto: semenarna Direktor Semenarne Ljubljana Aleš Šabeder. skem in Slovaškem, pogovarjajo se za vstop na Poljsko in v Rusijo. Med načrti je tudi vstop v Avstrijo in na Češko. Semenarna, ki je od leta 2012 v prisilni poravnavi - ta se bo po načrtih končala februarja 2017 -, je lani zabeležila dva ključna dogodka: marca je z bankami upnicami podpisala pogodbo o reprogra-mu dolga, konec leta je pripravila novo strategijo za obdobje 20162020. "Ključen cilj strategije 20162020 je, da Semenarna Ljubljana do leta 2020 spet doseže raven prihodkov iz leta 2011, ki je bilo zadnje stabilno leto poslovanja družbe - takrat je družba ustvarila nekaj čez 40 milijonov evrov prihodkov," je dejal direktor družbe. Med cilji strategije so vstop na nove trge, proizvodnja novih izdelkov, povezovanje s slovenskimi zadrugami na nabavnem področju, povečanje odkupnih poslov s slovenskimi proizvajalci... Semenarna, ki je uradni vzdrževalec za vseh 64 slovenskih avtohtonih vrtnin in cvetlic, nadaljuje s tradicijo ohranjanja in vzdrževanja starih sort vrtnin in poljščin, hkrati pa razvija tudi nove, izboljšane sorte. Družba je imela konec februarja 243 zaposlenih, do leta 2020 se bo število povečevalo, po Šabederjevi oceni do nekje 300. V najboljših letih, obdobje 20092011, je imela družba sicer okoli 500 zaposlenih. (sta) Foto: CG 0 petek • 8. aprila 2016 Politika Štajerski 9 Središče ob Dravi • Z županom Jurijem Borkom ob 62. občinskem prazniku O preteklih investicijah, načrtih in željah Občina Središče ob Dravi v teh dneh praznuje že 62. občinski praznik. Številne športne, kulturne in družabne prireditve potekajo že od začetka tega meseca, končale pa se bodo zadnjo nedeljo v mesecu z balinanjem za pokal občine. Osrednja prireditev s podelitvijo občinskih priznanj pa bo v dvorani Sokolana, jutri, 9. aprila, ob 18. uri. »V letih 2007-2015 smo tako na raznih razpisih uspeli pridobiti 10,3 milijona evrov nepovratnih sredstev, kar je 4.700 evrov po prebivalcu,« ponosno izpostavi župan Jurij Borko. fOTO: CG Ob praznovanju smo se pogovarjali z županom občine Središče ob Dravi Jurijem Borkom ter ga najprej povprašali po realiziranih naložbah v zadnjem letu dni. Kot ugotavlja, so kljub gospodarski in vsesplošni krizi presegli vsa pričakovanja. Uspelo jim je namreč speljati največji projekt v zgodovini samostojne občine. »V letu 2015 smo dokončali največjo investicijo v občini, to sta kanalizacija in čistilna naprava v naseljih Obrež, Grabe in Središče ob Dravi. Vrednost investicije je bila 7,1 milijona evrov, od tega je bilo 6,2 milijona evrov nepovratnih evropskih in državnih sredstev, torej je delež občine znašal 900.000 evrov. V okviru obsežne investicije sta bili zgrajeni 22,5 km kanalizacije ter čistilna naprava za 2.200 populacijskih enot. V letih 2007-2015 smo tako na raznih razpisih pridobili 10,3 milijona evrov nepovratnih sredstev, kar je 4.700 evrov po prebivalcu. K temu smo dodali še nekaj čez 4 milijone evrov lastnih sredstev. Investicija pa ima zraven finančne vrednosti tudi veliko ekološko vrednost, saj bodo vse fekalne vode očiščene, tudi iz naselja Šalovci in Godeninci, kjer bomo z leto- šnjim letom odvažali greznične gošče,« je zadovoljen župan Jurij Borko. Sočasno z izgradnjo kanalizacijskega omrežja so obnovili slabili 23 km cest, podjetje Teleing pa je zgradilo še optično omrežje, tako da je občina zdaj v celoti pokrita z optiko. Prav tako pa jim je po treh letih uspelo priti do OPPN Poslovna cone Lipje. Na vrsti javna pot všalovcih Z naložbami nameravajo nadaljevati tudi letos. Tako načrtujejo rekonstrukcijo javne poti v Šalovcih v dolžini 1.000 metrov ter nekaj posegov na občinski stavbi in drugih objektih. V tem letu bodo nadaljevali izvedbo priključkov javnih stavb na novozgrajeno kanalizacijo, dokončali pa bodo tudi sanacijo odvodnega jarka Draga v Obrežu v dolžini dva kilometra, ki je v preteklosti že poplavljal. Na vprašanje, katere so tiste investicije, ki bi jih v prihodnje bilo treba nujno urediti, pa je župan Jurij Borko povedal: »V prihodnje bi bilo treba izvesti energetsko sanacijo dveh stavb, in sicer telovadnice pri OŠ Središče ob Dravi ter dvorano Sokolana. Prav tako bi bilo treba urediti infrastrukturo v Poslovni coni Lipje in biti uspešni na kakšnem projektu Interreg Slovenija - Hrvaška (kulturna dediščina in turizem), počrpati del sredstev iz ustanovljenega LAS skozi projekte, dokončati obnovo vrtca Navi-hanček ... Vse je seveda odvisno od finančnih sredstev, saj je že sedaj jasno, da infrastrukturnih razpisov ne bo, ali pa bodo ti v manjšem obsegu.« Monika Levanič Občina Središče ob Dravi Ob 62. občinskem prazniku občine Središče ob Dravi vsem občankam in občanom iskreno čestitamo. Župan Jurij Borko, Občinski svet in Občinska uprava Kidričevo • Seja pravilnikov in gospodarjenja z nepremičninami Zadovoljni s poslovanjem občinskega podjetja Kidričevski svetniki in svetnice so soglasno sprejeli zaključni račun proračuna za preteklo leto. Medtem ko je koalicija našla zgolj besede pohvale na račun gospodarjenja z občinskim denarjem v lanskem letu, je opozicija izpostavila, da je občina še vedno zadolžena za 1,8 milijona evrov. Občina je namreč lansko leto končala s presežkom v višini skoraj 800.000 evrov. »Porabili smo manj denarja, kot smo načrtovali, saj nam je uspelo vse investicije narediti z manjšimi stroški, kot Sveta Trojica • S seje občinskega sveta Potrdili zaključni račun Trojiški občinski svet je na marčevski seji soglasno potrdil tudi zaključni račun proračuna občine za leto 2015. Ta za preteklo leto izkazuje prihodke v višini 2,4 milijona evrov ter odhodke v višini 2,2 milijona evrov, od tega so investicijski odhodki znašali okrog milijon evrov. Kot je povedal župan Darko Fras, se občina v preteklem letu ni na novo zadolževala. V nadaljevanju je izpostavil še naraščanje tekočih odhodki in transferov za izvajanje zakonskih obveznosti, na drugi strani pa nižanje povprečnine s strani države: »Moram reči, da nam je kljub vsem tem težavam in dogodkom, ki so se vmes zgodili, vendarle uspelo realizirati tiste največje zastavljene investicije. Veste pa tudi, da smo zato z rebalansom morali v letošnje leto zamikati nekatere investicije, zlasti v cestnem programu.« Pozitivno mnenje je zaključnemu računu podal nadzorni odbor (NO): »Iz zaključnega računa občine Sveta Trojica za leto 2015 izhaja, da je občine Sveta Trojica v letu 2015 smotrno in gospodarno poslovala. Nadzorni odbor zato izreka pozitivno mnenje.« Svetniki so se seznanili tudi z letnim programom NO za letošnje leto. ML jih je predvidevala projektna dokumentacija,« je poudaril župan Anton Leskovar. Milan Fideršek je dejal: »S ponosom lahko rečemo, da smo naredili dobre stvari, ki so bile storjene v korist občanov. Peljali smo več kot 40 projektov, eni so zaključeni, drugi ne. Rezultat bi bil verjetno še boljši, če bi bilo še kaj državnih in evropskih predpisov.« Milan Strmšek je opozoril, da je nadzorni odbor zaključni račun pripravil v dobrih dveh urah. Občinsko podjetje leto končalo z dobičkom Svetniki so se seznanili tudi s poslovanjem občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo. Podjetje je v letu 2015 opravljalo storitve vzdrževanje javne razsvetljave, cest (zimska služba) in javnih površin, vzdrževanje občinskih objektov, ob tem izvaja odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda ... Podjetje je lansko leto zaključilo z dobičkom v višini približno 11.000 evrov. Fideršek je pripomnil, da ta rezultat kaže, da je bila odločitev o ustanovitvi pred petimi leti pravilna. »Vsak začetek spremljajo neke težave, vendar je bila odločitev dobra in upam, da bo podjetje tako delovalo tudi v prihodnje. Vidite lahko, da se dela po celi občini.« Občinski svet je sprejel še pravilnika in programa za financiranje športnih in kulturnih dejavnosti v občini. Za športna društva in programe je letos predvidenih 54.100 evrov, za programe ljubiteljske kulture 31.770 evrov, za delovanje javnega sklada za kulturne dejavnosti 2.630 evrov in za delovanje knjižnice 55.556 evrov. Obvoznica Kidričevo že drugo leto? Kar osem podtočk dnevnega reda je bilo povezanih z nepremičninami v občini Kidričevo. Med drugim so svetniki PGD Ši-kole podelili brezplačno stavbno pravico za obdobje 99 let ob gasilskem domu, saj namerava društvo graditi prizidek, brezplačno so prenesli lastništvo nepremičnin na državo, kjer je šlo za zemljišča, ki so namenjena za gradnjo obvoznice Kidričevo. Trasa bo potekala med glavno cesto Šikole-Hajdina in regionalno cesto Majšperk-Ki-dričevo »Direkcija je obljubila, da bo letos odkupila vse parcele, naslednje leto pa naj bi se že začela gradnja,« je dodal župan. Za 10 let pa je Ribiško društvo Šterntal Kidričevo prejelo v najem dobrih 36.000 m2 površin, gre za učilnico v naravi v Strnišču, letna Za namakalni sistem premalo zanimanja Župan Leskovar je še napovedal, da bo v drugi polovici aprila sklicana izredna seja, kjer bo občinski svet potrjeval občinski prostorski načrt. Glede namakalnega sistema pa je dejal, da bo sedaj sledilo podpisovanje zavezujočih pogodb, a vse kaže, da velikega namakalnega sistema ne bo, saj da je interes kmetov premajhen. »Od kanala Drave do prve njive bi morali zgraditi sedem kilometrov namakalnega kanala. Ob tem je še kup neznank glede amortizacije primarnega voda, je pa res, da bo to verjetno zadnji vlak s 100-odstotnim financiranjem namakalnih sistemov. Če bo interes, bomo seveda kljub temu pristopili k izgradnji namakalnega sistema, sicer pa razmišljamo tudi o pridobitvi soglasij za studence na zaokroženih celotah, velikih vsaj 100 ha.« Mojca Vtič / najemnina znaša 12 evrov. »Ribiči bodo skrbeli za celotno območje, to pomeni, da ga bodo čistili in kosili. V času prvomajskih praznikov naj bi prostor zaživel v polnem obsegu, to med drugim pomeni, da bo opremljen s stranišči, vodovodom in električno napeljavo,« je dodal Leskovar. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Nadzorni odbor v zaključnem računu ni ugotovil nepravilnosti, občini pa je predlagal, da naj redno izvaja opominjanje in izterjevanje neplačnikov. Svetniki so zaključni račun soglasno sprejeli. Foto: ML 10 Štajerski Kultura petek • 8. aprila 2016 Tednikova knjigarnica ^ Ptuj • Nova razstava v Kombinatovem razstavišču Neznanec iz Slovenje vasi Zaradi pomanjkanja večjega razstaviščnega prostora, ki ga ptujska arheologija pogreša že od leta 2011, ko so arheologe izselili iz dominikanskega samostana zaradi njegove obnove, so se v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož odločili pripraviti cikel dvanajstih manjših, a zanimivih razstav »Iz ptujskih depojev«, da ljudje ne pozabijo na skrite arheološke zaklade. Prvo tovrstno »vitrino meseca« so odprli sredi marca v Mestni hiši, drugo pa zadnji marčevski dan v razstavišču na Muzejskem trgu 2 (bivši Kmetijski kombinat). Najnovejšo razstavo sta avtorja Mojca Vomer Gojkovič in Ivan Žižek poimenovala Neznanec iz Slovenje vasi. Razstavljena je lobanja, ki so jo našli v Slovenji vasi ob izkopu kleti. Zanimivo je, da je lastnik hiše najprej poklical policijo, saj je menil, da gre za lobanjo človeka, ubitega v povojnih pobojih. Tako so namesto arheologov ostanke izkopali policisti, a pozneje ugotovili, da gre za lobanjo iz dosti starejšega obdobja. Muzej v pripravah na prihodnost Kot je ob odprtju tokratne razstave povedal direktor Aleksander Lorenčič, zmeraj znova preseneča dejstvo, kako zelo se Ptujčani zanimajo za arheologijo in za svoj muzej; tudi velik obisk ob odprtju tokratne razstave, za katerega so menili, da bo bolj interno, je to potrdil. Obenem je direktor omenil, da Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pripravlja temeljni izhodiščni dokument, kar zadeva arheologijo, dokument, ki bo temeljil na realnih osnovah, da jih bodo dejansko lahko udejanjili tako ob sodelovanju občine kot države in ob pomoči evropskih projektov. Tako bi lahko počasi prišli do primernega razstavišča, kakršnega si ptujsko arheološko bogastvo zasluži. Foto: Črtomir Goznik Razstavo Neznanec iz Slovenje vasi je predstavil kustos Ivan Žižek, ki je vitrino oblikoval skupaj s kolegico kustosinjo Mojco Vomer Gojkovič (zadaj v sredini). Zraven so našli stekleničko, kakršne so značilne za drugo polovico 3. in prvo polovico 4. stoletja. Posebna zanimivost lobanje 25-letnega mladeniča je, da so našli v zgornjih zobeh bronaste zalivke. Pred 1700 leti so torej zobozdravniki že popravljali zobe tako, da so uporabljali zalivke! Ta podrobnost je avtorja razstave vzpodbudila, sta sta vitrini dodala »medicinski pridih« in razstavila različne predmete, ki so jih v tistem obdobju uporabljali v medicini: skodelice, kirurško sondo, kirurško lopatico, pinceto, žličko ... - skratka podobne predmete, kot jih tudi danes vidimo ob obisku svojega zobozdravnika, če od strahu ne zapremo oči, se je pošalil Ivan Žižek. jš Podlehnik • Območno srečanje lutkovnih skupin Dober dan, lutka Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD), Območna izpostava Ptuj, je v Podlehniku pripravil območno srečanje lutkovnih skupin. Nastopilo jih je sedem, na regijsko srečanjepa sta se uvrstili dve: starejša skupina OŠ Podlehnik in DPD Svoboda Ptuj.. Nastopili so: mlajša lutkovna skupina Lutka lutkica Osnovne šole (OŠ) Podlehnik s predstavo Bojane Levinger Nočemo biti dinozavri, srednja z Mavrično ribico avtorice Mojce Pozvek ter starejša s predstavo Zlatka Kri-lica Jajce (režiserka in mentorica vseh treh skupin je Zdenka Go-lub), lutkovna skupina Zvezdice OŠ Ljudski vrt Ptuj z igro Petre Likar Rojstni dan (Karmen Pulko), lutkovna skupina OŠ Olge Meglič Ptuj s Pepelko Jacoba in Wilhel-ma Grimma (Simona Jakomini), lutkovna skupina Kulturno pro- Lutkovna skupina OS Olge Meglič Ptuj svetnega društva Stane Petrovič Hajdina z delom Lele Stojanovic Pravljica o sreči (režija Brigita Plohl, mentorstvo Danica Ser-dinšek) ter lutkovna skupina Delavsko prosvetnega društva Ptuj s predstavo Medvedek in kuža, priredbo po motivih Jana Wilko-wskega (Branka Bezeljak). Strokovna spremljevalka Katarina Klančnik Kocutar je v štirih območnih izpostavah JSKD (Lenart, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica) skupaj izbrala predstave, ki jih bodo uprizorili tudi na regijskem srečanju 13. aprila v Slovenski Bistrici. »Moja naloga je izjemno težka, saj je na tem območju zmerom veliko dobrih predstav. Opažam, da je vsako leto vse manj napak, mentorji pa so vse bolj izkušeni. Pomagam jim z nasveti, srečanje pa je dragoceno tudi zato, ker se tako lahko učijo en od drugega,« pravi. Eva Milošič Jože Krivec Viničarjeva selitev 3. nadaljevanje Z gorečo tresko v roki si je Marjetka prisvetila skozi lojpo v hišo in prinesla veliko skledo koruznih žgancev. Nato je stopila še po pisker kisle repe. »Jest, otroci! Potem pa se bomo počasi pripravili!« je dejala in stopila k mizi. Pokrižala se je in molila naprej. Franček je še spal na postelji, Tunek v zibelki. Zašklepetale so žlice po lončeni skledi. Od vseh strani so segali v njo. Otroci še niso pogoltnili prvega žganca, že so jim srepeli po- gledi za drugim. Vsak je zajemal tako, da mu je čim več ocvirkov padlo v žlico. Med zajtrkom pa je medla novembrska svetloba posrkala temo in pokukala tudi v hišo. Upihnili so luč in oče jo je del za delom razložil po mizi. Sedaj se je pa začelo ... Pavla je morala vzeti v naročje v kiklo zavitega Frančeka. Marjet-ka je razmetala posteljo, zmetala na kup odeje in druge cunje, Boštjan je znosil končnice, stranjšice in pod pred viničarijo. Dvoje sta- rih že črvivih skrinj je natlačila z vsemi mogočimi stvarmi, da so vrata zaškripala, ko jih je pritiskala k zaporu. Razmajano hrastovo mizo, od katere so štrlele noge daleč po hiši, so komaj stisnili skozi ozke podboje v lojpo. Tam so jo pustili, da so lahko nanjo naložili drobnarijo, ki je jesenska megla ni smela orositi. Klopi so se odmaknile iz kota, poslovile od sten. Pajki so se krčevito branili v svojih raztrganih mrežah pod njimi. Nekateri so se celo zavlekli v drobne špranje med deske in ti se bodo preselili z vso ropotijo vred v novi dom. Boštjan je snel z žrmelj za vrati težka kamna, ki sta jim mlela za kruh in žgance. S težavo sta jih potem z Marjetko potegnila čez prag, čeprav so jih sneti kamni olajšali. Otroci so pomagali in hodili neprestano za očetom in materjo. Pavla je nosila Frančeka v naročju, Tuneka pa so z zibelko vred postavili v lojpo pred komen, da ga ne bi ropot prehitro zbudil. Selitev! Kako je ta beseda za viničarja otožna, žalostna. Pavla in Boštjanek, oba se zadnje še komaj spominjata. Majhna sta še bila takrat. Zdaj so bili štiri leta tukaj, štiri dolga leta. Dokaj življenja Ljubezenske skrivnosti dvorca Dornava »Dornavski dvorec torej?« je r ' Ljubeienskc "V skrivnosti dvorca Dwnavj k vprašal učitelj, ko smo mu učenci zadnjega razreda osnovne šole predlagali temo za raziskovalno nalogo. »Ja, ampak najprej se moramo podrobno seznaniti z zgodovino dvorca,« je nadaljeval, »Jaz! Jaz že nekaj vem! Baročni dvorec Dornava je svojo celostno podobo dobil sredi 18. stoletja. Pred njim je na istem mestu stal renesančni dvorec, ki je pod rodbino Sauer pogorel, Ista rodbina je dala postaviti pravokotno stavbo, ki je še danes osnova dvorca, kasneje so Attemsi dvorcu pričarali baročni izgled,« je poučno povedal sošolec Staš, ki je pravi piflar, »Bravo, res je! Ampak, mislim tudi na kakšne zanimivosti. Na primer; ste vedeli, da so še posebej zadnji lastniki oboževali živali in so imeli skorajda pravi živalski vrt?« »Vau, to pa je res nekaj novega! /.../« Pravkar ste, cenjeni bralci Knjigarnice, prebrali delček prvega poglavja zanimive publikacije z naslovom Ljubezenske skrivnosti dvorca Dornava (Biš: PiKA, 2015). In ni novost, da osnovnošolci s spretnim mentorskim vodstvom snujejo in napišejo zgodbo, povest, pravljico kot rezultat ali preplet medpredme-tnih povezav, kjer se kaže ustvarjalnost učiteljev in učencev. Avtorji besedila navedene zgodbe so Alina Hojnik, Katja Ša-cer in Aleš Mardetko. Mentorica je bila Zlatka Zelenik, lektorirala je Tadeja Ferk, ilustrirala pa Valentina Lovrec. Zgodba obsega deset oštevilčenih poglavij, ki so naslovno ozaljšana z risanimi ornamenti, pa tudi črke so nekoliko »baročne«, prav tako prva črka poglavja deluje kot inicialka. Barvna knjižna kompozicija je zelo primerna, če se lahko tako izrazim, saj izraža zgodovinski duh pričujoče zgodbe, risba s svinčnikom je najbolje izbrana izmed vseh možnih grafičnih tehnik: deluje resnobno in mestoma odraslo. Risba dvorca na naslovni platnici je sploh izvrstna. Izbrani format, tiskarske črke in nekoliko rumen barvni ton papirja lepo zaokrožujejo vsebino. Zanimiva je tudi navedba kraja in letnice izdaje na naslovnem listu, če opozorim na knjižničarski pogled knjige. Namreč ne spomnim se, da bi ob kraju izdaje sledila tako »široka« letnica, ki to v resnici sploh ni - 21. stoletje. Zanimivo in povedno hkrati. Običajno izdajatelj zapiše leto izdaje, tuintam je zraven lahko dodan še mesec izdaje, le redko natančen datum. Ljubezenske skrivnosti dvorca Dornava prijetno prepletajo fantazijsko zgodbo, ki jo sprožijo raziskovalne šolske aktivnosti, kar je lepo slutiti skozi prebrano besedilo. Hkrati besedilo nudi razgled skozi zgodovino dvorca, običaje in navade tedanjih prebivalcev, kar je aktualizirano skozi peripetije časovnega preskoka mladih raziskovalk. Tako postane neko zgodovinsko obdobje privlačnejše in zanimivejše, enako pa velja tudi za šolsko delo, ki s tako motivacijo in publikacijo rojeva ustvarjalno bodočnost. In takšen je začetek zadnjega poglavja: Zbudila sem se doma na kavču, V 21, stoletju, Brez Johana, brez Gabriele, brez grofa Kajetana in grofice, brez življenja v baroku, Skoraj sem planila v jok, Seveda sem bila vesela, da sem doma, Nato pa sem se spomnila Johanovih besed, Spomnila sem se na Johanovo ogrlico sreče, Potipala sem svoj vrat, Našla sem jo! Bila je tam! Tako sem bila lahko prepričana, da sem res doživela nekaj, kar bo vedno v mojem srcu, V dnevno sobo je takrat prihitela mami s solzami v očeh in me močno objela ... Prijetno branje in raziskovanje preteklosti, kjer je vedno najti tudi pot v prihodnost, želim. Liljana Klemenčič Q iV;- I gre mimo v toliko letih, marsikak obraz se spremeni. Toliko se jih preseli od tukaj tja, drugi od tamkaj sem, mnogo se jih celo odpravi na pot, od koder ni povratka. Taki ne nesejo s seboj ničesar: niti novih stvari, niti stare razklopo-tane ropotije. Še seliti se jim ni treba samim. Drugi si jih naložijo na ramena in jih ponesejo k fari. A ta selitev, ta ti spije marsika-ko kapljo krvi. Skrbi in prečute noči! Človek se seli iz viničarije v viničarijo, z vrha na vrh, trpljenje ga čaka vsepovsod, le redko kje mera veselja. Povsod je prva zahteva: delaj! Delaj od jutra do večera, da še niti koščka kruha ne utegneš pojesti. Delaj, da ti skoraj telo v zemljo zleze in je tvoj obraz že čisto zgrbančen in prsten. Marjetka se je naslonila na skrinjo. Brisala je žlice, ki so se med tem časom že na pol posušile na topli peči. »Samo pet smo jih imeli, ko smo se priselili sem. Danes jih je pa sedem in mala Tunekova!« je kazala na šop žlic, ki jih je držala v roki. Nadaljevanje prihodnjič i jljE i i ns ijjii Namizni tenis Dekleta Ptuja peta v 1. ligi Stran 12 Rokomet Ormožani znova državni podprvaki Stran 12 Strelstvo Kevin Venta in Majda Raušl druga na DP Stran 13 Rokomet Mlade Ptujčanke uspešne v Kopru Stran 12 Nogomet Drava, Aluminij, Videm in Podvinci v polfinale Stran 14 Futsal KMN Tomaž v polfinale U-19 Stran 14 tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 28. krog Matič začel tako, kot je končal - neporažen Foto: Črtomir Goznik Domačini so v sredo uspešno ustavili vse nalete Mariborčanov. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Zavrč - Maribor 0:0 ZAVRČ: Kovačic, Cvek, Rogač, Golubar (od 35. Dodlek), Glavica (od 70. Kokorovič), Matjašič (od 90. Mužek), Antic, Jakšic, Pihler, Shtanenko, Batrovic. Trener: Slavko Matic. MARIBOR: Handanovic, Fili-povic, Rahmanovic, Kabha (od 46. Ibraimi), Viler, Defendi, Šme, Mertelj, Tavares, Novakovic, Mendy (od 69. Bajde). Trener: Darko Milanič. Obračuni Zavrča in Maribora v tej sezoni so bili vselej napeti in izenačeni (1:1 in 3:3 v Ljudskem vrtu, 2:1 v Zavrču), tako je bilo tudi v četrto. Prav veselimo se lahko še dveh, ki jih bosta moštvi odigrali v polfinalu Pokala Slovenije ... »Z Matičem bi bili pri vrhu« Dvoboj je zaznamovala vnovična vrnitev Slavka Matica na klop Zavrča. »Matic je takrat razumljivo sprejel boljšo ponudbo Kopra, a sva ostala v stalnih kontaktih. Če bi ga imeli na klopi vso sezono, bi bili sedaj pri vrhu,« je o vrnitvi srbskega strokovnjaka na klop Haložanov povedal Miran Vuk. Da so domači navijači Brez sprememb pri vrhu, Rudar in Krško napredovala Nogometaši Maribora niso uspeli izkoristiti spodrsljaja Olimpije v Novi Gorici, čeprav so zato imeli odlično priložnost. Razlika med klubi v zgornji polovici lestvice je ostala identična kot pred tem krogom, saj je vsa peterica remizirala. Zato pa so bili toliko uspešnejši igralci Rudarja in Krškega, oboji so do treh točk prišli v gosteh. Velenjčani so kljub kriznim razmeram v klubu dosegli druga zaporedno zmago, tokrat so se znesli v Novem mestu, kjer so domačinom »podarili« petico. Veliko težje delo so imeli Krčani, ki so slavili na Areni Petrol v Celju. Oba poraženca tega kroga sta na dnu lestvice in sta po porazih zamenjala trenerja Kastrevca (Krka) in Kapušina (Celje). Predvsem izjemno toplo sprejeli Matica, je bilo najbolj vidno po srečanju, ko so mu namenili dolg aplavz. »Z Matičem smo takoj dobili dodatno samozavest in za Krko se zdi, da je trenutno v najslabši formi med vsemi ekipami 1. lige. REZULTATI 28. KROGA: Zavrč - Maribor 0:0; Domžale - Luka Koper 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Dobrovoljc (60.), 1:1 Belima (67.); Gorica - Olimpija 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Kronaveter (41., z 11 m), 1:1 Kotnik (80.); Krka - Rudar 1:5 (0:4); strelci: 0:1 Črnčič (8.), 0:2 Eterovic (30.), 0:3 Pišek (34.), 0:4 Džinic (44.), 1:4 Fuček (75.), 1:5 Grbic (90.): Celje - Krško 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Durkovic (35.); rdeča kartona: Čirjak (Celje, 52.), Štefanac (Krško, 52.). 1. OLIMPIJA 28 17 7 4 63:19 58 2. MARIBOR 28 15 9 4 62:25 54 3. DOMŽALE 28 12 10 6 40:23 46 4. GORICA 28 12 6 10 40:40 42 5. ZAVRČ 28 9 9 10 29:32 36 6. RUDAR 28 8 7 13 26:43 31 7. KRŠKO 28 8 7 13 19:41 31 8. LUKA KOPER 28 8 6 14 31:43 30 9. CELJE 28 6 10 12 20:41 28 10. KRKA 28 6 7 15 22:46 25 novo motivacijo, takoj smo bolj povezani v celoto. Imamo tudi večjo disciplino v igri in agresivnost, rezultat je takoj boljši,« je dodal Aleks Pihler. Blizu zadetka Kabha v 9. in Batrovič v 20. minuti Maribor v tem trenutku bolj potrebuje točke kot Za-vrč, saj si na vse pretege prizadeva zmanjšati zaostanek za Olimpijo. Prav zaradi tega je Milanič na igrišče poslal zelo ofenzivno usmerjeno enaj-sterico, v kateri so bili skupaj Tavares, Mendy in Novakovic. »Načrt je bil takšen, da takoj poskušamo s presingom odvzeti žogo domačinom in zabiti gol,« je po tekmi povedal Milanič. Najbližje temu so bili vijoličasti v 9. minuti, ko je Izraelec Kabha odvzel žogo Pihlerju, stekel sam proti golu in streljal, Matija Kovačič (ta je v začetni enajsterici zamenjal Marka Raniloviča) pa je njegov strel ubranil. Po 15 minutah je pritisk Maribora pojenjal, vse pogumnejši so postajali tudi domačini. Ti so močno zapretili v 20. minuti, ko je najboljši domači nogometaš Veljko Batrovic izvedel prosti strel iz precejšnje oddaljenosti s strani, vratar Jasmin Handanovic pa je ob slabši vidljivosti zaradi sonca žogo odbil - v prečko! Štiri minu- te kasneje je bil Batrovic še enkrat v glavni vlogi: v kazenskem prostoru je »zavrtel« dva Mariborčana, s strani z dobrega položaja streljal, a zadel le zunanji del mreže. V drugem delu prvega polčasa sta obe ekipi stavili predvsem na pro- 2. SNL, 21. krog: Drava - Ankaran, sobota, 9. 4, ob 16.30 na Ptuju íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íblztu! CRADIOPTUJ ^ tut aflietu www.radio-ptuj.si tinapade, Mendy pa je v dveh primerih slabo reagiral v zaključku. »Po 15 minutah smo nerazumljivo popustili, zdi se mi, da bi lahko bil razlog v tem, da smo vedeli za remi Olim-pije. To je bilo za moje igralce obremenjujoče, v glavi je bila samo zmaga, a smo poskušali preveč na silo,« je povedal Mi-lanič, ki je ob polčasu opravil pričakovano menjavo - v igro je poslal Ibraimija. A ta poteza ni prinesla hipnega učinka, saj so na začetku 2. polčasa prvi zapretili Zavrčani. V 53. minuti je po podaji Batrovica iz prostega strela z glavo malenkost mimo gola streljal Matjašič. Kasneje so pobudo vedno bolj prevzemali gostje, v glavni vlogi pa je bil prav makedonski reprezentant. Ta je poskušal s prodori, podajami, streli . , a mu je zmanjkalo malo sreče ali pa so njegovi soigralci slabo zaključevali akcije. Najlepšo priložnost je imel Tavares v 65. minuti, ko je po podaji Ibraimija strel z glavo z ugodnega položaja poslal preko gola. V zadnjih 15 minutah so domačinom močno pohajale moči in gostje so uprizorili pravi zaključni juriš. Kljub močni terenski pobudi so ostali brez nagrade v obliki doseženega gola. Tekmo si je ogledalo blizu 1500 navijačev, zagotovo je bilo več tistih v vijoličasti opravi. Tokrat je tekma minila brez incidentov, v zelo športnem navijanju obeh navijaških skupin ter ob dobrem sojenju sodnika Bojana Mertika. Jože Mohorič 2. SNL, 21. krog: Aluminij - Dob, nedelja, 10. 4., ob 16.30 na Kidričevem PRVALiGA TelekomSIovenije V nedeljo Olimpija - Zavrč (ob 16.55) »Tudi njim bomo zagotovo povzročili veliko preglavic, vsekakor si želimo tudi v tem dvoboju do zmage,« je pred tekmo v Stožicah povedal Batrovic, svoje je dodal trener Matic: »S fizično pripravljenostjo igralcev nisem zadovoljen, zato je treba čim prej narediti dobro regeneracijo. Nekaj rotacij znotraj ekipe bo potrebnih, želja pa je vsekakor nadaljevati pozitiven niz.« V dosedanjih treh medsebojnih srečanjih v sezoni sta ekipi poravnani: vsaka je slavila po enkrat, enkrat sta se razšli z remijem. 2. krog: Zavrč - Olimpija 0:0; 11. krog: Olimpija - Zavrč 0:2 (0:2); 20. krog: Zavrč - Olimpija 1:2 (1:0). Slavko Matic, trener Zavrča: »Naši igralci so v tem trenutku odigrali zelo borbeno tekmo v okviru svojih zmožnosti. Tekma ni bila izjemno kakovostna, bilo je nekaj taktičnih napak, ki so privedle do priložnosti na eni in drugi strani. Zelo sem zadovoljen s pozitivnim rezultatom, kar remi proti velikemu Mariboru zagotovo je.« Darko Milanič, trener Maribora: »Za nas je bilo to zelo težko gostovanje proti zelo motivirani ekipi. Domačinom čestitam za korektno in borbeno tekmo, ki je minila brez stvari, ki so se dogajale v preteklosti.« Željko Filipovic, Maribor: »Z naše strani je bila to slaba tekma, saj nam nikakor ni uspelo doseči zadetka. Mislim da bi bilo popolnoma drugače, če bi ga dosegli na začetku tekme, ko smo imeli najlepšo priložnost na tekmi - v tem primeru bi jih zabili pet.« Veljko Batrovioc, Zavrč: »S točko smo lahko zadovoljni, a bi lahko v prvem polčasu izkoristili kakšno priložnost in si povečali možnosti celo za zmago. Maribor je zrela in tehnično odlična ekipa, kar nam ugaja, saj si želimo igrati tehnično dovršen nogomet. Prav zato z njimi v tej sezoni sploh še nismo izgubili. S podobno treznimi glavami bomo morali z njimi odigrati tudi pokalni tekmi.« 12 Štajerski Šport, šport mladih petek m S. aprila 2016 Namizni tenis m Državne lige Dekleta Ptuja peta v prvi, Cirkovc četrta v 2. ligi Konec tedna so se končala tekmovanja v ligaškem delu sezone 2015/16. Pri moških so se v končnico 1. lige uvrstile ekipe Krka 1, Kema 1, Ilirija in Maribor. Za slednjo igra tudi Danilo Piljak, ki je v rednem delu odigral 42 partij, kar 31 pa jih je tudi dobil. V 1. ženski ligi je naslov prvakinj brez poraza osvojila ekipa Mute, za katero igra Ptujčanka Vesna Rojko. Ta je v 17 odigranih dvobojih zabeležila 15 zmag in Koro-šicam precej pripomogla k osvojitvi naslova prvakinj. V 1. ligi so uspešno igrala tudi dekleta NTK Ptuj, ki so v postavi Anja Bezjak (16 zmag, 11 porazov), Katja Krajnc (12:11), Daniela Tomanič Butkovska (4:19) osvojila končno 5. mesto med sedmimi ekipami. V 2. moški ligi so Ptujčani v zadnjem krogu vknjižili zmago proti tretjeuvrščeni ekipi Logatca (5:4). Po dve zmagi sta dosegla Luka Krušič in Darko Drčič (tudi odločilno), eno je prispeval Marsel Šegula. Ptujčani so igrali v okviru svojih zmožnosti, končno 9. mesto je realen odsev moči. Pri dekletih so v 2. ligi tekmovala dekleta NTK Cirkovce Šternamtik, ki jih vodi Urban Ovčar. Ta so bila kljub mladosti zelo uspešna in so v Foto: Črtomir Goznik Ženska ekipa NTK Ptuj je osvojila končno 5. mesto v 1. slovenski ligi. zadnjem krogu s tesno zmago proti Fužinarju ubranila visoko 4. mesto. Po dve posamični zmagi sta dosegli Ina in Iva Unger, eno je prispevala Nika Belaj. Glede na to, da je Iva stara l5, Ina 14 in Nika 13 let, je pred njimi ob podobnem nadaljevanju zagotovo lepa prihodnost. Moška ekipa iz Cirkovc je v zadnjem delu delovala pod vodstvom Toma Džankiča, veliko pa je v organizacijskem smislu dodal član ekipe Silvo Slaček. Ob omenjenem so bili člani ekipe še Tomaž Strelec, Jan Murata in Jaša Lozinšek v prvem ter Darko Hergan in Žan Napast v drugem delu sezone. Če bosta slednja nadaljevala z nastopanjem, bo cilj ekipe v naslednji sezoni zagotovo naskok na 2. ligo. Tako ženski kot moški ekipi Cirkovc se dvakrat na teden pri treningih priključi tudi Danilo Piljak, kar še pripomore h kakovosti vadbe. 1. SNTL (M) REZULTATI 18. KROGA: Krka II - Fužinar I 2:5, Arrigoni -Mengeš 1:5, Križe - Maribor 0:5, Kajuh-Slovan I - Ilirija 2:5, Krka I - Kema I 4:5. 1. KRKA I 2. KEMA I 3. ILIRIJA 1S 1T 1 34 1S 1T 1 34 1S 13 5 26 Rokomet • ŽRK Ptuj, mlajše kategorije Mlade Ptujcanke uspesne v Kopru Ptujski rokometni ekipi, ki sta uspešno nastopili na turnirju v Kopru. Praznični konec tedna od 25. do 27. marca je ŽRK Ptuj z dvema ekipama, in sicer letnikoma 1999 in 2000, nastopal na močnem mednarodnem turnirju v Kopru. Štajerke so se v obeh primerih dobro odrezale, kajti ŽRK Ptuj A je osvojil končno 3. mesto, ŽRK Ptuj B pa 4. Sicer pa je na tem turnirju nastopalo 7 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V skupini A so nastopile ŽRK Ptuj B, Koper, Prvi As (Črna Gora) in Maribor Branik, v skupini B pa ŽRK Ptuj A, Feldkirch (Avstrija) in Izola. Obe ptujski ekipi sta v predtek-movanju osvojili prvi mesti. Ptujski ekipi v Kopru: ŽRK Ptuj B: Pia Knaus, Katja Belca, Sara Čagran, Lara Ča-gran, Tina Širec, Lina Širec, Teja Žibrat, Rebeka Belšak. Trener: Ernest Pučko. ŽRK Ptuj A: Nika Bedrač, Klara Hliš, Minea Kolenko, Tjaša Malek Petrovič, Sara Šegula, Iva Zidarič, Špela Topolnik, Eli Hergula, Urška Rodi, Nika Vidovič, Nuša Puž, Teja Luknjar. Trener: Alan Potočnjak. 4. MARIBOR 1S 11 T 22 5. FUZINAR I 1S g g 1S 6. MENGEŠ 1S S 1O 16 7. KRKA II 1S S 1O 16 8. KAJUH-SLOVAN I 1S 4 14 S 9. ARRIGONI 1S 3 15 6 10. KRIZE 1S O 1S O tec 1:5, Vesna - Muta 0:5. Prosta je bila ekipa Kajuh Slovan. 1. MUTA 12 12 0 24 2. ARRIGONI 12 10 2 20 3. VESNA 12 8 4 16 4. LOGATEC 12 6 6 12 5. PTUJ 12 4 8 8 6. LETRIKA 12 2 10 4 7. KAJUH-SLOVAN 12 0 12 0 2. SNTL (m) 10. KROG: Ptuj - Logatec 5:4, Ptuj - Rakek 3:5. 1. SOBOTA 18 17 1 34 2. OLIMPIJA 18 14 4 28 3. LOGATEC 18 13 5 26 4. KEMA II 18 11 7 22 5. VESNA 18 10 8 20 6. RAKEK 18 7 11 14 7. MUTA 18 7 11 14 8. MELAMIN 18 6 12 12 9.PTUJ 18 5 13 10 10. KAJUH-SLOVAN II 18 0 18 0 2. SNTL (ž) 6. KROG: Cirkovce Šternma-tik - Fužinar 5:4. Na Ptuju 25. državno prvenstvo za kadete in kadetinje V soboto in nedeljo, 9. in 10. aprila, bo v dvorani Center na Ptuju v organizaciji NTK Ptuj potekalo državno prvenstvo za kadete in kadetinje (letniki 2001 in mlajši) v konkurenci posameznikov in dvojic. Tekmovanje se bo oba dneva začelo ob 10. uri in bo v soboto potekalo do približno 19. ure, v nedeljo pa do 14. ure. 5. PRESERJE 6. FUŽINAR T. LJUBLJANA S. SOBOTA 14 6 S 12 14 6 S 12 14 2 12 4 14 1 13 2 1. SNTL (ž) REZULTTAI 14. KROGA: Arrigoni - Ptuj 5:0, Letrika - Loga- 1. KRIZE 2. KEMA 3. JESENICE 4. CIRKOVCE ŠTERNMATIK 14 14 13 1 26 14 11 3 22 14 1O 4 2O T T 14 3. SNTL (m) 10. KROG: Cirkovce - Prebold 1:5, Cirkovce - Royal Beach 5:. 1. SAVINJA 16 16 0 32 2. PREBOLD 16 13 3 26 3. FUŽINAR II 16 11 5 22 4. TEMPO 16 11 5 22 5. GORICA 16 7 9 14 6. METLIKA 16 6 10 12 7. CIRKOVCE 16 4 12 8 8. PRESERJE 16 2 14 4 9. ROYAL BEACH 16 2 14 4 JM Rokomet • Šolski šport, rokomet Ormožani znova državni podprvaki V nadaljevanju turnirja so se tekmice nekoliko okrepile, Ptujčanke pa so bile zaradi posameznih poškodb zdesetkane. Kljub vsemu so se mlada dekleta iz Ptuja zares izjemno borila in na parketu pustila zadnje kapljice znoja, volje in moči. To vseeno ni bilo dovolj za uvrstitev v finale, vseeno pa gredo vsem igralkam čestitke za igre, ki so jih pokazale v Kopru. To še posebej velja za ekipo B, ki je igrala cel turnir samo z eno menjavo. Resnično gre za dobro ekipo, ki zna držati skupaj, zna se tudi veseliti, tudi s harmoniko in plesom sredi Kopra. tp V Krškem je potekal zaključni turnir srednjih šol v rokometu. Pravico nastopa so imeli letniki 1997 in mlajši. Po predtekmovanju so si nastop na Final 4 priborile Gimnazija Koper, Gimnazija Ljubljana Šiška, Gimnazija Ormož in gostitelji Šolski center Krško-Sevnica. Glede same organizacije turnirja bi se Kr-čani lahko veliko naučili od Ormožanov, ki so bili zmeraj vzorni gostitelji. Tokrat organizator ni uspel poskrbeti niti za malico mladih športnikov, ki so v Krškem prebili od 9. do 16. ure. Žalostno in nedopustno. V prvem polfinalu so Or-možani zaigrali proti neugodni ekipi Gimnazije Koper. Pred tekmo se je pričakovala lažja naloga Ormožanov, ki so sicer skozi celotno tekmo nadzirali rezultat in vodili od dveh do šestih zadetkov. Končen izid tekme je bil 31:25 (16:14). Strelci za Gimnazijo Ormož: Miha Kolmančič 12, Gašper Horvat 5, Tilen Kosi 5, Anže Šoštarič 5, Dejan Kociper 2, Vid Lukman 1, Gašper Hebar 1. V drugem polfinalu so po dramatični končnici gostitelji z 18:17 (11:11) premagali Ljubljančane, ki so zapravili veliko priložnosti za presenečenje. V tretji tekmi dneva so si Primorci po zmagi nad Ljubljančani priborili bron. V velikem finalu sta se srečali ekipi, ki že leta in leta krojili vrh v državnem klubskem prvenstvu pri letnikih 1997. Polčas so z izidom 12:11 Gimnazija Ormož: Aleš Lukman, Teo Šulek, Miha Kolmančič, Vid Lukman, Marko Kralj, Dejan Kociper, Gašper Horvat, Nino Ulaga, Tinek Hebar, Tilen Kosi, Gašper Hebar, David Lukner, Niko Gašič, Anže Noters-berg, Anže Šoštarič, spremljevalci Bojana Moravec, Anton Lah in Uroš Krstič. Za naj igralca je bil izbran Marko Sintič (ŠC Krško - Sevnica), naj vratarja Tom Virant (Gimnazija Ljubljana Šiška) in naj strelca Dani Zugan (Gimnazija Koper). dobili Krčani, ki so v samem zaključku 1. polčasa nadoknadili zaostanek dveh zadetkov (7:9). Ormožanom se nikakor ni uspevalo obraniti v obrambi, ob tem so vratarji skozi celotno tekmo zbrali le tri obrambe - premalo za zmago v velikem finalu. Ob tem je ekipa v napadu naredila nekaj nepotrebnih napak, svoje je dodal še domači sodniški par iz Krškega Colner - Še-bek, ki v 2. polčasu enostavno ni dovolil Ormožanom, da pridejo do izenačenja. Krčani so se na koncu veselili zmage 25:21, čeprav je bilo precej bolj napeto, kot kaže končen izid. Pri Ormožanih so zadeli: Miha Kolmančič 5, Tilen Kosi 5, Gašper Horvat 4, Vid Luk-man 3, Anže Šoštarič 3, Dejan Kociper 1. Tako je domačinom pripadlo zlato, Gimnaziji Ormož pa drugič zapored srebrna medalja: »Večno drugi« je bilo največkrat slišati komentarje po tekmi med rokometaši Gimnazije Ormož, ki so jo sestavljali igralci RK Jeruzalem Ormož in RK Velika Nedelja. ku petek • 8. aprila 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Strelstvo • 25. Državno prvenstvo Trbovlje 2016 Naslova državnih podprvakov osvojila Kevin Venta in Majda Raušl Foto: Mirko Ognjenovic : Ormoški strelec Kevin Venta (levo) in miklavški strelec Aleksander Ciglarič (desno) sta med člani s pištolo na 25. DP v Trbovljah osvojila srebrno in bronasto odličje in zaostala le za zmagovalcem Kamničanom Rožletom Repičem. Foto: Mirko Ognjenovic Ptujski mladinci, z leve strani Oskar Tasovac Ivezič, Valentin Luže-vič in Tadej Sirec, ki so v ekipni tekmi z rekordno visokimi rezultati osvojili bronasto odličje, so se veselili jse naslova posamičnega državnega prvaka, ki ga je osvojil Tadej Sirec. Tleh odličij na DP se je veselil tudi glavni ptujski trener Zlatko Kostanjevec. Minuli konec tedna je v Trbovljah potekal letošnji prvi vrhunec domače sezone z zračnim orožjem za člane in mladince - 25. državno prvenstvo Trbovlje 2016. Prvenstvo je ob svojem 60-letnem jubileju delovanja uspešno organiziralo SD 1956 Trbovlje, ki je gostilo 286 strelcev iz 56 društev. Najuspešnejši strelci so se v razburljivih finalnih bojih potegovali za osem kompletov posamičnih in ekipnih odličij, strelski klubi iz Spodnjega Podravja pa so bili znova med uspešnejšimi, saj so si priborili pet posamičnih odličij in štiri ekipna ter imeli še dodatnih pet uvrstitev med finaliste. Venta naslov izgubil za 0,1 kroga! V najštevilčnejši konkurenci članov s pištolo si je kvalifikacijsko zmago priboril prvi favorit DP Ormožan Kevin Venta, ki je z odličnimi 581 krogi (97, 97, 98, 97, 97, 96 ,96) drugouvrščenega Kamničana Rožleta Repi-ča premagal s prednostjo 14 krogov! S 566 oz. 564 krogi so najboljšima dvema sledili še trije strelci z naših koncev: Boštjan Simonič, Sašo Sto-jak in Aleksander Ciglarič. Z zaostankom treh oziroma štirih krogov pa sta brez finala na 11. in 15. mestu ostala Ptujčan Matija Potočnik in Ormožan Emerik Hodžič. V finalu smo nato spremljali pravo dramo za naslov državnega prvaka. Najprej sta pritisku podlegla najizkuše-nejša finalista Peter Tkalec in Boštjan Simonič, ki sta doslej skupaj osvojila šest naslovov državnih prvakov in se kar 33-krat uvrstila v finale. V 12. strelu se je s končnim 6. mestom moral posloviti tudi Ptujčan Sašo Stojak, v lanski sezoni še mladinski državni podprvak. V boj za odličja so se podali Venta (takrat že s prednostjo 3,3 kroga), Repič in Ciglarič. Miklavški strelec in državni prvak v letih 2010 in 2012 v finalu ni naredil večje napake, v 18 strelih je zadel 6-krat v 10, 11-krat v 9 in enkrat v 8, kar mu je v 9. nastopu v finalu DP prineslo bronasto odličje, njegovo tretje na DP. Pred zaključkom je Venta, lani 3. na DP, imel zanesljiva 2,7 kroga prednosti, vendar je z zadetkom v 9.0 v 19. strelu več kot pol te prednosti tudi izgubil, saj je Repič v svojem tretjem članskem finalu (podprvak leta 2014 in mladinski državni prvak v letih 2011 in 2012) z 10,7 kroga v predzadnjem strelu ujel priključek in dobil krila. V zadnjem strelu pa velik šok in presenečenje vseh, Venta je s slabšim strelom v 8,9 kroga proti Repičevim 10,0 izgubil naslov državnega prvaka za vsega desetinko! Kljub porazu pa je športno stisnil roko tekmecu in mu čestital za močnejše živce v ključnih trenutkih tekme. Sam se je sprijaznil z dejstvom, da je po lanskem 3. mestu letos dosegel boljši rezultat in višjo uvrstitev in z nasmehom na ustnicah pripomnil, da ga naslov državnega prvaka logično čaka v letu 2017. Ormožani Kovinarja ekipni državni prvaki Zgodovinski prvi ekipni naslov državnih članskih prvakov je osvojila ormoška ekipa Kovinarja, ki je zmagala s suverenimi 1689 krogi in premagala aktualne in štirikratne državne prvake - ekipo Jožeta Kerenčiča iz Miklavža (1680) ter Sevniča-ne (1678) na tretjem mestu. Ptujčani, ki so svoj doslej edini naslov državnih prvakov osvojili davnega leta 1993, so s 1677 krogi postavili svoj drugi najboljši rezultat v zgodovini DP in osvojili nehvaležno 4. mesto in le za krog zaostali za Sevničani. Raušlova do 12. članskega odličja na DP Med članicami s pištolo si je kvalifikacijsko zmago s 375 krogi priborila slovenska rekorderka po številu nastopov v finalu (25!) in državna prvakinja leta 2009 - Ptuj-čanka Majda Raušl, ki je za tri kroge premagala mlado Sevničanko Mojco Kolman. S 361 krogi je preboj v finale uspel tudi ormoški strelki Petri Vernik. Slednja je dobro streljanje potrdila tudi v finalu in si priborila končno 6. mesto. Izjemen tempo v finalu pa je narekovala nezgrešljiva Sevničanka, ki je po 20 strelih s 199,0 kroga postavila nov finalni državni rekord in po letu 2013 slavila svoj drugi naslov državne prvakinje. Ra-ušlova, ki je v zadnjih dveh letih ostala brez odličja na DP, pa je ponovila uspeh iz leta 2010 in 2011, ko je prav tako osvojila naslov državne pod- prvakinje. Bronasto odličje si je priborila lani najboljša Katja Vodeb (371) iz Liboj. Preostali Ptujčanki Mateja Pešakovič (348) in Melita Šprah (294) sta osvojili 18. in 28. mesto. V ekipni razvrstitvi so svoj drugi naslov ekipnih državnih prvakinj s 1075 krogi slavile strelke Dušana Pože-nela iz Rečice. Ptujčanke, ki so bile doslej najvišje v letih 2009-2012, ko so štirikrat zapored osvojile naslov državnih podprvakinj, pa so s 1017 krogi osvojile 5. mesto. Med mladinci slavil Tadej Širec Prvovrstno presenečenje je med mladinci s pištolo pripravil Ptujčan Tadej Širec, ki je najprej s 555 krogi postavil najboljši rezultat kvalifikacij in prvič premagal favo-riziranega Jožeta Čepra iz Vremščice s 555 krogi, nato pa pravi podvig uprizoril še v finalu, kjer je z zanesljivim streljanjem in odličnim zaključkom z dvema desetica-ma slavil s prednostjo 1,5 kroga pred izkušenim mladinskim olimpijcem. Talentirani mladi ptujski strelec je tako dopolnil svojo zbirko odličij na DP, saj je državni prvak postal že leta 2013 med kadeti, leta 2014 je bil bronast, lani pa ostal brez odličja na 4. mestu. Tik za najboljšo osme-rico sta brez finala na 9. in 10. Člani pištola posamezno: 1. Rožle Repič, KAM 567 + 196,8 2. Kevin Venta, KOR 581 + 196,7 3. Aleks. Ciglarič, JKM 564 + 174,6 4. Blaž Kunšek, MSE 563 + 153,9 5. Klemen Juvan, MSE 562 + 135,5 6. Sašo Stojak, PTU 564 + 114,2 7. Boštjan Simonič, JKM 566 + 93,9 8. Peter Tkalec, DPR 562 + 74,4 11. Matija Potočnik, PTU 559 15. Emerik Hodžič, KOR 558 16. Miran Miholič, JKM 557 18. Gregor Vesenjak, JUR 556 22. Robert Šimenko, PTU 554 23. Ludvik Pšajd, JUR 553 32. Simon Simonič, JKM 550 Člani pištola ekipno: 1. SD Kovinar Ormož 1689 2. SD J. Kerenčiča Miklavž 1680 3. SD Marok Sevnica 1678 4. SK Ptuj 1677 5. SD Kamnik 1673 6. SD D. Poženea Rečica 1671 7. SK Brežice 1664 11. SD Juršinci 1631 17. SD Gorjanci 1599 mestu ostala preostala Ptujča-na Oskar Tasovac Ivezič in Valentin Luževič s 525 in 524 krogi. V ekipni razvrstitvi so z doslej najvišjim rezultatom v zgodovini mladinskih DP naslov državnih prvakov osvojili Škofjeločani s 1628 krogi, drugi so bili Brežičani s 1617 krogi, Ptujčani, ki so bili najboljši v lanskem letu in so doslej slavili že 6 naslovov ekipnih državnih prvakov, pa so z izboljšanim lanskim rezultatom s 1604 krogi osvojili bronasto odličje. Med mladinkami je presenečenje favorizirani Jagodi Tkalec (367) pripravila Ve-lenjčanka Sara Hriberšek (334), ki je zmagala s prednostjo 0,3 kroga pred Ka-mničanko Ivano Davidovič (358), ormoška strelka Kovinarja Alekseja Vignjevič pa je s tretjim rezultatom kvalifikacij s 345 krogi osvojila končno 5. mesto v finalu. Urška Kuharič znova do brona Izjemno suvereno streljanje je v kvalifikacijah med dekleti s puško pokazala tudi olimpijka Živa Dvoršak in s 418,0 krogi postavila rekord DP. Drugi najboljši rezultat je dosegla ormoška strelka Kovinarja Urška Kuharič, ki je s 412,6 kroga za 0,7 kroga popravila svoj lani najboljši rezultat kvalifikacij D P. S 406,6 kroga je za krog za finalistkami zaostala Ormožanka Petra Vernik in osvojila 10. mesto, 16. Vesna Mele TSO 395.8, 24. Barbara Muhič TSO 387.9, 27. Marija Ker-čmar KOR 383.2, 29. Suzana Petek TSO 380.3. Tudi v finalu je Dvoršako-va z 207,0 kroga postavila nov rekord DP in slavila pred Postojnčanko Živo Muhič, Ormožanka Urška Kuharič pa si je po vsega 0,2 kroga zaostanka za Muhičevo še drugič zapored priborila bron na DP. V ekipni razvrstitvi so z rekordnimi 1235,6 kroga na DP slavile strelke Olimpije, z novim srebrnim odličjem pa so strelke Kovinarja dopolnile zbirko odličij iz leta 2012, 2013 in 2015 ter s 1202,4 kroga osvojile naslov državnih ekipnih podprvakinj. Domačinke iz Trbovelj so s 1198,3 kroga osvojile bron, 6. SD Tovarne sladkorja Ormož 1164,0. Med člani s puško je svoj drugi naslov državnega prvaka slavil Turniščan Robert Markoja (613.7), ki je in za vsega 0,1 kroga premagal Grosupeljčana in petkratnega državnega prvaka Željka Moičeviča (622.0). Bron je osvojil lanski državni prvak Rušan Benjamin Jodl (616.6), naš zlati olimpionik Rajmond Debevec (614.0), 14x državni prvak, pa je tokrat ostal brez odličja na 4. mestu, 11. Rajko Robnik, Mesto Ljutomer, 611.1. Med ormoškimi strelci je najvišjo uvrstitev dosegel Jan Šu-mak s 610,9 krogi na 12. mestu, 23. Tadej Horvat 608.0, 38. Rok Šumak 601.7, 45. Boris Hergula 597.5. Tudi ekipni naslov državnih prvakov so si priborili turniški strelci Štefana Kovača s 1840.4 krogi, 2. Olimpija 1831.7, 3. Grosuplje 1826.9, 4. Kamnik 1821.8, 5. Kovinar Ormož 1820.6 krogov. Žan Tomažič v finalu mladincev V mladinski konkurenci s puško je bil najboljši tako v kvalifikacijah kot tudi v finalu aktualni državni prvak Žan Kelenc (617.0) iz Čren-šovcev, s 603,1 kroga pa si je mesto v finalu priboril tudi Kovinarjev strelec Žan To-mažič. Slednji je v finalu pridobil še eno mesto in končal na 6. mestu. Brez finala je na 10. mestu ostal Aljaž Čučko TSO s 598,4 krogi, 15. Matjaž Pleh 585,8, 18. Metod Ra-kuša 584,2, 24. Matija Ambrož 576,0. Ekipni naslov državnih prvakov so osvojili mladinci iz Črenšovcev, ekipa Tovarne sladkorja Ormož pa je s 1758.6 krogi osvojila 4. mesto in za odličjem zaostala za slabih 24 krogov. Med mladinkami je slavila Saša Javorac iz Trzina, finale in končno 8. mesto pa si je priborila Nuša Špindler iz Mesta Ljutomer, 13. Sandra Kaučič 395 5, 24. Tamara Rajh 360,0 kroga. Od 8. do 9. aprila se bo v Turnišču odvijalo še drugo DP za mlajše selekcije do 17 let. Simeon Gonc Bowling • Podjetniška liga Gostišče Iršič in SKEI maksimalno V 7. krogu sta ekipi Gostišče Iršič in SKEI Ptuj dosegli maksimalni možni zmagi, s čimer sta se za odtenek približali vodilni ekipi Dokl gostinstvo. Predvsem Iršiči so v derbiju kroga potegnili daljšo proti ekipi Tamesa. Ostali dvoboji so bili bolj izenačeni, tudi ekipe iz spodnjega dela lestvice so osvojile po nekaj točk. V dvoboju Radia-Tednika in Taluma je jeziček na tehtnici pokazal zmago medijske hiše; Monika Kolarič je ugnala vse štiri predstavnike Taluma. Ekipno je najboljši rezultat dosegla ekipa Gostišče Iršič (2751), tik za njo je bila ekipa SKEI. Med posamezniki so bili med deseterico kar trije predstavniki najuspešnejše ekipe kroga, tudi na 1. mestu, ki ga je zasedel Dušan Iršič (787). REZULTATI 7. KROGA: VGP Drava - Elektro Maribor 6:2, Tames - Gostišče Iršič 0:8, Radio-Tednik Ptuj - Talum 5:3, Bowling center Ptuj - Tiskarna Ekart 5:3, Saubermacher Slovenija - Dokl gostinstvo 2:6, DaMoSS - Restavracija PAN 5:3, SKEI Ptuj - Casino Poeto-vio 8:0. Prosta je ekipa Perutnina Ptuj. 1. DOKL GOSTINSTVO 7 2618 48 2. GOSTIŠČE IRŠIČ 7 2751 40 3. SKEI PTUJ 5 2712 33 4. BOWLING CENTER PTUJ 6 2443 29 5. TAMES 6 2542 28 6. VGP DRAVA 7 2495 28 7. DAMOSS 5 2448 26 8. TALUM 6 2453 25 9. RADIO-TEDNIK PTUJ 7 2581 24 10. RESTAVRACIJA PAN 7 2480 23 11. TISKARNA EKART 6 2278 19 Najboljši posamezniki 7. kroga: 1. Dušan Iršič (Gostišče Iršič) 787, 2. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 760, 3. Korošec (DaMoSS) 739, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 736, 5. Jože Javornik (Aleš Gostišče Iršič) 726, 6. Zvon-ko Čerček (Talum) 718, 7. Robert Šegula (Tames) 705, 8. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 701, 9. Andrej Purgaj (Gostišče Iršič) 695, 10. Joži Mohorič (Radio-Tednik Ptuj) 676. 12. ELEKTRO MARIBOR 5 2313 15 13. CASINO POETOVIO 6 2201 14 14. SAUBERMACHER SLOV, 6 2284 14 15. PERUTNINA PTUJ 6 - 2 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 188, 2. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 181,2, 3. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 181,2, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 180,8, 5. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 180,6, 6. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 178, 7. Grega Tuš (Dokl gostinstvo) 178, 8. Robert Šegula (Tames) 177, 9. Zvonko Čerček (Talum) 176,4, 10. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 176. PARI 8. KROGA: ponedeljek, 11. 4., ob 19.00: VGP Drava - Saubermacher Slovenija, DaMoSS - Gostišče Iršič, Tames - Bowling center Ptuj, Radio-Tednik Ptuj - Tiskarna Ekart; torek, 12. 4., ob 19.00: SKEI Ptuj - Dokl Gostinstvo, Restavracija PAN - Perutnina Ptuj, Talum - Casino Poetovio. Prosta je ekipa Elektro Maribor. JM 14 Štajerski Šport petek • 8. aprila 2016 Nogomet • Pokal MNZ Ptuj . Videm upravičil vlogo favorita VIDEM - GERECJA VAS 4:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Krajnc 35., z 11 m, 1:1 Mar. Kmetec 44., 2:1 Mat. Kmetec 46., 3:1 Osterc 62., 4:1 Mat. Kmetec 64. VIDEM: Malogorski, Leskovar, Gerečnik, Lah (od 23. Koren), Kostanjevec, Cafuta (od 65. Bra-čič), Matjaž Kmetec, Hreljič (od 46. Bošnjak), Kovačič (od 46. Osterc), Krajnc, Plajnšek (od 46. Škvaric). Trener: Primož Gorše. GERECJA VAS: Zupanič, Ko-kot, N. Šešo, Prapotnik (od 56. Zamuda Horvat), R. Sagadin, Sluga, Rozman, Marko Kmetec, Letanja (od 73. J. Sagadin), Murat (od 63. Lah), Arsič. Trener: Damjan Bezjak. Najrazburljivejša tekma četr-tfinala ptujskega pokala je nedvomno potekala v Vidmu, kjer sta se pomerila tretjeligaš Videm in »superligaš« Gerečja vas. Obe moštvi sta nastopili v nekoliko spremenjenih zasedbah, še vedno pa sta na ogled postavili veliko svojega znanja. Na koncu so se uvrstitve v polfinale veselili domačini. Uvod je minil po notah gostov, ki so se predstavili kot trd in nepopustljiv nasprotnik, ki pod vodstvom Damjana Bezjaka igra Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so v drugem polčasu strli odpor Gerečje vasi. Rezultati četrtfinala Pokala MNZ Ptuj: Markovci - Podvinci Betonarna Kuhar 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Pesek 58., 0:2 Toplak 90.; Aluminij - Stojnci 12:0 (5:0); strelci: 1:0 Petrovič 10. - ag., 2:0 Vrbanec 15., 3:0 Škoflek 33., 4:0 Škoflek 36., 5:0 Bizjak 45., 6:0 Škoflek 61., 7:0 Križan 58., 8:0 Škoflek 65., 9:0 Škoflek 75., 10:0 Križan 77., 11:0 Medved 79., 12:0 M. Roškar 88. - ag.; Drava Ptuj - Cirkulane 10:0 (4:0); strelci: 1:0 Klajderič 10. - ag., 2:0 Romih 16., 3:0 Kidrič 27., 4:0 Furjan 43., 5:0 Kidrič 51., 6:0 Roj 57., 7:0 Bračko 58., 8:0 Zorko 59., 9:0 Kidrič 73. 10:0 Zorko 85.; rdeči karton: Klajderič (Cirkulane, 32.); Videm - Gerečja vas 4:1 (1:1). Tekme četrtfinala pokalnega tekmovanja MNZ Ptuj so postregle z nekaj kar precej zanimivimi in visokimi rezultati. Tako je Aluminij s kar 12:0 odpravil Stojnce, Drava pa z 10:0 Cirkulane, pri čemer velja omeniti, da so gostje od 32. minute naprej igrali z igralcem manj. Oba poraženca sta sicer »superligaša«. Videm je v drugem polčasu strl Gerečjo vas, prav tako tudi Podvinci Markovce. Futsal • Mlajše kategorije zelo disciplinirano. V uvodnih petnajstih minutah si je Gerečja vas priigrala tri priložnosti. Po akcijah Kmetca v 2. in Murata v 11. minuti so gostje najlepšo priložnost za vodstvo zapravili v 14. minuti, ko je Arsič z lobom meril preko vrat. Rumeno-zele-ni so nato pričeli vzpostavljati ravnotežje in v 21. minuti je od blizu zgrešil Matjaž Kmetec. Sledilo je obdobje dokaj izenačene igre, kjer pa so vse konkretnejši postaji domačini, ki so v 34. minuti dobili na voljo enajstmetrovko. Glavni sodnik Mihelič jo je dosodil precej hitro, saj se je s tribune zdel prekršek Sluge nad Korenom zelo nedorečen. Videm je po kazenskem strelu povedel, tik pred koncem prvega dela igre pa je po dolgi akciji belih z glavo izenačil Marko Kmetec. Da Videm meri na vse ali nič, je bilo jasno takoj v nadaljevanju, ko je domači strateg Primož Gorše ob polčasu opravil kar tri menjave, v igro pa so vstopili po mnenju 100-glave množice ključni igralci prvega moštva Vidma. Že v 46. minuti je zadel Kmetec, vsega pa je bilo konec do sredine drugega dela igre, ko so rumeno-zeleni po precej boljši igri vodili že s 4:1. Igra se je nato precej umirila, domačini so zapravili še nekaj priložnosti, najlepšo Škvaric, ki je stresel prečnik. Na drugi strani so nekaj nevarnih prizorov nanizali tudi igralci Gerečje vasi. Kljub bolj izenačeni igri v končnici se izid ni več spremenil, tako da so se uvrstitve v polfinale poklanega tekmovanja MNZ Ptuj veselili Videmčani. tp Rokomet • 2. SRL (m) U-19: Tomaž v polfinale Drugi zaporedni poraz U-19: Tomaž Picerija Ozmec - KMN Velike Lašče 9:1 (5:1) Konec tedna so bile na sporedu povratne tekme 1/4 finala tekmovanja v kategoriji U-19. Ekipa KMN Tomaža, ki je po rednem delu prepričljivo osvojila prvo mesto med devetimi ekipami na vzhodu, se je v dveh tekmah pomerila s četrtouvrščeno ekipo zahoda. Prvo tekmo je ekipa Tomaža v gosteh dobila z rezultatom 1:3, tokrat so bili še prepričljivejši in so slavili 9:1 (Aleš Lukman je dosegel pet golov). Tomaž se bo v polfinalu v dveh tekmah (10. in 17. 4.) pomerili z lanskoletnim finalistom, ekipo FK Zavasa iz Vrhnike. U-17: Benedikt in Slovenske Gorice izpadla v polfinalu V polfinalnem tekmovanju končnice lige U-17 sta sodelovali dve ekipi iz našega območja: KMN Benedikt in KMN Slovenske Gorice iz Voličine. Prav ekipa iz Voličine je največji osmoljenec polfinala, saj ji je za napredovanje zmanjkal en sam gol (prva tekma poraz 3:7, druga tekma zmaga 6:3). Rezultati polfinala: 1. tekmi: KMN Oplast Kobarid - KMN Slovenske gorice 7:3 (3:1), KMN Benedikt - Futsal klub Dobrepolje 0:5 (0:2); 2. tekmi: KMN Slovenske go- rice - KMN Oplast Kobarid 6:3 (3:2), FK Dobrepolje - KMN Benedikt 3:2 (2:1). U-15: KMN Slovenske gorice v finalu V ligi U-15 je tekmovanje tik pred koncem, saj je že bila odigrana prva tekme finala (tudi prva tekma za 3. mesto). V velikem finalu za naslov državnih prvakov se merita ekipi KMN Slovenske gorice in ŠD Extrem, v prvi tekmi pa so bili v Voličini boljši gostje z rezultatom 4:5 (1:3). Povratna tekma bo v nedeljo, 10. 4., v Sodražici. V prvi tekmi za končno 3. mesto je ekipa KMN Benedikt v domači dvorani ugnala ekipo FC Litija z rezultatom 4:2 (2:2). Povratna tekma bo v nedeljo v Litiji. U-13: Ptujčani korak do naslova Tudi v tekmovanju selekcij U-13 je tekmovanje v zaključni fazi, saj je že bilo odigrano prvo srečanje finala. V njem si je ekipa FC Hiša daril iz Ptuju priigrala dobro izhodišče pred povratnim srečanjem, ki bo v soboto, 16. 4., na Ptuju. Končni rezultat je bil 7:7 (3:3), varovanci trenerja Aleksandra Fureka pa so že vodili 4:7. Nekaj menjav igralcev iz prve postave so domačini izkoristili za izenačenje. JM Velika Nedelja -Cerklje 31:32 (15:15) VELIKA NEDELJA: P. Zorec 6, Kociper 7, Bombek 2, Topolovec 1, Bezjak, Kolmančič 8, Preac, Lukman 2, Škrjanec, Lorenčič 1, Praprotnik, Bokša, Vukan 3, D. Zorec, Gašič, Marin 1. Trener: Matjaž Hanželič. SEDEMETROVKE: Velika Nedelja 3/2, Cerklje 4/4; IZKLJU-CITVE: Velika Nedelja 10 minut, Cerklje 6 minut. Rokometaši iz Velike Nedelje so v tekmi 15. kroga gostili ekipo iz Cerkelj in minimalno izgubili. Tekma je bila izenačena praktično do zadnje sekunde, krajšo pa so na koncu potegnili domačini. To je že drugi zaporedni poraz Velike Nedelje, saj so v 2. SRL (m) REZULTATI 15. KROGA: Velika Nedelja - Cerklje 31:32 (15:15), Metlika - Jadran 2009 Hrpelje Kozina 32:29 (19:15), Ajdovščina - Arcont Radgona 22:21 (16:12), Rudar - Pomurje 38:28 (22:15). 1. RUDAR 14 11 0 3 22 2. AJDOVŠČINA 14 10 1 3 21 3. CERKLJE 13 9 0 4 18 4. METLIKA 13 7 0 6 14 5. JADRAN 2009 13 6 1 6 13 6. VELIKA NEDELJA 14 6 1 7 13 7. ARC. RADGONA 13 4 2 7 10 8. RADOVLJICA 13 2 1 10 5 9. POMURJE 13 1 2 10 4 prejšnjem krogu minimalno izgubili (26:25) tudi v Gornji Radgoni. S tem so dokončno izgubili stik z vrhom lestvice 2. lige. jm Kolesarstvo • KK PP Pred domačo dirko v Prekmurju Pretekli vikend so z letošnjo sezono pričeli tudi kolesarji Perutnine Ptuj. Podali so se v Pre-kmurje, kjer je KK Tropovci organiziral 7. Pokal občine Tišina. Na tradicionalni dirki so tekmovali kolesarji iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije in Srbije. Ptujčani tokrat niso posegli po najvišjih mestih, toda tudi rezultati med deseterico najboljših so vzpodbudni. Za KK Perutnina Ptuj ta konec tedna prihaja eden izmed vrhuncev letošnje kolesarke sezone -domača dirka za Pokal Poli. Rezultati Ptujčanov v Tropovcih: starejši mladinci: 8. Sven Jako-povic, 12. Luka Kramberger; mlajši mladinci: 8. Nace Ma-lovič; 9. Tilen Žagar, 14. Marko Hozjan; dečki A: 5. Enej Klasinc, 7. Miha Muršec, 13. Filip Teo Vi-dovič; dečki B: 10. Vid Jeromel; 11. Andrej Majnik; dečki C: 8. Jure Majnik, 15. Matevž Rutnik. tp Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 29. KROGA: SOBOTA, 9. 4., OB 16.55: Maribor - Domžale, OB 19.00: Rudar - Gorica; NEDELJA, 10. 4., OB 16.00: Krka - Celje, OB 16.55: Olimpija - Zavrč; OB 19.00: Luka Koper - Krško. 2. SNL PARI 21. KROGA: PETEK, 8. 4., OB 19.00; Šenčur - TKK Tolmin; SOBOTA, 9. 4., OB 16.30; Drava Ptuj - Ankaran, Kalcer Radomlje - Zarica Kranj, NEDELJA, 10. 4., OB 16.30; Aluminij - Roltek Dob, Triglav Kranj - Farmtech Veržej. 3. SNL SEVER PARI 18. KROGA: Dravinja - AjDAS Lenart, Fužinar Noži Ravne -Šampion, Brežice 1919 - Maribor B, Šmarje pri Jelšah -Šmartno 1928, Koroška Dravograd - Mons Claudius, Radlje - Podvinci Betonarna Kuhar (9.4., ob 17.00), Videm - S. Rojko Dobrovce (10. 4., ob 10.30). SUPERLIGA PARI 15. KROGA: SOBOTA, 9. 4., ob 16:00: Apače - Tržec, Aha Emmi Bistrica - Stojnci, Hajdina - Ormož; NEDELJA, 10. 4., ob 16:00: Bukovci - Gerečja vas, Cirkulane - Središče ob Dravi. 1. LIGA MNZ PTUJ: PARI 15. KROGA: SOBOTA, 9. 4., ob 16:00: Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Skorba, Boč Poljčane - Rogoznica, Markovci - Podlehnik; NEDELJA, 10. 4., ob 10.30: Lovrenc - Gorišnica. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 14. KROGA: SOBOTA, 9. 4., ob 16.00: Polskava - Ma-kole, Pragersko - Zgornja Polskava, Slovenja vas - Grajena; NEDELJA, 10. 4., ob 16.00: Majšperk - Hajdoše. Rokomet • 1. B SRL (m) 22. KROG: Radeče Mik Celje - Moškanjci Gorišnica (sobota, 9. 4., ob 19.00), Mokerc Ig - Drava (sreda, 13. 4., ob 19.30) 1. B SRL (ž) - končnica 2. KROG: ŽRK Ptuj - RK Adria transport Logatec (SOBOTA, 9. 4., ob 17.30, v dvorani Ljudski vrt) V končnici 1. B-lige se za napredovanje borijo tri ekipe: ŽRK Ptuj, RK Adria transporti Logatec in ŽRD Litija. Vsaka ekipa bo odigrala po štiri tekme, dve v domači dvorani in dve na gostovanjih. V 1. krogu je ekipa iz Logatca premagala Litijanke z rezultatom 18:14. Namizni tenis • Na Ptuju kadetsko DP V soboto in nedeljo, 9. in 10. aprila, bo v dvorani Center na Ptuju v organizaciji NTK Ptuj potekalo državno prvenstvo za kadete in kadetinje (letniki 2001 in mlajši) v konkurenci posameznikov in dvojic. Tekmovanje se bo oba dneva začelo ob 10. uri in bo v soboto potekalo do približno 19. ure, v nedeljo pa do 14. ure. Kolesarstvo • Pokal Poli 2016 Kolesarski klub Perutnina Ptuj v nedeljo, 10. aprila, na Ptuju in v okolici organizira kolesarsko dirko Pokal Poli 2015. Gre za tradicionalno dirko kolesarjev v mlajših kategorijah. Organizatorji obveščajo, da bo zaradi zagotavljanja varnosti nastopajočih predvidoma med 8.00 in 16.00 moten promet na naslednji relaciji: Volkmerjeva cesta-Novo naselje (Babusekova graba)-Me-stni Vrh-Placar (med vinogradi)-Štuki-Pivkova ulica-Gaiserje-va ulica-Volkmerjeva cesta (levi krog). Vse udeležence v prometu in druge krajane obveščajo, naj dosledno upoštevajo navodila rediteljev in policije. Na odseku trase v Pivkovi ulici bo občasno sproščen promet, vendar samo v smeri vožnje kolesarjev. Vse krajane ob omenjeni trasi naprošajo, da poskrbijo za ustrezno varovanje svojih štirinožnih živali, da jih ne spuščajo na cesto in s tem ogrožajo tekmovalcev. JM petek • 8. aprila 2016 Aktualno, šport mladih Štajrnhi 15 Dejan Zavec » Nič nisem storil narobe V številnih medijskih poročilih o poslih v davčnih oazah se je izmed slovenskih športnikov v največjem viharju znašel najuspešnejši slovenski profesionalni boksar Dejan Zavec, ki je nedavno tega končal športno pot. T. i. Panamske dokumente je od neznanega vira pridobil nemški časnik Süddeutsche Zeitung, v različna uredništva po vsem svetu pa jih je delil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ). Dejan Zavec je v teh dokumentih omenjen kot lastnik podjetja ABC Agency s sedežem na britanski Angvili. »V začetku naj povem, da sem zelo razočaran, v kakšnem kontekstu me v različnih slovenskih medijih omenjajo. Zame je nedopustno, da se moje ime omenja v istem kontekstu kot npr. Messija in Putina. Gre za svetlobna leta oddaljene svetove po prihodkih, moti pa me tudi to, da me omenjajo glede utaje davkov. Vse moje prihodke in premoženje sem prijavil v Sloveniji in tudi plačeval davke,« je povedal Dejan in nadaljeval: »Ničesar nisem storil narobe, saj lahko vsak državljan Slovenije ustanovi podjetje kjerkoli na svetu. To ni kaznivo dejanje, saj sam nimam na Angvili nobenega računa s kakršno koli vsoto denarja in tudi ne poslujem preko tega podjetja.« « Boksing, d. o. o. -ABC Agency -ITNDZ, d. o. o. Celotna zgodba z Dejanom Zavcem v zvezi s t. i. Panamskimi dokumenti se nanaša na to, da je njegovo nekdanje podjetje Boksing na podjetje ABC Agency na Angvili preneslo svoje premoženje (nepremičnino, poznano kot Dejan Zavec Gym), nato pa je to isto premoženje preneslo na Dejanovo novo podjetje v Sloveniji - ITNDZ (ime je sestavljeno iz kratic imen njegovih otrok, žene in njega samega, op. a.). Davki, ki bi lahko potencialno bremenili Zavca Za RTV Slovenija so strokovnjaki iz Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) pojasnili, kakšni davki bi teoretično lahko bremenili Zavca (pojasnila so podali brez vpogledov v Zavčeve dokumente): »Glede na dostopne podatke bi moral pri prodaji deleža v Boksing, d. o. o., plačati 25- oz. 20-odstotni davek na kapitalski dobiček, odvisno, ali je ob prodaji že preteklo pet let od Zavčeve pridobitve deleža v Boksing, d. o. o., in ali je bilo podjetje ob prodaji vredno več kot ob njegovi ustanovitvi. Prav tako bi Zavec, oz. ABC Agency, moral plačati omenjeni davek, ko je iTNDZ prodal nepremičnino. Zakon o dohodnini namreč določa, da je davek na kapitalski dobiček treba plačati ob prodaji nepremičnine, če ta posredno ali neposredno predstavlja več kot 50 odstotkov premoženja podjetja. Če je bila nepremični- na Zavčevega kluba edino premoženje ABC Agency, in vse kaže na to, da je bila, bi torej moral plačati omenjeni davek. Če pa je nepremičnina predstavljala manj kot 50 odstotkov vrednosti ABC Agency, potem bi pri prodaji veljal dvoodstotni davek na promet z nepremičninami. Lahko pa bi se ABC Agency in ITNDZ tudi dogovorila, da je nepremičnina predmet DDV in bi nato kupec, se pravi ITNDZ, nase prevzel plačilo DDV. Tega bi nato lahko odbil kot vstopni DDV in bil oproščen njegovega plačila, če bi se, to zakon omogoča, zavezal, da bo 20 let v nepremičnini opravljal dejavnost, od katere bo obračunaval DDV. Ta zadnja možnost bi bila za Zavca, glede na to, da gre za poslopje kluba, še najbolj smiselna.« Na FURS so za MMC pojasnili tudi, da razpolagalno pravico na nepremičnini lastnik lahko izkazuje, čeprav ni vpisana v zemljiško knjigo, pod pogojem, da lastnik razpolaga z listinami, na podlagi katerih je mogoče opraviti vpis v zemljiško knjigo. Dejan Zavec je dolga leta polnil strani časopisov s svojimi športnimi uspehi, tokrat se je znašel v zgodbi z negativnim kontekstom. Sam pravi, da ni nikogar oškodoval in ni storil ničesar narobe. Dejan to pojasnjuje takole: »Celotna zgodba se je začela tako, da sem preprosto želel zapreti podjetje Boksing. Naj takoj poudarim, da sem imel vse obveznosti glede plačil in davkov pri tem podjetju poravnane in nisem bil nikomur nič dolžan. Kljub temu bi celoten postopek za zaprtje podjetja trajal več kot pol leta. V tem času bi moral še naprej plačevati dajatve in vse drugo, čeprav ne bi z njim posloval. Takrat sem se obrnil na svetovalno podjetje UPC, kjer so mi povedali, da bodo oni prevzeli moje staro podjetje (Boksing, d. o. o.) ter uredili vse potrebno. Ko je lastnik podjetja Boksing postalo podjetje ABC Agency - v ta namen je pridobilo slovensko davčno številko - je podjetje Boksing, d. o. o., mojo nepremičnino (Dejan Zavec Gym) prodalo mojemu novemu podjetju v Sloveniji ITNDZ, d. o. o. V zvezi s to transakcijo so bile v Sloveniji plačane vse davčne obveznosti. Prenos je bil izveden ob soglasju banke NKBM, ki je na nepremičnino imela vpisano hipoteko. Z banko sem se po delnem poplačilu kredita dogovoril za njegov reprogram in banka je vpisala novo hipoteko, ki je nadomestila staro. Da je tako, potrjuje izjava banke NKBM. Tako v prejšnjem podjetju Boksing, d. o. o., kot v sedanjem ITNDZ, d. o. o., nimam nobenih neporavnanih obveznosti. Kot sem povedal že pred časom, ko je bila aktualna zgodba o dvorani Campus, sam še vedno plačujem kredit za Dejan Zavec Gym, poleg tega pa tudi vse drugo, kar je potrebno pri poslovanju podjetja.« Kaj pa podjetje ABC Agency? »Podjetje obstaja, ampak ne posluje, ne opravlja nobe- nih transakcij, ne v Panami, ne na Angvili. To enostavno pomeni, da nisem naredil čisto nič narobe. Tudi gospod s FURS je lepo povedal, dokler ni finančnih transakcij, ni nobenega spornega dejanja. Če je bilo v teh postopkih kaj spornega, odgovarjam za nepozornost. Nisem pa nikdar prihodkov preusmerjal v kakršne koli davčne oaze in kakor koli utajeval davkov,« je o dogajanju dejal Zavec. Dejan še pravi, da je po prvem šoku ob objavi sicer miren, delno pa tudi potrt. »Miren sem, čeprav mi je žal, da sem omenjan v takšni zgodbi. Znašel sem se na naslovnicah, v vseh poročilih, kot da je Dejan Zavec največji slovenski problem. Če je tako, potem smo Slovenci res brez vseh skrbi,« je zaključil v svojem slogu. Jože Mohorič Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML REZULTATI 22. KROGA: Aluminij - Šampion 0:4 (0:3), Rudar Velenje - Krško 1:0 (l:0), Interblock - Bilje 1:0 (l:0), Olimpija Ljubljana - Bravo Publikum 0:2 (0:0), Krka - Farmtech Veržej 1:1 (0:1), Maribor - Gorica 5:1 (2:1), VOC Celje - Domžale 1:3 (0:1), NOGA Tri- glav - Koper 1:1 (0:1). 1. DOMŽALE 22 16 2 4 60:22 50 2. B. PUBLIKUM 22 15 2 5 32:14 47 3. KOPER 22 14 4 4 44:23 46 4. NOGA TRIGLAV 22 13 3 6 45:25 42 5. MARIBOR 22 13 2 7 55:32 41 6. OLIMPIJA 22 13 2 7 42:20 41 7. INTERBLOCK 22 12 3 7 38:28 39 8. VOC CELJE 22 10 3 9 33:33 33 9. GORICA 22 10 2 10 39:30 32 10. RUDAR 22 7 5 10 30:32 26 11. ŠAMPION 22 6 5 11 33:49 23 12. ALUMINIJ 22 6 4 12 35:46 22 13. KRKA 22 5 7 10 21:34 22 14. KRŠKO 22 4 4 14 20:40 16 15. FARM. VERŽEJ 22 4 2 16 14:57 14 16. BILJE 22 1 4 17 11:67 7 1. SKL REZULTATI 22. KROGA: Aluminij - Šampion 2:2 (1:2), Rudar Velenje - Krško 1:3 (0:1), Interblock - Bilje 1:1 (1:0), Olimpija Ljubljana - Bravo Publikum 1:1 (0:0), Krka - Farmtech Veržej 2:0 (2:0), Maribor - Gorica 3:3 (2:1), Celje - Domžale 2:3 (1:1), NOGA Triglav - Koper 3:1 (0:1). 1. KRŠKO 22 15 4 3 49:16 49 2. DOMŽALE 22 15 1 6 64:26 46 3. ALUMINIJ 22 14 4 4 36:22 46 4. MARIBOR 22 14 2 6 59:34 44 5. NOGA TRIGLAV 22 12 6 4 48:25 42 6. CELJE 22 11 4 7 45:38 37 7. OLIMPIJA 22 11 3 8 41:22 36 8. B. PUBLIKUM 22 10 6 6 32:23 36 9. KOPER 22 6 8 8 20:22 26 10. BILJE 22 6 7 9 22:27 25 11. KRKA 22 7 4 11 20:36 25 12. INTERBLOCK 22 6 4 12 20:34 22 13. GORICA 22 4 5 13 30:52 17 14. RUDAR 22 4 3 15 22:73 15 15. FARM. VERŽEJ 22 4 2 16 19:45 14 16. ŠAMPION 22 3 5 14 22:54 14 2. SML 17. KROG: Korotan Prevalje -Drava Ptuj 1:4 (0:1), Aha Emmi Bistrica - NŠ Mura 3:1 (2:0), Malečnik - Zavrč 2:7 (1:2). 2. SKL 17. KROG: Korotan Prevalje -Drava Ptuj 0:2 (0:1), Aha Emmi Bistrica - NŠ Mura 0:4 (0:3), Malečnik - Zavrč 5:0 (3:0). SKUPNA LESTVICA: 1. DRAVINJA 34 25 4 5 132:28 79 2. DRAVA PTUJ 32 23 3 6 119:33 72 3. A. E. BISTRICA 34 19 8 7 69:31 65 4. ZAVRČ 34 18 5 11 103:52 59 5. NŠ MURA 32 18 4 10 66:39 58 6. MALEČNIK 34 17 6 11 79:55 57 7. DRAVOGRAD/SG 34 15 6 13 74:48 51 8. JARENINA 34 13 6 15 87:71 45 9. ŠMARTNO 192832 10 8 14 53:44 38 10. NŠ MIKLAVŽ 32 11 5 16 49:63 38 11. NŠ LENDAVA 32 10 6 16 58:83 36 12. KOROTAN 34 6 11 17 50:77 29 13. POHORJE 32 5 3 24 31:135 18 14. KOV. MARIBOR 26 0 1 25 11:222 1 LIGA U-15 VZHOD REZULTATI 20. KROGA: Aha Emmi Bistrica - Dravinja 6:0 (5:0), Drava Ptuj - Gerečja vas Hajdina 4:0 (3:0), Celje - MB Tabor 1:0 (0:0), Žalec - Maribor 0:8 (0:5), Vipoll Veržej -Šampion 0:3 (0:1). 1. ALUMINIJ 19 17 2 0 2. MARIBOR 20 16 2 2 3. A. E. BISTRICA 20 12 5 3 4. VIPOLL VERŽEJ 20 11 3 6 5. CELJE 20 10 4 6 6. ŠAMPION 20 10 2 8 7. KRŠKO 19 8 6 5 8. DRAVA PTUJ 20 7 6 7 9. RUDAR 19 6 4 9 10. DRAVINJA 20 6 1 13 11. DRAVOGRAD 19 4 5 10 12. GEREČJA VAS 20 3 5 12 13. MB TABOR 20 3 4 13 14.ŽALEC 20 0 1 19 LIGA DEKLET U-17 REZULTATI 15. KROGA: Ajdovščina - Radomlje 2:6 (1:2), Teleing P. Beltinci - Rudar Ška-le 7:1 (4:0), Maribor - Velesovo 8:0 (5:0), MSM Ptuj - Fužinar 1:4 (0:0), Koroška - Krka 0:0. 1. P. BELTINCI 13 11 2 0 66:9 35 2. FUŽINAR 14 10 3 1 49:7 33 3. ŽNK MSM PTUJ 14 10 2 2 53:14 32 4. ŽNK RADOMLJE 13 10 1 2 78:15 31 5. ŽNK MARIBOR 14 7 1 6 34:25 22 6. RUDAR ŠKALE 14 6 2 6 22:33 20 7. KRIM MDC G. 13 4 1 8 13:26 13 8. AJDOVŠČINA 14 4 1 9 23:45 13 9. VELESOVO 14 4 0 10 17:56 12 10. ŽNK KRKA 13 1 2 10 5:50 5 11. KOROŠKA 14 0 1 13 7:87 1 MSM Ptuj - Fužinar 1:4 (0:0) Ptujčanke so derbi tekmo odigrale oslabljeno, saj je manjkalo kar nekaj ključnih igralk. V prvem polčasu so Ptujčanke odigrale odlično, vendar pa rahle premoči niso uspele potrditi z zadetkom. Ob polčasu je moral trener Uroš Šmigoc zaradi poškodbe menjati dve ključni igralki (tudi slovenski reprezentantki) in v igro poslati dve mlajši igralki iz kategorije U-15. To se je poznalo na igri domačink, ob tem so v 56. minuti ostale še z igralko manj, saj je obrambna igralka prejela rdeči karton. Številčno premoč so igralke Fužinarja zelo spretno izkoristile in v razmahu 12 minut dosegle kar 4 zadetke. To je bil prvi poraz Ptujčank na domačem igrišču v sezoni 2015/16. LIGA DEKLIC U-15 VZHOD 5. TURNIR (Maribor): ŽNK MSM Ptuj - ŽNK Koroška 3:0 (2:0), ŽNK Rudar Škale - ŽNK MSM Ptuj 0:7 (0:3), ŽNK Maribor - ŽNK MSM Ptuj 0:2 (0:0). 1. MSM PTUJ 13 12 1 0 41:4 37 2. FUŽINAR 12 6 3 3 14:8 21 3. MARIBOR 12 6 2 4 32:7 20 4. P. BELTINCI 11 4 4 3 19:9 16 5. KOROŠKA 12 2 1 9 6:34 7 6. RUDAR ŠKALE 12 0 1 11 1:511 Ptujčanke so na petem turnirju v sezoni v Mariboru pokazale odlično igro in pokazale, da so na vzhodu v kategoriji U-15 trenutno razred pred ostalimi ekipami. Vse tri tekme so zmagale, ob tem niso prejele niti enega zadetka. MSM PTUJ U-15: Maša Ši-bila, Ines Sok, Vita Žolek, Neli Hofman, Špela Pernek, Nika Fijan, Eva Vidovič, Urška Švarc, Nuša Forštnarič. Ptujčanke so s prikazanimi igrami ponovno pritegnile pozornost selektorice reprezentance, saj je v reprezentančni selekcij deklet U-15 in U-17 vpoklicala kar 9 igralk ptujske ekipe: Aneja Lorbek, Nuša Forštnarič, Eva Vidovič, Vita Žolek (vse U-15), Ana Majerič, Neli Hofman, Špela Pernek, Maša Šibila in Ines Sok (vse U-17). JM Fridl prevzel Muro Mura se po nekaj letih »po-tikanja« po prekmurskih ligah počasi vrača na nogometni zemljevid, za kar je v zadnjem obdobju poskrbel rusko-sloven-ski kapital. Toda kljub vse boljšim nogometnim pogojem in okrepitvam med zimsko pavzo (med drugimi igralca Aluminija Alen Kozar in Klemen Pucko) črno-belim spomladi ni šlo najbolje. Zato so v klubu na trenerskem stolčku zamenjali legendo kluba Ferija Cifra. Nov trener je v torek postal Ptujčan Franc Fridl, ki je v prekmurski prestolnici kot igralec že deloval in je sicer med letoma 2003 in 2005 pustil precejšen pečat. Posledično je zaradi vsega med armado črno-belih privržencev še vedno zelo priljubljen. tp Dekliška ekipa MSM Ptuj U-15 je suvereno prva v svoji starostni skupini v ligi vzhod. 99:6 53 78:8 50 50:19 41 34:19 36 28:15 34 39:31 32 30:16 30 35:27 27 23:34 22 16:64 19 24:43 17 10:39 14 21:42 13 4:128 1 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 8. aprila 2016 Juršinci • Praznujejo visok jubilej 210 let osnovne šole V letu 2016 praznujemo na OŠ Juršinci 210 let rednega šolstva. To je šola, ki je globoko zaznamovala življenje velikega števila rodov tega dela Slovenskih goric. V OŠ Juršinci je tisoče otrok sprejemalo znanja in širilo svoja obzorja. 210 let neprekinjenega šolskega pouka je obletnica, ki zelo veliko pove o kraju in tukajšnjih ljudeh. Svoje prvo znanje je v naši šoli nabiralo kar lepo število danes znamenitih Slovencev. Omenim naj Janeza Puha, Štefko Cobelj, akademika Janeza Slodnjaka... Šola ni samo šolska zgradba, telovadnica in igrišča. Šole so najprej učitelji in vsi drugi delavci, ki svoje delo opravljajo predano v dobro prihodnjih rodov. Šola je bila v preteklosti in je še danes center dogajanja, saj je preko učencev povezanih večina občanov naše občine. Kronika OŠ Juršinci je edinstven dokument o šoli v nekem času in okolju. Naša kronika je ena redkih, ki je v celoti napisana v slovenskem jeziku. Nemški okupator jo je z vpisom v nemškem jeziku oskrunil le za leto 1941. Prav tako je naša šola ena redkih, ki ima kroniko v svoji lasti. Prav kronika je služila kot osnova za pripravo zbornika ob 200-letnici. Zbornik smo letos dopolnili s podatki o življenju in delu šole od leta 2006 do leta 2016. S spominom na preteklost in pozitivnim odnosom do šole nas danes ne skrbi za njeno prihodnost. Slavko Feguš Lenart • Srečanje z gospodarskim ministrom Minister Počivalšek na obisku Lenarški župan Janez Kramberger bo danes, v petek, pripravil sprejem za podjetnike in gospodarstvenike v občini, ki se ga bo udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek. Srečanju bodo prisostvovali direktorji lenarških podjetij, predstavniki Obrtno-podjetni-ške zbornice Lenart, Razvojne agencije Slovenske gorice, župani sosednjih občin iz Območno razvojnega partnerstva Slovenske gorice in svetniki občin- skega sveta Lenarta. Pobudnik srečanja je župan Janez Kramberger: »Minister Zdravko Počivalšek bo nagovoril udeležence srečanja, beseda bo tekla o aktualnih gospodarskih problemih. Udeleženci srečanja bodo ministru lahko zastavili vprašanja.« Pred srečanjem z ministrom bodo predstavniki Mariborske razvojne agencije predstavili finančne spodbude za gospodarstvo, Regijsko garancijsko shemo za Podravje in Evropsko podjetniško mrežo. ML Videm • Prireditev ob dnevu šole Rastemo z ljubeznijo 21. marec je prvi pomladanski dan, za učence Osnovne šole Videm, njihove starše in vse zaposlene na šoli pa je ta dan nekaj posebnega, saj praznujejo dan šole. Prvi pomladanski dan so za svoj praznik izbrali že pred dvaindvajsetimi leti, ko je bila odprta nova šola, in od takrat ga praznujejo vsako leto. Tudi letos je bilo tako, le da je bila prireditev 25. marca, na materinski dan. Hkrati so torej proslavili dva dogodka s skupnim naslovom Rastemo z ljubeznijo. Na prireditvi, ki je bila popoldne v šolski telovadnici, so se predstavili vsi učenci videmske šole - od najmlajših, ki poznajo samo ljubezen do staršev, pa vse do devetošolcev, ki se srečujejo tudi že s prvimi spogledovanji. Učenci so se zelo potrudili, zato je prireditev tudi dobro uspela. Druženju učencev z razredniki je, tako kot vsa leta doslej, sledila še rojstnodnevna torta. "Čeprav je bila prireditev v petek pred velikonočnimi pra- zniki, so starši ponovno dokazali, da spremljajo in cenijo življenje in delo na šoli, saj je bila šolska telovadnica polna do zadnjega kotička. Vsem se zahvaljujemo za obisk in prostovoljne prispevke v šolski sklad 'Evro za boljši jutri naših otrok'. Hvala tudi županu za darilo ob dnevu šole, ki ga je predal v imenu Občine Videm," so povedali na šoli. Dragica Majhen " ) 'j-ri-p-r Foto: arhiv OS Videm Utrinek s prireditve ob dnevu šole Videm Ptuj • Pomlad se začenja s čistim okoljem Ptuj čistejši kot lani V Mestni občini Ptuj in četrtnih skupnostih Breg-Turnišče, Center, Grajena, Jezero, Ljudski vrt, Panorama, Rogoznica in Spuhlja so v soboto izvedli spomladansko akcijo čiščenja odpadkov na sprehajalnih poteh, brežinah cest in potokov, zelenicah ter divjih odlagališčih. Skupaj se je akcije na Ptuju udeležilo 350 prostovoljcev. „V akciji je sodelovalo približno 350 prostovoljcev iz različnih društev, klubov, pomagali so tudi gasilci, ribiči, lovci pa zavodi, podjetja in drugi. Učenci in otroci so ponekod prav tako že očistili okolico šol in vrtcev, drugje pa bodo to storili v prihodnjih dneh. Zbranih je bilo 4.840 kilogramov mešanih komunalnih in kosovnih odpadkov ter 2.720 kilogramov bioloških odpadkov, skupaj torej 7.560 kilogramov odpadkov. Za odvoz so poskrbele Javne službe Ptuj," so pojasnili na MO Ptuj, kjer so z izvedbo zelo zadovoljni. Očitno pa se zavest o pomenu varovanja okolja vendarle izboljšuje. Lani je namreč bilo zbranih nekaj več kot 9 ton mešanih komunalnih odpadkov in 4 tone kosovnih odpadkov. „Bistveno je, kar se je tudi izkazalo ob letošnjem čiščenju okolice, da je vsako leto manj odvrženih odpadkov in da so k temu doprinesle čistilne akcije. Predvsem pa je pomembno, da v svoji sredini opozarjamo ljudi okrog sebe o pomenu ohranjanja našega bivalnega in življenjskega prostora," še poudarjajo na ptujski občini. Dženana Kmetec Slovenska Bistrica • Najvarnejša občina v letu 2015 Statistika je spodbudna - manj tatvin in vandalizma Občina Slovenska Bistrica je prejela nagrado za najvarnejšo občino v letu 2015. Nagrado ji je marca podelilo Slovensko združenje korporativne varnosti. »Gre za največje priznanje na področju varnosti v Sloveniji,« je povedal slovenjebistriški podžupan Stanislav Mlakar. Ob koncu lanskega leta je preteklo triletno obdobje od pričetka delovanja projektne in delovne skupine Varovana soseska Slovenska Bistrica, ki deluje v okviru Varnostnega sosveta Občine Slovenska Bistrica. »Gre za uspešno delo policistov, občinskih redarjev in varnostnikov podjetja Varnost, ki koordinirano in poostreno opravljajo svoje preventivno delo v mestu Slovenska Bistrica,« je pojasnil podžupan. Statistični podatki na območju Varovane soseske Slovenska Bistrica I 2012 I 2013 I 2014 I 2015 I Kazniva dejanja 264 234 162 154 Prometne nesreče 114 117 106 97 Javni red in mir 62 67 60 56 Vir podatkov: Policija 2016 f S OF CORPORATE SECURITY /\ f f|C I) V ENI AN GRAND SECURITY AWARD Statistični podatki niso enaki občutku varnosti Poudaril je, da beležijo vedno manj tatvin, vlomov in vandalizma. »Tako dober statistični rezultat na področju varnosti na tem območju nam daje veliko obvezo, dolžnost in izziv za naprej, saj se lahko zaradi objektivnih ali pa tudi subjektivnih razlogov takšno stanje zelo hitro poslabša. Zavedamo pa se, da statistični podatki stanja varnosti niso popoln odraz dejanskega občutka varnosti prebivalcev. Zaradi tega bomo letos ponovno izvedli anketo v zvezi s to problematiko med prebivalci naŠega mesta,« je še dodal Stanislav Mlakar. MV Nagrado je podžupanu Mlakarju izročil državni sekretar Boštjan Sefic. Foto: Splet? Ne ve še Foto: SF petek • 8. aprila 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Spuhlja • Krajani se z bianco aneksom k pogodbi za Cero Gajke ne strinjajo O aneksu se bodo pogovarjali, ko bo znana njegova vsebina Krajani Spuhlje na ponedeljkovem zboru sklepov o prihodnosti odlagališča, ki jih je predlagal župan Miran Senčar, niso podprli. Zahtevali so, da se jasno oblikujejo vsebine, ki naj bi se v prihodnje na lokaciji v Gajkah izvajale. Ko bodo predlogi izoblikovani, se bodo o njih izrekli in odločili, ali jih podpirajo ali ne. rtUrfritti' Pogodba, ki jo ima četrtna skupnost (ČS) Spuhlja sklenjeno z mestno občino (MO) Ptuj, predvideva, da se do leta 2017 v Gajkah odstranijo vsi objekti, površina rekultivira, zaseje s travo in zasadi z drevjem. Predlog, s katerim je MO Ptuj v ponedeljek prišla pred krajane, predvideva, da bi se objekti na lokaciji ohranili: tehtnica s sprejemnim objektom, zbirni center, balir-nica in sortirnica za mešane komunalne odpadke, kompo-starna, zbirni bazen za izcedne vode, objekt za čiščenje izcednih vod, plinski sistem z baklo za sežig odlagališčnega plina, pralna ploščad, skladišče ... V teh objektih bi se dejavnost rav- Ptuj • Občni zbor OZVVS Aktivnosti ob jubileju Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) so se 18. marca srečali na rednem letnem občnem zboru. Udeležilo se ga je 130 članov. Pregledali so aktivnosti za preteklo obdobje in potrdili program dela za leto 2016. V začetku avgusta bodo tako pripravili tradicionalno mednarodno ribiško tekmovanje ob prazniku mestne občine Ptuj. 28. septembra bodo v sodelovanju s ptujsko občino v spomin na osamosvojitvene dogodke izpred 25 let, ko so 30. septembra prevzeli nadzor nad ptujsko vojašnico, priredili proslavo. Zadnjo soboto v oktobru bodo izvedli poučno ekskurzijo po poteh dogodkov iz leta 1991. V sodelovanju s ptujskimi šolami nameravajo člani združenja osnovnošolcem predstaviti dogodke iz osamosvojitvenega leta. Za ta namen bodo pripravili tudi razstavo. MZ nanja s komunalnimi odpadki izvajala tudi v prihodnje, medtem ko se odpadki po obdelavi v Gajkah več naj ne bi odlagali. Po zagotovilu MO Ptuj nadaljevanje dejavnosti naj ne bi bilo obremenjujoče za okolje. Čeprav bi naprave in objekti v Gajkah ostali v funkciji, pa krajani do bonitet, ki so jih bili na račun odlagališča deležni od začetka njegovega obratovanja, v prihodnje več naj ne bi bili upravičeni. Gre za rente in brezplačen odvoz odpadkov. Edino, kar bi jim ostalo, bi bilo nakazilo občine v višini 22.800 evrov letno - za vzdrževanje večnamenske dvorane. Takšna odškodnina se jim zdi neprimerna, saj občina sredstva za vzdrževanje dvoran tako ali tako namenja vsem četr-tnim skupnostim. Krajani županu izrekli jasen »ne« MO Ptuj je krajanom predlagala, da bi se natančna ureditev in namembnost naprav v Cero Gajke oblikovala v aneksu k Slovenska Bistrica • Razstava rož iz krep papirja v m Cvetoči vrt več kot 50 izdelovalcev rož iz papirja Telovadnica OŠ Pragersko se je minuli konec tedna prelevila v cvetoči vrt krizantem, na-geljčkov, vrtnic in drugih živopisanih cvetov iz papirja, pa tudi svile. Turistično društvo Breza Pragersko Gaj je namreč gostilo vseslovensko razstavo cvetja iz krep papirja. »Danes se predstavljajo izde-lovalke rož iz papirja skorajda iz celotne Slovenije, zajeti nista Primorska in Bela krajina. Sicer pa gostimo približno 50 izdelovalk, ki z rokami prenašajo znanje in tradicijo izdelave rož,« je povedala predsednica turističnega društva Milena Furek. In po čem se rožice iz papirja, na katere ne vplivajo sestava tal ali vremenske razmere, razlikujejo med seboj? »Razlikujejo se po načinu izdelave, po barvnih kombinacijah, po obliki cvetov. Že cvetovi s haloškega konca se razlikujejo od slovenjegoriških rož,« je pojasnila Furekova. Vabilu turističnega društva sta se med drugim odzvala Zvon- ko in Verena Mikša iz Dornave, ki sta razstavila drobne papirnate cvetove, vaze iz odpadnega papirja ter številne druge aranžmaje iz naravnih materialov. »Odpadni embalaži z ženo dajeva novo podobo, ob tem pa na izdelke prenašava tudi znanje prednikov. Mene je namreč mama učila izdelovanja cvetov iz papirja, jaz sem jim dodal še kanček estetike, jih nadgradil in oblikoval nežne majhne cvetove,« je dodal. Da je razstava cvetja iz krep papirja presegla zgolj okvir razstave, je poudarila Darinka Me-znarič iz Stojncev. »Na teh razstavah imamo priložnost, da se pogovorimo z drugimi izdeloval- kami ter izmenjamo izkušnje in znanje; tako bom še danes skušala narediti krizantemo. Sicer pa najraje delam šopke iz sukanega cvetja, navadno pa še dodam nekaj pravih posušenih cvetov, tako da šopke malo popestrim,« je povedala Meznaričeva. Dodala je, da so v preteklosti gospodinje izdelovale papirnate rože zato, ker so želele polepšati prostore in ker ni bilo toliko cvetličarn in rož, kot jih je danes. »Ženske so se zato morale znajti, naredile so rože, jih povoskale, da so cvetovi dalj časa obdržali barvo, in jih uporabile za okrasitev kuhinje, za pogrebe in poroke,« je še pojasnila. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Minulo soboto in nedeljo je v telovadnici OŠ Pragersko potekala vseslovenska razstava rož iz krep papirja. Fotografija je simbolična. obstoječi pogodbi, ki bi ga svet ČS Spuhlja v imenu krajanov do 30. junija sklenil z MO Ptuj. Tovrstnemu sprejemanju aneksa v njihovem imenu (ne da bi vedeli, kaj bo v njem pisalo) so ostro nasprotovali. Sklepov, ki jih je v imenu MO Ptuj v potrditev predlagal župan Senčar, niso hoteli potrditi. Oblikovali so svoj sklep in ga soglasno podprli. In sicer: da se o morebitnem aneksu k pogodbi lahko pogovarjajo, a da bodo o njem odločali šele takrat, ko bo pripravljen. Bianco podpore, da bi ČS Spuhlja v njihovem imenu z MO Ptuj podpisala aneks, ne da bi bili z njegovo vsebino seznanjeni, niso izrekli. Kot je bilo moč razbrati iz mnenja prisotnih krajanov, bi morda z nadaljevanjem dejavnosti v Cero Gajke celo soglašali, če se jim bo ponudila primerna boniteta. Da pa bi ostali brez nje in da bi se določene dejavnosti na lokaciji izvajale tudi v prihodnje - na to pa nikakor ne pristajajo. Mojca Zemljarič Makole • 26. ocenjevanje vin postreglo s 54 zlatimi priznanji Žlahtna kapljica potomke stare trte do srebrnega priznanja Makolski vinogradniki in vinogradnice in drugi vinoljubci so se 1. aprila zbrali na že 26. ocenjevanju vin v organizaciji Društva vinogradnikov Makole. In kakšno vinsko kapljico uživajo na Makolskem? Ocenjevalna komisija z Antonom Vodovnikom na čelu je ocenila, da so si vinogradniki zaslužili 54 zlatih in 13 srebrnih priznanj. »Z ocenjevanjem sem zelo zadovoljen, pokazalo in dokazalo se je tudi, da je bil letnik 2015 odličen. Kletarji morajo sedaj kakovost vin obdržati,« je povedal predsednik društva Ivan Skledar. »Le vinogradniki in vinogradnice vedo, koliko truda je bilo vloženega v vinogradu in kasneje v kleti, da se ta žlahtna tekočina, ki ji rečemo vino, lahko postavi pred preizkuševalca,« je dejal Hinko Pušaver. In makolski vinogradniki so na prerez letnika prinesli 73 vzorcev, več kot polo- vica je bilo normalnih trgatev, 34 predikatov, izločenih pa je bilo šest vzorcev. Povprečna ocena normalnih trgatev je znašala 18,15, kar bi zadoščalo zlati diplomi, povprečna ocena je bila še višja, in sicer 18,44 točke, povprečna ocena predikatov pa je dosegla kar 18,84 točke. Najvišjo oceno 19,60 ter s tem tudi naziv šampi-ona 26. makolskega ocenjevanja vin je prejel laški rizling - suhi jagodni izbor Andraža Kolarja. Društvo vinogradnikov Makole je letos pred komisijo prvič postavilo tudi kapljice potomke stare trte, ki raste in rodi na Lenartu v Makolah. Žlahtna kapljica modre kavčine si je prislužila oceno 17,8 in s tem srebrno priznanje. »Lansko jesen smo prvič pobrali in stisnili grozdje potomke stare trte. Dokletarili smo približno 25 litrov vina, ki ga bomo sedaj skrbno shranili,« je dodal Skledar. Društvo bo diplome podelilo 14. avgusta ob postavitvi društvenega klopotca na Štatenbergu. Mojca Vtič Foto: Hinko Pušaver Ocenjevalna komisija je podelila 54 zlatih in 13 srebrnih priznanj, šest vzorcev je izločila. 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 8. aprila 2016 Pomagajmo si Pika, pika ... črta (2. del) Nekateri otroci začnejo že zelo hitro čečkati, risati, barvati, preslikovati, medtem ko drugi ne kažejo posebnega interesa za aktivnosti s pisali. Če otrok ne želi risati in barvati, je pomembno, da ga ne silimo izvajati grafomotoričnih vaj. Od urjenja pa kljub temu ne smemo odnehati. Zato otroku ponudimo nadomestne, zabavne, prikrite aktivnosti za razvoj grafomotorike, kot je risanje po pesku, moki, pšeničnem zdro-bu, nizanje kroglic na vrvico, pobiranje drobnih predmetov, trganje, rezanje, lepljenje papirja, mečkanje in oblikovanje kroglic iz papirja, pretikanje, uporaba ščipalk za perilo, risanje po zraku, gnetenje in oblikovanje plastelina ... Sčasoma, ko se bo otrok navdušil nad takimi in temu podobnimi aktivnosti, bo dosegel stopnjo, ko mu sam prijem in kontrola nad pisalom ne bosta predstavljala nobenih večjih ovir več. In takrat je čas, da mu ponudimo barvice in papir. Pomembno je, da otroku pustimo, da sam raziskuje, saj sama kakovost končnega izdelka v tej fazi ni pomembna. Če se dominantna ali prednostna roka pri otroku še ni razvila, mu dovolimo, da uporablja obe roki za izvajanje vaj. Razvoj otroške risbe je tesno povezan z razvojem otrokovega mišljenja, govora, socialnim in čustvenim razvojem. Pri otroku je potreba po risanju razvita toliko, kakor potreba po igri, gibanju in govoru. Risanje je nekakšna igra odkrivanja sveta in sebe, pri kateri so otroci z vsega sveta izjemno in enkratno ustvarjalni. V risbah otrok zmore vse, kar hoče, uporablja veliko domišljije in prav zaradi tega odrasli včasih težko razumejo sporočilo risbe. Razvojno otrok najprej riše krožne črte, ki so simbol za različne oblike, npr. ljudi, živali, predmete, ki jih otrok na tej stopnji poimenuje naknadno. Z vodoravnimi črtami označuje širjenje v prostoru, vodoravnost. Z navpičnimi črtami izraža giba- Foto: arhiv šole nje navzgor ali v globino. Poševne črte predstavljajo prehod iz navpične v vodoravno smer in označujejo tudi gibanje, kasneje pa so predvsem simbol neravnotežja, padanja, negotovosti. To stopnjo imenujemo čečkanje, pri kateri otrok pušča na podlagi neke sledi (črte, pike) in traja do dveh let in pol. Sledi predshematski realizem ali simbolna stopnja, ki traja nekako do vstopa v šolo. Črte in oblike, ki jih riše, so nosilci pomena oz. simboli. Prehod med stopnjo čečkanja in simbolno stopnjo risanja označuje otrokovo vedenje. Do približno devetega leta starosti se razvije shematska stopnja, ki je način shematske-ga risanja, pri katerem se otrok v veliki meri opira na to, kar pri predmetih, osebah, živalih vidi in jih zato poskuša tudi čim bolj primerljivo narisati. Če so zadovoljene otrokove potrebe po varnosti, dotiku, ljubezni in upoštevanju, so tudi njegove risbe polne živahnih barv in igrivosti. Tak otrok skoraj v vsaki risbi riše sonce in uporabi skoraj ves risalni prostor na papirju. Posebej rad poudari predmete in ljudi, ki jih ima rad, zato jih nariše na veliko ali posebno pobarva. Mlajši otroci običajno naključno izberejo eno barvo, s katero poskušajo narisati prepoznavne oblike in figure. Zanje je še vedno pomembno prikazovanje oblik in ne barv. Pri petletnikih pa postane uporaba barv bolj odvisna od teme risanja, zato je tendenca k vse večjemu upoštevanju pravila, da imajo barve določen pomen. Tako barve začnejo sodoloča-ti pomen oblik in s tem dajejo podporo prostorskemu vidiku razporejanja različnih elementov v risbi. Ko začnejo nastajati prve otroške risbe, pustite otroku, da jih sam nariše, kakor jih želi. Ne vsiljujte mu svojih mnenj, ne popravljajte in ne dopolnjujete njegove mojstrovine. S tem mu dajete občutek, da niste z njegovim izdelkom zadovoljni in to ne deluje prav nič spodbudno za nadaljnji celostni razvoj otroka. Sandra Kukovec, prof. defektologije OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Tačke in repki Nadležne bolhe - kako zaščititi svojo žival in kako jih odpraviti Problematika bolh je aktualna skozi vse leto, še posebej pa v teh pomladnih dneh. Prav je, da so lastniki malih živali čim bolj seznanjeni s problematiko bolh in da vedo, kako pravilno ukrepati. Vsako leto prihaja do novosti pri zatiranju bolh in tako je tudi letos. Kužki in muce v resnici niso alergični na same bolhe, temveč na njihovo slino, ki jo te ob ugrizu spustijo v kožo. Pri živalih, alergičnih na pik bolhe, pride do močnega srbenja na mestu ugriza. Koža pordi in oteče, živali si s praskanjem in grizenjem poškodujejo kožo. Tako se na poškodovani koži lahko razmnožijo bakterije, ki povzročijo vnetje kože, ki se kasneje, če ne ukrepamo pravočasno, lahko razvije v močno gnojno vnetje kože. Reakcija na bolšjo slino je na prvem mestu med alergičnimi reakcijami pri psih in mačkah. Zato je preprečevanje bolhavosti nujno in odločilnega pomena za zdravje naših živali. Bolhe so lahko aktivne vse leto, vrh sezone je poleti. Mesto, kjer se na pri malih živalih najraje naselijo, je nad korenom repa. To je tako imenovano predilekcijsko mesto za bolhe. Vedeti moramo, da že pik ene same bolhe lahko povzroči ure in dneve intenzivnega srbenja in praskanja. Ob tem začne dlaka živali močno odpadati in na koži se pojavijo kraste in poškodbe. Vsekakor velja, da če na psu najdemo žive bolhe, pomeni, da jih ima ogromno. Po večini odraslih bolh ni opaziti, najdemo pa iztrebke bolh v obliki majhnih črnih bunkic med dlako. To je lepo vidno pri živalih s svetlejšo dlako. Izkušen veterinar hitro postavi diagnozo alergije na bolšji pik oz. slino. V pomoč so lahko tudi alergijski testi, čeprav jih redko uporabljamo, saj če najdemo iztrebke bolh na živali ali pa žive bolhe in karakteristične klinične znake, vse to popolnoma zadostuje za diagnozo alergije. Bistvo zdravljenja je odpravljanje bolh z živali in okolja, kjer živi. Srbenje pomirimo s protia-lergijskimi zdravili, vnetje kože pa z ustreznimi antibiotiki. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Danes imamo na voljo veliko učinkovitih sredstev proti bolham. Preparati so v obliki ampul za kožni nanos, ovratnic in v zadnjem času tudi tablet, ki jih živali pojedo. Prav tablete, ki so prišle na tržišče v lanskem letu, so se izkazale za izredno T v ; -L Yy^í^r fi yjsyj ' 1 m H t k \| ' HT n ...... Foto: osebni arhiv učinkovite v boju zoper bolhe. Preparate kupimo tam, kjer nam bodo znali tudi ustrezno svetovati. Boljši preparati, ki se uvrščajo med zdravila, se lahko kupijo samo v specializiranih trgovinah in pri določenih veterinarjih. Poskrbeti moramo tudi za okolje, kjer žival živi. Ta mesta je treba večkrat očistiti, saj sredstva zoper bolhe delujejo po navadi samo na odrasle bolhe, ne pa tudi na razvojne oblike. Vse te nasvete zahtevamo in jih moramo dobiti ob nakupu sredstev proti bolham. Pomembna je tudi frekvenca, kako pogosto ponavljamo terapijo na svoji živali. Bolhe so bolj nevarne, kot si mislimo. Med drugim sodelujejo tudi pri širjenju zajedavskih bolezni in slabokrvnosti. Močno oslabijo odpornost naših živali. Povzročajo alergije in svojim gostiteljem mučne in nervozne dneve in noči zaradi nenehnega praskanja in kasneje prava bolezenska stanja zaradi najrazličnejših vnetij kože. Moramo se jih lotiti pravočasno, ustrezno in strokovno. Le tako jih lahko v popolnosti odpravimo. Nikakor jih ne smemo podcenjevati. Emil Senčar, dr. vet. med. Zdravstveni nasveti Bel nasmeh Zdravi in beli zobje polepšajo naš nasmeh. Način življenja in staranje povzročajo potemnitev in zabar-vanje zob. Med ljudmi so poznani različni načini beljenja zob, najpogosteje pa si pomagajo z uporabo belilnih zobnih past. Zobje so pri vsakem človeku unikatni tako po velikosti in razporeditvi kot po barvi. Ta ima razpon od snežno bele preko bež do sivkastih tonov. Odvisna je predvsem od dedne zasnove. Različni dejavniki povzročijo notranje ali zunanje obarvanje zob. Zunanje obarvanje je posledica zobnega kamna, površinskih zobnih oblog in obarvanja zaradi kajenja, uživanja kave, čaja in rdečega vina. Notranje obarvanje pa lahko povzročijo nekatera zdravila, zdravljenje zob in nekatere dedne bolezni. Uporaba belilnih zobnih past je najbolj priljubljena in tudi najenostavnejša metoda za beljenje zob. Izvajamo jo lahko sami. Ima pa najmanj dve slabosti. Te zobne paste vsebujejo belilna sredstva (perokside) in strgalna sredstva ali abrazive. Abrazivi lahko poškodujejo zobno sklenino in obzobna tkiva. Ta neželeni učinek nastopi hitreje, če zobje niso zdravi. Druga neželena lastnost je posledica delovanja belil, ki škodijo ustni mikroflori. Če se torej odločite za beljenje zob z uporabo belilne zobne paste, izberite takšno, ki ima bolj fino in gladko strukturo, saj to pomeni, da vsebuje manjše delce. E-paste vsebujejo tudi kalcij, ki je namenjen jačanju zobne sklenine. Antiseptiki, kot je npr. klorheksidin, preprečujejo nastajanje zobnih oblog. Paste pogosto vsebujejo tudi rastlinske izvlečke, barvila, arome in učinkovine, ki zmanjšujejo občutljivost zobnih vratov (npr. fluoridi). Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj Foto: osebni arhiv Belilne zobne paste niso namenjene dolgotrajni uporabi. Pri nakupu se posvetujte s strokovnjakom, saj boste sami težko prepoznali razliko med njimi. Zlasti se je treba izogniti belilnim zobnim pastam, ki vsebujejo že omenjene groba strgalna sredstva (natrijev hidrogenkarbonat, bentonit), triklosan in aspartam, ki dokazano škodijo zobni sklenini. Zobne paste vsebujejo tudi penilce. Med njimi ni priporočljiv natrijev lavrilsulfat. Zlasti ne, če oseba uporablja tudi ustno vodo s klorheksidinom za preprečevanje nastajanja zobnih oblog. To so najpogosteje uporabljane ustne vode v primeru bolezni zob in ustne votline. Priporočljivo je tudi, da belilna zobna pasta vsebuje encime, ki povečajo antibakterijsko in antivirusno delovanje sline, ščitijo pred nastankom zobne gnilobe in pomagajo pri odpravljanju občutka suhih ust. Na trgu se je pojavil nov, zanimiv izdelek za beljenje zob. To je zobna pasta z aktivnim ogljikom. Izkorišča njegovo lastnost, to je adsorptivno delovanje. Ta zobna pasta madeže »vpije« in jih nežno odstrani. Ob tem ne poškoduje zobne sklenine. Pomembna pozitivna lastnost je tudi ta, da pasta ne vsebuje belila, saj pasti belilno moč daje aktivni ogljik in dodan optični učinek. Pasta namreč na zobeh tvori prosojen filter, ki zmanjša rumeno obarvanost. Zobni pasti so zaradi že omenjenega delovanja dodani encimi in fluorid. Tako je zagotovljena dvojna zaščita pred nastankom kariesa. Pasta vsebuje tudi korigens okusa, in sicer mentol in limeto. Uporabnika bo presenetila, saj je zaradi ogljika črno obarvana. Zaradi sestave je uporaba varna tudi za vsakodnevno rabo. Beljenje zob z namenom odstraniti notranje obarvanje zobne sklenine bo opravil zobozdravnik. Ta bo uporabil primerno belilo, ustrezno zaščitil obzobno tkivo in postopek beljenja izvedel nadzorovano. To je izjemno pomembno, saj zobozdravnik uporablja višje koncentracije belilnih sredstev (praviloma perokside). Pogoj za beljenje pa je predhodni pregled, saj morajo biti zobje zdravi, prav tako morajo biti zdrava obzobna tkiva ter odstranjene mehke in trdne zobne obloge. Bleščeč nasmeh in zdravi zobje so želja vsakogar od nas. Z redno nego zob in obzobnih tkiv, pri čemer upoštevamo nasvete o izbiri zobnih past in zobnih ščetk, z rednimi obiski pri zobozdravniku ter zdravo prehrano lahko ta cilj tudi dosežemo. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj petek • S. aprila 2016 Za kratek čas Štajerski 1S LANTAN TOVOR, TEŽA TURŠKI PLEMIČ ELEGANTNA ŽENSKA TRAVA ČETRTE KOŠNJE PREBIVALEC RATEŽA PREBIVALEC SOMALIJE KOPRSKA TOVARNA AVTOMOBILOV ZADIRČNOST, NASRŠENOST OTON POLIČ KANADSKI POLOTOK PROSTI TEK OPTIK NAŠA REVIJA BOJNA LADJA ŠOLSKA OCENA VZHODNI VETER GOVEJI MLADIČ ITALIJ. PECIVO FILOLOG ŠKERLJ HEROINA KLAVORA KRATKO SPOROČILO OSNUTEK GRŠKA ČRKA OSEBNI SPLETNI DNEVNIK MESTO V FRANCIJI STARORIM. POZDRAV SVEŽ JUTRANJI ZRAK NOVINARKA (ALENKA) BLEDICA, BLEDOST DELOVNI ZANOS NOVA ŠOLA OLIVER MLAKAR EVROPSKI VELETOK GLAS OB STRELU NAŠ KANTAVTOR (ADI) SOVRAŽNIK (ZASTAR.) MAJHEN SRP ZLATKO OBLOKAR CHARLES AZNAVOUR POLJSKA POT, KOLNIK ZMRZNJEN SNEG, ZRNEC SLABŠA DEBELA KOSMATA ODEJA ZAČIMBA ZA PICO INDIJSKI FILOZOFSKI SISTEM OKAČ UGANKARSKI SLOVARČEK: ABRAM = miss Slovenije 1992 (Nataša), AMARAL = brazilski nogometaš (Joao), COOL = slovenska revija, CRISPELLE = italijansko pecivo, LEVANT = vzhodni veter, OTAVNICA = trava tretje košnje, REIMS = mesto v Franciji, TANTRA = indijski filozofski sistem. VyiNVi <0NV9|a0 V3(W <33N3ys rak (21.6. - 22.7.) Odločili se boste in naredili prerez. Prvi dnevi aprila bodo ugodni za nove začetke in uveljavljanje lastnih zamisli. Posebej pestro bo v ljubezni, kjer boste pridobili krila. Romantična doživetja bodo božala vašo dušo. Finančno boste v ospredju, čas bo ugoden za pomladanske nakupe. R strelec 7 (23.11. - 21.12.) Hrepeneli boste po osebni svobodi. S svojo dobro voljo boste z lahkoto motivirali druge ljudi. Ceprav boste na delovnem mestu iskali bližnjice, jih ne bo. Q Kreativna energija se vam bo izplačala v ljubezni. Naredili boste lahko veliko več dobrega, če boste poslušali svoje srce. kozorog (22.12. - 20.1.) S Romantična doživetja bodo za vas posebna izkušnja. Odprle se vam bodo nove poti in razsežnosti. Ugoden čas za vse tiste de- fiT (23.7. - 22.8.) Znali se boste razvajati in uživati v tistem, kjer blestite. Posebno dinamično bo v službi. S svojim znanjem boste na ambiciozen način pomagali drugim. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. V ljubezni bo občutiti magično energijo, s svojimi čari boste osvojili neosvojeno. ik devica J§ (23.8. - 22.9.) Pozitivno se boste odrezali pri pridobivanju znanja. Skovali boste zanimive načrte in določili prioritete. Harmoničen čas bo za učenje. V prostem času se boste z veseljem odpravili v naravo, kjer si boste nabrali novih moči. Dinamika časa vas bo božala v C «V javnosti, ki v sebi skrivajo igrivost. Dobro se boste razumeli z otroki in K odkrivali radosti otoške duše. Dobra volja bo eliksir mladosti. vodnar (21.1. -18.2.) o Pot življenja vam bo ponudila svežino. Omenjeno boste sprejeli z odprtimi rokami. Resnica bo, da bo daleč v ospredju trma in le s težavo boste popustili. Notranji nemir prinaša kreativnost p v ljubezni. Ljudje vas bodo hitro razjezili in vendar vam bodo tudi rn&l ribi <@f (19.2. - 20.3.) Pred vami je izrazito srečen teden. V osnovi se boste ukvarjali s tistim, kar vas osrečuje in podari upanje. Krila sreča boste pridobili v ljubezni in na tem področju si boste upali več. Izogibajte se lažjim potem na delovnem mestu, kajti kmalu vas čaka neki zagovor. i Foto: Mateja Toplak Glasba je edini univerzalni jezik, ki povezuje različne ljudi in kulture. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prtekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 8. aprila 2016 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Moravci • Volilna konferenca OZSČ Ljutomer Tomazicu častni znak Zveze slovenskih častnikov V hotelu Bioterme v Moravcih v Slovenskih goricah je bila programsko-volilna konferenca Območnega zdruZenja slovenskih častnikov (OZSČ) Ljutomer. Omenjena organizacija združuje nekaj več kot 70 članov, ki so se jim kot gostje na konferenci pridružili tudi podpredsednik Zveze slovenskih častnikov (ZSČ) Miran Fišer, poveljnik rodovskega bataljona 72. brigade s sedežem v vojašnici Murska Sobota in predsednik OZSČ Ormož Ernest Pleh ter vodja Uprave za obrambo Maribor Mirko Rauter. V poročilu za leto 2015 je predsednik OZSČ Ljutomer Anton Kosi dejal, da so se znova posluževali vsebin dela, ki zanimajo člane združenja in v pretežni meri tudi člane veteranskega združenja. »Mnoge točke letnega programa dela namreč načrtujemo in realiziramo skupaj z veterani, saj je tretjina naših članov hkrati tudi veteranov. Povezujemo se tudi z drugimi sorodnimi domoljubnimi društvi, kar ima za posledico večje število aktivnosti in s tem večje možnosti slehernega člana, da zadovolji svoje osebne in društvene interese,« je povedal Kosi, ki si je pridobil soglasno podporo za vodenje OZSČ Ljutomer tudi v mandatnem obdobju 20162021. Podpredsednik je postal Vasja Štaman, sekretar pa Bran- Anton Kosi (levo) in Miran Fišer (desno) sta častni znak Zveze slovenskih častnikov predala Ferdinandu Tomažiču. ko Kos. Kot je nadaljeval Kosi, si želijo predvsem povečati število članov. »Prizadevamo krepiti svoje vrste z mlajšimi člani iz vrst Slovenske vojske in predstavljati v okolju, kjer delujemo, naravno vez med civilno družbo in Slovensko vojsko.« Skupaj z lokalnimi odbori oz. organizacijami Zveze vojnih veteranov Slovenije, Zveze policijskih veteranih društev Sever in Zveze združenj borcev za vrednote NOB o bližnji in daljni slovenski zgodovini govorijo tudi šoloobvezni mladini na območju celotne Upravne enote Ljutomer. Tako so letos že tretje leto zapored razpisali natečaj Spominska obeležja pripovedujejo. »Skupaj z veterani postavljamo po šolah razstave o vojni za Slovenijo leta 1991. Učencem v besedi in sliki predstavljamo vojno dogajanje v našem okolju, ob tem pa poudarjamo takratno enotnost slovenskega naroda v boju za samostojno državo,« je dodal Kosi. Na tokratni skupščini sta Fišer in Kosi podelila tudi odlikovanja Zveze slovenskih častnikov (ZSČ). Marjan Carovič in Robert Vintar sta prejela pisni priznanji ZSČ, Ferdinandu Tomažiču sta podelila častni znak ZSČ, bronasti medalji ZSČ sta dobila Branko Košti in Sašo Žuman, plaketo ZSČ pa sta izročila Branku Kosu. NŠ Križevci pri Ljutomeru • Zbor članov borčevske organizacije Vodenje ponovno zaupali Slokanu Člani ZdruZenja borcev za vrednote NOB Ljutomer so tudi v lanskem letu dali poudarek pomenu narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem in v Prlekiji ter ohranitvi spomina na Zrtve v obdobju 1941-1945. Združenje borcev za vrednote NOB Ljutomer vzdržuje in izvaja določene aktivnosti pri trinajstih spomenikih in pri šestnajstih drugih spominskih obeležij. »Z zadovoljstvom ugotavljamo, da ima okolje do pomnikov narodnoosvobodilne vojne pozitiven in spoštljiv odnos,« je na letnem zboru članov te borčevske organizacije dejal predsednik Franc Slokan, ki podobno kot v drugih domoljubnih organizacijah ugotavlja, da se članstvo tudi v njihovem združenju stara. »Zato moramo vrednote NOB prenašati na mlajše rodove in izvajati aktivnosti za vključitev le-teh v svoje vrste. Naše združenje trenutno združuje 168 članov oziroma štiri člane več kot v letu 2014,« je povedal Slokan in dodal: »Ne glede na probleme v gospodarstvu in politično krizo je Združenje borcev za vrednote NOB Ljutomer sledilo svojemu načrtovanemu poslanstvu in viziji, predvsem na področju domoljubja in spoštovanja človeškega dostojanstva. Ne glede na zavedanje o stanju, ki zahteva drugačna ravnanja in odnos, vključno z delovanjem v težjem finančnem položaju.« Na tokratnem zboru članov Združenja borcev za vrednote NOB Ljutomer so opravili volitve za mandatno obdobje 2016-2020. Predsedniško funkcijo so znova dodelili Slokanu, podpredsednik pa bo tudi v prihodnjem mandatu Anton Kapun. »Združenje borcev za vrednote NOB Ljutomer si prizadeva za večjo seznanjenost javnosti ter ustreznejšo vrednotenje NOB in borcev, ki so z ostalimi zavezniškimi enotami izbojevali zmago nad fašističnimi silami in njihovimi sodelavci.V letu 2016 bo delo usmerjeno predvsem v izboljšanje organiziranosti in delovanja združenja borcev ter zgodovinski dejavnosti, obenem pa bo naša skrb za člane včlanitev novih članov ter povezanost z drugimi veteranskimi društvi in njihovimi zvezami. Prizadevali si bomo za vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležjih ter na dostojni in kakovostni ravni organizirali spominske svečanosti iz dogodkov NOB.« Letošnje proslave, ki jih bodo pripravili v številnih krajih, bodo potekale v spomin (mineva 71 let) na boje ob koncu druge svetovne vojne. MŠ Mestni kino Ptuj Petek, 8. april: 17:00 Fantomski deček in predfilm Peter Pan; 19:00 Liffe po liffu: Zaklad; 21:00 Moja obilna grška poroka 2 Sobota, 9. april: 10:00 Kino vrtiček: Roki gre v ring in ustvarjalna delavnica Petelini, petelinčki Sobota, 9., in nedelja, 10. april: 17:00 Fantomski deček in predfilm Peter Pan; 19:00 Moja obilna grška poroka 2; 21:00 Liffe po liffu: Zaklad PETKOV VEČER Bodite nocoj V družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-1sdnik.si v 1 Štajerski T ED INI IK www.ted n i k.si ^3stajerskitednik _Stajerskitednik Prireditvenik Petek, 8. april 11:00 Središče ob Dravi: odprta vrata muzeja NOB, ob 12.00 svečanost v spomin žrtvam NOB pri spomeniku na Trgu talcev 16:00 Jurovski Dol, trg: tradicionalno srečanje lovcev LD Sv. Jurij in gasilcev PGD Sv. Jurij 18:00 Ivanjkovci, telovadnica OŠ: Svet je tvoj, dobrodelni koncert 9. r. OŠ Ivanjkovci Lenart, Center Slovenskih goric: posvet - prostorsko planiranje podeželja, Društvo Mi za vse Ormož, Dom kulture: Pozor! Hudobe na delu! dramska igra učencev 9. r. OŠ Ormož 19:00 Hajdina, Gasilski dom: 5. redni zbor članov TD Mitra Hajdina 19:00 Majšperk, Breg, picerija Špajza: redni OZ UD Ustvarjalec Majšperk 19:30 Ormož, Unterhund: Regijske rock vizije, regijsko srečanje rock skupin: Inpulse, Diareja eksploziv, Infected 20:00 Majšperk, KPC: komedija Boeing-boeing, društvo Smoteater 18:00 18:00 Sobota, 9. april 9:00 9:00 9:00 9:10 9:30 Lovrenc na Dravskem polju, igrišče: preventivni dan, PGD Lovrenc na Dravskem polju, gosti PGD Rogaška Slatina in PGD Ptuj ter Društvo za reševalne pse Slovenska Bistrica, trgovina Dobro in Zdravo: delavnica izdelave orgoni-tov, generator, transformator življenjske - orgonske energije Sv. Jurij v Slovenskih goricah: čistilna akcija Osluševci, pri muzejskem vlaku: srečanje Podravskih mladinskih planinskih skupin, osnovnošolskih in predšolskih, pohod po Turistični poti Podgorci in Ormoški poti na Ritmerk Ormož, ob ribniku: čistilna akcija 11:00 Središče ob Dravi, trg: občinski praznik, sprejem gostov iz Mislinje, 13:00 predstavitev kluba traktoristov Steyr 16:45 Velika Nedelja, Elizabetina hiša: slovesnost ob 70-letnici delovanja lovske družine Velika Nedelja 17:00 Ptuj, grajska klet: prvi Grajski vinokus, predstavitev občin Selnica ob Dravi in Ptuj, kulturni program 17:00 Skorba, Dom krajanov: gledališke urice za otroke, lutke in ustvarjalnica, KD Skorba 18:00 Središče ob Dravi, Sokolana: osrednja proslava ob občinskem prazniku 19:00 Ormož, Dom kulture: folklorni večer O treh bratih, letni koncert FS Metla in FS Podkev KTD Miklavž pri Ormožu z gosti 19:00 Selce, Dom kulture: premiera predstave Prekrižani načrti, Dramske skupine KTD Selce 19:30 Lenart, Dom kulture: monokomedija Fotr, Lado Bizovičar 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert Josip Osti in Bojan Sedmak Nedelja, 10. april 11:00 Središče ob Dravi, Sokolana: občinski praznik, srečanje starejših občanov 16:00 Selce, Dom kulture: predstava Prekrižani načrti, Dramske skupine KTD Selce 17:00 Lenart, Center Slovenskih goric: potopisno predavanje Nejca Herena in Urške Madžarac, Barve Južne Amerike 19:00 Skorba, Dom krajanov: predstava Cvetje hvaležno odklanjamo, odrasla gledališka skupina KD Skorba Ponedeljek, 11. april 17:00 Markovci, OŠ: 57. območna revija mladinskih pevskih zborov 22 Poslovna in druga sporočila petek • 8. aprila 2016 08:00 Gorišnica - Iz nagih krajev 09:00 Oddaja Iz Slovenskih Goric 10:30 Ulrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majolka 12:30 Ujemi sanje 14:00 Video strani 18:00 Za vaše zdravje - V ŽIVO 19:00 Oddaja iz Slovenskih 20:00 Gorišnica 21:00 Ulrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.slptv.5i 08:00 ŠKL 08:30 Plujska kronika 09:00 Delovna srečanja društev Hajdina 11:00 Otvorllev razstave kruha na Vidmu 13:00 Z glasbo do srca: 2.del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 11. redna seja sveta Destrnik 18:00 Oddaja iz Slovenskih Goric 20:00 Kronika iz občine SI 21:00 Glasbena oddaja SIP TV 06:00 Materinski dan v Prvencih In Markovcih 09:30 Oddaja iz Slovenskih Goric 12:00 Seja sveta Mark ovc i - posnetek 18:00 Materinski dan na OŠ Majšperk 19:30 Ptujska kronika 20:00 Materinski dan v vrtcu Markovci 21;20 Ujemi sanje 22:30 Polka In Majolka 23:30 Video strani program V 2IVO tudi preko spleta www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30: ¡rtfo@siptv.si Marketing: 02 74S 34 27; 031 627 340 08:00 Veselo na Jo2efovo;2.de1 10:00 ŠKL 10:30 Ptujska kronika 11:00 Polka in majolka 12:00 Ujemi sanje. Vldeo strani 18:00 Otvoritev razstave kruha na Vidmu 20:00 Materinski dan v vrtcu Markovci 21:30 Materinski dan v Prvencih in Markovcih 23:00 Video strani Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10.00: Spomladanska čistilna akcija v MO Ptuj; Rez modre kavčine na grajskem dvorišču ptujskega gradu; Deklaracija o načelih strpnosti predana ptujskemu županu; Vseslovenska prostovoljska akcija - Dan za spremembe; Zbiranje zamaškov v humanitarne namene; Občni zbor članov Ribiške družine Ptuj; Avtorski večer v družbi izbranih knjig in vin; Razstava del akademskega slikarja Dušana Fišerja; Doživetje Nepala v očeh Primoža Tropa; Veličkovičeve podobe slovenskih mest v miniaturi; Razstava integralov in grafitov slikarja Bojana Lubaja; Z glasbo v sobotni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. o (©i PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 8. april 7:30 Glasbena osmica (slo), pon. 8:00 Pomurski tednik, pon. 8:25 Utrip Ormoža, pon. 9:55 Regi Gorišnica, pon. 10:55 Dnevnik TV Maribor, pon 11:45 Glasbeni predah 12:00 Ptujska kronika, pon, 12:25 Povabilo na kavo: Tanja Nikolovski, pon 13:10 Čista umetnost, 54. oddaja, pon. 13:35 Kuhinjica, pon. 14:00 Obzornik TV Dravograd, pon 14:30Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Okrogla miza: Ptuj v očeh mladih 19:45 Glasbeni predah 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (tuja), pon. 20:55 Cista umetnost, 54. oddaja, pon. 21:20 Povabilo na kavo: Tanja Nikolovski, pon 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani SOBOTA 9. april 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:00 Utrip Ormoža 9:00 Kuhinjica, pon. 9:25 ŠKL - šport mladih, 27. oddaja, pon. 9:55 Obzornik TV Dravograd 10:30 Mura Raba, 1. oddaja 10:50 Energetska medicina 11:00 Boris Pahor o kulturi ljubezni, pon. 11:50 Glasbeni predah 12:00 Pregled tedna 12:25 Okrogla miza: Ptuj v očeh mladih, pon. 13:45 Čista umetnost, 54. oddaja, pon. 14:10Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Pregled tedna, pon.18:25 Sekvenca 18:45 Povabilo na kavo: Tanja Nikolovski, pon. 19:30 Glasbena osmica (slo), pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Regata Ptujčanka, pon. 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 Videostrani NEDELJA 10. april 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 ŠKL - šport mladih, 26. oddaja, pon. 8:30 Šola, da se ti zrola: Glasbena šola Radlje 9:20 Povabilo na kavo: Tanja Nikolovski, pon. 10:05 Kuhinjica, pon. 10:30 Glasba za vse 32. oddaja, pon. 11:00 Čista umetnost, 54. oddaja, pon. 11:25 Sekvenca, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Gostilna »Pr Francet« 13:25 SViT, 5. oddaja 13:55 Videostrani 16:10TV Gorišnica 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Pogled nazaj, 15. oddaja 18:45 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:15 Dora: Boštjan Gorenc 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Okrogla miza: Ptuj v očeh mladih, pon. 21:45 Mura Raba, 1. oddaja, pon. 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:25 Videostrani PONEDEUEK11. april 8:00 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:30 Pregled tedna, pon. 8:55 Pomurski tednik, pon. 9:20 Šola, da se ti zrola pon. 10:10 ŠKL, šport mladih, 28. oddaja 10:40 Kuhinjica, pon. 11:30 Obzornik TV Dravograd, pon. 12:05 Ptujska kronika 12:25 Okrogla miza: Ptuj v očeh mladih, pon. 13:45 Glasba za vse 32. oddaja, pon. 14:15 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Povabilo na kavo: Tanja Nikolovski, pon. 19:10 Čista umetnost, 54. oddaja, pon. 19:35 Pogled nazaj, 15. oddaja, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Glasbena osmica (slo.), pon. 20:55 Športno): Zoran Krajnc, pon. 21:45 Sreda v sredo: Božidar Novak, pon. 22:35 Ptujska kronika, pon. 23:00 Videostrani_ Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI00 7 LET. PRODAJA VOZI L I Znamka Letnik Cen?> Oprema Barva citroen c4 picasso 2.0 hdi exclu. avt. 2008 4.900,00« avt. deu. klima kov. siva peugeot 3081.616v premium 2008 5.990,00 £ serv. knjiga kov. siva fiat punto 1.4 dynamic grande 2006 3.400,00£ serv. knjiga kov. opečna renault megane1.616v gt dynamique 2007 3.950,00« prvi last. kov. bordo renault kango01.5 dci family 2005 3.190,00« klima kov. bordo renault modus 1.2 6vexpressi0n 2012 6.990,00« prvi last. kov. šampanjec citroen xsara picass01.616v exclusive 2008 4.150,00« prvi last. kov. srebrna citroen xsara picass01.616v elegance 2006 3.990,00« serv. knjiga kov. srebrna renault megane 1.616v auth. conf. 2003 2.550,00« preva reg. 2004 kov. siva renault modus grand 1.5 dci dynamique 2010 5.900,00« serv. knjiga kov. srebrna land rover discoveryiii 2.7 dv6 avt. 2007 11.950,00« serv. knjiga kov. Črna citroen xsara picass01.61 elegance 2006 3.450,00« serv. knjiga kov. modra renault modus grand 1.216v expression 2008 5.190,00« klima kov. viola renault cli01.216v expression 2013 7.900,00« PRVI last. rumena mercedes-benz b170 2009 10.100,00« klima kov. srebrna renault megane 1.616v privilege cc 2008 5.850,00« avt. klima kov. Črna kia ri01.416v ex active 2006 3.490,00« avt. klima kov. srebrna opel corsa 1.416v color edition 2010 6.770,00« prvi last. bela opel astra1.616v enjoy 2014 11.450,00« prvi ust. kov. rjava renault cli01.5 dci gt dynamique 2008 5.450,00« avt. klima kov. šampanjec PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. 'AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 ■:M=IH=ISII! I MtIJ S t*TWra O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAc OPR. BARVA AUDI A4 MULTITRONIK 2,0 TDI 2013 17.990 1.LAST., ODLIČEN BELA AUDI Q5 QUATTRO 2,0 TDI DPF BUSIN. S - TRONIC 2011 23.990 1.LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320 D TOURING X - DRIVE 2012 14.990 1.LAST., ODLIČEN SIVA BMW 520D TOURING 2012 20.990 1.LAST., USNJE VEČ BARV CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI 2007 4.990 1.LAST., ODLIČEN KOV. SV. MODRA CITROEN C51.6 HDI NÄVI-PANORAMA 2011 8.990 1 .LAST., KOT NOV ČRNA CITROEN C5 2,0116V 2009 6.490 1.LAST., ODLIČEN SREBRNA FORDS-MAX TDCI 2007 6.290 LEPO OHRANJEN SIVA HYUNDAAI SANTA FE 2,2 CRDi 4X4 2006 6.990 ODLIČEN 4X4 SV. MODRA KIA SORENTO 2.5i CRDi 4x4 2002 3.990 ODLIČEN 4X4 MODRA MAZDA 6 2007 4.990 1.LAST, ODLIČEN KOV. SV. MODRA OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1C0SM0 2013 12.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 50081,6 E- HDI 2012 9.990 1.LAST, ODLIČEN SV. MODRA PEUGEOT 508 SW 2,016V HDI 2012 11.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV VW GOLF PLUS 1,6 TDI 2011 8.990 1.LAST. ZLATA VW PASSAT 1,9 TDI 2006 5.990 1.LAST, ODLIČEN SREBRNA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: \^101,00 kWh/m2 na leto y Zidarstvo-Fasaderstvo, strojni ometi in izolacija zidov DENIS CASAR s Filovci 110, 9222 Bogojina tel./fax: 02 547 10 14, M: 041 956 370, E-mail: casar.denis@gmail.com Na podlagi 46. člena in 6. odstavka 47. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US in 14/15 - ZUUJFO; v nadaljevanju ZPNačrt) ter v povezavi s 30. členom Statuta občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin 25/06) župan občine Gorišnica objavlja JAVNI POZIV za oddajo pobud za spremembo in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Gorišnica Občina Gorišnica namerava v letošnjem letu začeti postopek sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 5/2016, z dne 29. 1. 2016). Iz tega razloga poziva vse zainteresirane lastnike zemljišč, občane občine Gorišnica in druge fizične in pravne osebe, da oddajo pobude oziroma svoje predloge za spremembo in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Gorišnica na naslov Občina Gorišnica, Gorišnica 83 a, 2272 Gorišnica, ali na elektronski naslov: okolje@gorisnica.eu. Predlogi se lahko nanašajo na vse vsebine akta: na namensko rabo prostora, na prostorsko izvedbene pogoje, na grafični in tekstualni del akta ter na izvedbeni in strateški del OPN. Pobuda naj bo ustrezno obrazložena in dokumentirana (priimek in ime oziroma naziv pravne osebe, naslov: kraj, ulica, hišna številka, poštna številka in pošta, datum in telefonska številka pobudnika, parcelna številka in katastrska občina ...). Obrazec najdete na spletni strani Občine Gorišnica. Zaželeno je, da se pobude oddajo na navedem obrazcu, h kateremu predlagatelj/ica lahko priloži tudi druge slikovne ali pisne materiale za podrobnejšo obrazložitev in utemeljitev predloga (bodisi za poseg v prostor ali za spremembo prostorsko izvedbenih pogojev ter drugih vsebin OPN). Zbiranje pobud bo potekalo v času od ponedeljka, 11. aprila, do vključno petka, 13. maja 2016. Občina bo vse prejete pobude preučila in do njih zavzela stališče glede izpolnjevanja pogojev v skladu s predpisi s področja urejanja prostora in glede eventualnih omejitev s področja različnih varstvenih režimov. O ugotovitvah in stališčih do posameznih pobud bo občina predlagatelje obvestila po zaključenem roku za oddajo pobud. Pobud, prejetih po preteku navedenega roka, v postopku prve spremembe in dopolnitve OPN ne bo mogoče obravnavati. Jožef Kokot župan občine Gorišnica VARSTVO PRI DELU Franc Stopajnik, s. p., Strmec pri Leskovcu 12, 2285 Zgornji Leskovec organizira Strokovno usposabljanje: varno delo z motorno žago in varna sečnja dreves Usposabljanje bo potekalo v dveh delih: 15. 4. 2016 ob 16. uri v dvorani občine Videm (teoretično) in 16. 4. 2016 ob 8. uri (praktično na terenu v gozdu). Prijave lahko oddate po e-pošti: vpd-stopajnik@siol.net, faxu: 02 763 10 03, telefonu 041 882 343 ali po klasični pošti. Rok za prijavo je do 14. 4. 2016. Cena tečaja je 50,00 € z DDV. Pridružite se nam, saj bomo na ta način pripomogli k zmanjšanju števila delovnih nesreč pri uporabi motorne žage, sečnji, razrezu in spravilu lesa. Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, irifo@petv.tv, www.petv.tv OBIŠČITE TELEMACH POSLOVALNICO AKCIJA! 1+1 GRATIS na dodatno opremo (ob nakupu dveh kosov dodatne opreme vam cenejši kos podarimo) do 30.4. 2016. Pooblaščeni prodajalec: Telemach Qlandia Ptuj Ormoška cesta 15, 2250 Ptuj telemach moh petek • 8. aprila 2016 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 5417 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si ZAGA CUGMAJSTER LOČE Odkup hlodovine iglavci in listavci. Odkup hlodovine na panju, izvajamo tudi poseg sečnje. Tel.: 03 759 21 70 in 041 751 208 Alojz Cugmajster s.p., Cesta v Železnik 8, Loče. KMETIJSTVO ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. UGODNO prodam koze z mladiči. Tel. 031 838 039. PRODAM odojke, 30 kg. Tel. 031 291 954. PRODAM sadike javorja, hrasta in domačega kostanja. Telefon 041 800 685. PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale. Telefon 769 26 91. NEPREMIČNINE NJIVE vzamem v najem. Na relaciji Ptuj-Ormož. 041 670 766 PRODAM ali dam v najem vinograd, žični nasad, vsajene kakovostne sorte, velikost vinograda 34 arov. Franc Petrovič, Veliki Vrh 86, 2282 Cirkulane, 02 761 15 91. PTUJ, za več let oddamo v najem 1,5 hektarja pašnika z mrežnimi pregradami za ovce, 10 ovc in ovna ter shrambo za seno. Za več let oddamo v najem še 10 arov ograjene parcele za vikend. Telefon 041 397 837. PRODAM zazidljivo zemljišče, Videm pri Ptuju, 1.500 m2, 500 metrov od centra Vidma. Kanalizacija na zemljišču, cena 22 €/m2. Telefon 040 468 574. DOM IN STANOVANJE NA PTUJU oddamo v najem opremljeno garsonjero za dobo do enega leta. Tel. 041 469 578. ZAPOSLIMO voznika C- in E-katego-rije z veljavno kodo, delo je pretežno nočno. Telefon 041 654 538. Avtopre-vozništvo Srečko Podgoršek, s. p., Pre-žihova ulica 6, Lenart. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, v 19. Tednu, tik pred nesnostjo - prodajamo. Rešek, Starše 23. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. PURANE in purice, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo, z možnostjo dostave. Naročila sprejemamo po telefonu 02/688 13 81 ali 040 531 246. Re-šek, Starše 23. BELE kokoši in peteline, težke 4 kg, naročila sprejemamo po telefonu 02/688 13 81 ali 040 531 246. Re-šek, Starše 23. KUPIM krožne brane OLD, 24 diskov, rotacijsko koso SIP 165 na štiri diske in tračni obračalnik SIP 041 261 676. 800-KG mešalnico z mlinom za žito in traktorski mlin, prodam. 041 368 437. PRODAM prašiče od 150 kg do 180 kg. Cena 1,50 €/kg ali menjam za drva. Možnost dostave. 041 670 766, Ptuj. NESNICE, v začetku nesnosti, rjave, sive, črne, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Perutninarstvo Jožica Soršak, s. p., Podlože 1, Ptujska Gora. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon: 041 897 675. VDOVEC, zdomec, išče žensko dobrega srca, vesele narave, nekadilko iz Štajerske, staro od 60 do 70 let. Zaželeno je, da prideš k meni v Nemčijo. Prosim pismo s sliko in samo resne in-teresentke. Ivan Krajnc, Noldeweg 24, D-40724 Hilden. PVC okna, vrata, senčila ABA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com ZAHVALA Ob boleči izgubi našega Vladimirja Tumpeja IZ PTUJA se iskreno zahvaljujemo dr. Brigiti Cvetko, Mitju Miklošiču, zdravnikom in medicinskemu osebju oddelka za intenzivno nego Splošne bolnišnice Ptuj. Zahvaljujemo se tudi patru Andreju Fegušu, govorcem in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi SPOMIN 13. aprila bo minilo leto dni, odkar nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, ati, sin in brat Stanislav Kozoderc IZ PODLOŽ 18 Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in obiskujete svete maše. Njegovi najdražji Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi. SPOMIN 6. aprila je minilo 10 let, odkar si se poslovila, naša draga mama, babica, prababica in tašča Marija Murko IZ JANEŽOVSKEGA VRHA 47 Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in ji prižigate svečko. Tvoji najdražji amnoseK Boštjan ZEMLJAK s.p. F spomeniki police stopnice Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA-LANCDVAVAS 2 b _ www.tednik.si Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin na te bo ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ateka, opa in praopa Franca Šegula 2. 9. 1940-31. 3. 2016 IZ GORIŠNICE 13 nazadnje stanujočega v Domu upokojencev Muretinci se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku Ivanu Holobarju za opravljen cerkveni obred, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, pevcem, govorniku Antonu Žumbarju, pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Žalujoči: sinova Boris in Bojan ter hčerka Doris z družinami Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. V SLOVO V ponedeljek, 4. aprila, nas je po hudi in kratki bolezni zapustil Drago Žlender Od pokojnega se bomo poslovili 8. aprila 2016 v ožjem družinskem krogu. Njegovi najdražji Preveč žalostnih dni je minilo, ko s svečami in cvetjem ti poslednji dom krasimo. SPOMIN 6. aprila je minilo dve leti žalosti, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast Janez Popošek IZ PODVINCEV 1 A Spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel. Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke spomina. Tvoji najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, ome, tašče, in prijateljice Antonije Kuplen 1945-2016 IZ LJUBSTAVE 18 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli sožalje in tudi drugače pomagali. Posebna zahvala gospe Darinki Kegalj, prijateljici iz Nemčije. Prav tako hvala patru Janezu Ferležu za opravljeno mašo, komornemu zboru Kor, govornici za čustven govor slovesa, pogrebnemu podjetju Mir, d. o. o., ter godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi, ki smo te imeli neizmerno radi Ko aprilsko jutro se je prebudilo, nikomur ni bilo jasno, da 15 let je minilo, zakaj se je v naš dom žalost naselila, kajti usoda nam temeljito je življenje spremenila. Skupnih ciljev, smo jih imeli, niso pa naši vnučki doživeli, saj prišla je kruta smrt in preživela vsak naš načrt. Ker sami smo ostali, svoja pota smo naprej peljali ter se včasih spraševali, le kaj bi storil on, če z nami bi ostal. POGREŠAMO TE! SPOMIN Janko Rožmarin IZ MARKOVCEV Že dolgih 15 let več med nami ni. Hvala vsem, ki obiskujete njegov prerani grob. Hvala za prižgano svečko v njegov spomin. Žena Katica in hčerke Iva, Katica, Hermina in Suzana z družinami Ptuj, Podravje • Mesto v očeh mladih in starejših povsem različno Dvomim, da boste dobili službo ... Da živimo v sistemu, v katerem si mora vsak pomagati sam, da nas čakajo časi, ko bodo morali delovna mesta ustvarjati in ne upati, da bodo končali šolanje in dobili službo, ter da bi bilo prav, da tudi mladi povedo, kaj pričakujejo od starejših, so bile nekatere izmed zanimivih iztočnic okrogle mize, ki je potekala minuli teden. A mladi, ki so se opogumili in kaj povedali, so doživeli hladen tuš. Le malo spodbudnih podatkov je bilo predstavljenih na okrogli mizi, ki je minuli teden potekala na Šolskem centru Ptuj. Organizatorja dogodka, ki je potekal pod naslovom Ptuj v očeh mladih - kje smo, kam gremo, sta bila Ekonomska šola ŠC Ptuj in Klub ptujskih študentov. Beseda je tekla o možnostih šolanja in zaposlovanja dijakov in študentov, o težkem položaju na trgu dela, visokem deležu brezposelnih mladih, dogajanju v mestu in pobožnih željah, da bi to končno zaživelo, le malo besed pa je bilo slišati o tistem, kar je marsikoga zanimalo: mestni viziji na tem področju. »Dvomim, da boste kar tako dobili službo« Kot je v uvodu okrogle mize izpostavila Darja Harb, ravnateljica Ekonomske šole ŠC Povejte svojo idejo - če upate?! Da je pomembna tudi vloga samih iskalcev zaposlitve, ki naj delodajalcem povedo, kaj so oni sposobni narediti zanje, pa je dejal Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj. „Mi na Šolskem centru pa razmišljamo, kaj bi bil poklic jutrišnjega dne," je še dodal. Mlade je podobno kot Orešek tudi on vprašal, kaj pričakujejo od njih, da bi mestno jedro zaživelo. In čeprav - roko na srce, za to, da razmišljata o tem, sta plačana ona dva, eden kot podžupan, drugi kot mestni svetnik - se je ena dijakinja opogumila in predstavila svojo idejo, a je takoj za tem doživela hladen tuš. Ne glede na to, kako dobra ali slaba je bila njena ideja, ki jo je predstavila v imenu Ekonomske šole Ptuj, je bil odziv nekaterih govorcev na okrogli mizi neprimeren. 16-letno dekle je takoj po predstavitvi razočarano zapustilo prostor, saj sta ji Hliš in Kraner dejala, da prav vse, kar je predstavila, na Ptuju že obstaja (pa čeprav to ne drži v celoti). Da je bil način odziva nekaterih sodelujočih na okrogli mizi neprimeren, meni tudi Harbova. „Najprej mlade prosijo, da jim kaj povedo, nato pa se obnašajo povsem neprofesionalno," pravi ravnateljica Ekonomske šole Ptuj in dodaja, da je včasih enostavno treba vedeti, komu, kdaj in kaj rečeš. Na njene trditve pa Kraner odgovarja: »Naloga šole ni, da »ujčka« dijake, ampak da jih čim prej sooči z realnostjo ter nauči sprejemati kritiko.« Foto: DK in Foto: CG Okrogla miza o položaju mladih je še enkrat potrdila, da včasih ne znamo mladim dati priložnosti, da svoje ideje predstavijo in razvijajo. Fotografija je simbolična. Ptuj, je biti mlad nekoč in danes bistvena razlika. Da to drži kot pribito, kaže tudi statistika na področju zaposlovanja. Ta nikakor ne govori v prid mladim generacijam. A Gorazd Orešek, podžupan MO Ptuj, je prepričan, da so na tem področju rezerve, ki jih je treba izkoristiti. Predvsem je izpostavil področje turizma, ki na Ptuju ponuja še veliko priložnosti. A je bil jasen: če mladi mislijo, da bodo končali šolanje in da jih službe čakajo, se motijo. „Dvomim, da boste kar tako dobili službo," je dejal Orešek, ki meni, da si je svojo karier-no pot treba začeti utirati že v času šolanja. Da moraš za to, da dobiš službo, postati „mali strokovnjak", pa je dejal Janko Ogrizek z Zavoda RS za zaposlovanje. Tudi on je poudaril pomen samoaktivacije ter dejal, da je nujen razmislek o alternativah pri iskanju delovnega mesta kruta realnost. Nekoliko bolj optimističen je bil predsednik Kluba ptujskih študentov Alen Hliš: „Moje izkušnje so takšne, da za dijake in študente, ki se v času študija vključujejo, ni problem za službo. Vedno se iščejo izkušnje, to je kruta realnost." Strinjal pa se je, da živimo v sistemu, v katerem si mora vsak posameznik pomagati sam. Zaposleni v javni upravi najbolj v- Vi, ■ zaščiteni Da je tudi v šolskem sistemu kar nekaj dobrih možnosti, ki lahko privedejo do kontakta z delodajalci in zaposlitve, pa je poudarila Aleksandra Pivec, direktorica ZRS Bistra Ptuj. Izpostavljene so bile tudi možnosti samozaposlovanja kot ena izmed pomembnih alternativ. Pri tem pa je imel pomisleke Aleksander Kraner, direktor CID Ptuj. Poudaril je, da je treba imeti denar tudi za to, da plačaš davke in prispevke, ter da so ovire v podjetništvu rešljive le sistemsko. Iskreno je dejal tudi, da so zaposleni v javni upravi bistveno bolj zaščiteni kot drugi delavci. „Bodite previdni, kaj boste študirali," je še dejal dijakom, ker nihče ne ve, kaj bo atraktivno čez 10 let: „Fakulteta za splošno življenje pa še žal ne obstaja!" Dženana Kmetec NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID - OKNO rsr/ii 'ors,,„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGOi [1] pomaranča, ob Dravi, Ptuj Napoved vremena za Slovenijo Za vas urejamo 11 sodobno opremljenih 3, z najlepšim pogledom na Ptuj. hotelskih sob, Če je april deževen, kmet ne bo reven. Pričakujemo vas v maju 2016. Danes bo oblačno in deževno. Ohladilo se bo, zapihal bo severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem 13, najvišje dnevne od 10 do 15, na Primorskem do 18 stopinj C. Obeti V soboto bo oblačno. Občasno bodo še manjše padavine, ki bodo do večera ponehale. V nedeljo bo na Primorskem delno jasno, drugod pa bo več oblačnosti. Napoved za sosednje pokrajine Ob Jadranu in v krajih vzhodno od nas bo danes povečini sončno, drugod spremenljivo oblačno. V Karnijskih Alpah ter na avstrijskem Koroškem bodo popoldne posamezne plohe. Foto: CG