Z6S Stnllh IIMK i pMMIrt. H Mafei NI7. L. lito.* , !eto napref .... K 34*— Strt leti « r • • I 7-50 M Amerlko in vse drage ežele: ni metec m » . . . 2-50 cdo !eto naprej . . . . K 40.— VpraSanjem glede inseratov se na) priloži m odgovor dot>!snica »U znamka. VprmTnlžtTO (spodai, dvorišče ievo^. Kmaflova ulica št S, te?af3« šL SS. lifta}« »■** 4aa svada* U***«* a#4«l|e ta praiaik*. Inserati se računani po ooribljene n proatori in slcer: t mu visok, ter 63 mm Strok prostor: enkrat po 8 vln., oVakrat po 7 vin., trlkrat po 6 v. l*osiano (cnait prostor) 16 vin, narte hi zahvale (enak prostor) 10 vin. Pri več jih inserciifh ao dogovora, —---- Hl lili—^---------- Navi iiar->£aM na} p<>$?lefr aarjčjmo vej«a JjT .,•* nak?ta*el. "Taaj Na sa.-oo ■isateae aaroč&e fcrez ijslaire dsaarji ss a a):i) altukar oi;rtti „Maroda* tiskara a" tofiefoa št. SS. .Slovenski Narod' velja w LinB.faal dostavljen na dom a! i Se se hodi po nj : ćelo teto iiaprej . . . . K 28*— I četrt leta n . . • . . 7-— pol !eta „ .....U*— I na mesec „ . . . . 9 2*30 Pasmm^znm iis/ilki vslja 12 vfnarjev Dopisi n.r se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vredzi'iitTO: Koaflova ollca it. 5 (v L nad str. levo, telefon it. 34 Šusteršič in Jakllc. Dunaj, 16. novembra. Danes sta ta dva poslanca prijavila »voj izstop iz Jugoslovanskega kluba. Do beseđila njiju ođstopnega pisma ni-zem mose! priti, a!i brezdvemno je, da je bil neposredni povod volitev v delegacijo. Čuje se. da je izjavil dr. Šusteršič svoje nezaupanje raznim članom kluba (— katerim? Onim kranjskim, ki ga nišo velili?! —) in izrecno predsedniku dr. Korošcu (— ki so ga kranjski poslanci izvolili delegatom ra-mesto dr. SusteršiČa! —). Da je bila izvolizev dr. KoroJca v Interesu naše skupne jugoslovan. stvari potrebna in da ie kranjskim poslan-cem le Čestitati na tei nesebični, res-nfčno narodni in stvarni politiki, to Je frotovo jasno. A'anj jasno Je. kako se more dr. $usteršič Ježiti radi tega iz čisto svojega osebno-arrbicijskega stalt-šea! Ne gre za osebe. mnrveč za stvar. ki je tako v dobrih rok ih. Izstop dr. Susteršića In Jakliča iz Jugoslovanskega kluba je zanimiv pojav v naši politični zgodovini. Vprasanje je: ali je vodstvo S. L. S. sklenilo ta korak svojega načelnika? Ali de!a dr. Suster-šič take velepomembne politične skoke povsetn na svojo pest? Ako dr. Suster-šič ni poprej dosege! enakega sklepa svoje stranke in bo skušal sele zdaj stranko prepričati o umestnosti svojega nskoštva, — kaj stori stranki na t?.ke eksperimente svojega načelnika? Kar se tiče jugoslovanskega kluba, morem reci. da ne vidim nikjer kakS potrtosti. Pri de1u v klubu, zbornici, oć-jekih ni bilo dr. Šusteršiča nikjer vide-tL Na Dunaju ga ni nikoli in prejema po pošti v Ljubljane vsak mesec svoj ti-sočak. Ali se to strinja s častio poslanca? Tak poslanec naj odloži tuđi mandat!! DR. ŠUSTERSIC IZRAZA POLITIKI JUGOSLOVANSKEGA KLUBA NE2AUPNICO! Načelnik S. L. S. je pisal načelniku Jugoslovanskega kluba naslednje pismo: P. n. načelstvu Jugoslovanskega kluba v poslanski zbornici državnega zbora Dunaj. Prijavljam svoj izstop iz Jugoslovanskega kluba, ker sem izgubil do raznih klubovih članov in zlasti tuđi do načelnika politično in osebno za-upanje v taki meri. da ]e zaupljivo so-delovanje v ozki klubovi zvezi postalo nemogoče. Da pa se zapreci vsako nespora-zumljenje, izjavljam točno, da bom tuđi izven kluba deloval po svojih močeh za realiziranje deklaracijskega programa z dne 30. rnaia t. L in da mi bo v odkrito zadoščenje, čc se bom našel s klubom na eni in isti poti. Sprejmi p. n. načelstvo izraz mojega posebnega spoštovanja. Dunaj, 15. novembra 1917. Dr. Ivan Šusteršič. Tej Šusteršičevi nezaupnici se je Pridružit tuđi posl. Fran J a k 1 i č. DR. ŠUSTERŠIČ O VZROKIH SVOJEGA IZSTOPA. Posl. Šusteršič se je izjavil o vzro-kih svojega izstopa iz Jugoslovanske-£a kluba napram »SlovenCevemu« uredniku tako - le: ' ^Danes ni čas o tem govoriti. Raz-logi za moj korak so scveda nad-v s e t e h t n i in so narekovani po vi-talnem interesu hrvatsko - slo-^enskega ljudstva in Slov. Ljudske Stranke. Podrobnosti bom obelodanil, ko priđe čas za to.« Kratko, jedrnato in nad vse zna-čilno! DR. ŠUSTERŠICEVE GRO2NJE KRANJSKIM POSLANCEM V. L. S. Dr. Šusteršič je pisal kranjskim poskncem V. L. S. naslednje pismo: Gg. državnim poslancem kranjske V. L. S„ Dunaj. Pri volitvi kranjskega delezaU se ie po pretežni većini po- slancev kranjske V. L. S. kršil sklep strankinega voJstva in tako popolno-ma porušila strankina disciplina. Odgovoniost za vse posledice za-dene vsakega posameznika, ki si je dovolil upornost proti najvišji strankini instanci, upornost, kakr-šna se še ni dogodila, odkar cbstoji S. L. S. Zgodilo se je to v eklatantnom protislovju s strankinimi pravili in z vodstveniin sklepom, ki je bil ?torjen temeljem pravil v navzočnosti večinc strankiiih državnih posbncev, ne da bi bil kdo ugovarjal ali moge! usovarjati zoper pravilnost sklepa. Iz-vršil se je udarce zoper ustroj S. L. S. v kričečem rrasprotstvu z moralni-mi d o 1 ž n o s t m i, ki jih na!ac:ajo vestnemu moin naravni zakoni napram stranki, ki mu je v dobri veri zaspala častni mandat. In zgodilo se ie to ob času, ko je ečinost stranke bolj potrebna knt kdaj poprej. Z največjim obžalovan.fem konštatujem to dejstvo, katero v ime-ru ćele strar:!:e najostreje ob-s o j a m, s pristavkom, da bo stvar Iz-vršilnega odbora. iz\raiati primerne k on s ek ven c e. — Dnnnj. dne 14. novembra 1917, — Šusteršič I. r.. t. č. načelnik stranke. DR. SUSTERŠIČ SKLICUJE SEJO IZVRŠILNEGA ODBORA S. L. S----- NAKNADNO. -Slovenec^ objavlja: Iz\Tšilni odbor S. L. S. ima sejo v četrtek, dne 22. novembra ob 2. uri pipolćne v Ljubi lani, deželni dvorec. II. nadstropje. Gospodi elani se tem potom vabijo k polnoštcvilni udelcžbi. — Važni predmeti! — Dr. Ivan Šu-sterSičLr„t, č. načelnik stranke. Volitev delegata ze Istro. Danes na uočetku seje se je vršila Z Dunaj, 16. novembra, ponovna volitev enega člana za avstrii-*ko delegacijo iz Istre. Od petih po-slancev je bil navzoč le profesor Spin-čić. ki je tuđi voli!. Ko je imcl pred-seđnik že v roknh uspeh »skrutinih«, t. j. Spiniičevo ^lasovnico. ie prišel še dr. Laginia, ki pa ni več mosrel voliti. Predsednik je progbsil »eno^lasno« iz-volitev delegatom dr. L a g i n j e. Isto iako je bil izvolien namestnikom profesor Spinćič. Taka ima Istra tuđi letos sTovan-skega delegata, taka da jih imamo s tem Jugoslovani — štiri. Res je. da bi moral biti Icios vsled kompromisa Ita-liian, toda kompromis ne Kre tako da-l'jč, da bi ga morali jugosJovanski po-*!anci sami izvršiti: opraviti volitev in pa še določiti kardidata! T-okrat nišo niti vedeii, koga hočejo Ita!iani imeti za delegata! Italifani tndi k drugi volitvi nišo niti prišli in bila je nevarnost. da Istra sploh ostane brez delegata. Pos!anec Laginia in Spin-čič sta bila s tem vsake obveznosti pro-s t a in sta ravnala povsem pravilno, da sta izvoliia delegata po svoji volji. — Kompromis s tem ni niti najmanjse kršen. Jusroslovanska poslanca sta postopala povsem loialno. seveda pa taka lojalnost ne gre tako daleč. da bi rrorala ostati Istra brez delegata, ako se italijanski poslanci nočejo udeležiti volitev. Toliko v pojasnilo, da ne bo nepotrebnih namigavani. knl:or r'n ee je tu zgodilo kaj nelojalnega proti itali-janskim sodeželanom. Iz Gorice. 18. novembra. V nlid Treh Kraljev ie moral biti nastanjen oddelek italijanskih ženijskih čet. Našle so se tam razne vojaške na-vadne pisarniške stvari, med njlmi to čcn očrt boinega odseka cd Kostanje-vice v Gorici do Vrtojbe s Sempetrom, Rožnim dolom do Kemperlišča. Ostala vf>jaska knjižica nam predstavlja mlađega italu'anskega bojevnikar Carlo Spessi, 1. regg. Genico, reperto lancia-fiamme, Roien ie bU ta italijan^ki faai 19. januarja 1^99. torej je star 18 let. Tako nnglo je pospravil svoje reci, da je pozabil v Gorici svoj »Libretto personale«. Ta »libretto« vsebuje pod za-glavjem »Ricordi del soldato« vse pol-no nr.ukov in navodil Ea vojaka, kako se ima ravnati v vojaški službi. — V Gorici ^o napravili v nedeljo kordon ob v?eh dovodn'h cestah. Obiasti so uvi-dele, da je bilo marsikaf ukradene^a in da so nnsiale v varnosrnem in zdravst-vt-ncin cziru take razmere, da treba najprej krepkega očisćevalnega dela. pred no se more nadalje dovolj cvati vstop v niesto. Kdor je bil v mestu, je '^hko šel ven, notri pa jih ne puščajo. Treba bo Še ogror.inega dela v mestu in v okolici, da bo niogočc zasilno bivanje v fforiški ravnini. Pomagajo čistiti tuđi italijanski vjetniki. Kdor priđe v Gorico, se more dosti načuditi veli-knnski množini podgan in vsakdo se prepriča, kako je povsodi nevarno. Ako odpres" hišna ali sobna vrata, nisi go-I tov. da ne zadeneš na kako granato ali | kako drugo raz.circlivo, ki te Inhko raz-! trešči in ubije. Potrjnje se vest. da so I odpe'iali starega in mlađega R y s a. re-stavr?terja »Pri posti«, ki sta bila osta-! la v Gorici, kjer sta svojčas podpisala halijanskega posojila 120.000 lir. Veliko skladišče razne^a blaga v živilih je bilo v trgovini Orzanovi v Gosposki ulici. Mladi Orzan je bil ostal v Gorici. Ko so Itaiijani bežali, je bežal tuđi on in kakor mislijo v mestu, je moge! ube-žati pred zavezniškimi četami iz Vid-ma. Tišti, ki so bežali v petek, so se še mf.gTI ođpefjati iz Vidma dalje v Italijo. druge, ki so odsli v soboto, pa «o zajeli v Vi Omu in pred Vidmom ter jih pripe-Ijali nazai. Oblast vse te natančno iz-prašuje. Povedati vedo marsikai zani-mivcTa. Orzanovo skladišče ie bilo za-"Icnleno in blago rasprodano. V znani gostilni »Pri Treh kronah« v Oosposkl uT:ci se nastani gostilničar Figelj s Travnikn. Neznana Je usoda prejšnjega rest2vrateria tamkaj Nernca Baumsrart-na. Svojčas so trdiii, da so ga Itaiijani ustrelili. Na hotel -Treh kron« so strc-ijali Itaiijani iz Steverjana takoj spočet-Ka, sluteč tam najbrže naše oficirje. VJaćni k^-nnsnr Dsndinf pravi .^lede do-voljevnnja obrti, da se bo držal v glav-nem načela: varovati domrčine v Gorici. Nekdo iz bližnje okolice ie prosi! dovoljcnja za kavarniško obrt, ker izvr-Šuie tako v besunstvu v goriški deželi, ali conte Dandini mu je odbil prof.nio, drngega iz Gorice pa posla! k okraine-mu glavarstvu, da dobi dovoljenie za 'JrnsovTStno obrt, ker secJanje začnsno ne more izvrševati. Obcrdanko-v a tvornica soda-vode in pokalic je razbita, stcklenice poškodovane, porušena je bližnja Valcntinčičeva hiša, na Pokopališčni cesti cbe. Hiša redarskoga nadzornika J a n e ž i č a ob Solkanski cesti te bila tuđi zadeta. Pod Konjederccm so bili Itaiijani napravili Cez Sočo pet lenih trdnih mostov. Hod-nikov pod zemljo je na raznih krajih po-leg rovov in jarkov vse polno. Ć r č i n a je vsa ra2deiana. V tem pre^mestnem defu proti Kromber^u so stanovali sami Itaiijani. Grčinska visina se ie precej znižala. GrČina ie bila važna točka v bojni crti na jedni stran! proti Sv. Katarini, na drugi proti Rožnemu dolu. Znane hiše Dri V in k 1 e r i u za poko-pališčem. kjer je gospodari! in vino to-Cil brat pokojnega kranjske^ dežclne-%a predsednika, ni več; tuđi ceste od pokopalisča navzgor ni več spoznati. »Pri hrastiću« vidiš* samo Se štor hrasta, vse drugo je komaj spoznati, da je bi!o tam obsežno domovanje. Tam levo gori te je pozdravljala stara cerkvi-ca sv. Katerine. Sedaj je vse raztoičeno in razbito. Ljudje, ki so vztrajali lani do invazije Italijanov v Gorici, pravijo, da vtisk je ta, da mesto od takrat dalje ni mnogo več trpelo, ostalo je približno tako. Nekatere stavbe so bili Itaiijani nekoliko pora vili za svoo rabo, sicer pa so se bili zakopali v mestna tla in jih utrdili. Itadelo forei! Sedmo veii posolili ura iieti wo!i ndL U?Lui Julii u .-Mi:^ A-* iluiiibiilt KERJENSKIJ PREMAGAN. Bero'in, 17. novembra. Glasom zadnjih poročil se zdi, da so boljševiki v Pe tro gradu in delonia v provinciji zmagali. Položaj petrogra-Škili r e v o 1 u c i i o i/ a r ] e v se od ure do ure b o 1; ? 2. Kerjen-skij je baje zbe^al proti jugu Pjc se sedaj nahaja, a i znano. Zvezn med Korni-lovom in Kaljedinom je pre-trsana. V I^ctrogradu pri-čenjajo boljševiki nanovo '1 r e j e v a t i vladni aparat So-cijalistična ftranka se ie končno z e d i n i I a, da podpi-ra rcvolucijonarni vo aški komite. V Petrogradu s*e zbirajo nove revoluciji zve- ste čete. StockfiGlzn, 17. novembra. (Kor. u.) »Svenska Telegram Byran« poroča iz Haparande: G ^a# -som petrogradskih poročil je bil Kerjenskij, — ker so dosoele litvinske čete, moćne kakih 30.000 m o ž, — poražen. Kerjenskij je sedaj baje zbežal. Namerava se združiti s Kaljedinom. — Oblast boljševikov je sedaj v Petrogradu baje za-g o t o vijena. V provincijali je položaj negotov. Iz veči-ne večjih mest poročajo o velikih nemiri h. - Stsdsholin, 16. novembra. (Kor. u.) Glasom poročil. ki so dospeta tukaj-šniim zastopnikom ruskih strank. ie položaj v Rusiji še vedno nejasen. Boljševiki imajo na svoji strani garnizijo v Revalu. mornariške čete in finfke od-delke, od katerih je bila polovica po-klicana v Petrograd. Komilov, kakor se zdi. sploh ni nastopil. Kaliedin operira samnstoino ter nastopa politično proti Kerjenskemu, kakor tuđi proti boljševikom. Domneva se, da Kerjenskij v svojem lastnem taboru ne obvia-da več položaja. Generali pri Kerjcn-skem so znani kot pristaši protirevolu-cije in carizma. Pričakovati je dolgih in hMdi*1 bojev v razni'i delih države. London. 16. novembra. (Kor. ur.) >Reuter« noroča iz Petrograda: Po tridnevnem boju, v čigar poteku je bilo Carskoie Selo trikrat zavzeto in izgubljeno, so se pričela pogajanja za u?ta-novitev vlade vseh socijalističnih strark z maksimalisti vred. Vse stranke zahtevajo takojšnji mir. Stockholin, 16. novembra. (Kor. u.) Iz Haparande prihajaioče vesti potrju-jejo nacrt ustanovirve socijalistične skupne vlade. /!elezničarji so zaradi teh pogajanj odložili proklamacijo stavke. Dosedaj še ni dosti upanja, da-siravno bi se boljševiki vdali kompromisu. Boljševiki pa zahtevajo, da ostale socijalistljne stranke sprejmo za-htevo po takoišnjem miru. Socijalisti sn seveda za takoišnji mir ter se od-povedo ćelo Kcrjenskerrm, nočejo pa delovati skupno z Ljemnom in Troc-kim. Trocki je hotel obiskati an^leške-Ka veleposlanika, ta pa ^a ni hotel ?n"e;eti\ \r Petrocrrada poroČajo, da r?znolr»Ta KeriensVii še s četami, da pa je Pef-o^rad nroti njemu. Stockhofm, 16. novembra. (Kor. u.) Preko Petrograda prihaia vest, da so se boljševiki y Moskvi vdali. Kozaki ?o zasedli Kijev in Harkov. Kaljcdin sam je dospel v Harkov. Pro^izorični narlament Ukrajine je bil razpuščen. Mttiukov. GuČkov In Rodzijanko se mtide v Mnskvi. Amsterdam, 17. novembra. »Times« poročajo, da se ie Odesa postavila proti maksimalistom. Amsterdam. 17. novembra. (Kor. urad.) Zveza železničarjev je baje proglasila za soboto opolnoči splošno stavko, če se do tedaj stranke nišo ze-dinile. Za Čas pogaiar;? so se branili že-leznicarji za obe strank? r>revažati čete in municijo. Ekstremisti podpiraio že-lezničarje. Amsterdam, 17. novembra. (Kor. urad.) »Dailv Chronlcle« poročajo Iz Haparande, da so poslali boliševiki velike oddelke Čet iz Finske v Petrograd. Benu 16. novembra. Laussanski ukraii^ski tiskovni urad poroča !z Kijeva: Ukraiinska vlada je sklenila organizirati kozaško milico, da vzdrži red ▼ deželi in da se bojuje proti vsakemu poskusu protirevolucijonarnega giba" nja. Sestavljen je že komite, ki naj iz-dela statute svobodne koza^ke zveze na ukrajinskem ozemlju. Kijev, 17. novembra. Ljeninu in Trockiju se ni posrećilo pridobiti ukrajinske armade za maksimalistično gibanje. Predsednik ukrajinske rade je dal aretirati vse dezerterje, ki so sku^ šali pleniti ter je pro^lasil Kijev ifl Ukrajino za neodvisni od Rusije. DRŽAVNI PREVRAT NA FINSKEM. Stockholin, 16. novembra. (Kor. u.) Neposredni povod za državni prevrat na Finskem je tvoril sklep deželnega zbora, da se ustanovi direktorij s 106 meščanskimi glasovi proti 98 socijali-stičnimi glasovi in da socijalisticni j člani nišo hoteli priznati direktorija. Socijalisti so zahtevali, da meščanske stranke priznajo sklep deželnega zbora z dne IS. julija, glasom kateresa preide vsa vladarska moč na deželni zbor. Ko so agrarci pristopili k socijalistom, so zahtevali preklicanje dežel-nozborskega sklepa glede direktorija, ker se naslanja na zastare! zakon iz leta 1772. Predsednik je odklonil novo glasovanje, nakar je spor med socijalisti in meščanskimi strankami izbruh-nil z vso silo ter imel za posledico državni preobrat po vzorcu petrograd-skega boljševiškega preobrata. Kodanj, 16. novembra. Glasom poročil s Finske, ki prihajajo preko Haparande, je na Finskem državljanska vojna v polnem teku. Socijalisti so s pomočjo niskih mornarjev v Helsing-forsu zmagali. Od takrat pa se je po-Iastilo več -tisoč mož meščanske garde policije, da prepreci pogrome. Zdi s*% da so stavkujoči na Finskem povsod dobili moč v roke. Brzojavke s^Finske ne prihajajo. Za predstojnika brzojavne ga u rad a v Torneji je bil imenovan finski vojak, ki govori samo finsko. Ves častniški zbor v Torneji je bil odstav-Ijen. Stavkujoči in vojaki so gospodarji v mestu. Na sevemem Finskem vlada še mir. Stockholm, 16. novembra. (Kor. nj Finska je popolnoma pod kontrolo so-cijalističnega sovjeta, ki so konfiscirali kmetom žito. Do nemirov ni prišlo. Gnvori se o kompromisu med meščanskimi strankami in revolucijonarji in o koncu generalne stavke. Kodanj, 17. novembra. Iz Petrograda poročajo, da bo boljševiška ruska vlada, Če se ji posreći obdržati moč, tekom dveh tednov stavila svoje mirovne pogoje in svoje predloge za pre-mirje. Rotterdam, 17. novembra. »Times« poročajo, da bo ententa v slučaju, da sedanji ruski mogotci objavijo tajne pogodbe zaveznikov z Rusijo, pretrga« ia takoj diplomaticne stike z Rusijo. Stockholm, 17. novembra. V većini petrosradskih tovaren so se delavci vrnili na delo. Tovarne izdelujejo v ve-likanskih množinah bodeče žice za obrambo glavnega mesta. Petrograd silno trpi pod gospodstvom druhalL Vse meščansko časopisie je ustavljeno. Samo socijalisticni časopisi izhajajo. Tiskarne borznih listov je boljševiška takozvana vlada podarila anarhistu Bleichmannu. Kodanj, 17. novembra. Anglija je zaplenila vse ruske ladje v severnih morjih. Tuđi rulka križarka »Askold« se bo dogradila pod angleškim nad-zorstvom. Kodanl, 17. novembra. Nova ruska vlada je obvestila carja, da nima niče-sar proti temu, da se otroci carske dvojice odpeljejo na Angleško. Otroci carske dvojice se v kratkem odpeljejo. Berolin, 17, novembra. Angleška admiraliteta je zaplenila 13 ladij ru-skega prostovoljskega brodovja, ki so dosedaj vozile vojni materijal iz Amerike v Arhangelsk. Stockholm, 15. novembra. (Kor. nj Iz Haparande: Boljševiki so uvedli v Petrogradu grozovlado. Zimska palača je vsa izropana. Vojaki prodajajo go-beline in dragocene slike. Zatrjuje se, da so izvršili vojaki strahovita jrrozo-dejstva na članicah Ženskih bataljonov. Govori se o več tisoč mrtvih in ranjenih. Stockholm, 17. novembra. (Kor. u.) »Politiken« poroča iz Haparande: Tu pričakitjejo Izklicanje neodvisne finske republike. Stavka je splošna. Obrat industrije, železnic in brzoj avov je ustavljen. duan 2. »SLOVENSKI NAKUO*. ooe 19. novembra 1S#17. 265. štcv. Rotterdam. 17. novembra. (Kor. urad.) »Daily News« poroCajo iz Pe-trograda, da vlada v Moskvi popolna anarhija. Sedanja ruska vlada. Bogati dogodkov so bili zadnji dnevi v Kusiji. Za enkrat nam prinašajo brzojavke vesti o zmagi boljševikov in o pogajanjih za skupno vlado socijali-stičnih elementov. Boljševiki, kakur so se izkazali v prvih dneh svoje nad vlade v Rusiji, so pač najmanj poklicani, napraviti v Rusiji red in mir. boljše-viki, to je većina, menjševiki — manj-iina je poirnenovanje dveh struj v ruski socijalistički stranki, pri tein pa takozvana većina ne tvori v stranki niti v resnici većine . Imenujemo to strujo tuđi maksimaliste, ter bi bilo tuđi v tem pogledu napaćno, misliti, da priznava ta struja socijalistićne stranke maksimalni program glede razvoja Rusije. Ekstremisti se tuđi imenuje jo, ker je njih program v resnici ekstre-men ter gre do skrajnosti ne le v ustavnih vprašanjih, marveč tuđi v so-cijalnem prašanju. Med boljševik! in menjševiki tuđi priiuipijalno ni razlike. Obe struji stremita v bistvenem za istimi cilji. Obe struji imata v svojem programu splobni socijalistićni razredni boj, zlasti tuđi kot logično posledico tega boja tuđi razJelitev zemljišč. V enem pa sta si obe struji nasprotni, boijševiki streme za preustrojem soci-jalnega reda s sredstvu ki se v nič ne razlikujejo od sredstev anarhistov. Ka-kor nastopa ta stranka v sedanjih Ča-sih, ne bi smela nastopati nobena stranka, ki naj ne izgubi vsako pravico do spoštovanja. Ropanje in plenjenje, kakor najhujši barbari, so si zapisali na zastavo ter ogrožajo s tem ćelo vsako možnost bodoće ureditve notra-njih in socijalnih razmer. V svojih po-sledicah mora imeti tako divjanje za konec popolno anarhijo. Ker so boljševiki poleg vsesra internacijonalni in tore] protinaro-Jni, se je njih nastop po-josto tolmačil kot izdajstvo ter je ta Sumnja pridobila na verjetnosti in po-ndarku s ! -n. da je stopil notorićni iz-dajalcj L.itnin na čelo gibanja. Nič boijii ni drugi predstavitelj boljševi-kov, Trockij. Iz tega internacijonaliz-ma izvira tuđi razloček v mirovnem stremljenju. Medtem ko so menjševiki za časten mir brez aneksi] in odškod-nin, so se postavili boljševiki na stali-5če, da naj se sklcne mir pod vsakim pokojem. Govoriti o tem. da bi bilo stremljenje boljševikov, kaVor ie vidi- { mo danes, resnično rusko, bi bilo ab- ! surdnn. Nnbeden izmed voditeliev ni j Rus. 2iđi, Nemci, so voditelji te*i tolrj, ki danes ropaio do Petrosrradn. \ikdo, niti tam, kier bi videlf radi, da Ljenin zmaga, ne verinme, da se bo motjla sedania vlada držati, in jasno ie. kakor to razvidno iz vseh đoseHanjih doeod-kov, da se b!i?a bo1Kev;sV**m!i režimu konec, kf pa se ne bo dal doseči brez mnogo krvi. Poljak! in ob*rnrlratcn boj. NaŠI polkl so zlomill žilavi sovražal odpor ter za-sedli soro Frassolan in goro Peurna. Pri tem so >jele i italljanske&a pol-kovnega povelinika. 50 častnikov in 750 inož. Ob doUnjl Plavi smo morali na zapadnem bregu st;»je£e iz vid ne od-dclke umakniti pred moćnim protiučin-kovanjem. V trikotu ob Ulivu je položaj neizpreinenjen. Na vziiudiii fronti in v Albaniji no-benih poni em bn ih dogodkov. — Sef generalnega štaba. Dunaj, 17. novembra. (Kor. urad.) Iz vojnega poročeval^kega stana poročajo opoldne: \ Čeraj dopoldne in popoldne so napatile er te brodovja na |j\cn kri. i prodira]owiti aruiad baterlislie pj-i.ijj pri Corte!!az?o ob !z!!vu Piave s težki-mi in srednjimi torovi ter z vidnim uspehom. Ita'ijanske baterije sa od :o-varjale z riva inim streljanjcm iz srednjih topov, r:so pa provzročile nobene ikode, niti iz'-r-b. Izvzcmši brezrspešne fetalske napade ni'vaTirš^eTa sovra ne-ga proth!Č:nLovanjfa. Iz okolice Bcretk prihaiajoče sovražne enote so se umak-nile že takoj, ko so zagledale na^e ladje. Dur*3], 18. novembra. (Kor. urad.) Itali.:an?ko b'ii?Ie. V prrstoru sc-verovT^ocfro od AsTa<*a ie poskrs'i co-vra'nSV z mojnlml protlsun1:! zopet za-vzeti zadrve dnl »zsjubl'cne v??Tnske no-zicfle. Na^e čete so ch'!rž3ie v !! »tem bo:u moža protf mr?u zavz^te ^rte. Med Brento In Plavo so zr.vernlM za-rur!5^1I več visinskih r»O7:c?|. Ob d^!c-nri Plav! boj tonov ir-?n*ajoie se *?1c. I cta'sko de!ovan*e :e b**o vč-jraj posebno živahno. Castnl'V? n^in^^rnJV Arr'~h? je zbil sveje 18. sovražno lel^Jo. — ^ef generalnec:a štaba. $r**$vQ iTrnvo po?ocn o. BeroHn, 17. novembra. (Kor. ur?.d.) Italije i^ka fronta. K'jtb mrrzn in *^esu v napadu nentrudns sa sp!cza!e avstro - crrske čete med Brento in Piavo do strmih, od Ttc^janov žlbvo branj^-rih vr^ov gora Prassr>!an !ti Peurra ter vj«?s I po!'iovn2rpa povc-j-nika, 50 častniNoT in 7^0 mož. Na napadnem bre^u do!er!e P'^s izviJni boji. — von Ludendorff. Berolin. 18. novembra. fICor. ur) ItaliiansVa fronta. Severno od AsI-a^a «0 se '^\rvzrefe včerai močne Ita-IHnn^ke si^ v brezti^T^^nfb napadlh na v""n?. k? «m"i Tih lim hm Iztr^riji. V^d Prcr'i H Pfcvo $o \?v$> nr-c- četf* *•>-vra*"" " fT T" - - ' ' os doZen)* Piavf v!"' '; e. — v. Lrrlcn- dor*^ N\§f \TCfRNO PGPnčV.O. Dcnaj. 1S. novembra. (Kor. urad.) Iz vojnor^To^evaJskeprn stana zve^er: Med Brento in Piavo ie iz-j?ubil sovrafnlk zopet močne gorske pozicije. NEMSKO VFČERNO POROCI1 O. Berolin. 1*3. novembra. (Kor. urad.) Wol*:ov urad poro ja zvečrr: Na zapadni in vzbodni fronti nikakih večjib bojnih dejanj. Med Brento in Piavo je bil TtHijan zopet vržen iz moćnih gorskih pozicij. O huđih bejfh t It%TlJ1 nam !>oročajo Rirofnl komnr.lltfii. Ka treh itra-neh »• trudijo TUlHr.nl v Tro'Tlmi sllimi, da hi se uhrani'i Tf'nn krepkoj*«!?« pritiska porraf^^T^^era. SevoroTzho^no A^ln^a ?I hočejo Italijanl osTOJItl «er-et Ti^!ne. katere no It^uMit. )r*»r rirtijo. da hre* nflh »e na tfm pr^*+f>nj n© ho^1 meft Brento In PlaTo. Turti tukal §re ea Tn7.r»# obTlađajn^« r^il<*!1« na ▼1?ifrah. Tt^M*mnl Uh brarlio »H ear^frtvi o^raluj^ tn^i tuka} HOTrafrIVnr^ porirJV In fn rnr*«-'r> % TiSIn. Oh dolenf P1«t1 »rrnif* tonoTi. It»>ija-ni hl radi TRta^ri prehajani« n« dr^Til breg PiaT«. Na r**h treh poeori?^ih diTja ljuto borenje, kakor iT^nl li p^rafll PtPofr* tr-ma<1nej?a to^fIt«, p^no^V^jra fn t"*i lt«?t janakera. ItaHJanJ f« ▼pfralo In žflaTo bDaily U ali« Je Uvede 1 U it&lijanskega giavnega stana, da Je v Be-netkah ie okoli 20.000 oseb. Is mesta ao spravili vse umetnine, ki jfh je bilo mogoče odpeljati. Palača dotev je popolnoma prazna. lnteralilrani vojni svet v Rimu. Ia Rima porofiajo 15. novembra. Interaulrani vojni svet bo imel pojutrajs-; • - vo4n ■ n s-f :n. v kateri hor?o vsi de-legatje raspravljali tudl o letalstvn. L. ta tr. mornarica na boj-nem prostoru ob išli vu Plave. Ie vojnoporo^evalsUesa utana 17. novembra. \\"«»raj tez dan so napndle moma-ri?ke enr ;e ra le\'em krilu prodlra-lo^ih armart baterljeke poiirije pri Corte-lazzo ob iziiTu Piave s težKimi in srednjimi tokovi z vidrirn usi>ehom. Baterije so odgo-varja-e s živahnim ornjem na naše topove. Sko-:e In i»rtib na nam niso napravile. Rax-ven breitu^inkovitih letalfkili napadov ni-1-Tkcra tovraJne^a učinka. Od strani Be-netk do*'e sovražne enote, bo Be umaknile naiaj, kAkor hitro smo fih sagledali. Cesar na sočkih bojisčih. Dne 15. t. ni. jo naš resar obi^kal nekatera eljivna bojna i^ozoriSča so*ke obrambe. Ce-BAr pe Je mmlil na hribu Sv. Mihaela, med razvaliraini bv. Martii a na Krasu, na vl.M-nah kote 197 Južno Zdravščine, na Dotrr-dobu in na Grizom brdu. Na hribu Sv. Mihaela pe rtvipa spomenik, ki naznanja s priprostim! besedaml. da počivalo tam Eđ-n*fni ▼ ?mrtl Italijanl in Ogri. Mase itrJijnnske m'adine po^ivajo na ogromnih ir.^n' menta'nih pokopa MS^ih merl Zapra-jem in Petovl^ami. Z Doberdoba je cesar odšel v svoje bivali?fe. Vojaška katastrofa v Italiji. »Rerliner Tareblatt« izvaja: Opro-men poraz, ki Je ra^el ententno enotno fronto v Ita'ljl, naranča vedno bolj ▼ eno na,!Kroznejtfi!i katastrof sedanje vojne. Ne e1o-> ca to. r'a po bPl v?i nacrti rntcr.te fa 19!8 im!c>nl tekom !? tednov. Je m^terUalna izmha Anelf.ie, Franci je, Amerike in ItaMie koncem o] tobra in zametkom novembra talio oc;ron::ia, da se more nadomestiti še le po mo^erih in z resnim o^kodovanjem pre-fkrbe ostalih front. VeMkanska l^cniba topov, oftoH 2r;00, presesra arti^^erUo TtaHie ▼ mirnem ^asu in romeni xa saveznike on omon narastek težke artilierije % mnni-ci.'o Tred. 7a rr.;*enjarde. Niti prj^jf^o ?e ne d« o^^niti Irtn^a nr>nri(> pra^ic'^v oko'f Kn.OCO ovac rrrren obr^*»^a Stevi'a koni in osiov. Pr^virra Vi !era je sama pro^t7rfra!a oko1! 123.000 tiv konire. Provlnra P*»Tluno !ma oMlo ffti'a tn vina In r»n«e*no pTunfpjiVo ftvi^o-r^^o ?fvi^e Je bilo v tej provinci pred rar »♦-•ti nkot} 7A AAf» jr^-p^f |n pO.OOO iroz. N?i- rTa^e Imata «he r.roThiei borato t*»k«ti:Ho in srflno !?i(*ii^tr|if». »TALIJANSKO URADNO POROČILO. 17. novembra. Od a*ta2ke visoke rUnotft do morja Je obnovi! snvrft'nlk, ne ~'ffV Ttn «vrip irr,.n#». pf.pad^ na fiaSe ror-nVr» j>orArUe in poflKufe, forcirntl t nf'ini niavnko ^rto. Nafte ^ete »o ne b^ahro upira-'e St.pvilno nadmo^nemu »ovratniku b onako trrtr,vr*tr»o?:t.1o In po frvr^ile r oh^ndo-vania vrrdio r**rVo«tio rtrottpanad. \"Wra1 ^© priJIio do bojev o* hriha Fiara čo hriba Ca*t#!a Tomberto na eapcrl San Marino, na hnhu Prasolanu, geverro Quera in rziolž frte Ttorrn Čira - nrib Torn^lla. V ->i?;ni med FnTptrso^om In Snn Andre.lem do Harhnrar^ Je forriritl poTra5n*k <"anr<^ riti-tra^ preh.od preko reke. V varstvti livf»r» nrtfM#iri^Veflra o.«:nia po prps^ njes^Te <*Me pn kosini In Taeru na Piti f-o hiti t h?l««Vovt*r» n.i^fiM rrotinapadom brigade (2**3. in ?6«. polk) un:f'n!. prezir «MN ?or* vojaVor in 10 -»f'^ir jo-j je bfin vji'rih. Proti onim, M bo preVo-rn'IM r#»ko v v<*£1rrn f.icrVv pri dnik; m icT^i'T, i* 54. ^fvfri!« naprrl'a oH'n^Hnr* in Trtofno akrijo. nlere ffte so tekmovale t br«l>roi»ti med senoj. Pro+1 Te^ern so ležala *tevi»i>a trupla na bo.tiS^u. VjHJ mn ^-IVMf'o f^O rnr!» !n ?A of1"lr^0V. Drusri ff> MU ptfnT>>pf Ir r*»^T>er«r» n««!r>M In n«?« ,-tfT^ri^a jih Je nb-tr^levnia in ovirala ■im vmitev n« rtrrurl bres;. V caifTii pri Zen?nnn no atit^rtjenl v zono. VI n« vedno hol! rr?ii>. Ob *podnjpin toku Plave ie no^pfrala ohram^o mornsrlra. ^al^ lutala Vakor tnrti trdne fn pJavalo^^ baterlii* In 'ahlri brodovi. TVTovanJ* n«fllh l#»talcev, kutffro Je po*pe#rvalo nfortno Tremp, je bilo O« dan uspeSno naperjeno na zblranje sovrafnfh Cet, Ž~oŠM!i WSL NEMSKO URADNO POROClLO. Berolln, 17. novembra. (Kor. urad.) Zapadno bojISče. Skupina ffm. Ruprehta Bavirsketa. N« Flandrskcm je ožlvet artiljerijski ocenj popoldne pri DUmuidnu In med ielez-nlcami \z Vpresa ▼ Staaden In Roulers. Ntia čete so pripeljale po naskoka Iz belgijskih rup južno od Jezera Blan-kaet 1 vjetesa častnika hi 63 mož na-zaj. Na južni fronti pri St. Ouentfnu Je tuđi TčcraJ trajat mo^nl artilJerlJskJ osenj In osenj min. — Skupina nemSkegi prestolonaslcd-n i k a. Pri nspeinlh bojlh t predpo* Iju ▼ nižavi Aillette, severo - zapadno od Auberlva In na vihodnem brezu Mose smo vjeli već Francozov. Vzhodoo boji&e. NIkakriafli ▼•£- Makedonska fronta. Položaj je ne-irnreairnjeai — von LudendorfL Beroilfl, 18. novembra. (Kor. ur.) Zapadno bojišče. Na Flandrskem je ottal artUjeriiski boi v zmernib me-iah. V Artolsu in severno od St Qenti-na smo vjeli v uspešnih podvzetjlh nad 40 Angletev ter vplenili već strojnih pušk. Moćnemu, že dva dneva trajajo-čemu strelskemu učin kovani u proti južni fronti St. Quentina ie sledil francoskl sunek. Sovražnika smo v biižinskem boju vrgli nazaj ter smo mu odvzell već mož. Vzhodno bojišče. Ničesar poseb-D€ga. Makedonska fronta. Severno od Dojranskega jezera so zavrnile bolgar-ske straže napad nekega angleŠkega bataljona. — v. Ludendorff. BOLGAFSKO URADNO POROClLO. 17. lovembra. Zapadno od Ohridske *a jezera in v blizini gorenje-ga Skun ija slede bolgarske in a^vez-niške čet-i umikajočemu se sovražniku. — Na 05 tali makedonski fronti slabot-no bojno delovanje. Na fronti v Do-brudži s-:o zavrnili severo - zapadno od Pankt'a sovražne oddelke, ki so se skušali s .olni približati nesnemu bregu Donavc. TURŠl'.O URADNO POROClLO. 16. novembra. Sinajska f r o n t aV odseku ob obali smo sovražne napade ? zelo težkimi izsrunami 7.2. sovražnika popolnoma zavrnili. Na ostalih fronToh nikakršnih posebnih do-j:odkov. ZAVRNJEN ANGLEŠKI POMORSKI NAPAD. Berolin. 17. novembra. (Kor. urad.) Prvič po prvem vojnem me-secu so poskusile dne 17. novembra zjutraj močne an-gleške pomorske bojne sile vdreti v Nemski zaliv. Naše varstvene ladje so jih zapazile že na črtiHornsriff-Terschelink. Takoj izvršeni protisunek naših straž-nih podmorskih sil je An-jr 1 e ž e brez težave in brez lastne izgube zavrnil. — Sef admiraiskesa ^taba mornarice. London, 17. novembra. (Kor. urad.) Reuter. Admiraliteta sporoča: Naše lahke pc-TO»-ske sile, ki so operirale v Hel^olandsken. ralivu, so prišle zju-trnj v boj s sovr^f^'T^I lahkimi bojni-mi si'ami. Hdinn do sedai ^em dospelo poročilo pravi, da so naše lauic napad-le lahke sovražne križn^ke, da se -."* te z vso nasrlfco umaknile in da jih nije ladje zaslednjejo. PollUSna veitf. = Opozldla v slovenski napredni stranki. Zadnje dni kroži po novinah vest da ie v naši strark! nastala opozicija in da je skienila izd&iati poseben tednik »Domovine«. Re^nica je. da je Tiskovna zadruga v Ljubljani, katera irdaja »Ljubljanski Zvon«, pri volji iz-dajatt tuđi rolit'čen tednik, ki naj nađo-mešča politična tednike. ki so nekdaj izhajali in zakopali napredna načela. Oruzejra se ni pripetilo, samo »Slove-nec«, da bi se nekol:ko samega sebe potolažil, je staknil opozicijo v naši stranki ter dal »Domovini« nekak tak pomen kakor ga ima »Jugoslovan« za S. L. S. Ali v naši stranki ni povoda, da bi nastala opozicija, ko vlada v vseh važnih vprašanjih e d i -n o s t in sojjlasje. Verjamemo pa, da bi trosp. Štefetu pri »Slovencu«, kakor tuđi »Tarrcsrošti«, ki s. slastio pregrcva »Siovenčevo€ kaf^o. bilo všeč, če bi nas razdvojija opozicija. Pa ta upanja se nebodoizpolnila. Sicer pa naj se oKlasi tuđi eksekutivni odbor narodne napredne stranke, pa naj da potrebnoga pojasnila, da se zatro prazna govo-ričenja! —r- — Arstrljsko narodno premože-nje znaša po cenitvi madžarskega statistika Fridcrika Fellnerja iz 1. 1917. S4§/4 miliiardf. Fcllner računa za zem-ljišča 28.955 milij., za stavbe 14.981 mi-lijonov, za rudokope in premogokope 5629 milijonov kron, za vse imobilno premoženje 49.769 milijonov kron. Transportna sredstva ceni Fellner na 10.505 milijonov, mobilno premoženje na 26.413 milijonov kron, terjatve na-pram inozemstvu na 5169 milijonov kron. Bruto premoženje znaša torej 91.655 milijonov kron. Od tega bi bilo odšteti privatne dolsrove napram inozemstvu v znesku 6925 milijonov, tako da zTi«ša Čisto narodno premoženjc 84.730 milijonov kron. Napram tej cenitvi poudarjajo finančnlki, da je treba danes za narodno premoženje postaviti mnogo večje *tev^ke, ki odgovar-jajo danaSnjl vrednosti denarja. Na-sprotniki tega mnenja zopet poudarjajo, da je to sicer res, da pa je na drugi strani vrednost vseh delov na-rodnega premoženja v vojni znatno padla. Posebno opozarjajo na škodo, ki io je napravila vojna na polju, ▼ goz-dovih In vinosrradih na Tirolskem, ▼ Primorju, ▼ Galiciji in v Bukovini: nt znižano plodovitost zemlje, kl že tri leta ni več intenzivno obdelana. Močno 30 r»o^kodovanl petrolejski vrelci v OaMciii, v rudokopih se proizvaja ne-radjonalna produkcija, izgiibs na stav-bah «0 ojrromne. Transportna sredstva so izfnibila polovico svoje vrednosti. Mobilno nremoženje se je silno zmanj-Šalo, ker so r?]oze pošle, indnstrijalni stroji so obrabljeni, živina decimirana. Tcdatvc aaarajpi inoaemcfoLSo fiidte. Ako se računa, da Je vrednost novca padla povprečno za polovico, notranja vrednost premoženja pa za tretjino, bi bilo zviSati Fellnerjevo cenitev za čas vojne na 130 milijard kron. Državni dolgovi pri tem seveda niso vpošte-vani. = O osebnostl Ljenina javlja praški »Venkov«: Ljenin, s pravim imenom Zedermann, je židovskega poko-lenja in v sorodstvu z voditeljem av-strijskih socijalnih demokratov dr. Viktorjem Adlerjcm. Ljenin je velik neprijatelj avstrijskih in ogrskih Slo-vanov, katerih stremljenja po samostojnosti označuje za blaznost. Po pad-cu carizma se je vrnil iz Švice v Ru-sijo, ter na potu v Pragiobiskal tuđi redakcijo »Prava Lidu«. Sedanji vodja opozicije socijalne demokracije na Nemškem, Hugo Haase, ga je označil ra agenta, ki je kupljen z nemškim de-narjem. Zanimivo je, da prinaša tuđi o naziranju dr. Adlerja novembrska številka revije »Die Neue Rundschau« v članku S. Sengerja podobne podatke. Clanek objavlja spomine iz stock-hoimske konference in razgovore z voditelji posameznih socijalističkih strank. O dr. Adlerju pravi, da je med vsemi največji skeptik. Posluša že več tednov dolge debate 0 raznih progra-mih, katere prinašajo razne deputacije nenemških narodov y Avstriji in ne naiđe v njih izhoda iz avstrijskega na-rodnostnega problema. V interviewu je napram člankarju izjavil, da so Slova-ni v Avstriji v svojem nacijonalizmu brezmejni, njihovo zavestno delovanje in igranje z očividno sumliivimi sim-patijami s sovražniki je po njegovem mnenju največkrat nevarnost, ker hočejo dobrohotni novi režim cesarja iz-rabiti proti celokupnim avstrijskim in evropskim interesom. Zato je pesimist glede demokratičnega federalizma Av-strije in sodi spričo rezultata konference skrajno pesimistično o zmožno-sti socijalistov za aktivno politiko. — Zanimiva je tuđi slika, ki jo podaje o Ljeninu skandinavski list »Aften Pošten«: Ljenin je kandidat prava. Iz prognansrva v Sibirijo se mu je posrećilo zbežati v inozemstvo. Tam se je združil z onimi, ki so rovali proti Rusiji. Odkar se je Ljenin po izbruhu revolucije meseca marca peljal v plom-biranem vozu v Nemčijo in nato v Pe-trogradu nastopil v palači plesalke Se-sinskaje, ga je meščansko časopisje silno napadalo. Socijalisti desnice so z vso zgovornostjo stopili v boj proti boljševikom. Vse zaman. Dolžili so ga zvez s sovražniki Rusije. Izdano je bilo povodom vstaje boljševikov meseca julija proti niemu zaporno poveje. Ljenin se je skriL Iz svojega skrivali-šča je s svojo demagogično spretnostjo vp:?val na mase. Vrste boljševikov so nepre^no naraščale. Končno je do-segel većino med vojaškimi in delav-skimi sovjeti in v glavnem odseku brodovja. Ljenin kot pisatelj in govornik ni nikakršna izredna oseba v Rusiji Nasilen in brezobziren, poln krepkih besed, se ne brani psovk ter kopiči fraze na fraze. Kritike Ljenin kot govornik ne vzdrži. V zborovanju mas pa deluje ravno s svojo nebrzdanostjo. Saj je znano, da deluje na rusko maso bolj surovi nastop, kakor logična zve-za misli. V tem oziru je nevaren so-vražnik. Ljenin ne dvomi, da bo zma-gal in hoče postaviti diktaturo proletarijata. Njegova stalna fraza je, da sta le imperijalizem in kapitalizem vzrok vojne. Treba je vreči buržoazijo in vlado mirnih socijalistov. Revoluci-jonarno ljudstvo se mora postaviti na čelo mednarodne socijalne revolucije, ki naj osvobodl vse narode okov kapitalizma ter ustanovi komunistično državo. Mir kočam. vojna palacam! je njegov bojni klic. Zlasti mu je do tega, da se polasii proletarijat bank in sm-dikatov. Zem ja naj se takoj brez od-škodnine prepusti poljedelcem, naj-boljše potom odseka, ki ga volijo naj-revnejši k' .etje. Narodni sovjet se mora postr viti pred izvršeno dejstvo in mora s mo razglasiti, da je vsa ruska zeml.vi skupna last. Kaj je potem z interes- države, z interesi posamez-nikov, rntst in delov države, to mu je postranska stvar in na to tuđi ne v$ OdgOVOLTi. == Trockij. Predsednik petrograd-skeg? ielavskega in vojaškega sovjeta Lev 1 rockij je bil do izbruha vojne v Par?-a urednik revolucijonarnega ruske a časopisa »Naše Slovo«. Takoj za< čtkom vojne ga je franeoska vlada iz.nala in Trockij je odšel v Svir^ Tuđi ^^ ta:n :■: \" '.-.n ter se je •jreselil na Špansko in pozneje v Ame-riko. Zasledovali so ga, ker je bil baje v posesti prepisov gotovih dokumen-tov o umoru Jauresa. Ćelo v Ameriki so ga zaraditega preganjali. Tako je bil marca meseca v Ha!ifaxu, ko se je hotel ci^oli0*.4 r *:r.r-■•■■--"■»:;•• pairl.%um »Kristiania fjord« v Evropo, na zahte-vo Anglije aretiran. Ko je potem de-lavski in vojaški sovjet vlozil oster protest proti angleški vladi zaradi vmešavanja v notranje ruske zadeve, so Trockega ispustili ter se je vrnil v Rusijo. Sedaj je Trockij duša nove vlade in se maščuje nad Anglijo in Francosko. Tuđi Trockjj je, kakor njegov tovariS Ljenin — Zid. = Nizozemska nevtralnosi. Nizo-zem. občinstvo se vedno bolj boji, da bi občinstvo se vedno bolj boji, da bi mosrla poskusiti Anglija izkrcati čete na Seelandiji. Ta bojazen se vedno bolj širi, zlasti, ker zahteva londonski list »Saturday reviv«, da naj Anglija kupi od Nizozemske Zeclandijo in jo pre- • pusti Belgiji proti drugim korekturam mej. Ker je tuđi Clemenceau vedno pi-sal proti nevtralnosti Nizozemske, oja-čuje tuđi njegov nastop vlade bojazen Nizozemska 2t5 stev. .SLOVENSKI NAKUD-, dne 19 novemora 1917. Stran 3 M )i rima im. Cesar obijubil pomoč. Tržaški na-mestnik je pred kratkim v avdijenci poročal cesarju o aprovizačnih teža-vah v Primorju, zlasti pa v Trstu. Cesar se je živo zanimal za te razmere in zagotovil, da se s strani osrednje vlade stori vse, kolikor le mogoče, da se ublaži aprovizačni položaj Primorja. Nemško odlikovanje tr/aškega na-mestnika. Nemški cesar je podelil trža-škemu namestnika baronu Fries - Ske-neju železni križ na belo - črnem traku. Umri je v Trstu tamkajšnji trgovec Josip I v a n č i č. Dnevne vesti. — Iz seje ma^;stratnega gremija dn 16. novembra 1917. Ani Srajevi, bivši proaajaiki starin na Sv. Jakoba na-brežju št. 31, se pođeli starinarsko kon-ccsi.io. Stavbni dovoljenji se podclita pod pogoji dotičnih komisijonalnih za-pisnikov tvorniearju za cementne iz-cklke Antonu Cihlafu za prezidavo stare lope pri poslopju št. 67 ob Dunaj-ski cesti in tvornićarju za usnje Karlu Pollaku za napravo ksene sušiluice za čreslo na dvorišču njegove tovame ob Sv. Petra cesti; uporabni dovoljenji pu Akcijski družbi za kemično industrijo (tovarni za Iep) za novo zgrajeno pri-tlićno stanovanjsko hisico pri tovarri ob Martinovi cesti št. 50 in Amaliji Heinslerjevi za nanovo postavljeni kiosk za tobačno trafiko na oglu Du-najske ceste in Ceste na južno železni-co. — Tvrdki G. Tonnies se podeli pod "riToji kor1' ""■nalne^a zapisnika .'ono dov za obratovalnino z zugami. mizarskimi delavnicami in skladišći in uporabno dovoljenje za nanovo postavljeno pisarnisko poslopje in prizidano skladišče ter hlev z dve-ma stanovaniema. — Franji Kališevi, vdovi maoristratnega ravnatelja, se do-voli, da srne proti dosedanji najemnini in proti vsakokratni običajni trimeseč-ni odpovccy še nadalje ostati v dose-daniem stanovanju v mestni Stuben-bergični ubožnici v Gradišću, kjer je bil n.ien mož oskrbnik. — Semena za mestno aprovizaciisko polie, zlasti tuđi za posetev sveta na Bnrju v izmeri 4Vs orala, ki ira je kupila mestna obči-na v aprovi7ricn*ke svrhe od gosp. Koslerja, se bo že sedai naročito, ker bodo ce^e senienom vedno vtšie. — Zvi?anje cen za tobak namera-va uvect? tohpčna uprava. — Dragfnjske doklade učitefjstvu. Z DTimja v.nm rorcea'o: Koresponđenčni nr-prl je sporočil bc-p'H1o izbave, ki jo je po'al miriptrskl pređseđnik t daBašr'I se;I t pri'o? učiteHstvri. Y">ar?a je brzolav-nr> narobila d^Sp^im zapftopom. naj prlpra-Tijo vse potrebno, da bodo te doklade čim prej ispla^ane. Dr. Korcšec pa je portal posebno v!o© mti?!ir?V. Najd'telj ni samo đolžan, da pucti predmet na rneFtn ležati, ne da bi j*e ga. dotakli!, marreč ima ttidi caznani^i !rr??. kj^r ?a 1e na§el, takoj naj-bližnji varnostei straži (c. kr. polici^kemn orgrana, c. kr. orožni^ki postaji.) V tem smislu raj poduče t'iđi ob vsski prillki pristojni čirite^ii m!.irino. I.e tako bo^e mo-goče ođvrnltl obžalovanja vredne nesreće. — Slovensko esredn »e čebefarsko druitvo v Ljubljani caznanja tem potom naročnikrm FM^korja za č^bele. da je tova ma od dala sladkor na žele^nlco že 15. oktobra, da pa vplcd vladajoCih razmer Se do đanes ni dospel v Ljtibljano. Ko društvo sla<'T-or dobi, fra takoj raz^eM in posije na-ročnikom. — Obenem se tuđi naznanja. da đnigtvo corib narečil za sladkor pod no-benim pogojem ne more sprejeti već, ker Je ve« s!ađkor že oddan. — Cene za »eno. Ona sa »eno enaSa seđaj 23 K za ino k^ In «icer za colo deže-lo. Za razdelilno poslovnico dež^'ne^a m?-sta za krmila v Ljuvljanl je pa cena za se-no doloćena na 31 K in eedaj ml^li ma^f-I-kdo, da ee je cena Fena spioh na to visino dvi^ni!a. To je pa pomota. Ta cena 34 K velja le za razde'ilno poslovnico v Ljnbija-ni, ki prodaja seno na r*robr.o, in firer z ozirom na to, ker ima s to prodajo toliko večje dobavne In režijske stroSke. — Umri je dane« zjutraj v Ljubljani na Cesti na Rožnik po doi^i mnčni bolesni casebnik Josip Verblč. BiT je vri pristaS na5e stranke, zaveden In odločen mož ter izredno ljnbe?nivera značaja. P. v m.! — Obrtno gibanje meseca oktobra v Ljubljani. Meseca oktobra je pri mestnem maTi^trr.tu privlačilo 28, ođglaeilo pa 6 strank Bvoje obrti. Pri^lasili po: At>h Ka-pus, Spc^nja šiška 235, prodaja sadja, sla-ščic, pa^irja In razglednic. Marija Uhlif, So '• a ", zaleta In prodaja iimetniških ra^ in kipov. Alofzij Vrabec. Hra-nilnfčna cesta 6, kleparski obrt. Ivana Je-glič, Sv. Petra cesta 91, trgovina z vinom. Marija Mežnar, Kolodvorska ulica 41, trgovina z mešanlm blagom izimSi v § 38 5 obrt. reda omenjeno bla§ro. Valentin Ur-bančič, trgovina z mešanim blagom na debelo izimši živila in krnjila. Pavla Skaber-ne • Mejač (tvrđka Gričar in Mejač). Pre-fiernora ulica 9, trgovina z iz^elano obleko in perllom. Marija Vit ic, Spodnja šiška 32, prodaja pa'ja, zelenjave in slaščte. Ivan Emeršič, Karolinška zemlja 15, snaženje oken in stanovanj. Marija Dermastja, Po-Ijanaka cesta 27, prodaj* sadja, aeUmJav* ■laMle. papirja, rai^lednic te salanterij. skega blaga, fitefan PrimožiC, Marije Tere-aije cesta 13, trgovina m poljskim! pridelki in lesom. Franca BUovlčar, Spodnja fiiška 40, prodaja sadja in slaščic. Fran Derenda, Sodna ulica 2, trgovina i mešanim blagom, izimži livila in krmila. Gizela Grum, Stari trg 15, prodaja sadja, selenjave, slaičic, papirja, razglednic in galanterijskega bla-*a. Rudolf Bodennailller, Stari trg 8, trgovina z uniformaml, potrebSčinami za uniforme, oblekami za goupode, vojaskimi po-trebš^inami, blagom za obleke in galante-rijskim blagom. Stanko Jesenko, Stan trg 11, trgovina z medanim blagom na debelo. Edvard Skopek, Prešernova ulical, urarski obrt. Marija GregoriČ. Jeranora ulica 20, branjarija, Josipina Kovič. Spodnja Siska 94, prodaja sađja in slašCic. Marija Sker-janoc. Spodnja fti?ka 117, prodaja sadja, slaščic in sodavice v zaprtih steklenicah. Ivana Gračner, Cesta na južno teleznico 1, prodaja sadja in slašćic. UrŠula Goljev-šček, Pri?oji:a ulica 3. prodaja eaJja in zelen jave. Feliks PotoCnik, GradisCe 7, kro-jaški obrt. Marija Brišcek, Sv. Petra cesta 29, trgovina z manlfakturnim in drobnim blagom ter perilom. Alojzij Berger, Marije Terezije cesta 13. trgovska agentura. Fran Ravbar. Marija Terezija cesta 6, ključavni-čarski obrt. Terezija Rov§€'k, Marije Terezije cesta 12, prodaja živil. sadja in slaAčic ter piva, vina in sodavice v zaprtih steklenicah ter Andrej Pavičić, Kopitarjeva ulica 1, brivski. frizerskl obrt. — Odglasili bo: Ivan Zorman in Fran škafar, Prcčna ulica 4, mizarski obrt. Josip Ipavic, židovska ulica 4. trgovina z mešanim blagom. Marija Artl, Spodnja SiSka 15», trgovina z mešanim blagom izimši v § 38 5 o. r. omenjeno b!ago. Fran ja Meršol, Mestni trg 18, kramaria z drobnim blagom. Ivan Malen-šek, prodaja galanterijskega blaga na Mestnem trgu 18 ter Terezija Setien, Spodnja diska 165, trgovina z mlekom. Poročit se Je 18 novembra na gradu Pođscrad Vrt Vranskem višji vojaški zdrav- nik in vseučiliSki asistont p. đr. Hugon R o b 1 č , ein pokojnegra Stajerskega đežel- nega odbornika In dolgoletnega slovenske-ga đržavnozborskega poslanca Robiča z gđC. Anlco Majdičevo, hferko sloven-skega veleindustrijalca g. Petra Majdiča v Celju. Mlađemu paru iskrene čestitke! Umrla je 15. t. m. v Senožečah po-sestnica pa. Ana P i a n o. Pogreb se je vršil v soboto. N. v m. p.! Umri je dne 26. oktobra t. 1. v Pan-csovl na Ogrskem na& rojak podpolkovnik Anton Kovači^, komaj 4S let star. Rodil se 3e v Postojni in je dovrSil svoje gimnazijske studije v Novem mestu. Ko je potem na Dunaju prebil prvi državni izpit kot pravnik, je sledll svojemu pravemu pokliču ter se dal kot rezervni poročnik nekoga pešpolka reaktivirati. Bil je vojak z dušo in telesora ?n povsod priljubljen, kamor je prišel. Služil je v Slavoniji, v Bosni, na Hrvaškem in uapređoval. dokler ga ni pre-liitela neizprosna emrt. Umri Je na posle- đlcah prč'ne hfbe, ki si jo je pridobil na srbskem bojišću vsleđ pre\"elikib naporov. Bil je zaradf svoje hrabrosti opetovano odlikovan. V Postojni, Novem mestu in t Ljubljani je zapustil veliko sorodnikov in je v teh nieetih zaradi svoje đobrodušnostl in kot pravi mojster v zabavanju dobro znan. Vsi ga bodo pogrešali. Eđina želja, da bi še enkrat šel na bojišCe, se mu nj lzpolnila. Skoda takega moža. Bodi ma zemljica lahka! Pravni praktikant — tat in vloml-Icc. Iz Celja nam pišejo: Z ozirom na nekak dementi »od dobro poučene strani* v št. 252 »Slov. Naroda*, po-udarjamo še enkrat sledeče: Pravni praktikant Rudolf Fohn je zapustil okrajno sodišče v Mariboru (o Celju v poročilu v št. 244 ni bilo govora) z najboljšo kvalifikacijo, čeprav je urad do skrajnosti zanemarjal; predstojnik okrainec:a sodi^Ča nadsvetn^k D. mu je opetovano zatrjeval, da ga je Pit-reichu naitopleje priporočal. Tuđi se je Fohn javno hvalil, da sta mu svet-nik M. in okrajni sodnik dr. O.t kate-rima je bi! prideljen, na svojem stanovanju diktirala sodbe, na podlasri katerih sta ga potem dobro kvalificirala. Vse to seveda samo zaradi Fohnovih rodbinskih z\qz in nemške^a mišljenja. Njegov kolega g. R., e d i n i slovenski praktikant, ki je po izbruhu vojne vstopil pri mariborskem sodišČu v prakso, je vsled vednih Šikan po 13-mesečni brezplačni praksi izstopil iz službe. Njemu se je štelo za največjo napako. ker je obiskoval neko kranjsko gimnazijo in pozneie študiral na češki univerzi v Pragi. V tem tiči sistem, ki se je posebno jasno pokaza! pri zadniih sodnih imenovanjih, ko so posarnezni nemški sodniki daleč preskočili svoje bolide kvalificirane slovenske kolege. — Upamo, da smo dovolj jasno govorili. Zato ekscelenco Pitreicha še enkrat resno pozivljamo, v.r'i se malo boli pobri^a za rnzne »ma-len^ostiV prj okrajnih sodi^ćih, čctudl to kakim *<*obro poučenim« krogom ne bo pn vo!ii! Himcn. Iz Maribora nam pi5*>io: 14. novembra t. 1. se je poročil v slovesno opretnTjenl fran^fskanpk! bazfMM v Mariboru sekundarni zdrav^ik v Stefamiini bo!-rigniri v L.i^bnrm na Z^nrnjem St&jerskem jrospod đr. Vilko Marln, sin g:. proVsorja Stankota \fnrina v Mariborti z sospi^o Marijo Janžekovjfevo, h^rko velepo-sestnika Andreja Janžekoviča v Leitersber-gu pri Mariborn. Poroka «e j« vrsiia slo-veino. Mnogo sta pripomoprla prelepi svečanosti roro^itelj rospod profesor dr. Anton Medveđ s pvojim fskrenim. zelo rri-mernim. ganljivim nagovorom in g. profesor fcodbe Hinko Druzov!^ s krasnim, um^tnim In povzđiianijočim igranjem na orgijah ter s slavnostnim mo5kim zborom mariborskih u^it^TjiSfnikov. Kot priče sta prisostvovala nevrstl g. c. kr. vičji opravi« telj z Gradca Ferdo Kocuvan in leninu g. nadu žitelj Anton Sivka i« 9t. Jurija ob juž-ni železnici. Vrlima narodnima novoporo-čencema iskreno čestitamo! Maribor. Ne ml ka bojna društva brračijo po mestu prispevke za po-nemčevalne namene. Kakor nam poročajo razne Blovene-ke rodbtoe, so se tuđi pri njih oglasili poverjf*nikl in poverj«nic«, med drupimi tuaf oni »Schulvereina«. V času, ko razni dr. Orosi! vprizarjajo divjo gonjo ćelo proti dobrodelnim oglasom voj. ura-dov. Je to vrhunec predrznostf. pa tudl rna^ilno za sploSno nemftko javnost. Ali je res tako slabotna. da se ne sramuje sloven-ske^a drnarja? Ponemčevanje s pomočjo rmsiirjanja v nemikein donu pisanoga čar ra tuđi med vojaštvom. To dela ne samo številno podčastnikov, marveć baje tuđi par č&stnikov. Da, ceio tako daleč gredo poslednjl, da pozivljajo svoje častnike - to-variše, da se naj v medsebojnem obćevanju ne poslužujejo sloveašćine. V častniški obednici enega naših pešpolkov, kojega ćastniški zbor je po većini popolnoma slovenski, se je raba slovenščine naravnost prepovedala, Ćeš, da je to netaktnost, ker par častnikov Nemcev ne razume slovenski. Slovenski častnik onega polka si Je vsak sleherni že davno po bojnih poljih in strelskih jarkih priđol-il popolno pravico, da se njegov materinski jezik epoštuje nić manj, kot oni njegovih nemških tovarišev. Na ta nedostatek smo opozorili slovenske peslance. — Barantanje z zlatim denarjem in zlatnino, je tuđi po našem mestu v spložnem cvetu. Dogaja se, da plača kupovalec za 10 K zlat po 90 do 100 K in za 20 K zlat do 200 K! Ravno tako se preplaćuje zlatnino za 7 do lOkratno vređnost. Zlat denar ima gotovo danes svojo nenavadno vieoko vrednost; iz tega pa sledi tuđi, da ga ne kaže prodajati drugim, marveč, da ga treba dobro hraniti. Take agente fii pri nas baje drži ena banč-nih filijalk, ki tu poslujejo. Ce torej Židovi denar v svojo korist skušajo zamenjava.ti v denar v zlatu« potem delajo to samo v svoje kori?tno - sebične namene in ne v splošni blagor, ali v dobro državi in prav postimo poslednje jim je deveta briga. Tuđi tu je torej previdnost prav posebno na mt'^tu. O sličnem nakupovanju in pre-plačevanju denarja nam tuđi poročajo od Štajersko - hrvatske meje. Tam ponuja neki ogrski Židov, pravijo, da je banani agent, ćelo do ^40 K za 20 K-zlatnlk. že enkrat: hranite zlaft denar sebi v dobro! — Tatvine ne prenehajo. V noči od 9. na 10. t. m. se je neka dama, ki je bila na potovanju, zabavala v restavracili južne železnlre (glavni kolodvor) v oficirski družbi. Ko je prišel čas, da Be odpelje, je onp-'ila. da ji je ^manjkal kožuh v vred-nopti 8000 K. Domnevajo, da je Kožuli ukradla neka druga ženska, ti je ob prihodu vlaka s katerim se je hotela odpeljati okradena. nenavađno hitro izginila proti mestu. Vse krade! — Zmeda na progl južne železnice postaja te naravnost kaotična. Vlaki, ki so preje vozili n. pr. v Ljubljano tri in pol do 4 ure, vozijo sedaj po 30 ur. Vsak, tndi nujen transport je onemogočen, ali pa silno ovirati. Za to pa zveni prav po schilribiirgersko, 6e se ba-ha naSa mestna uprava s svojim imenovanjem vrhovnoga prometnesa ravnatelja južne železnice, častnim obmanom Maribora. Pol milijona Plovenjp.štajerskega prebl-valstva ima radi zmožnosti tega in druerih njemu enakih pospođov milijone §kode, ker ne more izvažati in dovažati ne enega ne đrujrrga in v Mariboru samem dnevno baš vsled tega naraščata glad in beda, mestni očetje pa delajo neslane pređpustne ?ale. Pa naj Imajo veselje, dokler jim era nihče ne brani! — Za komisarje rekvi-zlcijskin komisij in komlsij za na-kupovanje živine itd. pričeaja naše okrajno glavarstvo nastavljati samonemške ko-misarje. Gre tu za prav posebno nasilen akt germanizacije, kajti ti komisarji so vsi tu je i in niti ne avstrijski državljani, tore* možje, ki o slovenš^ini nimajo ne duha pg sluha. Tako je okrajni živinozdravnik Yran đoločil za nakupovalca svinj v veliki šentiljski občini protestantske^a virtem-beržana Gutsteina. Temu imenovanju bodo sledila, kakor izvemo iz zanesljiveea vira, še številna dniga in sfasoma ee naj izrine vse Slovence, oziroma slovenš^ine zmožne komisarje in nakupovalce, ker se le ti vendarle za penpan i racijo Se ne obveljav-Ijalo dovolj. Z nemško - rajbovskimi pa se bode izsilPo slovenske kmete in dni^e, se posluživati nemščine ne le na licu mesta, marvpč tuđi v pisems!va-nju. To naj bode sredstvo slepitl javnost, Ce8, vpe je remšl-i, vse ob^nje samo nrm-Ski, slovenske zahtev» so torej neosnovane in vse je samo — hujpkarje slovenske in-tellcrencp in slovenskoga ^asopisja. Zadnji čas je že. c'a f** 7. g^tovimi rrnprir"'i rn^esa tn drugih okrn-inih eriavarstev prlčne govoriti v onera tonM, ki so za le davao zas^u-žili! V prvi vrsti pa treba kar najodločnete vplivati na Daše posestnike in kmete, da bodo Se odlo^neje nastopnli proti ponem-fevalnemu prizadevanju pl. Weissa in T>je-govih priganfa^ev. — Vreme postaja zimsko. Dež in mraz priti«kata vedno huje in zeleni Pohor že kaž-» Št ^,**1pp helo liše. Zima trka. — Cenzura nam je crtala del noročila o itnlijanrkih vojnih vjetnikih; o istem je smel po.cjati grnški *Arb*>iterwil!pff. a za Ljnbljano ne vrlja, kar velja za Gradec, vcl.ia pa. da brani rna-riborsko kulturno podivjnnosc — ljubljanski cenzor! črtanrt bodo r»ri5io, kot zv«-"rto, tuđi v državnem zboru na razeovoi. in Se kaj ve^. kot ie biTn v nr^on p^^ocfln . . ličejo se delavci za goriSko Seleznl-ško progo, in sicnr težalci. t^sarji in zidar.ii. Stanovanje in oskrbo dobijo prosto. Xa-tanr-neJSa rojnsnila daje >Posredovalnira za arorifke Vennrp v Ljubljani«, Dnnajska cesta 38.1. — Našim eenjenini naročntkom! Mjudno naznaniamo vsem (-nim na-roč^knm, kateri navzlic naši pravo-časni opozoritvi in p^latvi čeka riso storili svoje dolžnosti in so zaostali z naročnino, da se takim zamudnikom Mst ustavi v sredo, dne 21. novembra, brez izjeme. in je vsaka reklamacija v tem oziru brezplodna. Aprovizacija. 4- Meso na rumene izkaznice C ŠU 1401 do konca. Stranke z rumerimi izkaznicami C št. 1401 do konca prei-mejo meso v torek 20. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od po! 2. do 2. št. 1401 do 1600, od 2. do pol 3. št. 1601 do 1800, od pol 3. do 3. št. 1801 do 2000, od 3. do po! 4. št. 2001 do 2200. od pol 4. do 4. St. 2201 do 24C0, od 4. do pol 5. St. 2401 do 2600, od pol 5. do 5. št. 2601 do konca. Ena oseba dobi Vi kg, 2 osebi V« kg, 3 in 4 osebe 3/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb I1/« kg, več oseb I1/, kg. Kilogram stane 2 kroni. -f Sveza repa na rumene Izkaznice C št 2161 do 2400. Stranke z rume-nirni izkazni:ami C št. 2161 do 2520 prejmejo svezo repo v torek dne 20. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta-le red: od 2. do 3. št. 3161 do 224a od 3. do 4, št UH jfe 2320, od 4. do 5. St. 2320—2400. Vsaka oseba dobi 10 kg, kilogram stane 10 h. Pripravite vreće. -)- Krompir ta IL okraj. Stranke II. okraja z izkaznicami št. 1 do 750 prejmejo krompir v torek dne 20. t. m. v skladišču pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 9. do 10. dopoldne Št. 1 do 150, od 10. do 11. št. 151 do 300, popoldne od 2. do 3. št. 301 do 450, od 3. do 4. št. 451 do 600, od 4. do 5. št. 601 do 750. Vsaka oseba dobi 5 kg, kilogram stane 30 v. -f- ZakaJ ni sladkorja? Dunajska »Zeit« poroča: Pomanjkanje sladkorjo je posledica transprotnih težkoč. S!ađ-kor je v tovarnah pripravljen, toda za transport manjka vsak dan 100 vago-nov. Vojna uprava je izjavila, da bo mogla še Ie v 14 dneh ustreči tozadev-nim zahtevam. Sedaj znaša mesečna potreba sladkorja za Avstrijo lr'00 va-gonov. V najbližnjcm času je pričako-vati še nadaljnega pomanjkanja slad-kerja. Saharina se ne more izdelovati, ker nedostaje edini avstrijski tovarni za saharin premoga in snovi. NafnQ¥8!ša poročHa. SPOR TUĐI ZA DALMATINSKI DE-LEGACIJSKI MANDAT. »Hrvatska Riječ« poroča z Dunaja. da volitev dalmatinskoga delegata ni šla gladko. Za mandat se je potegoval poslane D u 1 i b i Č, ki se je opiral na strankarsko stališče ter trdil, da mora letos dalmatinski mandat pripast! prava-šem. Tuđi napram poslancu Dulibiču je bilo v Jugoslovanskem klubu uveljavljeno prenričanje, da se v tem velikem času ne more ozirati na stranke, tem-več Ie na celokupni narodni interes. Po-udarjanjc strankarskih razlik je danes napad na narodno jedinstvo. Jugoslovanski klub je v porazumu z veliko večino dalmatinskih poslancev kan-didiral poslanca dr. C i n g r i j o, ki je bil tuđi izvoljen. Vprašanje delegacijskega predsednika. Nemci in Poljakt so se zmenili, da bodi letos predsednik avstriiske delegacije nemški krsč. soc. poslanec prelat Hauser, podpredsednik pa poljski član gosposke zbornice vitez Bilinski. V čeških in jugoslovanskih krogih se te* mu nasproti povdarja, da bi se moralo že enkrat odpraviti načelo, da naj v de-legacijskem pređsedništvu lepo menja-vajo leto za letom Poljakl in Ncmci, Ncmci in Poijaki. Edino pravilno bi bi-!o, da dobijo po primemem redu tuđi Čehi in Jugoslovani svojega zastopnika v delegaciiskem predsedništvu. Skupno postopanje slovanskih delegatov. V dunajskih slovanskih političnih krogih se govori, da bodo slovanski delegati v Ietošniem delegaciiskem zase-danju glede zunanje politike in zlasti tuđi v vprašanju persekucij skupno po-stopali. Izgleda, da priđe morda do ko-lektivnega koraka Jugoslovanov, Ce-hov in Ukrajincev, ki bi ga najbrž pod-pirali tuđi nemški socifalisti. VA2EN OBISK V ZAGREBU. V četrtek 15. novembra je dospel v Zagreb sekcijski načelnik in tajni svet-nik baron N a g y iz cesarske kabinetne pisarae. ki ie obiskal bana Mihaloviča, nadškofa dr. Bauerja, predsednika stola sedmorice, tainecra svetrt^ka Posiloviča, oddclnc predstojnike dr. Kriškoviča, dr. Badaja, Rojca in Raucrja ter predsed-ništvo sabora. Temu posetu odličnega uradnika cesarske pisarne se pripisuje velik pomen in politični krogi ga sprav-liajo v direktno zvezo z jugoslovanskim vprašanjem. Proti vofitvam v Dalmaciji. V zadnjem času je hrvatsko časopise razpravlialo o tem, ali bi ne kazalo, da položijo oni dalmatinski poslan-ci. ki ne morejo izvrševati svojega dr-žavnozborskega mandata tako, kakor bi bilo potrebno, mandate, ako vlada res namerava razpisati nove nadomest-ne volitve. Iz dalmantiskih političnih krogov se sedaj pojavliajo svarilni glasovi, češ nadomestne volitve v Dalmaciji bi narodni strani ne prinesle nobene koristi, ker ie tamkaj policijski režim tako hnd. da bi vlada izsilila izvoli te v svojih lastnih kandidatov in bi mesto narodnih mož kakor so Ivčevič, Bian-ehini in drugi prišli v državni zbor elementi a la Vukovič, Obuljen, grof Ca-boga in dru si. Zopet češki list astavlfeo. Iz Prage nam poročajo dne 17. novembra: Policija je ustavila »Cesktf Obzor Pondšlnik«, češ, da ta list ni ničesar drugega, kakor poskus, nada-Ijevati izdajanje ustavljene »Češke Demokracije«. Radikalne »Českć Snahy«, ki so izhajale na Smihovii, so same prenehale izhajati. VOJASKE REKVIZICIJE NA CEŠKEftL Nemški listi poročajo, da pričnejo na Ceškem ta teden nove rekvizicije pri kmetih. Rekvizicije bodo imele vo-jaški značaj. Komisijam bodo načelo-vali častniki ali pa orožniki. (Podobno vest smo objavili mi v soboto, pa smo bili — konft&OraiiU Od. iitmU Predloga o provizoričnem podaljSanjif avstro - ogrske nagodbe na dve leti in privilegija i.\ ogrske banke bo predložena država -mu zboru, kakor poročajo z Dunaja, v, torkovi seji poslanske zbornice. Ker mora biti predloga do konca leta spre-jeta, bo državni zbor zasedal tuđi v času delegacij. Poljski poslanec dr. Leo je odložil svoj državnozborski mandat. BOLJŠEVIKI ZMAGUJEJO. Amsterdam, 18. novembra. (Kor. urad.) Reuter poroča iz Petrograda: V petek so zasedli maksimalisti Gačino. Štab Kerjenskega je bil vjet, Kerjenskij sam je zbežal. V soboto so se sovraž-nosti ustavile. V Moskvi se je podpisal pogoj, pod katerim naj bi takozvana Bela garda Kerjenskesa odložila orož-je. Javni blagotvoritelni odbor ]e bil razpuščen. Maksimalisti zahtevajo kot pogoj za vstop v socijalistični kabinet med drugim kontrolo nad četami v Pe-trogradu in Moskvi ter nad delavci vse Rusije. Bivši zunanji minister, ki je skril pogodbe z zavezniki, se skriva. Maksimalisti so odredili, da ga je po-iskati in najti dokumente. Stockholm, 18. novembra. (Kor. u.) Danski list »Politiken« poroča iz Ha-parande: Boljševiški krogi v Haparan-di trde, da je Petrograd in veliko šte-vilo večiih mest v posesti njihove stranke. . Stockhoim, 18. novembra. (Kor. u.) Trgovski ra\oiateli Egstrom je dospel danes iz Petrograda. V četrtek zvečer je prišel pri Torneji čez mejo. On pri-poveduje, da ni ničesar opazil o krvavili boj ih na Nevskem Prospektu v Pe-trogradu, o katerih se je poročalo, da-siravno se ie dan na dan tam spreha-jal. Da imajo boljševiki oblast v rokah, je videti pravzaprav samo na tem, da stoji na oglih ceste po več oboroženih delavcev brez posebnih znakov. Pri zavzetju Zimske palače so baje ravnali boljševiki z vpjnimi elevi, ki so se mo-žato in hrabro borili, skrajno kruto. Ne samo brzojav, tuđi telefon stoji pod cenzuro boljševikov. Kerjenskega ni v Petrogradu in tuđi ne bo dospel tja. Napaka Kerjenskega je, da se spušča v pogajanja. Inozemci so popolnoma varni. Dovoz živil je zadosten, kave Je v izobilju. Neprenehoma prihajajo transporti vojaštva. Mestni uradniki stavkaio. V zunanjem uradu ni niti šefov niti uradnikov. KnllževnosL — »Slovan«. Kljub neugodnim vojnim razmeram se je poiavil v slovenski književnosti krepak pokret, ki obeta oživiti in povzdigniti slovensko pro-svetno delo. Od občinstva, zlasti od in-teligence je odvisno, ali obrodi to mlado gibanje zaželjene sadove. Tudl »Slovan«, mesečnik za književnost, umetnost in prosveto, je stopil y novo dobo svojega življenja. List, ki je vedno deloval za svobodni razvoj slovenske kulture, je letos še posebno vel©-pomemben. »Slovan« je izprožil v našf kulturni javnosti prvi vprašanje o med-sebojni uredbi literarnih in znanstvenih zadev v bodoči Jugoslovanski državi. To vprašanje razmotriva stvarno dalje ter mu posveča največjo pozornost Poleg tega pa ne zanemarja lepe književnosti. Skoro vsaka številka ima pri-spevek Ivana Cankarja, pesmi Golarja, Albrehta in drugih. Priobčuje tuđi dalj-šo povest kratkočasnega sodobnega pisca Frana Milčinskega »Gospodična Miči«, ki se razmahne takoj po uvodnih straneh v tak humor, kakor ne kmalu katera dosedanja zgodba. Dolgo novelo, pisano vseskozi z mladeniškim temperamentom, objavlja Fran Gove-kar. Dalje priobčuje »Slovan« zanimi-ve in originalne novele prikupnega prl-povedovalca Iva Šorlija. KrajŠo crtico je objavil Josip Kostanjevec, dr. A, Zigon ie ostal »Slovanu« zvest sotrud-nik. Njegova ^Bridka zgodba iz Lev-stikovega življenja« je pisana taka strogo stvarno, kakor vsa dela tega te-meljitega avtorja. Dr. Fran Ilešič je objavi! nekaj Gregorčičeve korespon-dence, prof. Ferdinand Seidl, odlični sodobni prirodoslovni pisec, je zasto-pan v listu in listku. »Igra« je daljSa povest Ivan Albrehta, ki je pokazal v njej svoj solidni pripovedniŠki talent Ferdo Kozak in Juš Kozak objavljata kraiše novele. Juš Kozak se krepko udejstvuje poleg tega rudi v listku. — »Slovan« je objavil članek prof. trg. akademije dr. L. Čermelja, nadalje pri-pravljajo trije avtorji spis o petdeset-letnici Jugoslovanske akademije, dalje so zastopani Stanko Svetina, Janko Glaser, Janko Samec itd. — Listek »Slovan« poroča o aktualnih kulturnih dogodkih in posebno še o vseh novih književnih pojavih. Tako ustreza »Slovan«, dobro založen z dobrimi izvir-nimi deli, svojim čitateljem vsestran-sko. Vsaki številki je priložena tuđi po ena ali dve reprodukciji de! naših, slovanskih in svetovnih najboljših slikar-jev. »SJovan« izhaja iznova bogateje ilustriran in priobčuie slike umetniške vrednosti. Novo založništvo je poskr-belo »Slovanu« tuđi novo opremo, novo naslovno stran in vinjete, ki jih je na-risal akademični slikar Maksim Gaspa-rfp — Občinstvo podplra s tem, da se naroča na »Slovana«, naše književnike In pospešuje s sorazmerno malimi pri-spevki razvoj naše kulture, ki je gotovo vsem enako pri srcu. — Naročnim* znaša ćelo leto 12 K, z?. pol leta 6 K. Novi naročniki dobe še vse letos fe izišle številke. Izdfllatef] In odgovorni urednik: Valentin Kopitar, ; £HMlt li Ak »Niro^p dafii^j^ Stfan 4 _______^__________ .SLOVENSKI NAMQDm9 tac 19. nev«»ra t»i7. 265. stev. "—" 5 KONJ dobrih sa votajo. 3918 NatanJnejSa pvtasnHa daje tat«« Ksmotar, aliofja Loka. iz pofteite h»Se, vajena knfiarstva ta vscli domaćih dei. t«ll alvibe v mesta ali na defdi Ponudbe rod „Trtič*« na opravu. »Slov. Naroda«. "9J0 2 postelji bi 2 aožat omarlel o^&roaa sanesjam zlato aro x treriiico sa late. Pismene ponudbe pod „509 3SOO*1 na upravn. »Slov. Naroda*. 3900 Resna ženitna ponudba. Vđov«a brec otrok, 55 Je* star, samosff-uSl go«tnnV3T 2 lastno koncesijo i« se kaj pre-ioltnjeni s€ ielt poročiti z vdovo brei otrok afi samsko gospodično v starosti 34—45 let z ■tkaj premeženjem. Se tadi priženi. Pogojl: ^frrčaosi. fzvedenost r gospodinfstvo ter mirite značaj. tfataačae. resae in rtsmene posudbe naj V| paSiljajo na npravmitvo našega lista do ■ «L ictcmfcra t 1. Tajmwt zajamčena. Ponudbe ) 7»« *do*ec JS24". ! iitem postreinlco m donaW«}e m*ea ta fluiekm na do« Pofzre se: trajlito it. i, tftMtiN t, pH mtarlel. **!* Pridna in poštena prodajalka »efene m aMitutaktm»e str oke, tštm I ftlttib«, v ttestu aH pa kie sa dežeti i« ! srtcer attrajs s hrano v hlSi. Paizve se v i trgovini ilbcrt, Pft*trion silos. 3873 Vaako množino leup! tvfdtza Anton Kalane v Celju, rvjr prtskrM iuJi iKX'i»« dovoliemje, Pš*ča se po maksimatni ceai. S921 Kupcem in prodajam. bodisi pohlživfs ^aUeaiao, ta-lcxo, šalico, iiareeUo« orotfa, porobe. i!ar dan&r, i plah vas, k^i1 {a BUifmaa] S0 let staro. Obenmi kupim staro zobovje. Pasreduiem za M^, zsmiiišča M. brljao in kos^esijoa rsiiJ si^riaar G!ot©ke užaloSčeni Raznanja^no, da je na5a dobra mati, gospa Ana Piane posestnica dti^ t5. «»v. t. 1- po dolcem trp'jeniu, prei»mf sv. zakranrent©, umrla. Pogreb se vrši dne 17. novembra ©fc § ari dopoldne it MSe žalosti na fanit poVopefiSCc Sv- Di^e ssduiaice se darojejo v župn! cerkvi sv. Jemeja v Sertotećak. V SenofeČah, da« 15. novembra 1917. . 3925 Bodbioa: Piano - Farfila - Kralf. BBC TefT* **h •rtr pTtbHfiio pol leta, •*••# M |« aaija^L v Rađene -Radna. Proti novTa^ilu atr«#kov ta hrane se vme. Hah«»a *e »H Aataa T«ra26-a trfo-voe v aoraloL i^i7 Prafl dobri ptoH aa adcla otrok v vzgoio. Iventuelno tud! ia dežeio, Pouudhe na upravn. >S!ov. Naroda« pod JU 112 3923'. ! BaaaajaaaaA^%iimi^^^gs^i@s?y^ff^i^s Oblast^rno sav. kem. prepar patent. O^lastven© in zdra*mško preskušeni )■ priporočeni tti*>ai,'H nadomestek proda ia danes v§afe boljci trgovec. 140 maltH zavitlcnT . . • K 50 — (na drobilo 5* ?ia ) 140 sredojiH zmfitkov . . K 100 — (na drobno 1 K) Ta i?delek ie hil ▼ sejali Edravniških izvedencer ▼ Badimpe*ti i« na Dunaja preskušen ia najden kot »ajht l'^i in na|sdravej^i tohaini nadonteatek Prt TcČjil* aaroifilik velik popnit. Tavaraar V. lan, Praga« Marašlla spra^ma: S89S Rydolf Coti€f zastopnikf Vrhnika. Vitorce? se radi velikih naročil im pomanjkanja osobja ne razpočilja. Zshtevolte ctuHc dro^ft rrređmeiov. Potrti ntirmeroe žalosti narm*«^«^ rsavi 8#roin'k«i«. wrntW"em ?n maneein srce pretresujo6# re&t, 4a jt naš isirtaeljtuljtni, ne-A-0i»i>ai i^proj. ^#e* »tari «Če? bmt i» tast. gosp^d I * lf . .Ibl * V zasebnlk dane a dae 19. t m. «b S. liri zfntraj p© đolgi mn^iri bolesni, prcTiđen s tolaŽili «v. Tere mirno r Goapođu »aspal. Pogreb aepoEabne^a. pokojnika se rr5i v srede, dne 21. t. m. ob 10. uri dopoiuđne ie bifi« žalosti Cesta na Rožnik št. n, na rf>kopaliiče aa Vi^5. Sr. masa zadušnica se bode brala v ##trtek, dne 22, t ra ©b p^i S uri đopoiudne r župni cerkvi na Vi Ču. V LJUBLJANI, dne 19. novembra 1917. Marija Verbid roj. Satfmak sooroja jTosip, e. fer. •***••"•**"' SIMVa, s^««v«. A^tanifa Vrli, Ana HaaanaiahL Baiallla Lanaaaif Jtrtaa De :levat Jaaisa Arka« La*«a Krasulk settre.llbaka laurcn«*, Vida Paqa&stli, Fraaka Kavr,f6, hčer^ rran Vorblć, brat. Vai teti, alaiakas vnukl >i Ta^k^oie, Spralm« sa praprosta sluikinla oll postrežnlco. Aaikraftav Irsj it. 3V II. aadstr. Benzin motor za 5-8 lf P v Bftpftiaftoi dsartai stana »roda Fran itafsr, Unuka cesta 16, L atlisna. Istotam aa apralma v«6 raliarje^. Ne I 307/17. 5913 OKLIC i K nekamu v tem sodnijskem okraju 80 2* xattbel kake 2 leti star iunec. Lastnik naj se zglasi pri tem sodišču. C. kr. okr. sodišUe v Uipavi odi I., ine 12. novembra 1917. Izurjena brojačlca39U za fina dela se takal spra!me. An »a Miehaličak, Ungarjeva ulca 2. Urednik a stalno slnibo ište mebloveno mesečno sobo aalrafe s poseimlm vtaodoia. Ponudbe na upravn. »Stov. Naroda« pod „uradnik 3899". 3899 Fran Marolt« Ljubljana, Siovenake loss voiašks narodne peii sa E 1*5(1 alt 1-80 se dobe se. Pa pošti 20 v. več« KajIepJe darilo! aa Szđai3V2r.ja dr*t Kakor tuđi gotova drva se kup: po vfeaki ceni, na Kran]skata ne daleč od 2elezniSke postaje — Viaii« te tuđi ve^Ja njiva w najam v okolici Ljufetfana. - Ponudbe: Ljubljana i»oitni predal SU 131. 3505 Franc Zrhnc oroy sfrajjmojster 31arfja Zrime roj. Ovniček AAA poroČena AAA Fuij 14. nov&mbra 19t7 Zalog pri Jfudolfovem, c» i-. ■■■ V kratkem iziđe v založbi ■ „Umetniske propagande" v Ljubljani stenska slika ^10 po orig. znane^a umetnika Fr. Ktcmenčiča. Umetniško v barvah na karton izvršena reprodukcija meri bree okvirja 65X?S cm. in velja za naročnike, ki se priglasljo do konci te^a meseca ....... K 20«—* t bogato porlačeocm okvirja....., . „ 50.^ Od 1. nov. t. 1. dalje oziroma po iziđu slike bo znašala eena brez okvirja......... • . K 24«— z okvirjem..............„ CO«— zaboj in ovoinino za poSi!jatev po polti (železnici) se zaračuna po lastni eeni ali pa se vzame nazaj. Slika je od danes nanrej rastavljena v salonu „UmoL propagande11 ¥ LJilbl|ant 3o£na Uh Št, 5. Prospekti na razpolago. PONUDBE o opremnlh pređmetlh za uniformirnnle. MUitSr^la« *a razpolago« Prodala aa đabalo la drobno V svo'em zavodu nudimo po ugodnih ceu ah: PlaSče, kožnšae iilanke, Breches, salonske hlače! đežne plašče, pelerine, sureater, perilo, nocra-vice, pokavice, ovo|ce gamaše nsnjene pa« sove, cepfce, distinkcije, *»ortene;e9 znake, sablje, ha'onefe, zvezđe, gunt* be, snkna in vse potrebne prltihline« SplaSni zavod sa uniformiranje ^ prej BACK a FEHL :: RUDOLF BODE^^UUER :: Ljubljana, Stari trg Stev. 8. Podružnica Ljubljana. lAnRANSKA BANKA Po(!ružnica Ljubljana. Delniika 9lavnica: K 12,000.000. Jrit/I\rtlliJI\ri Urtlll\/^ Rexerve: okro9 K 1,000,000.-. SPBBJEHAt YIog« U InfttlM « I* «brestije po ćistm « ,. I Crntralai MK0WTUtA: Menice, devize, wednos!ne papirje itd. sx"^s^«SLSnmsrfsr ,.^.«. «»»»■ «-* —- <- —*• - - •»- ■■ •—«-*• torij. Reirtnl davek plač* banka ix sv^ega. 52^fw~ifc SSffi" BAJB '■■■"