&1. 135. Izhaja trikrat na ted«n t Šestih tedanjih, in sioer: vsak torek, žetrtek in soboto, zjutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 3. ari po-poldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali.v Gorici na dom pošiljana: ¦'* Vse leto ... /7\ 713 KttrMlUgU. 6t60 . pol leta........6 , 60 ,: , , 330 četrt leta.......3 , 40 „ , , 1-70 PuSttmiSne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravni&vo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od . 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročilin* se ne oziramo. —¦•--' *-* »PRIMOREC izhaja neodvisno od cSočo* vtrnk petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «8o5a» in »Primorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni 8chwarz v Šolski tdici in Jellorsitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu della Caserma in Fipan v ulici Ponte della Fabbra. -f^m^---^*^ Tečaj XXX. (Večerno izdanje.) Uredništvo se nahaja v Gosposki tdici št 7 v Gorici v. L nadštr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8t do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 18. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici it, 9. »opisi naj se pošiljajo le urodniatviu .Naročnina* reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiliaio le upravniStvu. Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne - upravniiStvo. --------- Oglati in poslanic« se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi,— Večje črke po prostoru. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica. „Gorifika Tiskarna" A. GafcrSček tiska in zalaga razen «Soče» in »Primorca« Se .Slovansko knjižnico", katera izhaja mesečno v snopičih obseZrdh 5 do 6 pol Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-i Bog in narodi Po nasvetu, .naj zdaj vse drugo delo kolikor mogoče odložijo in naj se trudijo za dobre volitve* ter po klicu: .Ven iz zakrt sli j el*t katera je izdal »Priin. List*, so zapustili farovž in zakristijo ter se napotili na volišča, na katerih delujejo in se sučejo kakor plačani agitatorji. Da, ie hujše! To, kar se godi današnji dan po volilnih bojiščih, presega-že vse meje. Vse vprek se kriči: Vera je v nevarnostil Sedaj pri volitvah gre za vero!, prav kakor da bi res kdo hotel iztrgati ljudstvu iz srca verski čut in bi se kdo napravljal, da jutri Že podere vse cerkve v naši deželi. Ljudstvo je prestrašeno, da tarna: Kaj bo, kaj bol zlasti, ker sliši iz duhovniških ust vedno le jed no in isto, da vera je v nevarnosti, da »liberalci", to je: pristaši na-rodno-napredne stranke, so brezverci, itd. To ima pri ljudeh, ki mislijo, da za črno suknjo more tiftati samo gola resnica, vspeh, da se udajajo' ali pa ostajajo doma ter se sploh ne deteti volitev, Veliko je takih, ali po večini vendar so molje, ki krepko stopajo na volišča ter nevstraino glasujejo za volilne mote narodno-napredt*a stranke. Da se pa nam zgubi ob nečuvenem terorizmu in pritisku na voliščih in v cerkvah, v katere se vračajo z volišč le v nameri po« litiških pridig, marsikak glas, je umevno samo po sebi. Marsikdo se prestraši, da bi mu utegnil nune škodovati, da ga niti spovedal ne bo na zadnjo uro, in da bo imel mir, se ali uda ali pa ostane doma. Prizori, katere videvamo tu in tam na voliščih, pa so res strašanski! Kako se tu profanuje vera, kako se meče ž njo okoli, kakor s kako navadno rečjo, kako se šunta, laže in obrekuje, to je nekaj nečuvenega, kaj takega St> ni videla naša dežela. In tam, kjer niso povsem gotovi svoje zmage, pa se odprd letos izredno polne fa-rovške kleti, in sbdka rebulca teče po grlih žejnih votilcev, kolikor je kdo hoče, da le proda svoj glas. Saj vina ne zmanjka, in ako bo kak sod le preveč oškodovan, se dobi novega vina; ga že napolnijo »verne ovčice". Tiste sode v farovških kletih so polnili tudi naprednjaki, dali so morda še več kakor «Gor. Tiskarna* A. GabrScek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. podrepniki, in sedaj teče prav tisto vino proti njim. To jim bo služilo v svarilo za prihodnje, da dajo le toliko, kolikor priliče, morda izostane pa Se to, saj vendar ni lepo, da prihaja g. nune v bero k naprednjaku, katerega zmerja v cerkvi in na. volišču z brezvercem, ga preklinja, ker čita .Sočo", ter ga peha v pekel, kjer le more. Od takega človeka vendar ni lopo pobirati bero .... Tisti ljudje pa, ki niso njihovega mnenja, ne umirajo več, oni — ukrepa vaj o, kakor zadnja žival I „Te bo pa Turna previdel, ko boš ukrepa vali" Take besede je bilo čuti iz nunčevih ust. Kako naj jih označimo, kaj naj rečemo na tako podlost? Nimamo besed, da bi mogli prav odgovoriti. Ljudstvo je nahujskano, da nastajajo j sovraštva med rodnimi brati, da črti bližnji bližnjega, da nastajajo nepotrebni razpori in prelepi, in zakaj vse to ? Edino le radi divje gonje, radi lažij in Suntanja od tam, od koder bi pričakovat pomirjevanje razdraženih duhov In blago uplivanje na ljudstvo. Razdlvjanost je taka, da farovški podrepniki dvigajo pesti ceh') proti Soli in proti učiteljem, spremljevaje svoje grožnje z naj-gnusnejlimi izreki. In ako vidi kak tak prizor kak posvečenec, se mu zdi dobro okoli srca. Greha ni, saj namen posvečuje sredstva, in »posvečeni" so tudi taki ostudni izreki------------ Dan za dnevom čujemo o novih škandaloznih pojavih v cerkvah in na voliščih, dan za dnevom nam prihajajo na uho poročila, pred katerimi se mora zgražati vsak človek, in ker to ne preneha, marveč se širi od dne do dne, se čutimo primorane vsklikniti: E ni i n e n ca, g. kardinal, ali veste, kaj počno Vaši služabniki po naših cerkvah in po voliščih? Ali veste, koliko lažij, obrekovanj in podlih insinuacij se izreče in podtakne naprednjakom vsako nedeljo in praznik po naših cerkvah? Ali veste, kako se hujska ljudstvo, kako se terorizuje, kako infamno se trdi, da vera je v nevarnosti? Ali veste, da za časa pridig v naših cerkvah se zdi človeku, kakor bi bil na volilnem shodu, ker se govori edino le o politiki in o volitvah? Ali veste, da so pustili Vaši služabniki zakristijo ter se podali na volišče, kjer morajo vstrajati do konca? Eminenca, ali veste, da odrekajo onim, ki niso njihovega politiškega mišljenja, cerkveno opravilo ob zadnji uri? AH veste, da tisti, ki niso volili ž njimi, .ukrepavajo" (oprostite izraz, ali rabimo ga, ker je*izšel iz nunčevih ust)? Ali pa tudi vestel*lm1« nenca, da radi tega se dviga odpor med ljudstvom proti takim duhovnikom, odpor, ki utegne zadeti tudi cerkev ?! V Vrtojbi se je pripetil slučaj, da so ljudje šli rajši na polje v nedeljo nego v cerkev. Ali mislite, Eminenca, da ta pojav ni velikega pomena? Mi mislimo, da je. Stavili bi lahko še dokaj vprašanj, ali naj zadostujejo i& danes ta-le. Mislimo, da podajajo dosti sličic z volilnega bojišča. Le še to: Eminenca, ali delajo vse to z Vašim dovoljenjem, in kdo bo odgovoren za posledice, ki se utegnejo pokazati baš vsled takega gori označenega nastopanja Vaših služabnikov?! Kdo bo odf govoren? Vi sle višji pastir, vi boste nosili zato tudi višjo odgovornost!------- Vi pa, napredni možje, Vi, ki vidite, kaj se godi na voliščih pred Vašimi očmi, na dan, nevslrašno na volišče! Ne dajbs se slepiti od nikogar, ker nikdo Vam nič no mjre in ne sme, najmanj pa tisti, katere Vi redite, na dan, na noge, brez strahu na volišče, oddat glas za napredne volilne može. Le'po tej poti naredimo konec vsemu tistemu ostudnemu počenjanju na volinem bojiščul Dopisi. Iz Bovca, 18. novembra. — »Gorica* 6. novembra priznava, da se je na Gregorčičevem javnem shodu narodno - napredna stranka obnašala kakor olikani možje, povsem dostojno; obžaluje pa, da vlada v Bovcu neko nesporazumljenje, katero zakrivlja razcepljenost. — Torej priznavate, da na naši strani je vsa inteligenca — a na Vaši? Torej dosledno bi se imeli od nas učiti l Človek, ki je zasejal ves prepir, sovraštvo, preganjanje, je pa v prvi vrsti poklican, gojiti ljubezen, to je kaplan Abram. Njegovo počenjanje obsojuje vse zavedno občinstvo. Ubožec ima toliko posla, da se je moralo s prižnice že zglasiti, da naj ne bodo ljudje tako sitni in naj ne nadlegujejo zaradi bolnikov in za sv. popotnico več, če je bil bolnik n. pr. pred 14. dnevi previden. — Kri ni voda, in marsikedo dvomi, ali ima vsa kolesca v redu. Po onem javnem shodu jo govoril nekje javno: .Milost božja je na naši strani". Torej zopet Susteršičev sv. Duh, toda ne šalite se, kajti zadene Vas lehko šiba božja, da Vas sv. Duh obdari le z jednim talentom, ker vso druge zlorabljajte, glejte na svojo krvno sorodstvo! — Da imate 20 prostih ur na dan, to je obče znano, tudi veronauk mora trpeti na Kalu kakor v Bovcu — saj Vas namešča sv. Duh t Kako lepe vzglede uljudnosti, krščanske ponižnosti in čednosti, sploh gojite mej svojimi somišljeniki, ziiBči Vas dovolj, ker niti ne odzdravljate pozdravljajocim Vas! Olika semeniška! Tudi Vam je nedostojno že, če se poučuje posvetno petje med 7. in 8. uro zvečer v čitalnici; dvorišče pod okni je dovolj prostorno, da lehko poslušate, a Vam svetujemo, da privzdignete suknjo kakor neki Vaš sobrat, ko je hodil v .vas* — (Bacov zet). Dosledno ob li, zvečer pakrevsati iz družbo vinskih bratcev, je duhovnu dostojno. Naj navedem nek značilen dogodek: Poldan zvoni, nadučiteljevi otroci se na poti takoj odkrijejo ter molijo, a sosedovi otroci se niti ne odkrijejo. Nekdo opozori mimogredofiega pristnega Abramovca: »glejte, kako lepo molijo ti, a naših se nijeden niti ne odkrije. »Abra-movec: »No, tu se vidi, kako jih učitelji slabo uče!" Vprašam, kdo je duhovitemu Abramovcu narekoval toliko modrost? — Abramov sv. Duh? Od kod torej tako sovraštvo in podivjanost? Iz čitalnice, kjer se bereta *Soča* in »Slov. Narod", gotovo ne, temveč od tam, kjer se vedno ščuje in prerokuje le sovraštvo, sad farških .cunj*. Poslušajte tudi besede, katere je dr. sv. pisma na shodu govoril: .Poslušajte, kaj učimo, a ne kako živimo" — a to seveda velja le o duhovnih. Pri našem učiteljstvu ne morete reči, da ne dela in živi kakor uči, in vendar hinavci si drznete to prisvajati, česar drugim ne privoščite.. — Toda ostavimo to stvarco, škoda prostora! Oglejmo si popis volil, shoda po .Gorici". Z lažjo se pričenja popis shoda, torej si vsakdo lehko misli, koliko je vredno poročilo. .Gorica* trdi, da je bilo prisotnih 250 mož, a mi trdimo, dale (naštetih) 134 moških Roman. Poljski spisal Henrik Sienkiewicz. — (Halje.) Poslovenil Podravski. »Da, ljubim jo.* »Ker ti ni poplačala ljubezni .3 sovraštvom kakor meni.* Akta ga je gledala za trenutek, kakor bi omahovala, ali kakor bi hotela spoznati, ako je govoril ž njo odkritosrčno.« 3Strasten in slep Človek! Ona te je ljubila!« Vinicij poskoči po teh besedah kakor blažen. Laž! Sovražila ga je. Kako more to Akta vedeti ? Ali jej je mar priznala to Ligija sama? Kaka je taka ljubezen, katera si rajše izbira prognanstvo, sramoto, revščino, negotovost, doživeti jutrišnji dan in nemara eelo bedno smrt, nego pa ovenčano hišo, v kateri jo čaka ljubljeni mož z gostijo ? Bolje bi bilo, da ne bi slišal takih besed, ki ga naravnost delajo blaznega, l.e bil bi dal tega dekleta za vse zaklade sveta — ona pa je zbežala. Kaka ljubezen je ta, katera se boji razkošja ter rodi bolest? Kdo naj to razume? Kdo to pojmi? Ako bi ne imel nadeje, da jo najde, porinil bi si meč v srce. Biii so trenutki v Aulovi hiši, ko je vorjel sam v svojo srečo, toda sedaj ve\ da ga je sovražila, ga sovraži ter umre s sovraštvom do njega v svojem srcu. Toda Akta, dasiravno bojazljiva in nežna, ga razjarjena pokrega: Koliko si je prizadeval, da si jo pridobi ? Namesto, da bi se poklonil Aulu in Pom-poniji ter ju poprosil za njeno roko, jo je po tihotapsko zvabil od nju. Hotel je imeti iz nje ne ženo, marveč priležnico, njo, gojenko vrle hiše, kraljevo hči. Pripeljal jo je v hišo zločinstva in sramote, omadeževal njene nedolžne oči s pogledom na ostudno gostijo, ravnal ž njo kakor s kako nesramnico. AH se je mar spomnil, kaj je njej Aulova hiša, kaj Pom-ponija Grecina, ki je odgojila Ligijo ? Mar ni dovolj pameten, da bi uganil, da so te ženske drugačne nego Nigida, nego Kalvija Krispirila, nego Poppeja, nego vse te, katere vidi v cesarjevi hiši? Ali mar, zagle-davši Ligijo, ni takoj razumel, da je to čednostna deva, katera si rajše izbere smrt, nego sramoto ? Mar ne ve\ da ona časti bogove, čistejše in boljše, nego jo brezsramna Venera, ali nego Isis, katero časte razbrzdane Rimljanke ? Ne! Ligija jej ni priznala ničesar, toda rekla je, da pričakuje rešitev od Vinicija; opojilo jo je upanje, da jej izprosi od cesarja, da se sme vrniti nazaj k Pomponifi, Ko je to pripovedovala, je zarudela pri tem kakor deklica, katera ljubi in upa. Njeno srce je bilo zanj, toda on sam jo je osupnil, razburil in razžalil; naj jo torej išče sedaj s pomočjo cesarjevih vojakov, toda naj tudi pomni, ako pade na njo sum, ako umre Poppejino dete, da je njena smrt neod-vrnljiva. Vinicijevo jezo je jelo premagovati močno ga-nutje. Novica, da ga je ljubila Ligija, ga je pretresla do dna duše. Spomnil se je, kako je poslušala na Au-lovem vrtu njegove besede z rudečico na licu ter z iskrečimi očmi. Zdelo se mu je, da ga je takrat zares začela ljubiti in nakrat se ga polaste pri spominu ria to občutki sreče, stokrat večje, nego je bila ona, po kateri je koprnel. Pomislil je, da bi jo mogel imeti v hiši poslušno in ljubečo, ki bi bila namazala njegova vrata z volčjo mastjo ter kakor žena njegova sedela pri njegovem ognjišču. Bil bi slišal iz njenih ust svete besede: »Kjer si ti, Kaj, ondi sem tudi jaz, Kaja« in bila bi njegova za vedno.---------Čemu ni ravnal tako? Saj je bil celo pripravljen k temu. A sedaj je nima več ter je ne more najti, in ko bi jo tudi našel — utegne jo s tem ugonobiti; ko bi je tudi ne ugonobil, ne bo ga hotela niti ona, niti Aulovi. Vsled jeze so se mu jezili lasjo na glavi, toda njegova jeza se sedaj ni obračala več proti Auloviin, niti proti Ligijj, marveč proti Petroniju. On je bil vsega kriv. Ko bi ne bilo Petronija, ne bilo bi treba Ligiji zbežati, bila bi njegova nevesta, in nobena nevarnost bi ne visela nad njeno drago glavico. Sedaj pa se je že zgodilo; brezvspešno je popravljati to, kar se no d & popraviti. »Prepozno!« Zdelo se mu je, da se je odprlo pred njegovimi nogami brezno. Ni vedel, kaj ima početi, kaj storiti, kam iti. Akta je ponovila kot odmev besedo »pre? pozno«, ki se je glasila iz tujih ust kakor obsodba na smrt. Vedel je jedino to,.da mora najti Ligijo, kajti drugače se zgodi ž njim kaj groznega. Ogrnivši se mehanično s togo, je hotel že oditi, ne da bi se bil poslovil pri Akti, kar se nakrat odgrne pred njim preproga, ki loči vežo od atrija ter nakrat zagleda pred seboj tugujočo Pomponijo Grecino. (Dalje pride.) ? m V Gorici, dne 22. novembra 1900. rU-jM—......------—s——--^^ SOČA in 4 gospe. Abramovci se se porazdelili po | celi dvorani, da bi se bilo mislilo, da jim vse pritrjuje, peli so vedno ff., taktiko srak. Vi-devši naSi pri prvem nastopu (volitvi načel-nistva), da imajo opraviti z razdivjano dražbo, so dali ,nach8. Nekega priletnega moža je vendar sv. jeza zgrabila, da je rekel: »glejte, vse črno okrog TOize". Nekega 60 letnega moža, ki se je drznil vzdigniti roko za nasproten predlog, je polposvečeni cerkovnik udaril po roki, a ta mu je obljubil obilni dar ob biri sirka. Dr. Gregorčič si je speval le lastno hvalo, ta je pa po pregovora odurna, če bi bila tudi zaslužna. Ako je kot poslanec kaj delal, oglasil se tu in tam, je storil le svojo »prokleto* dolžnost. Če pa človek to stori, kar je dolžan po svojih močeh, mu še nikaka zasluga ne tiče. Vašemu 18 1. delovanju, gosp. doktor, so večinoma drugi kumovali, ki imajo več zaslug kakor Vi, so pa bili ali preskromni ali pa so hoteli tako radi ugleda, sloge pred Italijani. Da se nam popravlja cesto pri Kobaridu in Predelu, ni nikaka Vaša zasluga, temveč državna potreba. Gesta čez Trento na Kranjsko bode gotova, če jo višje oblasti spoznajo za potrebno, četudi Vi z mezincem ne ganele. Radi čipkarske dole v Bovcu in košarske na Žagi ste sami priznali, da to ni nikaka pridobitev, da je le slepilo vlade; zakaj pa niste v tem ozira kaj izdatnejšega dosegli? Tudi ta malenkost ni Vaše delo, ampak vladnih organov. O kozjereji na Tirolskem ste dobro poučeni, j kako pa, da niste mogli istih ugodnostij nam j priboriti? Vladni oziri, kaj ne? bali j ste se zamere, ali p», kar je najgo-tovejše — ni Vaša oseba najmanj imponovala ministrom. Mlekarnice podpira vlada, še celo brez Vaše vednosti. Z železnico »farbate« ljudstvo, da ni še vse izgubljeno, gosp. doktor: kadar Vas in nas več ne bol O abstinenci ste sami rekli, da je bila umestna, da se mora politika sukati od slučaja do slučaja. Bodite torej dr. Turni hvaležni, da Vas je tiral v njo. No, kakšno figuro ste »špilali* letos v deželnem zboru, je Gbče znano. — Tudi »Šolski dom" si prisvajate kot Svojo zaslugo. »Soča« Vam je dovolj po* vedala, kedo ima pri tem največ zaslug. Vprašanje glede dežel, šolskega zaloga ni še rešeno. K zvišanju učiteljskih plač bode dospevala odslej dežela razmerno. Zvišanje učitelj, plač pa ni Vaša ideja, to je rodila potreba in sila. Ako bi bilo to tudi Vaše maslo, je zasluga ničvredna, ak; to zadevo izkoriščate v hujskanje ljudstva, kakor ste to storili v Bovcu, trdeč, da ves deželni dospe-vek gre edino le učiteljem v korist. Učitelj, ki Vam je bil najbližji, Vas je tiho opozoril: ,gosp. vitez, recite za Šolstvo sploh*, a ste temu ugovarjali, četudi Vam lehko znano, da od vsote, od okrajnega zaloga odmerjene, ne dobe učitelji pri povišanji nili V4. Gospod doktor, do sedaj je imelo učiteljstvo sploh do Vas še spoštovanje in deloma še dobre misli, Vas ni še obsojalo, ali ta Vaša imper-tinentna trditev Vas obsoja, ter kaže učitelj-stvu, kje naj si ne išče prijateljev. Učitelj, ki Vam more odslej kaditi, naj bo od kolegov ignoriran, kajti je ali neznačajnež ali pa prav na kratko privezana »farška* podrep-nica. So li Vam dalje dostojne s cinizmom izrečene besede proti ugovarjajočemu Vam učitelju: »Doznal sem, da ste učitelj! Kolika predrznost od Vas, da se upate ugovarjati, Vi, kateremu prepoveduje to deželno oblastvo*. Porogljiv nasmeh farjev je kronal izbruh Vašega sovraštva. Kraška »sapa* se je odlikovala s prekrižanima rokama: »Vam so roke vezane, mi smo prosti!* Pritrjevala sta posebno sobrata mu Matelič iz Soče in Ivančič s Serpenice. Gosp. Tone, kaj pa pravi zadnji Vaš »Primorski List" 15. t. m.? Kako skrivnostno sladko vabi in navdušuje učiteljstvo v boj za Vas. Svet sodi sedaj farško hinavstvo! Zavednim učiteljem branite politikovati, svojim učiteljstva nevrednim pa svetujete to. Kdo bi še s studom ne pogledal v take »farje« — katere ločimo od »duhovna*. In tako hinavstvo je Vam krščanski vzor! Vera peša, cerkev propada, a Vi ste grobokopi, nevredni služabniki božji! Namen Vam pa posvečuje sredstva! Govor g. Strausgitla je bil splošno odobravan tudi po Vaših podrepnicah. Sploh se je razvidelo, da stremljenja so ista od obeh stranij, le, da se jedni dad6 slepo voditi od nepoklicanih faktorjev, drugi pa slede navadnemu razvoju in mislijo samastalno. Ugovarjalo se je njegovemu govoru od one strani posebno hrupno, ko je imenoval kar- dinala vladno podrepnico, in to so skoro vsi škofje. Posebno so se odlikovali trije Abramovci, dva sta hotela kar planiti s pestmi na naše. Gosp. doktor so bili — pardon: je bil tudi nekdaj pred leti toliko drzen, da je rabil slične izraze, če ne hujše proti svojim sovrstnikom in predstojnikom, v onih časih ko ni še sv. Duh vodil farške politike! Provzročitelja ideje o konsumnem društvu nimamo za takega tepca, da bi direktno se izrazil, a priče imamo, ki so se izrekle, da v enem ali dveh letih pa bode, če le bodo hoteli, druge priče vedo celo, da se bode postavil trgovcem 4% dobiček kot pogoj, da se ne vstanovi. Pretveza, da na Goriškem niso tla za take mahinacije, je jalova, kajti tu nimamo druge narodnosti, torej niso veljavni razlogi Goriškega. Namen in želja Vam tli, le to recite, da za to nimate še kapitala, in ne sposobnih voditeljev. Kakšnih sredstev se fjrštvo poslužuje, naj znači sledeči razgovor treh faranov v krčmi 18. t. m. Joža: »No, Matija, kakšne vere bomo od zdaj naprej*. Matija: »Zakaj prašaš to ?* Joža: Ker vsi tisti, ki bodo volili nasproti Gregorčiču, bodo odzdaj — judje!" Matija: »Kdo pravi to?« Joža: »No, naš g. kaplan je rekel". Franc: »Joža, ni res, to si slišal le od osebe, kateri je kaplan to pravil". — Tako se hujska ljudstvo po farjih, ki se po Liguorijanski morali zavarujejo. Sploh se govori, da je vsak brezverec, kdor bere »Sočo« in »Slov. Narod". Shod je končal klaverno. Tone ni dobil zaupnice, kajti razhajajočega se občinstva je bil po večjem glas: zaupnic — ne: Po zborovanji si je posvečeno telesce Tonetovo in vernega mu oprode privoščilo večerje in strmite: med liberalci, samo enkrat so skoro neslišno trčli kozarci in hajd proti Gorici. Neki hudomušnež se je drznil blaženemu ToneUi po odhodu zaklicali: Po noči je prišel, po noči je šel, pa nič ni povedal, po kaj je prišel. (Morda še.) Iz Solkana. (Ples sv. Martina. »Čitalnica«.) — Že nekaj let je, odkar se pri nas ne pleše o sv. Martinu. Letos pa, ne ve se ravno iz kakega vzroka, je slavno županstvo ugodilo fantovski zahtevi ter jim dovolilo ples, kateri se menda nadaljuje par nedelj. Saj treba mladini malo »razvedrila*, katero baje uživa pri sličnih plesih. Tega mnenja je bilo letos naše slavno obč, pred-stojništvo. Oglejmo si malo naš pretekli ples. Kakor vedno, tako tudi letos, razburjajo laški piskači urne pete mnogobrojne solkanske mladine. Med plesom se ne čuje drugega kot laška povelja, kakor: »Bal par tutti", »Grazie signori* itd. Naši fantje se sramujejo svoje materinščine, a ne pomislijo, da s tem sebe bijejo po zobeh. V strahu pred par polen-tarji, katerih število ni presegalo deset oseb, zapostavljajo svoj materni jezik. Zavedajte se vendar, da se s tem pred vsem svetom smešite, ter da vas sosedne občine ne bodo nikdar čislale, kakor so vaše prednike, kateri so kazali svoje zavedno-narodno lice o vsaki priliki ter trdili: »Ti hribje so naši... nikoli nas s teh ne spravite lal !* In vendar se čuje danes v Solkanu: »Bal par tuttU" To je res žalostno. A kdo je vsega tega kriv? Ako povem n. pr., da naša »Čitalnica* slavno spi, da nimamo nobenega pravega voditelja, kateri bi mladino zbiral krog sebe ter jo navduševal, da bi se vsaj zavedala svojega žalostnega položaja, ter ako še povem, da j imamo take »voditelje", kateri vabijo raje v j gostilno mesto v »Čitalnično" sobo, kjer leži j prah po časnikih prst na debelo, se ne bode 1 nifcdo čudil. Cele nedelje se ne vidi naših fantov nego pri igri; krogljanje in neskončno kartanje v »Trešjet« in »Šipol" je jedini šport solkanske mladeži. Čtstno izjemo dela jedino par zavednih ter za dobro stvar navdušenih »Sokolov«, kateri se pa čutijo v množici drugih zaspancev popolnoma izgubljene, in to vsled tega, ker jim nedostaja nadzornika, moža, kateri bi. njih število povečal, a ne mirno gledal, kako se krči in izgublja. »Čitalnica« prireja »t di lepšega" vsako leto po jeden ples; veselic. pa še ne vemo, kaj so. Par let je preteklo d zadnje veselice. Pri nas ne velja izgo< ir: Nimamo potrebnih močij, nimamo sredstev. Tu je vsega na razpolago, le dobre volje manjka. Da »Čitalnica" prireja samo plese, dokazuje s ?em, da životari, ter kakor da bi ne bila zmožna izvrševati postavljene si naloge, katero kažejo J pravila. Ustanovila bi si pač lahko močan pevski zbor, ko je toliko čvrstih grl na raz-' polago, kateri bi bil Solkanu le v čast, ter i bi lahko prirejala med letom vsaj dve do i tri veselice. Na ta način bi se mladina ne zanemarjala ter tičala o prostem času večinoma v gostilnah: tudi »ponedeljkovala« bi ne tako več. Zavedala bi se polagoma svoje zaspanosti ter se te sčasoma tudi otresla. Prihodnjo soboto priredi »Čitalnica* društveni ples pri g. Ji. Mozetiču. Želeti I bi bilo, da se na ta ples povabijo ne le I društveniki, ampak tudi drugi mladeniči, da I se jih o tej priliki nagovori ter jim razjasni, I da tak ples je drugačnega pomena nego bode j fantovski naslednji dan. Razjasni naj se jim, I kako važnega pomena je »Čitalnica" v Sol-I kanu, katera bode odslej gojila le omiko in I narodno zavest med mladino; da ne bode [ zanemarjala več te svoje prve dolžnosti, j ampak da se je vzbudila iz dolgega spanja ter hoče pokazati svoj preporod v najkrajšem j času. — Torej na svidenje pri plesu l----- j Iz Solkana.*) — Ker se dopisnik j predzadnje »Gorice" v dopisu iz Solkana po-i sebno zaganja v mojo osebo, dovoljujem si staviti mu par vpr sanj s pojasnili, na katera j naj mi blagovoli odgovoriti ali pa moja pojasnila ovreči, a prosim, da bi se tudi pod-I pisal s polnim imenom, da se spoznava. I Odgovorite, g. dopisnik, kdo je branil I Vašim voliicem na volišče? Tu ste grdo lagali, a res je, da so pošiljali naše volilce nazaj iz pi?arne, tako, da sem jih moral osebno spremljati do komisarja, da jim je bilo dovoljeno voliti. I Vprašam Vas, g. dopisnik, kedaj in komu je delil g. Muha glasovnice za Tumovce ? To I je še grša laž, ker iste sem delil jaz in z I menoj g. A. Makuc. I Vprašam, g. dopisnik, kedaj sem jaz kričal »dol z klerikalci?* Ako mi na to ne j odgovorite in ne dokažete, vas imenujem ne-I sramnega lažnika... I Kar se pa tiče očitanja glede moje j dedščine, skoraj ni vredno, da Vam odgo-j varjam, ker v tem vidijo že itak vsi, ki so i čitali dopis, Vašo podlo dušo. Dokler sern I bil v Vaši družbi, gospodje, takrat mi ni tega I nikdo očital. Do česa ste me vi spravili, veste I sami predobro, nečem Vam še s tem opiso-I vanjem zapirati sape. Spomnite se samo na I zadnje občinske volitve in vedeli bodete zadosti. Spomnite se, kaj je rekel g. Pahor: j Midva sva vladala, vladava in bova I vi & dal a*, namreč z Dermastijem, recite pa i sedaj, gospod Pahor, recite, da vladate I sedaj, ko je Oblokar v naprednem in edino I pravem tacorju. Ni Vam pomagala nobena I agitacija, ni Vam pomagalo, da ste pri vo-j litvah trgali ljudem iz rok naše listke ter | jim vsiljevali druge, in to celo v pisarni, ni | Vam pomagalo, da ste poslali po Franko-ta j v-Gorico, da je vlačil kmete za rokave na j volišče ter jih prej dobro napojil, tudi Vam J ni pomagalo, da ste obljubljali cele hekto-I litre vina, propadli ste in Vaši volilci so šli I žejni domov. Toliko za danes, ker mi pri-J "manjkaje časa; ako hočete, pa Vam pri- j I hodnjič še drugače posvetim. j Janez Oblokar 1. r. Iz Vrtojbo. (Velika hudobija in J volitve.) — Ni čuda, da so zmagali vitezi j v črni suknji, ker so tako agilirali, da vsak I pobalin bi se kaj takega sramoval počenjati, I in to že en dan pred, ko se naših ni nikdo J ganil, je že letal kurat iz Bitj po Bukovici, j Aakor že znano v rSoči", a naš pa tu po i | obeh občinah iz hiše v hišo, in še celo v j tako hišo je šel naš g. stri«; (oni — ki se I štejejo tako rahločutni in tenkovestni), da bi I I se vsakemu naših gabilo, ali on se ni zgražal, j I marveč lomastil vprek, ne glede na položaj j ali škodo bližnjega, in čemu vse to?! Da bi I poteptali dr. Turno 1 Sram Vas bodi .... J kajti nikdar nas ne prepričate, in to tudi i sami veste, da vitez »debela glava* ne do-I seže nikdar dr. Turni niti do pete. To ni I bahanje, ampak dar od Boga, s kojim se dr. I Turna čisto nič ne ponaša, ker po naši veri: i taki talenti so izjeme, in to pride od zgoraj! I Torej čemu vsilujete v državni zbor j manj zmožnega človeka? Radi vere — je j neumnosti Komu zabijati v glavo, ker tam v j državnem zboru ni nikak samostan, ampak j le razpravljanje, kako nam revežem pomagati, J in to ve Turna najbolje. I Take podlosti bi se tudi ne poslužil j vsaki, kakor naš maziljen »stric«, da bi listke J napredne stranke iz rok trgal in svoje vsi-I lova), ali vse opominovanje ni nič izdalo. I Tudi naš klerikalni župan je tako tenkovesten, da je čuvaji» pri zaklenjenih vratih volilne •) Za vsebino dopis« |o odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahtev i /.akon. Op. ure d, sobe zabičal rekoč: »če tolče kateri naše stranke, le odpri mu, a nasprotnikom ne smeš!« Tukaj se moram spomniti tudi našega občinskega tajnika. Jezik za zobe, gospodine »Kljukec*! Ne boste se maščevali nad nikomur, ker niste še največji. Izrazili Ste se dan po volitvi nekemu volilcu napredne stranke rekoč: »Pojdi sem! Si prosil »} ugodnejši trg. 6. Vsled posebnih politiških razmer v deželi se pokazuje čimdaije večja važnost trgovskega in obrtnega stanu za boljšo bodočnost vsega našega prebivalstva; zato treba posvetiti temu stanu največjo pozornost. — Izključujejo se zadruge, ki služijo poli-tiškim svrham splošne klerikalne organizacije. 7. Pozdravljamo gibanje delavstva, želimo mu krepke organizacije, katero hočemo pospeševati. 8. a) Zahtevamo popolno enakopravnost in enakoveljavnost slovenske narodnosti *in jezika v vseh državnih in.jJttononinih ^uradih, v cerkvi, v šoli in sploh v vsem javnem življenju. I , V deželnem in državnem zboru ter v trgovinsko-obrtnijski zbornici mora biti slovenska dvetretjinska večina primerno zastopana. — Izvede naj se splošna volilna pravica za trgovinsko in obrtnijsko zbornico in V. kurija za deželni zbor. c) Državna uprava mora obrniti veliko več pozornosti na našo pokrajino ob italijanski meji, skrbeti za dobre prometne zveze po vsej deželi, za potrebne ceste in železnice, ki zvežejo mejo z osrčjem države, za uravnavo rek in hudournikov, za ureditev zdravstvenih razmer, v obče več brigati se za mo-I ralno—in— materjalno povzdigo- slovenskega ljudstva. 9. Narodno-napredna stranka na Goriškem bo iskala vedno najožjo dotiko z narodnimi strankami na Slovenskem, ne pustivši nikdar izpred očij vzajemnosti z vsemi slovanskimi narodi. 10. Stranka stoji na stališču narodne samouprave. Te resolucije pač ne potrebujejo še posebnega komentara, marveč govori same ob sebi dovolj jasno. Iste zavračajo ob jednem najbolje vse tiste podle napade, katerih sta polna vsaka »Gorica" in vsak »Prim. List", V teh resolucijah je natanko določen delokrog naše stranke, ki obsega vsestransko stremljenje in delovanje našega ljudstva. Na podlagi teh resolucij deluje naša stranka in na podlagi istih bodo delovali tudi poslanci naše stranke, ako bodo izvoljeni. Porotno obravnave. — Včeraj in predvčerajšnjem se je vršila porotna obravnava proti 32-letnemu Andreju Kralju iz Senadola v sežanskem okraju. Kralj je tat iz navade, ki je radi tatvin presedel v zaporu Že 96 mesecev in je že trikrat pobegnil iz istega. Sodni dvor je bil sestavljen tako-le : Predsedoval je svetnik Schmarda, votanta sta bila svetnik Kuhačevič in pristav dr. Sbisa. Javni obtožitelj drž. pravd. nam. Jeglič, bra-nitelj, odvetnik Nardini; zapisnikar Levpušček. Porotniki so bili vsi laške narodnosti. — Obtožnica navaja nebroj tatvin, ki jih jo storil Kralj od junija 1898. naprej kakor sledi: V noči od 15, na 16, septcmibra 1890 je okradel Aniona Bizjaka in njegovega sina iz Sonabora pri Vipavi; dne 4. decembra po noči je okradel Andreja Kebra iz Buko-vice j v isti noči je osrečil tudi hišo Vincenca Braluža z dolgimi prsti. — Na prvi božični praznik je okradel Josipa Lukežiča in Karola Zorna z Vogerskega; v naslednji noči je udri v hišo Franceta U^aja v Vitovljah; tu so ga pa zasačili, ko je na polju v ukradeni kožici kuhal ukradeno kokoš; prepeljali so ga v Trst, kjer je sedel do 14. januvarja 1899; tega dne je, še-le prišedši iz zaporov, okradel Ivana Stepančiča v tržaškem Sv. Križu. Zatem so ga zaprli v Komnu; toda zopet je ušel iz zapora ter ob enem okradel erar za različne stvari v vrednosti 24 K. Zatem je našel pribežališče na Vogerskem, kjer je okradel: Antona Žizmund, Josipa Gorjan, Josipa Mer-Jjak, Marijo Pelronič, Josipa Fornazarič in Andreja Marvin; v naslednji noči je kradel pri Mihaelu Mermolja in Andreju Gojčič v Vrtojbi; dne 2 junija po noči je vdrl skozi okno v hišo Jakoba Gonau v Gorici; potem je okradel Andreja Vižintin v Rupi. Slednjič gjx je zaprlo goriško redarstvo dne 14. julija 1899; ker je imel venerično bolezen, so ga prepeljali v bolnišnico, iz katere je ubežai 8. septembra; pri tej priliki je vzel s seboj za spomin srajco in pokrivačo. Šel je v Italijo, kjer so ga 16. januvarija t. 1. ujeli v Benetkah, od koder so ga prepeljali v tuk. zapore. — Vzel je pri ponočnih hišnih posetih vse, kar mu je prišlo pod roko: obleko, tobak, halje, nože, vilice, dežnike, kokoši, kožice, harmoniko, črevlje, gnjati, salame, maslo, riž itd. — Zaslišanih je bilo 39 prič. — Obsojen je na osem let težke ječe. Izločitev Koprive In Štjaka Iz okraja komenske sodnije. — ,Wiener Zeitung" priobčuje: Temeljem zakona z dne 11. julija 1868. drž. zak. št. 59. se izločujeta iz ozemlja okraj, sodnije komenske krajni občini Kopriva in Štjak ter pridružujeta okrajni sodniji v Sežani. Ta naredba stopi v veljavo dne 1. marca 1901. Ločnik, kojega so hoteli naši lahoni priklopiti gradiščanskemu političnemu okraju, ostane pod Gorico, ker dotična predloga dež. zbora goriškega ni dobila najvišjega potrdila. »Soča* In duhovščina. — Tako se glasi naslov članku, kateri je zagrešila pobožna in verna „Gorica* v svoji zadnji številki. V članku hočejo dokazovati tisto laž, da naprednjaki so brezverci, trdč, da je popolnoma resnica, da je delovanje »liberalcev* popolnoma v protislovju z navodili krščanske vere, potem pa vzame v zaščit duhovščino, katero mi »krcamo*. »Gorica" ne more dokazati, da naprednjaki so brezverci, ker sama dobro ve, da taka trditev je le nesramna laž, kar se pa tiče tistih vzordu-hovnikov, katere smo mi krcali v »Soči«, vprašamo pobožno »Gorico*, kdo pa je bil izzval take vrste pisavo? Ali ne »Gorica* sama? Ali se ne spominjate, gosp. vitez dr. Gregorčič, kako je hotela Vaša »Gorica* z ostudnim obrekovanjem in lažmi kar čez noč strmoglaviti dva moža-delavca, kaj vse je pisala, lagala, podtikala, kako so začeli poli-tikujoči nunci za njo zlorabljati naše cerkve v politične svrhe, kako se je začel boj za duhovniški, primat z Gregorčičem na čelu, v deželi, itd. ?! Gosp. vitez ! Ali veste, da Vaša »Gorica« je izzvala pisavo »Soče* proti nekaterim vzor-duhovnik-om, -ali pisali smo šele takrat, ko ste Vi oblatili naše može, ko je začelo zlorabljenje cerkve in vere. Takrat pa smo se čutili primorane, pokazati, kaki da so tisti, ki devajo vse druge ljudi v nič, ki hočejo sami gospodovati nad njimi! Povedali smo.... kar ste iskali, to ste našli l Tndl ta se je oglasil. — V Pliskovici na Krasu živi nune, tisti slavnoznani Peri nčič, kateri je bil dal svoj čas snov z* najimenitnejši,del v »Tutti frutti". Ta »očka Korlek" se tudi oglaša na prižnici vsako nedeljo, kako da se ima voliti, da volitve morajo biti na verski podlagi, da posebno sedaj to oni prosijo, ker je tolikaj viharni čas zanje. Očka Korle na verski podlagi l To je res imenitno! Vse njegovo delovanje doslej je bilo na verski podlagi, vse, zlasti tista sloveča pisma, in na verski podlagi je bilo vse, kar stoji ž njimi v zvezi. Ti presneta »podlaga*!?I Tak mož, ki bi moral pač molčati ter biti zadovoljen, da sploh še sme opravljati službo svečenika, se tudi vtika v volitve na pržnici. Za take agitatorje moramo kardinalu le čestitati 1 Morda si očka Korle pridobi pri volitvah zadnjo odvezo, da more od kraja pričeti s »podlagami,* ki pa imajo z vero malo opraviti! Nepotrjen zakon. — Zakon o najemninskem krajcarju, o katerem se je razpravljalo v zadnjem deželnozborskem zasedanju, ni dobil najvišjega potrdila. Najemninski krajcar naj bi bil paralizoval izgubo, katero ima dežela s šolskimi dokladarni, toda kakor rečeno, vlada je predlogo odbila, pač pa potrdila zakon o šolskih ddkladah; enako je vlada odbila vlogo, s kojo je dež. zbor prosil za donesek 100.000 K k šolskemu zakladu. V vsakem predalu dr. Turna — V vsakem predalu »Gorice* tiči d.?. Turna. Na prvi strani, v dopisih in med domačimi vestmi dobiš dosledno zapisano ime dr. Turna, katerega obirajo kakor gladne podgane od vseh stranij. Na prvi strani je koristolovec in črn sebičnež, med domačimi vestmi pa pripovedujejo, da dela, »kakor mu kaže", samo da doseže »politični preobrat*. Poleg vsega drugega se je popela zadnja »Gorica" posebno do tega, da hoče slikati dr. Turno kot ne-prijatelja učiteljstva. Neka duša, ki je bila med izletniki »Čitalnico" v Št. Maver pred par leti, sije »zapomnila" besede dr. Turne, katere je zapisala, kakor bi jih čuia danes, češ, tako in tako je govoril doslovno. Pravi, da dr. Turna se je izrekel za to, da učitelj-stvo ni vredno, da bi dobivalo večjo plačo itd. Prvič je jako dvomljivo, da bi si bil tisti »mož*-izl«!tnik tako dobro zapomnil besede dr. Turne, da jih sedaj po preteku par let doslovno ciluje, drugič pa gg, učitelji sedaj, ko so pojmi razjasnjeni, sami dobro vedo, kje imajo iskati zaslombe in uresničenja njihovih teženj. Pojmi so se zbistrili in z vsemi izmišlJGlami ne opravite nič več. Narodno-napredna stranka hoče upoštevati in se po-tezati za težnje učiteljstva, kakor jih sami občutijo ter kakor sami žele, da se preina-čijo, pa se zaletavajte, kakor hočete v nas in v napredno učiteijstvo. Ge katera, pripomore naša stranka v prvi vrsti s prizadevanjem učiteljstva samega istemu do one veljave, katera mu priliče, katere pa nima baš vsled dosedanje pri nas do zadnjih časov m e r o d a j n e farovške politike! Gospodje pri »Gorici", namesto da podtikajo, naj rajši premišljujejo, kako sovražna naravnost je njihova stranka, z dr. Gregorčičem na čelu, učiteljstvu, kako je hujskala pred dvema letoma prav ona »Sočo* proti učiteljstvu, in kako današnji dan nesramno denuncira učiteijstvo po »Gorici" in »Prim. Listu"! Gospoda, tam premišljujte, tam pometajte!.... Po nesreči ranil. — V Ločniku je kupoval Fr. Fornasari od nekega zidarja revolver. Ker ni hotel kupiti mačke v žaklju, ga je preje poskusil in ustrelil iz njega. Ki oglja je po nesreči zadela 54-letnega zidarja Kosa, ki je bil v sobi, v koji se je sklepala kupčija, in ga ranila v desno nogo. Kosa so pripeljali v tuk. bolnišnico, kjer so mu vzeli iz noge krogljo. Ne mara tcč za bero. — Opetovano smo grajali oseškega vikarja Knavsa, danes pa moramo nekaj zabilježiti, kar kaže, da se mož utegne s časom le še poboljšati. Prepovedoval je, da za volitve, ki S' se vršile včeraj, da znamenje veliki zvon v Oseku, kedaj da prično volitve volilnih mož v Sem-pasu. Vsak mora priti na zbirališče, kdor pa ne pride, tisti naj ga nikdar ne pričakuje več v hišo na bero. Sicer je zvonenje v namen volitev nova zloraba cerkve, ali zadnji pristavek, da ga ne bo več na bero, kaže vendarle, da se mož poboljša, namreč da pusti naprednjake na miru ter ga ne bo več v hišo po bero. Žalovali ne bodo radi lega, upajo le, da g. vikar bo tudi držal besedo ter opusti bero pri vseh naprednjakih, katere sedaj na prižnicah in na shodih preklinja in pošilja v pekel. Bomo videli, če ob novi bčri ne pozabi gospod vikar na svojo obljubo l Društvo slovenskih veleposestnikov poknežene grofovine Goriško - Gradiščanske sklicuje volilni shod dne 3. dec. (na trg sv, Andreja) ob 11. uri dopoludnejv prostorih gonške »Čitalnice«, Razgovarjalo se bode o prihodnjih državnozborskih volitvah. Slavnim Županstvom, -r« Ker nam nekatera županstva še niso vrnila vprašalnih pol za prih. »Kažipot«, uljudno prosimo," da store to v najkrajšem času, ker je »Kažvpot« že v tisku. Prosimo! .J V službo se takoj sprejme kočijažin konjski hlapec. Plača dobra. Kdor bi hotel vstopiti v jedno omenjenih služb, naj se oglasi v našem upravništvu v Gosposki ulici št. 11., sprejel bi se tudi v službo mladenič, star 14 do 18 let, ki se hoče izvežbati za kočijaža. - • Razgled po svetu. Volilno gibanje v Istri. — Nikjer drugje se ne prireja toliko shodov, kakor v Istri in v tržaški okolici; samo preteklo nedelje jih je bilo 7, in sicer v Vetvi, v Žban-daju, Sv. Ivanu, Kaštelirju, Poljanah, Po-merju in pri sv. Barbari. Da zamorejo prirediti na jeden dan toliko shodov, se je zahvaliti dejstvu, da ima polit, društvo »Edinost« mnogo izvrstnih govornikov, ki sledijo zmeraj z veseljem in navdušenjem pozivom od strani društva in prebivalstva. Carjeva bolezen. — Gim prihajajo iz Petrograda ugodna poročila o bolnem carju, smatrajo v Kopenhagenu, kjer bivajo udjo carjeve hiše, bolezen za zelo opasno; brzojavke, došle tjakaj, pravijo, da se je bati za carja; oficijelne brzojavke najbrže prikrivajo nevaren značaj bolezni. — Poročilo o zdravstvenem stanju carjevem z dne 20. t, m. pravi, da je car slabo spal in da seje močno potil; vročine ima 39 stopinj; žila mu bije 80 krat v minuti j ob jednem se zagotavlja, da so poročila, ki so se raztrosila po svetu o resnem stanju carjevem, popolnoma neutemeljena. Krttger. — Iz Prage so poslali občinskemu svetu v Parizu posebno adroBO s prav mnogoštevilnimi podpisi, namenjeno za Krugerja, Krugcr je dospel menda danes v Marseille, Jutri pojde v Pariz, Doseženo je! — Zaradi rozžaljenja veličanstva je bilo obsojenih na Nemškem v letih 1888-90 514, v 1. 1891-98 617, v 1. lg94-96 594, v 1, 1897-99 437 oseb. Zaradi zločinov in pregrelkov proti državi, veri in vnanjemu redu pa je bilo obsojenih v I. 1888-90 36.955. v 1, 1891--98 40.168, v 1.1894-96 45.429, v 1,1897-900 47.582 oseb. Dogodki na Kitajskem. — Amori-kanski poslanik v Pekingu, Gonger, je dobil od svoje vlade pooblastilo, da odloči sam, katere kazni bi bile primerne za kitajske uradnike, — »Novoje Vremja« javlja iz Vladivostoka z dne 15. t. m.: Kitajci so na južni progi mandžurske železnice razrušili železnico in brzojav 300 vrst daleč. Vsa poslopja postaj so sežgali ter uničili mnogo strojev in vozov. Skoda znaša okolu 10 milijonov rubljev, — Glasom uradnih kitajskih poročil so zavezniki vzeli dve soteski, ki vodita iz pokrajine Čili v Sansi. — Grof Waldersee je izdal uradno izjavo, da je ustavil plenjenje ter napravil v pokrajini Čili zopet mir; Rusi so mu izročili šangajsko železnico. — Princa Tuana in Gvanga pošljejo v prognanstvo samo v Mukden; ne bosta pa obsojena v ječo, niti ne izgubita svojega čina. — Francoske čete so osvobodile francoske misijonarje, ki so jih oblegali boksarji v Ken-Sin-Fu. — Grof Waldersee poroča, da je odposlal črez Sackiatien, do 25 km vzhodno od Pekinga, oddelek vojakov, obstoječ iz dveh stotnij, iz konjeništva in top-, ničarslva. — Ravnatelj carinskih uradov v Pekingu, sir Hart, javlja, da propade kitajska, trgovina popolnoma, ako bo trajala kriza Se mnogo časa. Carinski dohodki v mesecu avgustu so bili za 850.000 taelov manjši od avgusta 1899. Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je vročila vsem svojim podružinam o slovenski zemlji naslednji poziv. Priobčujemo ga — ker je dolžnost vsakega Slovenca, da podpira to neobhodno potrebno družbo — Dobesedno tudi mi. Pridne hčerke so materi veselje in podpora. Razkropljene po svetu bivajo z materjo v tesni zvezi. Raduje se mati, ako čuje o njih, da se lepo razcvitajo in krepko razvijajo. Kadar je pa v potrebi, sme se zanašati na njihovo pomoč. Taka mali je družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani; hčerke so ji podružnice, razkropljene po vsem slovenskem ozemlju. Družba sv. Cirila in Metoda želi ostati v dobrih in hudih dnevih v najožji dotiki s svojimi podružnicami. Dva vzroka jo nagibata, da danes prav vsem podružnjcam pošilja pričujoče pismo, ; pričakuje pa tudi prav od vseh ugodnega odgovora. Pri vzrok je — povejmo kar naravnost — potreba, iz katere jo more rešiti le vsestranska krepka podpora. Drugi vzrok :. pa je ta, da namerava po novem letu izdati »Vestnik«, v katerem bi rada svetu pokazala svoje ljube hčerke, vse svoje podružnice brez izjeme lepo opravljene in dobro urejene. I. Ne govorili bi resnice, ko bi tožili, da pojema zanimanje za družbo sv. Cirila in Metoda. Marsikatero koristno društvo je zamrlo, ker je prvotni ogenj navdušenja 2anje prehitro ugasnil; za družba sv. Cirila in Metoda pa po 15-letnem obstanku še vedno gori mnogo mnogo blagih src, napolnjenih z ljubeznijo do milega slovenskega naroda in do nedolžne mladine. Vzrok, daje družba sv. Cirila in Metoda prišla v zadrego in je prisiljena prositi svojih podružnic nujne in vsestranske podpore, ni toliko pojemanje njenih dohodkov, ampak v večji meri rast njenih neogibno potrebnih iroškov. Njeni zavodi se namreč množč in tako se širi njen delokrog. To je znamenje, da družba ne umira, ampak živi in krepko živi, Ce tudi deluje brez hrupa in bolj na tihem. Ustanovljene zavode mora družba vzdrževati — da bi se opustili, kaj bi rekli Slovenci l — A težko je tudi odboru glavne družbe neugodno reševali toliko nujnih in dobro podprtih prošenj za razširjevanje že obstoječih šol (n. pr. enorazrednice na Muti v dvo ali trirazrednico), za zboljšanje tu in tam premajhnih ali sicer neugodnih šolskih prostorov in za razne druge podpore, ki vse merijo nor otetje slovenske dece, ki se potaplja v nemški in italijanski povodnji. In vendar je moral odbor v svoji zadnji seji dne 11. oktobra 1.1. krvavečim srcem odbiti mnogo takih prošenj, ker je blagajnik izkazal za to leto že dosedaj 2669 kron primanjkljaja, ta pomanjkljaj pa se do konca leta še znatno povikša, ako se ne pomnože prispevki v teh poslednjih dveh mesecih letošnjega leta. Izredni večji darovi, kakor volila, številnejše pokroviteljnine i. dr. bi sicer družbi uprav sedaj jako dobro došli. A na izrednosti se nikdo ne more zanašati. Družbi najzanesljivejša opora so redno delujoče podružnice. Prav mnogo jih je, ki leto za letom vestno pobirajo in glavni družbi pošiljajo doneske svojih udov, sklicujejo shode, snujejo poučne ali zabavne sestanke, imajo lepo urejeno in delalno načelništvo, pridobivajo novih udov in o svojem delovanju pravočasno obveščajo odbor glavne družbe. Vsem tem se glavni odbor iskreno zahvaljuje in jih stavi drugim podružnicam v izgled. Nekaj podružnic pa je v svojem poslovanju nekoliko zastalo. Nekatere že dalje časa niso pobrale letnih doneskov od svojih udov, druge ne sklicujejo zborov, ne obnavljajo o pravem času svojega načeJstva ;n ničesar ne poročajo glavnemu odboru. V?a to je lahko razumljivo iz raznih okotecin. Slovenci imamo mnogo narodnega Javka in '/oti •). '.C\ H ter na deželi. % 35 8° Vinarsko in sadjarska društvo za Brda v Gorici" Prodaja naravne in pristne briške pridelke ] po zmernih cenah. \ Zaloga pristnih briških vin. j Desertna vina. j Razpošilja na vse kraje od 56 litrov naprej, j Uzorce vin pošilja na zahtevo. = Sedež društva je v Strici: slina Barztllini it 20. j Podružna klet: ulica Turrente št 6. #| DRUŽBE SV.CIRIIA IN METODA V LJUBLJANI Tvarina ie najboljši, cikorija, tff\ HALOGA mJEBAČINi V LJUBLJANI. Cenjena gospodinja! Ne dajte si vsiljevati irijili izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najtoljii pridevek k eravej bebavi kavi, ti je cikorija ali: „Kava družbe sv, Cirila in Metoda v Ljubljani" jiMr** Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: IVANU 1EBAČIR1 v Ljubljani. Svojo zahvalo izrekava prav toplo vsem, nama naklonjenim poznanim in nepoznanim p. n. odjemalcem, zlasti pa velespoštovanemu ženstvu, katero zahteva s tako odločnostjo po vseh prodajalnicah najine testenine. Z vsem spoštovanjem Žnideršič & ValenČlti. II. Bistrica, oktober 1900. 0®©00000000®©00000000® **l Prva slovenska trgovina z žeiezjem v Gorici ® Korjedic &; Zajec ® (prej G. Darbo) W pred liadškofijo šiv. 5. Podružnica konec Radtela Siv 2. w Zaloge v ulici Morelli št 12, v Gosposki alici št 7, v posojilnica bišl ijr Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega |g| stajarskoga žalaza, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo- Vf ačevine, orodja z« razne obrti in pohiinega, itedilna ognjišča, JL peč«, cevi in predpečnike, nagrobne krize. Ur Vsakovrstne okove za pohištvo in stavbe. Prevzemata vse gj| naroebe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja. § Glavna zaloga za Gorico In okolico izdelkov c. kr. priviligovanih livarn. J Pripoznano najboljših patentevanih kotlov gosp. Nussbaum-a \ v Ajdovščini po tovarniških cenah. m t Edina zaloga i najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla. ( ^jff Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih Irojev iz | d& prvih tovarn. Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni. S ©0000000©00000©©®0@00( .Ljubljanska kreditna banka"8 v Ljubljani Špitafske ulico št. 2. Nakup In prodaja 0 .vseh vrst ren«, drZftvuih papirje*-, z*stnv..ih f J puma, »regfc, novcev^ Tfttat itd. po niijkuliiitt- t lj iieJSih pogojih. } 0 Posojila na vrednostne paplrjo proti nizkloi olirestim. Zavarovanje proti kurznl izgnbl. Promese k vsem žrebanjem. Sprejemanje denarnih vlog ^ na vložite knjižice, na tekočI račun In na glro- I konto s 4«/a ^.iiiai obrcstoranjcui od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjie najkulanlneje. Borzna naročila.