Kamniški občan
LETO XXXIII
KAMNIK, 10. JUNIJA 1993
Po tretjem sklicu občinska skupščina sklepčna
Živahno o denarju za krajevne skupnosti
, kje je upoštevana Poreber (Franc
Po dveh neuspelih sklicih 30. seje občinske skupščine so bili delegati vseh treh zborov na seji 26. maja končno sklepčni.
Na seji, ki jo je vodil podpredsednik skupščine Igor Podbrež-nik, so enajstim točkam dnevnega reda dodali še dve:
predlog odloka o spremembah zazidalnega načrta za območje B-8 Zgornje Perovo, na katerega več graditeljev na tem območju že nekaj časa željno čaka, in predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta za B-3 Novi trg.
Žal pa prav dodatne spremembe zazidalnega načrta za Zgornje Perovo pri glasovanju niso dobile zadostne podpore delegatov, saj se jih je zanj odločilo le šestnajst.
Nekatere delegate je zanimajo, ali obstaja možnost, če bodo javne zelenice res prišle v privatno last, da bi se pojavila težnja po izgradnji obrtnih delavnic. To možnost pa je Bojan Mlakar, direktor Zavoda za urbanistično načrtovanje, odločno zanikal. Vendar, ker ni dal Matevžu Skamnu jasnega odgovora, kakšna bo obrtna dejavnost v prizidku neke stanovanjske hiše, ki jo je predlagatelj kot pripombo upošteval, je le-ta po vpogledu v knjigo pripomb, kjer je bila vrsta obrti navedena, izjavil, da ne bo glasoval za odlok.
Skupščina je sicer sprejela amandmaja izvršnega sveta, po katerih mora pri lokacijskem postopku za ureditev bencinskega servisa dati soglasje krajevna skupnost Novi trg. V času gradnje pa mora investitor zagotoviti stalen prehod na poti Perovo ~ most čez Kraček - Rudnik
zaradi dostopa do gradbenih parcel.
Kljub pomislekom nekaterih delegatov (Ferdinand Škarja, Igor Podbrežnik, dr. Igor Ivane-
tič), ki so menili, da je bilo premalo sodelovanja ustanov na območju Novega trga, da ne bi smeli dovoliti dejavnosti, ki bi povzročala prekomeren hrup itd., je o zazidalnem načrtu za B-3 Novi trg sprejela.
Delegat Bojan Jamšek je dejal, da je to kompromis med vsemi tremi strankami in da bo en blok namenjen hotelsko-apart-majski dejavnosti.
Ob sprejetju odloka o zakloniščih je skupščina priporočila izvršnemu svetu, naj pri sklepanju pogodb z najemniki teh prostorov upošteva rok, v katerem je treba zaklonišče pripraviti za osnovni namen.
Z večino glasov je bil sprejet tudi osnutek odloka o spremembah odloka o ustanovitvi Matične
knjižnice Kamnik, čeprav delegati še vedno niso poenotili mnenja, ali je kot pogoj za ravnatelja knjižnice potreben strokovni izpit iz knjižničarstva ali ne. Sprejeti osnutek tako zahtevo vsebuje.
Med petimi dokumenti o delu, finančnem poslovanju, finančnem načrtu in programu Sklada stavbnih zemljišč, ki jih je obrazložil Bogdan Jamšek, namestnik predsednika UO Sklada stavbnih zemljišč, je največ razprave spodbudil predlog za sofinanciranje programov krajevnih skupnosti.
Delegati so opozarjali na zapostavljenost podeželskih krajevnih skupnosti (Vid Kadunc), potrebno ureditev križišča Šolske ulice z obvoznico (Matevž Skamen) in spraševali, kje so sredstva za kanalizacijo v Šmarci Ida Kočar), kdaj bo urejeno križišče Laze - Zg. Tuhinj (Marjan Poljan-šek), zakaj niso upoštevani vsi predlogi KS Kamniška Bistrica
(Janez Cevka),
cesta Hrib Vidmar) itd.
Bogdan Jamšek je pojasnil, da so za ureditev vodovodov in cest na podeželju namenjena sredstva v proračunu. Tako je tudi Šmar-ca zajeta v program občinske infrastrukture, za Kamniško Bistrico pa so upoštevali že vložena sredstva sklada in lastništvo vodovoda, ki je zasebna last. Od križišč pa bodo najprej uredili križišče na obvoznici (pri odcepu v Zgornje Perovo B 8).
Ob sprejemu predloga za razdelitev 23,4 milijona SIT krajevnim skupnostim so podprli tudi predlog Mihe Novaka, predsednika izvršnega sveta, da bi za vse investicije, za katere bo prispeval sredstva občinski proračun, veljal razpis izvršnega sveta in da krajevne skupnosti teh razpisov ne bi podvajale.
Denarja iz republike pa ne bo, če ne bo javnih razpisov del.
Skupščina je brez razprave sprejela stanovanjski program občine za leto 1993, z manjšimi pripombami pa osnutka odloka o upravnih organih občine Kamnik in odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki ter soglašala s poročilom o delu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu za leto 1991 in 1992.
F. SVETELJ
S seje IS
Spodbudni rezultati »Komisije za črne gradnje«
Javna gozdarska služba v Kamniku je pri zatiranju luba-darja med uspešnejšimi. Zato izvršnemu svetu ni bilo težko nameniti dodatnih sredstev za kritje delu stroškov, nastalih pri tej akciji.
Sodeč po razpravi na seji kam-
Ob stavki učiteljev
Država ki živi na račun otrok, umira
Naša država je bolna! Z velikimi koraki bi rada v Evropo, pa je vsak dan dlje od nje. Vsaj, kar zadeva naše otroke! Najprej je država prilepila davek na otroške izdelke, skoraj ukinila brezplačno varstvo po šolah, poslala Modrega Janeza z visokimi cenami šolskih učbenikov in jih še dražje ponudila v knjigarnah. Podražila je cene vrtcev in priznala otrokom sramoten strošek, ki ga starši uveljavljajo pri dohodnini, univerzalni otroški dodatek pa se še vedno kuha v republiškem loncu in tako dalje in tako dalje ...Pa ne gre več za zaskrbljujoč državni podmladek, gre za preživetje otrok, ki so!
Vsak razumen človek ve, da preživetja brez razvoja in novega znanja ni! To je preživetje na kratek rok. Zato je država, ki ne da otrokom zadovoljnih učiteljev, obsojena na propad. Prepričana sem, da so učiteji in delavci v šolstvu pripravljeni deliti us&do s siromašnim gospodarstvom. Prepričana pa sem tudi, da sta njihov protest in ogorčenje upravičena ob vedenju, da se velikemu številu delavcev v negospodarstvu kar dobro godi, da o plačah' vsemogočnih svetovalcev, sekretarjev, ministrov, funkcionarjev in drugi »intelektualni« oligarhiji sploh ne govorim.
Menim, da me občutek ne vara, da bodo učitelji to šolsko leto tako ali drugače pripeljali do konca. Bolj ali manj zagrenjeni. To me skrbi. Zato mi gre dobra misel, ki sem jo hotela poslati učiteljem v šole. naj bi otrokom ob končanem šolskem letu pomagali organizirati prodajo učbenikov, ki jih ne bodo več potrebovali, težko izpod peresa. A verjamem, da je med učitelji veliko dobrih učiteljev, ki bodo želji staršev ustregli. Veliko nas je namreč, ki na našo bolno državo ne računamo več! Računamo pa na toplino in razumevanje, ki ju dobri učitelji kljub vsemu imajo!
IVANA SKAMEN
niškega izvršnega sveta 2. junija, predstavlja odločitev o tem, ali bo spremenjeni odlok o ustanovitvi Matične knjižnice vseboval pogoj, da mora kandidat za ravnatelja imeti opravljen strokovni izpit iz knjižničarstva, kar nekaj težav. Izvršni svet je sicer sprejel predlog odloka, ki vsebuje ta pogoj, vendar pri njem ob razpravi v skupščini ne bo vztrajal. Torej bo odločitev o tem v celoti prepuščena skupščinskim delegatom.
Pri odločitvi predloga odloka o komunalnih odpadkih je izvršni svet upošteval vse pripombe Zelenih Kamnika, Komunalnega podjetja in drugih. Med drugim so povečali v osnutku določene kazni za kršitev odloka od 20.000 na 100.000 tolarjev. Novost je tudi v tem, da bo treba odlok uresničiti na območjih, kjer je reden odvoz odpadkov že organiziran, v treh mesecih, drugod pa v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
Spremenili so tudi pravilnik o dodeljevanju socialnih stanovanj, s tem, da so črtali določilo, po katerem do socialnega stanovanja ni upravičen prosilec, ki živi v stanovanju, iz katerega so bili v preteklosti že rešeni eden ali več stanovanjskih problemov. Merilo za ugotavljanje dohodka na družinskega člana ne bo več zajamčeni osebni dohodek, pač pa zadnja znana povprečna bruto plača v državi.
Izvršni svet je sprejel tudi informacijo komisije za legalizacijo posegov v prostor. Komisija je bila mnenja, da je ob izpolnitvi določenih pogojev mogoče izdati lokacijska dovoljenja Cotmanu iz Godiča za mehanično delavnico, Uršiču v Stranjah za trgovsko-gostinski objekt in Vettorazziju v Stranjah za predelavo naravnega kamna. Izvršni svet je pozitivno ocenil dosedanje delo te komisije, ki jo je vodil Janez Stražar, sekretar Sekretariata za prostor in okolje. Taje za uspešnejše delo komisije predlagal, naj nanjo ne bi naslavljali primerov črnih gradenj, ki niso sporne z vidi-
<
ka možne legalizacije, in tudi ne tistih, ki jih v nobenem primeru ni mogoče legalizirati.
Izvršni svet je pripravil tudi dopolnjeni predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta za območje B-8 Zgornje Perovo, ki ga je občinska skupščina na zadnji seji zavrnila. Po izjavi Bojana Mlakarja, direktorja urbanističnega zavoda, so vse pripombe in predloge uskladili na sestanku z delegati nove parlamentarne koordinacije. Tudi svet krajevne skupnosti Novi trg je k predlogu odloka dal svoje soglasje.
O njegovi zahtevi glede deleža sredstev od prodaje zemljišč za potrebe KS pa se bodo pogovarjali v teku realizacije tega zazidalnega načrta.
Za izbiro izdajatelja časopisa Kamniški občan je izvršni svet imenoval petčlansko komisijo, ki bo izmed treh na razpis poslanih ponudb, izbrala najugodnejšo.
V prihodnjem uradnem listu R Slovenije bo izvršni svet objavil javni razpis za izbiro izvajalca, ki bo izdelal predlog varstvenih območij za pomembnejše vodne vire in zajetja na območju Kamniških Alp. Z razpisom v istem Uradnem listu bodo izbrali tudi izvajalca za vodneje inženiringa pri obnovi komunalno-cestne infrastrukture na območju občine Kamnik. Objavljena bo tudi sprememba pravilnika o dodeljevanju socialnih stanovanj.
F. S.
AV SERVIS RTV KONCILIA Vrhpolje 41 Kamnik tel. 831-383
POPRAVILO
televizorjev, vldeorekorderjev In radijskih aparatov. Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. SE PRIPOROČAMO!
Str. 2	Ob dnevu boja proti kajenju
Str. 3	Ugodna posojila za obrt in kmetijstvo
Str. 6	Kamniška pianistka v ugledni družbi Eva Bohte med Zoisovimi štipendisti
Str. 12	Na Starem gradu Rokovnjaški pohod in planinski tabor
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla 24. junija. Prispevke sprejemamo do torka, 15. junija; oglase, zahvale, obvestila ipd. pa do petka, 18. junija.
OPRAVIČILO: V prejšnji številki Kamniškega občana je ponagajal tiskarski škrat in vsebino komentarja o skupščinski krizi smiselno spremenil. Komentar Franca Svetelja objavljamo ponovno. Piscu in bralcem se v imenu tiskarne opravičuje"10- Uredništvo
Se bomo izognili skupščinski krizi?
Na sredo, 12. maja, preložena seja občinske skupščine je odpadla že drugič zapored.
Razlog: manjkalo je nekaj delegatov v zboru združenega dela. Je to res samo naključje ali pa so le prvi znaki globljih razhajanj političnih strank ob nekaterih odprtih vprašanjih, na katere so v preteklih številkah kamniškega občana opozarjali vsak iz svojega zornega kota tudi stranke NPK, Pavle Ocepek in Maks Lavrinc, predsednik občinske skupščine.
Vsekakor kaže pereča vprašanja sproti razčiščevati, najslabša pa je izbira, da se onemogoča delo občinske skupščine.
S tem ne bo rešeno nobeno vprašanje ali problem, pač pa se bodo zaradi odlaganja zadev porajali novi. Zato bi bilo najpametniji-, da bi se vsi prizadeti sestali; vrgli karte na mizo in se pogovorili o možnostih izhoda iz sedanjega položaja.
Na skupščinsko obravnavo in sprejem namreč čakajo pomembni akti s področja varstva okolja in urejanja prostora, ki bi jih bilo treba čim prej začeti izvajati, da ne bi naše okolje utrpelo še večje škode. Med drugim so odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, dopolnitve odloka o redu na Veliki planini, kjer se bo kmalu začela letna turistična in pašna sezona, občinski stanovanjski program, spremembi zazidalnega načrta v Novem trgu in na Perovem in še nekaj takih zadev.
Morda lahko pričakujemo, da se bodo predstavniki političnih strank poslanskih klubov in člani predsedstva občinske skupščine, ki se bodo sestali v kratkem, uspeli pogovoriti o trenutnih zapletih in znali poiskati izhod iz sedanje zagate ter zagotoviti, da bo občinska skupščina uspešno delovala tudi zadnje leto svojega mandata in opravičila zaupanje volivcev.
F. SVETELJ
kočna
KOČNA KAMNIK, d.d.
KUPUJTE V KOČNI
AKCIJSKA PRODAJA V VSEH prehrambnih trgovinah KOČNE
- do 30% NIŽJE CENE
- v času od 14. JUNIJA DO 3. JULIJA 1993
OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O TEM!
PRIPOROČAMO VAM TUDI UGODNO PONUDBO V NAŠIH TEKSTILNIH IN TEHNIČNIH TRGOVINAH!
4L KAMNIŠKI OBČAN
aktualno v občini
10. JUNIJA 1993
Izvršni svet
Pospešiti vračanje premoženja
Izvršni svet je podprl prizadevanja, da se postopki pri vračanju nacionaliziranega premoženja pospešijo.
Iz poročila, ki so ga pripravili predsedniki strokovnih komisij, je namreč razvidno, da je bilo od 13 popolnih zahtevkov za vračanje podjetij in kapitala izdanih 6 odločb, na področju stanovanj in poslovnih prostorov je bilo od 60 popolnih vlog izdanih 27 odločb, na področju kmetijskih zemljišč in gozdov pa je bilo doslej ugodno rešenih 18 primerov.
Med ovirami za hitrejši potek postopkov so navajali zlasti dejstvo, da se velik del zahtevkov
nanaša na odškodnine. Ker slovenski odškodninski sklad doslej še ni deloval, so mirovali tudi zadevni postopki. Drugi problem pa povzroča zaščita mesta Kamnika kot kulturnega in zgodovinskega spomenika. Po zakonu pa vse primere vračanja stanovanjskih hiš in lokalov v takih primerih, gre pa za precej primerov v mestnem jedru, rešuje ministrstvo za kulturo.
Po sklepu izvršnega sveta bo v kratkem objavljen razpis za dodelitev socialnih stanovanj v občini Kamnik. Hkrati pa bodo objavili tudi spremembo pravilnika o dodelitvi socialnih stanovanj
v tistem delu, ki določa višino dohodka na družinskega člana. Po novem namreč ne bo več osnova za ugotavljanje te višine delež zajamčene plače, pač pa delež zadnjega znanega podatka o povprečni bruto plači v Sloveniji. Ta pa je bila v mesecu marcu 71.311 tolarjev.
Z razpisom bodo izbrali tudi upravljalca stanovanjskih objektov in poslovnih prostorov v lasti občine. Po pogodbi, ki bo sklenjena za dve leti, bo upravljalec skrbel za vzdrževanje in upravljanje 230 stanovanj in 31 poslovnih prostorov.
Ob dnevu boja proti kajenju
Ker se spodobi, da občinsko glasilo prispeva svoj glas k boju proti kajenju, je pred vami spet ena od ponovitev na temo o škodljivosti kajenja.
Poraba nikotina v mnogih razvitih državah pada, narašča pa v večini razvijajočih se dežel.
Kje smo mi?
Iz anket o slovenskem javnem mnenju naj bi se delež kadilcev med odraslimi prebivalci pri nas v 14 letih (t. j. od 1975. do 1988. leta) povečal za 4%: od 30 na 34%. Delež tistih, ki so opustili kajenje, pa je domala stalen. Med delavci, ki smo jih lani pregledali v Dispanzerju medicine dela v Kamniku, je bil delež kadilcev v primerjavi z nekadilci zelo različen - odvisno od skupine, ki smo jo pregledovali. V glavnem se je gibal med 30 in 40%, v nekaterih skupinah kar do 60%. Izrazita je bila negativna povezanost med podatkom o kajenju in višini izobrazbe (med višje izobraženimi je bil manjši odstotek kadilcev).
Mimogrede - med slovenskimi zdravniki se je v času od 1972. do 1986. za kadilce opredelilo 30%
SVVEET SVVEET WAY
zdravnikov in 20% zdravnic. Upam, da je ta podatek danes že močno spremenjen (v korist nekadilcev).
V vzorcu 1310 srednješolcev (prvi in tretji letnik slovenskih srednjih šol v šolskem letu 1990/91, ki so bili poprečno stari 15,9 let, je bilo 42% takih, ki so odgovorili, da niso še nikoli kadili. Desetina je prvič kadila pred 10. letom, 17% v starosti med 10. in 13. letom, drugih 30% pa je bilo ob prvi cigareti starejših od 13 let.
Fantje seveda bolj »pogumni« in začnejo prej. Tretjina tistih, ki so trdili, da so že kadili, je začela iz radovednosti, četrtina pa zaradi družbe.
Med prvošolci jih je redno kadilo 17,9%, med tretješolcipa 27,8%.
Če primerjamo rezultate podobne študije za tretješolce izpred 12 let, se je delež kadilcev v mlajši generaciji sicer zmanjšal za dobrih 7%, vendar pa se je starostna meja pričetka kajenja bistveno znižala.
Kaj si lahko obetajo te generacije kadilcev?
Ko bodo pokadili svojo 150.000. cigareto (Pozor! To že je po 20 letih kajenja po 20 cigaret dnevno), se še s posebej veliko verjetnostjo lahko nadejajo pljučnega raka. Tega v 90% povzroča kajenje. Žal je še vedno težko ozdravljiv. Letno umre okoli 800 prebivalcev Slovenije (41 na 100.000). Če imajo še druge rizične dejavnike (ti pa so tudi sicer v populaciji odraslih pogosti), jim bo po življenju stregla ateroskleroza, zlasti njen zaplet srč-
ni infarkt. V Sloveniji se pogostnost te bolezni še ne zmanjšuje. Bolezni srca in ožilja ostajajo prvi vzrok smrti odraslih.
Tisti, ki bo ob cigareti še prekomerno pil (ta korelacija pa je že tako krepka), ima več možnosti, da zboli za rakom grla. Kajenje je tudi eden glavnih vzrokov za nastanek kronične obstruktivne bolezni dihal, ki vsako leto terja okrog 400 življenj ali 20,5 ljudi na 100.000 prebivalcev Slovenije. Nismo še pri koncu: kadilcem se poslabša ulkus-na bolezen želodca in dvanajstnika, pogosteje jih pestijo bolezni žil, zlasti možganov (kapi) in na okončinah (zapore žil z odmrtjem okončin), nosečim kadilkam se rojevajo pogosto za starost prelahki otroci ali pa privekajo na svet prezgodaj, kasneje pa ti otroci zaradi vdihavanja materinega kadilskega dima raje obolevajo zaradi bolezni dihal.
Kaj storiti?
Nehati kaditi. Najbolje takoj.
Če pa že nameravamo polniti državne blagajno z davki od cigaret in čakalnice ambulant za bolezni srca in ožilja ter za bolezni dihal, potem vsaj tistim, ki ne kadijo, prizanesi-mo z opojnimi dimčki.
Pa zanamci? Kaditi začenjajo že otroci, torej je treba vzgajati zlasti nje doma, v vrtcih in šolah. In kadilci - ekologi? Ti se vsaj nad zasvi-njanim ozračjem zaradi tovarniških izpuhov in kurišč, kjer gori slab premog, ne smejo pritoževati; vse do tedaj, ko bodo pokadili zadnjo cigareto.
IGOR IVANETIČ, dr. med.
Na podoben način bodo poiskali tudi najbolj ugodnega ponudnika za adaptacijo in izgradnjo treh stanovanj na Kajuhovi poti v Kamniku v skupni vrednosti 20 milijonov tolarjev.
Izvršni svet se je v skladu z akcijo o predstavitvi Kamnika in okolice odločil tudi, da zbere ponudbe za izdelavo turistične karte mesta Kamnika, na kateri bosta tudi fotokarti mesta Kamnik in Arboretum Volčji Potok. Za ta namen je v proračunu predvidenih 620.000 tolarjev. Del sredstev pa nameravajo zagotoviti tudi s prodajo reklamnih sporočil podjetij.
V okviru obravnave poročil o delu upravnih organov je IS
svet sprejel sklep, da je treba zlasti v času turistične sezone poostriti nadzor nad prometom v mestu. Preučili pa bodo tudi pobude lastnikov lokalov na Šutni v zvezi z ureditvijo prometa v mestnem jedru.
F. S.
Ustanovili smo občinsko sindikalno koordinacijo Neodvisnost
Minilo je že skoraj tri leta od ustanovitve prvega tovarniškega sindikata Neodvisnost na Kamniškem in toliko časa že tudi traja uveljavljanje pluralizma sindikalnega združevanja ter uveljavljanja industrijske demokracije. Tretjega junija so se na pobudo regijskega odbora KNSS zbrali predstavniki tovarniških sindikatov iz Titana, Stola, KIK-a, Menine, Svilanita in Alprema. Sindikalni predstavniki so menili, da so potrebne močnejše informacijske povezave med sindikalnimi organizacijami v občini. Zato so ustanovili občinski koordinacijski odbor. Ta se bo sestajal najman enkrat mesečno, organizirali pa bodo tudi sindikalno pisarno, ki bo prvič odprta 22. junija od 14. do 16. ure v drugem nadstropju starega zdravstvenega doma, od takrat naprej pa redno vsak torek ob istem času. V pisarni bo na voljo sindikalni predstavnik, ki bo nudil vse potrebne informacije o delovanju sindikata, pri njem pa si bo možno zagotoviti pravno pomoč ob morebitnih sporih v podjetjih.
Osnovni namen koordinacije pa je, da bi se sindikati ustanovili v vseh kamniških podjetjih in bi se povečalo število članstva. Takrat bo možno zagotoviti tudi profesionalnega sindikalnega zaupnika, kar bo zagotovilo še kakovostnejše delo sindikatov v podjetjih.
Predstavniki občinskega koordinacijskega odbora so si ob koncu srečanja zaželeli, da bi delo sindikalne pisarne poživilo sindikalno delo na Kamniškem.
EDVARD KRŽ1ŠNIK
Zakaj sem bil proti
uvrstitvi predloga za izdajo Zakona o spremembi zakona o dohodnini na dnevni red majske seje državnega zbora.
Dva temeljna razloga sta za to. Osnutek zakona je slab in nedodelan. Vlada je želela na junijsko sejo državnega zbora pripeljati svoj predlog. Ker v proceduri o isti stvari hkrai ne moreta biti dva predloga, se to zdaj ne bo zgodilo. Na junijski seji bosta predvidoma obravnavana tudi resolucija o družinski politiki in zakon o družinskih prejemkih, kar pomeni zaokroženo celoto urejanja te prolematike.
Zakaj menim, da je predlog slab?
Uvodoma moram povedati, da sem v današnjih razmerah proti ka-kršnemukoli univerzalnemu dodatku ali davčni olajšavi za otroke. Ker država bolj spominja na berača kot pa na bogataša, sem prepričan, da je treba pomagati predvsem staršem in otrokom v socialno ogroženih družinah. Glede na sedanji način polnjenja proračuna pa se mi zdi misel, da bi država pomagala živeti tudi otroke bogatin staršev, absurdna.
Iz delovnih organizacij
Tudi majhni kolektivi so lahko uspešni
Bolj izjema, kot pravilo je, da se v sredstvih obveščanja predstavljajo manjši kolektivi, ki v celotnem slovenskem gospodarskem prostoru ne pomenijo veliko. Kar pozabimo nanje ob obilici afer v večjih poslovnih sistemih, kar je zanimiveje, tako za novinarje kot za bralce.
V razvitem zahodnem svetu ustvarijo mali gospodarski subjekti mozaik gospodarske aktivnosti ter ustvarjajo pomemben delež v družbenem proizvodu in zaposlujejo veliko delavcev.
Slovenija je majhna dežela z ekonomsko in prostorsko omejenim tržiščem, zato je njena prodornost v svet še kako pomembna. Če želimo preseči svojo maj-nost, se moramo poslovno prilagajati novim zahtevam in izzivom v evropskem prostoru, kar pa so sposobni storiti manjši poslovni subjekti, ker so okretnejši, bolj prilagodljivi.
Podjetje TRIVAL je v Kamniku eno manjših družbenih podjetij, ki je sedaj v lasti države oziroma v tako imenovanem Koržeto-vem skladu. Ker imamo znotraj podjetja štiri programsko povsem različne usmeritve, smo se na mikro nivoju organizirali kot »profitni center« (PC) z veliko samostojnostjo v poslovnih pristojnostih in odgovornostih. V okviru skupnih funkcij in navzven pa se povezujemo in nastopamo skupno.
PC-Modelit je eden od programov, ki proizvaja gumbe in modne dodatke ter zaposluje 19 delavcev brez upravne režije, ki je
po reorganizaciji celotnega podjetja TRIVAL minimalna.
PC-Modelit ima že 60-letno tradicijo izdelovanja gumbov in modnih dodatkov. Prav na začetku svoje poti so v takratnem Invalidskem podjetju izdelovali gumbe iz naravnih materialov in snovi (les, naravna školjka in drugo). V kasnejšem obdobju, ko je bila proizvodnja gumbov na višku, so bili osnovni materiali umetne smole, uvoženi acetat in podobno. V zadnjem času je naša usmerjenost ponovno k izdelkom iz naravnih materialov. Proizvodnja polizdelkov že teče za izvoz v Avstrijo, kjer opravljajo dodelavo in prodajajo širom po Evropi. Naša želja je, da bi tudi naši partnerji v tekstilni industriji in obrti razumeli naša prizadevanja za uporabo okolju prijaznih izdelkov. Prepričani smo, da bo uporaba materialov iz naravnih snovi prodrla tudi v domače loge.
V prizadevanjih, da bi svoje izdelke približali uporabnikom, smo v petek, 21. maja, pripravili predstavitev kolekcije gumbov in modnih dodatkov za sezono PO-MLAD-POLETJE 94. Predstavitev je bila v prijetnem okolju Kamniške Bistrice, ki jo Kamni čani s ponosom imenujemo »biser narave«. Na predstavitev smo povabili vse poslovne partnerje in modne ustvarjalce iz tekstilne industrije in trgovine, ki so z zanimanjem sprejeli naše predloge modelov in barv za novo sezono.
Ob poslovnih partnerjih so se srečanja udeležili tudi novinarji.
Še posebno zadovoljni pa smo bili zaradi prisotnosti člana izvršnega sveta Marjana Steleta, zadolženega za obrt, podjetništvo in informacijski sistem v občini Kamnik.
V strokovnem delu predstavitve je tekla beseda o naših načrtih in načrtih partnerjev. Ostro oko in kritične misli prisotnih smo dobronamerno sprejeli kot napotilo za boljše delo in v zadovoljstvo kupcev.
Ob strokovnem pogovoru o naši predstavitvi so prisotni izmenjavali tudi svoje izkušnje, saj problemov, s katerimi se srečuje tekstilna industrija v Sloveniji, ne manjka.
In kakšne načrte imamo v prihodnje.
Skrbno bomo ohranjali in dvigovali kakovost naših proizvodov, saj le-ta pri naših kupcih pomeni glavno vrednost, ne samo kot končni izdelek, marveč tudi v samem procesu proizvodnje.
Kvaliteta je pogoj za zadovoljstvo kupcev in ohranitev ali celo povečanje našega trdnega deleža pri prodaji gumbov in modnih dodatkov.
Znižanju cen prav tako posvečamo pozornost, saj smo se notranje povsem racionalno organizirali, kar močno vpliva na stroške v enoti proizvoda. Zavedamo se, da je doseganje evropske ravni cen ključni pogoj za naš posreden in neposreden prodor na tuja tržišča.
Da bi dosegli želene cilje, so
potrebni sposobni kadri, ki jih v kolektivu imamo. Volja, znanje in sposobnost ter vizija vseh delavcev, ki se zavedajo, kaj hočejo, so največji kapital, ki dajejo upanje za prihodnost.
Ob temeljni delovni usmeritvi bo potebno nekaj naporov posvetiti lastninskemu preoblikovanju PC programa gumbov v skladu s pozitivno zakonodajo pravne države.
Naša želja je, da se zakonodaja na tem področju čim prej sprejme ter da se končajo postopki denacionalizacije vseh upravičenih zahtev in se konča kalvarija negotovosti, ki ni v prid nikomur, še najmanj kolektivu Mode-lit, v katerem je v tem trenutku razvoj zavrt. Ne glede na zapletenost in težavnost situacije, v kateri smo, si kolektiv prizadeva, da bi ohranil proizvodnjo in zaposlenost, kar dokazuje tudi poslovni razultat, predvsem na račun mnogih odkrekanj vseh delavcev. Upamo da naš napor ne ob zaman ter da bo poplačan s primernimi osebnimi prejemki ter zaposlitvijo in socialno varnostjo.
Kolikor bo sedanji lastnik (država) imel dovolj posluha in razumevanja, da sprejme modro odločitev pri lastninskem preoblikovanju, ki bo dolgoročno in sprejemljivo za delavce in prihodnjega lastnika, vsi delavci PC-Modelit z optimizmom pričakujemo prihodnost, ki ne bo lahka.
JANKO BLAGŠIČ
Ker vsem bralcem ni poznana vsebina predloga, jo moram razložiti. V skladu s sedanjim Zakonom o dohodnini starši, ki preživljajo otroke, uveljavljajo olajšavo, in sicer za prvega otroka 8% in za vsakega naslednjega otroka še dodatna 2% povprečne slovenske plače. Olajšava je torej za vse enako visoka. Predlog skupine poslancev iz vrst SKD-ja je bil, da se olajšava poveča, in sicer za prvega otroka na 20% in za vsakega nadaljnjega za 5%. Olajšava naj bi bila torej tudi po novem predlogu za vse enako visoka. Razlika med tistimi z višjimi plačami in onimi z manjšimi je ta, da imajo tisti iz višjih davčnih razredov veliko možnost pasti v nižjega in tako dodatno pridobiti.
Najpomembnejši razlog je ta, da sprememba zakona ničesar ne prinaša nezaposlenim in njihovim otrokom. To priznavajo celo predlagatelji in poudarjajo, da se bo to urejalo v Zakonu o družinskih prejemkih. Če zanemarim zlorabe in sivo ekonomijo, je večina nezposle-nih gotovo najbolj ogrožena in pomoči potrebna skupina državljanov. Zato se mi zdi, da je nedopustno, ker jih zakon pušča zunaj.
Če se je že hotelo uvesti univerzalni dodatek oziroma olajšavo, bi bilo to bolje doseči z zmanjšanjem ali ukinitvijo prometnega davka na otroška oblačil, obutev in prehrano. Učinek bi bil prav tako takojšen in bi veljal za vse. Ima pa še eno prednost, »načenja« slabši, socialno manj pravični del proračunskih prihodkov.
Moj pogled na trenutno davčno ureditev pri nas je naslednji: Na tem svetu ni države brez davkov, in na žalost že dolgo ni več zadovoljna z desetino. V deželah, v katerih ima tržno gospodarstvo že dolgoletno, tudi pravno urejeno domovinsko pravico in so premoženjske razlike med državljani že dolgo stvarnost, so temu prilagojeni tudi davki.
Logika socialne pravičnosti je sila preprosta; tisti, ki zaslužijo ali imajo več, prispevajo več. Uveljavljeno je načelo progresije. Davčni sistemi držav s socialistično družbeno ureditvijo takih razlik niso upoštevali, saj bi s tem priznali, da tudi v takšni družbi le niso vsi enaki.
Ob prehodu v tržno ekonomijo je ob ohranjanju starega davčnega sistema ustvarjena možnost hitrejšega bogatenja, kot v deželah z uveljavljeno tržno ekonomijo. Edini davčni vir pri nas, pri katerem je uveljavljeno načelo progresije, je dohodnina. Njen delež v proračunu znaša komaj 20%. Za pretežni del proračuna pa prispevajo enako bogati in revni s tako imenovanimi
posrednimi davki, kar je seveda krivično. Vzeti iz tistega dela davščin, ki so bolj pravične, ko pa bi bilo enako mogoče doseči z zajetjem iz onega drugega, pomeni oddaljevati se od socialno pravične države.
Zadnji, a ne nepomemben razlog pa je ta, da se dohodnina deli v razmerju 40% občini in 60% državi. Prepričan sem, da bi 10-odstotno zmanjšanje tega vira v marsikateri občini pri financiranju povzročilo precejšnje težave. Z zmanjšanjem prihodkov republiškega proračuna bi se zmanjšala tudi možnost za izravnavo (denarno pomoč občinam). V naši občini bi na primer to pomenilo 2% zmanjšanje celotnih prihodkov.
Čeprav je bila večkrat omenjena tudi nevarnost večanja proračunske luknje, moram reči, da me to še najmanj skrbi. Iz dneva v dan se srečujemo z neumnostmi, ki jih omogoča naša davčna zakonodaja (uvoz dragih avtomobilov brez plačila dajatev za predstavništva, neobdavčeni prihodki od igralnih avtomatov po lokalih, neizterjani davki itd.). Koliko bralcev ve, da družine s tremi mladoletnimi otroki lahko kupijo avtomobil le s 5% temeljnim prometnim davkom!? Revni tega tako ali tako ne morejo izrabiti, kajti če ga že kupijo, ga kupijo iz druge roke. Bogati pa na ta način lahko »olajšajo« proračun za več deset tisoč mark. Tudi to davčno olajšavo je predlagal isti poslanski klub z obrazložitvijo, da bo prispevala k povečanju števila rojstev.
O konkretnem primeru, ki ga navaja gospa Skamen, ne morem soditi, ker ga ne poznam. Navedbe pa me ponovno prepričujejo, da je potrebna celovita prenova Zakona o dohodnini. Tak predlog pa lahko pripravi samo stroka, saj se ob že naštetih vprašanjih postavlja še vrsta drugih: Čemu morajo napoved pisati prav vsi, ali niso stroški obdelave podatkov za spodnje kategorije davkoplačevalcev višji od pobranih davkov; čemu davek od pobrani dohodkov, ki ne dosegajo življenjskega minimuma; zakaj ni celotna družina davčni zavezanec. Na takšna in podobna vprašanja, ki bi se odpirala v skupščinski proceduri, bi bilo mogoče poiskati odgovore le ob celoviti prenovi tega zakona.
Glede prispodobe z mojimi otroki in poslanskimi plačami pa sem se žal moral sprijazniti z ugotovitvijo, da je potrebno v državnem zboru za ponazoritev in obrazložitev poslanskega predloga uporabiti tudi kakšen karikiran primer.
MAKS LAVRINC
EKO CONTROLS d.o.o.
Cesta treh talcev 15, Kamnik tel., fax 831-435, 815-570
KLIMA NAPRAVE
- dobavimo
- montiramo
- servisiramo
- garancija 1 leto
Pobude in vprašanja iz skupščinskih klopi
Kamnik naj bo »Zdravo mesto«
Na zadnji seji so delegati občinske skupščine posredovali več zanimivih pobud, predlogov in vprašanj.
Marija Reba je predstavila pobudo Zelenih Kamnika, naj bi se Kamnik pridružil »mreži zdravih mest«.
Gre za projekt »Zdrava mesta«, ki ga je spodbudila svetovna zdravstvena organizacija v okviru •akcije »Zdravje za vse do leta 2000«.
Bojan Pollak se je zavzel za
fizično razmejitev pošt 61240 Kamnik in 61241 Kamnik-Ha-kovnik, s tem, da bi bilo ponovno mogoče dvigati priporočena pisma, pakete in denarne nakaznice tudi na pošti v mestu, kar je želja Kamničanov že od zgraditve nove pošte na Bakovniku. Po njegovem mnenju bi bilo treba določiti okoliša obeh pošt, in to javno objaviti.
Ker je že 12. maja začel veljati sklep ustavnega sodišča, po katerem lahko tudi pravne osebe oz.
Izvršni svet
Ugodna posojila za obrt iti kmetijstvo
Kamniški izvršni svet pod predsedstvom Miha Novaka je na seji 19. maja poleg višjih cen komunalnih storitev, o čemer smo poročali že v prejšnji številki, obravnaval tudi poročila o delu sodišča združenega dela v Ljubljani, občinskega sodnika za prekrške, občinskega javnega pravobranilstva in družbenega pravobranilca samoupravljanja Kamnik v letu 1992.
Izvršni svet je informacije o vseh poročilih sprejel. Glede na velik zastoj zaradi velikega pripada zadev in majhnega števila sodnikov sodišča združenega dela, zaradi česar delavci ne morejo hitreje uveljavljati svojih pravic iz delovnega razmerja, priporočil državnemu zboru, naj čimprej sprejme zakon o delovnih in socialnih sodiščih.
Pristojnemu upravnemu organu je tudi naročil, naj preveri možnost rešitve stanovanjskega
problema za delavce Policijske postaje in možnost izplačila nadomestila občinskemu sodniku za prekrške za stalno pripravljenost na domu.
S posebnim pravilnikom so določili tudi pogoje za dodeljevanje posojil za razvoj malega gospodarstva in kmetijstva iz občinskega proračuna. Prosojila bodo dodeljevali z dobo 3 let, največ do polovice predračunske vrednosti investicije. Obrestna mera bo nižja kot v banki, določevali pa jo bodo pri vsakem natečaju sproti.
Prvi razpis za razdelitev 48 milijonov SIT posojila z devizno klavzulo in 3% obrestno mero je bil že objavljen v prejšnji številki Kamniškega občana.
Za obnovo lokalne cesti Kriv-čevo-Jankov plac, zanjo so krajani Krivčevega zbrali okrog 1,4 milijona SIT, je IS iz proračuna namenil 379.000 SIT.
F. S.
V Komendi novi telefoni
prihodnje leto
Na delegatsko vprašanje Staneta Zamika v zvezi s širitvijo telefonskega omrežja na območju Komende je PTT podjetje Ljubljana odgovorilo, da so za letos načrtovali zamenjavo in povečavo obstoječe telefonske centrale na skupno zmogljivost 1400 priključkov.
Načrtujejo pa tudi povečanje
kabelskega omrežja na območju Križa, Komende in Most.
Zaradi pomanjkanja denarja bodo letos izdelali le načrte. Z deli, katerih skupna vrednost je okrog 110 milijonov SIT, pa bodo začeli prihodnje leto. Zato se bodo novi telefonski naročniki lahko priključili konec leta 1994 oz. v letu 1995. F. S.
OBVESTILO!
Publicus, d. o. o., obvešča vse občane, da je začel s 7. junijem na prekladno sortirni postaji Suhadole veljati sezonski delovni čas, in sicer:
- od ponedeljka do petka od 6. do 18. ure
-v sobotah od 8. do 13. ure.
Novi delovni čas bo v veljavi do konca septembra 1993.
PUBLICUS, D. O. O.
Ločeno zbiranje odpadkov
Podjetje Publicus na področju občine Kamnik postopoma uvaja ločeno zbiranje odpadkov. Takšen način zbiranja odpadkov omogoča pridobivanje sekundarnih surovin in zmanjšanje količine odpadkov, namenjenih odlagališčem, pa tudi večjo skrb za ohranitev zdravega okolja.
Odločili smo se, da bomo na izvoru odpadkov, to je pri gospodinjstvih, omogočili skladno z roki, določenimi v novem občinskem odloku o ravnanju z odpadki, zbiranje odpadkov v dveh delih:
V bio (zelene, mokre) odpadke v rjave posode in v temno sive posode druge odpadke (sem ne sodijo posebni odpadki in vroč pepel). Posode se razlikujejo tudi po velikosti. Prejme ju brazplačno vsaka stanovanjska hiša (rjavo le, Če ne kompostirate sami na domačem vrtu).
V dogovoru s KS bomo uredili tudi ekološke otoke, kjer bomo v raznobarvnih, ustrezno opremljenih posodah zbirali papir, belo steklo, barvno steklo in kovine.
Ko bomo uvedli omenjeni način odvoza na določenih območjih, bomo odvažali odpadke le še iz novih posod.
Ritem odvoza ostaja zaenkrat enak dosedanjemu. O spremembah pa ste bili oziroma boste pravočasno obveščeni.
Prosimo, da v času zamenjave posod z razumevanjem sprejmete možni večurni zamik odvoza zaradi usklajevanja odvozov pri prerazporeditvi terena ob novem načinu zbiranja odpadkov.
Organizirano nameščanje posod se bo začelo po določenem razporedu v naslednjem mesecu ob upoštevanju novega odloka. Posodo pa je od naslednjega meseca dalje možno zamenjati tudi na prekladni postaji Suhadole vsak delovni dan od 6. do 14. ure.
PUBLICUS, D. O. O.
nekdanje skupnosti zahtevajo vračilo nacionalizirane lastnine, je Bojan Pollak predlagal, da tudi občina Kamnik, podobno kot so to že storili zasebni upravičenci, zahteva vračilo svojih deležev na zemljiščih, ki so bila last Meščanske korporacije Kamnik.
Marko Zadrgal je povedal, da tudi zato, ker doslej odvažanje odpadkov ni zajelo vseh stanovanjskih objektov (verjetno je imel v mislih območje Komende), nastaja po gozdovih čedalje več divjih odlagališč.
Z odlokom naj bi bile določene kazni tako visoke, da bi s tem denarjem plačali odstranjevanje teh odpadkov.
Igor Podbrežnik, podpredsednik skupščine, je predlagal, naj komisija za raziskavo povojnih množičnih pobojev ustanovi strokovno telo, ki bo pripravilo zbornik o teh povojnih dogodkih. Sredstva naj bi zagotovili v proračunu za leto 1994.
Marjeta Humar je predlagala mandatno imunitetni komisiji naj preveri, kateri delegati zbora združenega dela nimajo več svoje
delegatske baze oz. ne zastopajo več svojih volivcev in so zato izgubili status delegata. Ferdinand Skarja je zahteval celovitejšo informacijo o tem, kako je potekala prodaja stavbnih zemljišč v soseski B-8 Zgorje Perovo, ki jih je Stanovanjska zadruga Kamnik prodaja podjetju Lastnina, d. o. o., Kamnik.
Demeter Perčič in Bogdan Jamšek, oba sta v UO Sklada stavbnih zemljišč, sta dejala, da bo o tem na posebni seji razpravljal tudi upravni odbor tega sklada.
Občinska skupščina je nato sklenila, naj družbeni pravobranilec samoupravljanja do naslednje seje pripravi poročilo o ugotovitvah v tej zadevi.
Breda Podbrežnik - Vukmir želi na pobudo krajanov Duplice pojasnilo, ali ima lokal z igralnimi avtomati pri trgovini Merca-tor na Duplici, ki je last zasebnika in v katerem je vedno polno otrok, vsa dovoljenja za dejavnost in ali imajo pristojni skupščinski organi vpliv na dejavnost določenih lokalov.
F. S.
Spogledljiva »dama« -odpira nov diskont
O spogledljivosti kamniške trgovske »dame« KOČNE z diskontno ponudbo sem že pisala. Več kot hektar površin je nared, da začne izpolnjevati Kamniča-nom in okoličanom tisoč in eno željo ob nakupu najrazličnejših prehrambenih izdelkov in blaga za vsakodnevno rabo. Ampak ne samo po diskontnih cenah, ki jih bodo deležni vsi, ki bodo kupovali diskontne (večje) količine; obrtniki in podjetniki bodo lahko kupovali izdelke po grosističnih cenah. Ker pa vsi nismo obrtniki in si marsikdo ne more privoščiti nakupa v večjih količinah, bo v norem Koininem diskontu na Perovem (ob kamniški obvoznici) mogoče kupovati tudi po kosih, a zato po maloprodajnih cenah. Razlika bo očitna, zatrjuje Kočnin direktor g. Kopušar, ki ne more skriti veselja in ponosa ob »dami«, ki jo vodi. Potrošnikom obljublja tudi nagrado za zvestobo. Z uvedbo posebnih kartic bo Kočnin diskont nagrajeval najzvestejše (stalne) kupce z občasnimi posebnimi ugodnostmi. Želijo, da bi potrošniki k njim radi hodili — ne le zaradi sodobne in bogate ponudbe, ampak tudi zaradi ekonomskega interesa.
Pomembna novost, ki jo bo Kočna uvedla v novem diskontu, je tudi tako imenovani EAN sistem; vsi izdelki bodo označeni s črtnimi kodami, ki označujejo lastnost in izvor izdelka. To namreč zelo poenostavi prodajo (in seveda zmanjša stroške).
Ob vrtoglavi številki 2.200.000 DEM, ki jih je Kočna vložila v novi diskont so morale njene druge trgovine počakati na posodabljanje. A le počakati, kajti v Kočni že razmišljajo o drugi veliki in pomembni investiciji tehničnem diskonta na sedanji lokaciji starega diskonta v Fužinah. Tja se bodo preselile sedanje majhne in razmetane trgovinice: Železnina, Novotehna, Merkur in trgovina s Titanovimi izdelki.
Ob vsem tem pa je Kočna ure-
OGLAŠUJE V KAMNIŠKI OBČAN!
dila vse lastninske odnose z lastniki denacionaliziranih trgovin. Trgovine je vrnila lastnikom, ti pa so ji (vsi po vrsti) priznali njena vlaganja s pohoti v obliki najemnih odnosov. Te trgovine zdaj postopoma sprejemajo v podnajem zaposleni delavci, kar po eni strani znižuje stroške Kočni, zaposlenim dalavcem pa prinaša socialno varnost ob lastni iznajdljivosti in ponudbi.
Tudi stara pogodba, pred leti sklenjena med Graditeljem in Kočno, zdaj ne velja več. Graditelj Kočni ne bo zgradil velike trgovine v središču mesta (za občino), ker trgovina brez ustreznega parkirnega prostora nima prihodnosti, Kočna pa je dobila nazaj Tomšičevo skladišče, Bergan-tovo hišo in »Cicibanovo« Metko (market).
Z danacionalizacijo je zemljišče sadne drevesnice v Godiču in tudi v Kamniku vrnjeno državi Sloveniji. A še vedno bo služilo sedanji dejavnosti, vendar prek koncesijskih odnosov.
Zapisati je potrebno še to, da so vsi Kočnini delavci (326) solastniki podjetja z deležem 9,36%. Z vrnitvijo denacionaliziranih objektov in vrnitvijo zemljišč bo lastninski delež delavcev porastel na okoli 16%. Najnižja plača delavca v Kočni je okoli 28 tisočakov, povprečna pa okoli 44 tisočakov. S temi številkami bi morali biti delavci zadovoljni, in če je tako, bodo svoje lastninske certifikate »vnovčili« v svojem podjetju, tako bodo kmalu postali večinski lastnik podjetja.
Tako je torej s kamniško »damo« Kočho. Čeprav se je od zadnjega pisanja v Kamniškem občanu za leto dni postarala, o »sivč-kih« - znanilcih starosti, ni ne duha ne sluha. Nasprotno: ozalj-šala se je s sodobnim diskontnim centrom na Perovem (mimogrede - odprtje bo v drugi polovici junija) in odela z načrti za prihodnost - novim tehničnim diskontom.
Adijo - stara dama!
IVANA SKAMEN
Ponovno zvoni
Naš zadnji poziv, češ da se je vroči telefon prehitro ohladil, in domneva, da je v Kamniku vse v najlepšem redu, skratka, da ni nerešenega vprašanja, je padel na plodna tla.
Telefon je ponovno zazvonil in dokazal, da problemov nikoli ne zmanjka, pa čeprav v tako lepem in urejenem mestu (v primerjavi s kakšnim drugim!), kot je Kamnik.
Plačevanje centralnega ogrevanja
Bralka Sonja z Duplice sprašuje: Mi redni plačniki centralne kurjave se pozimi grejemo, prav tako pa so na toplem tudi tisti, ki ne plačujejo. Njihova imena z opomini se pojavijo na tablah, kjer visijo nekaj časa; zanima me, kako ukrepajo zoper neplač-nike?
Obrnili smo se na SKG, direktor Marjan Grilje pa nam je odgovoril, da imajo pogodbo s kurilnim odborom, objavljajo mesečne sezname neplačnikov, vsake tri mesece pa tiste, ki tudi potem še niso plačali, tožijo. Tako ni treba skrbeti, da bi kdo moral plačevati za neplačnike.
Pesmice, telefon in avtobus
Bralka gospa Juršič z Duplice je postavila kar troje vprašanj. Zanima jo, kaj storiti, če je javna govorilnica, v konkretnem primeru gre za dupliško, pokvarjena. Človek, ki nima doma telefona, je tako odrezan od sveta.
Obrnili smo se na pošto na Duplici, kjer nam je upravnica Tončka Breznik povedala, da morajo v takšnem primeru klicati na PTT servis v Ljubljano, kar bo tudi nemudoma storila.
Bralcem pa svetujemo, naj ne čakajo drugih, ampak naj okvare sami čim prej sporočijo na pošto, oni pa bodo ukrepali naprej.
Ista bralka sprašuje, zakaj na avtobusnih postajališčih ni voznih redov.
Obrnili smo se na prometni urad Kambusa, kjer nam je Mirko Mali povedal, da vozne rede izobesijo v kovinskih omaricah, a jih kmalu zatem 'dobri ljudje' tudi odstranijo.
Tako vse kaže, da voznih redov ne bo, dokler med večino potnikov ne bo prevladala pamet.
Bralko zanima še: Zakaj Kamniški občan ne objavlja pesmi bralcev in kdo o tem odloča?
Za odgovor na to vprašanje pa smo se obrnili na urednika Matica Romšaka.
Vsebina Kamniškega občana je opredeljena in sprejeta s strani časopisnega sveta in občinske skupščine. To pomeni, da je tematika časopisa določena, prav tako kot v Delu, Slovencu, Dnevniku in drugih časopisih, ki ne objavljajo poezije in proznih besedil, razen v posebnih prilogah. Zanje pa zaenkrat pri Kamniškem občanu ni možnosti, saj so povezane s prevelikimi stroški; zaradi opredeljene vsebine pa ne morejo iziti na račun drugih tekstov.
Težave kamniških kegljačev
Matic Romšak sprašuje za cene rekreacijskega kegljanja. Do 31. 12. 1992 je cena za uro rekreacijskega kegljanja na kamniškem kegljišču znašala 100 SIT, na kar so podražili na 200 SIT in od 1. 4. ponovno na 300 SIT. Kot vzrok za podražitev so navedli: višje cene elektrike, ogrevanja, nabavo novih krogel in popravilo avtomatike.
Gospod Romšak pravi, da vsi vemo, da je poletna cena elektrike nižja, ob tem da so dnevi vroči, ogrevanje že nekaj časa ni več potrebno. Novih krogel še niso videli, avtomatika pa se ravno tako kvari, kot se je prej. Po
drugi strani pa kegljači slišijo, da nekateri drugi (podjetja) že dlje časa niso poravnali visokih računov.
Vprašanje pa je naslednje: Čemu ob navedenih dejstvih podražitve? In ali so te podražitve mogoče v kakšni zvezi z neplačniki?
Za odgovor smo se obrnili na v. d. predsednika Kegljaškega kluba Milana Grzdinška. Kegljišče, ki so ga dobili v najem od tovarne, bo šlo kmalu v privatne roke. Novi najemnik bo Frenk Vokovnik. Kegljaški klub bo plačeval svoje ure kot vsi drugi. Že sedaj imajo veliko problemov in malo resnih članov, tako da je obstoj vprašljiv. Klub je tudi veliko investiral v popravila, nova avtomatika pa je izredno draga in je verjetno nihče ne bo mogel nabaviti. Tako bo kegljišče julija zaprto in bo po obnovitvi pričelo delovati spet po 20. avgustu.
Glede cen pa je tako, da so bile na drugih kegljiščih že prej znatno višje, saj je cena ure kegljanja v gostilnah, ki imajo kegljišče, že nekaj časa 350 SIT.
Gospa Sitar iz Kamnika je postavila nekaj vprašanj v zvezi s kamniškim muzejem. Zanima jo, zakaj prašna makadamska pot do muzeja ni asfaltirana, meni, da je drevo s suhimi vejami nevarno za obiskovalce in sprehajalce. Ob 16. uri je bil muzej zaprt. Kašče v Zapričah so zanemarjene, bližnjica za sestop pa je nevarna. Nikjer ni klope, ki bi prišle prav obiskovalcem in turistom. Star, zapuščen WC (baraka) kazi okolico.
Na vprašanje je pisno odgovorila upraviteljica Kamniškega muzeja Mirina Zupančič.
Večina zastavljenih vprašanj je naslovljenih na napačni naslov. Javna cesta mimo gradu do gozda, poti, klopce, drevesa itd. niso na parcelah, ki so v upravljanju muzeja.
Muzej je v času investicijsko vzdrževalnih del, v skladu s predpisi, gradbišče, kljub temu pa je ogled razstav možen po predhodni najavi.
Program muzeja, redno vzdrževanje dela kompleksa Zapric, ki je v upravljanju muzeja, vključno z etnaparkom, je odvisen od materialnih možnosti, ki pa so v letu 1993 v republiki Sloveniji za kulturo katastrofalne.
Varnost šolarjev v Komendi
Bralka Majda iz Komende sprašuje glede varnosti otrok, ki hodijo v komensko šolo. Križišče pri Kralju, kjer gradijo hišo, je nepregledno, prometa pa je veliko, osvetlitve ni; na poti, dolgi 700 m, gori le ena luč, pločnikov ni. Predsednik KS ni ničesar ukrenil. Kaj se da urediti za varnost otrok
Na to vprašanje lahko delno odgovorimo iz povezave s podobnimi. Policija kontrolira promet, seveda pa ne morejo biti stalno prisotni. Na republiški upravi za ceste so odgovorni za načrtovanje rekonstrukcij cest, glede pločnikov pa je potrebna iniciativa krajanov in občine. Akcijo je potrebno sprožiti na ravni krajevne skupnosti, če ne gre drugače, pa odločati na zboru krajanov.
Morebiti pa bi predstavniki KS lahko do prihodnje številke Občana pripravili odgovor na to vsekakor pereče vprašanje?
Pripravila: B. K F. PI
4 kamniški občan       odmevi, pisma, mnenja, stališča
10. junija 1993
Pa še »o deželi pravljic« Pod skalco     Pse »"M*, »ar ne?
H. C. Andersen, brata Grimm so veliki svetovniki klasiki pravljičar-stva. Od slovenskih pravljičarjev mi je nedvomno najbolj všeč Fran Mil-činski Ježek, pravljice sem (imel sem to čast) prebiral njegovi vnukinji in otrokom v poletnih mesecih v preteklih letih v kolonijah v Savu-driji.
Ob pogledu na ureditveni načrt Ml Pod skalco sem spoznal, da pravljičarstvo na Slovenskem (in predvsem na Kamniškem) še ni v zatonu ter da ima prav lepo prihodnost. Zakaj?!
Po ureditvenem načrtu, ki je v javni obravnavi, bodo na nekaj hektarih površine družno med seboj živeli (in si podajali roke) športniki, rekreativci, gostinci, hotelirji, prebivalci Cankarjeve ul. in Mekinj, kopalci in plavalci, kampisti, uslužbenci in obiskovalci ter oskrbovanci Doma upokojencev ter seveda vsi njihovi jekleni konjički. V pravljičnem svetu, kot bo ta, seveda ne bo sporov in vsi bodo srečno živeli drug z drugim. Oskrbo-
vancev doma upokojencev ne bo motila neposredna bližina raznovrstnih športnih objektov, hotelskih kompleksov, iz katerih bo slišati prijetno zabavno glasbo in hrup motornih vozil z večjih parkirnih površin; prebivalci Cankarjeve ulice bodo nadvse veseli, da bodo lahko svojo zemljo prodali podjetnikom, ki bodo gradili hotele, pa teniška igrišča in večnamensko športno dvorano; obiskovalci bazena bodo po mnogih letih nadvse zadovoljni, da se bodo lahko namakali zgolj v enem olimpijskem bazenu; tenisačem pa bo nadvse všeč, da bodo med dvema partijama tenisa lahko stekli do druge bližnje lokacije in se še dodatno ogreli. Nevljica bo, kol v vseh pravljičnih deželah, enkrat na sto let, v opozorilo vsem prebivalcem te sanjske dežele, prestopila bregove in z obličja zemlje odplaknila vse, kar ne sodi v njen kompleks. Če k temu konceptu prištejemo še podzemno ali zračno obvoznico iz Mekinj v na novo urejen Kuhrhaus in Malograjski dvor
Razmišljanje
Ob ponovili stavki šolnikov
Stavka. Čemu? Za bolj poln žep. Vsi smo v isti kaši. Denarja ni. Ali naj potem stavka ves slovenski narod?
Obrtnika nihče ne vpraša, kako bo zaslužil denar. Plačevati mora akontacije davka, ki jih določi država. Država potrebuje denar in toliko mora prispevati. Če ne plača akontacije v roku, ker nima dohodkov, nikogar ne briga. Zaračunajo zamudne obresti. Nikomur tudi ni mar, kako se boš klečeplazil, da bi dobil delo. Zahtevajo le kvaliteto in najcenejšega ponudnika.
Pri šolništvu pa je še vedno tako, da ni važno, kakšen vzgojitelj ali pedagog je kdo, obdržati mora službo, za vsako ceno.
Medtem ko gredo velika, še pred kratkim dobro stoječa podjetja v stečaj in množično odpuščajo tudi dobre delavce, se na primer v šolah še vedno oklepajo srbohrvatskega jezika, ker ne morejo odpuščati delavcev. Menim, če se bomo morali sporazumevati z »jugom«, se še vedno lahko v angleščini ali katerem drugem svetovnem jeziku, čeprav je vsak Slovenec dovolj inteligenten, da bi razumel tudi južnega soseda, česar pa v nasprotnem primeru, vsaj izkušnje tako kažejo, ni mogoče trditi.
Vrnimo se k šolništvu. Skrivnost uspeha dobrega učitelja je, da ima dve temeljni lastnosti: 1. ljubezen do otrok, 2. željo po poučevanju. Kdor teh lastnosti nima, mu ne pomagajo nobeni seminarji, novi učbeniki, novi načini poučevanja, nobene reforme. Še vedno so učitelji, ki vzgajajo otroke v strahospoštovanju, kar pa je daleč od ljubezni in medsebojne naklonjenosti. Neprimerni učitelji še vedno zasedajo svoja mesta in delajo škodo mlademu rodu. Ti so še preveč nagrajeni za svoje delo, medtem ko so dobri in tudi odlični učitelji, ki z veseljem in zavzetostjo opravljajo svoje poslanstvo, enako plačani. O uspešnosti učitelja bi morali odločati starši in otroci. Potem bi si tudi prizadevali, da bi bil dober učitelj dovolj dobro nagrajen.
Medtem ko vsa družba teži k tržnem gospodarstvu, v prosveti še vedno ni tako. Kdaj si bodo starši lahko izbirali učitelja za svojega otroka, kvalitetno šolo!? Saj vsi plačujemo prispevke za izobraževanje svojih otrok, in to nazadnje ni najmanj pomembno?
MOJCA ŠIKONJA
ter idilično jezerce ob severovzhodnem vstopu v kompleks Ml Pod skalco (pri Olševku), je podoba idilične deželice na sončni strani Alp in v naročju Kamniških planin popolna.
Da ne bo pomote - tako si je kompleksno rešitev ureditvenega načrta Ml Pod skalco zamislila »slavna« komisija za obrt in turizem pri bivšem IS, vodil jo je Tone Štele. Avtorju predloženega ureditvenega načrta pravzaprav ne gre zamera, saj je »po naročilu« omenjene komisije sledil njenim pravljičnim idejam.
Poglejmo, zakaj in v čem je vsa ta pretirana idiličnost, da ne ponavljam besede pravljičnost.
1. Obvoznice na Cankarjevi cesti
- še vedno obstajajo 3 variante: tik ob Bistrici, obstoječa Cankarjeva ulica, vzhodno od Cankarjeve ulice
- nekako po sredini današnjega travnika.   Ob   sprejetju slednje
- adi jo celoten projekt Ml Pod skalco ali vsaj njegova polovica.
2. Hotelske zmogljivosti - na dobrih 300 m zračne linije so predvideni kar štirje hotelski objekti. Če k temu prištejemo še Malograjski dvor, Garni hotel v Novem trgu in še katero nenadejano varianto na vzhodu Ml Pod skalco (ponudba Janeza Novaka), potem bo Kamnik »jutri« hotelsko mesto. Dejstvo pa je, da v mestu Kamnik ne zmoremo prenočiti niti enega avtobusa gostov.
3. Veliki športno-rekreacijski večnamenski objekt s pripadajočimi športnimi parki je projekt, ki ga bo Kamnik potreboval morda čez 15 do 20 let.
4. Utesnjenost Doma upokojencev lahko najbolj stvarno ponazori vodstvo tega doma, ki tudi ima zasnovo širitve lastne dejavnosti, ki pa niso vgrajene v predloženi ureditveni načrt.
5. Bazenski kompleks je na omenjenem ureditvenem načrtu z eno samo potjo razpolovljen in presekan na dva dela, kar mu onemogoča razvoj in širitev proti zahodnemu delu, kamor bi se lahko (glede na lastništvo) širil, saj ob vseh novih zgradbah na nek način ostaja brez ustreznih in funkcionalnih garderob.
6. Primerna se mi zdi rešitev
- kompleksna rešitev kampa z novim objektom, ki ima recepcijo, re-
NAMESTO ODGOVORA MATEVŽU SKAMNU
Ob zadnjih naporih zakoncev Skamen za promocijo mojega imena mi že nekaj časa prihaja na misel, da se jima moram iskreno zahvaliti. To, da smo očitno na tako različnih političnih, etičnih in moralnih bregovih, mi godi, saj nihče ne more trditi, da smo »ptiči istega perja«.
Človeku, ki je »za ugotovitev« svoje resnice pripravljen pozabiti na osnove človeške pravice, zapisane tudi v uvodnih določbah nase ustave, to je pravico do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov in dostojanstva, pač ni mogoče odgovoriti na način, ki bi mu bil tudi razumljiv.
Zato na njegova, zanj značilna miselna podtikanja ne nameravam odgovarjati. Tudi svojega dela ne mislim pred njim braniti, saj bi mu zagotovo izzvenelo kot samohvala. In morda si ravno to ga. in g. Skamen želita.
Za zaključek pa še misel, ki se mi zdi kot nalašč za to priliko. Zloba sama popije večino svojega strupa.
MAKS LAVRINC
Kdor hoče imeti psa. • •
Pišem vam v upanju, da boste tudi Vi kaj storili na tem področju. Kot nam je znano, je v naših bivalnih prostorih in naseljih dosti problemov. Med drugimi je tudi problem domačih čuvajev - psov. Imam občutek, da Slovenija postaja zelo pasja dežela. Vsakdo ima lahko psa in ga spusti sosedu pod okno ali jih puščajo na ulici in v vseh mogočih naravnih predelih naše tako opevane lepe domovine. V blokih jih imajo celo v stanovanjih. Ljudje, ki jim to ustreza, torej lastniki teh živali, zelo trdno zagovarjajo svoj prav. Tako da tisti, ki nismo na njihovi strani, sploh nismo upoštevani. Mislim, da je to stanje zelo »absurdno« in da smo v zvezi s tem daleč od kulturne dežele. Zato predlagam, da bi tudi na tem področju prevzeli evropske norme, ki določajo stroge zakonske ukrepe, kot so čiščenje pasjih iztrebkov, nemotenje okolice, pa tudi obdavčitev; saj, kdor hoče imeti psa, naj plača davek. Le tako bi se lahko vzdrževal nadzor nad tako vsemogočno »modo« naše dežele. V imenu somišljenikov
FRANC OPRAVŠ
stavracijo, sanitarije, pa tudi noči-tvene kapacitete.
Ob vsem povedanem se poraja kar lepa vrsta praktičnih rešitev:
1. Problem obvoznice Cankarjeve ceste naj se reši »strokovno« (baje študije in analize pripravlja FAGG za zajeten kupček denarja). Upam si zapisati, da bo na koncu ugotovljeno - v duhu racionalizacije in sprejemanja tega ureditvenega načrta - da je najugodnejša varianta obstoječa cesta.
2. Severozahodni del ureditvenega načrta z večnamensko dvorano in tremi tenis igrišči, po vsej verjetnosti, ne sodi v ta kompleks.
3. Kamnik, visoko promoviiano turistično mesto, ne potrebuje vseh teh lokacij za hotelske kapacitete, zato naj bo ureditveni načrt na področju hotelirstva stvarnejši, da nam ne bo potrebno, konec koncev, vsakih nekaj mesecev dopolnjevati in spreminjati ureditvenega načrta, čeprav imamo s spreminjanjem tovrstnih načrtov v sedanji skupščini kar dobre izkušnje.
4. Domu upokojencev je potrebno pustiti čim več prostora za njihove iniciative.
5. Na bazenskem kompleksu naj
bi:
a) predvideli primeren objekt (na prostoru sedanjih razpadajočih garderob), ki bo služil uslužnostnim dejavnostim bazena (garderobe, blagajna, bife-restavracija, športne prodajalne).
b) pešpot, ki seka bazenski kompleks, naj bi prestavili ob konec odbojkarskih igrišč, od tam je preko ceste direktna povezava s pešpotjo na Stari grad tam. kjer je bila nekoč tovorna žičnica;
c) v ureditvenem načrtu naj bi predvideli površine za tenis in odbojko, tako da bi postopno omogočili odhod teh dveh športov iz neposredne bližine bazena, izpraznjeni prostor pa so namenili širitvi bazena.
In zaključek. Celoten projekt naj bo naravnan tako, da bo omogočena izgradnja po delih oz. realizacija po fazah. Ureditveni načrt mora biti bolj splošen, sicer se bo, ob zamenjavi vladne garniture, ob dejanskem prihodu investicijskega kapitala, menjal koncept ureditve, česar bodo še zlasti veseli projektanti tovrstnih načrtov.
ZA LDS OLAF GRBEC
V 10. št. Kamniškega občana smo brali obvestilo veterinarskega inšpektorja, ki opozarja lastnike psov, naj živali ne puščajo brez nadzorstva. Citiram: »Psa, ki bo odšel na sprehod, ne da bi vzel s seboj tudi lastnika, lahko odpelje veterinarski higienik. Lastniki dobijo psa na Veterinarskem zavodu v Kamniku v roku treh dni. Po poteku tega roka bo žival evtanizirana.«
Do besede »evtanizirana«, kije mimogrede, tudi slovnično sporna, vse lepo in prav. Pri zadnji besedi, ki je pravzaprav le v »celofan zavit« izraz za »neboleče pokončana,« torej ubita, umorjena, pa se človek zamisli. Torej držijo vrli veterinarji /konjederci, šintarji?/ od lastnika zavrženo, izgubljeno, pomotoma zablodelo ali trenutno brezdomno žival v »azilu« natanko tri dni do »eksekucije«, in to ne glede na stanje, videz in poreklo živali.
Rok tri dni, v katerem naj lastnik /ki je lahko v tem času odsoten!/ najde svojega izgubljenega ljubljenca, je odločno prekratek! Predvsem pa je žalostno, da v Sloveniji ne premoremo niti enega azila za izgubljene ali zavržene domače živali, v Kamniku pa nimamo niti društva proti mučenju živali. Tudi to je kazalec, koliko je neka družba civilizirana, humana in strpna. Nasilja nad živalmi, v takšni in drugačni obliki, v tej deželi žal ni izjema! Tudi human odnos do živali je odraz civiliziranosti na naši poti v Evropo. Videti je, da bo potrebno na tej poti »evtanizirati« še mnogo miselnosti v prenekateri birokratski glavi.
DUŠAN LIPOVEC živinorejsko-veterinarski tehnik akademski slikar in likovni kritik
Psi lajajo - karavana gre dalje?
Vznemirjati se za vsako pasjo figo sicer ni produktivno - pa vendarle.
Lastniki psov bodo že vedeli, kaj imam v mislih. Nekateri se čutijo naravnost ogroženi v svojih pravicah, če jih kdo opozori, naj psov ne vodijo opravljat potrebe na zelenico, kjer se igrajo otroci. Ker na opozorila - namesto opravičila - reagirajo le z »j... se« ali pa »boli me«, kot se za čistokrvne Slovence spodobi, je trkanje na vest tovrstnih slonokožcev Sizifovo početje.
Da ne bo nesporazuma. Prav nič nimam proti psom, zaradi mene naj imajo lastniki svojih ljubljenčkov kolikor hočejo, vendar naj imajo tudi njihove iztrebke. V Sloveniji namreč še nisem videla, da bi kdo za psom kaj pobiral, tako da zelenice kar »cvetijo«.
Večina staršev, katerih otroci se valjajo po tej svinjariji, se sicer zgraža in viha nosove, reče pa nič - iz oportunizma pač, ker se nikoli ne ve, kdaj bi lahko komu škodovalo. Lahko pa bi naredila kaj komunalna inšpekcija. Če zna tako hitro in dobro služiti na račun napačno parkiranih avotmobilov (ki ne ogrožajo zdravja ljudi), bi lahko poslala tudi koga na zelenice okrog blokov.
Ministrstvo za zdravstvo in Zeleni pa bi lahko razmislili tudi o ekološkem davku na pse. V državi, kjer bo kmalu več psov kot otrok, bi se to zelo splačalo. In zavest ljudi bo toliko višja, kolikor globlje bo treba seči v žep.
Samo na ta način se bomo vsaj malo približali Evropi, če se že Singapuru ne moremo.
V imenu ogorčenih staršev N. N.
Odmev v
Se enkrat o ureditvenem načrtu M-l
Ureditveni načrt športno-turi-stičnega kompleksa M-l »Pod skalco« v Kamniku po mojem skromnem mnenju ni samo nekonsistenten, nefunkcionalen in megalomanski, temveč je skrajno aroganten do prebivalcev z južnega dela Cankarjeve ceste. Vsem je znan akuten problem Cankarjeve ceste, ki je bila iz prej povsem mirne ulice nasilno spremenjena v mestno obvoznico z vse večjim prometom, ki fizično, psihično in tudi drugače zdravstveno ogroža stanovalce. Zaradi vse gostejšega prometa, predvsem težkih tovornih vozil, postaja življenje prebivalcev Cankarjeve ceste nevzdržno. Ker le-ta nikoli ni bila grajena kot obvoznica s težkim tovornim in avtobusnim prometom, kjer neprestano vozijo tudi vnetljive in eksplozivne snovi, bu, prišlo prej ali slej do ekološke nesreče, ki bo lahko katastrofalnih razsežnosti. Nekoč že načrtovana »prava«
vzhodna obvoznica, ki je edina alternativa Cankarjevi cesti, naj bi potekala po trasi, določeni za stanovanjskimi bloki in zahodno od Doma upokojencev. Prav na tej lokaciji pa vrli načrtovalci predvidevajo megalomanski športno-rekreacijski in hotelski kompleks. Ta sam po sebi še ne bi bil tako nemogoč, če ne bi povsem ignoriral in v primeru realizacije povsem zapečatil usodo vzhodne obvoznice in s tem Cankarjeve ceste.
Sicer pa je načrt tudi sam po sebi iz več razlogov, milo rečeno, vprašljiv. V ničemer namreč ne rešuje problema kompleksa nekdanjega znanega letovišča in zdravilišča kamniškega Kurha-usa, ki je arhitekturno in urbanistično skrajno degradiran, zanemarjen in delno povsem zapuščen. Impozantna stavba hotelskega tipa - sedanji nefunkcionalni Delavski dom, kar kliče po smiselni preureditvi v hotel
višje kategorije, ki bi ohranjal turistično tradicijo nekdanjega Kurhausa, kamor so prišle v rajnki Avstro-Ogrski tudi kronane glave. (Osrednji objekt Kurhausa je stal namreč prav na kraju današnjega Delavskega doma.) Za takšno rešitev so si vse povojno obdobje zaman prizadevali ozaveščeni turistični delavci. Ne samo stavba, tudi zemljišča nekdanjega zdraviliškega parka s še obstoječim, povsem zanemarjenim bazenom in zapuščenim Ker-šmančevim parkom bi bila z ureditvijo idealna kot športno-rekre-acijske površine. Tako bi dobil Kamnik, z veliko manjšimi finančnimi sredstvi in brez nepotrebnih poseganj v okolje, prepo-treben hotelski kompleks, ki bi se vklapljal v okolje in ohranjal tradicijo kamniškega turizma tam, kjer se je tudi začel. Kajti, smiselno je najprej adaptirati in revitalizirati stare kvalitetne objekte, šele potem pa graditi nove.
O nesmiselnosti gradnje mega-lomanskega večnamenskega športnega objekta je z vsemi relevantnimi argumenti pisal tudi g. Janez Novak v 10. številki Kamniškega občana, kjer ugotavlja, da ne moremo povsem vzdrževati niti že obstoječih športnih dvoran.
Že večkrat sem pisal o tej problematiki v slovenske časnike in v Kamniškega občana, nekaj teh zapisov pa je najti tudi v moji knjigi Likovna pričevanja in razmišljanja o kulturi (Kamnik, 1992). Resignirano ugotavljam, da bo verjetno tudi to pisanje le bob ob steno, kajti nekateri oblastniki, žal pa tudi arhitekti in urbanisti, bodo še naprej postavljali spomenike, namenjene predvsem njim samim, in so jim prebivalci in davkoplačevalci deveta skrb, mnenja drugih strokovnjakov in poznavalcev pa izničijo z argumenti moči in oblasti.      DUŠAN LIPOVEC
Današnje stanje Delavskega doma na Cankarjevi cesti, ki kot impozantna arhitektura kar kliče po preureditvi v hotel, ki ga Kamnik še kako potrebuje.
Politična kultura
Branje prispevkov in polemik na račun predsednika skupščine M. Lavrinca me spominja na izrek: »Dve stvari sta neskončni, vesolje in človeška neumnost, toda kar zadeva vesolje, nisem čisto prepričan.«
Ne trdim, da ima predsednik vse prav, tudi sama sva že imela spor, ki pa sva ga rešila na kulturen način in brez dolgih nosov, vem pa, da je dobil v občini Kamnik 24,35% glasov, kar naj bi pomenilo za demokrate vseh vrst in barv dovolj, da tudi kaj pove in da mu ni potrebno pregrizniti vsake besede.
Zato, spoštovani gospod Matevž Skamen in njemu podobni, verjemite, da poznam veliko ljudi, ki imajo vašega brezplodnega mešanja zdrah in popolnih ničel »poln kufer«.
Čeprav naj bi imel vsakdo pravico, da govori, kar misli, velja tudi, da s prahom, ki ga dvigujemo okoli sebe, zakrivamo svojo goloto.
JOŽE ARKO
Narod si bo pisal sodbo sam!
Politika! Zc beseda sama pomeni nekaj slabega. Ko ljudje slišijo, da je nekaj »politično«, je že na slabem glasu. Dnevno se pred nami odkrivajo nove in nove afere, in ni je policije, ki bi jim prišla na dan. Normalen davkoplačevalec si jih nc more niti zapomniti. In ko se določena oseba pojavi kot junak, rešitelj, stripovski superman, se žc piše novo poglavje, v katerem pa ima ta ista oseba glavno negativno vlogo in strip bo izšel čez teden dni. Glavni dejavniki vedno ostanejo nekje zadaj, saj scenaristi v filmih niso tako pomembni kot glavni igralci. Igralci pa prihajajo na slovensko prizorišče z vsem potrebnim pompom, objavijo afero, sc samozavc-sto obnašajo, dokler so komu potrebni, nato pa. ko scenaristu niso več potrebni, sc spremenijo v žrtve in se poizkušajo častno umakniti. Rešijo jih lahko samo novi glavni igralci, ki za trenutek obrnejo pozornost nase. Ljudje iz temc so največkrat politiki, tako v državnem kot v lokalnem okviru. In kaj storiti, da v tej igri nc bi postali marionete, da nam ne bi zavladala senca?
Udeležbi v politiki se ni mogoče izogniti. Nc glede na to. kakšno idejno stališče zastopamo, kaj mislimo ali kaj smo, če se politiki izognemo, pustimo stvari take kot so, te pa niso dobre. Ne glede na to, kdo jc na oblasti, pravzaprav, kdo je v samem vrhu, vedno obstajajo skupine, ki tja želijo priti, in bolj kot so od oblasti oddaljene, grše in trše so njihove metode, več igralcev potrebujejo. Produciranje afer jc njihova glavna naloga, saj v večini primerov nimajo kaj izgubiti. Hkrati pa opozarjajo na napake v imenu volivcev, sc pravi, delujejo v našem imenu, pa Če nam je to
všeč ali nc, šc več, sklicujejo se na to, da to morajo početi, ker mi tako želimo.
Tej metodi nc moremo očitati drugega kot kratkoročnost in pomanjkanje političnih znanj. Metoda je legalna, saj ima vsak demokratično pravico govoriti in sklepati, čeprav večina dejavnikov nc pomisli, da uveljavljanje takega načina obračunavanja v nekem trenutku začne najbolj škoditi prav njim. pa tudi vse druge sili, da proti njim uporabijo enako metodo. Največ imajo od tega javna občila, saj povečujejo naklado, najmanj pa prav politika, ker izgublja še tisto malo legitimnosti, ki jo šc ima. In članek, ki je pred vami, jc protest proti metodi, nc proti vsebini. Nc želim biti nc tožilec nc advokat, ampak občan, ki se za hobi ukvarja s politiko in mora protestirati proti izgubi vseh meril v lokalni politiki. Zmeda jc popolna, majhni so veliki in veliki so majhni. »Narod si bo pisal sodbo sam,« je izrek, ki vulgarno, v napačno interpretiranem smislu povzame ves smisel metode. Če kdo ni kriv pred zakonom, ga obsodimo pred narodom, potunkajmo, popljuvajmo, obrcajmo ga in se nato elegantno umaknimo. Če se bo hotel očistiti, mu je eno življenje pač prekratko. Pri tem početju sc zabrišejo vse meje med zasebnim in javnim, med državo in civilno družbo. Edino pomembne postanejo napake.
To vulgariziranje politike je v Sloveniji padlo na plodna tla. V zadnjih treh letih jc postala prevladujoča politična metoda. Pa da nc bo pomote, niti moja stranka ni izjema, vsaj tu smo Slovenci univerzalni in popolni, vsi enaki, pred Bogom in zakonom.
Da sc prav razumemo, kdor jc
kradel, naj gre sedet, kdor jc lagal, naj sc mu javna beseda za vedno odvzame. Ne morem pa pristajati na tezo, da so vsi podjetniki lopovi, vsi politiki pa udbovci in lažnivci. Pravna država naj bi takih problemov nc urejala prek časopisov, temveč prek za to postavljenih institucij. Toda dokler bo važnejša vloga tega ali onega politika pri reševanju zadeve od rešitve same, do tedaj si pač lepših časov ne moremo obetati. V Sloveniji smo pripeljali zadevo do točke, ko pameten državljan nc verjame NIKOMUR več, ko vsi vedo več o sosedu kot o samem sebi, ko jc podjetnik lahko žc vsakdo in ko so lastni interesi najpomembnejši tako v podjetju kot v politiki. Nadaljnji razvoj v tej smeri bo siciljansko mafijo prisilil, da bo k nam začela pošiljati opazovalec, ki bodo nato v Italiji postali svetovalci.
Vsa stvar postane še bolj moteča, če se dodaja na nekem mikronivo-ju, kjer vsi poznamo vse in imamo za medsebojna obtoževanja na voljo en sam časopis in kabelsko televizijo, ki pa noče objaviti vsega, kar bi si posamezniki želeli. Vsak ima pravico do lastnega mnenja, prav tako je nesporna pravica to mnenje posredovati v javnost. Pretirano posiljevanje nekega mnenja pa jc vsaj neokusno, zlasti, če si nc priznamo, da sc včasih tudi motimo. In prav ta naša majhnost povzroča zaplete. Ko bereš članek v Občanu, ime pod člankom pove več kot vsebina sama.
Včasih briljantne politične poteze pokvari pomanjkanje znanj o politiki. Dejstvo je, da je politika znanost. Dejstvo, da se v Sloveniji z njo ukvarjamo amaterji, še ne pomeni, da je to prav. Na lokalnem nivoju ne znamo ločiti civilne druž-
be od države, pripravljeni pa smo spolitizirati prav vse. Najslabše, kar se lahko zgodi v našem mestu, je, da si vsaka stranka izbere neko podjetje, v katerem bo krojila usodo delavcev, da si izbere vsaka svojo krajevno skupnost, v kateri bo po svoje kraljevala, da si izberemo vsak svojega pisarja, ki bo pomazal vse okoli sebe. Resnica postane nepomembna, njeno mesto pa prevzame vztrajnost in prisotnost na trgu informacij. Sami pa veselo živimo v prepričanju, da smo Politiki in da delamo Politiko. Vsak veljak si mora potem nabaviti še svoj sindikat, v katerem bo veljalo načelo absolutne resnice, ki seveda pride iz njegovih ust. Naslednjih nekaj mesecev bi potem idilično živeli kot v grškem polisu, v lastnem pojmovanju demokracije, obkroženi s sovražniki, ki širijo neresnico, nato pa nenadoma ugotovili, da se je svet premaknil za dobrih 2000 let. V trenutnem spoznanju, da smo bili prevarani, da se je partija zmotila, bomo pripravljeni na linč dovče-rajšnih voditeljev. Vsem, ki nas bodo pripravljeni poslušati, bomo razlagali, da v Idejo tako ali tako nismo verjeli in da smo pravzaprav mi tisti, ki smo jo zrušili. Zamenjali bomo barvo plašča, izbrali novo podjetje, novo krajevno skupnost, nov sindikat, le ljudstvo, v čigar imenu bomo to počeli, bo ostalo isto.
»Kdor zgodovine ne pozna, jo je prisiljen ponavljati,« je izrek, priljubljen med zgodovinarji. Pri tem je še najboljše, če zgodovine ne poznaš, tudi ne veš, da jo ponavljaš. Zato me ne čudi ustanavljanje novih in novih komisij, pisanje novih Smeri razvoja, novih revolucij in pojav nacionalsocializma.
Pa pojdimo nazaj v sedanjost. Revolucionarne zasluge so skoraj podeljene, le zamudniki še želijo ujeti vlak. Kronisti so zmedeni, saj se zgodovina piše kot pri Orwelu,
Odgovor poslancem NPK
Trditev, ki jo uvodoma postavljate, je milo rečeno nesrečna. Je konstrukt, potreben za vaše nadaljnje pojasnjevanje in vrednotenje mojega dela. Če začnem kar pri 5. točki, lahko ugotovim, da ste mi z navedbo datumov sej IS, kjer naj bi 3. in 23. 3. iz lastnih nagibov oblikoval omenjene amandmaje k predlogu letošnjega proračuna in s katerim bo vzhodni del občine dobil nekaj cest, pomagali. Zbor krajanov KS Tuhinj, na katerem so oblikovali svoje zahteve in med njimi tudi zahtevo na skupnem sestanku predstavnikov KS Tuhinjske doline s predstavniki ob-
čine, je bil namreč 13. 2., torej dobrin 14 dni prej. Tudi citirani sklep ima drugačen namen, kot ga predstavljate. S spremembo prioritetnega vrstnega reda bi prednost dobile nekatere druge investicije v drugih delih občine. Tako pa je denar lahko šel za ceste.
Ker ste me očitno dobro razumeli, se ne bom trudil s ponovnim pojasnjevanjem v zvezi si., 2. in 3. točko vašega zapisa. Ugotovim lahko le to, da je slika bolj popolna, če človek prebere še druge članke, katerih namen naj bi bil vrednotenje mojega dela. Če pa k temu dodam še podtika-
lz poslanskega kluba SLS
Odprto pismo županu Maksimiljanu Lavrincu
Brez ovinkarjenja se je del Nove parlamentarne koordinacije odločil, da pojasni nekaj .prozornih argumentov' v pismu gospoda Maksimiljana Lavrinca.
1. K Novi parlamentarni koordinaciji spada tudi Slovenska ljudska stranka, ki je v svojem pismu gospod Maksimiljan Lavrinc ne omenja. Morda se mu zdi tako nepomembna ali pa jo povezuje s svojo koalicijo.
2. Da je gospod Maksimiljan Lavrinc močno pod vplivom prejšnjega političnega lobija, je dokazal že ob mandatarstvu gospe Sitarjeve, ki je morala pod njegovim pritiskom predlagati le imena iz .prejšnjega sistema'. Predlagali niso niti sedanjega predsednika IS gospoda Miha Novaka. Ker se s takim predlogom nismo strinjali, gospa Sitarjeva novega izvršnega sveta ni mogla sestaviti.
3. Slovenska ljudska stranka je v Novi parlamentarni koordinaciji sodelovala pri sestavi izvršnega sveta z mandatarjem gospodom Mihom Novakom. Jasno je, da gospodu Maksimiljanu Lavrincu in ljudem prejšnjega političnega lobija izvršni svet ni po volji, ker je preveč ,črn', kakor pravi, očitno gleda le ,osebe', zato konfliktno operira s svojim imenom in z imeni tistih, ki jih ima za nasprotnike.
4. Politika Slovenske ljudske stranke je načelna, zato hočemo vse odločitve v občini sprejemati na parlamentaren način. To pa je mogoče le z županom, ki ni obremenjen s preteklostjo.
5. Gospod Maksimiljan Lavrinc je prvič postal župan na predlog partije; njegov protikandidat je odstopil, zato mu ni bilo težko priti na župansko mesto.
6. Gospod Maksimiljan Lavrinc navaja tudi neresnične podatke kot državni poslanec. Tako je na kabelski televiziji v kroniki 7. maja novinarka poročala, da so sredstva v državnem proračunu za popravilo ceste v Kamniško Bistrico njegova zasluga. Da to ni res, ve gospod Maksimiljan Lavrinc sam najbolje.
Poslanski klub Slovenske ljudske stranke podružnice Kamnik
nje, izrečeno na zadnji seji občinske skupščine, je podoba celovita. Nepoučenim moramo povedati, da je predsednik izvršnega sveta na tej seji delegate »seznanil«, da je »nekdo« iz predsedstva skupščine priskrbel inšpekcijo SDK, ki že več mesecev kontrolira poslovanje občinskega proračuna v lanskem letu. Žalostno, saj bi se na SDK in na ministrstvu za varstvo okolja lahko prepričal o resničnosti navedb, ki mu jih je o razlogih za prihod inšpekcije povedal sekretar skupščine. Omenjeno ministrstvo je namreč naročilo takšen pregled SDK v vseh občinah, v katerih se iz trimesečnih poročil s področja stanovanjske problematike, le-ta občine pošiljajo ministrstvu, ni dalo razbrati uporabe denarja, pridobljenega s prodajo stanovanj. Da bi lahko ovrgel to »konstruktivno« podtikanje, sem se za navedeno pojasnilo 28. maja osebno obrnil na ministra Miha Jazbinška.
Trud, da bi me prikazali kot razdiralca, je prisoten že ves čas, odkar smo skupaj. Po vašem o nobeni stvari ne bi smel imeti lastnega mnenja, če pa ga že imam, ga vsaj javno ne bi smel povedati. In glede tega, kakšen bi moral biti, me vaša predstave spominjajo na ne tako davno minule čase.
Zakaj ste zapisali, da se nisem udeležil posveta predsednikov SO in IS v Škofji Loki?
Če bi hoteli pošteno obvestiti javnost, bi morali zapisati, da sva si zaradi dveh hkratnih sestankov, od katerih je bil drugi sklican v Kamniku, s predsednikom izvršnega sveta delo tako razdelila. Ni odveč povedati, da je šlo v Škofji Loki za posvet o vprašanju financiranja občin; IS pa je izvrševalec občinskega proračuna. V Kamniku pa smo razpravljali o peticiji 25 lastnikov lokalov na Kidričevi ulici, za drugačno ureditev prometa. Sestanka sem se torej udeležil kot predsednik SO. O potrebnosti moje udeležbe na tem sestanku ni treba razglabljati, saj Kamničani dobro poznamo ta problem.
Miselna impotenca sklicateljev sestanka v Škofji Loki je razočarala marsikoga. Dlje od zahteve po sredstvih iz državnega proračuna tako pripravljen sestanek ni
mogel priti. To, da je iz proračuna mogoče vzeti le toliko, kolikor vanj damo, je menda razumljivo.
Kdo se bo udeležil srečanj Skupnosti mest Alpe-Jadran, je bilo dogovorjeno na predsedstvu. Zadnji občinski posvet o lokalni samoupravi je zaradi večjega še vila odsotnih odpadel, zato svoje polurne zamude niti opravičiti nisem mogel.
In če so te navedbe o moji odsotnosti lahko šaljive, to ne more biti v zvezi z zadrego, v katero sem bil porinjen ob Lirinem koncertu v počastitev 30-letnice delovanja Sama Vremšaka. Prepričan sem, da bo moje opravičilo sprejel, saj se zaradi zadržan-soti, ki je nastopila v zadnjem trenutku, slovesnosti nisem mogel udeležiti.
Ker se bo letos nabralo kar nekaj razlogov za počastitev različnih jubilantov, sem prepričan, da se bom ob pomoči duhovnega vodje Kluba kamniških intelektualcev, Ceneta Matičiča, vsem v imenu Kamnika primerno zahvalil.
Z konec pa mi dovolite, da vas povabim v prihodnje urejati te medsebojne odnose na pogovorih. Nekateri se boste morda spomnili, da smo si že tudi v stari skupščini včasih hudoi skočili v lase, pa tega nismo obešali na veliki zvon. Bralcem Kamniškega občana bomo tako prihranili kakšno stran, uredniku pa bolj prijazno temo.
Predsednik SO MAKS LAVRINC
ELEKTRO SERVIS
Marjan Plemeniti Vrhpolje 73 Tel. 831*058
POPRAVILO
pralnih strojev, (generalno popravilo pralnih strojev), bojlerjev, gospodinjskih aparatov, napeljava in popravilo elektro inštalacij._
danes si, jutri te pa sploh zraven ni bilo, pojutrišnem pa si že morda popolnoma na drugi strani. Višek cinizma je, da se prepiramo o zaslugah, ki jih ni. Ceste, ki so asfaltirane, so plod tudi samoprispevkov in prostovoljnega dela krajanov, in če je nekdo opravljal svoje delo, za katerega je plačan, to še ni politična zasluga. Telefon smo v Kamniku menda preplačali, namesto da bi poskrbeli, da bi se projekt nadaljeval, ga rajši razdiramo in iščemo avtorja te politične zasluge. Nehajmo torej postavljati spomenike tam, kjer ni prostora zanje. Politik, ki pomeša dolžnosti in zasluge, delo in čast, denar in oblast, lahko prepriča sebe, ne pa naroda. Narod ni tako neumen, kot bi ga politiki včasih radi videli. Volitve so tisti inštrument, ki prisili politično stranko, da se ravna racionalno, ki politiku preprečuje, da bi si oblast sprivatiziral. Le da tega še ne razumemo.
Prav strankarski pluralizem bi moral pripeljati do večje politične kulture. So področja, kjer so interesi političnih strank različni, in so področja, kjer razlik ni, ali pa jih celo ne sme biti. Katera politična stranka pa prizna, daje proti kulturi v Kamniku, le katera želi ukiniti izobraževanje, je morda kdo proti temu, da naše mesto napreduje?
Take stranke v Kamniku ne boste našli, pa vendar posamezniki v vseh strankah delujejo tudi tako, tudi s politiziranjem in pogroma-štvom vseh področji. Naše stoletje pač ni obdobje inkvizicije in lova na čarovnice. Pojdimo torej na tako
opevano pot v Evropo tudi s podjetniškim obnašanjem v politiki. Kot dobri gospodarji moramo v obstoječem stanju dobro obdržati, slabo pa postopoma zamenjati z boljšim. Noben gospodar si v začetku ne podre vsega, da bi začel na novo, temveč najprej loči dobro od slabega. In ne nazadnje, politik pač ne more biti človek, ki je predvsem poln sebe in mu je politika samo sredstvo za lastno promocijo. In kolegi - politiki, brez zamere, kljub časom, v katerih živimo, se vam splača prebrati kakšno Kardeljevo ali celo Leninovo delo. Morda vam bo sedaj lažje kot takrat, ko ste to morali; ne da bi se kaj bistveno novega naučili, temveč da zgodovinskih napak ne boste ponavljali. Strpnost, dogovarjanje in razgledanost so odlike politika, ne pa napadalnost, nerazsodnost in slepo prepričanje v svoj prav. Naše napake plačujejo ljudje in pred tem si nihče ne sme zatiskati oči.
Ne samo slovenskemu filmu, tudi slovenski politiki je potrebno vrniti barve. Da bo črno spet črno in rdeče spet rdeče, tokrat v pozitivnem pomenu besede. Menim, da je bilo pol stoletja dovolj dolga doba za učenje politike. Kdor je še danes ne razume, naj vsaj najde svojo barvo, na katero bo ponosen. In še za konec, živeti moramo drug ob drugem, ne drug proti drugemu. Barve druga drugo dopolnjujejo, če pa kdo želi enobarven svet, naj ga ne začne graditi v Kamniku.
Občan in popoldanski politik DEMITRIJ PERČIČ
lustitiji na policijski postaji ali
Kaj (ne)storiti, če najdeš (ukradeno) kolo?
27. 3. sem na Z. ulici V Kamniku našel za Kambusovo ograjo vrženo gorsko kolo. O najdbi sem obvestil dežurnega policijske postaje. Ugotovili smo, da je lastnik g. Š. iz omenjene ulice 3. Le-ta pa mi je namesto dogovorjene najdenine pripravil neljubo presenečenje. Ovadil me je, da sem mu kolo ukradel in ga izsiljeval za nagrado.
Po odvedbi na policijsko postajo je bilo v krajšem zaslišanju ugotovljeno, da so njegove navedbe brez prave in pravne podlage (po domače rečeno LAŽNE in NESMISELNE). Na koncu postopka me je dežurni policist seznanil z uradnim postopkom rokovanja z najdenimi predmeti, po katerem se na policijski postaji napravi zapisnik o najdenem predmetu. V njem se navede višina najdenine. Najdenina je dejstvo, s katero mora lastnik računati, če želi, da se mu vrne izgubljeni predmet.
Iustitio na policijski postaji sprašuje:
1. Kdaj bi moral biti seznanjen s postopkom izročanja najdenih predmetov: ob najavi najdbe, ob ugotovitvi lastnika ali po koncu zaslišanja.
2. Ali so bile kršene pravice osumljenca, ker sem bil odveden na policijsko postajo brez pojasnil o razlogih odvedbe.
3. Ali bi policist-zasliševalec kršil pravila korektnega, profesionalnega odnosa do občana - bivšega osumljenca, če bi me po končanem zaslišanju odpeljal nazaj na »kraj zločina«.
4. Ali obstajajo poti za povrnitev moje materialne oškodova-nosti?
Vaši odgovori in statistični podatek službe za splošne zadeve pri skupščini občine o številu
najdb, ki se na uradni način vrnejo v roke lastnika, bodo morda ublažile neprijetno spoznanje, da nosim sam posledice napačnega ukrepanja uradnih oseb. Ublažile mi bodo grenko resnico, da kolo, ki ga kupi lastnik svojemu sinu, ne predrugači človeške pokvarjenosti laganja iz koristo-ljubja, pa čeprav je kolo kupljeno kot darilo za birmo. »Ne laži« in »Ne pričaj po krivem« ostaja za marsikaterega odraslega le pravljica, namenjena tistim otrokom, ki se pripravljajo na podelitev darov sv. Duha.
DUŠAN JAMŠEK
Dne 27. 03. 93 ob 8. uri je občan, ki se ni predstavi, poklical PP Kamnik in povedal, je videl zapuščeno kolo ob ograji podjetja KAM-BUS na Zikovi ulici v Kamniku. Takoj po obvestilu so policisti odšli na kraj, vendar kolesa ni bilo. Ob 11.30 je PP oškodovanec Š. J. obvestil, da je neznanec preko noči ukradel gorsko kolo, rdeče barve, na Zikovi ulici pred stanovanjskim blokom. Občan, domnevni najditelj, ki se ponovno ni predstavil, je ob 14.55 zopet klical na PP. Kljub pomislekom so mu bili posredovani podatki o oškodovancu, kateremu se tudi ni predstavil. Dne 28. 03. 93 je neznanec izročil kolo Š. J.
Naša dolžnost je, da pri preverjanju, tudi v postopku z občanom, ugotovimo, ali obstajajo znaki kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da nudimo vsem v enaki meri varnostne storitve. Ne moremo in ne smemo pa vplivati na odločitev občana. Policisti so v navedenem primeru ravnali v skladu z zakonom in pooblastili.
Policijska postaja Kamnik
JEANS CLUB PALMAS Steletova 25, Kamnik
(nasproti SKG)
Velika izbira JEANSA, poletne majice (3 kom 800 SIT), majice BEVERLY HILLS, kratke hlače, svilene trenirke po zelo ugodnih cenah s
Možnost nakupa na dva čeka. Odprto od 9. do 20. ure, ob sobotah od 8.30 do 12.30."
KAMNIŠKI OBČAN
Kultura
10. JUNIJA 1993
Pojasnilo k članku
Ureditev pobočja pod kapelo na Kalvariji
Oglašamo se na Članek št. tU z dne 27. maja avtorice Teje Lu-kan Klavžer.
V članku piše, da so se delavci Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja pogovarjali o odstranitvi drevja in dračja na travniku pod Kalvarijo. Zahvaljujejo se gospodu župniku za pomoč pri odstranitvi.
Turistično društvo Kamnik je, ne da bi vedelo, da je Zavod iz Kranja načrtoval to odstranitev, samo podvzelo korake in odstranilo to šavje. Predno se je lotilo tega dela, smo morali ugotoviti, kdo je lastnik tega zemljišča. Ugotovili smo, da je zemljišče bivša last Meščanske korporacije, sedaj občine, in ni cerkvena zemlja.
G. Gustelj Škerjanec, ki opravlja delo cerkvenika (mež-narja) na Žalah, je povedal, da se že dolgo govori o odstranjevanju dračja, tega za kamniški turizem neljubega šavja pod Kalvarijo in da nihče nič ne ukrene. Gospod Škerjanec nam je povedal, da bo našel moža iz Šlandrove ulice, ki je zastonj pripravljen odstraniti akacije in grmičevje, le da bi dobil drva kot plačilo. Stvar na področju Kalvarije pa še ni urejena. Potrebno je še izkopati jarek za
odvod meteorske vode, postaviti klopi na druge kraje in odstraniti vegetacijo okrog same kapele.
To naj bo pojasnilo na članek, ki je na žalost dezinformacija.
Turistično društvo Kamnik
Tako slikajo le otroci
V razstavišču Veronika je te dni na ogled razstava likovnih izdelkov otrok, posvečena tudi šti-ridesetletnici VVZ Antona Medveda. Še danes mi sicer ni jasno, zakaj je vrtec poimenovan po »resnem« pesniku Antonu Medvedu, ki zaradi svojega stanu niti
Zdravljenje z bioenergetskimi terapijami. Tel. 811-661.
svojih otrok ni imel, vem pa, da je prisrčna razstava v Veroniki vredna ogleda. Vsa pohvala gre otrokom in vzgojiteljicam,, ki so se spopadli skoraj z vsemi, tudi povsem »zaresnimi« risarskimi in slikarskimi tehnikami in pripravil imenitno likovno razstavo. Ko si jo človek ogleda, gre v pomladni dan z radostjo v srcu, a tudi s kančkom zavisti. »Koliko muke je bilo potrebno, da sem spet začel slikati kot otrok,« tako nekako je nekoč zavzdihnil slaven slikar; ne spominjam se natančno ali Paul Klee ali Picasso.
DUŠAN LIPOVEC
Kamniška pianistka
v ugledni družbi umetnikov
Eva Bohte med Zoisovimi štipendisti
V četrtek, 27. maja, letos je bila v poslovni stavbi SMELT-a v Ljubljani v organizaciji Območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje Ljubljana prva javna predstavitev Zoisovih štipendistov in njihovih dosežkov. Med dvaintridesetimi predstavljenimi mladimi talenti s kulturno-umetniškega področja je uspešno nastopila tudi Zoisova štipendistka iz Kamnika pianistka Eva Bohte.
Odkrivanje, spodbujanje in uveljavljanje mladih talentov z različnih področij dejavnosti, od naravoslovno-tehničnih do družboslovnih in umetniških, predstavlja organizirano skrb za pravo bogastvo naroda, zato je treba omogočati njihov razvoj ter jim nuditi ustrezne študijske in uveljavitvene možnosti. Tega se zavedajo že marsikje in na različne načine zagotavljajo možnosti, ki vodijo k tovrstnim ciljem.
V okviru Republiškega zavoda za zaposlovanje je pod pokroviteljstvom SMELT-a in Zavarovalnice Triglav ter pomoči ministrstev za kulturo, šolstvo in šport, znanost in tehnologijo ter številnih sponzorjev (iz Kamnika podjetij Stol in Titan) organizirana posebna oblika pomoči mladim talentom, tkim. Zoisovim štipendistom, ki se po različnih zvrsteh dejavnosti na različne načine potem predstavljajo tako strokovnim krogom kot tudi javnosti.
Carpe diem, izrabi dan, so organizatorji poimenovali letošnjo prireditev, na kateri so se predstavili Zoisovi štipendisti s kulturno-umetniškega področja. V programu v SMELT-u je v ugledni družbi mladih glasbenikov, igralcev, režiserjev, dramaturgov in oblikovalcev nastopila tudi Kamničanka Eva Bohte, študentka 2. letnika klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani (pri prof. Dubravki Tomšič-Srebotnjak): s Suito, op. 14. B. Bartoka je prepričljivo dokazala, da vsekakor sodi med najbolj nadarjene talente klavirske igre in je potemtakem upravičeno uvrščena med Zoisove štipendiste.
Mlada glasbenica si tako za pohvalo kot spodbudo zasluži čestitke ter seveda čim boljše možnosti za nadaljevanje umetniške poti, ljubiteljem klavirske glasbe pa velja povabilo na koncert Eve Bohte v petek, 18. junija '93, ob 19. urivdovrani Veronika: prisotnost domače publike na koncertu bo gotovo priznanje in spodbuda mladi pianistki.
T. F.
Zveza kulturnih organizacij Kamnik
VABIMO VAS ...
PETEK, 11. junija, ob 20. uri
Dvorana Veronika, Kamnik KONCERT
Komornega moškega zbora LEK Zborovodja Milivoj Šurbek Ponovitev jubilejnega programa ob 15-letnici delovanja zbora
* * *
ČETRTEK, 17. junija, ob 20. uri
Frančiškanska cerkev, Kamnik KONCERT
Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik Dirigent: Aleksander Spasič Program: Škerlj, Mozart, Grieg
3flc   3k jlc
PETEK, 18. junija, ob 19. uri
Razstavišče Veronika, Kamnik
ODPRTJE RAZSTAVE
del LIKOVNEGA DRUŠTVA KAMNIK
in
KONCERT iz cikla MUŠICA AETERNA:
EVA BOHTE, klavir
Program: Bach, Bartok. Lizst. Beethoven
* * *
ČETRTEK, 24. junija, ob 20. uri
Vrt Kavarne Veronika, Kamnik KONCERT
MESTNE GODBE KAMNIK v počastitev praznika dneva slovenske državnosti Dirigent: Franci Lipičnik
PONEDELJEK, 28. junija, ob 20. uri
Dvorana Veronika, Kamnik Zadnji KONCERT sezone iz cikla MUSICA AETERNA: ADA HOLCAR, flavta
Klavirska spremljava: Damjana Zupan
Program: Bach, Chaminade, Kuhlau, Ibert, Poulenc, Enesco,
Hindemith
Informacije in predprodaja vstopnic: ZKO, Japljeva 2 (Razstavišče Veronika), tel. 831-612
Bosa v parku in Matiček se ženi, v Komendi
Zadnji dve soboti in nedelji v mesecu maju smo si v dvorani kulturnega doma Komenda lahko ogledali dve komediji. Kulturno društvo Komenda je pripravilo Linhartov Ta veseli dan ali Matiček se ženi, Društvo umetnih kulturnikov Kaj ti mar pri istem kulturnem društvu pa komedijo Neila Simona Bosa v parku.
Vsi, po burnem ploskanju sodeč, ki smo se udeležili predstav, smo v družbi prijetnih in odličnih amaterskih igralcev preživeli ču-v dovita in sproščujoča večera, ki sta nam odtegnila vsakdanje te-
gobe in skrbi ter nas popeljala v drugačen, tudi resničen, a komičen svet. Določene situacije, ki smo jih gledali, se včasih dogajajo tudi nam samim, vendar nanje gledamo drugače, in šele, ko nam jih pokažejo drugi, vidimo, da se dostikrat jezimo in prepiramo za prazen nič.
Pri vsem navdušenju me je motila le premajhna udeležba gledalcev. Vemo, kako se morajo vsi sodelujoči truditi in koliko prostega časa žrtvujejo, medtem ko od nas pričakujejo, da jim podarimo le dobri dve uri časa v enem večeru, in polna dvorana
je, vsaj tako mislim, zanje največje plačilo.
Javno se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da sta bili prisrčni komediji predstavljeni na našem odru. Želim si še več takih in podobnih predstav. So-krajane pa vabim, naj v čim večjem številu zapolnijo sedeže v dvorani in s tem pokažejo hvaležnost vsem, ki se tudi na tak način trudijo za kulturno življenje v Komendi. Torej, se vidimo prihodnjič?
JOŽICA GLOBOČNIK
Igra Nesporazum v izvedbi Pedenjmožica
Gledali sta me, videli pa me niste!
Odgovor na odprto pismo predsednika SO novi parlamentarni koordinaciji
Spoštovani gospod predsednik Maksimiljan Lavrinc - USTAVITE KONJE!
Vaše odprto pismo z dne 29. 4. 1993 objavljeno v Kamniškem občanu, navaja toliko neresničnih in zavajajočih navedb, da zahteva samostojen odgovor. Z izvolitvijo v državni zbor ste postali poslanec vseh volivcev 10. volilnega okraja. To dejstvo vas zavezuje, da si prizadevate za dobrobit nas vseh po enakih merilih. Povsem naravna pravica vseh volivcev - tudi neizvoljenih kandidatov - je, da bdijo nad dejanji in krepostjo izvoljenih.
Sam sem volivcem iskreno hvaležen za izkazano zaupanje, kajti preko 3000 volilnih glasov je zaupanje, kakršnega nima polovica izbranih, ki sedijo v državnem zboru. To zaupanje si bom prizadeval upravičiti — se doka-
zati zaupanja vrednega, tudi na način, da bom kritičen do vseh, ki ne bodo delovali za naše skupno dobro.
Na strokovnost, poštenost, resnicoljubnost... se lahko sklicuje le, kdor te vrline ima; vsebina odprtega pisma jih žal nima v izobilju. Nasprotno — v njem kar mrgoli neresnic in dvomljivih namigovanj, kot ta: »Čeprav tudi navedbe v zvezi s telefonijo sodijo v ta sklop, jih tu ne bom komentiral.« Ni potrebno, kajti to zveni zelo podobno stavku s predvolilnega letaka z dne 10. novembra 1992: »je eden glavnih tvorcev spletkarjenja v okviru kamniške telefonije.« Človek bi verjel, da imata oba stavka istega očeta.
Iz zapisnika s skupnega sestanka na PTf dne 3. 12. 1992 pa še tole:
OGLAŠUJE V KAMNIŠKI OBČAN!
»Na 10. strani je zapisan moj predlog, da se občina Kamnik in PTT Ljubljana dogovorita za skupno izgradnjo še preostalega telefonskega omrežja v občini Kamnik (Tuhinjska dolina, Moste, Komenda, Križ) z enakimi možnostmi sodelovanja kot doslej.« Tako bi po enakem načelu zgradili telefonsko omrežje v vsej občini. Predlog je podprl gospod Windschnuhrer.
Predlagal sem tudi, da je potrebno takoj vključiti proste zmogljivosti in izrabiti zmogljivosti PTT central. Fotokopijo tega zapisnika skrbno hranim. Povsem brezskrbno pričakujem rezultate pregleda SDK, čigar kontrolo sem kot član UO Sklada stavbnih zemljišč med drugimi zahteval tudi sam in pri njej vztrajal zaradi podlih podtikanj. Gospod Maksimiljan Lavrinc me v svojem odprtem pismu dodeljuje kot pridruženega člana Novi parlamentarni koordinaciji. Spoštovani gospod, s kakšno pravico počnete to vi, ki ste v manj kot treh letih zamenjali štiri stranke, štiri prepričanja in mogoče tudi štiri značaje, če ne vprašujem preveč? V Novi parlamentarni koordinaciji aktivno sodelujem ves čas njenega obstoja. To je med drugim razvidno tudi iz skupščinskega gradiva.
PAVEL OCEPEK, član stranke SKD
Edini nesporazum, vedno prisoten, kadar amaterske igralske skupine postavijo na oder igro, je, ali igrajo zase in svoje lastne užitke, ali je igra namenjena občinstvu. Pedenjmožic in njegovi člani še vedno niso popolnoma izkristalizirali svojih namenov.
c Obe opciji imata svoje dobre in slabe strani. Cenim, da se Pedenjmožic ukvarja z igrami, pri katerih mora biti tudi gledalec vseskozi prisoten, tako fizično kot miselno. Vendarle pa se postavi vprašanje o smiselnosti postavitve takšnih iger na oder, če Pedenjmožic meni, da bo s tem pritegnil občinsto v kamniški teater.
»Gledali ste me, videli pa me niste. Vse je bilo teže, kot sem si zamišljal,« je izjavil Jan svoji ženi (I. dejanje, 3. prizor).
Enako bodo izjavili tudi akterji današnje igre. Gledalci so gledali, videli pa niso. Videli niso tistega, kar so videli post a vlj alci igre oz. kar so želeli, da bi gledalci videli.
Dramatičnost, ki jo je hotel Camus prikazati v igri, je režiserka očitno zamenjala s statičnostjo celotne predstave. Resda igra temelji na dialogih, vendar bi morala režiserka nezmožnost posameznih akterjev, da tragičnost prikažejo samo z govorom in obrazno mimiko, nadomestiti s posameznimi glasbenimi vložki. Prav glasba je tisti element, ki ga pri postavitvi zelo pogrešam.
Pomanjkanje sredstev ne bi smel biti izgovor za nedoslenost scenografije. Sami sceni, ki je omejena le na dva prostora, ne morem nič očitati, vendar pa motijo posamezni rekviziti, ki ne sodijo v tedanji čas. Tudi kostumo-gfafija ima svoje pomanjkljivosti. Neenakopravnost Dri kostumih je več kot očitna. Ženski del, re- ■ cimo, ima kostume, primerne igri, česar pa ne bi mogel trditi za moški del igralcev. Nekreativ-nost, v katero so odeli Jana, odvzame le-temu precejšen del prepričljivosti.
Pri predstavi moti tudi neuravnoteženost kvalitete igralcev. Po-
sledica tega je izničenost posameznih prizorov. Najbolj je to očitno pri zadnjem prizoru, kjer bi Marija morala biti precej bolj prepričljiva, da bi prizor uspel. V nasprotju z Marijo .je v zadnjem prizoru blestela Marta. Zelo dobro je prikazala čustveno stanje, v katerem je. Morda je v določenih trenutkih malce pretiravala. Jan je bil soliden skozi vso igro.
Poseben komentar pa si zasluži mati. Barbara Medvešček je vlo-. go matere izredno dobro odigrala. Navdušila je z zelo izdelano dikcijo. Njen govor je bil jasen, razumljiv in posameznim čustvom primeren. Mimika, s katero je obvladovala čustva, ki so jo prevevala preko celotne igre, je
vrhunec dosegla prav v prizoru, kjer spozna, da je umorila lastnega sina, in ta scena je zahtevala, da prikaže paleto čustev od brezizraznosti do popolne apatičnosti. Ergo:
Povsem gledljiva igra, v kateri so prisotna rahla nihanja, ki pa ne vplivajo slabo na celoten vtis. Predstava in igralci si vsekakor zaslužijo, da si igro ogledate, vendar bi svetoval Pedenjmoži-cu, da določene pomanjkljivosti odpravi, kajti s tem lahko predstava le še pridobi kakšno točko.
Naj končam s parafrazo enega najbolj razvpitih stavkov, ki so bili izgovorjeni v filmu: »Play it again, Barbara in Pedenjmožic« ALEKSANDER STEIN
SMRTI:
- Jožef Korošec, upokojenec iz Most 28, star 86 let
- Angela Zupin, upokojenka iz Sidraža 5, stara 68 let
- Alojzij Šuštar, km. upokojenec z Markovega 14, star 83 let Anton Anžin, inv. upokojenec iz Kamnika, Bakovniška 15, star 68
Matija Romšak, upokojenec iz Mekinj, Neveljska pot 26, star 87
let
- r. let
- Janez Krivec, km. upokojenec iz Stotnika št. 5, star 72 let
- Alojzij Homar, kmet z Markovega št. 7, star 59 let
- Ignacij Juteršek, upokojenec iz Podgorja 96, star 91 let
- Janez Caserman, sam. obrtnik iz Kamnika, Meninska ul, 2
- Janez VVindschnurer, elektrotehnik iz Mekinj, Pot na Jeranovo 5, star 27 let
- Anton Koritnik, upokojenec iz Zgornjih Stranj 3, star 83 let
- Angela Štebe, gospodinja iz Podboršta pri Komendi 14, star 83 let
- Ana Galin, gospodinja z Vrhpolj pri Kamniku 220, stara 71 let
- Frančiška Tisovnik, druž., upokojenka iz Lok v Tuhinju 8, stara 79 let
- Ivan Kotnik, gradbeni pleskar z Markovega 10, star 48 let
- Mirko Dobovšek, avtoličar iz Županjih Njiv 44, star 41 let
- Franjo Gregorinčič, upokojenec z Duplice, Jakopičeva 25, star 49 let
POROKE:
- Mirko Čehun, odpremnik v skladišču iz Porebra, in Anica Skok, delavka z Briš
- Dušan Bremšak, sam. obrtnik z Gore pri Komendi in Andrejka Kavčič, delavka iz Žej pri Komendi
- Peter Perčič, zidar z Laz v Tuhinju in Ema Sušnik, ekonomski tehnik iz Zg. Stranj
- Nikolaj Spenko, poh. mizar iz Komende, in Janja Trdin, kemijski laborant z Duplice.
Spomini na »Lira iz tridesetih let
«
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Maroltov APZ in Glasbena matica pod vodstvom Mateja Hu-bada, torej dva najvidnejša zbora v predvojnem obdobju, sta bila tipična amaterska zbora, vendar tudi zbora, vkaterihseje gojila trda pevska šola, in po teh dveh so se zgledovali vsi drugi Amaterski zbori, tudi takratna Lira pod vodstvom Cirila Vremšaka . Tudi Simonitijevpartizanski zbor, kije nastal v predzadnjem letu NOV, po vojni pa z največjim uspehom predstavil slovensko partizansko in odporniško pesem daleč po Evropi, je bil sestavljen iz samih amaterjev, predvsem Primorcev. V obdobju po 1945 smo sicer res ustanovili neke vrste polprofesi-onalni zbor Slovenske filharmonije, vendar so tudi v njem peli pevci amaterji, kijih je Simoniti 2 vso vestnostjo zbiral iz vrst pravih amaterskih zborov. Tudi vSIovenskem oktetu, torej najelitnejšem zboru, ki je ponesel slavo slovenske zborovske umetnosti nekajkrat okoli sveta, so bili dolga leta zastopanih amaterji. Samo Vremšak, ki je trideset let vodil Liro, ima nedvomno dvoje posebnih prednosti, ki jih želim opredeliti po svojem videnju. Najprej je tu dejstvo, da izhaja iz stare kamniške družine Vremšakov, glasbenikov amaterjev, ki so ime, vrednost in kvaliteto Lire kovali nepretrgoma od njene ustanovitve pred 111 leti pa do današnjih dni. V njegovem dedu in nato v njegovem očetu Cirilu se je » volens nolens« simboliziral pojem Lire in nedvomno ni slovenskega zborovskega dirigenta, ki ob Liri ne bo takoj pomislil tudi na Vremšake.
Ljubiteljski amaterizem, ki je bil
prva desetletja predvsem prežet in prepleten s primarno nav-dušujočim čitalniškim buditelj-stvom, se je v času vse hitreje in intenzivneje dograjeval in prevešal v doseganje kvalitete. Ta, rekel bi, kar instinktivni nagib se je popolnoma naravno, a vendar tudi načrtno stopnjeval v obdobju štiridesetih let pevovodskega dela njegovega očeta Cirila, kije imel tudi to prednost, da se je kot glasbenik amater kar najbolj posvečal tudi resnemu študiju vokalne (pa tudi instrumentalne) glasbe. Pri njem sta se torej organsko spajala dva osnovna, za dobrega pevovodjo bistvena elementa, amaterizem in ljubitelj-stvo, posrečeno kombinirani simbiozi, ki se ji je tudi zahvaliti, da se je Lira iz leta v leto vse bolj Približevala vrhunskemu zborovskemu petju, ki je bilo v tistih letih simbolizirano v APZ-ju Franceta Marolta in v Glasbeni ntatici Mateja Hubada. Vsakoletne kritike Lirinih koncertov, ki so jih tistikrat pisali Emil Ada-oiič, Zorko Prelovec, Adolf Gro-ebming, Franc Venturini in drugi v tistih desetletjih najvidnejši slovenski glasbeniki, so to vedno Priznavale, večkrat celo tako laskavo, da so jo postavljali kar v sam vrh.
Samo Vremšak, kije leta 1962 Prevzel očetovo mesto dirigenta Lire, je bil že ob samem nastopu temeljito »prestreljen«, tako * ljubiteljskim amaterizmom kot z resnim in doslednim profesi-°nalizmom. Prvega je enostavno Podedoval po dedu in očetu, dru-Sega si je pridobil s študijem kompozicije in solo petja na sred-"Ji glasbeni šoli in nato na akademiji za glasbo v Ljubljani. Če si kot zunanji spectator lahko dovolim osebne poglede na obdobje njegovega pevovodskega dela " Liro, potem moram najprej po-"tlariti, da je v vseh teh treh desetletjih znal zadržati in ohraniti 9*T Lirinega amaterizma. Seveda "e sam samcat, kajti v obilni meri ^ ga k temu znali bolj ali manj "fPešno »prisiliti« kar sami pev-v prvi vrsti tisti, ki so peli še "i njegovem očetu. To ni nič nenavadnega in izjemnega, in
sleherni pevovodja bi znal potrditi, da se navdušenje, čim se »naseli« v pojočem ansamblu,, sumljivo nalezljivo prenaša tudi na dirigenta. In v tem trenutku je upiranje celo škodljivo in napačno, od njega in samo od njega je odvisno, do katere mere je takšen spontani ljubiteljski amaterizem še primeren, korekten do same kompozicije in seveda do avditorija, na katerega se kot ta-jinstveni fluid prenaša, od njega odbija in vrača k zboru in dirigentu. V tem je tudi velik del tako imenovanega »šarma«, ki le polasti poslušalcev in izvajalcev in ki ga nobena, še tako prefinjeno izpopolnjena moderna tehnika snemanja ne more registrirati in torej tudi ne reproducirati. To je enkratna posebnost slovenskih amaterskih zborov in hkrati tudi vidna pomanjkljivost in »neživ-Ijenjskost« tipičnih profesionalnih zborov, kjer prevladuje le stroga natančnost, do skrajne mere izpiljena dinamika in agogi-ka, kot jo je zabeležil skladatelj, in seveda kvaliteta, kije amaterski zbori ne dosegajo. Ker sem nekoliko nesramen, bi to lahko karikiral z besedami zelo znanega, starega- (že pokojnega) dirigenta, ki mi je nekoč rekel: »Tile, (v mislih je imel profesionalni zbor) pojejo perfektno, natančno, brezhibno, vendar tudi brez duše, kajti pred njimi se sveti le tisti »dinar«, ki jim je obljubljen.«
In ko sem mu z nasmehom pritrdil, je nadaljeval:
»Vipa, (mislilje na dornberški moški zbor) ne pojete sicer tako perfektno, vendar z zanosom, s primorsko nacionalno dušo, z veseljem in prepričanostjo, ker pojete zaradi tega, ker sami želite in hočete, ker čutite potrebo po petju, in ne glede na »dinar«, ki ga nikoli ni.«
Druga posebna prednost Sama Vremšaka je vgrajena v njegovi profesionalnosti, torej tisti kvaliteti, za katero je večina naših amaterskih zborov prikrajšana. Stroga strokovnost zborovskega petja mu je vsaj tako imanentna kot njegova kompozicijska aktivnost, ki je njegovo ime ponesla širom po glasbenem svetu, ga s tem afirmirala v plejadi slovenskih skladateljev in vgradila v mozaik intrumentalne in vokalne glasbene umetnosti slovenskega naroda. Nedvomno je, in tega se mora kamniška Lira še kako resno in globoko zavedati, da jo je prav Samo Vremšak (navkljub svojevrstnim metodam učenja) v vseh teh treh desetletjih, korak za korakom, pripeljal v vrh slovenske zborovske poustvarjalne umetnosti. Namenoma sem izpustil termin »amaterske«, kajti 'kvaliteta, implementirana z nav-dušujočim amaterizmom, kot sem jo lahko občudoval na zadnjem koncertu, mi dokazuje, da se prav v Liri sedanjega časa optimalno stikata in skoro že združujeta oba pola vokalne zborovske umetnosti.
A Samo Vremšak se sedaj poslavlja.
Kaj sedaj?
Ali se bo z njegovim odhodom prekinila stoletna tradicija Vremšakov kot agensov in dirigentov Lire?
Ali smo na pragu počasnega, vendar grozečega zaslajanja, ki se zna kaj hitro prevesiti v padajoči ciklus kvalitete?
Kdo je sposoben stopiti na njegovo mesto?
To so vprašanja, na katera ni pravih odgovorov.
Tu so dileme, za katere sama Lira verjetno ne pozna pravih rešitev, pa čeprav je prvenstveno na njej, da jih poišče.
Lira je pojem za Kamnik. Odhod Sama Vremšaka je torej mnogo resnejši in pomembnejši, kot se Kamnik in Kammčani v tem hipu zavedajo.
Na potezi torej ni samo Lira, pač pa tudi Kamnik.
mag. Cene Matičič
Sto let Planinskega društva Kamnik (IX.)
Gradnje in gospodarstvo
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Leta 1939 je med mlajšimi planinci nastala misel o gradnji planinske koče Pri pastirjih pod Kamniškim sedlom, naslednje leto pa v nekem poročilu glavnega odbora SPD Ljubljana beremo o prošnji zastopnika SPD Kamnik dr. Frantarja, naj glavni odbor lojalno postopa s podružnico SPD Kamnik pri oddaji koče na Kamniškem sedlu. Ta zadnji odstavek, napisal ga je Pavel Kem-perle (PV-63), je potrebno danes nekoliko korigirati. Na četrti letni skupščini SPD v Ljubljani dne 15. junija 1939 so bili v glavni odbor izvoljeni novi člani, med katerimi je bil tudi zastopnik PD Kamnik dr. Svetozar Frantar. Zapisnik, ki ga je izdal PV v svojem poročilu o podružnici Kamnik, pa je dobesedno napisan takole: Občni zbor podružnice Kamnik, 22. aprila 1940.
Načelnik Maks Koželj se spomni umrlih g. dr. Trampuže-ve in g. Franca Bokaliča. Poroča, kako je Nj. Veličanstvo kralj Peter II. zavzel glavne vrhove Kamniških Alp. Nadalje je razpravljal o trajnem prizadevanju, da bi dobili nazaj kočo na Jermanovih vratih. O tem zadnjem predmetu in o odklonilnem stališču glavnega odbora je obširno govoril pod-načelnik dr. Svetozar Frantar: podružnica ne bo nikoli popustila v svojem zahtevku, tajnik Ivo Kumar je navajal še podrobnosti o zadevi s kočo na Sedlu, ki zaradi nje odlaga pdružnica na zgradbo še druge koče. Lep uspeh kaže alpinski odsek: znameniti njegov uspeh je prvenstveni vzpon čez severozapadno steno Rzeni-ka. Blagajniško poročilo: dohodki 2.998.50din, izdatki 1.448 din, premoženje pa 26.617.70 din. Glavni odbor ni bil zastopan.
V poročilu osrednjega odbora pa beremo: »Gospodar poroča. Leto 1939, eno najtežjih let. Dol-
Stari Trg svobode
Naslov je sicer provokativen, vendar smiseln, saj ga ne naslavljam le na razburjene in protestirajoče stanovalce Trga svobode, pač pa tudi na odgovorne funkcionarje občine našega mesta, še zlasti pa člane komisije, ki se že nekaj mesecev ubada s preimenovanjem kamniških ulic in trgov.
Kot eden starejših Kamničanov se NE STRINJAM z bolj ali manj že sprejetim predlogom, naj bi se sedanji Trg svobode preimenoval v Stari trg in glede tega prav gotovo nisem osamljen, saj mi je vendarle znano, da se z novim predlogom prebivalci Trga svobode sploh ne strinjajo. O tem je v eni zadnjih številk našega časnika pisal g. Bojan Pollak in z njim popolnoma soglašam. S tem zapisom se tudi vključujem v polemiko, ki razburja ne le prebivalce tega trga, pač pa tudi kar dobršen del Kamničanov, ki jim pač ni vseeno, s katerimi imeni bodo poimenovani kamniški trgi in ulice.
Iz pogovorov in javnih debat mi je znano, da se je zgoraj imenovana komisija odločila za ime Stari trg predvsem zaradi tega, ker mora mesto, ki ima že svoj Novi trg, imeti tudi Stari trg. To je verjetno kar točno in nedvomno tudi drži, da je prav sedanji Trg svobode najstarejši del našega mesta, torej naj bi mu ime Stari trg bilo celo v ponos in neka oblika javnega potrjevanja njegove častitljivo arhaične starosti.
In vendar stvar sama po sebi ni tako preprosta. Oglejmo si torej nekaj posebnosti, ki so nas že zdavnaj tega, kar same po sebi, vodile v prevzemanje tega sedaj nenadoma spornega »svobodnega« naslova.
Kolikor me moj spomin ne vara (in ta sega v zgodnja dvajseta leta tega stoletja), se je ta predel imenoval po Mesarski ulici, ki je potekala ob skrajnem robu našega trga. Trg torej vsaj uradno ni bil trg, pač pa ulica, in tudi pridevnik »mesarska« ni bil izbran brez razloga. Na enem od vogalov je namreč obstajala mesnica pri Možku, ena najboljših v tistih starih časih, kjer so se žc navsezgodaj, zlasti še ob nedeljah,
srečevale kamniške gospodinje. Dejstvo, da smo bili le »ulica«, ne pa trg, nas ni kaj prida vznemirjalo, navduševalo pa tudi ne, kajti trg je vendarle čisto nekaj drugega kot ulica, zlasti še trg, ki je že zdavnaj pred tem igral v Kamniku neko čisto samosvojo, rekel bi, kar originalno in posebno vlogo.
Okroglaste, skoro nekoliko ovalne oblike, je s treh strani zaprt in obkrožen s starimi »purgarskimi« hišami ter z navpično strmino Malega gradu, ki jo sedaj na žalost kazi nemogoči konstrukt nemškega okupatorja. Dostop iz mestnega središča je možen preko nekdanje Japljeve ulice ob »Čitalnici« in preko »Mesarske ulice«, ki po enem robu tega trga omogoča prehod proti nekdaj znamenitemu mostu preko sedaj zasutega »Žajspoha« in »Benetkam«, kot smo tistikrat ljudsko krstili hiše na drugi strani tega potoka.
Dejstvo, da je nekako skrit pred očmi Kamnika, mu je vedno dajalo prizvok »svojevrstne posebnosti«, ki se je ločevala od »originalnosti« samega mesta.
Skoro vsakodnevno, zlasti pa še ob nedeljah in praznikih, so se na trgu zbirali sosedje in premlevali vse, kar se je tistikrat v Kamniku pač dogajalo. Vsaka hiša je postavila svojo klop in tako je bilo prav na sredini trga vedno večje ali manjše število prebivalcev, ki so vneto, včasih tudi zelo razburljivo in glasno razpravljali in živahno gestikulirali. Glavno besedo je imela seveda »ženska srenja«, ki je bila sploh neked vrste stalni iniciator teh »zasedanj«. Brez dlake na jeziku, in tudi brez kakršnekoli zamere, so ure in ure tekle razprave o akcijah, ki so se dogajale in sprožale iz vrst samih sosedov, premlevali, ocenjevali in kritizirali, pa tudi odobravali postopki dveh mestnih policajev in nekaj žandarjev, ki so bili v tistih časih kar močno »aktivni«; znova in v raznih verzijah predstavljali dogodki raznih pretepov v gostilni pri »Bundru«, kjer so se vsaj enkrat letno »vrli Tunjičani« znali pošteno stepsti in tudi marsikoga »oštihati«; in še o vrsti drugih, mogoče nekoliko manj »krvavih«, a zato nepri-
merno bolj »karakterističnih« dogodkih, ki so jih sprožali in povzročali kamniški gasilci s poveljnikoma Škofom in Ho mar jem na čelu; pa mestna »pleh muzika«, ki jo je tistikrat vodil znameniti, vedno lačni ter »pivičke žejni« Ceh pan Ulman, da seveda sploh ne omenjam Nan-deta Tončiča, ki je bil »najmarkant-nejši« tako med gasilci godbeniki in tudi gledališčniki.
Ta, recimo mu zabavni in »klepe-tavni« del pa je bil le eden od številnih obrazov živahnega življenja na tem trgu, kajti ta njegova vsebina se je znala kar samodejno in hitro prevesiti v resnične probleme, ki so bili tistikrat še kako žgoči in pomembni. Menda ni bilo odloka ali pa sklepa kamniškega župana niti okrajnega glavarja, ki ga ta samozvana skupščina ne bi bila vzela v pretres, v kritično presojo realnosti in smotrnosti po meri prostodušnega življenja našega trga. In čim sc je priključil vsaj minimalni del moške srenje, se je tematika pogovorov kar hitro obrnila v mnogo resnejšo smer. Res je, da tistikrat še nismo imeli pravih radioaparatov, in je bilo poslušanje tekočih svetovnih dogajanj omejeno zgolj na kristalne detektorje, ki smo jih sami sestavljali. Res pa je tudi, da na našem trgu ni bilo hiše, ki ne bi bila naročena na enega od dnevnih časopisov, predvsem na »Jutro«, kajti hišni poglavarji na našem trgu so se od nekdaj prištevali med liberalce. Hitler in njegovi rjavosrajčniki z zahtevami po »tisočletnem Reic-hu«; pa Stalnin s svojimi kolhozi in soihozi ter internacionalno revolucijo; pa Chamberlain s svojim dežnikom, Le Brun in njegova ljudska fronta; in še vse tisto, kar se je tistikrat pletlo okoli Avstrije, Češkoslovaške in Poljske, je bilo v osrednjem delu številnih debat in tudi kritičnih pogledov. Ne bi mogel trditi, da se tudi drugje v Kamniku o vsem tem niso pogovarjali ali premišljali; no, s takšno intenziteto in tako javno in splošno na nekem neformalnem druženju prav gotovo ne.
Sicer pa je bil naš trg poznan tudi po sila karakterističnih osebnostih. In če pričnem kar na samem spodnjem robu bi moral najprej omeniti starega Pollaka, sila ponosnega, visoko zravnanega možakarja-usnjar-ja, z velikimi zavihanimi brki, ne-
Dom v Kamniški Bistrici leta 1929
govi naraščajo, obisk postojank v Julijskih Alpah upada, znatno pa se povečuje obisk v Kamniških planinah. Dolgovi znašajo skupno 1.646.055,60 din, proti letu 1938 so se zvišali za 63.246,79 din.« V predvojni, tako imenovani gnili državi je bil omenjeni znesek pravo bogastvo. Razumljivo je, da se osrednji odbor nikakor ni mogel odpovedati dohodkom od koč v Kamniških planinah, zato se je podružnica zaman trudila, da bi si ustvarila
samostojno gospodarsko bazo. Iz vsega tega pa lahko povlečemo zaključek, da je pomanjkanje sredstev v društvu marsidkaj presegalo voljo do dela, upravljanje društva skoraj iz nič, sama zavest pa ni zadostovala za še uspešnejše delovanje v časih gospodarske krize, preživete prve svetovne vojne in s približevanjem druge. Spet so bili tu nemški napisi, toda tujci v naše gore niso upali vstopati.
A. S.
•OoO«
Parmova 19, Kamnik tel. 831-644 NOVI ŠPORTNI CENTER
v starem delu mesta Kamnik vam nudi:
AEROBIKO, STRECHING, FITNESS, CAROIOFITNESS, BO-
DYBUILDING,  HUJŠANJE; nudi PROTEINE, NAPITKE,
SAVNO, MASAŽE; z vašo pomočjo bomo odkrili že kaj
novega.
Odprto vsak dan, razen nedelje, od 10. do 13. In od 16. do 22. ure.
OBIŠČITE NAS, ZADOVOLJNI BOSTE)
umornega kolesarja, ki je še v poznih osemdesetih letih svojega življenja preko zadnje osi svojega starinskega kolesa znal skočiti v sedlo kolesa, čvrstega in okretnega telovadca na drogu in bradlji ter seveda enega prvih ter neskončno zavedenih Sokolov v Kamniku. Menda kaj malo Kamničanov sploh še ve, da je prav ta Pollak v letih, ko se stara Avstro-Ogrska sploh še ni krušila, na sam predvečer državnega praznika pred nosom okrajnega glavarja in njegovih adlatusov, zbranih na slovesni večerji, zažgal državno avstrijsko zastavo. To je bil presedan brez primere v stari monarhiji, jasen in glasen dokaz, da smo v Kamniku Slovenci, ki se s KK niti sedaj niti nikoli ne bodo strinjali.
V njegovi neposredni soseščini je živel stari Tomo Homar, obrtnik pleskar, precej mlajši od Pollaka, dolga desetletja vodilni komandant kamniških gasilcev ter neomajni liberalec in tribun tistih obdobij, o katerem je, poleg še sedaj živih »gasilskih štorij« potrebno citirati predvsem njegovo neomajno slovenstvo, ki je konec koncev gravitiralo celo v njegov (mogoče nekoliko vzneseni) pregovor, da bo slovensko gasilstvo živelo tudi, potem ko nikogar več ne bo.
Ob njem je treba omeniti njegovega sina, slikarja in kiparja Levka, ki se kot kakšen tribun sicer ni pojavljal, s svojimi deli, ki jih lahko uvrščamo v vrh slovenske umetnosti, pa se je prav gotovo zapisal v mozaik slovenstva.
V hiši, kjer sem sam doma, sta prebivala dva moža, ki sta se še kot mladeniča vpisala v našo zgodovino. Mislim najprej na mladega Mlakarja ki se je kot prvi Kamničan z orožjem uprl nemškemu okupatorju in kot žrtev še istega dne padel pod nemškimi streli. Mislim pa tudi na Silvana Klavčiča, ki je kot prvi komandant Prešernove brigade padel leta 1942.
V hiši poleg naše je kar nekaj let živel in delal mesarski vajenec in kasnejši pomočnik Mirko Termama, narodni heroj in legendarni komandant Slandrove brigade, ki so mu celo sami okupatorski komandanti pripisovali izjemne vojaške sposobnosti.
V hiši, ki meji na Moškovo, sta živela dva velika slovenska liberalca. Neumorni, častitljivi in medna-
rodno priznani pravnik dr. Vidic in v ožjem in širšem okolju znan igralec ter humorist FRANCI BR-VAR. Kot animatorja in organizatorja OF sta v skupini desetine svobodnih Kamničanov kot talca padla pod okupatorskimi streli.
Sicer pa je bil naš trg, že mnogo pred tem kar spontano imenovan kot Trg svobode, v letih okupacije pomembno žarišče in središče spontanega ilegalnega odpora proti nemškemu okupatorju, in menda sploh ni hiše, ki bi preko osrednje aktivistke moje sestre Marjane ne bila aktivno ali pa pasivno soudeležena.
In če želim, ob vsej pomanjkljivosti opisovanja, vsaj v grobem in okvirno skleniti navajanje »znamenitih osebnosti«? našega trga, prav gotovo ne morem mimo Zoretovih fantov, znamenitih kovačev, ki so bih s svojo kovaško dejavnostjo kar nekaj desetletij v središču pozornosti, ne le našega trga, pač pa celotnega Kamnika in še mnogo širše okolice tja preko Ljubljane, Kranja in Gorenjske. Tone, Anci in najmlajši Janez, ki je še dolga leta po osvoboditvi vodil svojo kovačijo, so bili kovaški mojstri brez presedana, mojstri, ki so znali ukrotiti še tako divjaškega konja, podkovski kovači, kamor so se zatekali lastniki konj, ki so se besno upirali podko-vanju in ki jim spričo tega nobena kovačija daleč daleč naokrog ni bila kos.
Takšno podkovanje je bil vedno spektakel. Čim so divjaškega konja pripeljali in ga ustrezno »privezali« na prostornem »kovaškem podu« pred kovačnico, je bilo več kot potrebno, da so trg zapustili vsi zbrani radovedneži. Kar trije ali celo štirje krepki možje so konja z raznimi vrvmi in vintami posiljevali v nek relativni mir, četrti, običajno je bil to Tonček, pa je primerjal posebno zanj skovano podkev na kopitu in se trudil, da bi ga ob nenehnem upiranju, brcanju in glasnem prhanju podkoval. Seveda pa stvar tudi ob vseh teh ukrepih ni bila vedno uspešna, in kar posebno divji konj se je znal navkljub vsemu le iztrgati, in kot divja zverina zbezljati preko trga v svobodo. Takrat so se razbcžali tudi vsi kovači.
CENE MATIČIČ (Nadaljevanje prihodnjič)
KAMNIŠKI OBČAN
šport, nekaj za vas, otroci
10. JUNIJA 1993
Državno prvensto v športni gimnastiki
Gimnastika na OŠ Marije Vere
ŠŠD na OŠ Marije Vere je bilo gostitelj in organizator II. državnega prvenstva v športni gimnastiki. Za izvedbo tekmovanja sta poskrbela Gimnastična zveza Slovenije in Zavod za šolstvo in šport Slovenije, ki je tudi prispeval pokale, medalje in pohvale.
ŠŠD je gostilo kar 88 ekip in več kot 600 posameznikov. Organizacija tako množičnega tekmovanja zahteva ogromno časa, iznajdljivosti, potrpljenja in tudi organizacijskih sposobnosti. Za uspešno organizacijo in potek prireditve je zaslužen ravnatelj OŠ Marije Vere gospod Božo Pilej, velik ljubitelj športa in vzpodbujevalec športnih dejavnosti na šoli. K uspešnemu poteku prireditve so prav tako prispevali športni pedagogi na dupliški osnovni šoli: Milan Kerec, Andreja Osolnik, Boris Trobentar in Franci Omerzu.
Tekmovanja so se udeležile tudi osnovne šole naše občine
Najboljše rezultate na tekmovanju so med kamniškimi šolami dosegli športniki OŠ Marije Vere. Tako je ekipa mlajših dečkov osvojila 3. mesto (v ekipi so bili: Boštjan Šuštar, Nino Adrovič, Simon Zlatnar, Šemso Hajrudi-novič, Rok Grdin in Damir Hu-
sič), ekipa mlajših deklic v sestavi: Maja Muhič, Edisa Hekič, Nina Skitek, Katja Rauter, Polona Kočnik in Barbara Zlatnar pa 9. mesto. Ekipi mlajših deklic iz OŠ Franca Albrehta in OŠ Toma Brejca pa sta dosegli 18. oziroma 21. mesto.
Oglejmo si še rezultate starej; ših dečkov in deklic. Ekipa OŠ Marije Vere - starejši dečki: Igor Djuras, Mario Djuras, Boris
Djuras, Aljoša Štebe, Marko Ba-ketič, Rok Hribar - je dosegla 4. mesto.
Na 7. mesto se je uvrstila ekipa OŠ Frana Albrehta, na 9. mesto pa ekipa OŠ Toma Brejca.
Pri starejših dekletih pa je ekipa OŠ Marije Vere (Maja Salka-novič, Adisa Šekič, Nina Jurič, Nataša Žnidar, Jasmina Husič, Nina Stare) dosegla 6. mesto.
Ekipa OS Frana Albrehta se je uvrstila na 12. mesto, ekipa OŠ Toma Brejca pa na 17. mesto.
Tekmovalce je obiskal tudi kamniški župan gospod Maksimiljan Lavrinc, ki je najuspešnejšim tekmovalcem in ekipam podelil pokale, medalje in pohvale.
Tekmovanje je potekalo sproščeno in v pravem športnem duhu. Tekmovalci in sodelujoči so brezhibno organizacijo tekmovanja pohvalili in se s prijetnimi vtisi poslovili od mesta pod planinami. JOŽE RAMUTA
Pogled na strelišče
NEKAJ ZA VAS, OTROCI!
Lokostrelstvo
Pika Nogavička na obisku v vrtcu
Ko smo odigrali igro Pika Nogavička v Srednji vasi, so nas povabili še v vrtec na Bakovniku. V petek, 21. maja, zjutraj, je po nas prišel gasilski kombi. Brž smo vzeli kartonske škatle, v katerih so bili vsi pripomočki za igro. Stekli smo v garderobo, se preobuli in hiteli h; kombiju. Vanj smo najprej naložili pripomočke, nato smo se zbasali vanj še mi. Kombi je vozil prijazen šofer Ivan Zore. V vrtcu so nas lepo sprejeli.
Kot zanimivost naj povem, da sem bila jaz Pika Nogavička, Tomaž je bil Gregor, Anica pa Marta. Prišli smo v igralnico, kjer smo nastopili. Čakali so nas otroci, različnih velikosti in starosti. Odra ni bilo, a se je sceno ravno tako dalo pripraviti. Dvorana se je napolnila in pričeli smo igrati. Moram reči, da so se mi tresla kolena. Vame so bile uprte otroške oči. Največ smejanja je vzbudilo moje zavijanje z očmi. Otroci so igro spremljali od začetka do konca. Po končani predstavi so nas vzgojiteljice pohvalile. Peljale so nas v zgornjo sobo in nas pogostile s čokoladami in sokom. Nato so nam razkazale vrtec. Joj, koliko umetnin imajo! Nisem se jih mogla nagledati. Morali smo se posloviti. Med povratkom smo prepevali in se smejali. Ker je deževalo, je odpadla ura telovadbe in zadovoljni smo odšli domov. Nastop v vrtcu je bil zelo zelo zabaven.
VIDA BURJA, 3. r. OŠ Loke v Tuhinju
Bibe, Murni
V šolskem letu 1992-93 je Matična knjižnica Kamnik organizirala druženje otrok, ki niso v organiziranem varstvu.
V kleti ima knjižnica prostor, ki smo ga z malo iznajdljivosti spremenili v prijetno igralnico. Otroci so bili razdeljeni v tri starostne skupine, od najmlajših Bibič (18 mesecev) do najstarejših Ostržkov (4-6 let).
Program je bil sestavljen iz tem, ki so otroku blizu (mama, živali, vozila), iz spoznavanja sveta in okolja, ki otroka obdaja (barve, oblike, primerjanje velikosti). Vse dogajanje smo povezovali z igro, zgodbami, petjem in plesom oziroma gibanjem.
Po anketi sodeč, so bili starši zadovoljni, pogrešali smo edino več možnosti za aktivnosti na prostem (neurejena igrišča). Enkrat smo uživali v telovadnici ŠZ Kamnik, s starejšimi pa smo bili na obisku pri gasilcih.
Pri mlajših dveh skupinah so bili prisotni tudi starši in z njihovo pomočjo smo ustvarili tudi nekaj likovnih mojstrovin.
Otroci so radi prihajali v »šolo«, še imenitneje pa je bilo, če so imeli nalogo (prinesi medvedka, škatlico, žogo).
Druženje je pomagalo k večji socializaciji otrok, plahi so postali pogumnejši, vsi pa so se veselili srečanja s prijateljčki. Tudi nam odraslim so bila srečanja v veselje, saj smo skupaj zapeli marsikatero pozabljeno pesem in izmenjali izkušnje o otrocih.
Zahvaljujemo se sponzorjem (STOL, KEMOSTIK, PAPIRNICA KOLIČEVO, EDIGS), ki so nam pomagali z materialom.
HELENA
Vija-vaja, dež nagaja
V soboto, 29. 5., se je ob 10. uri na parkirišču nasproti SKG začel otroški živ-žav; do 12. ure, ko nas je pregnal dež, smo izvedli veliko predvidenih dejavnosti. Ker pa smo obljubili žur do 14. ure, boste morali priti še enkrat, da se naplešemo in napojemo. Kaj hočemo, obljuba dela dolg! VIDIMO SE 12. 6. NA PARKIRIŠČU PRI SKG, OD 15. DO 17. URE. Radi bi se zahvalili Turističnemu društvu za mize, gasilcem, ki so pomili ploščad, ansamblu Hip-hop, gostinskim in trgovskim lokalom, ki so prilagodili ponudbo otrokom (sladoled, mini krofi, mini pizze in degustacije).
Hkrati se opravičujemo uporabnikom za »preabstraktno malarijo« po zidu in tleh, ter staršem za packe na hlačah in krilih njihovih otrok.
MLADINSKI CENTER KAMNIK
Učenci OS F. Albrehta najboljši v Sloveniji
Lokostrelski klub Kamnik je bil 15. maja organizator osnovnošolskega državnega prvenstva v lokostrelstvu. 160 učencev iz 29 osnovnih šol se je pomerilo v streljanju na razdalje 25 m, 20 m in 15 m. Tekmovanje se je odvijalo na atletskem stadionu v Mekinjah, kjer so s pomočjo sponzorja VALKARTON-a iz Logatca postavili kar 35 strelskih mest. Valkarton je prispeval podlage za tarče, saj si klub takšnega števila strelskih mest zaradi prevelikih stroškov zagotovo ne bi mogel privoščiti. Da pa je bilo tekmovanje res pravo, dokazuje tudi dejstvo, da je RAZVOJNI ZAVOD DOMŽALE vsem tekmovalcem poklonil majice z natisnjeno oznako tekmovanja ter strelsko štartno številko, kar je v vsakem tekmovalcu vzpodbudilo tekmovalnost.
Ob tem naj poudarimo, da je popularnost lokostrelskih tekmovanj izredno velika, za kar se moramo zahvaliti marljivim entuzia-stom v klubih in na osnovnih šo-
lah. V prihodnosti se lahko nadejamo tudi vrhunskih tekmovalcev, če bo le delo selektorjev potekalo po določenem programu tudi takrat, ko bodo današnji osnovnošolski tekmovalci zrasli v kadetske, mladinske oziroma članske tekmovalce.
Med tekmovalci moramo tokrat posebno pohvaliti kamniške učence, ki so sicer člani LK Kamnik, tokrat pa so zastopali svoje šole ter Kamniku prinesli tudi končno ekipno zmago, in sicer: 1. mesto OŠ Frana Albrehta - 384 točk, 2. OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad - 290 točk in 3. OŠ Marije Vere - 205 točk.
Tokrat posebej omenimo večne rivale tudi v klubskih vrstah Jureta Končana, Primoža Flerina in Mitja Burja. Zmagovalec je bil Jure Končan, ki je svoji šoli prispeval kar 25 točk. Tudi dekleta niso zaostajala, saj so Kamniku priborile kar 4 medalje.
Lokostrelski klub Kamnik je za organizacijo tekmovanja prejel številne čestitke in pohvale,
kar dokazuje, da se je kljub drobnim   napakam,   ki nedvomno spremljajo   tako tekmovanje, vredno potruditi. Rezultati:
I. deklice instinktivno do 6. razreda: 1. Mojca Štela (Frana Albrehta), 2. Ana Vran (A. U. Koper), 3. Katarina Potočnik (F. A.), 5. Špela Grkman (Stranje).
II. dečki instinktivno do 6. razreda: 1. Sandi Sheikha (F. A.), 2. Matej Zupane (F. K., Gornji Grad), 3. Uroš Pudgar (K. Ž., Ravne), 4. Matic Gorjup (Stranje), 6. Dejan Zobavnik (F. A.), 8. Matic Rozman (F. A.).
III. deklice prosto do 6. razreda: 1. Tamara Sheikha (F. A),
2. Eva Kramar (T. Č., Jesenice),
3. Lea Rosa (P. T. Koper).
IV. dečki prosto do 6. razreda: 1. Jure Končan (F. A.), 2. Primož Flerin (M. V.), 3. Mitja Burja (M. V.), 7. Rok Zore (F. A.).
V. deklice instinktivno do 8. razreda: 1. Mojca Kmetic (M. K., Ljubljana), 2. Sara Sivec (F.
K., Gornji Grad), 3. Tea Mako-ter (M. K., Ljubljana), 4. Tina Brelih (F. A.), 5. Staša Sitar (F. A.), 7. Ida Sedušak (F. A.), 8. Urša Jeran (F. A.), 10. Urša Ul-čar (F. A.).
VI. dečki instinktivno do 8. razreda: 1. Gregor Kranjc (F. K., Gornji Grad), 2. Jernej Lenarčič (Mengeš), 3. Simon Demšar (J. S. M. Preddvor), 7. Andrej Žibert (F. A.).
VII. deklice prosto do 8. razreda: 1. Vesna Rovšek (O. K., Škofije), 2. Polona Lanišek (F. A.), 3. Darja Rosa (O. K., Škofije), 4. Saša Balantič (F. A.), 5. Irena Štele (F. A.).
VIII. dečki prosto do 8. razreda: 1. Srdžan Mahmutović (N. F., Ljubljana), 2. Matjaž Kam-nar (K. M., Ljubljana), 3. Mitja Podgoršek (V. P., Domžale).
IX. dečki coupaund: 1. Janez Škofic (V. P., Domžale), 2. Martin Hrvatin (D. K. II. Bistrica), 3. Aljoša Norbedo (O. K., Škofije).
Tjaša
Motokros
Kamničani vse bližje najboljšim
21. marca je bila otvoritvena dirka v motokrosu v Oseku pri Lenartu. Že takrat so motokrosi-sti iz vse Slovenije dokazali, da kakovost in številčnost v tem športu naraščata. Večje število »novih« motokrosistov se je v letošnjem letu prvič spopadlo z zahtevnimi programi ter mnogo bolj izkušenimi tekmovalci. Ta šport je zahteven, pa vendarle lep in vznemirljiv. Potrebnih je mnogo kondicijskih priprav, da tekmovalec obvlada motor, fizič-
no zdrži celotno tekmovanje ter se tudi psihično kali. Bolj izpuščeni tekmovalci pa trdijo, da postaneš vrhunski tekmovalec šele po nekaj uspešnih sezonah, saj tekmovanje ni odvisno zgolj od dobrega motorja.
Motokrosisti skupine pnevmatik centra SITAR iz Kamnika so na vseh dosedanjih tekmovanjih dokazali, da trdo trenirajo. Udeležili so se vseh razpisanih tekmovanj v razredih 80 cem in 125 ccm. Tekmovanja so se odvijala
po naslednjem vrstnem redu; marca v Oseku in aprila prav tam v Radencih, maja pa v Dolenjskih Toplicah, v Brežicah in v Slovenskih Konjicah. Tekmovalci so se udeležili tudi vseh razpisanih tekmovanj v STADION MOTOKROSU oziroma v tako imenovanem SUPER MOTOKROSU, in sicer aprila v Novi Gorici in maja v Velenju.
Ker je bilo tekmovanj veliko, naj omenimo, da so se tekmovalci pnevmatik centra Sitar uvrstili
i SITAR PNEUMATIC CENTRA: od leve Primož Grkman, Rok Sitar in Dejan Košir.
Kolesarski maraton »Moste 93«
Kolesarski navdušenci iz Most organizirajo že 11. kolesarski maraton MOSTE '93. Maraton bo v nedeljo, 13. junija. Start bo ob 9. uri izpred OŠ Moste. Prijave sprejemajo od 7. do 8.45 ure. V startnini (500 SIT) je vključeno zavarovanje kolesarjev pri Zavarovalnici Triglav. Otroci do 14. leta vozijo v spremstvu staršev, in so oproščeni startnine.
Vsi kolesarji, ki bodo prevozili 80 km dolgo progo, bodo na cilju prejeli kovinske kolajne, pivovarna Union pa jih bo pogostila s pivom.
Proga: Moste - Kamnik - Stranje - Šmarca - Rodica-- Mengeš - Vodice - Smlednik - Prebačevo - Voklo - Šenčur - Luže - Cerklje - Zalog - Komenda - Moste.
Organizatorji se sponzorjem - Trgovini SCORPIO iz Most, Petrolu iz Ljubljane in Pivovarni Union ob tej priliki lepo zahvaljujejo.
V. M.
na 6. do 15. mesto. S kančkom športne sreče, ki jih je marsikdaj zares zapustila, bi bili rezultati še veliko boljši.
Vse ljubitelje tega športa pa vabimo, da si tekmovanja tudi ogledajo. Prvo tekmovanje bo že 6. junija v Orehovi vasi, 13 v Ljubstavi pri Ptuju in 20. v Radencih; 26. junija pa bo tekmovanja v super motokrosu v Brežicah (le 3 km od Čatežkih Toplic).
Tjaša
Sladkorna bolezen in njeni zapleti
Posvetovalnica za diabetike v ZD Kamnik deluje že deveto leto. Registriranih imamo 970 diabetikov. Od teh se jih približno 100 zdravi z injekcijami insulina, drugi pa s tabletami ali le z dieto.
Kadar osebni zdravnik opazi °b pregledu krvi mejno povišane vrednosti krvnega sladkorja, pošlje bolnika na testiranje v posvetovalnico. S posebnim testom ugotovimo, ali gre res za sladkorno bolezen ali le za naključno Povišane vrednosti krvnega sladkorja. Bolnikov, ki so imeli že ob Pregledu pri osebnem zdravniku znatno povišane vrednosti krvne-£a sladkorja, pa ne testiramo, temveč jih začnemo takoj zdraviti, bodisi le z ustrezno dieto ali s tabletami za znižanje krvnega sladkorja.
. Sladkorna bolezen je kronična ,n neozdravljiva bolezen. Njen Potek lahko upočasnimo, omilimo ali preprečimo tudi njene zaplete. Zato je v interesu bolni-
kov, da se vsak sum na sladkorno bolezen čim prej razčisti. Prej ko bolnik izve za sladkorno bolezen, manjša je škoda, ki jo le-ta povzroči. Zato svetujemo vsem, ki imajo v ožjem ali širšem krvnem sorodstvu sladkornega bolnika, vsem s prekomerno telesno težo in vsem, ki celo že opažajo znake iztirjene sladkorne bolezni (žeja, pogosto in obilno uriniranje, utrujenost, srbenje spolovila, hujšanje), da se o tem posvetujejo z osebnim zdravnikom, ki bo ustrezno ukrepal.
, Sladkorna bolezen povzroča številne zaplete na ožilju. Pri sladkornih bolnikih so pogostejši srčni infarkti, možganska kap, krvavitev na ožilju očesnega ozadja, pogoste so okvare ledvic ter motnje zaradi slabe prekrvitve spodnjih okončin.
Če se motnjam prekrvitve pridruži še prizadetost živčevja spodnjih    okončin, nastanejo
»Mozaik« širi dejavnost
Lastnikom jeklenih konjičkov v Kamniku je že dlje časa znana trgovina z rezervnimi deli MOZAIK v Medvedovi 30. Nudi vse potrebno za vozila znamke Zastava, R 4 in golf. Na zalogi ima tudi 105 vrst izpušnih loncev, praktično za vse avtomobile, ki vozijo po naših cestah; ima tudi zavorne obloge Ferodo in originalne Fiatove. V Mozaiku dobite olja, maziva, pa tudi aditive, ki smo jih poznavalci doslej kupovali v tujini. In kaj nam voznik relija in podjetnik Dušan Grudnik ponuja v prihodnje? Mozaikov avtoservis v garažah Trivala, nekoč Svita na Žebljarski 3, vam bo brezplačno zamenjal pri njih kupljeno olje in filtre. Prav tako boste imeli pri montaži drugega materiala, kupljenega v Mozaiku, 10-odstotni popust. Avtoservis vam bo nudil kompletno vzdrževanje in popravila vašega vozila. Ob izkušenih avtomehanikih bo na voljo še avtoklepar; ličarstvo v istem kompleksu pa dela že s »polno paro«. Torej servisiranje, avtomehanična in kleparska popravila, ličanje, priprava vozila za tehnični pregled ali prodajo, pomoč na cesti, vlečna služba, vse na enem kraju. Ob sedanjem pomanjkanju časa je to zares ugodna ponudba, ki jo je vredno sprejeti. Na vprašanje, čemu se je odločil za tako razširitev dejavnosti podjetja MOZAIK, nam je g. Grudnik odgovoril: »za človeka, ki je zaposlen in pri tem odvisen tudi od svojega vozila, je vedno vprašanje, kdaj bi se lahko odločil in oddal svoje vozilo v redno vzdrževanje ali večje popravilo. Ce mora iskati še rezervne dele in dlje časa čakati na svoj avto, je zelo neprijetno. Predvsem na take stranke mislimo, zatorej jim bomo skušali ugoditi kar najhitreje. V prihodnosti bomo imeli tudi RENT a CAR, nadomestna vozila za čas, ko bo njihov konjiček v naši delavnici, seveda po zelo ugodni ceni. Vse na enem kraju in v čim krajšem času, po ugodni ceni, to je moto podjetja MOZAIK.
Pričakujemo vaš obisk, kajti le dobro vzdrževan avtomobil vam bo varno in dolgo služil! A VIDMAR
mednarodni ekološko raziskovalni tabor
iistrica 93
Tudi letos bo na področju domžalske in kamniške občine Potekal Mednarodni ekološko-raziskovalni tabor, ki že četrto Jcto nosi delovni naziv »BISTRICA«. Tabor je vključen v mrežo delovnih in raziskovalnih taborov v okviru svetovne organizaci-le za mednarodno izmenjavo Prostovoljcev »SCI - SERVICE UVIL INTERNATIONAL«.
* letošnjem letu bo samo v Evro-P' pod okriljem te organizacije Potekalo preko 330 mednarodnih taborov - od tega 18 v Sloveniji, *ar našo državo glede na njeno ^likost uvršča med najaktivnej-p v Evropi (za primerjavo: števi-10 letošnjih taborov v nekaterih J^jih državah - Italija 55, Nem-ClJa 46, Velika Britanija 32, Nizo-2emska 24, Švica 19...).
Tabor bo potekal od 19. do 30. AVGUSTA. Na letošnjem tabo-™ »BISTRICA 93« je predvidela udeležba 15 prostovoljcev, od [e8a 7 tujih in 8 iz Slovenije. De-'° na taboru bo potekalo pod vodstvom petih mentorjev.
Udeleženci tabora bodo bivali ^Podružnični šoli na Krtini pri
o°u. Hrana in namestitev je za udeležence tabora brezplačna, Sl Pa so tudi posebej zavarovani ??, Primer nezgod - preko repu-Puške organizacije SCI MOST.
* okviru programa tabora je med drugim ob koncu predviden udi enodnevni izlet.
program dela na
etošnjem taboru »Bistrica
"3«;
, r kemijske in biološke razi-Kave onesnaženosti reke Kam-
niške Bistrice ter nekaterih njenih pritokov;
- popis divjih odlagališč odpadkov v delu črnega grabna in Moravske doline (v delu, ki je ostal neraziskan v lanskem letu);
- sanacija nekaj manjših evidentiranih odlagališč odpadkov na področju Moravske doline in-na Veliki planini - ob sodelovanju z občino Kamnik.
- organizacija ekoloških patrulj v času trajanja tabora ter anketiranje prebivalstva v zvezi s problematiko varovanja okolja;
- izdelava publikacije s podatki o delu in rezultatih tabora ter pregledom rezultatov in ugotovitev vseh dosedanjih taborov, ki so pod imenom »BISTRICA« potekali na območju občin Domžale in Kamnik v letih 1990, 91', 92', in 93'.
Prijave za udeležbo na taboru:
Pogoj za udeležbo na taboru je starost najmanj 16 let, za mladino, mlajšo od 18 let, pa tudi pisni pristanek staršev. Ker je »uradni jezik« na mednarodnih taborih angleščina, od udeležencev pričakujemo vsaj minimalno znanje angleškega jezika!
PRIJAVE ZA UDELEŽBO NA TABORU POŠLJITE NAJKASNEJE DO 10. JULIJA 1993 NA NASLOV:
MLADINSKI KLUB DOMŽALE, Ljubljanska 70, P.P. 16, 61230 Domžale
Organizacijski odbor tabora »BISTRICA 93«
spremembe, ki jih imenujemo »diabetična noga«. Pojavi se skupek znakov: mravljinčenje v nogah, občutek hladnih ali vročih, pekočih stopal, zlasti ponoči nemirne noge, krči v mečih. Omenjene težave se običajno izboljšajo med hojo. Ob tem pride do izgube občutka za dotik, bolečino in temperaturne spremembe. Če se temu pridruži še infekcija nastalih drobnih ranic na koži nog, je slika diabetične noge popolna.
Da bi se temu nadležnemu zapletu izognili, morajo sladkorni bolniki posvetiti še posebno skrb
pravilni, udobni obutvi in negi nog.
Ob vsakodnevni negi si morajo stopala dobro ogledati, da ne prezrejo morebitnih otiščancev ali drobnih ranic, ki jih zaradi motnje zaznavanja bolečine ne čutijo. Sladkorni bolniki ne smejo hoditi bosi ali v odprti obutvi, v kateri je možnost drobnih poškodb kože stopal večja. Če pa že opazijo vnetne spremembe na stopalih, naj se ne zdravijo z »domačimi zdravili«, pač pa naj se čimprej posvetujejo z zdravnikom. Le tako bodo lahko preprečili še hujši zaplet sladkorne bolezni, delno ali popolno amputacijo stopala.
dr. JANA PLAVC
Mesec boja
proti sladkorni bolezni
Ob mednarodnem dnevu boja proti sladkorni bolezni bomo na pobudo Zveze društev Slovenije organizirali regijsko
srečanje sladkornih bolnikov
iz občin Ljubljana, Kočevje, Ribnica, Litija, Domžale in Kamnik, ki bo v petek, 18. junija, ob 15. uri v KULTURNEM DOMU V MENGŠU
Srečanje bo povezano s strokovnimi predavanji, degustacijo in predstavitvijo živil za diabetike ter kulturnim programom.
Vse člane Društva za boj proti sladkorni bolezni Kamnik vabimo, da se tega srečanja udeležijo v čim večjem številu.
Društvo za boj proti sladkorni bolezni Kamnik Pripravljalni odbor
Kegljači Obrtne zbornice ponovno prvaki
Pred dnevi se je končala občinska liga v kegljanju, v kateri je sodelovalo 11 ekip. Igralo se je po dvokrožnem sistemu vsak z vsakim. Tekmovanje je trajalo od jeseni do pozne pomladi, in je postalo preveč dolgotrajno. Vodstvo tekmovanja zato že razmišlja o popestritvi samega tekmovanja, s čimer bi se povečala zanimanje in kvaliteta kegljanja. V končnici prvenstva so se pomerile prve štiri ekipe v play offu. V prvem polfinalnem dvoboju sta igrala Kavarna Veronika in ekipa Stola, v drugem paru pa Obrtna zbornica in ekipa Titana. Poraženca iz teh dvobojev ekipi Titana in Stola sta igrala za tretje mesto. Po ogorčenih bojih so bili boljši kegljači Titana za 56 kegljev, končni rezultat je bil 4783:4727 podrtih kegljev.
V velikem finalnem obračunu sta se za prvo mesto pomerili ekipi Obrtne zbornice in Kavarne Veronika. Obrtna zbornica je z odličnim kegljanjem v obeh igrah in z razliko 137 kegljev dosegla odličen rezultat 4931:4794 ter tako v velikem slogu premočno osvojila prvo mesto in tretjič zapored osvojila naslov občinskega prvaka. Skozi vse leto so ekipo Obrtne zbornice zastopali naslednji kegljači: Emil Grzinčič, Mitja Grzinčič, Marjan Kosirnik, Miran Markovič, Branko Maric, Franc Novak, Vojko Poljanšek, Branko Potočnik, Vinko Polak in Rafael Vrankar. Vsem igralcem ob izrednem uspehu lahko samo čestitamo in jim zaželimo še veliko uspehov.
V. POLAK
Dobrodošli na Kokrškem sedlu
Če Vas bo pot že v juniju zanesla v planine, kratko obvestilce: COJZOVA KOČA NA KOKRŠKEM SEDLU (Planinsko društvo Kamnik) odpira vrata za vse planince, ki bodo obiskali ta del Kamniških planin, 19. junija, ko bo uradno odprtje letošnje planinske sezone. Metka in Stane Sušnikova z Vira sta spet na svojem »delovnem mestu,« vesela in prijazna kot njuna prenovljena koča ali pa »frajtonerica,« katere zvoki izpod Metkinih prstov vas bodo pospremili na bližnje vrhove Grintavca, Kočne, Skute ali Kalškega grebena.
Boste pri njiju posedeli le za hip in se ob hladni pijači odpočili na pol poti do svojega cilja, boste prenočili enkrat, morda dvakrat ali se celo odločili za prijeten dopust na Kokrškem sedlu ali bližnjih vrhovih? Vaša stvar! Metkina in Stanetova pa je, da se boste prijetno počutili in da se boste na Kokrško sedlo radi vračali. Seveda pa se morate o tem najprej prepričati, zato DOBRODOŠLI NA KOKRŠKEM SEDLU.
V. V.
Zaključek plesne šole
Mateje Juvan
V soboto, 22. maja, so v avli SENŠRM otroci iz plesne šole Mateje in Mete odplesali del tistega, kar so se naučili v enem semestru. Posebnost letošnje prireditve je bila, da so otroci tudi v besedi sami predstavili ples, ki so ga odplesali, in skupino. Tako smo izvedeli, da manjka fantov, da je bilo nekatere otroke na začetku strah - posebno plesov v parih, kako je večji sopiesalki včasih treba stopiti na nogo, da je mir ipd.
Skupine so si letos izbrale naslednja imena: Let's dance, Mačke, Veverice, Samba, Srnice, Simpsonovi, Miki miške in Havajska dekleta. Plešejo pa vse od polke, rašple, mini četvorke, rumbe, sambe, ča-ča-čaja do modernih disco, tehno plesov.
Plesno popoldne sta popestrila še Tina in Franci, tekmovalni par, ki trenira v Ljubljani.
Uživali smo v predstavi in se veselili spontanosti in sproščenosti otrok, ki so ob zaključku dobili čokoladne nagrade. Jeseni nasvi-denje!
HELENA
Ženske so zborovale
Z ustanovitvijo krajevnega odbora Slovenske ženske zveze (20. maja 1993) so se Komenčanke pridružile tistim ženam in dekletom na Slovenskem, ki želijo organizirano delovati na duhovnem izročilu krščanstva in krščanskem razumevanju človeka. To pa je temelj, ki omogoča sodelovanje z vsemi ljudmi dobre volje.
Kot je zapisano v programu Slovenske ženske zveze, se bodo zavzemale za svobodo posameznika, pravico družine, solidarnost, pravičnost in temeljna načela pravne države. V zvezi z družino za univerzalni otroški dodatek, za uveljavitev davčnih olajšav in za skrbnejšo politiko do družine; na vzgojno-izobraževalnem področju s predavanji in okroglimi mizami o aktualni tematiki; v okviru bivanja za zdravo okolje; v okviru socialne stiske mnogih bodo sodelovale pri humanitarnih in karitativnih dejavnostih; v okviru bivanja za zdravo okolje; v gospodarstvu bodo podpirale razvoj okolju prijaznih vej malih in družinskih podjetij kakor tudi kmetijstva, turizma in drugega gospodarstva ...
Da bodo pri delu uspešnejše, so ob prisotnosti gospe Vere Aljan-čič, predstavnice Vodstva Slovenske ženske zveze, ki deluje v okviru Slovenskih krščanskih demokratov, udeleženke izvolile petčlanski krajevni odbor: Za predsednico je bila izvoljena mag. Angelca Žerovnik, za podpredsednico Marija Kremžar, za članice pa Cecilija Ravnikar, prof. Anda Peterlin in Kristina Štupar.
DR. M. ŽEROVNIK
Deklica
z junaškim srcem
Tako je poimenoval slovenski pisatelj Tone Seliškar v svojem delu malo junakinjo Katko, katere mlada leta so odlikovali neverjeten pogum, volja, vztrajnost, Moč...; in tisti, ki poznate še eno junakinjo, našo vsestransko kamniško športnico in predvsem nadarjeno smučarsko tekačico Andrejo Mali, ki je vedno pripravljena na pošten športen boj in nov izziv, se boste prav gotovo strinjali z mano, da tako vsebino naslova kot naštete odlike male Katke mirno lahko pripišemo tudi njej. Andrejin športni talent pač ne pozna meja: odbojka, rokomet, gimnastika, košarka, atletika..., povsod, kjer deluje, pušča za seboj sledi uspeha, le to poveča njeno motivacijo in ta spet poraja nov uspeh... Dolgo je bila Andreja deklica za vse športe, kjer je sodelovala, so pridobili, in jo pogrešali, kjer je ni bilo. Prišlo pa je leto 90, ki je v Andrejinem športnem udejstvovanju pomenilo prelomnico. Pri izbiri: jemati od vsakega športa po majhen kolaček ali si zastaviti cilje na enem samem športnem področju, se je odločila za slednje in tek na smučeh je sedaj njen zimski vsakdanjik. Toplejši meseci pa pomenijo pripravo na glavno sezono s krosi, rolkanjem, kolesarjenjem, vajami... Zanimivo, da si je izbrala prav šport, ki je ta čas v Sloveniji vse prej kot atraktiven: mednarodni rezultati članov so slabi, denarja zanj je vse manj, zanimanja občil tudi. Po drugi strani pa zahteva ogromno garanja, potrpljenja v mrazu in mokroti ter zvestega sledenja tistemu večnemu:
»Dajmo dajmo!« Na vprašanje čemu vztraja, se Andreja le nasmehne. Seveda, si mislim, sprejela je izziv! Dobila ga je že kot nadarjena pionirka, ki je začela s prvimi koraki pri takrat še aktivno delujočem kamniškem tekaškem klubu, ki pa je žal predvsem zaradi kadrovskih in finančnih stisk v letu 89 »zamrznil« svoje delovanje. A kot rečeno, Andreja se ni dala. Vključila se je v naslednji najbližji klub TSK Dol, kjer imajo s profesionalnim trenerjem bivšim tekačem Jožetom Kle-menčičem in zaenkrat neusahljivim virom financ precej dobre možnosti za svoje delo. To je naša tekačica izrabila in že naslednjo sezono na dveh mednarodnih tekmah v Italiji (pokal Topolina) in Avstriji (pokal Opa) v juniorski konkurenci pritekla 7. in 12. mesto, kar med petdesetimi tekmovalkami iz Evrope res ni slabo. Na domačih tekmovanjih, ki so potekala tam, kjer je bil pač sneg (Rateče, Pokljuka, Rogla, Je-
zersko), si je priborila največ tretjih mest, na državnem prvenstvu pa je bila četrta. Če pa je kdo pri teh rezultatih še vedno podvomil v Andrejin talent, so ga njeni dosežki v minuli sezoni gotovo lahko prepričali. Na tekmi Alpe-Adria v Bormiu, kjer je sodelovalo U držav, se je Andreja proslavila s tretjim mestom, v štafetnem teku pa je skupaj s še dvema tekmovalkama Sloveniji pritekla drugo mesto. Na pokalu Opa, ki je bil letos v Nemčiji, je bila 12., kjer pa se je izkazala še ena izvrstna slovenska juniorka Tanja Zelence, ki je pometla kar z vso mednarodno konkurenco. Letos so bile izpeljane tudi prve olimpijske igre mladih, katerih gostiteljica je bila od 7. do 10. februarja Italija. Tu si je Andreja med 60-timi tekmovalkami »rezervirala« 29. mesto, v zasledovalnem teku pa je bila 30. Na vseh šestih domačih tekmah v Ratečah na Rogli in Jezerskem je bila druga, prav tako tudi na družavnem prvenstvu. »Hrbet« ji je vedno kazala le omenjena Zelenceva iz Logatca, ki je, kot kaže, precej talentiran slovenski »zalogaj«. Upam le, da bodo ta naša mlada dekleta v tem težkem športu vztrajala tja do članske konkurence in potem vsaj še nekaj let, saj prav kronična bolezen smučarskega teka (popuščanje ali celo od-nehanje z nastopi ravno v najvažnejši članski konkurenci) že pošteno načenja ta šport pri nas. In ko smo že pri članih, naj povem, da je na letošnjem teku v Logarski dolini (16,5 km) Andreja kar za pol minute prehitela slovensko člansko re-prezentantko Natašo Lačen. Nekdanji kamniški biatlonec in sedaj uspešen gorski kolesar Metod Močnik pa je prav tako na tej tekmi ugnal Roberta Kerštajna, pripadnika naše »elitne« rezprezentance. Sprašujem se, kaj neki je le narobe z našo reprezentanco, oziroma tistimi, ki jo izbirajo?!
Kakorkoli že, Andreja, ki pravzaprav res ni več deklica, pač pa pravo petnajstletno dekle, je zaenkrat na dobri poti. Je pripadnica nove generacije in tako nov up. S svojimi kvalitetami ter nadaljnjo podporo staršev ter trenerja ji lahko uspe in tako bo morda uresničila v tem športu tisto, česar mnogim pred njo ni uspelo. Andreja ne govori veliko, vse, kar želi povedati, izrazi z dejanji, katerih rezultat je viden. V športu prav gotovo, in upajmo, da ji bo osmislil še lep čas njenih aktivnih let. Kar se mene tiče, lahko le stisnem pesti: »Dajmo, Andreja!«
KSENIJA VRHOVNIK
KAMNIŠKI OBČAN
oglasi
10. JUNIJA 1993
Ujeto v objektiv
Kamniški kontrasti
ČISTILNA AKCIJA
20. maja so Zeleni Kamnika v sodelovanju z ravnateljem in učitelji OŠ Stranje organizirali čistilno akcijo. Učenci nižjih razredov so pobirali odpadke ob cestah po naselju, učenci višjih razredov pa so čistili obrežje Bistrice.
VERA MEJAČ
Ena ali dve šolski uri sta gotovo premalo, da bi mogli počistiti vso nesnago ob Bistrici.
Marljivi učenci so iz Bistrice in z njenega obrežja napolnili kar nekaj zabojnikov.
GOBARSKA SEZONA SEJE ZAČELA, Gobar, imena in priimka nam ni želel izdati, je našel pravega jurčka pšeničnika. Najprej je pomislil, da v travi ob robu gozda leži srnjaček. Želel mu je pomagati, a pobral je gobo »velikanko«, katere premer klobuka meri 30 cm.
MEJAČ
DRAGI STARŠI PREDŠOLSKIH OTROK!
Lani smo naredili med vami anketo o vzgoji in varstvu predšolskih otrok.
Anketa je pokazala, da si kar nekaj staršev želi tudi drugačne oblike vzgoje in varstva, kot smo jih imeli do sedaj.
Odločili smo se, da bomo s 1. 9. 1993 odprli oddelek na Jakopičevi 30 za otroke, stare od 4 do 5 let. Oddelek bo odprt 2 do 3 ure dnevno (okvirno od 10. do 12. ure). V oddelku se bo izvajal program za otroke, ki niso v dnevnem varstvu in vzgoji. Otroci se bodo igrali, risali, peli, poslušali pravljice, dvakrat na teden pa bodo imeli učiteljico angleškega jezika, tako da bodo igraje osvajali angleški jezik.
Torej, če imate otroka starega okrog 4 leta, če je prepoln energije, če že imate dnevno varstvo, pa bi mu radi dan popestrili z dodatnimi aktivnostmi, pokličite ali pa se oglasite v WZ Antona Medveda, Kidričeva 23, tel. št. 817-017 oz. 831-327. Kontaktna oseba je Marinka Boroša.
Vse starše, ki si želijo še drugačne oblike vzgoje, prosim, da nam svoje želje čimprej sporočijo.
Ravnateljica VVZ Marinka Boroša
Na podlagi 8. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in kmetijstva v občini Kamnik (Ur. list, št. 26/93) ter sklepa 29. seje Izvršnega sveta z dne 2. 6. 1993
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik objavlja
RAZPIS
o dodelitvi posojil za pospeševanje kmetijstva
i.
Skupni znesek sredstev za posojila znaša 8.400.000,00 SIT. II.
Posojila se dodeljujejo za naslednje namene:
- za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov;
- za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte, in nakup druge kmetijske opreme;
- za nakup specialne opreme za hribovske in višinske kmetije.
III.
Za posojilo lahko zaprosijo kmetje-lastniki kmetij na območju občine Kamnik, če je vsaj en družinski član zavarovan iz naslova dela na kmetiji ali uživa kmečko pokojnino.
Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dobljenimi sredstvi dokončali investicijo, in prosilcem z demografsko ogroženih območij občine.
IV.
Posojila se dodeljujejo za dobo treh let. Letna obrestna mera znaša 2%; vrednost glavnice se veže na vsakokratni tečaj tolarja v odnosu na DEM (srednji tečaj Banke Slovenije).
Prosilci vložijo prošnjo za posojila skupaj z zahtevano dokumentacijo, navedeno spodaj, v roku 15 dni po objavi razpisa v občinskem glasilu Kamniški občan na Sekretariat za gospodarstvo in družbene dejavnosti občine Kamnik.
V prošnji mora prosilec navesti:
- ime, priimek in naslov,
- opis, predvidene učinke in predračunsko vrednost investicije,
- višino zaprošenega posojila,
- lastne in druge vire za investicijo,
- rok zaključitve investicije.
Prosilec mora prošnji za posojilo priložiti naslednje dokumente:
- posestni list za celotno posestvo,
- izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo,
- potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov,
- izkaz, da je vsaj en družinski član kmečko zavarovan ali uživa kmečko pokojnino,
- razvojno usmeritveni program kmetije, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijih za uveljavitev republiških investicijskih sredstev,
- gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del,
- predračun za gradbena dela ali nakup opreme,
- poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o opravljenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije.
VI.
Izvršni svet SO Kamnik bo najkasneje v roku 30 dni od dneva poteka roka za vložitev prošnje sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga najkasneje v 8 dneh po sprejemu posredoval vsem prosilcem.
VII.
Posojila se plasirajo preko Hranilno-kreditne službe Domžale, s katero bo Izvršni svet SO Kamnik sklenil ustrezno pogodbo.
VII.
Prosilci dobijo dodatne informacije oz. strokovno pomoč pri svetovalcu za kmetijstvo g. Tonetu Kotniku, tel. 831-511, int. 34.
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KAMNIK
Koledar turističnih prireditev		
		
Datum in kraj	Prireditev	Informacije
13. junij ob 16. uri	Glasbena šola	Arboretum
Arboretum	Kamnik	tel. 8.12-345
19. junij ob 17. uri	Gasilska parada ob	GD Šmarca
Šmarca	10-letnici GD Šmarca	tel. 811-573
	s kulturnim	g. Dolenc
	programom	
	in družabnim	
	srečanjem	
23. junij ob 23. uri	Mestno gledališče	Arboretum
Arboretum	Ljubljana	tel. 812-345
24. junij ob 20. uri	Koncert mestne godbe	ZKO
ploščad Veronika	Kamnik ob dnevu	tel. 831-612
	državnosti	
27. junij	Vzpon na Špik v	PD Kamnik
	Martuljkovi skupini	tel. 831-345
Iz Občine Kamnik, področje za turizem		
NA KRIŽU BO SPET VESELO?
V NEDELJO, 13. junija bodo ob 15. uri kriški gasilci blagoslovili sv. Florjana. Na to veliko slovesnost se gasilci že kar nekaj časa marljivo pripravljajo in pričakujejo, da se je bo udeležilo veliko prijateljev gasilstva.
Po končani slovesnosti bo že TRADICIONALNA VRTNA VESELICA, na kateri bo že desetič zapored nastopil ANSAMBEL LOJZETA SLAKA s pevci.
VABIJO KRIŠKI GASILCI!
NA POMOČ!
AVTOMEHANIKA in AVTONEGA Kobetič
Usnjarska 8, Kamnik tel. 831-922
- zunanje in notranje čiščenje avtomobila
- globinsko čiščenje
- priprava avtomobila za prodajo
- priprava avtomobila za tehnični pregled
- popravilo karamboliranega avtomobila
Odprto od 8. do 14. in od 16. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Trgovina »VERIGA«
Tomšičeva 17, Kamnik
tel. 831-888 (v bližini tržnice)
Po ugodnih cenah vam ponujamo: jupol (25 kg) 1.650 SIT, jupol rustikal (8 kg) 1.000 SIT, belton (4 I) 1.960 SIT, beltop (4 I) 2.880 SIT, lak lazura BORI 540 SIT, Pampers plenice 1.625 SIT, likalne mize 2.630 SIT, Candi program, lepila za parket MITOL (20 kg) 3.660 SIT, žičniki (1 kg) 125 SIT, zalivalke za vrt (10 I) samo 500 SIT, sesalnik Gorenje samo 12.700 SIT, mešalni set 5.044 SIT, plastika, gumi cevi, steklo, posoda, porcelan. Vse cene so s prometnim davkom. Prodaja na 3 čeke. Strokovno svetovanje iz pleskarske in soboslikarske stroke.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Homar, d.o.o., Trgovina »VERIGA« se priporoča!
TRGOVINA Z BARVAMI, LAKI, LEPILI, ČISTILI in PRIBOROM na Steletovi 25 v Kamniku tel. 812-511
UGODNO
- ekskluzivna prodaja dekorativnih ometov ROSETI
- ROSETI barve za keramiko in kadi
- pištole in pribor za barvanje iz programa VVagner in Sata
- velika izbira brusnih papirjev, orodja, barv, lakov...
- prodaja fasadnega materiala
- hidrocol beli 1.749 SIT (30 kg) Material brezplačno pripeljemo na dom.
Odprto od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure.
oglasi in zahvale
KAMNIŠKI OBČAN
MALI OGLASI
Prodam računalnik commodo-re 64 z disketami. Tel. 811-143.
Leseni kozolec s štirimi okni prodam. Miha Martinjak, Suha-dole 32/a, Komenda, tel. 841-095.
Zazidljivo parcelo v bližini Kamnika prodam. Tel. 811-823 »li 832-530.
V Kamniku, Zikova ul., zamenjam dvosobno stanovanje, 62 ■n2 za večje na isti lokaciji. Pisne
ponudbe pod šifro »Zikova« pošljite na uredništvo Kamniškega občana, Titov trg 1.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 738-662.
Manjše stanovanje najamem v Kamniku ali okolici. Tel. 831-381.
Prostor za mirno obrt ali podjetje oddam v Stahovici. Tel. 122-191.
AGROPROMET
Cerklje, Ul. 4. oktobra 10, tel. (064) 421-283, 421-294
Delovni čas: od 7.30 do 17. ure, ob sobotah od
7.30 do 12. ure.
Ponudba:
ŽITARICE (koruza, ječmen, krmilna moka, oves, pšenica, pivske tropine, pesni rezanci) KRMILA (NSK, BRO-FINISER, BRO-STARTER, BEK 1, BEK 2, krmila za molznice, TL-PIT, TL-starter
VITAMINSKI DODATKI (vitaredin, kravimini, farmatan, kostavit, rudninka, nutril, bovisal) UMETNA GNOJILA (KAN, UREJA) Posebej ugodno - moka, sladkor
V 71. letu je umrla naša dobra mama, babica, sestra in teta
ANA GALIN
rojena SUŠNIK z Vrhpolj 220
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, sodelavcem iz Titana in Kočne, ki ste nam stali ob strani in svoje spoštovanje do pokojnice izrazili s tako številno udeležbo ob poslednjem slovesu. Topla zahvala gospodu župniku za obred in besede v slovo ter nevclj-skim pevcem za prelepo petje. Iskrena hvala za sočutje ob nenadomestljivi izgubi, za cvetje, maše in sveče.
Vsi njeni
Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
Komaj v 40. letu nam je kruta bolezen iztrgala iz naše srede dragega moža, atija, sina, brata in strica
JANEZA CASERMANA
iz Kamnika, Meninska ul. 2
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Krtovi in patronažnima sestrama g. Heleni in g. Jani za požrtvovalno pomoč ob njegovi bolezni. Hvala tudi g. Modicu za besede slovesa in g. župniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi
Kamnik, Ljubljana, Vrhnika, maj 1993
NOVO   NOVO NOVO
Več kot 700 vrst bonbonov lahko dobite na enem kraju v centru Domžal v trgovini
SVVEET SWEET WAY SLADKA    SLADKA POT
NOVO   NOVO NOVO
SVVEET SVVEET WAY
Ljubljanska 87 DOMŽALE
Odprto vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, od 8. do 21. ure.
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustil dragi oče, dedek in pradedek
ANTON KORITNIK
Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, sodelavcem Žita in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Krtovi in dr. Brumnu iz ZD Kamnik za skrb in trud v času njegove bolezni. Iskrena zahvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči otroci z družinami
Zg. Stranje, Kamnik, Muhlheim/M, Lachen, Niča, maj 1993
ZAHVALA
V 48. letu starosti nas je nenadoma zapustil dragi brat, stric, nečak in svak
IVO KOTNIK
z Markovega 10
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in sodelavcem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župnikoma iz Nevelj in Vranje Peči za lepo opravljen pogrebni obred ter govornikom iz LD Sela in Kemijske industrije Kamnik za besede slovesa.
Žalujoči: sestra Ivanka, brata Marjan in Tone z družinami ter drugi sorodniki
Markovo, Vranja Peč, Ljubljana, maj 1993
plesni klub
PLESNI KLUB LIFE TEN-TEN DOMŽALE
Tel.: 712-067
Četrtek, 10. 6. Erotic singer mikita,
modna revija,
plesna skupina Petek 11.6. Benč in Tomo Petek 18. 6. Double You in Victorv
Predprodaja vstopnic za koncert Double You in Victorv vsak dan od 8. do 24. ure v plesnem klubu »LIFE« do 17. 6., cena 1200 SIT
Četrtek 24. 6. Pop design
Šolarji! Še je čas, da se udeležite valete
- rezervirajte si vstopnice za 14. ali 15. junij, ko
bo Life samo vaš!!!!!!!
Posebna novost - poletje - Od nedelje do četrtka tudi ponoči dnevne cene!
Ob sobotah: Glasba za vse generacije (D. J. Dadv in D. J. Andrej)
Ob nedeljah: Gala plesni večeri (D. J. Aleš Drofenik)
Utihnil jc tvoj glas. obstalo je srce, ostali so le sledovi tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
V 84. letu nas jc zapustila draga žena. mama. stara mama. prababica, sestra in teta
ANGELA ŠTEBE
rojena KOŽELJ iz Podboršta 14
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na. njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se g. župniku Pavlicu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali.
Žalujoči: mož Janez, sinova Janez in Milan, hčerke Kristina, Zinka, Angela in Štefka z družinami ter drugo sorodstvo
Podboršt, Kanada, Mlaka, Komenda, Žeje, Šenčur, maj 1993
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
MARIJE SIVEC
rojene MARINŠEK ■^i iz Most pri Komendi
jfljHk   Jtttt se  iskreno  zahvaljujemo osebju
J"^""« v Domu počitka v Mengšu za nego in dr. Rižnarjevi za lajšanje bolečin; vsem, ki ste ji ob zadnjem slovesu podarili cvetje in sveče, darovali za sv. maše, nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo zemeljsko pot; še posebej pa gospodu dekanu Nikolaju Pavlicu za sočutno opravljen pogrebni obred, prav tako pa nosačem, pevcem in vsem drugim, ki ste nam kakorkoli stali ob strani. Vsem še enkrat hvala!
Sinovi: Ciril, Andrej in Ivan v imenu vsega sorodstva
Junij 1993
Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi očmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni?
ZAHVALA
Mnogo prekmalu, komaj v 41. letu, nas je zapustil dragi mož in oče
MIRKO DOBOVŠEK
iz Županjih Njiv 44
Globoko potrti ob nenadomestljivi izgubi ne najdemo dovolj lepih besed, s katerimi bi se mogli zahvaliti prav vsem, ki ste nam stali ob strani v hudih dneh slovesa, nam pomagali, izrekli sožalje, podarili veliko lepega cvetja in ga tako številno pospremili do njegovega mnogo preranega zadnjega doma. Hvala tudi g. župniku, govorniku, pevcem in trobentaču.
Žalujoči: žena Zdenka s hčerkama Majo in Vesno
Junij 1993
Življenje naše zdaj je prazno, ko tebe več med nami ni. Spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši.
ZAHVALA
V 26. letu nas je tragično zapustila draga hčerka, sestra in teta
LENČKA STAROVASNIK
iz Podstudenca 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem ETI, d.d., Svit Kamnik in znancem za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč podjetja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Črne za ganljivo petje in g. Jožetu Vahtarju za lepe poslovilne besede. Vsem, ki ste jo imeli radi, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
Podstudenec, Zavrh, Stahovica, Krivčevo, maj 1993
Nt več trpljenja ne bolečine, življenje jc trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 79. letu starosti nam jc po težki bolezni umrla naša draga mama. sestra in babica
IVANKA GAMS
rojena POTOČNIK Spornova mama iz Mekinj, Poljčeva pot 5
Lepo se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za veliko cvetja, izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Andreji Krt za skrbno zdravljenje in nego, gospodu župniku za lep cerkveni obred, sestram uršulinkam za molitve in pevcem za ganljivo petje. Lepa hvala sodelavcem DO Svilanit in SKG, ker ste bili z nami. Hvala Komunalnemu podjetju, kakor vsem, ki ste mamo tako številno pospremili in nam s svojo navzočnostjo in sočustvovanjem lajšali bolečino.
Žalujoči: sin Janko, hčerki Majda in Štefka z družinami in drugo sorodstvo
Mekinje. Kamnik. Tunjicc, junij 1993
12
kamniški občan v besedi in
10. junija 1993
Na Starem gradu
Rokovnjaški pohod in planinski tabor
V programu aktivnosti ob 100-letnici uspešnega dela Planinskega društva Kamnik je bil letos prirejen Rokovnjaški pohod v organizaciji
MDO Ljubljana na področju občine Kamnik.
Kamničani smo se na Rokovnjaški pohod in Planinski tabor teme-
ljito pripravili.
Rokovnjaški pohod je zelo zahtevna tura, a je postal že tradicionalen. Bil je že tretji po vrsti. Tokratnega pohoda smo se Kamničani udeležili v velikem številu. Na pot se nas je podalo kar 60.
Zbrali smo se na Trojanah in startali 22. maja ob 20. uri. Dolga kolona 280 udeležencev iz vseh krajev Slovenije se je razpotegnila v skoraj kilometer dolgo črto. Pot nas je vodila najprej do Špika, kjer je bil po dobrih dveh urah hoje krajši počitek. Do tu smo prispeli že v polni temi. Od tu dalje smo šli proti Rakitovcu in navzdol proti Kozjaku. Stezo smo nekoliko zgrešili, zato smo se spuščali strmo navzdol in pristali nekaj pod vrhom Kozjaka v smeri proti Špitaliču. Po dokaj uhojeni poti smo nadaljevali
malce prehud, zato sc je kolona razbila. Nekateri so zašli in se kasneje pridružili glavnini, ki jih je čakala pri gozdarski koči nad menin-sko cesto. Sledilo je okrepčilo in daljši počitek. Čaja in kave je bilo dovolj, pa tudi za prigrizek se je kaj našlo. Nadaljevali smo hojo nad Tuhinjem proti Ravnam. Navzdol smo krenili pri Beli Peči in počivali nad vasjo Pirševo. Tu je bil spet napitek s krofi in po želji tudi banane. Sledil je seveda tudi krajši počitek. Kolona se je vila skozi Vaseno in po cesti navzgor proti Vranji Peči. Pri lovski koči v Palovčah je bil spet počitek. Tu je bil nadvse prijeten sprejem. Harmonikarji in narodne noše so zaželele dobrodošlico pohodnikom. Ob takem sprejemu smo bili zelo prijetno presenečeni. To nam je po več kot 12-urni
Prijavili smo se že, sedaj bomo izbrali le še prijatelje, s katerimi bomo hodili celo noč.
k£čna
KOČNA KAMNIK, d. d.
V KNJIGARNI KOČNA NA LJUBLJANSKI VAS Z VESELJEM PRIČAKUJEMO!
Telefon in fax 815-295. NUDIMO VAM ŠOLSKE ZVEZKE PO IZREDNO NIZKIH CENAH ZVEZKI A5 od 15 do 38 SIT/kos ZVEZKI A4 od 35 do 75 SIT/kos .
in druge šolske potrebščine od
NAHRBTNIKOV do COPAT!
Do 20. junija še velja PREDNAROČNIŠKA
AKCIJA za šolske učbenike.
Pri vsakem naročilu boste vključeni
v NAGRADNO ŽREBANJE.
GLAVNA NAGRADA - BARVNI TELEVIZOR
GOLDSTAR
in še veliko drugih nagrad.
OB VAŠEM ZAUPANJU V NAS VAS ČAKA OB NAKUPU PRESENEČENJE!
Prvi počitek v nočnih urah na Sipku, po dobrih dveh urah hoje.
pohod proti Češnjicam. Sledil je krajši postanek. Stara mamica ob bližnji hiši je ponujala okrepčila in kmalu zatem smo grizli kolena proti Menini planini. Tempo je bil kar
hoji vlilo novih moči, da smo lahko vzdržali do konca poti do Starega gradu.
Obšli smo Špico in se kmalu za tem spustili proti kmetiji pred Sta-
Pri lovski koči v Palovčah so nas pričakali harmonikarji in narodne noše.
Z*
NAPREDEK
DOMŽALE
Z DOMŽALSKIM NAPREDKOM PO UGODNIH CENAH V POLETJE OD 7. DO 12. JUNIJA
- prodajne akcije v vseh Napredkovih trgovinah
- bogata ponudba domačega in uvoženega blaga
- prodaja osebnih avtomobilov fiat lancia
- degustacije pred blagovnico »Vele«.
Napredek preseneča in vabi k nakupu!
rim gradom. Tu se je pohodnikom priključili Planšar in z rogom opozarjal, da se bližamo cilju. Pred ciljem na Starem gradu so nas zopet sprejeli harmonikaši, ki so nam zaigrali poskočne viže, narodne noše pa so mahale v pozdrav.
Na Stari grad smo prispeli ob 10. uri po celonočni hoji, ki je trajala polnih 14 ur. Zelo slikovit pogled na kolono je bil sredi noči, ko so si pohodni k i svetili na poti. Marsikdo, ki ni vedel za pohod, je kar ostrmel.
Na cilju nas je pričakalo veliko ljudi. Prišli so, da bi nam zaželeli vse lepo, prišli so na 23. planinski tabor ljubljanskih planincev.
Skoraj vsi od 280 pohodnikov smo prišli na Stari grad. Bili smo kar precej utrujeni, nekateri tudi ožuljeni, toda zadovoljni in srečni. Premagali smo zelo zahtevno pot. Čeprav je bila hoja na nekaterih odsekih prehitra in prezahtevna, ni odstopil nihče. Marsikdo med nami je preizkušal svoje moči, in lahko rečemo, da je premagal samega sebe.
Pohodniki in drugi udeleženci tabora, vseh skupaj je bilo blizu 1000, smo nato sodelovali na taboru.
Zelo zanimiv kulturni program v organizaciji PD Kamnik je pritegnil številne poslušalce. Sodelovali so: Mestna godba Kamnik, moški pevski zbor Lira Kamnik, Kamniški koledniki (Plahutnik, Majceno-vič, Lap), Božo s harmoniko in pevka Jožica. Šaljive je stresala Kati.
Srečanje planincev sta pozdravila: predsednik MDO Ljubljana Peter Lavrič in predsednik PD Kamnik Slavko Rajh. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki občine, planinskih društev in drugi ljubitelji lepega naravnega okolja.
Stari grad je sprejel pohodnike. Planinskega tabora so se udeležili tudi mnogi ugledni gostje.
Stari grad je dostojno pričakal vse obiskovalce v nedeljo, 23. maja. Bil je ves svečan in vabljiv.
Kulturi program je bil lepo sprejet in nastopajoči so bili deležni toplega priznanja. Podarili so nam prijazen dan, kot smo prijazni planinci, ko letos praznujemo stoletni jubilej.
Celotna organizacija prireditve je bila na primerni višini in v primernem
času. Za okrepčilo so lepo poskrbeli upravitelji Starega gradu. Vsi smo bili zadovoljni, in se bomo prijetnih trenutkov še dolgo spominjali.
Po končanem programu so se nekateri pohodniki kmalu poslovili. Potrebovali so počitek, vsi drugi in še novi obiskovalci, ki so prihajali na Stari grad, pa so se veselili skoraj do večera.      STANE SIMŠIČ
IMAMO VSE, KAR IMAJO NAJVEČJI!
KAMNIK
TRGOVINA »COF«, Mengeš Kersnikova 27, tel. 739-580
PONUDBA:
- moške srajce iz viskoze po 2.120 SIT
- bodiji od 1.450 SIT naprej
- otroške pižame po 1.150 SIT
- ženske obleke, streč obleke, kopalke, kavbojke, paj-kice, spodnje perilo, pestra izbira mikic, otroških oblačil...
skratka - VEČ KOT 500 IZDELKOV za mlade, manj mlade in otroke.
Ml NUDIMO KVALITETO!
Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
DOMARK Domžale, d.o.o. Ljubljanska 59, tel. 711-777 Trgovina na debelo in drobno z živilskim in neživilskim blagom
ponovno preseneča z ugodno ponudbo v PRODAJNEM
CENTRU DOMARK, Domžale, Karantanska ul. 6
in
MARKETU DOMARK, Kamnik, Steletova 25
Med drugim nudimo po izredno ugodnih akcijskih
cenah tudi naslednje izdelke:
zaboj piva UNION sok BRAVO pak. 12 kom. olje rastlinsko in sončnično 1 I: kava BAR (mleta) 100 g: pralni prašek PERSIL 3 kg:
V DOMARKU DOBITE VSE ZA VAS in VAŠ DOM.
899,00 SIT 79,95 SIT 119,00 SIT 55,50 SIT 823,05 SIT
KAMNIŠKI OBČAN - Ustanovitelj Skupščina občine Kamnik, izdajatelj Prelest, d.o.o. Ljubljana, Dunajska 7, direktor Tone Štrus. Predsednica časopisnega sveta Breda Podbrežnik-Vukmir. Uredniški odbor Dušan Lipovec, Vera Mejač, Bojan Pollak, Matic Romšak, Stane Simšič, Ivana Skamen in Franc Svetelj. Glavni in odgovorni urednik Matic Romšak. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Tina Romšak.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92zdne 18.2.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 1 (občina), tel. 831-311. Žiro račun: Prelest, d.o.o., 50102-601-3114.
Rokopisov in in fotografij ne vračamo. Tisk DP DELO - Tisk časopisov in revij, Ljubljana, Dunajska 5.