Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 150. Izvc» Ljubljane 8 vin. y LjuDM, v čelriek, 3. julija 1913.
Leto XL1.
s Velja po pošti: =
Za oelo leto naprej . . K 28'—
za en meseo ...... 2-20
za Nemčijo oelolotno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en mese« „ . • » 2'—
V	opravi pre|ema. mesečno „ 1*70
= Sobotni izdaja: =
za celo let ....... 7'—
za Nemčijo celoletno . „ 3'— za ostalo inozemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltrrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat . . • . » 13 „ za trikrat .... » 10 «■ za večkrat primeren popnst.
Mm oznanita, zahvale, osmrtnice Iti:
enostolpna petltvrsta po 18 vin
■■■ Poslano:
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. nr! pop.
Redna letna priloga Vozni red.
its" Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev 6/1IL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =		P	olitlčen list za slovenski naroii	L	Upravnlštvo je v Kopitarjevi ollol št. 6. — Hačnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Cpravnlškega telefona št. 188.
3** Današnja številka obsega 6 strani.
Kjer se tri cesarstvo dotikalo.
(Od našega londonskega dopisnika.)
London, 29. junija.
Pod tem naslovom jc prinesla londonska »M o r n i n g Post« dne 19. in 21. m. m. dva članka o poljskem vprašanju od dopisnika, ki ni časnikar po poklicu. Čila-telji jih bodo brez dvoma našli jako zanimiva. Poljsko vprašanje bo še v bližnji bodočnosti igralo veliko vlogo. Zato izvajanja angleškega lista doslovno prinašamo, ne da bi za zdaj zavzeli sami k temu svojega stališča. Poučno je vsekakor to, kako zelo se angleška javnost zanimlje za avstrijske narodne probleme.
I. Avstrijska politika na Poljskem.
Ko so si koncem 18. stoletja Prusija, Rusija in Avsirija razdelile Poljsko med seboj, pač niso domnevale, da bo uspeh tega njihovega dela ustvaril dobro stoletje pozneje malone nerazrešljiv problem. In Marija Terezija je z ženskim instinktom v resnici prerokovala, da bodo vse tri prizadete države nekega dne obžalovale svoj čin, pa tudi ona ni mogla predvideti teka dogodkov tekom 19. stoletja niti sile narodnega duha, ki so ga rodile francoska revolucija in Napoleonske vojske. Podobno kakor Katarina in njen sovražnik Friderik Veliki jc tudi smatrala takrat narode in ljudstva kot igrače v rokah vojske in diplomacije. Stališče kabinetov in vladarjev teh treh cesarstev se tekom zadnjih 140 let ni veliko predrugačilo. Medtem ko njihovi zastopniki proglašujejo na Balkanu etnografski in narodnostni princip ter se trudijo, da ustvarijo neodvisno albansko kraljestvo, za kar ni nobene primere v zgodovini in za kar manjka mnogo bistvenih pogojev, smatrajo vsak poizkus razveljaviti dejstvo od leta 1772. kot napad na njihove vitalne interese.
>>Krivica« (Morning Post sama rabi veliko hujši izraz. — Opomba prevajalca.) ni prekrepka beseda za označenje razdelitve Poljske. Največji krivičnik je bil pruski Friderik, a Katarina iz Rusije ne dosti manj, avstrijski kabinet pa jima jc pomagal. Pogostokrat je bilo že rečeno, da jc Poljska zaslužila svojo usodo in da anarhična šlahta, ki jc vzdrževala liberum veto in je bila prefanatična, da bi priznala drugim enakopravnost ž njo, ni imela nobene koristne naloge več izpolnjevati med evropskimi narodi. Toda dejstvo, da so Poljaki sami želeli odpraviti liberum velo in da so to preprečile intrige Rusije, zlasti pa Pru-sije, dokler ni bilo prepozno, to dejstvo ni zadostno znano in razumevano. Prusija je želela obdržati s pomočjo tega liberum veto, ki ga je mogel izvajati vsak posamezen plemič pod njenim vplivom, moč preprečiti izvolitev vsakega rodoljubnega plemiča, ki bi utegnil rešiti svojo deželo pred grozečimi nevarnostmi. Prusija je tudi podpihovala vstajo leta 1831. z na.menom, da prepreči sodelovanje med Rusi in Poljaki. In Prusija jc zopet pomagala podžgali vstajo leta 1863. ter jc istočasno ustrašila Francijo in Anglijo, da nista prišli poljskim rodoljubom na pomoč. Cena sodelovanja med Rusijo in Prusijo je vedno zatiranje in razdelitev Poljske in kadar gre ruski car v Berolin ali se odpelje nemški cesar v ruske vode, takrat upada Poljakom srce.
Politika tretjega družabnika pri tem činu sc jc vedno nekoliko, včasih pa zelo razlikovala od pruske in ruske politike. Avstrijski pogrešek jc bil, ki jc služil kot pretveza za prvo razdelitev Poljske 1. 1772. Kaunitz, ki sc jc želel polastiti cipškc pokrajine, za katero so se že dolgo poganjali poljski in ogrski kralji, je leta 1769. razvil avstrijskega orla v tej deželi, zgolj začasna odredba, je izjavil, ki ni imela namena kršiti poljskih pravic. Kaunitz jc menil pomiriti Friderika Velikega s tem, da jc obstajal na provizoričnem značaju tc okupacije, a Friderik jc bil vzradoščen, ko jc videl, da sc jc avstrijski kabinet z začetno okupacijo poljske zemlje kompromitiral. Naslednji korak jc bil, pogodili sc glede razdelitve cele zemlje po načelu, da treba
najti ; kompenzacij«. Avstrijski kabinet, kompromitiran vsled svojega nespametnega ravnanja v Cipsu, sc ni mogel umakniti ter ni imel drugega na izbero, nego se udeležili pri plenu. In dandanes so posledice te, da utegne, potem ko sc poljsko vprašanje razreši, Avstrija stati pred naravnost življenjskim vprašanjem.
Ko jc po porazih leta 1859. in 1866. Avstrija izgubila svoje laške pokrajine ter je bila vsled svoje politike tekom krimske vojske v slabem razmerju z Rusijo, je podelila svojemu deležu poljskega plena veliko mero avtonomije v kraljestvu Galicija. Namen te odredbe ni bil, zadovoljiti Poljake radi Poljakov samih, marveč pridobiti Poljake za Avstrijo, da bi jih bilo mogoče porabiti proti Rusiji ali Prusiji, kakor bi biio treba. Potrti vsled rusko-pru-skega potiačenja vslaje leta 1863. so mnogi Poljaki videli svojo edino nado na varnost v Avstriji. V Krakovu je nastala močna avstrofilska stranka. Njen nadaljnji namen je bil, razširiti avstrijsko vlado preko ruske Poljske do Varšave, ako ne prav do Baltiškega morja. Habsburški nadvojvoda kot kralj dveh tretjin Poljske; to so bile takratne sanje. Nekateri še vedno sanjajo o tej razrešitvi ter menijo, da jc izvršljiva. Misel, vzdignili vstajo na ruskem Poljskem v slučaju avstrijsko-ruske vojske, nikakor ni zamrla. A avstrijski Poljaki, ki so razcepljeni na kakih osem, devet strank, niso več takih misli ter niso vsi voljni verjeti, da jim pride odrešitev od tega. Nekateri izmed njih, narodni demokrati ali vse-poljaki, so celo mnenja, da more odrešenje priti zgolj od Poljakov samih in da se morajo vsi trije deli Poljske združiti v dosego skupne politike. Drugi zopet — pa teh je malo — so mnenja, da je pruska nadvlada, dasi je trda, vseeno manj demoralizujoča, nego ruska in da bi bilo bolje za kraljestvo Poljsko in vojvodino poznanjsko, da bi bile združene pod Prusijo, nego da bi bile na različen način tlačene od Rusije in Prusije. Drugi zopet — in število teh vedno narašča — menijo, da je bodočnost Poljske pri Rusiji in da je pametno ravnanje z ruskimi Poljaki od strani Rusov vse, kar je potrebno, da se dosežejo simpatije pruskih, ruskih in avstrijskih Poljakov za peterbur-ško vlado.
Čudno se utegne slišati, da bi bili celo avstrijski Poljaki, s katerimi je Avstrija na-splošno dobro ravnala, voljni ozirati sc proti Rusiji za pomoč. Pojasnitev je, da Poljaki v vseh delih Poljske nadalje delujejo za zedinjenjc in verujejo v njeno možnost. Oni ne mislijo, da bo zedinjenje mogoče brez pomoči kake velesile in vsled tega so primorani vpoštevati, katera velesila bi najbolj služila njihovemu namenu. Od treh deljiteljev Poljske je Avsirija tista dežela, ki bi najbolj naravno uživala poljske simpatije. Stare tradicije sosedstva in vzajemnih ženitev kakor tudi. novejša tradicije avtonomije v Galiciji, vse to skupaj dela Avstrijo naravno zaveznico poljske stvari. Pa dva pomisleka že nekaj let sem nevtralizirata moč avstrijske tendence med Poljaki. Prvo je slabost« avslro-ogrske monarhije v primeri z močjo Nemčije in Rusije. Ta siabosU podreja Avstrijo Prusiji, ki je vedno bila smrtna sovražnica poljske svobode. Celo število avstro-poljskih profesorjev in poljskih Židov, ki sovražijo Rusijo, veruje, da je avstro-ogrski vojski Ic treba prekoračili rusko mejo, da jo prebivalstvo ruske Poljske sprejme z odprtimi rokami ter da posadi kakega avstrijskega nadvojvoda na poljski prestol v Varšavi. Ti so lansko zimo organizirali ccl načrt za povzročitev vstaje v ruski Poljski kot nekako pripravo za invazijo avslro-ogrske vojske. Zbore deških vojakov so dvignili in vežbali, krakovski in ivovski dijaki so bili oskrbljeni s puškami in streljivom in preko meje so poslali sele, da širijo gibanje. Pa poljska aristokracija in poljski kmetje na obeli straneh meje se niso udeležili tega gibanja, ki so ga smatrali za fantastično in nevarno. Na rusko Poljsko poslani seli so sc vrnili z neugodnimi poročili in cclo gibanje sc jc sescdlo. Poljaki, ki so pod rusko peto, bolje poznajo moč Rusije nego vse-učiliščni in srednješolski proiesorji v Galiciji, in spomin na vstaje 1831 in 1863 jc še
dovolj živ, da bi sc ruski Poljaki angažirali za vstajo na svet velesile, ki bi utegnila bili prešibka za dovoljno podporo ali pa kakor Prusija, pripravljena jih izdali. A to razmišljanje ni edino, ki navaja veliko število inteligentnih Poljakov, da Avstriji popolnoma ne zaupajo. Oni so vedno opazovali, da jc Avstrija želela uporabljati Poljake kot »kmete« v avstrijski igri proti Rusiji in prvotno proti Prusiji. Oni so bili pripravljeni, pedali sc za tako igro, ker so videli, da bi se stvari utegnile vršiti v njihovo korist. Pa tekom poslednjih dvajset let so Avstrijci začeli novo politiko. V strahu, da ne bi Poljaki v Galiciji utegnili postati premogočni — s kraljestvom, ki šteje sedem do osem milijonov prebivalcev pod napolavtonomno vlado, je treba vedno računali — so avstrijske oblasti jelc vzpodbujati tendence Malorusov ali Rutenov. v Galiciji, da sc ustavijo poljski nadvladi in da naskočijo poljsko prevlado v deželnem zboru, lvovskem vseučilišču in v upravi. Dunajski vladi ni seve bilo nič več do Rusinov kakor do Poljakov. Želela jc le zasaditi v poljsko stran trn, ustvariti tekmiško gibanje ter prakticirati staro geslo ••Dividc et impera«. Pozneje ji jc tudi prišlo na misel, da bi gališki Rusini, ki pripadajo povečini h grški združeni cerkvi in so vsled tega v zvezi z Rimom, utegnili postati celo ?c uspešnejše orodje proti Rusiji, kakor se jc pričakovalo od Poljakov. Na južno-zapadnem Ruskem je kakih dvajset do trideset milijonov Malorusov ali Rutenov«, kakor jih Avstrijci nazivajo. Natančnega števila ni mogoče dognati, gotovo pa je, da Malorusi presegajo po številu vse Poljake na Ruskem, Nemškem in v Avstriji skupaj. Radi tega je bila dunajska vlada mnenja, da sla dva železa v ognju boljša nego eno, in medtem ko bi gališke Rutene uporabljala, da krotc Poljake, bi na drugi strani s pomočjo grške združene cerkve, ki je pravoslavna po obredih, a rimsko-kato-liška po naukih, ustvarila v njih nekako privlačno središče za MaJoruse v Rusiji, ki bi potemtakem postali polagoma dostopni avstrijskemu vplivu.
voj.no moč in razvrstitev tiot-takih onoti.
O vojni moči Bulgarov, Srbov in Črnogorcev se, kolikor se tiče števila, ne vejo natančni podatki, ker jih vsaka stran skriva, vendar utegnejo Bulgari imeti nad svojimi nasprotniki skupaj nadmoč približno 30' r ; seveda utegnejo imeti Bulgari dosti močnejše rezerve nego Srbi in Grki.
Bolj je znana razvrstitev, številke divizij so pa le približne.
I.
Na skrajnem severu, ozir. desnem krilu, varuje Bulgare pred ofenzivnim sunkom Srbov proti Sofiii nekako ena divizija (okoli 30.000 mož), ki stoji v lahnem loku nekako od Vidina ob Donavi do Belgradička.
Njej nasproti se nahaja skrajno severno krilo srbskih armad, tudi ena divizija (okoli 20.000 mož) v lahnem loku s centrom pri Zaječarju v dolini Timoka.
II.
Glavna bulgarska sila se razteza nekako od Brkovice čez Caribrod tik bulgarskesrbske mejo v močnem loku okoli Sofije, kjer je glavni stan bulgarske armade. Številna moč 5 do G divizij (120 do 160.000 mož). Naloga: ofenzivni sunek proti Pirotu in Nišu v dolini Morave.
Njej nasproti nekako dve srbski diviziji v močnem loku počenši ob Mo-ravi severno od Niša proti Pirotu nazaj v Joku do Leskovca ob Moravi; nekako dve diviziji (okoli 50.000 mož); kot desno krilo prva brigada pri Vranji (okoli 15.000 mož).
III.
Ena bulgarska divizija (okoli 10 tisoč mož) v loku okoli Kiislendjila ob poti iz Krive Palanke v Kumanovo.
Potem: 1 bulgarska divizija (okoli 40.000 mož v loku od Kočane do Štipa.
Tema nasproti srbska glavna moč: 6 do 7 divizij (s Črnogorci) v močnem loku počenši pri Skoplju ob Vardarju, kjer je srbski glavni stan, gori do Krivi; Palanke, nazaj mimo Zletova in Štipa do izpod Velešai na Vardarju: okoli 150.000 mož.
IV.
Tam kjer je zveza med glavno srbsko armado in skrajnim levim krilom Grkov, stojijo i bulgarske divizije počenši od Strumice ob levem bregu Var-darja mimo Doirana, od tu pa, tvorec skrajno levo krilo vseli bulgarskih armad, mimo Seresa do Kavale; vsega skupaj okoli 100.000 mož.
Temu nasproti srbske čete kot zveza z Grki ob desnem bregu Vardar-ja v loku okoli Krivolaka (pri Nego-tinu) do Djevdjelije, in sicer 1 divizija okoli 15 do 20.000 mož.
V.
Grki stoje s skrajnim levim krilom ob dolnjem Vardarju; odtod do reke Strume in Takinskega jezera v loku okoli Soluna tja do Levtere pod Pang-haionskim gorovjem, kjer je njihovo skrajno desno krilo; vsega skupaj 8 divizij, približno 110.000 mož.
Če je ta račun le približno točen, stoji nasproti 370.000 Bulgarom 350.000 Srbov, Grkov in Črnogorcev.
Rroiooioriio klasje.
BITKA PRI ŠTIPU.
Berolin, 2. julija. »Bcrliner Zeitung ara Mittag« brzojavljajo iz Skoplja: Bulgari so bili na celi črti vrženi nazaj in se umikajo. Na drugem bregu reke Bregalnice so zasedli nove obrambne črte. Srbi jih na celi črti zasledujejo. Izgube so na obeh straneh velikanske, osobilo bulgarske. Srbi so ujeii 30 bulgarskih častnikov, 126 podčastnikov in nad 1000 mož in vzeli Bulgarom 20 topov in 12 municijskih voz.
Belgrad, 2. julija. »Politika«, »Tribuna« in »Piemont« objavlja jo poročila svojih poročevalcev iz glavnega stana o velikih bojih pri Štipu in Krupištu. V ponedeljek zjutraj so se bulgarske čete pri Štipu prvič spopadle s Srbi. Poizvedovalni oddelki timoške konjenice so «e z bulgarsko kavalerijo pričeli boriti, fioj se je kmalu na celi črti razvil. Srbska artilerija je pričela si-pati moreč ogenj na Bulgare, ki so stali v Štipu in okoli Štipa. Srbska artilerija je bulgarsko nadvladala. Bulgari so srbske pehotne kolone, Irikrat junaško z bajoneti napadli, a Srbi so jih odbili. Pol ure po bombardementu je pričelo v Štipu goreti. Srbska artilerija je dc> opoldneva nadaljevala obstreljevanje Štipa in mesto popolnoma porušila. Bulgarske čete, ki so dozdaj zdrževale moreči srbski ogenj in hrabro napadale, so počasi zapuščale mesto, ki jc gorelo. Srbi so nato z bajoneti na Bulgare navalili in jih potisnili iz štipa. proti vzhodu. Poveljniku srbske artilerije sc posreči, da je obstreljevala srbska artilerija bulgarsko kri-lo, nakar se .i'- bulgarsko umikanje iz-prcmenilo v beg. »Piemont« poroča, da je srbska kavalerija zasledovala 7 km čez Štip proti vzhodu. Beg Bulgarov se jc razvil v paniko. Kočanska cesta je v oblasti Srbov. »Stampa« poroča, da so padli štirje višji bulgarski častniki. med njimi dva polkovnika, nad 50 častnikov in 80 podčastnikov. Bojišče pokriva baje 0000 trupel. Samo v boju za štip so ujeli Srbi 440 bulgarskih vojakov, 40 podčastnikov in 15 častnikov. Veliko bulgarskih vojakov jc dezerliralo. Bulgari so baje 1000 do .'>0(10 nio/ izgubili. Po oficidnih poročilih so bili vsi boji z Bulgari zelo srditi. Srbi so veliko čnstnikov izgubili. Samo Šesti polk jc 20 častnikov izgu-
bil. Listi trde, da so v predvčerajšnjih bojih izgubili Srbi mrtvih 17 častnikov in 1400 mož, ranjenih je bilo 40 častnikov in več tisoč vojakov.
Sofija, 2. julija. Po poročilih, ki so jih merodajna mesta dobila, prodirajo Srbi na celi makedonski črti naprej in povsod napadajo bulgarske čete.
Dunaj, 2. juilja. »Neues \Viener Tagblatt« poroča iz Belgrada: Včeraj popoldne so zahtevali Bulgari večurno premirje, da morejo svoje mrtvece pokopati. Srbi so to odklonili in izjavili, da bodo mrliče sami pokopali, za ranjence pa bolje skrbeti, kakor bi to Bulgari storili.
Belgrad, 2. julija. Danes je 500 srbskih prostovoljcev odpotovalo na bojišče.
Belgrad, 2. julija. Srbski »Rdeči križ« je naprosil švicarsko centralo »Rdečega križa« za sanitetno pomoč. Prostovoljno se je dozdaj 20 zdravnikov za pomoč prijavilo. Pet zdravnikov nemškega. »Rdečega križa« je že došlo. Vojno ministrstvo poziva prostovoljne strežnice in strežnike, naj se prijavijo. Že opuščene bolnišnice za ranjence so zopet otvorili.
Belgrad, 2. julija. Iz srbskega glavnega stana se poroča, da so srbske čete samo pri osvojitvi S tip a izgubile več 100 častnikov in podčastnikov in nad 600 mož.
Belgrad, 2. julija. Kakor poročajo listi, se boji ob reki Zletovo nadaljujejo z največjo srditostjo. Bojna Črta je dolga 110 km. Po v Belgrad došlih poročilih so izgubili Srbi 6000 mrtvih in ranjencev, bulgarske izgube so pa trikrat večje.
Belgrad, 2. julija. Včeraj sta došla dva transporta z 2800 ranjenci.
BOJI NA FRONTI KRIVE PALANKE.
Kolin, 2. julija. »Kolnische Ztg.« poroča, da so vrgli Srbi Bulgare tudi čez črto Kriva Palanka nazaj.
SPLOŠNA OFENZIVA BULGARSKE ARMADE.
Dunaj, 2. jul. Poročevalec »Reichs-poste«, Wagncr, pošilja svojemu listu dve depeši iz Sofije: Bulgarska armada je začela splošno ofenzivo in preidejo bulgarske čete na celi črti k protinapadu. Napad levega krila se izvrši pri Štipu in bo šel po že izvršenem prekoračenju Vardarja severno od Krivolaka v smeri proti Velešu. Divizije centruma pa imajo operirati čez Krivo Palanko in Kratovo, kjer se ima izvršiti glavni sunek. Bulgarske čete se imajo pri svoji ofenzivi boriti s terenskimi težkočami. Na jugu prodira bulgarska armada proti Solunu. Umikanje srbske kolone pri Zletovu in Oso-govski planini je vsled obkolilne operacije desnega bulgarskega krila resno ogroženo.
ČUDNA DIPLOMATIČNA IGRA ZAVEZNIKOV. — GRČIJA ODKLANJA USTAVLJENJE SOVRAŽNOSTI IN ZAPOVEDALA OFENZIVO.
Dunaj, 2. julija. »Neue Freie Pres-se« poroča iz Sofije s posebne strani: Dr. Danev je na grško protestno noto tako-le odgovoril: Na naši strani se ni izzivalo, ker smo vedno želeli, da ostanemo lojalni. Nasprotno so Grki s pro-vokacijami našo potrpežljivost več ko enkrat preizkušali. Izdali smo povelje, naj se sovražnosti prekinejo, a to morajo tudi Grki storiti, ki so nas izzivali. Vlak, s katerim je general Hazap-čjev zapustil Solun, je. bil med vožnjo večkrat ustavljen, grški vojaki so generala večkrat, preiskali in postopali z njim kakor s kakim zločincem. Osebe njegovega vojaškega spremstva so iz vlaka iztrgali in jih v Solun nazaj privedli. V Solunu so hoteli Grki naš bataljon razorožiti, ker sc je pa branil, se je unel boj. Radi teh nasilnosti sem pri grški vladi protestiral.
Belgrad, 2. julija. Za danes popoldne se pričakuje formelna bulgarska vojna napoved. Po drugih verzijah naj bi bila pa Bulgarija včeraj zahtevala ustavitev sovražnosti, katera vest ise je pa najbrže izcimila. iz dejstva, da sta včeraj popoldne ob 4. uri dva bolgarska poveljnika sredi boja na črti, ki so jo Bulgari napadli, zahtevala, da se sovražnosti ustavijo, kateri zahtevi se pa srbski poveljniki niso udali, ker so se bali, da gre Bulgarom le za to, da z neplodnimi pogajanji pridobe časa. Na. tukajšnjem bulgarskem poslaništvu se z vso gotovostjo zatrjuje, da Bulgarija Srbiji tekom današnjega dne napove vojno.
Atene, 2. julija. Bulgarski poslanik fe včeraj konferiral z Venizelosem in mu sporočil, da je dr. Danev dal bulgarski armadi povelje, sovražnosti ustaviti in osvojene pozicijo zapustiti.
Uvedla se je stroga preiskava, da se dožene, kdo je krivec. Na, Vprašanje bulgarskega poslanika, ali bo Grčija isto odredila, je Venizelos odgovoril, da obžaluje, da takega povelja ne more dati, marveč da je grška armada dobila povelje, Bulgare iz nevtralne cone pregnati. Kralj in njegov deneralni štab sta zapustila Solun, da se podasta na fronto. Grški kralj bo sam vodil protiofenzivo.
PRED FORMALNO NAPOVEDJO VOJSKE.
Dunaj, 2. julija. Tukajšnji diplo-matični krogi so mnenja, da se diplo-matične zveze med Belgradom in Sofijo, oziroma Atenami, danes ali jutri prekinejo.
Berolin, 2. julija. Belgrajski dopisnik »Morgenposte« jc danes zvečer svojemu listu poročal, da je srbska vlada bolgarskemu poslaniku v Bel-gradu že dostavila potne liste in istočasno odpoklicala svojega poslanika iz Sofije.
Belgrad, 2. julija. Danes dopoldne je več ur zboroval ministrski svet. Cu-je se, da se je posvetoval o formalni proglasitvi vojske.
Atene, 2. julija. Rodbina bulgarskega. poslanika se je včeraj z nekim ruskim parnikom odpeljala v Bulgari j o.
Denaj, 2. julija. »Neue Freie Pres-se« poroča: Včeraj ob 6. uri zvečer je potekel rok, ki ga je stavil bulgarski parlamentar srbskemu poveljniku, da se ustavijo sovražnosti. Zato nastane za Bulgarijo casus belli.
Belgrad, 2. julija. Tukajšnji politični krogi pričakujejo, da se vojska danes tudi oficijelno proglasi, ker je dejansko že izbruhnila in ker postane, ko se vojska proglasi, zvezna pogodba, na katero se Bulgari sklicujejo, brezpredmetna. Sodijo, da se je Bulgarija izognila napovedi vojske pred vsem zato, da se ohrani še formalna zvezna pogodba, da se v sluča.ju poraza lahko še vedno sklicuje na pogodbo. Tako se tudi tolmači sedanja bulgarska pripravljenost sprejeti razsodišče.
MIROVNI POIZKUSI. — TRUD RUSIJE. — POPOLNOMA NASPROTUJOČA SI POROČILA.
Dunaj, 2. julija. »Siidslawische Kor-respondenz - poroča s poučene strani v Sofiji: Ministrski predsednik dr. Danev se še v zadnji uri trudi, da reši mir in da se izogne formalni napovedi vojske. Dr. Danev zavzema to stališče, da ustreže nujnim pozivom trojnega sporazuma, ki nastopa s krepkimi diplomatičnimi sredstvi za vzdr-žitev miru. Radi novih korakov trojnega sporazuma je ukazala v ponedeljek bulgarska vlada višjemu poveljstvu, operacijc prekiniti in se le braniti in je istočasno o tem povelju kabineta v Belgradu in v Atenah obvestila ter noto tako sestavila, da se je jasno razvidelo, da hoče Bulgarija spor mirno rešiti. To spravljivo stališče bulgarske vlade, ki izjavlja, da je Danev voljan potovati v Petrograd, se zelo razločuje od stališča grškega in srbskega kabineta, ki oficielno in oficiozno izjavljata, da je nastopilo vojno stanje brez vojne napovedi. Odgovorni krogi v Sofiji kljub te-mu še vedno upajo, da se po vplivu trojnega sporazuma v Belgradu in v Atenah še zadnji trenutek posreči preprečiti vojne tendence. Dr. Danev je izjavil ruskemu in francoskemu poslaniku, da Bulgarija kljub spopadom želi miru in da zaupa v tem zmi-slu velesilam trojnega sporazuma. Zdi se, da je Bulgarija voljna svojo miroljubnost tudi dokazati in na posebno rusko posredovanje dovoliti Srbiji male koncesije. Pripravljena jc, da pospešuje rusko diplomacijo in z vsemi silami dela na to, da se njena mirovna zgradba ne poruši.
Pariz, 2. julija, »Temps« poroča iz Pe-trograda, da se položaj danes že mirneje presoja. Sazonov je dobil zagotovilo, da bodo ministrski predsedniki balkanskih držav vse moči napeli, da se krvavi spopadi ne bodo več vršili. Bulgarska vlada je izdala na svoje čete povelje, da se imajo takoj ustaviti vsa prodiranja. Ruski poslanik Hartwig v Belgradu je interveniral pri srbski vladi, da izda dnevno povelje,
Soiija, 2. julija. Tu se vsaki dan pričakuje, da odpotuje dr. Danev v Petrograd. Ker pa noče potovati skozi Bukarešt, je naprosila bulgarska vlada rusko, da ji da na razpolago ladjo. Ruska vlada je odposlala v Varno torpednega lovca, ki odpelje dr, Daneva v Sevastopolj,
London, 2. julija. V zanesljivo informiranih krogih sc trdi, da se vrši v Petro-gradu konferenca ministrskih predsednikov balkanskih držav tekom prihodnjih dni.
Belgrad, 2. julija. Inozemski diplomati so v živahnih medsebojnih stikih. Ruski poslanik Hartvvig jc včeraj popoldne zahteval povelje, da se sovražnosti ustavijo. To bi bilo pa po bojih, ki so zavzeli tako velike dimenzije, po tako velikih obojestran-
skih izgubah in po razburjenju, ki jc zavladalo radi bulgarskega vojnega načina — jako težko izvesti. Tu splošno vlada mnenje, da sovražnosti pred odločilno bitko skoroda ni mogoče več ustaviti,
Petrograd, 2. julija. Sazonov je naročil ruskima poslanikoma v Sofiji in v Belgradu, naj spremljata bulgarskega in srbskega ministrskega predsednika, ko odpotujeta v Petrograd.
Dunaj, 2. julija. Tukajšnji politični krogi sodijo, da se ruskemu carju, ki je osebno angažiran v sporu, posreči, da prepreči bratomorno vojsko.
Sofija, 2. julija. Posebni dopisnik »Reichsposte« brzojavlja svojemu listu: Potovanje dr. Daneva v Petrograd izostane.
KAKO GRŠKA VLADA SLIKA DOGODKE.
Atene, 2. julija. »Agence d' Athenes« poroča: Zunanje ministrstvo izjavlja, da jc od ■ Agence d' Athenes« včeraj razširjena vsebina note, ki se je v Sofiji vročila, izmišljena. — Uradna protestna nota se je takole glasila: Glavni stan je danes dopoldne poročal: Včeraj med 7. in 8. uro zvečer so Bulgari napadli naše čete pri Eleutheri in Musteniju, okolu 11. ure zvečer je bil napaden tudi naš oddelek v Pra-višti, danes ob 4. zjutraj pa se je čulo grmenje topov severno od Bogdanske. Bulgarski polki pri Dojranu so napadli naše prednje straže na levem bregu reke Vardar v smeri proti Mucikovanu. Bulgarska artiljc-rija je obstreljevala srbske utrdbe na desnem bregu. Bulgari so, ko so reko Vardar prekoračili, napadli Gevgeli, ki so ga nato zasedli. Ob 5. zjutraj so bile napadene naše prednje straže pri km 12 proge iz Kara-zulija v Kilindir. Ob 7. uri 45 minut je napadel neki bulgarski bataljon naše prednje straže pri Nigriti; ob pol 9. zjutraj je prodirala bulgarska armada iz Ardiana proti Balagči. Stotnija v Elevteri je bila obkoljena, Glavni stan je naprosil admirala, da odpošlje v obrambo te stotnije eno vojno ladjo. Vlada je odposlala torpednega ru-šilca »Leon«, ki brzojavno poroča, da je, ko je rekognosciral, dognal, da so Bulgari zasedli obrežje in iz pušk in Maksim-topov streljali na Grke. Med temi napadi je vdrla bulgarska armada v kričečem protislovju s solunskim zapisnikom z dne 21. majnika, ki določa nevtralno cono, v od grške armade zasedeno ozemlje. Bulgarska armada jc tako kljub naši odkriti in miroljubni politiki, kljub našim naporom in naši spravljivosti sinoči zvečer pričela nepravično in bratomorno vojsko. Prisiljeni smo, da ukažemo grški armadi marširati proti bulgarskim vojnim silam, da brani svoje postojanke in ozemlje. Odločno protestiramo, ker Bulgarija tako neopravičljivo nastopa. Bulgarijo zadene v polni meri odgovornost za dogodke, ki lahko nastanejo. Obvestite tudi bulgarsko vlado, da je glavni stan bulgarskemu oddelku v Solunu ukazal, da naj zapusti mesto ali pa v eni uri orožje izroči.
KAJ STORI RUMUNIJA ?
Bukarešt, 2. julija. Položaj se smatra za tako kritičen, da mobilizacije že danes za gotovo pričakujejo. Kronski svet je sklican dopoldne. Zastopniki trojnega sporazuma energično delujejo. Včeraj sta srbski in ruski poslanik konferirala z ministrskim predsednikom in ostalimi člani kabineta,
Bukarešt, 2. julija. Tu so informirani, da ruska vlada z vso silo poizkuša ministrske predsednike balkanskih držav pregovoriti, da odpotujejo v Peterburg in da naj svoje armade zadržujejo, da ne prekoračijo nevtralne cone. Če ruska diplomacija uspe, Rumunija ne poseže vmes, če se boj nadaljuje, se proglasi mobilizacija danes zvečer ali najkasneje jutri zjutraj.
Bukarešt, 2. julija, Merodajni krogi od včeraj svojega stališča niso izpremenili in tudi niso novih ukazov izdali. Čakajo, če se potrdi, da ministrski predsedniki balkanskih držav odpotujejo v Peterburg.
Bukarešt, 2. julija. »Agence telegra-phique roumaine« potrjuje, da Rumunija z mobilizacijo počaka, dokler vojska efektivno ne izbruhne in dokler se kot taka od vojujočih sc strank ne proglasi, če se tudi formelno ne napove.
Bukarešt, 2. julija. Oficiozna Politi-que« dementira poročila listov o ministrski izpremembi.
Galac, 2. julija. Rumunske državne železnice so včeraj popoldne zopet ustavile sprejem tovornega in brzovoznega blaga, Rumunske ladje so popolnoma prekinile promet z Bulgarijo.
Bukarešt, 2. julija. Položaj še vedno ni pojasnjen. Javno mnenje se strašno razburja. Vsako uro izhajajo posebne izdaje listov, ki jih prodajalcem razburjena množica trga iz rok, Vse želi, da se konča sedanja negotovost. Danes zjutraj došla poročila so povzročila na borzi strašno paniko, Skoraj vsi papirji so padli 40 do 60 frankov. Vlada je nato ukazala, da dokler sc borza oficielno ne otvori, se kupčije ne smejo sklepati, da se nova panika prepreči.
Poročila z Balkana še ne dopuščajo jasne sodbe, a sodijo, da se položaj jutri odloči. Če je vojska dejansko izbruhnila, sc ru-munska armada takoj mobilizira. Ministrski predsednik in konservativna stranka želita še počakati, da se oficielno dozna, če je nastalo na Balkanu vojno stanje; notranji minister Take Jonescu pa sodi, da je mir izgubljen in da je neobhodno potrebno takoj armado mobilizirati in prekoračiti Donavo.
Milan, 2. julija. : Corriere della Sera« poroča iz Bukarešta, da je bulgarska vlada rumunsko obvestila, da so spopadi na meji bili le praske in da je vrhovno poveljstvo dalo četam strog ukaz, da se vsakega na-daljnega napada vzdržijo.
Bukarešt, 2. julija. Ob 8. zvečer je bila v mestu velika ljudska demonstracija za vojsko. Velikanska množica, med njimi tudi več politikov in poslancev, jc korakala po cesti in klicala: »Živo vojska!« — ■Proč z Bulgarijo!« — Pred srbskim posla-ništvem je množica priredila simpatično manifestacijo, za katero se je z nekaterimi besedami poslaniški tajnik zahvaljeval. Pred kraljevo palačo je klicala množica; »Živio kralj!« in Živio vojska!
MNENJE > REICHSPOSTE«, KDO JE SOVRAŽNOSTI ZAČEL.
Dunaj, 2. julija. »Reichspost« 2, t- m, priobčujc iz vojaških krogov poslani članek, ki sc peča z načinom, kako so Bulgari vojno začeli. Člankar izvaja: Druga balkanska vojna nam je prinesla nov način postopanja pri otvoritvi vojne. Doslej je veljalo za posebno mojstrsko potezo, da se je sovražnik v največji naglici na celi črti z vso silo napadel in tako presenetil, da sc je vojna tehtnica takoj nagnila na napa« dalčevo stran. Bulgari so sedaj storili drugače. Izrabili so dane razmere in odredili, da so njihove čete povsodi začele počasi prodirati preko pomanjkljivo določene nevtralne črte in izpodrivati presenečenega sovražnika z njegovih pozicij. Vse to pa naj bi bilo navidez popolnoma samo-oblastno postopanje posameznih čet, izvedeno celo proti volji vlade, ki dalje vzdržuje diplomatične zveze in svečano zatrjuje miroljubnost. To postopanje, ki bi se lahko imenovalo »otvoritev vojne ob isto-cesnetn zanikanju vojnega stanja«, nudi toi ugodnost, da se lastne čete polastč važnih! postojank in pripravijo pot za odločilni napad, medtem ko sovražnik, zapeljan po najmiroljubnejših zagotovilih diplomacije, zamudi ugodne odločilne trenutke in se šele neposredno pred začetkom vojne zave, da je bil medtem izrinjen že z najvažnejših postojank. Kakor v marsikaterem drugem oziru, so se Bulgari tudi v tem vojnem načinu pokazali mojstre. Že tri dni nastopajo proti srbskim in grškim četam* in medtem ko ministrski predsednik Danev ukazuje, da se sovražnosti ustavijo in si »prizadeva« za mirno poravnavo spora, —-so Bulgari pri Djevdjeliju raztrgali srbsko-grško zvezo in se polastili te važne točke na Vardarju; dalje so na Ovčjem polju ve-iik del srbskih predstražnih čet vrgli nazaj in končno porazili celo grško desno krilo vzhodno od Strume in Činškega jezera in ga pognali proti zapadu .Vse to — tako poudarja člankar — sc ni zgodilo le brez vsake vojne napovedi, marveč celo ob istočasnem odločnem poudarjanju želje, da se mir ohrani, in ob ljutih očitkih proti »iz-zivajočim« Grkom in Srbom. Da je to postopanje Bulgarske pri nasprotnikih vzbudilo največje ogorčenje, je seveda naravno^ ker že živo čutijo škodo, ki jim je bila s tem prizadeta. Seveda pa. se bulgarske vojne politike ne sme presojati izključno s stališča oškodovanih nasprotnikov in jo meriti po kakšnem vojnem zakoniku, ki je veljal doslej kot nedotakljiv. Bulgarija je po vsem vojaško-političnem položaju stvari prisiljena, da makedonsko krizo z mečem reši, ker prihaja na diplomatičnem polju vedno bolj v ozadje. — Dasi je bulgarsko vojno vodstvo vse dogodke za prvo bojno črto pokrilo z gosto kopreno, se vendar lahko reče, da so dosedanji boji že precej razvit uvod k odločilni bitki, ki se bo najbrže bila kje na Ovčjem polju. Prav tako taktiko kakor nasproti Srbom je Bulgarija uporabljala tudi nasproti Grkom; vrgla je njih desno krilo nazaj za Strumo, na levem pa raztrgala zvezo s srbsko armado, pri vsem tem jih pa obdolževala sovražnosti in izzivanja. Kaj pomaga Grkom njih zgražanje nad nezvestim in sleparskim« postopanjem Bulgarov? To ne more popraviti neuspehov na obeh krilih in povelje za zavzetje ofenzive, ki je bilo že izdano grški armadi, le kaže, da se jc Bulgarom v resnici posrečilo zapeljati Grke, da izdajo [ormelno vojno napoved in tako vojno formelno začno. — Sodba o tem najnovejšem vojnem načinu, kakor so ga uvedli Bulgari, jc — kakor vsako politično in strategično postopanje — odvisna od končnega uspeha. Če bodo Bulgari izšli iz vojne kot zmagovalci — bo ves svet na njihovi strani. In v tem tiči opravičba njihovega postopanja, ki ga niso uravnali po dosedaj običajnih geslih, marveč po potrebi danega slučaia.t
DROBNE VESTI.
Atene, 2. julija. 1220 bolgarskih vojakov, ki so bili v Solunu vjcti, so do-šli v Pirej in sc bodo odpravili na Ithako.
Kanea, 2. julija. S posebnim parni-kom sc ic odpeljalo 1000 krečanskih vojakov v Pirej, da sc udeleže nove vojske.
Budimpešta, 2. julija. Kakor porota ravnateljstvo ogrskih državnih železnic, ne bodo srbske železnice zaradi prometnih ovir do preklica prevažale več spalnih in jedilnih voz orientnih ekspresnih vlakov.
Belgrad, 2. julija. Srbska skupščina je soglasno sklenila, da naj odpošlje predsednik skupščine načelniku srbskega generalnega štaba vojvodi Putniku sledečo brzojavko: Po soglasnem sklepu skupščine mi je čast Vas naprositi, da naznanite naši hrabri armadi navdušene in najtoplejše pozdrave skupščine. Skupščina bo z domoljubnim navdušenjem sledila pohodu slavnih srbskih praporov, ki ga jim je vsilil zavratni bolgarski napad. Živela srbska armada! — Po tem sklepu sc je skupščina za nedoločen čas od-godila.
London, 2. julija. »Daily Mail« obširno poroča o bulgarskih grozovito-stih v Makedoniji. Grško prebivalstvo beži v Solun.
Valona, 2. julija. Essad paša je 'dospel semkaj in ponudil vladi svojo pomoč. Predsednik provizorične vlade jo Essad pašo imenoval za »ministra za notranje zadeve«, dosedanji »minister za notranje zadeve« pa je imenovan za »ministra za zunanje zadeve«.
Nemški Schiilverein in Slov. Štajersko.
Huda je nemška pest, ki tlači juž-lio Štajersko. Na političnem, upravnem. šolskem in gospodarskem polju nas pritiskajo ob tla. In ni dovolj to. Nemški napadalni društvi Sudmarka in Schulverein nas še hujše mikastita. Grozne so številke, ki jih razmeče Schulverein na slov. Štajersko v nem-škutarske namene. Za pet spodnješta-jerskih političnih okrajev je izdalo to napadalno društvo v preteklem 1. 1912 ogromno svoto 315.242 K, nad 50.000 K več kakor predlanskim. Od teh odpade nad tretjino, 121.964 K samo za celjski politični okraj.
Dne 23. junija je imelo spodnje-stajersko okrožje nemškega Schulve-reina svoj letni občni zbor v Ptuju. Značilne so številke, ki jih je povedal načelnik Majer. V prvih 28. letih je Schulverein prispeval 800.000 kron za spodnještajersko okrožje, v zadnjih 7 letih pa že nad 1,000.000 K. Iz tega jc razvidno, kako napreduje ponemčeva-nje na Spodnjem Štajerskem. Od Ros-eggerjevega zaklada je ostal le še en milijon, ki pa mora ostati nedotaknjen.
V vodstvo spodnještajerskega okrožja so bili zvoljeni: Načelnik, Ka-rol Maver, nadučitelj v Studencih; 1. namestnik Viktor Philippek, vodja meščanske šole v Mariboru; 2. namestnik Danici Rakusch v Celju; zapisnikar Fran Striedinger v Mariboru; zapisnikar jeva namestnika dr. Karol Fale-schini, odvetnik in dr. Walter Tausar, zobozdravnik, oba v Mariboru; blagajnik Ernst Engelhard t, učitelj v Mariboru ; blagajnikova namestnika Alojzij Seydler, nadučitelj v Poclbrezju in Emanuel Pfeffer, nadupravitelj v pok. v Rošpohu pri Mariboru; svetniki: Oskar Scharnagl, inženir južne železnice in Anton Pichler, nadravnatclj v pok., oba v Mariboru; Janez Millner, postajcnačelnilt v pok. v Pesnici; Karol Doletschek, davčni oficial (22) v Mariboru; Tomaž Wernitznigg, nadučitelj in Valentin Schaffer, občinski predstojnik, oba v Ivrčovini; Anton lllrich, anraisar v Studencih; Janez Krcck, nadučitelj, Leopold Kircher. adjunkt j. žel. in Steinklauber, tovarnar, vsi na Pragerskem; Ernst Jobstl, nadučitelj v Razvanju; Ignacij Loschnig, nadučitelj v Teznu; Albin Wankmuller, nadučitelj v Bregu pri Ptuju; dr. Ambrož Peirovvitsch, Anton Kern, strokovni učitelj, oba v Ptuju; Oton Flory, nadučitelj pri Sv. Lenarju v Slov. goricah; Franc VVoschnagg, tovarnar v Šoštanju; Maks Tomitsch, nadučitelj v Sevnici in Ernest T h tir, uradnik v Ormožu.
To so ljudje, ki vodijo šulverajn-sko hujskajoče delo na Spodnjem Štajerskem. Kdo so: Učitelji, plačani tudi z našim denarjem, uradniki (glej Določek), plačani z denarjem slovenskega kmeta, penzionisti, plačani od nas. obrtniki, ki žive od Slovencev! To so ljudje, kojih imena done po slovensko, kojili starši še nemški znali niso! Žalostna jc ta zgodovina! Krivo je tega naše šolstvo, višje in nižje, kriva pa največ n e n a ro d n a vzgoja v družinah naše mestne liberalne inteligence! — Noša naloga pa bodi, da vse
moči posvetimo v korist »Slovenski Straži«!
Velikanski izdatki nasprotnikov nas morajo prisiliti k resnemu, vedno resnejšemu delu. »Slov. Straži« bode m o m o ra 1 i d a rove podvojiti in pot rojiti in domoljubna srca naših s o m i š1 j c -kov r a z v n e t i v goreče domoljubje. In še ne bomo mogli konkurirati z nemškim društvom. Zato nam preostaja še drugo delo, delo narodne izobrazbe in povzdiga narodne samozavesti. Kolikor ne moremo z denarjem, to moramo opraviti s kulturnimi sredstvi. To nujno zahteva naša samoobramba.
Dnevne novice.
+ Občine za deželnega glavarja dr. Ivana šusteršiča. Deželnemu glavarju dr. Ivan Šusteršiču so nadalje čestitali k 501etnici in mu izrazili neomejeno zaupanje in skalnato zvestobo naslednji občinski odbori: Brezovica, Radeče pri Zidanem mostu, Toplice, Podgorica, Bloke, Kot in Vrhnika.
-r- Kmečka zveza v Radečah pri Zidanem mostu je soglasno sklenila in poslala g. deželnemu glavarju sledečo izjavo: »Kmečka zveza za sodni okraj Radeče je v odborovi seji dne 30. junija 1913 sklenila izreči Vašemu blagorodju neomejeno zaupanje kot načelniku S. L. S. ter z ogorčenjem obsoja podle napade na Vaše blagorodje v nasprotnem časopisju. Bog Vas ohrani še mnogo let v procvit slovenske domovine!«
-i- častna občana. Občinski odbor na Igu je izvolil dno 29. junija za častna občana gg. dr. Ivana Šusteršiča in kom. svetnika drž. poslanca F r a n c e t a P o v š e t a v znak hvaležnosti za njuno delovanje za občino Studenec-Ig.
Mladeniški tabor za Dolenjsko v Št. Janžu se vrši dne 6. julija ob otvoritvi dvorane k. s. izobraževalnega društva. — Spored: Ob tri četrt na 10. uro dopoldne sprejem društev. Odhod od stare šole k sv. maši. Po sv. maši blagoslov nove dvorane in nato govor. Opoldne: kosilo na prostem pri dvorani. Popoldne: ob 2, uri popoldanska slovesnost v cerkvi, nato tabor na prostem pred cerkvijo. Govorijo: Dr, Lampe, dr. Pegan in dr. Pogačnik, — Nato ljudska veselica z godbo, petjem, d.e-klamacijo, srečolovom, šaljivo pošto in govori. Petje oskrbe: moški zbor Št, Janž-Trebnje, mešani in ženski zbor Št, Janž, Sodeluje orlovska godba Radeče. Postrežbo oskrbe članice »Zveze« in člani »Orla«. Za goste od Ljubljane doli je najbolj pripraven vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob pol 8, uri in pride ob 11. uri v Št. Janž,
-f Mladeniški tabor na Belokranjskem. Na Suhorju bo dne 6. julija dekanijski shod vseh mladeniških Marijinih družb na Belokranjskem v proslavo Konštantinovega jubileja. Slovesnost se prične zjutraj ob 10. uri dopoldne. Mladeniči belokranjski, na noge k sv. Jožefu na Suhor.
-t Manire pouiičnjakov posnema že dalj časa glasilo liberalne učiteljske »inteligence« — »Učiteljski Tovariš«. Odkar so bili imenovani okrajni šolski nadzorniki, neprestano bevska in skuša v nič djati zlasti nadzornika Simona in Štruklja. Edino zatočišče, ki je »učenjakom« okrog »Tovariša« ostalo, so kope zabavljic. Podobni so boso-petnemu polhlačkarju, ki se skriva za plot, če si ga nažgal, potem te pa na vse grlo nahruli s smrkavcem. S takim načinom bojevanja naj se le še naprej ponašajo. Gg. nadzornikov Simona in štruklja nam ni. treba braniti. Njuna dosedanja pridnost in delavnost, vnema za šolo in vzgojo nam je zadostno jamstvo, da bosta neslane klevete političnih sovražnikov poplačala z vztrajnim delom in s kavalir-skim preziranjom puhlih zabavljic. V tolažbo liberalnim zavist nežem pa tole: Če sta nadzornika Simon in Štrukelj (po sodbi »Tovariševcev« seveda) taka slabiča, da bi morala menda še enkrat začeli s prvimi letnikom pripravnice, bosta tem preje doslužila. Samo toliko je gotovo, da ju Jelene ali pa kakšen »Danovec« ne bo nadomestoval.
-,- Tisza pojde v Zagreb. Iz Zagreba poročajo: V tukajšnjih madžaronskih krogih potrjujejo, da pride grof Tisza tekom lega meseca v Zagreb, da sc pouči o položaju. Tukaj bo nadaljeval svoja posvetovanja z vladi prijaznimi političarji. Še preden pride Tisza sem, bo Čuvaj odstavljen in grof Pejačevič imenovan za hrvaškega ministra. Imenovanje Akurtija sc jc definitivno opustilo. Madžaronski Srbi priporočajo bivšega velikega župana Hide-gelhyja, osebnega prijatelja Tisze, za bana.
— V nedeljo na Vič. Proslava desetletnice tukajšnjega Kat. slov. izobraž. društva in petletnice telovadnega odseka Orel« bo, kakor vsestranske priprave kažejo, nekaj slovesnega in za katoliško organizacijo koristnega. Sosede brate Orle, ki
se mislijo udeležiti slovesnosti, prosimo, naj čimprej odgovore na povabilih stavljena vprašanja, da sc glede kosila, telovadbe vse uredi in da se orlovska zavest tudi med nami zopet oživi in povzdigne. Prosimo tudi, da bi se obhoda, ki sc bo vršil po sv. maši, udeležili somišljeniki in somišljenice v kolikor mogoče lepem številu v narodnih nošah. Naj bi bila nedeljska prireditev nekaka slovesna priprava na bližajoči se katoliški shod, na katerem naj ravno ljubljanska, okolica pokaže lepoštc-vilno udeležitev.
—	Obnašanje zapisnikarja pri sodišču v Ilirski Bistrici. Pretekli petek se je vršila pred sodiščem v Ilirske Bistrici neka obravnava. Med razpravo sc jc cel čas vmos vtikal zapisnikar, neki Martinčič in — nalirulil pristaše S. L. S. Zagotavlja se nam, da se je to že večkrat zgodilo. Mi pa mislimo, da je zapisnikarjeva stroga dolžnost, molčati in pisati, kar sodnik narekava, oziroma dolžnost sodnika, da takega zgovornega zapisnikarja posvari, naj molči. Zgodilo pa se je še nekaj več. Ko je bila razsodba razglašena, tedaj so prizadeti posestniki zahtevali odškodnino za pot, in takrat se je zadri dotični zapisnikar na somišljenike S. L. S.: »Če hočete potnino dobiti, m o r a t e p a d r u g e p o s 1 a n c e voliti.« To pa jo taka predrznost, da tega no moremo prenesti in gotovo tudi naši poslanci no. Zato tega drznega napada nočemo in ne moremo prenesti in zahtevamo odločno zadoščenja za naše ljudi. Vsa stvar se je naznanila na pristojno m e s t o.
—	Iz politične službe. V konceptno prakso pri kranjski c. kr. deželni vladi je sprejet pravni praktikant Adolf G o 1 i a.
—	Nove orožniške postaje. Nove orož-niške postaje so ustanovljene v Zgornjih Gorjah in v Horjulju. Dosedanji oddelek v Spodnji Šiški se premesti v Črnuče, dose-
| danji oddelek v Št. Pavlu pa v Št. Vid pri Zatičini.
—	Matica Slovenska. Razpis častne nagrade za leposloven spis. »Matica Slovenska« razpisuje častno nagrado 300 K za daljši leposloven spis poljubne vsebine. Vložiti ga je treba do 1. maja 1. 1914. pod posebnim geslom; pisateljevo ime bodi v kuverti, ki je zaznamovana z dotičnim geslom. Razume se, da prejme avtor za nagrajeni spis poleg nagrade tudi običajni honorar.
—	Smrtna kosa. V Vrlipolju na Vipavskem so pokopali Šticinovo mater, Ivano Žvokelj, mater »Zarjana« Dominika Žvokelj. Pokojna je bila plemenita in vzorna krščanska mati svoje družine in posebno revežev. Blag ji spomin!
—	Društvo vpokojenega učiteljstva. Odbor za društvo vpokojenega učiteljstva naznanja svojim članom in drugim, da so izpremenjena pravila na občnem zboru dne 8. roaja t, 1. ravnokar od c. kr. vlade potrjena. Ker so se nekateri spodtikali nad § 2., češ, da dovoli odbor podpore kolikor hoče, več ali manj, je sedaj ta dvom odpravljen. Dostavek k § 4, pod »č« pa je nov; po njem postane vsak nov član deležen podpore po preteku treh mesecev, ko je bil pristopil k društvu. Na občnem zboru omenjenega dne se je tudi pojasnilo po tajniku in blagajniku vse delovanje skozi celo leto. Odbor jc bil sestavil utemeljeno prošnjo na c. kr. deželni šolski svet, da bi blagovolil delovati na to, da dobivamo tudi vpoko-jenci naše mesečne prejemke po pošti. Do danes pa prošnja še ni rešena. Dalje je odbor sestavil tudi dobro podprto prošnjo na bodoči deželni zbor, kateri naj bi hotel dovoliti onim vpokojencem nekaj odstotkov draginske doklade, ki jc šc nimajo. Vpokojenim šolskim voditeljem pa pripozna tudi menda po pomoti izpuščeno stanarino. — Slednjič vljudno vabimo k pristopu v društvo vse one, kateri sc doslej vabilu še niso odzvali. Pogrešamo približno 33 vpokojenih učiteljev, 37 vpokojenih učiteljic in okrog 30 učiteljskih žena-vdov. Čim več nas bo, tem večja bode podpora. Namen, da drug drugemu pomagamo, je gotovo blag. Pristopite!
—	Goreča deklica. 15 let stara kajžar-jeva hči Ivana Knušič iz Mojstrane si jc namazala lase s petrolejem. Taka sc jc preveč približala goreči sveči, katere plamen jc obliznil lase. Glava deklice jc bila takoj vsa v ognju. Zgoreli so ji vsi lasje, nevarno sc je opekla po glavi, obrazu in prsih.
—	Kolesarjeva nesreča. Poli Umbcrto, sin trgovca z Reke, jc pri Kočevju padci s kolesa in sc močno poškodoval po obrazu. Zdravi sc v deželni bolnici.
—	Vlomili so v noči od torka na sredo, 2. julija t. 1. neznani tatovi v trgovino Helene Ručigaj v Mengšu. Železje v oknu so prepilili in upognili. Odnesli so iz predala okoli 1500 kron denarja, s katerim jc trgovka mislila drugi dan poravnati svoje račune, Ven so pa šli skozi vrata in so pustili notri še gorečo svečo. — Pravijo, da sc po okolici potikajo sumljivi ljudje in da imajo za »bajarjem proti vodiški občini kolibo iz smrečja, kamor se zatekajo.
—	Umrla je dne 2. julija v Kokošnjah g. Katarina Kokalj, roj. Čerar, stara 62 let.
—	Šolske zgradbe. Zasledujoč ponudbene razpise šolskih zgradb, opazimo dan na dan, da sc razpisujejo gradnje šol že pozno na poletje. Ali bi se ne moglo drugače urediti, da bi bilo možno tudi domačinom pri takih stavbah kaj sodelovati? Pričenja se z zidavo ob času najhujšega dela, ko je kmet vprežen z delom, da jo komaj zmaguje. Kje naj išče podjetnik voznikov, dninarjev, apna, kamna, ko se to. stvari lahko mnogo ceneje pripravijo pozimi in spomladi. Naredi se, a podjetniki zahtevajo večje cene.
Nesreča. Pretekli torek se je po« nesrečil 38 let stari posestnik Ivan Zupan v Svakovljah pri Kranju, doma, ko so jo poclrl zid. Revežu se je pri tem zlomila leva roka in desna noga. Poleg toga jo zadobil težke poškodbe na glavi in so smrtno nevarno poškodovanega prepeljali v deželno bolnico.
—	Z orožjem se ni igrati. Bla?. Frantini, 1 ilotni posetnikov sin v Potoku, jo nekega popoldne drugemu dečku prodajal svoj samokres, ki jc bil s smodnikom in papirjem nabit. Pokazal jc tudi, kako so strelja. V to.svr-ho jc dal samokres med noge ter je s kamnom tolkel na petelina. Pri tem se pa samokres sproži in ga zadene strel v desno nogo, kar je imelo za posledico, da je fant čez nekaj dni na zastrup-ljenju krvi umrl.
—	Deček z dinamitom ponesrečil.
Andrej I rantar iz Poženka jo po poklicu vodnjakar in ima pravico za svojo obrt rabiti tudi dinamit. To nevarno razstrelivo je proti postavnim določbam hranil v kloti v neki omari; tu je bila tudi spalnica. V omari je imela družina spravljeno praznično obleko. Dne 1. majnika se je Andrej Frantar preoblekel, da gre v cerkev. Omaro je pustil odprto, da bi se mogel napraviti tudi njegov llletni sin Lojze. Dečko je to priliko porabil, da jo temeljito pre-iskal omaro, v kateri jo zasledil škat-ljico z dinamitnimi patron, od katerih si je eno prisvojil. Še istega dne so je šel v gozd igrat ž njo. Vzel je vžigalico in je patrono vžgal. Dinamit jc eksplodiral in odtrgal fantu srednji prst na levi roki od drugega členka naprej ter mu popolnoma pohabil levi kazalec. Sodišče jo zaradi te malomarnosti Andreja Frantarja obsodilo na en teden strogega zapora z dvema postoma.
—	Dva nevarna vlomilca. Dva neznana moška sta poizkusila dne 26. junija t. 1. ob 11. uri ponoči vlomili v trgovino Franceta Švigelja na Bregu. Zdrobila sta šipo; to je k sreči gospodarja iz spanja prebudilo, ki je tata prepodil. Od tu sta jo vlomilca popihala v Goričico, ker sta med 1. in 2. uro ponoči vlomila v trgovino Franceta Kirn. Vzela sta 20 K v gotovini, nove ženske čevlje, nekaj robcev in več drugih reči. Uzmoviča sta zdrobila tri šipe pri oknu, odtrgala s krampom ključavnico ter s tem napravila Kirnu občutno škodo. Od tu sta jo mahnila v Kamnik pri Preserju ter se pojavila v kleti Marije Bečaj, tam sta vzela tri steklenice Florijana; okrepčala sla se tudi z vinom in se preskrbela s sirom. Od tu sta zginila, ne da bi ju kdo opazil. Tudi v Keržičevo klet sta poskusila vlomiti ter odtrgala žabo pri vratih, a klet sc jima ni posrečila odpreti. Kakor se jc moglo dognati, sta storilca od 25 do 30 let stara, s črno, oguljeno obleko; eden jc bil precej tenak in visok, s črnimi brkami, drugi je imel male plavc brčice.
—	Mrtvo truplo v Savi so videli minuli petek usnjarji Kari Pollakove tovarne. Neznanec moškega spola jc imel zavihana rokava. Njegova identiteta sc doslej ni mogla dognati.
—	Samoumor, Tatvine, Voglje, 29. junija sc je obesil v duševni zmedenosti krojač Janez Nahtigal. Vzrok: kralj alkohol. — Zadnje mesece jc bilo tu nekaj tatvin. Zlasti je nekdo na piko vzel posestnika Miha Goršeta, kateremu jc bilo pokradenih več kokošij, denarje, pijače in mesa. Pred štirinajstimi dnevi mu jc nekdo vzel več kosov suhega mesa, katere je potem okoli razmetal. V teku nekaj mcsecev mu jc bilo povzročene škode okoli 200 kron. Tat ni znan.
Aprilska šala pred sodiščem. Dne
1. aprila letos je zagrebški tipograf, pirotehnik in virtuoz na velikem bobnu Vekoslav Frobe potegnil zagrebške veterance s tem, da je telefoniral v društvene prostore, da pride popoldne v Zagreb grof Marko Bombelles, ki naj ga društvo na kolodvoru sprejme z godbo. 29 društvenih godcev je prišlo na kolodvor, kjer so zvedeli, da so nasedli aprilski šali. Tožili so Frobeja radi žaljenja časti in na plačilo odškodnine za zamujeni čas. V stvari je bila dne 19. t. m. razprava, ki se je končala z oprostitvijo Frobeja, ker jo bil sodnik mnenja, da bi bili morali veteranoi pač vedeti, da jo grof Marko Bombelles že pred leti uuirl
—	Umrl je novogradiški odvetnik' in notar dr. Mihael P o sil o vi č, brat zagrebškega nadškofa. Po političnem prepričanju je bil pravaš in je bil svojčas poslanec v saboru.
—	Letošnji hrvaški »dječji dan« je prinesel vsega vkup 30.640 K 24 vin.
—	Električni tok je ubil v Karlovcu 22letnega uslužbenca tamošnje električne centrale Ivana Miholiča. Bil je po opravku v pivovarni in hotel pogledati v transformator. Pri tem sc je prijel za mesto, ki ni bilo izolirano in skozenj je šel tok 5000 voltov. Miholič je padel na tla, a se takoj dvignil in hotel nekaj reči; tedaj se je vnovič zvrnil in bil v hipu mrtev.
Primorske vesli.
p Četrti dreadnougth, katerega v Reki grade, bo dobil ime »Szent Ist-van«.
p Ogleduška afera v Pulju. Kar se
tiče aretacije tukajšnjega nadpoštarja Nikoliča, narednika Šmuca in njegovega brata kakor tudi aretacija najemnika hotela »Avstrija«, krožijo po časopisju najrazličnejše vesti o strašanski špionaži. Kaj je na celi stvari res, se do danes še nc ve. Toliko je pa že skoro gotovo, da se nc gre za špionažo, ampak le za veliko poneverjenje uradnega denarja od strani nadpoštarja Nikoliča in razen tega ima Nikolič tudi hudodelstvo nenravnosti na vesti in v to so menda zapleteni tudi drugi aretovanci. Tako nam poroča en u> pisnik, od druge se pa poroča: Revizija poštne blagajne je dovršena. Rezultat je še neznan, ker policija drži stvar strogo tajno. Zaslišanih je že več oseb, med temi tudi nekateri odvetniški kandidatje. Nc da se še soditi, je-li sum špionaže opravičen. V kratkem bo znano tudi to. Glede Nikoliča pa kon-štatiramo, da po mišljenju ni Hrvat. Govori hrvatski zelo slabo in se tudi piše z italijanskim pravopisom. Policija nadaljuje preiskavo pri osebah, ki jih je bilo videti v družbi Šmuca. Med temi so tudi nekateri uslužbenci v pisarni dr. Laginje. Radi tega je policija izvršila hišno preiskavo v tej pisarni. Prebrskala je vse, kar jej je prišlo pod roko — še celo pisalne mize dr. Laginje samega niso pustili pri miru. Ne samo, da je policija tako netaktno postopala nasproti dr. Laginji, ampak je tudi kršila njegovo imuniteto, ki jo vživa kot državni poslanec. Radi tega se je dr. Laginja tudi pritožil na kompetentnem mestu.
p Toča. Kringa v Istri. Koncu minulega meseca smo dobili toliko zaželjeni dež. Komaj se je narava osvežila. Namočilo se je dovolj. 31. junija se pa je vsula toča — debela kakor orehi — brez dežja ter vse pobila v srednji Istri od Učke do Kringe. Posebno so prizadete župnije Pazin, Be-ram, Žminj in Sv. Peter v Šumi.
p Smrt radi udarca s kopitom. Kb-bila je udarila s kopitom po glavi 21 let starega Evgena Šajna v Pulju s tako silo, da je umrl v bolnišnici za zakrvavi j en jem možgan.
p Otroka je vrgla v morje. V Trstu je 19 let stara dekla Neža Kauc (Kane?) iz Čcšnjice na Kranjskem vrgla v veliki kanal 15 let starega sina svojega gospodarja, nekega mašinista pri Lloydu. Dečka so rešili, deklo pa zaprli. Pravijo, da je blazna.
p Električna železnica v Gradežu. Železniško ministrstvo je dovolilo grofu Aleksandru Eeonomu za dobo enega leta tehniške predpriprave za gradnjo male električne železnice iz Gradeža do ustja takozvanega Pri-mero-kanala.
p Radi ljubosumnosti morilec. — Sodna zdravniška komisija, ki se je bila odpravila v Osek, da dožene vzrok in okoliščine smrti v ponedeljek umorjenega Jožefa Rijavca (o slučaju je »Slovenec« že poročal), je konstatirala, da je pokojniku šla kroglja nad desnim očesom v glavo in se zarila v spodnji del ozadja črepinje. Razsledovanje je tudi dokazalo, da je morilec 23 let stari Anton Remec, ki služi sicer pri vojakih v Kanalu, ki pa je. bil na dopustu. Njega so že zaprli. — Pokojni Rijavec in Remec sta bila v nedeljo skupaj in prvi je drugemu povedal, da se oženi. Ta se je nato obregnil, češ, kaj to njega briga; brigalo in peklo ga je pa tako, da je prijatelja radi ljubosumnosti — umoril.
Liobijanske novice.
lj Na orglarski šoli Cecilijinega društva bo sklep šolskega leta v soboto dne 5. julija. Ob osmih se bo vršilo v šolskih prostorih (Alojzijevišče, Poljanska cesta 4, II.) javno izprašej vanje iz liturgike, cerkvenoglasbne zgodovine, harmonije in kontrapunk-ta ter bodo produkcije na orglah. Dan poprej, t. i. v netek i. julija pa bodo
ravnotam ob 9. uri dopoldne produkcije na klavirju in se bo izvajaiu Čredo iz B. Steinovc Missa IX. za triglas-ni moški zbor in orgle. — Prijatelji cerkvene glasbe so k produkcijam naj-uljudneje vabljeni.
lj Glavna posojilnica. Po sedanjem stanju Glavne posojilnice je popolnoma izpljučeno, da bi vlagatelji dobili od delničarjev niti SO';.' svojih hranilnih vlog. — Likvidacijski odbor je te dni poslal vsem vlagateljem vprašanja, koliko bi od svojih vlog popustili in istotake vsem delničarjem, koliko bi bili v stanu prostovoljno prispevati, da se na ta način doseže brez dragih potrtnih tožb mirna poravnava. — Likvidacijski odbor računa, da bodo mogli delničarji v najboljšem slučaju zložiti 30% hranilnih vlog, 10 do 12'fo bi pa prišlo na konkurzno maso. Vseh izplačljivih hranilnih vlog je okroglo 3,000.000 kron. Cc sc že kapital ne more izplačati, je potem popolnoma odveč pripisavati še obresti. Polom »Glavne je hud udarec za člane in upnike, ker bo skoraj 2,000.000 kron narodnega premoženja izgubljenega. Bistvo asanacije zamore le v tem slučaju obstati, da se omogoči članom vplačevanje njih prostovoljnega doneska za dobo več let, da se dolžnike takoj ne eksekvira ter raje počaka ugoden trenutek za prodajo, vlagatelji se pa z dolžniki in člani sporazumejo in v kateri obliki koli poravnajo. Če se doseže pametna poravnava, se bodo takoj stroški uprave izdatno zmanjšali, ker advokat kot upravitelj konkurzne mase je — drag.
lj Občni zbor »Dramatičnega društva« pred sodiščem. Danes se je vršila pred okrajnim sodiščem v Ljubljani sodnijska obravnava med ces. svetnikom Gustavom Pircem in mestnim uradnikom F. Govekar-jem. Govekar jc tožil Pirca, češ, da mu je ta na občnem zboru »Dramatičnega društva« dne 31. maja očital koritarstvo in da je spravil društvo v dolgove in ga tiral v propad. Svetnik Pire se je zagovarjal s tem, da omenjeni očitki niso bili naperjeni proti Govekarju in da ni imel njega v mislih. G. Pire jc bil obsojen na 200 kron kazni ali pa na pet dni zapora. Govekarja je zastopal dr. F. Furlan, Pirca dr. Novak.
!j Naglasova hiša ob Ljubljanici. Sedaj podirajo Naglasovo hišo na Turjaškem trgu. Po mestu se govori, da se bo na istem mestu zidalo novo poslopje, dasi mora ostati ta prostor po odobrenem stavbnem načrtu prost in prazen. Semkaj ne spada nobeno poslopje več in veseli moramo biti, če pride na mesto teh podrtij projektovan prazen prostor, ne pa zopet novo zidanje, ki bi bilo le na poti prometu in razgledu in v kvar vsej sicer čedni okolici. Zidovje ob desni strani Naglasove hiše se bo ob podiranju hiše itak samo sesulo. Stran z njim!
lj Utopljenke Zorke Jegličeve kljub najskrbnejšemu iskanju ne morejo dobiti. Znabiti jo je že voda kam zanesla. Bila je precej velike in močne rasti ter imela svetlorjave lase. Oblečena je bila v črno krilo, belo bluzo z mornarskim ovratnikom, v črne nogavice in šolne z zavezo, Na vratu je imela srebrno verižico s sve-tinjico Brezmadežne M. D. Žalostna rodbina prosi vse p. n. urade in posamezne osebe, ko bi jo kdo našel, naj sporoči hitro v Ljubljano, Ilirska ulica št. 27.
lj Včerajšnji Football-match Sla-via-IIirija se je končal z zmago »Sla-vije«, ki je po poročilih strokovnjakov sijajno igrala. Tekmo je gledalo okoli 2500 oseb.
lj Izjavljam na notico v ^Slovenskem Narodu« št, 147 z dne 30. junija 1913 in 2. julija 1913, št. 149, pod naslovom: »Panika v cerkvi sv. Petra v Ljubljani«: Tvrd-ke zavod za tehnične in elektrotehnične naprave, Dunajska cesta št. 22, ne zadene popolnoma nobena krivda, katero ji iz škodoželjnosti in zlobnosti hudobna roka podtika. Omenjena tvrdka sedaj ni pri nas sploh nobenega dela izvršila, temveč je samo na mojo željo navadnega delavca kot pomoč mojemu cerkovniku za mali čas prepustila. Po izpremembi varovalke v par minutah je bilo že vse nadalje slavnostno razsvetljeno. Sploh je bila cela zadeva malenkostna in še temu se lahko vzrok nepraktični začetni električni izpeljavi pripisuje, katera seveda ni omenjeno podjetje izvršilo. Toliko v pojasnilo, da se ne dela nikomur krivica. — Pri sv. Petru v Ljubljani, 3. julija 1913. Jan. Petrič, župnik.
lj Ubegli prisiljenci. Dne 1. julija zvečer je pobegnil z Mirja Franc Kotnik, pristojen v Cerklje pri Kranju, star 31 let, delavec. V noči od 2. na 3. julija so pobegnili iz šupe na Barju pri spravljanju sena: Salvenauer Josip, pristojen v Kisen (Kitzbiichel na Tirolskem), star 42 let, delavec; Franc Piskernik, pristojen v Vetri-nje pri Celovcu, star 40 let, delavec; Bau-mann Josip, pristojen v Gries na Tirolskem, star 47 let, hlapec.
lj »Vestni graški« mitničarji. Semtertje sc čujejo pritožbe, da so ljubljanski užit-ninski pazniki malce prenatančni, a jih graški visoko nadkriliuiejo. Kako to na-
tančnost« napram potujočemu občinstvu izvršujejo splošno, nam ni znano, vemo pa, da ta natančnost pri nekem odgonskem sprevodniku, ki vozi odgnance iz Ljubljane v Gradec in nazaj in ki je nastavljen v Ljubljani^ presega že pravi pojem natančnosti. Kadar pride z odgnanci v Gradec, ga pazniki takoj z drugimi vred natančno preiščejo, kakor tudi potno torbico, v kateri pa nc najdejo druzega kakor kos kruha, kako klobaso in razne uradne listine. Razume se, da je taka preiskava potujočemu občinstvu, kakor tudi sprevodniku jako mučna in bi se ta »vestnost« lahko opustila ali pa vsaj omilila. Je pa tudi nekaj drugega pri tem. Sprevodnik je nastavljen v Ljubljani, ergo Slovenec. K sreči se pa ta šjkana izvršuje nad pristnim Nemcem, rojenim Zgornješt&jercem, ki slovenskega sploh ne zna, kar seveda graški mitničarji ne vedo in tako šikanirajo svojega »lastnega brata«.
lj Kolesar ponesrečil. Na Ambroževem trgu sta danes trčila skupaj dva kolesarja. En kolesar je nezavesten obležal, ko so ga dvignili, bruhala je iz njega kri. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so konštatirali, da jc ponesrečeni trgovski vajenec pri Cantoniju Ivan L e b e n , star 15 let.
lj Steklarska umetnost gosp. Louisa Mullerja, ki jo kaže v lopi v Lattermanno-vem drevoredu in o kateri smo že poročali, je res presenetljiva in občudovanja vredna. G. Miiller prihaja iz onih turingiških in saško - majninških industrijskih pokrajin, kjer se nešteto domačih delavcev bavi s predelavo in barvanjem stekla v najrazličnejše koristne in okraševalne predmete in oblike. Tu se proizvaja toliko steklenega blaga, da sc z njim krije skoro vsa svetovna potrebščina. Delajo pa delavci doma po hišah, in sice*, mora imeti vsak posamezni delavec svojo napravo za raz-pihavanje stekla. G. Miiller pa se pri svojem delu ne poslužuje nobenih priprav — ne orodja ne vzorcev ali kalup, marveč si pomaga le z golo roko in neposredno z ustmi razpihuje steklo, Iz navadnega stekla napravi pred našimi očmi najlepše in najfinejše drobne predmete: stekleničice, vaze, cvetlice, vrtnice, cele šopke, cvetlične sadne košarice s cvetlicami in sadjem, ki izgleda popolnoma naravno, potem gobe, ptice in vsakovrstne druge živali, dalje filigranska dela, kolovratčke in razne šaljive stvari. Zanimivo je, kako iz navadnega stekla za okna sprede najfinejše stekleno-svilene niti, ki se dajo stkati za različne trakove, pasove, namizne prte itd. Gosp. Miiller zatrjuje, da ima pevsko društvo v njegovem rojstnem kraju že 20 let društveno zastavo iz take steklene preje. — G. Miiller je na steklarskem polju umetnik prve vrste in je bil 1, 1912. na luksembur-ški industrijski razstavi odlikovan z zlato kolajno.
Morilec Schmidtove prijet? Na draž-danskem kolodvoru so aretirali brezposelnega knjigoveškega pomočnika Friderika Klasena, ker ga dolže, da je oropal neko prodajalko v Draždanih. Klasen je dejal, da se jc pripeljal 28. junija z Dunaja v Draždane. Policija meni, da je Klasen morilec dunajske prostitutke Schmidtove, ker soglaša njegova, zunanjost z opisom morilčevim. Schmidtova je bila umorjena 29. junija, Klasen pa je najbrže namenoma dejal, da je prišel 28. junija v Draždane, da s tem dokaže svoj alibi.
300 nevest med telefonistinjami imajo na Italijanskem, kjer je ravnokar izšel odlok, ki telefonistinjam dovoljuje možitev. 28, junija dopoldne je bil dekret objavljen, popoldne je pa že bilo vloženih 300 prošenj za dovolitev možitve. Vse prošnje so se ugodno rešile.
Zadnje vesli.
PRED VOJSKO.
Bukarešt, 3. julija. 1., 2,. 3. in 4. rumunski armadni zbor so mobilizirani. Liberalna stranka objavlja oklic, v katerem pravi, da je moment, ko mora Rumunija z orožjem v balkanski konflikt poseči, prišel. V rumunskem kabinetu ne vlada nobeno nesoglasje.
Bukarešt, 3. julija. Rumunska vlada je nujno vprašala v Sofijo, Belgrad in Atene, je li sedanje stanje smatrati za vojsko. Bul-garija je odgovorila dvomljivo, Srbija in Grčija sta pa izjavili, da je vojska faktično že izbruhnila. Rumunska armada se nahaja v popolnem vojnem stanju. Zbori, ki imajo prekoračiti mejo, so že določeni. Za zdaj zasede Rumunija le sporno ozemlje. Dva zbora se nahajata v Dobrudži, eden pa je koncentriran okoli Krajove.
Bukarešt, 3. julija. Včeraj ponoči so se pri kralju Karolu vršile važne konference in je kralj podpisal mobilizacijski dekret.
Od pet rumunsklh zborov so mobilizirani trije. Mobilizacija se je odredila včeraj na podlagi ponoči došlih neugodnih vesteh iz Balkana.
Dunaj, 3. julija, Neue Freie Presse < poroča iz Zcmuna: Bulgarski poslanik v
Belgradu je svoje pohištvo že pospravil in izročil arhive v varstvo avstrijskemu poslaništvu. Spalajkovič je dospel iz Sofije v Belgrad.
Berolin, 3. julija. Na tukajšnjih merodajnih mestih še ne vedo, da bi bil srbski poslanik iz Sofije odpoklican. Vendar je znano, da je bulgarski vojni manifest dotiskan in se kmalu objavi. Grška armada je podvzela pro« tiofenzlvo.
Sofija, 3. julija. Dr, Danev je rusko vlado nujno pozval, naj Srbijo in Grčijo v 24 urah primora, da ustavita sovražnosti, če ne, se takoj napove vojska.
Belgrad, 3. julija. Formalna napo* ved vojske je neposredno pred durmi. Bulgarija je podala noto, da spopadov ni kriva, da je dala povelje vse operacije ustaviti in da od Srbije isto pričakuje. Enaka nota se je izročila danes Grčiji. Srbska vlada pa je avtentično informirana, da je to zgolj bulgarski zavlačevaini manever, in operacij, ki so jih Bulgari izzvali, ne ustavi. Kralj odpotuje s Pašičem v Skoplje. Vojni manifest je v državni tiskarni že dotiskan in se najbrže že danes v uradnem listu objavi.
Belgrad, 3. julija. Kralj Peter in min!-strski predsednik Pašic sta že odpotovala v Skoplje.
Sofija, 3. julija. Ker se Srbija in Grčija branita ustaviti operacije, je vojna neizogibna.
Sofija, 3. julija. Z današnjim dnem je nastopilo oiicielno vojno stanje.
BITKA PRI VELESU ?
Sofija, 3. julija. Tu so razširjene vesli* da se bijejo veliki boji pri Velesu in da Bulgari uspešno prodirajo proti Solunu.
BULGARSKI USPEHI.
Dunaj, 3. julija. »N. Fr, Presse« po» roča iz Sofije, da so lam razširjene vesti, da Bulgari uspešno prodirajo proti Velesu. Včeraj so baje vjeli 1580 srbskih vojakov in 27 častnikov. Severovzhodno od Soluna pri Ajvatliju so dosegli važne uspehe. V Gevgeliju plapola bulgarska zastava. Boji pri Krivolaku so za Bulgare bili ugodni. Zasedli so dva mostova čez Vardar in se poslužujejo lahko železnice v dolgosti 10 kilometrov.
VELIKA BITKA PRI RETKI BUKV) PRI KRIVI PALANKI).
Belgrad, 3. julija. Glasom privatnih poročil so Srbi v večdnevni ljuti bitki pri Retki Bukvi vjeli 70 bulgarski h častnikov, 4000 vojakov in zaplenili 30 topov. — Vsi buigarski vjetniki so bili takoj odvedeni v Skoplje in na-stanjeni v trdnjavi. Pri zasliševanju so vsi izjavili, da jim je bila že pred par dnevi prečitana proklamacija kralja Ferdinanda, ki napoveduje Srbiji in Grški vojno. — Armada generala Rat-ka Dimtrijeva je popolnoma potisnjena k planinam in se brani pred Ko-čano. Odrezana je popolnoma od ostalih bulgarskih armad. Boji se z vso silo in neumornostjo nadaljujejo.
BOJ MED BULGARI IN GRKI.
Solun, 3. julija. Bulgari so napadfi grške pozicije pri Langazi, grška artilje-rija pa je napad odbila, Grki so nato prodirali dalje in zavzeli Kilkiš. V Solunu sc sliši grmenje topov iz Nigrite. — Kralj se je v spremstvu diadoha Nikolaja, generalnega štaba in srbskega polkovnika Vašiča včeraj z avtomobilom odpeljal na bojišče.
BRZOJAVKI KRALJEV PETRA IN KONSTANTINA.
London, 3, julija. >Daily Mail« objav« Ija danes brzojavki kralja Petra in kralja Konstantina listu. Prvi izjavlja: »Vsi moji največji napori so merili na to, da spore rešim mirnim potom, Z vso močjo se za to prizadevam in upam, da bo Rusija in ostala Evropa naše življenske interese upoštevala, Živo obžalujem nečuveni napad bulgarske armade, ki je srbski narod in armado najhujše razburil in vsled katerega sta sc zapleli v boj dve zvezni in bratski, državi,« — Kralj Konstantin pripisuje vso krivdo Bulgarom, ki so grško armado za« hrbtno napadli.
RUSKO ČRNOMORSKO BRODOVJE ODPLULO PROTI BULGARSKI OBALI?
Odessa, 3, julija. Rusko črnomorsko brodovje je včeraj popoldne pod poveljstvom kontreadmirala Eberharda v dveh divizijah odplulo proti bulgarski obali.
Koroške novice.
k Ekscelenca Friefl-Skene in ba» ron Hein. Iz Celovca se nam piše: Novi deželni predsednik ni nič boljši kot je bil Hein najslabšega spomina. Razlika med njima jc le ta, da je baron Hein javno in očitno davil Slovence, dočim jc baron Frieft-Skenc toliko večji diplomat, da nas z glase rokavicami davi, da Slovenci tako ne čutijo. Obljube sem obljube tja, vse polno sladkih besedi in ljubeznivih nasmehlja-iev, a dejanj nobenih to ic slika
?kscelence barona Friefia, koroškega deželnega predsednika. Samo en zgled. Zasesti je treba prazna nadučitcljska mesta v popolnoma slovenskih krajih, kakor so: Glinje, Globasnica, Št. Lenart pri Zg. Stud., Grabštanj itd. Slovenskih prosilcev, zmožnih, dobro kva-lifikovanih, je vse polno — toda dež. predsednik kot predsednik okž. šol. sveta še ni oddal dosedaj niti enoga iemnovanih mest. Ali se tako dela pravično in pošteno? Začnite drugače, g. dež. predsednik, barona Heina smo bili že davno siti. Ali res želite boja? še smo dovolj močni, da se bojujemo z našimi sovražniki!
k »Slovenische Verzweilh:ngsrekla-me«, tako nazivljejo »Freie Stimmen« zadnji poziv v slovenskih časnikih, da naj Slovenci pridno zahajajo v slovenski hotel »Trabesinger«. »Štimce« se hudo jeze nad dotičnim člankom in zdi se nam, da je tudi njih bojkotni klic proti hotelu »Trabesinger« »cine deutsche Vemveiflungsstimme«, za Slovence pa dobro se obrestujoča reklama. Lackner, le tako naprej in še več člankov in boj kotnih notic priobčite v svojem listu za slovenski narodni hotel »Trabesinger« v Celovcu, saj hotelirju ne bo treba plačevati drage reklame za hotel. Slovenci! Vi pa vsi brez izjeme pridno in pogosto zahajajte v slovensko narodno gostilno — hotel »Trabesinger« v Celovcu. To bo najlepši odgovor za nemške hecarje! Opozarjamo zlasti one Slovence, ki delajo izlete, naj pridejo večkrat na Koroško in naj se ustavijo v hotelu »Trabesinger« v Celovcu. Iz Celovca se napravijo lahko krasne partije na vse strani; na gosposvetsko polje, na Krnski grad, na Vrbsko jezero, v starodavni Vetrinj ali Tinje ali kam drugam, kjer povsod je jako dobra železnična zveza, ako kdo noče peš hoditi. V hotelu se dobe lahko sobe, lepe, snažne, za več dni skupaj. Torej izletniki iz Kranjskega, prihajajte večkrat na Koroško med svoje brate— in prepričali se boste, da to ni tunži — ampak veseli Korotan.
k Melviče v Zilski dolini. — Občni fcbor podružnice »Slovenske Straže« se vrši v nedeljo, dne G. t. m., v Mclvičah. Na zborovanju govori g. dr. Schaubacli iz Celovca.
k Občni zbor podružnice »Slovenske Straže« za Celovec in okolico se vrši v soboto, dne 5. t. m. Zborovanje se vrši ob 8. uri zvečer v hotelu »Trabesinger«. Celovški Slovenci — pridite v obilnem številu na zborovanje.
k Slovensko delavstvo v Celovcu. V nedeljo, dne 6. t. m., obhaja slovensko kršč.- soc. delavsko društvo svoj letni društveni god s proslavo sv. Cirila in Metoda. Dopoldne ob pol 9. uri sv. maša z govorom v cerkvi Sv. Duha, popoldne pa vrtna veselica v hotelu »Trabesinger«. Na sporedu je govor, tamburanje, petje in šoljiva pošta s kegljanjem. Slovenci! Pridite v obilnem številu na godovanje sv. Cirila in Metoda, da se ožje spoznamo in še bolj navdušimo za nadaljnjo narodno delo!
k Rožek, »Nemci« prirede 13. julija Svoj kres v Rožeku. Ker v Rožeku ni nemških deklet, bodo sodelovale »d e u t s c h e M a d c h e n« iz Vrbe. Dai da — slovenska nezavedna dekleta bodo nastopile kot »deutsche Mad-cben«. Heil mati Germanija — Koroška!
k Cerkvene vesti. Za soprovizorja župnije Strmca je imenovan č. g. Rok Tojnko, provizor na Lipi. Župnija Strmec je razpisana do 1. julija 1913. — Cesar je imenoval stolnega sholista in prelata Ferdinanda W a p p i s a za stolnega dekana, in kapitulatorja dr. Jožefa S o m e r j a za stolnega sholost-ra krškega kapiteljna. Dr. Jožef Somer je Slovenec in zastopnik kat. cerkve v deželnem šolskem svetu koroškem. ^ k Železnica na Sv. Višarje. Neki '* zasebniki v Beljaku kanijo zgraditi malo električno vzpenjajočo se železnico iz Žabnice na Sv. Višarje.
k Nagloma je umrl v Beljaku celovški podžupan Viljem pl. Dietrich, star 59 let. Zadela ga je kap.
Štajerske novice.
š Knezoškoi dr. Mihael Napotnik je
obolel in močno trpi na bronhialnem katarju kot posledici dolgotrajnih birmskih potovanj. Upamo, da bo močna narava našega vladika premagala bolezen.
š Duhovniške izpremembe. Dne 1. julija sta bila inštalirana g. Franc Časi kot župnik na župnijo Trbovlje in gosp. Franc Trop za župnika v Šmarjeti pri Rimskih Toplicah. — Za provizorja v Št. Lenartu nad Laškim je imenovan č. g. Ivan Luskar, kaplan v št. Petru pri Radgoni. — Obolel jc č. g. J, Caf, dekan pri Sv, Tomažu pri Ormožu.
š Letošnje nove sv. maše. Anton Brat-kovič, dne 27. julija, Kapela pri Radencih; Ignacij Grifič. dne 15. avgusta. Prihova:
Pavel Hplcman in Vinko Holcman, dne 10. avgusta, Remšnik; Anton Medved, dne 3. avgusta, Rajhenburg; Anton Peršuh, dne 10. avgusta, Sv, Lovrenc na Dravskem polju; Jakob Bohak, dne 10. avgusta, Stude-nice; Andrej Klobasa, dne 17. avgusta, Sv. Jurij na Ščavnici; Janko Slavič, dne 17. avgusta, Ljutomer; Frančišek Štiglic, dne 17- avgusta, Rečica v Savinjski dolini; Mihael Turk, dne 10. avgusta, Pilštanj; Jožef Vrečko, dne 3. avgusta, Sv. Jožef nad Celjem.
š Osebne vesti. Finančno deželno ravnateljstvo je imenovalo finančnega koneipista dr. Julija Rajnerja v Mariboru za finančnega komisarja v 9. či-novnem razredu. — Veterinarski ad-junkt Oton Štraub jc imenovan, pa okrajnega živinozdravnika. — G. dr. Ivan Arnejc, c. kr. profesor na mariborski gimnaziji, jc s 1. julijem vpoklican v ministrstvo za uk in bogo-častje.
š Nova delavska organizacija, v Posavju. V nedeljo 29. junija se je vršilo v Brežicah zborovanje J. S. Z. Govoril je rudar Zaje, ki je navzočim socialnim demokratom bral ostre levite. Razpravljal je o pomenu J. S. Z. Priporočamo našim voditeljem v Posavju, da pomagajo snovati za Posavje, kjer se socialna demokracija močno širi, podobno krščanskosocialno demokracijo. Samo zabavljati čez socije nam bo malo pomagalo.
— Dekliški shod za Spodnje Posavje sc vrši v nedeljo, dne 13. t. m. v Vidmu. V župni cerkvi bo po dohodu vlakov dopoldne služba božja, pri kateri pridiguje g. dr. Hohnjec. Potem se vrši veliko zborovanje, na katerem govore razen imenovanega gospoda še drugi govorniki in govornice. Pripravite se takoj v vseh župnijah od Sevnice do Dobove, da bo udeležba sijajna!
š Romarske vlake priredi S. E. S. Z. v Mariboru po sledečem redu: Dno 14. julija t. 1. vozi romarski vlak ob 5. uri 30 min. iz M a r i b o r a skozi Ljubljano na Brezje k Mariji Pomagaj. Iz Celja vozi isti dan romarski vlak k Mariji Pomagaj ob 8. uri 10 minut. Iz Brežic pa bo šel romarski vlak dne 28. julija zjutraj.
š Naše prireditve. Pri Sv. Duhu na Ostrem Vrhu jc bila v nedeljo lepa prireditev naših obmejnih Slovencev. Pri cerkveni in izvencerkveni slavnosti je govoril profesor dr. Hohnjec. Pri občnem zboru izobraževalnega društva je govoril tudi poslanec dr. Verstovšek.
V Oslušovcili pri Veliki Nedelji je imela Kmečka zveza politično zborovanje. Govoril je posl. Mihael Brenčič in drugi. — V Jarenini se je vršil shod tamošnjih deklet. — V Središču sta »Orel« in Dekliška zveza priredila dobro uspelo veselico. — Pri Sv. Jurju ob Ščavnici so tamošnja naša društva priredila krasno uspelo Konštantinovo slavnost. Udeležba je bila obilna. — Na občnem zboru Dekliške zveze pri Sv. Jurju ob juž. žel. je govorila gdčna Pe-pica Senixa. — Pri Sv. Petru na Medvedovem selu sta zborovali tamošnji podružnici (moška in ženska) »Slov. Straže«. — V Cirkovcah pri Prager-skem pa so priredili mariborski rokodelski pomočniki veselico. — Ta poročila pričajo, da se naše organizacije vrlo gibljejo. V delu je naaš rešitev!
š Vrl obmejni Slovenec. V Št. Ilju v Slov. goricah je otvoril tamošnji po-setnik in vrl mladenič (Franjo Lilek vinotoč. Pisal je takoj v Ljubljano po nabiralnik »Slovenske Straže« in vsak gost, bodisi Slovenec ali Nemec, mora na poziv g. Lileka darovati kak drobiž za naše obrambno društvo. Slovenski gostilničarji, posnemajte!
š Novice iz Maribora. Škrlatica jc nenadoma izbruhnila v raznih hišah v Mariboru. Radi tega je oblast sistirala pouk v vseh šolah, ljudskih in srednjih. Po Mariboru se govori, da so v nekaterih hišah dalje časa zatajevali in zakrivali epidemijo. Krivda, da se je škrlatica tako močno razširila, zadene gotovo one nemško-nacio-nalne kroge, ki imajo pač mnogo časa za politično hujskarijo, a za skrb, da bi v našem mestu vladale boljše sanitarne razmere, nimajo časa. Ali je sedanjega izbruha epidemije kriv zopet slovenski zdravnik dr, Turšič, katerega so lansko leto tako močno preganjali radi škrlatice v zavodu šolskih sester? — Mariborski mestni svet je sklenil napraviti na novem Glavnem trgu veliko tržno hišo, kakor so v velikih mestih. Izvolil se je poseben odbor, ki ima nalogo proučiti to vprašanje.
š Iz poštne službe. Poštni aspirant Leo Verstovšek jc imenovan za poštnega praktikanta v Mariboru. Za poštne ofici-jante so imenovani: Josip Dvorak v Radgoni; Ivan Novak v Feldbachu; Anton Pevec na Pragarskem in Terezija Lešnik v Žalcu.
š 13letni deček usmrtil štiriletno deklico, ker mu ni dala orglic. Iz Št. Jerneja nad Muto poročajo: V petek je zaklal 13-letni Luka Thornas, gostaški sin, Štiriletno Micko Pušnik. Dosestnikovo hčer v Št. Jer-
neju nad Muto. Starši fanta so bili pri Puš-niku na dnini. Dekletce je šlo v gozd nabirat jagod ter jc imelo kot igračo male orglice. Za njo jc prišel deček ter hotel imeti od nje orglice. Ker mu jih dekletce ni dalo, jo je vrgel na tla ter ji zadal s kuhinjskim nožem tri rane, na katerih je otrok na mestu umrl. Deček je šc šolar šentjernejske šole in že od nekdaj jako sirov in vedno oborožen z nožem.
š Hmelj v Savinjski dolini letos ne kaže tako lepo kot druga leta. Pridelka bo malo, a cene bodo lepe. Že v predprodaji se hmelj zelo lepo plačuje. Po 200 K je cena seclaj.
2029
Izfava.
v liboralnih čas jubljane, ni resi izmišljene laži. On ima takega dobrega prijatelja, da ga zmirom obrekujo in podaja po časopisih.
Kar je bilo v liboralnih Časopisih čez Martina Perko iz Ljubljane, ni resnica, so le same
Zahvala.
Med boleznijo in ob smrti našega nepozabnega sina ozir. brata, došlo nam je od vseh strani toliko in tako prisrčnih dokazov sočuv-stvovanja, da si usojamo tem potom, ker nam posamič ni mogoče, izražati svojo najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so delili bol z nami ol> bridki izgubi ter spremili pokojnika na njegovi zadnji poti.
Prav posebno se zahvaljujemo še preblagorodnima gg. ces. kr. višjemu okrajnemu zdravniku dr. Ed. Šavniku za njegovo požrtvovalnost, ki jo je toliko časa izkazoval ranj-kemu in nam v tolažbo, ter časti-temu gospodu mestnemu kaplanu Valentinu Sitar, ki je z iskreno ljubeznivostjo lajšal bridkosti in pa trpljenje pokojnika.
Tukajšnji Narodni Čitalnici", ki je ranjkega spremila na zadnji poti z zastavo ter nje pevskemu zboru za prekrasne žalostinke ob rakvi in grobu, dolžni smo pravtako najiskrenejšo zahvalo.	2025
Žalujoča obitelj Fock.
IRealčni abiturijent išče mesta a
domačega učitelja I
m najraje ob Adriji ali pa kje na deželi. Z w Naslov »Egon«, Ljubljana I, post. rest. •
Proda se nekaj preproste še malo rabljene
Poizve se v Gosposki ulici št. pri hišnici.	2028
Tržne cene.
Gene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 3. julija 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	1H9
Pšenica za april 1914.....11.69
Rž za oktober 1913.....8-82
Oves za oktober 1913 ....	8'53
Koruza za julij 1913.....768
Koruza za avgust 1913 ... .	7-85
Koruza za oktober 1913 ....	7'40
ne nad 20 let stara, sprejme Franc Rušt, kleparski mojster v šturijah pri Ajdovščini. 19&5
.........................................................................,.,i,iu...Ai,m,„,
Sedmošolec išče za počitnice
instrukcije
ali kaj podobnega. Ponudbe na upravo „Slovenca" pod številko 2008.
............................................................................................VI
1889
Halo posestvo
v dobrem stanju se proda. VeS se izve pri Marjeti štamcar, Sveti večer, p. Šmartno pri Litiji.
prekrasne škatlje (doze) i
ki smo jih prvotno dali napraviti namesto drugih daril za naše odjemalce, razpošiljamo odslej splošno. Napravljene so po umetniških načrtih iz močne pločevine, zunanjost pa je starosrebrna imitacija, in razpošiljamo take škatlje, napolnjene z rženo kavo, v skupni toži 5 kg za K 4-50. Poštnino trpimo sami. Glede na kako nesporazumljenje opozarjamo na to, da, razpošiljamo škatlje samo dokler bo šc kaj te pičle zaloge. Prosimo za skorajšno naročitev,
Oldrich Vitaček, Praga, Karlin 2, Češko.
Gospodična
absolventinja trgovskega tečaja s hvalnim uspe. hom, katera je za tem službovala eno leto že v pisarni in za tem dve leti zopet izostala, sedaj zaradi družinskih razmer	2021
želi zopet v službo
v dobro hišo tudi proti nizki plači in sicer v pisarno, v kateri bi službovanje ne bilo prenaporno, četudi bi imela od začetka samo za stanovanje in hrano. — Cenjena pisma naj se pošiljajo pod: »Vestna 2021« na upravništvo »Slovenca".
PRIPOROČA
SE:
ZAHTEVAJTE l VZORCE!
HrtNUFAKTURNA TRQOYINfl
FRdNC 50UVAN 5IN « uwuam\
>BRO BLAQO!	MBCTMl TT»f -»n
SOLIDNA POSTREŽBA! I lEO I Ml I K M 22
PRIZNANO DOBRO BLAQO! NIZRE CENE!



C. k*.
pnv.
igStk
občna zavarovalnica
Hssicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leto 1831.
JamFh/eni zakladi znašajo nad 434 milijonov kron.
Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenje.
	mesoca junija 1913	od januarja 1913
Vložilo se je ponudb ....	1843	10.769
za zavarovano vsoto .....	K 15,531.49613	K 95,310.802-20
Izgotovljenili polic jc bilo . .	1476	8164
za zavarovano vsoto.......	„ 12,490.096' 87	n 73,484.649-39
Naznanjene škode znašajo.....	„ 1.057.040-13	„ 6,275.097-21
Iftacilar I suhim načinom!
luasneci (5asilna baklja)|
Svarilo n?kuP°mdra0!,h oasUcev na suh način I Prevzamem popolno jamstvo, !
tT i u ♦ . . da.v<eb"i« ni0J K"silcc suhim potoni, znamka „Florian" popolno enak gasilni ' prah, kot vsi drugi gasilci na suh način, ki sc ponujajo za ceno K 20--. Moj prah je v nal = ravnem stanju, onih drugih aparatov potom okrc barvan rumeno-rujavo. 2027 i
Gasilec snhlm načinom JLORIHH" pošilja za ceno K 5 - za komad
Dr. M. Natanson. drožerlla .Zlim Tlfler\ Dunaj II., Praterstr. 33.1
................................................................................................................................................................u.......mumum.u.J
KNJIGOTRŽTVO.
Pavel Novak: Nemščina brez učitelja. I. del: Nemška slovnica za samouke. II. del: Slovensko-nemški razgovori v vsakdanjem življenju. V Ljubljani, 1013. Založila »Katoliška B u k v a r u a«. Cona vsakemu zvezku
1	K 20 vin. Oba dela skupaj vezana
2	K 80 vin. — Dijaški list »Mentor« piše: »Knjižici sta namenjeni v prvi vrsti samoukom, seVeda takim, ki so si v ljudski šoli pridobili osnovne slovnične pojme. Brez teh se tudi samouk ne more nobenega jezika vsaj približno pravilno naučiti. Delce bo torej zelo dobra pomoč pri pouku nemščine v izobraževalnih društvih, v telovadnih odsekih itd. Posebno veliko praktično vrednost ima drugi del: Razgovori. Tu so zelo spretno sestavljeni pogovori v navadnih položajih vsakdanjega življenja: Pozdravi, o vremenu, o času, o jedi in pijači, v gostilni, na železnici . .. Za. naše mladeniče, ki gredo v tujino, dobrodošel pripomoček. A tudi učencem višjih ljudskošolskili in meščanskih nižjih srednješolskih razredov in dijakom nižjih srednješolskih razredov praktično knjižico zelo priporočamo, — recimo kot počitniško zabavo.«
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Steckenpierd- 961 lilifmo mlečno milo
je slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanje kože in lepote, Vsakidan priznalnice.
Dobi se povsod ž 80 vinarjev.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalnc kopeli, .astnik in šef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I.kir.odd.dež.bolif
it	aceiilen ■ aparat.
Ivan Marlnšek, mesar in gostilničar, Glince pri Ljubljani.	1990
Cefiri.
1913
10D3
Ne smele pozabili!
Kanafasi.
1913
Dobro in pristnobarvno blaqo vsakdo najbolje in najceneje kupi naravnost pri Izdelovalcu.
Kdor rabi lanene in bombažaste kanafasc, cefire rjuhe, damaste batiste, svilo, atlase, blago za dame in gospode, platno, brisače in druge tkanine, naj se obrne na znano krščansko tvrdko
Jaroslav Marek, ročna tkalnica št. 45 v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci se pošiljajo zastonj' in poštnine prosto. V zaloqi imam tudi veliko množino ostankov ccflrja, delinja, kanafaša itd. tn razpošiljam v zavojili po 10 metrov za 16 K, prve vrste za 20 K, finejše vrste za 25 K tranko po povzetju. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. - Srajce za gospode iz retirja ali oxforda 1 komad K. 1-80, 2-20, 2-60,5--, 4'— in 4'50. Pri naroČilih zadošCa navedba širine vratu. Dopisuje se slovensko. V enem letu nad 5oo priznalnic od Slovencev.
Avtomatična pasi!
Za podgane K 4-—, za miši K 2-40, ujame brez nadzorstva do 50 komadov v eni noči. Past za ščurke edina te vrste, na katero se ujame na tisoče ščurkov v eni noči, a K 2-40. Povsod najboljši uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humann, Dunaj, 2. Bezirk, Aloisgasse 3/24. Mnogo pohvalnih pisem. Pred manj vrednimi ponarejanji se svari. V c. in kr. vojaških skladiščih v vporabi. Telefon 23.440. _215
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zilo. — Cena lončku zjamstvenim pismom 1 krono.	336
Poštni predal 12/160 Ogrsko.
Išče se primeren	1961
bolj v sredini mesta za avgust ali september. Želi se zadaj nekoliko dvorišča. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod < Lokal; št. 1961.
Zlato siutinin: Berlin, Pariz, Bim itd./
l/ZaJbol/. kosm, zobo-čtstii sredstvo
liddovatel) O. oSV«7 Ljubljana, Stritarjeva ulica 7
v večjem mestu na Gorenjskem, v koji je sedaj gostilna in trgovina, pripravna jc za vsako obrt, ker je na najboljšem kraju, se zelo ceno takoj proda, ali tudi zamenja.	1853 Kje, pove upravništvo tega lista pod št. 1853 proti prilogi znamke 10 vin.
Knežji in nadškofijski
KONVIKT
pod vodstvom očetov družbe Jezusove v Gorici.
Krasna, mirna lega z velikimi nasadi in z lepimi igrišči. Milo, južno podnebje. Velikanska nova stavba s centralno kurjavo, z električno razsvetljavo in kopelmi.
Lepa prilika, da se gojenec temeljito nauči deželnih jezikov. Poštena, stanu primerna vzgoja.
Za sedaj bodo gojenci obiskovali c. kr. veliko gimnazijo v Gorici; vendar je upati, da kmalu začne interna gimnazija z javno pravico.
S Šolskim letom 1913-14 se že otvori v zavodu pripravnica s slovenskim učnim jezikom.
Prospekti in natačnejša pojasnila se dobe pri
rmtelistvu Mm in nadšhol. Honvihta
Kemična touarna Tralskfrchen pri Dunaju LIEBLEIN & CO.
Cementna malta za beton, apnena malta
: : postaneta vododržna le s :
sfearifom, zak. zav.
Najidealneje sredstvo za osuševanja vseh vrst, odstranitev vlage: da vodo-držne facade in belega apna. — Malta z dodatkom stearita ima 50 — 100% več trdnoto, kot vsak drug dodatek (uradno preizkušeno). — Edina prodaja: F. P. VIDIC & Komp., Ljubljana.	1987
Avtomobilna zveza
Idrija, Logatec, kolodoor.
Odhod iz Idrije:
ob 6-— zjutraj ,, 12'— opoldan „ 3-30 popoldan
Odhod iz Logatca:
ob 8-30 zjutraj ., 2-30 popoldan „ 6-30 zvečer
Prihod v Logatec:
ob 7-50 zjutraj ,, 1'40 popoldan „ 5-10 popoldan
Prihod v Idrijo:
ob 10'20 zjutraj „ 4-— popoldan 8-15 zvečer
v Gorici.
1981
Cene z avtomobilnim omnibusom:
I. razr. II. razr.
Idrija-Logatec ali naspr. Idrija-Godovič „ ,, Godovič-Hoteclršica,, „ IIotedršica-Logatcc., „
zit osebo za osebo
K 3-— K 2-— „ 1-50 „ 1'-
» 1-5° »
., 1-50 „ !•-
Cene s kombiniranim avtomobilom:
I. razr. II. razr.
za osebo za osebo
Idrija-Logatec ali naspr.	K 3-—	K 2-—
Idrija-Godovič „ „	„ 1-50	„ 1-—
Godovič-Hotedršica,, .,	„ 1'50 „ 1-—
IIotedršica-Logatcc „ j,	,, l-50 „ P—
Označena vožnja se vrši vsak delavnik, omni-bus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnibns.
Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za more-3885	bitno zamudo.
Valentin Lapajne v Idriji.
novi letošnji pridelek, veleprima kakovosti, belo mesnati, se dobi takoj po prav primerno nizki ceni. Odjem v vrečah od 50 kg dalje pri tvrdki Iv. A. Hartmanna nasl. A. TOMAŽIČ, Marije Terezije cesta, Ljubljana. 1986
Proda se veleposestvo
zapisano v deželni deski Krupa, pošta Gradac, okraj Metlika, na Kranjskem v izmeri 300 oralov; od teh je okoli 132 oralov izbor-nega polja in logov, 168 oralov 20 — 80 let starega gozda, vse v enem kompleksu okoli grada. Višina nad morjem 130 - 150 m. Podnebje toplo, želez, postaja Gradac in železnica že grajena, 10 minut oddaljena, iz gozdov, če se posekajo, se napravijo zelo rodovita polja, loke in vinogradi. Grad s 36 prostori v I. nadstropju, z mlinom pod gradom na 5 tečajev, vodna sila za veliko žago. Gena z vsem fundusom instruktom K 250.000. Proda se tam r=n tudi zelo donosna opekarna za K 15.000. Ponudbe na Pozemkova LEJ banka v Pragi (Češko.)	2009 (6)
M
pri
v
v zvezi s posebnim izletom v svetovno sloveči kopališči Biarlca in S. Sebastian (Španija) pod duhovnim vodstvom čč. gg. Karola Schweitzer-Ja iz \Vaasen-Leobcn in
Karola Pollitseh-a iz Gradca. Pričefek potovanja: 16. avgust.	Doba potovanja 15 dni.
Cene za udeležence: Od Dunaja do Dunaja: Od Gradca do Gradca: I. razred .... K 535 1. razred .... K 520
II.	., ...... 430 | II. „ . . . . „ 420
III.	i, ...... 255 III. „ . . . . „ 250
Potovalo se bo skozi Tirole, Švico (čez Št. Gotard) Italijo, Francijo in Nemčijo, (čez bodensko jezero) ter bo s prvim namenom potovanja kot romanjem združena tudi udobnost in mnoge zanimivosti in vsled tega le omejeno število udeležnikov.
Obširni načrti se dobe pri preč. gosp. Karolu Schweitzerju, mestnem župniku Waasen Leoben in preč. gosp. Karolu Pollitschu, stolnem kaplanu v Gradcu, Burg-gasse 3., kamor naj se pošiljajo prijave.	1838
Priglasila se spreiemajo do 31. Julija.
Od Llnca do Llnca: I. razred .... K 505 II. ., .... „ 410 III.	. . • • „ 240
SLOVENSKA TRGOVSKA SOLA V LJUBLJANI
KONGRESNI TRG ST. 2
s nravico javnosti vsled razpisa c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk z dne 20. avgusta
1911, št. 28.837.
1893
ki je tudi popolnoma izvežban v sod-nijskih in odvetniških poslih, z večletno prakso, trezen in zanesljiv, želi kot tak, ali kot vodja kake pisarne, mesta. Nastop lahko takoj ali pozneje. Naslov pove uprava lista pod št. 1819.
Službe išče kot
slugo
najrajše h kakemu zdravniku mladenič, več slo« venskega in nemškega jezika. —. ponudbe pod »Zdravnik 2011« na upravo Slovenca.
Tovarne za Hsbestškrili,Zenit'
družba z omejeno zavezo Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
krovski materijal.
Zastopnik: Zajec & Hoin, Ljubljana.
Dunajska cesta 73. 249
Slovenski dijak
srednje ali trgovske šole se sprejme pri obitelji učitelja meščanske šole v Gradcu na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava lista. 2006
Na prodal fe
pod zelo ugodnimi pogoji. Vsako obstoji ii vsega gospodarskega poslopja, travnikov, gozdov, vinogradov in njiv. Prvo ob deželni cesti v Zalogu pri škocjanu, pripravno za obrt, drugo 20 minut od trga Mokronog odaljeno.
Natančnejša pojasnila daje Anton Bule, gostilničar in mesar, Mokronog.	2013
Sprejemno naznanilo.
V	dvorazredno Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani se bodo sprejemali učenci {lne 5 in ? julija t j od 10 dQ 12 ure dopoIdne.
V	pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki so stari vsaj 13 let ter so dovršili najmanj štiri razrede ljudske šole.
V	I. letnik sc pa sprejemajo učenci, ki so stari najmanj 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnje se sprejmejo v I. letnik le učenci, ki so z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole.
K vpisu naj pridejo učenci v spremstvu staršev ali njih namestnikov, ter naj prinesejo krstni list, zadnje šolsko izpričevalo in K 15-— vpisnine in prispevka k učilom.
Ostala pojasnila daje — tudi pismenim potom —
ravnateljstvo.
V LJUBLJANI, 20. junija 1913.	__
Hotel ,Lloyd'
z restavracijo in najlepšim vrtom
priporoča p. n. slavnemu občinstvu
Karol Tauses, hotelir
Sv. Petra cesta štev. 7.
Sprejemajo se tudi vedno uka-željne gospice za pouk v kuhi.
Proda se dobro idoča
Izdaia konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
pečorska
z veliko trgovino posode, s 4—5 pomočniki, 60—100.000 K letnega prometa, velikim številom odjemalcev, tudi na Kranjskem. Cena 3000 K. — Zaloga posebej le proti gotovini, v Celovcu v bližini »Narodnega Doma«. — Vprašanja sprejema uprava lista pod št. 795.
naaciaaacjcicjatiiaanaD
g Poziv m p. t. duhovščino! g
| Norsho kopališče Gradež g
pri Ogleju. jj
Kakor prejšnja leta jc hiša duhovniškega	[]
podpornega društva „Pio Sovvegno" na	n
razpolago tudi letos meseca junija, julija	U
in avgusta odpočitka in razvedrila po-	[]
trebnirn duhovnikom. Cena za hrano in	n
postrežbo je zelo zmerna. — Pojasnila	U
daje predsedništvo „rio Sovvegno" v	y
Gorici (Corte S. llnrio 7).	1707	q
paaDaaapraaaanaDD
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.