RIŠKI
LETO II. - ŠTEV. 13,
GORICA 14. FEBRUARJA 1&-45.
»Goriški lisi* izide vsako sredo in sobolo zjutraj. - Uprava in uredništvo v Gorici, Corso Verdi 47. Tel. štev. 292 - Oglasi se zaračunavajo po ceniku
Spedizione in abbonamento poslale 2° gruppo Poštnina plačana v gotovini
Celoletna naročnina: 104.— lire, polletna 54.— lir. Plačati v naprej. Cena izvodu v Ljubljani: 1.50 lire. — Račun pri Cassa di Risparmio Gorica
(i
99
Pametnim naj velja pametna beseda, norim pa nobena ne zaleže nič. Samo zase in ne proti drugim pišemo te vrste, ker nas hočejo nekateri neodgovorni in morda mračni tipi po vsej sili izenačiti s komunisti. Nam res ni potrebno braniti se pred temi očitki in ne potrebujemo zato prav nobenega dokaza. Zakaj, odkar nam je dovoljeno, da smemo izražali svoje proliko munistično mišljenje in svojo voljo do pozitivnega dela, do-kazujeto naše delo samo.
Ko so prišla domobranska moštva v Gorico, so naletela na vseh zidovih na čudne napise, kjer se identificirajo Slovenci s komunisti. Le razsodnosti višjih oblasti gre hvala, da so morali ti napisi izginili. Toda psovko «sIavo-komunist» slišimo dan za dnem in ponavlja se stalno. Po vsej sili hočejo torej nas Slovence spraviti v gozd in med gošarje, čeprav vedo, da smo mi najbolj odločni nasprotniki vsega kar diši po banditstvu in nepoštenju. Nekdanji savojci in badoglijanci ne bodo in ne smejo nas Slovencev zmerjati s komu^ n isti!
Odkar izhaja naš list, odkar! se je pričelo slovensko kulturno življenje v Gorici, smo vsi Slovenci, vsi zavedni ljudje p^vdarjali, da pojma komunisti in Slovenci sploh združljiva nista. Ponovno smo napisali v našem listu mnenje vseh zavednih goriških Slovencev, da kdor je šel izmed Slovencev v gozd, je že prenehal bili Slovenec, postal je le mednarodni bandit, ki mu je vseeno s kom se druži, bodisi z dezerterskimi savojskimi vojaki ali z ubežnimi Mongoli ali s tolovaji.
Tisti, ki je iz ropotarnice starega zmerjanja, za Slovence zopet privlekel staro psovko «slavo-komunisti», najbrže ni vedel za Črni vrh in za njegove junake, ni vedel za žrtve v Vipavi, v Cerknem in povsod dr ugod na Goriškem. Ali so morda «slavo-komunisti» naši domobranci na Goriškem in na Krasu? Ali so morda „slavo-komunisti“ tisoči naših mož in fantov, ki se bore pod vodstvo generala Rupnika v Ljubljanski pokrajini? Ali so „slavo-komunisti“ naši narodni stražarji na Gorenjskem in na Štajerskem, ki se tako odločeno borijo za našo zemljo in tako odločno branijo naše domačije proti gozdnim roparjem ?
Kdor hoče nekaj govoriti o političnem položaju, mora biti tudi dobro informiran. Ljudje, ki nam v zobe mečejo očitek,
Štirje tedni sovjetske ofenzive v Nemčiji
Skoraj 8.G00 bolješeviški oklepnikov uničenih - Uspehi nemških bojnih letalcev Preprečen angleški poizkus predora ob Renu - Neuspehi baljševškov pri Blatnem jezeru - Čiščenje na Balkanu - Zavrnjeni napadi v srednji Italiji
Po nemških vojnih poročilih posnemamo sliko sedanjega vojnega položaja:
Na spodnjem teku Odre in prav tako na spodnejm teku Visle je sedaj glavno težišče bojev. Sovjetski otdepniki se skušajo predreti do Stetlina in po zadnjih poročilih so boljševiki že vdrli v to obmorsko pristanišče. Srditi boji okoli Schneidemiihla in Bromberga pa še trajajo. Severno Schneidemiihla so Nemci zaradi novih nemških prodorov zavzeli nove postojanke ter tam zadržali sovjetske vpade. Sovjeti so srdito napadali Deutsche-Kro-ne, kjer pa se Nemci odločno branijo. Posadka je odklonila vse pogoje za predajo ter je zavrnila sovjetske napade.
Narašča pritisk na zgornješle-zijsko industrijsko ozemlje v smeri proti moravski nižini, vendar so Nemci, ki so dovedli sveže rezerve, dosedaj zavrnili vse napade, zlasti v Zahodnih Bezkidih in severno Bielcev. Severno od Bielcev ,|in med Črno vodo so nemški motorizirani oddelki napadli boijševiške napadalne čete v premi črti in v hrbtu ter so jih obkolili ob Črni vodi.
Zahodno Vratislave (Breslau) napadajo boljševiki s severa in juga, nemške bočne čete, okrepljene z oklepniki pa so osvobodile ozemlje med Vratislavo in Legmco. V Boleslavi (Bunzlau) divjajo cestni boji med Nemci in boljševiki.
Med Boleslavo in mestom Sprottau so boljševiki dovedli
da smo „slavo-komumsti“, niso dobro informirani, ah pa so morda dobro informirani, pa so hkrati tako zlobni, da gredo mimo resnice.
Nihče na Goriškem ni namreč hujši nasprotnik komunistov, kakor smo mi zavedni Slovenci. Dobro vemo, da po-inenja komunizem smrt za naš narod in zato se tako ogorčeno borimo proti njemu. Ako pa poudarjamo pri tem kulturne vrednote slovenskega naroda, ako širimo naš tisk, ako zahtevamo za naše otroke slovensko besedo v šoli, z,ato še nismo komunisti, vse prej, vse to naše delo je izrazito protikomunistično usmerjeno.
V	izrazu „slavo-komuni-zem“ vidimo podlost, vidimo podtikanje in zahrbtnost. Pred vsem svetom priznavamo, da smo Slovenci in da to hočemo ostati, odločno pa izjavljamo, da komunisti nismo, da nikdar nismo bili in da nikdar ne bomo!
nove rezerve ter se vrše tam borbe za mostišče čez reko Bo-bro. Južnozahodno Glogave (Glo-gau) so nemški oklepniki izzad napadli sovjetske oddelke ter jih razpršili. Uspešno so se udejstvovale nemške bojne letalske jate, dalje jate nizkoletečih lovskih j letal in nočmh letalskih lovcev, ki so samo v oddelku med Vra-tislavo in Glogavo razbili 123 sovražnih oklepnikov.
Na cestah v ozadju boijševiške fronte stoje neštete vozne kolone, ki so biie uničene. Neprestano trajajoči bombni napadi na prednje dele sovjetskih oklepnikov in na oklepniška zbirališča, so občutno razbremenili nemško bojujočo se pehoto.
Zadnje nemško vojno poročilo pa še navaja, da so bili zavrnjeni v južnem delu Pornorjanskega in zahodne Prusije sovjetski poizkusi za pridobitev ozemlja na črti med Landeckom in Grud-ziazem (Graudenz). Moštvo v Ei-bingu je po tedne trajajočem boju pred premočjo sovražnika zapustilo mesto. Del nemških čet se je hkrati z ranjenci prebil k glavnini nemških čet.
V Vzhodni Hrusiji so se razbili srditi sovražni napadi na odsekih Wormditt, Preussisch-Eylau in Zinten. Ogorčen odpor nemškin divizij je uničil 46
j oklepnikov in 47 topov. V Sam-landu so Nemci uničili obkoljene oddelke 87. gardne strelske divizije, ki so se zbrali severno Fischhausena.
Med zimsko bitko na vzhodu so do sedaj nemška vojska in pa oboroženi Si- oddelki ka- i kor tudi leteči oddelki ttr o-brambno topništvo uničili 7.960 sovražnih oklepnikov, mnogo stotin topov in vec kot 10.000 sovražnih motoriziranih oziroma vprežnih vozil. Poleg tega je biio sestreljenih 45/ sovražnih letal, krvave izgube sovražnika so neizmerno visoke.
Vzhodno Blatnega jezera in na jugu Slovaške so se ponesrečili številni posamezni napadi boij-ševikov.
Med spodnjim Renom in Maa-so so mogli Angleži podreti le do vzhodnega roba Reichswalda. Zaradi ogorčene obrambe nemških čet pa se jim ni posrečil poizkus prodora.
Ob Ruri so Nemci odprli vodne jezove ter je bila dolina Ru-re prepravljena. S tem je bil zovražnik prisiljen, da je izpraznil več svojih postojank na o-brežjih ter je moral prekiniti svoje priprave za nove napade.
Na odseku Priima so nemški oklepniki prešli v protinapad ter so vrgli sovražnika na zahodni breg reke. Mesto samo je bilo osvobojeno. Južnozahodno pa se ^nemške čete še bore za posamezne kraje.
Ob spodnjem delu reke Sauer so Nemci preprečili večje načrte sovražnika.
V srednji Italiji so Nemci za-
vrnili sovražnika, ki je prodiral na cesti Viareggio-Massa ter pri tem uničili 15 sovražnih oklepnikov.
Zadnja nemška vojna poročila poročajo, da so Nemci očistili ozemlje od Drini, zasedli mesto Zvormk. V Slavoniji so zasedli mesto Virovitico ter dalje čistijo ozemlje med tem mestom ter Dravo zlasti v Bilo pogorju. Odbiti so bili tudi sovražni napadi v ozemlju okoli Mostarja in sploh Hercegovini.
Angloameriški teroristični letalci nadaljujejo s svojimi nizkimi poleti napade proti nemškemu civilnemu prebivalstvu, Severno ameriški bombniki pa so napadli mesta okoli Miinstra.
Nemški povračilni ogenj na London traja dalje,
Tajni Titov moriini ukaz
Zagreba poročajo: Pred nekaj dnevi je izdal Tito »amnestijo" za vse pripadnike protikomunističnih srbskih četnikov, hrvatskih in slovenskih domobrancev, ki se bore proti boljševikom. Kdor bi se izmed teh do 15. januarja prijavil komunistom, bi bil .oproščen" vsake kazni. Sedaj je postalo znano tajno Titovo povelje njegovi »osvobodilni vojski", ki pravi, da je izdal to »amnestijo" le z ozirom na zaveznike. Vendar pa je treba poskrbeti, da se ne bi vtihotapili v vrste te vojske nezaželjeni ljudje, zaradi tega je treba vse častnike, ki so se na podlagi te obljube o amnestiji javili, likvidirati, navadne vojake pa je treba pod nadzorstvom sovjetskih enot poslati na posebno nevarne bojne točke. To se pravi po domače: Tito je ukazal vse tiste begunce, ki so se prijavili iz vist četnikov in domobrancev ter verjeli Titovim obljubam.
fflarks namesto verouka
Bern. List „Vaterland“ objavlja poročilo katoliške poročevalske agencije	ki	jav-
lja, da so označili na madžarskih področjih, kjer se nahajajo sovjetske čete, verou* v šolah kot »nesrečen tet škodljiv mladim dušam". Radijska oddajna postaja »Rdeči prapor« zahteva naj nadomestijo pouk verouka na Madžarskem z idejami Mavxa, Lenina in Engelsa. Nadalje trdi: Tovariš Stalin smatra, da dovoli, ni nujno. Tako lahko tudi mi Maažari sledimo dobrim zgledom bolgarskih in romunskih tovarišev, ki so izvajanje verskih dolžnosti, čeprav jih v svojih šotah že prepovedali poučevanje verouka«.
ftmeriški finančni minister Morgentbau je izjavil, da je sedanja vojna veljala Združene države že 238 milijard dolarjev, torej že sedemkrat več, kakor prva svetovna vojna.
Umazana kupčija s Poljsko
Ankara. Po poročilih anatolske agencije je Evropa sedaj zvedela, da se napovedana konferenca „treh“ ni vršila v Konstanci, kot so prvotno domnevali, temveč da so se Roosewelt, Churchill in Stalin sestali v obmorskem pristanišču na Krimskem polotoku, kjer se boljševiški poglavar počuti najbolj varnega pod zaščito lastne policije. Najbolj važen sklep te konference naj bi bil, da doseže sovjetska Rusija takozva-no Curzonovo linijo, to se pravi skoraj polovico bivše Poljske. V nadomestilo pa so ti trije državniki obljubili Poljakom velike predele Nemčije, to se pravi skoraj vso Prusijo in Šlezijo. Na podoben način je konferenca „treh“ iskala tolažbo tudi za Južnoslo-vane in za Grke. Angležem in Američanom je sedaj lahko obljubljati in odstopati ozemlja, ki njihova niso.
Nova belgijska vlada
Novi belgijski ministrski predsednik Acker je sestavil novo belgijsko vlado. Vlada se sestoji iz 6 katolikov, 5 socialistov, 2 komunistov, 4 liberalcev in enega neodvisnega zastopnika.
„napačen m slabičev"
K razpravljanju nevtralnega tiska o kompromisu Nemčije z njenimi sovražniki ali o milem načinu kapitulacije piše „Vol-kischer Beobachter" pod naslovom »Napačni račun slabičev", da naj se oni, ki jih niso poučile izkušnje držav, ki so kapitulirale v vzhodni in južni Evropi, in ki smatrajo uničevalne načrte sovražnikovega časopisja še danes samo kot ustrahovalno propagando, zavedajo, da so Churchill, Roosevelt in Stalin že prisilno, kot tudi po njihovih lastnih izjavah, smrtni sovražniki Velike Nemčije.
To smrtno sovraštvo ne velja samo Nemčiji kot takšni, temveč vsakemu evropskemu narodu. To je razvidno že iz sistematične uničevalne vojne, kakršne še ni bilo in ki nasprotuje vsem človeškim načelom. Za Nemca in za vsakega drugega Evropejca bi pomenila kapitulacija in poraz nič drugega kot postati boljševik in s tem na lastnem telesu preizkusiti, kaj mora vse pretrpeti celo pasivni in primitivni ruski človek. V ostalem pa ne govori Nemčija, marveč njeni nasprotniki, o tretji svetovni vojni, ki bi po kapitulaciji Nemčije nujno izbruhnila med sovražnimi silami.
Če bi prišel potem del Evrope začasno ped angloameriško oblast, potem bi postal ravno ta del bojišče, da bi tudi on končno pripadel Sovjetski zvezi, ki bi bila edina merodajna sila Evrope, fz gona samoohranitve mora boljševizem delati z vso silo ne le v Nemčiji, marveč tudi v vsej Evropi. Samo ob zvestobi Nemcev do njihovega vodstva in ob njihovi fanatični odločnosti brezpogojno vdržati v ozkem sodelovanju, se bo zlomil sovražni naval.
Komunisti v Srbiji
Kakor poročajo iz Srbije, zasedene po boljševikih, so v tamkajšnjih šolah komunisti obesili namesto slik narodnega svetnika sv. Save in kralja Petra sliki Stalina in Tita. Namesto sveto-savske pa so priredili leninistično proslavo.
CENA 1 LIRA
Stran 2.
• G ORIŠKI LUST«
štev. 13
Krajem pod banditi grozi lakota
Vsa poročila, ki prihajajo iz onih krajev, kjer še gospodarijo komunistični ba> diti, so polna obupa in strahu pred temno in neznano bodočnostjo, ki jih čaka še sedaj. Marsikje že sedaj nimajo ljudje kaj jesti in to celo v krajih, odkoder so nekoč v množinah izvažali živež drugam. Na pomlad pa bo še hujše, poleti in v jeseni pa prebivalstvo sploh ne bo imelo kaj deti v usta, da o strahotah prihodnje zime niti ne govorimo.
Tolovaji so namreč dosedaj tako «uspešno» gospodarili, da so samo ropali in jemali kmetu njegove pridelke, na prihodnje dni pa med tolovaji ni mislil nihče. Kmetsko ljudstvo je povsod sito banditske strahovlade in komaj čaka od« rešenja. Prav pri tolovajih se je uresničilo to, kar je bilo pričakovati: sprva, dokler je vsega dovolj, je lahko ropati, pozneje, ko blaga zmanjka, pa tudi tolovaj ne more nič vzeti. Prvič nikjer, kjer še vladajo tolovaji, ni bila vsejana nobena ozimina. Kaj pomeni to za bolj hribovite kraje, kjer jari-na ne uspeva, si lahko mislimo. Ti kraji bodo letos brez žita. Manjka vprežne živine, ker so tolovaji pobrali skoraj vse govedo in vse konje, manjka semenskega žita, semenskega krompirja, ker tisto, kar
DOPISI
»v«*-*
Ui la letalski! pomočaike
Pod vodstvom nemških letalskih častnikov deluje šola za pomočnike in pomočnice pri protiletalski obrambi. Mladi fantje in dekleta od 14 do 18 leta sprejmejo tu osnovni pouk v svoji stroki, se nauče nemških poveljevalnih izrazov ter dobe prve pojme o vojaškem redu in disciplini.
Ko je to urjenje končano, odidejo fantje in dekleta k protiletalskim baterijam v svojih krajih: šola je namreč name njena za vzgojo domačih sil za protiletalsko obrambo v pokrajinah Videm, Gorica, Trst, Reka, Pulj. Dekleta bodo uporabljene kot bolničarke, telefonitske in obveščevalke, fanlje pa kot dejanski pomoč niki pri protiletalski obrambi.
Podrobno vzgojo bodo dobili udeleženci tečaja na samem kraju službe.
Tečaj še vrši v resnem in disciplinaranem vojaškem vz-
so tolovaji še pustili ljudstvu, to je ljudstvo snedlo v tej zi» mi. Manjka delovnih moči, zakaj tolovaji so izvajali prisilno mobilizačijo, drugi se pred njimi skrivajo in še tisti, ki so ostali doma, po večini ženske in starčki, nimajo prave volje do dela, ker vedo, da to, kar bi pridelali, bodo tako in tako pobrali tolovaji - seveda, če bodo do poletja sploh še obstali. Sicer pa v tolovajskih krajih niti delo na poljih ni varno, zakaj osebno maščevanje cvete in tudi če si politično še tako »zanesljiv«, nam« reč v tolovajskem smislu, kdo ve, ako te sredi dela ne ustreli kaka maščevalna komisarka. Tako bodo naša polja o-stala prazna in neobdelana, hlevi brez živine, shrambe prazne, ljudstvo pa bo dobesedno umiralo za lakoto. Tudi tolovaji bodo morali stradati, zakaj kjer nič ni, še tolovaj nič ne dobi,..
To je torej »rdeča osvoboditev« v resnici, takšna je bila v Rusiji po boljševiški revoluciji in taka naj bi bila po namerah boljševikov po vseh slovenskih krajih, seveda če bi boljševiki zmagali. Naš* ljudstvo sedaj ve, kakšna je revolucija in kakšno je resnič-> no blagostanje, ki ga domači in tuji boljševiki prinašajo na Goriško.
dušju, organizatorji razpolagajo z bogatimi izkušnjami, ki so si jih pridobili pri veliki nemški organizaciji Hitlerjeve mladine, ki v Reichu skrbi za predvojaško vzgojo.
Udeleženci tečaja uživajo iste ugodnosti, kot nemški vojaki, so materjalno popolnoma preskrbljeni, prejemajo plače, z v primeru, da je bil udeleženec edini hranitelj družine, tudi družinsko podporo.
Vodstvo lega tečaja je pretekli teden povabilo zastopnike goriškega tiska, da si ogledajo delovanje tečaja. Namen obiska je popolnoma dosežen. Zastopniki tiska so se prepričali o visoki organizaciji in vojaški ravni tečaja, kakor tudi o zadovoljstvu in živahnosti, ki vlada med mladimi tečajniki.
Prijave za tečaj sprejema v Gorici mladinski referent pri nemškem svetovalcu, Rimska ulica 2.
Slovesna zaprisega protile-
Iz Vipave
Prejeli smo:
Pošiljam vair. par misli iz preteklega in sedanjega življenja Vipavskega gorenjega in srednjega okrožja.
Nehote se mi vračajo spomini na preteklost, ko je bila na Goriškem še na vrhuncu kulturna delavnost za vero, omiko in prosveto v blagor našega milega naroda. Kdor pozna načela bivše Prosvetne zveze, katere so sestavljali vedno v smislu božjih zakonov naši najboljši, požrtvovalni, odpustljivi, nesebični ter tako goreči ljubitelji našega ljudstva, naše tradicije, naših hribov dolin in ravni, kot so Trček, Brumat, kdo ne pozna našega urednika nekdanje »Goriške Straže" Kemperleta, in mnogo drugih. Komu se ne zarosi. oko za pokojnima Bratužema? Zares sladek spomin občuti človek ob teh imenih, Bili smo zares vsi eno, cel narod kakor eno telo. Toda ker smo bili le tlačani, nam niso privoščili tega velikega duhovnega napredka, uničili so nam vse do konca.
Vipavci smo bili organizirani v dva dela, v gorenje in srednje okrožje. V srednjem okrožju je načeloval Ivo Bric, v gornjem okrožju pa skoro do konca Jože Brecelj. Kdo izmed Vipavcev ne pozna ta dva imena. To sta bila dva najbolj bistra in vzorna moža, katera sta takoj spoznala namen in cilj OF. Takoj sta začela z vso vneino trgati komunizmu krinko iz obraza. Kaj je bilo lvotu iti peš tja gori v slavne Goče, kjer je vedel, da komunisti pridobivajo naše najboljše fante in jim razkladal njihove zlobne nakane in cilje, kjub temu, da so imeli badoglijevski kvestorini vedno oči za njim, toda njegovo veliko spoznanje ga je sililo k temu. Večkrat je rabil Gregorčičeve besede: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan I
Toda komunisti so se zbali, da bi jih verni Vipavci prehitro spoznali, zato so Ivota kot narodnega izdajalca umorili že 1. 1943., do-čim so pri ostalih odbornikih poskusili, da bi jih z zvijačo pridobili zase. Tako so zares dobili zadnjega načelnika, ki je bil neki pevovodja in postal zviti in skiiti terenec. Večkrat se je bahato izražal: „Za menoj gre vse vipavsko ljudstvo", Toda Vipavci smo ga že preje poznali, da je častiželjn, slavehlepen, in vina žejn. Jože Brecelj pa je nepre-
talskih pomočnikov in pomočnic. je bila v ponedeljek ob navzočnosti pristojnih vojaških in civilnih oblasti.
nehoma, vedno in povsod, kamor je prišel, razkladal, da OF pelje narod v največjo nesrečo, ker je boljševiška in ima namen uničiti nam naš narodni zaklad, t. j. vero naših očetov. Žal Bog, zato tudi njemu niso prizanesli. Umorili so ga in tri njegove otroke.
Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih. To velja tudi pri nas Vipavcih. V primer vzamem župnijo Podrago, kjer so bili ljudje najbolj vneti za delo na verskem in kulturnem polju. Podraški fantje so sloveli daleč naokoli, saj so v tako kritičnih časih zgradili obširen prosvetni dom, odrekli so se celo cigaretam, da so lažje prišli do gradiva. Komu ni znano, kako so se vsako leto fantje pripravljali za velikonočno iz praševanje? In danes, kje so ti fantje in možje? Zapeljati so se dali, ker so pozabili na samozavest. Podraga je danes brez življenja, polna pustote, brez moške moči, le tu pa tam si vidi kakega starčka. Danes vladajo nad dobrim ljudstvom Medved,
•i
Ssrife „ioriški iist'
Tiger (komunistična imena, op. lir,), razni Skalarji in Radovčani. Človeka strese groza ob teh imenih. Ljudstvo pa trpi in čaka boljših časov, pa se še ne zaveda, da jih brez lastnega sodelovanja ne bo dočakalo.
Res veliko smo pretrpeli v 25 letih pod tujci, toda ne toliko, kot v par letih pod komunisti, res veliko škodo so nam prizadeli tujci v vseh ozirih, toda škoda, katero so povzročili OF-arji, se niti od daleč ne da primerjati.
Ko mašnik pristopi k oltarju, kliče h Gospodu, naj ga reši hudobnega in zvijačnega duha. In kdo so ti zvijačneži? To so te-renci! Zato tudi mi kličemo: Zlobnih in zvitih terencev, reši nas o Gospod!
Postne pridige
Vsak petek ob 18 uri zvečer bo v cerkvi sv. Ignacija postna pobožnost. Ta pobožnost bo obsegala rožni venec, pridigo in nato blagoslov. Govore bo imel g. Mirko Mazora.
Ljudska univerza
Drevi ob 18. uri predava na slovenski Ljudski univerzi urednik dr. Milan Komar o dr. Antonu Mahniču. Vsi zavedni Slovenci vljudno vabljeni !
Obvestilo
Maša zadušnica za pokojnim inž. Mirkom Simčičem bo jutri 15. februarja t. t. ob 8. uri v cerkvi sv Ignacija in ne, kakor je bilo zadnjič objavljeno v sredo.
Iz Beneške Slovenije
Tudi v tem predelu antiko-munističnega ozemlja, kjer so rdeči agitatorji ves čas skrivali pravi obraz, so končno razkrinkali njihov način osvobajanja. Pred nedavnim smo poročali, kako so s silo vdrli v vas^ Oblico in jo napojili z rdečo krvjo. Seveda če bi osta-pri tem, bi bili «Beneški ka-toliški komunisti«, kakor slepijo in varajo ljudi. Ker pa je komunizem en sam in ker je njegova pot do cilja ena sama, je treba nujno pokazati prebivalstvu, kakšni borci so in da se res borijo ssmo proti nekomunistom, Tako so pretekli teden napadli kozaški oddelek in kakor povsod, odnesli pete. Posledic tega podlega početja je deležno vsaj trenutno prebivalstvo, med katerimi je tudi en župnik. Tako so tudi tukaj potrdili, da je njih bog : «Rop, požig, umori«. Hudo je le to, da mora prebivalstvo sto od sto protikomunistično, ki že od prvega začetka odločno odklanja in obsoja cunjarje, občutiti na lastni koži težo mednarodne boljševiške revolucije. Prvi rdeči agitatorji po Benečiji so bili sosedni Slovenci, med katerimi je bilo največ Bricov. Zato so Benečani vse Slovence kronali s tem, da nas imenujejo »komuniste« mesto Slovence in s tem odpovedali vsako sodelovanje rekoč : «Mi nočemo biti komunisti.«
Pri končnem obračunu s komunizmom, bodo krivci odgovarjali tudi za ta jarek, ki so ga izkopali med Beneškimi in ostalimi Slovenci.
Anhovo
Pri nas so res nastali dobri časi. Prej ko se je oalasila OF, so vsaki dan trkali na vrata berači, danes pa ni videti nobenega. To je znak, da imamo vsega dovolj. Tako so pri neki preiskavi našli v hiši nekega odličnjaka v senu zakopanih več vreč sladkorja in druge brane. Torej je le vsega dovolj. Samo neki terenec... se pritožuje, danima svojih otrok s čim braniti in preživljati. Tako je moral dati svojo hčer gošarjem v rejo.
Protiletalske zaščita obvešča lastnike hi , da je njihova dolžnost med alarmom pustiti vežna vrata odpfta, da si lahko ljudje ob nepričakovanem napadu poiščejo varo zatočišče.
Odgovorni uradnik . Or. Milan Komar - Gorica
Ir. Ji2a MM:
r  i
22
60P0VIHA SLOVENSKE BESEPE V POSOČJU
Andrej Winkler, ki je tedaj iz Gorice sprožil misel o slovenskem besedniku - slovarju, je med drugim pisal: „Od vseh strani nam preti nevarnost. Obljubljali so nam Slovenijo, a to je bilo • le sladko sanjanje. Namesto spraviti nas v enoto, nas zmeraj bolj drobijo in vedno nove hribove na nas valijo, da na materialno zedinjenje ni več misliti". In ko pove, da vleče od severa ostra sapa, da nam proti zapadu ne blešči vedro obnebje in da proti izhodu Madjar togoten divja, sklepa: „Le proti jugoizhodu nam sonce mileje sveti, tam je naš up, tamkaj cvete krasna bodočnost Mi smo sicer od jakih Jugoslavjanov, ali vi verli možje, ki hočete nov besednik na svetlo dati, vi zamorete jez predreti, ki nas loči. Nam Primorcem je vseeno, če si moramo kako neznano besedo v glavo zabiti, vzemimo jo ali od K.orošqa, Štajerca al Hrovata... Živi jezik je večni spremembi podvržen. Zdaj je čas, da mora naš slovenski jezik iz niščetnosti prerojen vstati. Slavjanski jug bodi naša podpora in povsod naj se razlega: Živi, živi jug slavjanski, bodi živ na veke 1“ Taka je bila miselnost izobraženstva in mladine in tudi ljudstva in vojske iz leta 1848, iz leta 1859
in iz leta 1866 so le budile upanje, da bodo na Dunaju končno vendarle uvideli že iz državne potrebe koristnost slovenskih zahtev in jih uresničili. Čeprav so bili kljub vsemu v osrednji vladi vdarjeni s slepoto, niso Slovenci v Posočju klonili in ne prenehali z delom.
Prvo leto deželnega zbora v Gorici 1861 so Slovenci pokazali, da ne marajo več hlapčevati. Jakob Filip Kafol, čigar slovstveno delo smo že spoznali, je bil prvi Slovenec, ki je kot deželni poslanec v temperamentnem govoru v deželnem zboru prvi slovenski govoril in zahteval slovenščini iste pravice kot nemščini in italijanščini. Kljub viharju razkačenosti pri nasprotnikih, je vendarle dosegel, da je prišla slovenščina v deželni hiši do svoje pravice in da so bili poslej tudi zapisniki slovenski. Kafolov nastop je tako odjeknil po deželi, da so slovenska županstva vračala deželnemu odboru nemške ali italijanske dopise in zahtevala slovenske, kar so tudi dosegla, ko so to isto zahtevali tudi slovenski poslanci, zlasti Andrej Winkler, dr. Abram, dr. Žigon, Andrej Marušič, dr. Lavrič in drugi. V deželnem zboru je prišlo leta 1867 celo do zahteve po Združeni Sloveniji, pri čemer so Italijani seveda sejo zapustili, in tudi zahteva po slovenski univerzi v Ljubljani je prišla na dnevni red, da ne omenjam ponovnih nastopov za slovensko srednje šolstvo v Gorici, kjer so v tem času dosegli končno vsaj slovensko učiteljišče.
V	tem že razgibanem političnem življenju se je začelo v Posočju izza 1861 pravo tekmovanje, kje bi pokazali večjo kulturno delavnost. Prva društva so se umaknila novim, — čitalnicam. V Tolminu so jo ustanovili ob vodilni osebnosti dr. Karla Lavriča (1820-1876) že leta 1861 in je bilo njeno delo tako živahno, da je zajelo, bi rekel, ves okraj, ker je ljudstvo od vsepovsod kar vrelo na njene „besede“, kjer se je navduševalo ob govorih, deklamacijah, petju in igrah. Tolminski zgled je zbudil tudi druge kraje in tako so sledile čitalnice v Gorici (1862), Solkanu (1867), Ajdovščini (1862), Rihenbergu (1867), Kanalu (l867), Bovcu, Volčah (1867), Cerknem, Sežani, Vrtojbi, Štan-drežu, Skopem (1866), cepovanu, Lokavcu, Kobaridu, Komnu in še po drugih večjih krajih. Na dnevnem redu so bili poleg običajnih besed tudi razni večeri, posvečeni našim pesnikom, tako Vodnikov in Prešernov večer. Najznamenitejša je bila pač prireditev go-riške čitalnice ob 1000 letnici prihoda sv. *?ra|ov Cirila in Metoda med Slovence. Tedaj — 4. m?Ja ‘863 — so Slovenci v Gorici prvič javno nastopili s celodnevno prireditvijo, ki se je končala z veličastno akademijo ob navdušenih govorih dr. Tonklija in drugih. Ob valu narodnega navdušenja, ki je Pohajalo iz čitalnic, se je tudi dijaštvo začelo uveljavljati s svojimi posebnimi prireditvami, zlasti v gonskih okoliških vaseh in v krajih, kjer so bile čitalnice.
(Dalje)