NASA LUC 4. maja: Monika O'Maroku, Tunisu in Alžiru zadnje čase spet veliko govorijo. A kdo se /misli, da je bil 354. leta v Souk Ahras-u blizu tuniške meje v Alžiru rojen izredno nadarjen človek, učenjak in pozneje svetnik — Avguštin. Njegova mati je bila Monika, katere god praznujemo ta mesec. Zgodaj je izgubila svojega dragega moža Patricija in na njeno ramo j,e padlo težko breme vzgoje mladega sina. Z vsem srcem se je lotila te naloge in iz spisov sv. Avguština vidimo, koliko globokega krščanskega duha mu je dala ona, ki o njej pravijo molitve, da je bila dvakrat mati svojemu sinu, mati po telesu in mati po duši. Marsikatera vdova naših prerano umrlih bolnih rudarjev jo ima lahko za zgled, zlasti, če mora skrbeti za .vzrejo in vzgojo otrok. Inteligentni sin ni mogel mimo tedanjega življenja. Živo se je zanimal za tedanje — našim časom podobne — razmere. Žali se je predal svetu. Nalezel se j,e krivoverskih idej. Šel je z doma in je pozabil celo na mater. Dvajset let je uboga Monika v solzah vzdi- NAŠA LUČ izhaja vsak mesec razen julija in septembra (desetkrat na leto). Bratom in sestram slovenske krvi po Zapadni Evropi želi biti v razvedrilo, veselje in podučilo. Dopise za številko, ki izide konec meseca, pošljite vsaj do prvega v mesecu poverjeniku v bližini ali naravnost uredništvu v Celovec. Cc naročiš list tako, da ti ga pošiljajo naravnost iz Celovca, stane letno 28 šilingov, 48 bfrs, 400 ffrs, 4 bol. gnid., 4.50 DM, 700 lir, 12 angl. šil., 1 dolar in pol. — Za ceno oglasov piši na upravo lista. Naročnino in darove za list sprejemajo li-stovi poverjeniki po raznih deželah. Lahko pošlješ oboje tudi naravnost na upravo. UREDNIŠTVO IN UPRAVA imata naslov: „Naša luč”, Viktringer Ring 26, Cclovec-Klagenfurt, Austria. Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. — Založba Družbe sv. Mohorja. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. — Vsi v Celovcu. — Printed in Austria. hovala in hrepenela po svojem sinu in se hala /a njegovo dušo. Toda tega je častihlepje gonilo iz družbe v družbo. Odpotoval je v Italijo in prišel v Rim. Vse je hotel poizkusiti, vse je hotel znati in povsod se odlikovati. Zdelo se je, da je bilo vse zastonj, kar ga je učila njegova mati. Monika je trpela, vendar ni obupala. Molila je za sina in žrtvovala svoje veliko trpljenje za njegovo rešitev. In njeno zaupanje v Boga — čeprav skozi dolga leta težko preizkušano — ni bilo prevarano. Avguština je zaneslo v Milan in nekega dne je šel gledat, kako govori slavni govornik škof Ambrož. Takrat je ganila milost božja njegovo srce in spoznal je svojo slepoto in krivo pot. Iz razbrzdanega mladca se je razvil genij krščanskega moža, eden največjih krščanskih duhov, ki je imel vpliv na milijone ljudi. Monika je doživela spreobrnjenje svojega ljubega sina. Mislila je z njim oditi nazaj v rodno mu Severno Afriko, toda božja volja je bila drugačna. V Ostiji blizu Rima je težko /bolela. Nekega večera je vsa srečna od sinove v rnitve v mislih in pogovoru o življenju pri Bogu v njegovem naročju odšla k Večnemu, ki je vanj zaupala v svojih tegobah in preizkušnjah. Monika — ta lepi vzor naših tolikokrat preizkušanih mater, ki se prebijajo skozi življenje po tujih krajih in tujih razmerah ... Pomlad je tu! Ljuba se pomlad rodi in oživlja* vse stvari. Lepo ptičice pojo in že rožice cveto. Priletijo lastovke, lepe drobne ptičice, in cvrčijo prav na glas, da je zdaj veseli čas. Pride tudi kukav’ca, vsa prijazna ptičica. Tudi ta se veseli, ker se vse ozeleni. Zdaj škrjanček v zrak leti in se tudi veseli; Stvarniku prepeva čast, k‘teri daje zemlji rast. /[ 11 Maj 1956 Leto V. — Številka 5 Sredstva posvečenja Ik la Veliko noč je sv. oče na trgu sv. Petra zbranim množicam ponovno ^ naglasil potrebo po poglobitvi notranjega življenja. Današnjemu človeku, ki obožava materijo, je treba postaviti nasproti človeka, ki bo v luči vere gledal na svoje življenje. To je gotovo najnujnejši klic sodobnosti. A kako temu klicu slediti? Drugo je namreč vedeti, kaj je prav, in drugo, to tudi dejansko vršiti. Kristus je dobro raeumel te težave. On nas je učil, kaj moramo storiti, in nam je za življenje po svojem nauku dal tudi primerna sredstva: zakramente. V tej. in naslednjih številkah bomo na kratko povedali, kaj moramo katoličani vedeti o tem najvažnejšem sredstvu duhovnega življenja. Opirali se bomo predvsem na delo kanonika Basseville: „Instructions pour les messes du dimanche”. + Beseda ZAKRAMENT pomeni nekaj, posvečenega, svetega. V katoliški Cerkvi imenujemo zakramente sredstva posvečenja, ki jih je ustanovil Jezus Kristus z namenom, da olajša odnos naše duše z Bogom ter ji na točno določen način omogoči tisto višje in božje življenje, tisto nadnaravno pomoč, ki ji pravimo MILOST. Koliko je zakramentov? Kot smo se učili v katekizmu, je sedem zar kramentov: sv. krst, sv. birma, sv. Rešuje Telo, sv. pokora, sv. maziljenje, sv. mašni-ško posvečenje in sv. zakon. Vseh sedem zakramentov je ustanovil Jezus Kristus. Kako in kdaj je to storil, bomo videli pozneje, ko bomo obravnavali posamezne zakramente. |X° Je na* Učenik zapustil zemljo, že IC vidimo apostole deliti zakramente: * krščevati tiste, ki so se spreobrnili po njihovi besedi (Apd 2, 38); ž molitvijo in polaganjem rok klicati Sv. Duha (deliti sv. birmo) na duše, ki jih je očistil sv. krst (Apd 8, 7); vabiti verne k sv. obhajilu (Apd 2, 42); vršiti zakrament sv. pokore (Apd 19, 18); moliti nad bolniki in jih v Gospodovem imenu maziliti s sv. oljem (Jak 5, 14-15); polagati roke na tiste, ki so jih odbrali za duhovnike (2 Tim 1, 6); proglašati svetost zakona, „ki je velik v Kristusu in njegovi Cerkvi” (El 5, 32). To niso obredi, ki bi se jih apostoli sami izmislili; oni so to vršili po Kristusovem naročilu. In od tedaj naprej, se v Cerkvi v tej točki ni nič spremenilo. Še vedno je sedem zakramentov, nič manj in nič več. Prav tisti so in samo tisti, ki jih je Gospod postavil in so jih apostoli delili prvim kristjanom. Cerkev glede zakramentov ne more ničesar spreminjati ali na novo vpeljati. Kako nekaj preprostega, a obenem velikega so zakramenti! Pri sv. krstu Cerkev rabi nekaj kapljic vode; pri sv. birmi, sv. mašniškem posve- Majniška Biserna odeja krije gaj, ledino in polje. Vsa drevesa v čast Marije v cvetju nosijo glave. Srce moje pa raduje in veselja se topi, čast Marije oznanjuje, za Marijo yse gori. čenju in sv. maziljenju nekoliko olja; pri sv. Evharistiji malo kruha in vina. Tem vsakdanjim stvarem Cerkev prida nekaj besedi in .zakrament, je gotov. Pri zakramentih sv. zakona in sv. pokore Cerkev uporablja samo besede: pri prvem se medsebojni pristanek zaročencev izvrši po besedi: „da”, pri drugem pa so zakramentalne besede: „Odvežem te od tvojih grehov v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha”. Ali ni preprosto vse to? Zahvalimo Boga, ki je v svoji dobroti hotel podpreti človeka v njegovih življenjskih borbah s tako preprostimi sredstvi posvečenja, da se jih morejo posluževati vsi ljudje, vedno in povsod. + A tudi v svoji preprostosti imajo zakramenti gotov smisel. Besede in stvari, ki jih sestavljajo, niso bile sprejete brez notranjega razloga. Krstna voda nas n. pr. spominja, da ta zakrament očiščuje, odstranja madeže na duši, kakor navadna voda očiščuje predmete, s katerimi pride v dotik. Evharistični kruh nas spominja, da sv. hostija hrani našo dušo, kakor navadni kruh hrani naše telo. Zato bomo toliko laže razumeli nauk katekizma, ki pravi, da so zakramenti VIDNI ZNAKI NOTRANJE MILOSTI. Kakor dim priča o bližini ognja, tako zakramentalni znaki govore o milosti, ki nam je dana. Kako bi brez teh preprostih zunanjih znakov bili obveščeni o prisotnosti milosti? Kakšno gotovost bi imeli n. pr. o božjem življenju v otrokovi duši, ako bi krstni obred ne bil njegov vidni znak? + Zakramenti so torej, kljub zunanji preprostosti velika zadeva, ker so sredstva, s katerimi nam Cerkev po Jezusovi odredbi daje milost, to se pravi: božje življenje in božjo pomoč. A neverni se prav nad tem pohujšujejo in ugovarjajo: „Kaj, curek vode, kapljica olja, košček kruha in nekaj besed ... to naj bi dalo božje življenje človeškemu bitju, to naj bi oproščalo, spreminjalo in božanst-vilo... ? Pojdite no... ! To ni mogoče!” Oprostite, prijatelji! To, kar je Bog ho- tel in storil, ni nemogoče! In ker je Bogu iz zgoraj navedenih razlogov bilo drago na nekatere zelo preproste zunanje znake navezati neko nadnaravno moč, je od naše strani edino pametno, da se uklonimo. Kako to, da bi Bog ne mogel tega, česar so zmožni celo ljudje? Na vsakem koraku moremo namreč opazovati in se čuditi, kako izredne učinke dosegajo ljudje z neznatnimi sredstvi. Poglejmo bakreno žico, ki je napeljana ob cestah. Ta žica ni nič posebnega, a sklopite jo z električnim tokom, pa bo postala sredstvo čudovite moči, ki bo v daljavo ponesla naše misli in naše besede. Zakaj bi Bog ne mogel napraviti toliko in še vse več kot človek? Zakaj bi Bog ne mogel vzeti povsem preproste snovi in jo uporabiti za sredstvo, za prenašalko nadnaravne sile — milosti? Vzemimo čopič: v rokah otroka ta na papirju napravlja samo brezoblične zmazke; v rokah umetnika, voden po njegovi duši, pa na platnu ustvarja umetnine, ker je pač umetnikova roka sledila vodstvu njegove duše. Kot umetnik vlaga v svoj čopič navdihe svoje duše, tako more Bog vlivati svojo posvečujočo moč v preprosti obred zakramentov. Zakramenti so čopič, navidezno neznatno sredstvo, katerega se poslužuje Bog, da na sprejemljivem platnu naše duše ustvarja umetnino našega posvečenja'. + og je dovolj, mogočen, da more do-seči največje učinke z neznatnimi sredstvi in po zakramentih vlivati svojo luč, svojo moč, svojo milost in svoje življenje. Imejmo, bratje in sestre, iskreno željo točneje spoznati in vzljubiti ta čudovita ■sredstva našega posvečenja! V-ko. PREGOVORI Kdor rad potrpi, si rože sadi. Drevo se naslanja na drevo, človek na človeka. Slaba trava hitro raste. Dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel. IfUUfato (/ccdftO’ cUUU Pohen fant je prišel k duhovniku, da se posvetuje o nameravani ženitvi. „Povej, sin, kaj ti leži na srcu!” pravi Ijiv beznivo duhovnik. ,JLenil se boš torej. Ali si prepričan, da si si izbral pravo življenjsko družico in dobro mater svojih bodočih otrok?” „Upam, da,” odvrne fant. „No, pa mi povej, kakšne dokaze imaš, da si izbral dobro,” se smehlja duhovnik, vzame svinčnik ter list in čaka. „Bogata ni. ..” pove fant v zadregi, župnik pa je zapisal na list ničlo. „ ... a klavir zna dobro igrati,” nadaljuje ženin; prvi ničli je na papirju sledila druga. „Pa slikati zna prav dobro.” - Duhovnik je napisal tretjo ničlo. Akademsko izobrazbo ima: končala je univerzo.” — Ob tretji ničli se je na papirju na mizi pojavila četrta. „Vsi njeni sorodniki so tako dobri in prijazni ljudje,” pove fant, duhovnik pa zopet napiše ničlo. „In tudi lepo dekle je!” — Šesta ničla! „A kar mi je na njej najbolj všeč, je to, da je resnično verna. Hodi k zakramentom in zelo rada moli.. Tedaj je duhovnik pred šestimi ničlami napisal številko eno, da je list dobil tako številko 1,000.000, potem pa dejal fantu: „Poglej, ravno milijon je vredna! Le poroči jo!”----- O. Mož in žena: Pri početkih zakona V prvi Mojzesovi (knjigi je posebno lepa stran tista, ki je kakor slika nedopovedljive dramatičnosti. Adam, prvi človek je komaj izšel iz stvariteljskih rok božjih. Močan in lep blodi po lepem vrtu v Edenu nezadovoljen. Sam je bil v tej, kraljevski palači raja, on edini kralj. Sam sredi čudovite narave, sredi cvetja in dreves, sadov in živali, a med vsem tem ni videl stvari, ki bi mu bila podobna. In vendar je čutil živo potrebo po njej! Prvi objem človeške ljubezni Tedaj je rekel Bog: „öloveku ni dobro samemu biti; naredim naj mu pomočnico, njemu primerno.” In dovrši tako zadnje stvariteljsko dejanje. Spečemu Adamu vzame kost in jo spremeni v bitje, ki naj bo Adamu podobno, bitje, ki naj ga spremlja, fizično in duhovno dopolnjuje ter ga napravlja srečnega. Ko Adam zagleda novo bitje, ga sprejme s 'krikom veselja: „To je feost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa”. V tem prvem srečanju med možem in ženo se je prižgala prva iskra Ljubezni, ki ju kot skrivnostna in neodoljiva moč žene k iskanju drug drugega, ju dela nepogrešljiva drug drugemu ter ju izpopolnjuje, kadar sta skupaj. Bog pa posveti ta prvi objem človeške ljubezni ne le v tem, kar ima v sebi duhovnega in vzvišenega, marveč tudi v njegovem ponižujočem pogledu fizične enotnosti. Zakaj tudi ta instinkt, nagnjenje je globoko in vodi k ohranjevanju človeškega rodu in je zahteva ljubezni, ki jo je Bog blagoslovil in jo hoče. Ko sveto pismo gleda prvi zakonski par v raju, pravi: „Zato bo mož zapustil očeta in mater in se držal svoje žene in bosta eno telo.” Tako je bil sklenjen prvi zakon. Glavni namen poroke Bog ju je blagoslovil in dejal: „Rastita in množita se in napolnita zemljo.” To je bil blagoslov plodnosti in označitev prvega namena, zaradi katerega je Bog postavil zakon. Tako blagoslovljen zakon ostane sveta stvar, podvržen božjim zakonom. Je kakor skrivnosten vir življenja, kateremu je Bog dal svoj pečat. Starši so zato služabniki božji in Bogu sodelavci v njegovem ustvariteljskem delu, podvrženi sicer zakonom, ki jih vodijo v duhovnem in telesnem udejstvovanju in jima podelijo čast očeta in matere. Bog pa, ki je določil namen zakonu, poseže vmes v njega uresničenje, kadar je treba vdihniti duha spočetemu telesu. In varuje ter brani družino, skrbeč zanjo v vsem, kar je nujno potrebno, da izpolni svoje poslanstvo. Tako je zakon v svojem notranjem ustroju v ozki, intimni zvezi z Bogom, ki ga je postavil kot nekaj svetega. Drugi nameni V razliki in edinosti spolov je jasno zapo-paden prvi namen zakona. A v tem je za-popaden tudi drugotni namen zakona, ki ga zahteva medsebojna ljubezen med zakoncema: medsebojna pomoč in medseboj- no dajanje duhovnega bogastva, kar prinaša srečo in medsebojno dajanje drug drugemu. Ta drugotni namen je imel Bog tudi v mislih, ko je ustvaril ženo kot dopolnilo možu. Ta namen je zapopadel tudi Adam, ko je ob pogledu na prvo ženo, ki je bila njegova, z zadovoljstvom ugotovil: „To je kost mojih kosti in meso mojega mesa.” Drugotni cilj je podrejen bistveno glavnemu cilju. Ko služi dvigu ustvariteljske dejavnosti v duhovne sfere, dovoljuje zakoncema istočasno uživanje kot nekako plačilo za izpolnitev dolžnosti. Toda drugotni namen ne sme nikdar zasesti mesta prvega namena, ki je rojstvo in vzgoja otrok. * Danes je med nami veliko nagnjenje, da bi sprevrgli ta vrstni red namenom zakona. Prvi namen stopa na drugo mesto. Kar se išče predvsem v izvrševanju zakona, ni več rojstvo in vzgoja, marveč zadoščevanje strastem in nagnjenju. Ta zmota se danes zelo širi po raznih revijah, listih, knjigah, konferencah, ki skušajo dati novoporočencem ali zaročencem nekakšno novo „tehniko ljubezni”, da rabimo izraz današnje tovrstne literature. Pij XII. je v svojem znanem nagovoru babicam tudi ta problem omenil, ko je dejal: „Tu gre za težko premaknitev vrednostne vrste in namenov, ki jih je Stvarnik sam postavil ... Resnica je, da zakon kot naravna ustanova v moči volje božje nima za prvi namen osebno izpopolnitev zakoncev, marveč rojstvo in vzgojo novega življenja. Vsi drugi nameni, pa čeprav zapopadeni v naravi zakona, niso istovredni s prvim in glavnim namenom, še bolj pa niso nad njim, marveč so vsi bistveno podrejeni glavnemu ...” Prvotni namen je torej služba novemu življenju. Ne samo delo moža in žene, ampak tudi vsa osebna obogatitev, da, celo umska in duhovna obogatitev, še več, celo tudi to, kar je najbolj intimnega in duhovnega ter globokega v zakonski ljubezni, je dano po izrecni volji narave in Stvarnika — v službo potomstva. A. L Pred dogodki (Nadaljevanje) 3. Katarina Emmerich Znano je, da je Katarina Emmerich (1/74 do 1820) napovedala: „Zli duh ho 50 ali 60 let pred letom 2000, spuščen z verige.” 4. Tri podobne napovedi „Prišli bodo trije dnevi neprestane noči. V času te grozne teme bodo gorele sveče blagoslovljenega vosika. Ena sveča bo gorela tri dni, toda v hišah brezbožnih ne bodo hotele goreti. V teh treh dneh se bodo pojavili zlodeji v obliki strahotnih pošasti, strahovite kletvine se bodo cule v zraku. Strele 'bodo udarjale v hiše, a ne bodo mogle ugasiti blagoslovljenih sveč, pa tudi vetrovi, bur je in potresi tega ne bodo mogli storiti. Oblak, rdeč kot kri, se bo vlačil pod nebom. Zemlja se bo tresla. Morje bo metalo svoje peneče valove na zemljo. Svet se bo spremenil v eno samo neizmerno pokopališče. Lakota, ki bo temu sledila, bo velika; rastlinstvo bo uničeno, pa tudi tri četrt človeštva. Kriza bo prišla iznenada in kazen bo za ves svet.” Marie Julie Jahenny de la Faudais, 1891. Zanimivo je, da je tudi sv. Gašpar Bu-falo, ki je bil proglašen za svetnika 12. julija 1954., leta 1837. napovedal uničenje ne-spokorjenih preganjalcev Cerkve v teku treh dni. Kdor bo preživel te tri dni strahote in noči, bo osamljen na zemlji, ker bo svet prekrit s trupli. Dodajmo še razodetje Sor Marije de Jesus Crudficado de Pau iz 1. 1878. „V teku treh temnih dni bodo poginile osebe, predane zaradi pregreh, in tako bo samo četrt človeštva preživelo.” 5. Iz novejšega časa Podobno se obeta iz razodetja božjega gospe Berti Petit v Belgiji leta 1943: „Človeštvo gre naproti strašni burji, ki bo še bolj razdelila narode. Uničila bo v prah človeške zamisli. Pokazala bo, da brez Mene ne more obstati ničesar in da tudi zanaprej jaz vodim usodo ljudi...” „Pripravlja se strahovit vihar. Strahotno se bodo razdivjale pripravljene sile. Čas je, da se zatečemo k trpečemu in prečistemu Mari- jinemu Srcu.” „Približujejo se dogodki kakor oblak, ki se veča in širi, pa se na to ne polaga važnost, čeprav nosi v sebi iskre, ki bodo uničile narode v ognju in krvi. Strašen prizor! Moje Materino Srce bi se uničilo, če ne bi vedela, doklej bo trajala ta božja sodba, ki naj reši in prečisti narode.” Navedimo še sporočila, ki jih je Adela-ida Roncalli iz Borna ti v Italiji menda prejela 13. maja 1944. od Marije. Tajni del je znan le bergamskemu škofu. Objavljeni del pa navaja „nesreče, ki si jih ni mogoče predstavljati”, ki se bodo dogodile v tej drugi polovici XX. stoletja, če se ne bodo poslušale Marijine prošnje, ki so v glavnem iste, kot jih je Marija izrazila v Fatimi. Dvig delavca po delu Delež ogromne večine ljudi je ročno ali umsko delo. Vprašamo se, ali more delo, predvsem poklicno delo, prispevati k razvoju in izpopolnitvi posameznika? Ali je torej delo, ročno ali umsko, za človeka sredstvo, da postane boljši in popolnejši? Odgovor zavisi od pojmovanja, ki ga ima delavec sam o svojem delu, in od razume- Kdo je tisti? Ne misli tako, ne vprašaj, kedo: Kdo je tisti, duhovnik je tisti. ki vero nam da, ki vodi naš rod, kdo je tisti, duhovnik je tisti. ki čisti srca? ki kaže nam pot. Ne misli tako, Kdo je tisti, ne vprašaj, kedo: ki dela tako, duhovnik je tisti. kdo je tisti, ki vero nam da, ki vodi v nebo? duhovnik je tisti, Ne misli tako, ki čisti srca. ne vprašaj, kedo: Kdo je tisti duhovnik je tisti, ki vodi naš rod. ki dela tako, kdo je tisti, duhovnik je tisti. ki kaže nam pot? ki vodi v nebo. Spisal Franc Ribič, rudar v Franciji, kompo- niral Emil Šinkovec. Prvič so jo peli cerkveni pevci ob priliki srebrnomašniškega jubileja msgr. Stanka Griinsa s spremljavo orkestra dne 8. julija 1951 v Merlebachu (Francija). vanja dela tistih, ki delavca najemajo in določajo delovne pogoje. Vidimo tedaj važnost PRAVILNEGA POJMOVANJA DELA in trdimo, da more samo to tvoriti temelj resničnega razvoja človeka. Skušali bomo dokazati, da more edino krščansko pojmovanje dela voditi k resnični izpopolnitvi človeka. V človekovem delu moremo motriti dva vidika: • 1) ekonomski vidik; 2) človeški vidik. I. EKONOMSKI VIDIK Pod tem vidikom se delo smatra 'kot či-nitelj proizvodnje ekonomskih dobrin. S tem se skladamo! A zmota se začne, kadar se delo presoja SAMO pod ekonomskim vidikom. V to usodno skrajnost sta zašla ekonomski liberalizem in socializem. Liberalizem je učil: „Pod ekonomskim vidikom se morajo delavci smatrati za stroje, ki dobavljajo gotovo količino proizvajalne sile in ki v povračilo zahtevajo gotove stroške vzdrževanja in obnavljanja, da se njihovo delovanje more vršiti redno in vzdržno”. (De Molinari). Enako socializem vrednote človeške osebe, njegove svobode in dostojanstva podreja in žrtvuje zahtevam proizvodnje. Opozoriti moramo na dve posledici teh zmot: L Ako je edini smisel in cilj dela čim boljša proizvodnja in ako je ta proizvodnja sad dela, zapademo pretiranemu češčenju dela. Zato moremo naslednje brati v tisku zagovornikov omenjenih zmot: „dostojanstvo človeka je v njegovem poklicu dela)”; „delo je edino dostojanstvo človeka”; „naše osnovno pojmovanje je, da ni ničesar izven dela in da mora delo biti vse”. (Leon Jouhaux, „Le Populaire”.) 2. Delo je tako cenjeno zaradi proizvodnje in pred njo se mora delavčeva oseba in njegova družina umakniti v senco. Delo in delavec sta tako vedno bolj podrejena nalogi, ki jo je treba izvršiti. Take so zmote in njih posledice, v 'katere pademo, kadar v delu gledamo samo njegov ekonomski pomen in ga smatramo samo za sredstvo proizvodnje ekonomskih dobrin. II. ČLOVEŠKI VIDIK Ta drugi vidik se razodeva v sami naravi dela in v njegovi Vlogi. A. Narava človeškega dela a) Človeško delo je osebno. b) človeško delo je razumno sodelovanje pri dejanju stvarstva. a) Človeško delo je osebno; je dejanje človekove volje in njegovega razuma. „Človek je to”, pravi Ser-tillange, „ki vtisne svojo misel in vloži svojo silo v nekaj, kar ga nekako podaljšuje, v delo ... nihče ne more delavca odcepiti od njegovega izdelka ter ta izdelek meriti samo po teži dela; ta teža dela je vezana na neko misel, na neki človeški cilj, na dušo in telo, ki hočeta bolje živeti: „Naj človek ne loči, kar je združil Bog’.” ____________________%_______ Predmestje Sv. Sobota v Trstu. — Narisal slikar Avgust Černigoj. Iz navedenega moremo sklepati na tri posledice: Človeik si. v načelu z delom ne pridobi posebnega dostojanstva, temveč on sam delu vtisne poseben pečat odličnosti. Vir dostojanstva človeškega dela je v človeku in ne obratno. Človeško delo, činitelj, proizvodnje, ne more s kapitalom stati na isti ali celo nižji vrednostni stopnji. Nad kapitalom ima človeško delo tisto prednost, ki izvira od večje veljave človeškega elementa nad mrtvo stvarjo. V pogojih in organizaciji dela je treba spoštovati dostojanstvo osebe, ki to delo opravlja, ceniti delavčevo dušo in telo. Zelo poučna knjiga je SOCIOLOGIJA, II. zvezek Prof. dr. Ahčin obravnava v njej družino — stan — narod. Jo imaš? b) V luči krščanskega nauka je delo razumno sodelovanje pri stvarstvu. Stvarnik nam je dal na uslugo svet, ki v svojem razvoju še ni dovršen, človek ne ustvarjia, temveč ostvarja ter odkriva sile stvarstva in možnosti, kako se z njimi okoristiti. S tem napravlja stvarstvo sposobnejše peti slavo Tvorcu po razvoju sveta, izkoriščanju prirodnih bogastev in možnosti, ki jih vsebujejo. „Mi z d dom prid a ja m o to, kar še manjka božjemu stvarstvu, kakor s trpljenjem, kot iVavi sv. Pavel, pridajamo to, kar manjka na Kristusovem trpljenju.” (Sertillange, Notre Vie.) „Delavec je na čisto poseben način podolja božja... Med vsemi načini, s katerimi stvar skuša uresničiti božjo podobnost, je v naravnem redu najvažnejše delo, po katerem postanemo vzrok novih učinikov na svetu. Kaj je bolj božansko kakor biti božji sodelavec?” (Haessle, Le Travail). B. Vloga dela Vloga dela je trojna, ker je njegov cilj trojen: 1. Oskrbeti potrebna življenjska sredstva delavcu samemu in njegovi družini. Zavarovati se za bodočnost s pridobitvijo vsaj nekaj, lastnine. 2. Ročno in umsko delo je za človeka nekaj naravnega, je pogoj telesnega in dušnega zdravja. Stoječa voda se usmradi. „Lenoba jie vseh grdob grdoba”. 3. Z delom more človek svojemu bližnjemu priskočiti na pomoč; pomagati ustanavljati in utrditi zdravo človeško družbo. S tem delo stopi na socialno področje in more postati dejanje ljubezni. Čim bolj se prepletajo socialni odnosi, tem bolj prihaja do izraza socialni značaj dela. Naše delo pomaga drugim, družbi, da si morejo privoščiti potrebnih dobrin in uslužnosti. Iz tega, da vsakdo dela za skupnost in uživa sadove dela skupnosti, sledi duh medsebojne odvisnosti, bratskega sodelovanja in pomoči. Ker je naše delo take narave, da koristi našim sovrstnikom, ki jih ljubimo ali ki bi jih morali ljubiti, moremo to delo vršiti iz ljubezni do njih, z željo, da jim napravimo uslugo. # To naj bi v nekaj, stavkih bilo vzvišeno krščansko pojmovanje dela, ki med delav- Rdeča zvezda zahaja Iz zgodovine vemo, kako so končali preganjalci krščanstva: Herod, Neron in drugi. Napoleon je v svoji oholosti dal pripeljati papeža v Francijo. Diktatura Musolinija je minila. Hitler se je smatral za boga. Celo Peron se je hotel ovenčati s preganjanjem Cerkve. Sedaj smo začeli biti priča, kako zahaja tudi rdeča zvezda. Ali ste slišali hvalnice stricu Jožetu v čast? Stalin - milijoni so ga hvalili. A končal je tudi on. Pa ni bilo to dovolj. Tudi slavo in čast so mu začeli sedaj jemati, njemu, ki se je nasmehnil, češ, kaj more vera, kaj papež, saj nima bataljonov in kanonov ... Tako bo tudi še z ostalimi, ki se drznejo povzdigovati se nad Boga. Njih moč je velika, kolikor in dokler jo pusti božja roka. stvom na žalost še ni ipoznano in sprejeto, a še 'toliko manji postavljeno v življenje. Tega pojmovanja prav tako ne pospešuje sodobna organizacija dela. Pa je vendar to pojmovanje tisto, ki ga mora vsak kristjan ne samo imeti pred očmi, temveč ga sprejeti kot vodilo svojega delovnega življenja. (Prim. „Les Dossiers de 1’Action Sociale Cath.”, Mars, 1956). Tako pojmovano delo bo brez dvoma v odlični meri prispevalo k razvoju in izpopolnitvi posameznika. V-ko ('Ptička moja Kaj je tebi, ptička moja, da nič več ne žvrgolič, glavico po stran’ povečaš in otožno se držiš? Te razumem, ptička mala, ti želiš v topli kraj, mene boš pa zapustila iti ne prideš več nazaj. Ko se vigred spet povrne, mi pa druga žvrgoli, kajti moja mala pevka je ostala v Afriki. Potočnik Jožko, Belgija Jtyu&ua matecina duša yrinuli mesec smo tukaj v Angliji pra- IYI znovali materinski dan. Ob teji priliki sem se spomnil čudovitega zgleda, kaj premore ljubeče materinsko srce. Bara je bila hčerka bogatina, lastnika ribiških bark in čolnov. Zaljubila se je v zastavnega krmilarja na jadrnici „Vrbniku”. Ko je oče za to zvedel, ji je zagrozil: „Narazen ali oba od hiše in iz službe pročl” Bara je izbrala zadnje in se preselila v borno kočo k materi svojega fanta. Drugi dan so šli vsi trije na božjo pot na Trsat. Po kolenih so drsali po stopnicah navzgor, proseč Mater božjo, da bi omehčala srce dekletovega očeta. Tiho sta se tam poročila v vsej skromnosti, upajoč na srečno bodočnost. Vsega dobrega navajeno in lepo vzgojeno mlado ženo je težko zadela usoda perice in hišne pomočnice. S taščo je hodila po Ma-linski pomivat zamazane kuhinje, posodo in perilo. A niste slišali tožJbe iz njenih ust! Mnogo je preslišala zbadanja in očitanja od gospodinj. Mnogo nesramnih ponudb j,e čula od gospodarjev. Od nje pa ste slišali samo vzdih: „Bog, pomagaj mi ostati na dobrem glasu.” Naša mama jo je včasih spraševala, kaj misli pod tem dobrim glasom. Odgovorila ji je: „Jezus je dejal, da je treba ljubiti svoje sosede kot samega sebe. Zato moramo ohraniti svojo vero in ostati ljubeznivi in odpuščajoči.” „Preučena si zame!” je zazdihnila mama in se z njo vred zasolzila. Kmalu je prišlo na svet lepo dekletce, ki se je veselo nasmihalo obema materama. Oče je jadral po oceanih za zaslužkom in štel dneve, kdaj se bo vrnil. Mlada mati je morala delati sedaj za tri. Delala je pogumno dn veselo. Pa nesreča pride rada za nesrečo. Neurje je zavihralo čez otok. Strela je udarila v ogromni oreh pri koči, ga razklala na dvoje. En del drevesa je padel na kočo, jo podrl in zažgal. V zadnjem hipu je stara mati z dojenčkom ušla smrti v koči. Ob plohi se je prehladila in ob vsem tem zelo prestrašila. Ponosna hči ošabnega očeta je v gostilni dobila očeta in ga prosila pomoči. V vilo ni imela dostopa. Oče jo je brez besede z nogo sunil proč. Dobri ljudje so prihiteli na pomoč in popravili kočo. Toda zdravja stari materi in mali Vidi niso mogli vrnki. Vkljub vsej negi sta obe čez par mesecev mirno zaspali v Gospodu. Vse jo je pomilovalo. Bili so tudi takšni, 'ki so govorili: „Kazen božja jo je zadela, ker je šla rajši za glasom srca, kot da bi poslušala četrto 'božjo zapoved.” A Bara ni metala krivde na Boga niti ni to jemala nase kot kazen. Vdano je prenašala vse in s podvojeno močjo ddala za domačijo in za skromen spomenik svojima ljubečima bitjima na božji njivi ... Mož se ji je javil iz Amerike z denarnim pismom. Dal je naslov iz Sidneya v Avstraliji, 'kar je pomenilo, da ga še dolgo ne bo nazaj. Med tem časom se je oče drugič poročil z mlado Lahinjo. Ta je začela kmalu veseljačiti,, kar je starega razjezilo. Vdal se je pijančevanju in kvartanju. Neke temne noči, ko je šel na ladjo, mu je spodrsnilo in je ipadel v morje in utonil. Napravili so mu lep pogreb. Prihiteli so upniki in žena iz Opatije. Ti so pobrali vse. Hčeri Bari so ostali pogrebni stroški. S stisnjenimi ustnicami je sprejela še to nesrečo v nadi srečne moževe vrnitve domov. Uspelo ji je popraviti kočico. Košček vrtička je bil poln cvetic. Kadar je le utegnila, jih je nesla na grob svojima dragima. V tišini polmraka vaške cerkvice je črpala neizmerno moč .poguma za borbo skozi težave življenja in blagodejno spokojnost duše ter čakala kot ostale Bodolke na vrnitev dragega iz tujine. Pa je ni dočakala. Usojeno ji je bilo, da mora kelih grenkobe izpiti do dna. Nekega dneva jo je prebudil strašen jok žen in o-trok na vasi. Vznemirila se je in zvedela grozno novico. Na poti v Avstralijo je neurje zadelo jadrnico, na kateri je bil tudi njen mož. Strašen vihar je polomil jambor in le ogromnemu naporu vseh mornarjev se je posrečilo plavajočo luskino obdržati na površju. Zmanjkalo je vode in hrane. Drug za drugim so padali, bolni zaradi skorbuta. Vkljub vsem težavam se je kapitanu in krmarju posrečilo pripeljati jadrnico do poti, [m kateri so vozile ladje. Ena jih je zagledala in odpeljala v Sidney. Toda nobeden od posadke ni preživel bolezni. Mladi krmar ni prebral pisma svoje žene in ni zvedel ne za rojstvo in ne za smrt svojega otroka, ne za smrt svoje matere in tasta. Neodprto pismo je s plačo in sožaljem brodarsko društvo vrnilo nazaj njegovi ženi — vdovi. •» ifnoge bi takšna nesreča spravila v ob- IV/I up, zagrenjenost in osovraženje vse-ga sveta ali morda še huje, v izgubo zaupanja v Boga. Toda teto Baro ne. Postala je mati vsem nam otrokom, po katerih hišah je hodila gospodinjit. Mi smo ji seveda nagajali, kjer smo ji le mogli. Jezila se je, jokala in smejala z nami. Včasih je komu dala zaušnico, a večinoma je odpuščala kot vsako resnično dobro srce. Le Bog je vedel za njene tožbe in izlive gorja na pokopališču in v kotu polmračne cerkvice. Zvezda repatica je prinesla vznemirjenost. Ljudje so začeli govoriti o koncu sveta in o vojni. Mi otroci smo se začeli igrati vojsko. Tako smo nekega dne v svojih neumnostih pomendrali vse cvetice na Barinem vrtičku. Zasačila nas je in se bridko zjokala. Pobrala je še preostale cvetice in jih v solzah nesla na grob svojih dragih. Vse se je razbežalo v strahu, da nas bo šla tožit h gospodu župniku. Jaz sem ji s strahom sledil. A ni šla v župnišče, šla je le na grob in v cerkvico. Potolažen sem prišel domov in doma v kuhinji pripovedoval mami, kaj. se je zgodilo. Naenkrat sem zaslišal Barin pozdrav. V sosednji sobi se je oglasil oče in njegov odgovor mi je kakor odsekal noge. Menda sem postal podoben mrliču. „Le čakajte! Božja kazen ga že ima!” je rekel oče. A Bara je stopila k meni in me objela in odpeljala na divan. „Ne govorite otroku tako!” je dejala. „Otroka je treba naučiti ljubiti Boga, ljubiti svoje starše in svojega bližnjega, ne pa se bati. To je edina moč, ki ga bo obvarovala strahu v težavah življenja. Meni moja mati ni nikdar govorila, da me Bog nima rad, če nisem bila pridna. Temu se moram zahvaliti, da lahko prebolim v zaupanju in molitvi k Bogu vse svoje nesreče. Ne pačite podobe dobrega Boga v otrokovi duši! Učite ga ljubiti kot dobrega Očeta, neskončno vzvišenega in svetega. Nesreče in strah izvirajo iz nas samih, ljudi. Bog jih dopusti, da se v njih pokažemo, kaj smo in kaj hočemo biti.” Zares! Sele ob nesrečah se je pokazala ljubeča materina duša tete Bare. Sele v temi se 'pokaže lepota 'luči in pomembnost svetlobe. Hvala Bogu, da živi na svetu veliko, veliko takih skromnih in v Boga popolnoma zaupajočih mater, ki neopazno s svojo vero in svojo žrtvijo izlivajo blagoslov na svoj zarod in na človeško družbo. Ap. Odmen iz Tj or mi ta (Pisma iz Kanade) Iz našega dela sveta se redkokdaj kdo oglasi v „Naši luči”. To pot pa imamo novice, ki bodo prav gotovo zanimale vse či-tatelje širom zapadne Evrope; saj se bo o njih govorilo. Dne 3. marca smo pozdravili v naši sredi č. g. Nandeta Babnika, ki je prinesel s seboj iz Evrope celo vrsto pozdravov iz Ho-ladije, Belgije, Francije in Nemčije. Z njim je iz Clevelanda (USA) prišel tudi pi&itelj g. Karel Mauser. Oba gosta je pozdravil predsednik Slov. kat. prosvet. društva „Baraga” g. Ivan Marn. Nato je med drugim spregovoril pisatelj Mauser tudi tole: „Holandija, Belgija, Francija in Nemčija — to so zemlje, v katerih živi, trpi in upa naš človek, kjer rastejo naši otroci in kjer bodo rastli otroci naših otrok. Kako bodo rasli in kako dolgo bodo prav rasli, Na delo! Bratje in sestre slovenske! Ali ste že začutili, kaj se pravi stoje jreti: „Hej, Slovenci! Naša reč slovenska živo klije! ..Da! „Slovenec sem, tako je mati đ’jala, ko ime je dete pestovala!.."Zadnja kaplja mojega srca, to je moja domovina!” Vihar je v stoletjih mnogokrat vihral, vihral tako, da je vse razdejal. Toda narod naš je zmerom stal! Sto let se je sam z golimi rokami branil proti Turkom. Kolikokrat so ga že vsi zavezniki pustili na cedilu. Toda obstal je. Zato pa na delo za naš narod, kjerkoli smo! Pripravljajmo veliko bodočnost našemu narodu v zboru ostalih narodov. Skupinske in strankarske koristi je treba zapostaviti narodnim. Ne v zaton, v življenje šele gre naš narod. V krčih težav se poraja in dviga. Premalo je, biti samo navdušen. Treba je kovati načrte, se povezovati, organizirati, zbirati denarna sredstva, zbirati prijatelje. Kajti ko pride odločilni trenutek, če nimaš ničesar, ne moreš tudi ničesar narediti. Pripravi jajamo, delajmo, zbirajmo! Iztok to je odvisno od nas. Premalo se zavedamo važnosti tega vprašanja in vse preveč smo se ogradili s plotom sebičnosti, da bi preko njega mogli videti želje teh naših ljudi, ki se po svojih močeh trudijo, da bi ohranili vsaj kanec starega življenja iz domovine. Društva, pevski zbori, prireditve združujejo naše brate, ki se'krčevito, čeprav osamljeni oklepajo starih navad in jih skušajo ohraniti vsaj dotlej, dokler za vselej ne ležejo 'k zadnjemu počitku.” — Na koncu pa je dejal: „Ljubezen, prijatelji moji, skoz najdebelejše zidove vidi, čez morja in gore. Te želim sebi in vam, vsakemu posebej: da bi svoj dom, da bi svoje brate gledali z ljubeznijo. Ljubezen je mirna, tiha, upa v brezupu, se veseli sredi najbolj črne žalosti in nikdar ne sklene rok za smrt. Ljubezen večno živi in, če bo živela med nami, potem bodimo prepričani, da bomo našli sončno pot, kjer ne bo sence.” Zatem je g. Babnik prikazal življenje Slovencev v zapadni Evropi in vsi, ki so predavanju prisostvovali, so šli domov s toplim občutkom v srcu. Posebno pozdravi so nekatere zelo ganili. Slovenska pesem je bila vselej lepa, ob takih prilikah pa še posebno. Iz Westfalije so se oglasili stari izseljenci z lepo pesmijo s č. g. Tensundrom na čelu. Zanimivo je, da je govoril tako lepo domače, čeprav je po rodu Nemec. Njemu in vsem ostalim rojakom v Westfaliji naša iskrena zahvala in topli pozdravi. Iz Holandije (Heerlerheide v Limburgu) se je oglasil pevski zbor „Zvon” in pa člani Slov. kat. igralske družine z „Venčkom narodnih pesmi”. Njihov pevovodja g. Williams, ki je po rodu Holandec, je marljiv in navdušen delavec za slovensko stvar. Vodi več holandskih pevskih zborov in vkljub zaposlitvi še vedno najde čas tudi za naše ljudi. Občudovanja vredno pa je to, da tudi njegov sin in hčerka oba sodelujeta pri pevskem zboru „Zvon”. Tujec je, pa vidi lepoto, ki je mi ne vidimo vselej; lepote v naši pesmi, jezilku, običajih in navadah! Nekateri naši se te lepote celo sramujejo! Pa se nimamo česa sramovati! Nasprot- no! Ponosni smo 'lahko na to, kar imamo. So na svetu narodi, ki so desetkrat večji od našega, kulturnih doibrin pa nimajo za drobtino. Doma si to ne bi upal trditi'. Sedaj pa vem, da je tako, 'ker sem precej sveta videl v teh letih, odkar sem od doma. (Konec prihodnjič) Iz domačih krajev Ukinili so popust 25%, ki so ga bili deležni na parobrodih tisti, ki so prišli v Jugoslavijo s turistično vizo. — Nove poštne znamke 'kažejo jugoslovansko umetnost skozi stoletja. Naredili so jih v Ljubljani pod vodstvom slikarja Rika Debenjaka. Motive so vzeli predvsem iz Dalmacije (mnoge stare umetniško zanimive cerkve). Po prvi svet. vojni je organiziral France Marolt znani Akademski pevski zbor, ki naj bi kazal rojakom in svetu, kakšna je slovenska zborna pesem. Po zadnji vojni je za Maroltom prevzel dirigentstvo Radovan Gobec. Sredi marca je obnovljeni Akadem-ski zbor imel jubilejni koncert ob 10-letnici. Ob tej priliki so predvajali prvič kantato prof. Matije Tomca „Stara pravda”. — Junija bo v Tolminu kulturni teden. Ob tej priliki bodo odkrili spominsko ploščo ob 50-letnici smrti pesnika Simona Gregorčiča. Pri ljubljanski univerzi, je tudi oddelek, ki študira slovenski jezik, kako je naša govorica nastala in kako se je razvijala. Tako so učenjaki zadnje čase zapisovali, kako ljudje govorijo ob Pesnici na Štajerskem, v Halozah, v Ribnici na Dolenjskem, od Postojne do Nanosa in okoli Ilirske Bistrice. — MED NAŠIMI ANGLIJA t Jožef Ferlež. Na Škotskem je 14. marca preminul, zadet po možganski kapi, Jože Ferlež, star 31 let. Doma je bil pokojni iz Staršev pri Ptuju, kjer zapušča dve sestri in brata. Pokopan je 'bil 17. marca v Kilmar-nocku. Sorodnikom naše iskreno sožalje; pokojni Jože naj v miru počiva v tuji zemlji! Poroka: V župnijski cerkvi v Gastlefordu Spet je izšel Bradačev „Slovarček tujk”. — V Trbovljah bodo začeli izdelovati pralne stroje. — V Novem mestu je stopila v obrat nova zadružna mlekarna. — Za poskuš-njo je začel delovati prvi oddelek nove hi-drocentrale v Vuhredu ob Dravi. — Nameravajo izsušiti 200 hektarov močvirnate zemlje med Kobaridom in Robičem. — Dograjena je železniška postaja v Lipovcu pri Ribnici. — Prebivalci Črnega vrha nad Polhovim gradcem si napeljavajo elektriko v vas. — V Trebnje se je vrnilo okoli 200 ljudi;, ki so bili zaposleni v raznih krajih Slovenije. — Zadnjikrat jle peljal ljubljanski tramvaj na Rakovnik. Sedaj ga je nadomestil avtobus, ki bo vozil še naprej do Škofljice. — V teku meseca maja bo začel voziti tudi avtobus iz Žirov preko Rovt, Logatca v Ljubljano. Postrožili so nadzorstvo, komu bodo dali odslej dovoljenje za potovanje v tujino. Tudi na kmete so začeli huje pritiskati. Radi bi jih spravili pod zadruge. Slehernega Slovenca je zabolelo v srce, ko se je zvedelo, da so izzivajoči protislovenski zlikovci razbili spomenik štirim slovenskim fantom, ki so jih fašisti ustrelili v Bazovici pri Trstu. V Gelovcu na Koroškem je umrl na veliki četrtek starosta slov. duhovnikov prelat Valentin Podgorc, dolgoletni tajnik Mohorjeve družbe, še ni dolgo, ko je znova priredil mohorjahom Kneipovo knjigo „Domači zdravnik”, ki je pa že spet razprodana. Bil je velik 'hranitelj pravic Slovencev v Avstriji. IZSELJENCI (Yorks) sta se poročila na veliki ponedeljek Doreen Megson im Stanislav Carli. — Čestitamo! London: Veliko noč smo praznovali bolj v družinah, le pri „Našem domu” je bila na veliko nedeljo skupna sv. maša. Prav tam bomo imeli tudi šmarnice v maju. Na prvo nedeljo bodo ob 5. popoldne s petimi litanijami in blagoslovom. Po šmarnicah bo primerna prireditev v Domu. BELGIJA LIEGE - LIMBURG Ga. Marica Krpač, iz zavedne slovenske družine, je s svojim možem g. Nikolom Geurts odpotovala v Kongo. Ga. Marica je ■bila dolga leta pridna delavka za našo skupnost; njen mož, Flamec, pa se je tudi rad udeleževal naših božjih služb ter je z zanimanjem spremljal slovensko društveno delovanje. Na novem službenem mestu jima želimo obilo sreče in zadovoljstva. Na skorajšnje svidenj el Veliko noč smo posebno v Limburgu lepo praznovali. V Eisdenu je pri velikonočni procesiji v Zjgodnjem in hladnem jutru čvrsto odmevala pesem Gospodovega zmagoslavja nad sovraštvom, krivico in smrtjo. Tudi v Waterscheju je bilo zelo lepo na Veliki ponedeljek. Mesec majnik je posvečen Mariji. V Eisdenu se .bomo spet vsak večer zbirali sredi citeja v kapelici narodov, kjer je tudi v steklo vdelana slika Marije Pomagaj z Brezij. Rojaki, dokažite svojo ljubezen do Marije! Mesec majnik je tudi mesec slovesnih sv. obhajil. Bog daj, da bi krasni dnevi za našo mladino rodili trajnih sadov za njihovo duhovno rast. Želeli bi, da bi gostje mladih slavljencev prisostvovali tudi obredom v cerkvi, ne samo pri težko obloženi mizi... * Naši bolniki. — V sanatoriju pri Flero-nu je ga. Ivana Selak iz Jem epa. — Sin Mlakarja Antona, tudi iz Jemepa, se je s svojo ženo resno poškodoval na motorju. — Novak Antonu iz Waterscheja je v rudniku zlomilo nogo. — Že dalj časa bolehata Kurent Martin in njegova žena Marija iz Waterscheja. K sreči imata pridne otroke: Anico, Zofko in junaka Martina, ki pridno pomagajo pri najnujnejših hišnih opravilih. — Tudi v hiši g. Maksa Koželja iz Waterscheja že dolgo manjka zdravje. On sam se je sicer vrnil iz bolnice, a njegova žena je že dolga leta v zdravniški oskrbi. — V Vuchtu ga. Kladnik tudi že dalj časa potrebuje zdravniško pomoč. — V Eisdenu manjka zdravja pri Vivodovih, Zvahtejevih in Um- kovih. Tudi ga. Brumec je bila zaradi bolezni prisiljena dalj časa dzostasti od svojega dela. Vsem bolnikom želimo, da jim majniško sonce prinese olajšanje! * Novi grobovi: V Eisdenu je nenadoma umrl Selak Jure, Hrvat iz Brinja. Bil je prijazen človek. Skozi dalga leta se je držal družbe Slovencev, ki so mu tudi priredili lep pogreb. Svojcev nima med nami. Zahrbtna bolezen je spodkopala življenje ge. Golob Tereziji iz Eisdena. Od njenih vrat revež ni odšel praznih rok. V dogovoru s svojim možem je za dolga leta dala zatočišče rojaku brez strehe. Na smrt se je lepo pripravila. Njen pogreb je bil zelo lep. Žalujočemu soprogu izrekamo iskreno sožalje. Obeh naših pokojnikov se spominjajmo v molitvi! CHARLEROIMONS Za Veliko noč so se zbrali naši rojaki prav v lepem številu k domači službi božji. Spovedovanje in žegen sta bila na raznih krajih. Omenjamo lepo udeležbo Slovencev iz Italije v cerkvi La Praile v Tamines. Službo božjo v Oharleroi je polepšal moški zbor „Jadran”, ki je ubrano zapel velikonočne pesmi. Tudi v Paturages je bila maša in sicer v ponedeljek. Dogodek prve vrste je bila slovenska prireditev v Gilly, kjer se je zbralo precej več rojakov kot prejšnja leta. Iz La Bouverie pni Monsu so prišli vsi veseli kar s posebnim avtobusom. Seveda so se tudi veseli vračali, čeprav se jim je zdel odhod prehitro. Rojaki iz Limburga so se pripeljali z največjim avtobusom, kar jih premore Flamska. Prav lepo so se pokazali tudi s petjem pod vodstvom g. Roglja Stefana. Ostali program prireditve je pokazal, kaj zmore požrtvovalnost. Dolgo so se igralci učili, a so „Ploho” na odru lepo prikazali, da so se mnogi od srca nasmejali. Zbor „Jadran” je blagodoneče zapel več slovenskih pesmi, da je bilo zares lepo. Tudi naše „tamburaše” bi še kar poslušali. Ne smemo pa pozabiti na nastope naših malih: Žano Kalin s harmoniko, deklamacije Hoblajeve Ani, Zimmermanove Anike in bratca, Sla- tnarjeve Tince, Ruštove Julčke, Gobčeve Nadice in njenih sestričen. Vse jim je prisluhnilo! * Zvonovi so zapeli v slovo našim dragim pokojnim: dne 16. 3. je dotrpela v Elou-geš -pri Maasu Rupnikova mama, roj. Frančiška Močnik v KanomLju 1891., vsled raka v črevesju. — V krogu svojih domačih v Farciennes je zatisnila svoje oči ga. Antonija Janežič, roj. Plazar v Št. Janžu na Dol. 1904. Od operacije na žolčnih 'kamnih si ni mogla opomoči. — Na veliko soboto je umrl spet eden naših predvojnih Slovencev okoli Monsa, Johan Mlakar, roj. na Studencu pri Krškem 1893. leta (rudarska bolezen). — V Aiseau sta umrla v dveh družinah Ben. Slovencev par mesecev stara otročiča. — Bog jim daj vsem skupaj večni pokoj! Svojcem izražamo sožalje! V zadnjih mesecih so bolehali poleg drugih tudi tile naši rudarji oziroma upokojenci: Anton Bizjak v Frameri-es, Miha Primožič v Bray, Viktor Plahuta in Franc Žnidar v Peronnes, Franc Hribaršek v Leernes, Vinko Mestnik v Gilly, Ciril Gruden v Lambuisart. Poroke v zadnjem času: V cerkvi Quare-gnon-centre: Franc Bratun in Lčonoe Horne/.; v Havre: Bruno Vizi n in Ema. To-mazetič; v Pironchamps - F'atima: Payel Trušnjak in Estera (žualizza; v Ghlin: Ana Podreka in Ulisse Loef. Vsem želimo obilo sreče! FRANCIJA Na telegram, katerega je poslal sv. očetu ob njegovi obletnici direktor č. g. Čretnik iz Pariza, je prišel odgovor, kjer se sv. oče zahvaljuje za čestitke in žd molitve in pošilja Vsem našim izseljencem v Franciji svoj papeški blagoslov. /W