Za nečlane stane letno Din 12.—.
Poštnina plačana v gotovini.
Hmeljarski vestnik
v
Glasilo Hmeljarskega društva za Dravsko banovino v Žalcu
Izhaja mesečno enkrat — v hmeljskl sezoni tudi večkrat v neobveznem obsegu Člani Hmeljarskega društva prejemajo list brezplačno
Štev. 3.	Žalec, dne 1. marca 1936	Leto III.
Rotenoks
Sovražnik bolhača — prijatelj hmeljarja.
Hmeljarji, pravočasno v boj zoper bolhača!
Umen hmeljar se vsako leto vestno potrudi, da dvigne svojo hmeljsko letino ne le glede množine, nego tudi glede kakovosti. Ako hoče to doseči, mora pred vsem skrbeti za racijonelno obrambno delo zoper vse številne škodljivce hmeljske rastline.
Izmed živalskih škodljivcev je bolhač eden izmed najnevarnejših, ki se pojavlja vsako leto. Z um-mivn hmeljarstvom so se tudi izboljšali življenjski pogoji bolhača in škoda, ki jo je povzročil v čeških in nemških nasadih gre v milijone. Hmeljski nasadi v bližini gozdov so posebno priljubljena zavetišča, od koder se potem širi na vse strani in ogroža letino. Nemški i>n češki hmeljarji so že prišli do prepričanja, da brez obrambnega dela zoper razne škodljivce sploh ni misliti na zadovoljivo letino. Leto 1934. jili je pa dovedlo do spoznanja, da je tudi boj zoper bol-hača nujno potreben, ker se je pojavil vsestransko v veliki množini. V našem okolišu se ta neljubi gost sicer pojavi vsako leto v večji ali manjši množini, posebno na obronkih Savinjske doline, manj pa po ravnini. Nujno je torej potrebno, da se tudi slovenski hmeljar pripravi na boj zoper bolhača in stori vse, kar mu priporoča njegova organizacija. Peronospora bi se nikdar ne bila tako ugnezdila v naše nasade, ako bi se bili vsi hmeljarji strogo držali navodil umnega hmeljarstva. Nauk o obrambnem delu zoper škodljivce je pri nas kakor — »bob v steno«.
Hmeljarsko društvo si šteje v svojo dolžnost, da tudi o bolhaču in o obrambnem delu- zoper njega objavi nekaj navodil, dasi je o njem že razpravljalo v 7. številki 1935 društvenega glasila.
V Nemčiji in v C. S. R. se je izkazala prezgodnja rez hmeljske korenike kot skrajno napačna. V takšnih nasadih, ki trpijo navadno vsled suše, postane korenika starikava, prvi poganjki pa slabotni in postanejo žrtev bolhačev. Pridelek v takšnih nasadih je navadno prav pičel. Zelo pozno obrezani in po bolhaču v razvoju zadržani nasadi ostanejo do zoritve sicer prav lepo zeleni, vendar je tudi njih pridelek nezadosten. Najbolje se je v Nemčiji in tudi v Č. S. R. obnesla ne prezgodna in tudi ne prepozna rez; vendar je nujno potrebno, da se z obrambnim delom takoj začne, ko se bolhači prikažejo, ako se hoče doseči ugodna in zadovoljiva letina. Kot obrambno sredstvo pride za naše razmere edino le rotenoks, to je črnkast prašek, vpoštev, ki ga izdeluje Dr. P. Kubelka — Praha VII. in s kojim so že v m. 1. delali
sledeči hmeljarji poskušnje in sicer: Martin Ocvirk in Anton Jurak, oba iz Migojnic, občina Griže, Jakob Piki - Gotovlje in Peter Skala na Podvinu. Navedeni so bili z uspehi prav zadovoljni. Rotenoks se trosi le pri suhem, če mogoče sol učnem, mirnem vremenu. Strogo se mora paziti, da se iz razprašilnikov (ročnih ali nahrbtnih) ne poženejo celi oblaki praška, nego le v prav rahlih sapicah, ki enako učinkujejo kot debelejše plasti. Rotenoks vsebuje namreč obilo prav učinkujočega, naravnega strupa zoper žuželke, ki pa ne škoduje ne človeku, ne rastlinam. Rotenoks ne vsebuje arzena, kar je važen predpogoj za njegovo uporabo v hmeljarstvu. Povodom prve uporabe se z 1 kg rotenoksa uspešno potrosi 1800 do 2000 rastlin, pozneje pa, ko so rastline že bolj razvite, pa 1000 do 1200 rastlin. Rotenoks ima Hmeljarna v Žalcu na zalogi in ga bo oddajala po lastni ceni, in sicer Din 70,— za 1 kg.
Pa še nekaj drugega jo treba upoštevati! Tam, kjer se je bolhač enkrat ugnezdil in se zoper njega ni postopalo, tam bolhač ponovno nastopa in sicer neposredno pred obiranjem v taki množini, da po-* škoduje kobule na spodnjih panogah, one v bližini stebrov ali drogov pa popolnoma uniči. Mnogi hmeljarji so bili vsled te škode prisiljeni k preranemu obiranju in utrpeli tako veliko škodo, ker so pridelali manj vredno blago.
Hmeljarji, upoštevajte vestno dano vam pojasnilo in ravnajte se po njem!
Rotenoks pa ne pride le v hmeljarstvu, nego tudi v vrtnarstvu vpoštev — zlasti pa pri kulturi rane zelenjave.
Vsa potrebna pojasnila se dobe pri društvenem odboru.
Boj zoper peronosporo na hmelju
Velika večina naših hmeljarjev je vendar že prišla do prepričanja, da je boj zoper razne hmeljske škodljivce — v prvi vrsti pa zoper peronosporo — v ohranitev našega hmeljarstva neobhodno potreben. Kot obrambni in dobro učinkujoči sredstvi zoper peronosporo sta se dosedaj uporabljali: »Bakreno-
BAKRENO APNO
proti PERONOSPORI
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, Žalec
apnena brozga in brozga iz Wackempna«. Prvo sredstvo se je uporabljalo po starosti hmeljske rastline kot H %, 1%, \ Vi% ali 2% brozga, drugo pa vedno le kot \% brozga. Priprava bakreno-apnene brozge je prscej komplicirana, priprava brozge iz bakrenega apna pa najenostavnejša. Prvo sredstvo ohranjuje svojo učinkovitost 1© 24 ur po napravi brozge, drugo pa delj časa.
GALICA
proti PERONOSPORI
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, Žalec
Že v minulem letu so se delali poskusi z novim sredstvom, ki se izdeluje v naši državi pod imenom bakreno apno, čigar brozga učinkuje ravno tako, kakor prvi dve sredstvi, samo da je cenejše in ohrani svojo učinkovitost dolgo časa.
Kmetijski referent pri »Sreskem načelstvu v Celju« je izdal glede uporabe bakrenega apna zoper peronosporo sledeče potrdilo:
»Na podlagi poizkusov, kateri so se vršili leta 1935. pri desetih najodličnejših hmeljarjih Savinjske in Dravske doline, potrjujem, da je škropljenje hmelj-skih nasadov z bakrenim apnom tvrdke Chemische Werke A. G., Novi Bochumin ČSR., v svrho zatiranja
peronospore na hmelju pokazalo brez izjem odlične uspehe.«
Poskuse so delali sledeči hmeljarji: g. Antloga Andrej, Gotovlje, g. Brudermann Alojz, Marenberg, g. Dr. Herman Martin, Žalec, g. Kunst Jakob, Zgor. Ložnica, g. Ocvirk Franc, Grajskavas, g. Omladič Franc, Zgor. Ložnica, g. Parin Oto, Novi Klošter, g. Piki Franc, Žalec, g. Vaš Andrej, Spod. Hudinja in g. Zangger Franc, Celje.
V pojasnilo naj služi dejstvo, da se je zgoraj navedena tvrdka naselila v naši državi in sicer v Subotici, kjer sedaj izdelujejo BAKRENO APNO. Pri naročitvi odpade torej carina in tudi voznina je manjša. Bakreno apno stane Din 8.50 do 9. - za 1 kg. Wackerapno je stalo Din 13.— za 1 kg.
Glavna zaloga za BAKRENO APNO je pri tvrdki IVAN VIRANT, v ŽALCU.
Hmeljarsko društvo za Dravsko banovino lahko priporoča navedeno obrambno sredstvo zoper PERO-NOiSPORO vsem hmeljarjem.
P OLVBARIT
proti RDEČEMU PAJKU
se dobi pri tvrdki IVAN VIRANT, Žalec
Vloge in rešitve
31/36	17. I. 1936.
MINISTRSTVO POLJOPRIVREDE
BEOGRAD.
Vse hmelj pridelujoče države Srednje Evrope si že več let prizadevajo, da se spravi produkcija in konsum hmelja v ravnotežje, to se pravi, da se naj prideluje le toliko hmelja, kolikor ga uporabi pivo-variteljstvo. Utemeljuje se to prizadevanje z dejstvom, da je hmelj podvržen takšnim tržnim konjunkturam, kakor malokateri kmetijski proizvod, kar povzroča veliko nestalnost hmeljskih cen in v nadaljnjem tudi nerentabilnost hmeljarstva sploh.
Postavna omejitev s hmeljem zasajenega zemljišča je že izvedena v Nemčiji in v Č. S. R. ter naj tako ohrani hmeljarstvo navedenima državama kot dobičkanosno panogo kmetijstva vsaj v pokrajinah, ki proizvajajo plemeniti hmelj.
Ker spada med te pokrajine tudi Savinjska dolina, koje hmelj uživa svetovni sloves, je Hmeljarsko društvo za Dravsko banovino že leta 1934. in 1935. vsled soglasnega sklepa glavnih skupščin prosilo Ministrstvo poljoprivrede, da izvede zaželjeno omejitev hmeljskih nasadov — pa sta bili obe prošnji rešeni negativno.
Vsled poziva Srednjeevropskega hmeljarskega biroja v Miinchenu, v koji organizaciji je včlanjeno tudi Hmeljarsko društvo za Dravsko banovino, si usoja podpisani društveni odbor vnovič ponoviti
svojo prošnjo ter predložiti tudi osnutek tozadevne naredbe za omejitev hmeljskih nasadov, ki je sestavljena na podlagi naredbe, veljavne za Č. S. R.
Za društveni odbor
predsednik:	poslovodja:
78/36	25. februarja 1936.
Tit. Kr. Banska uprava Dravske banovine,
LJUBLJANA.
Podpisani društveni odbor si usoja vljudno prositi, Kr. Banska uprava blagovoli tudi za tekoče leto dovoliti Hmeljarskemu društvu za Dravsko banovino s sedežem v Žalcu — ustanovljeno 1. 1880 — primerno denarno podporo ter utemeljuje svojo prošnjo s sledečimi razlogi:
1.	Člani Hmeljarskega društva dobivajo pri neznatni članarini (Din 10.— oz. Din 20.»—) brezplačno društveno glasilo »Hmeljarski Vestnik«, ki jim ne daje samo točna navodila glede hmeljske kulture, nego tudi zanesljiva obvestila o vsakokratnem razpoloženju na domačem in svetovnem hmeljskem trgu. Dohodki za inserate v »Hmeljarskem vestniku« ne krijejo stroškov za tisk in ekspedicijo. Urednik lista in sodelavci ne prejemajo nikakršnega honorarja.
2.	Hmeljarsko društvo daje svojim članom in tudi drugim hmeljarjem ustmena in pismena pojasnila v vseh zadevah hmeljarstva.
3.	Hmeljarsko društvo je Član Srednjeevropske hmeljarske organizacije s sedežem v Munchenu (Mitteleuropaisches Hopfenbau - Biiro) in mora kot takšno plaCevati visoko članarino ter sie mora udeleževati raznih anket, konferenc in drugih zborovanj, kar povzroča znatne stroške. Z velikimi stroški so zvezana vsakoletna potovanja v inozemstvo v svrho informacije o dejanskem stanju inozemskih hmelj-skih nasadov. Po stanju hmeljskih nasadov se ravnajo vsako leto tudi hmeljske cene.
4.	Hmeljske cene so podvržene velikim in hitrim spremembam in je nujno potrebno, da si društvo v glavni hmeljski sezoni, ki traja od srede avgusta do srede oktobra, naroča brzojavna tržna poročila iz Niirnberga in Žateca, kar zelo obremenjuje že itak' pičlo društveno blagajno.
5.	Ker se je lani ustanovljeno prepotrebno tržno nadzorstvo pri nas prav dobro obneslo, blagovoli Kr. Banska uprava tudi v to svrho dovoliti primeren prispevek za kritje s tržnim nadzorstvom spojenih izdatkov in stroškov.
Opiraje se na navedene razloge, pričakuje podpisani društveni odbor zanesljivo ugodne rešitve svoje prošnje.
Za društveni odbor
predsednik:	poslovodja:
Konferenca za ureditev deviznega pravilnika v pogledu izvoza hmelja
Včeraj se je vršila v Žalcu konferenca v Celjskem trgovskem gremiju včlanjenih hmeljskih trgovcev in predstavnikov Hmeljarskega društva v Žalcu radi ureditve deviznega pravilnika v pogledu izvoza hmelja. Konference sta se udeležila inšpektorja fin. ministrstva gg. Stojanovič in Pistenič, sreski podnačelnik gosp. Svetina in ravnatelj Prve hrvatske štedionice g. Šmid iz Celja.
Konferenco je vodil g. Maks Cukala kot predsednik gremija trgovcev ter je uvodoma toplo pozdravil odposlanca fin. ministrstva, zastopnika politične oblasti in Hmeljarskega društva g. župana Lorberja.
Obširen referat glede izvoza hmelja je podal gosp. Stanko Oset. Odposlanca fin. ministrstva sta pokazala veliko razumevanje za pravilno reguliranje
deviznega pravilnika in sta obljubila svojo pomoč. Podpirala bodeta spremembo deviznega pravilnika, da se bodo uverenja lahko izdajala hmeljskim ko-misijonarjem. Odpis uverenja pa se bo lahko izvršil s potrdilom sreskega načelstva po predhodnem zaslišanju Hmeljarskega društva. Ta potrdila je doslej izdajala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Debata se je razvijala stvarno in strokovno in je došlo do soglasnih zaključkov v teh vprašanjih. Debate so se udeležili gg. Matko Šmid, Stanko Oset, Maks Cukala, Josip Tiršek, Rudolf Lorber, Vilko Senica, Rihard Maršič in Josef Vook.
Odposlanca fin. ministrstva sta si po konferenci ogledala Hmeljarno v Žalcu ter izrazila svoje priznanje in občudovanje tej za razvoj savinjskega hmeljarstva eminentno važni zadružni ustanovi.
Tržna poročila
Žalec. V mesecu februarju je bilo prodanih na našem tržišču okrog 500 kvintalov hmelja. Kupovale so še vse vrste blaga in sicer po cenah od Din 7.— do Din 23.— za kg. Neprodanega hmelja je ležalo koncem februarja le še 700 kvintalov. Trgovski krogi pričakujejo nadaljnjih naročil tako, da bo dana možnost vnovčiti še ostanek lanske letine.
Inozemstvo. Cene so vsled znatnih še neprodanih zalog hmelja zadnje letine nadalje popustile.
VABILO
k 56. rednemu občnemu zboru
Hmeljarskega društva za Dravsko banovino,
ki se bo vršil
dne 25. marca t. 1. ob pol 9. v Roblekovi dvorani
po sledečem redu:
1.	Pozdrav.
2.	Letno poročilo.
3.	Letni račun.
4.	Volitev dveh pregledovalcev računa.
5.	Določitev članarine za leto 1937.
6.	Predlogi v smislu § 11. odst. d.
Članom se bodo dostavila še posebna povabila.
Društveni odbor.
HMELJARJI
Zavarujte sebe, svoja poslopja in vse premičnine pri jugoslovanski zavarovalni banki
i L A V I J I
ki je po vsej Sloveniji najdalje poslujoč domač zavod Centrala v Ljubljani telefon 21-76 in 22-76 Podružnice v vseh glavnih mestih države Zastopstva v vseh večjih krajih Dravske banovine Vsa potrebna pojasnila daje brezplačno naš _________ glavni zastopnik g. Jože Aubreht v Žalcu
Gnojilo lahko naročite pri
Tvornici za dušik d. d. Ruše,
ozir. pri
g Krašovcu in g. Vizovišeku v Žalcu,
pri
Skladišču Kmetijske družbe
se je pokazal kot najboljše gnojilo za hmeljnike. v Celju in njenih podružnicah,
Hmeljarji ne pozabite tekom letošnje spomladi g Zanier-ju v št. Petru in v gnojiti s tem izvrstnim gnojilom svoj hmelj,	s*t. Pavlu.
Naložili boste Vaše prihranke najboljše in najsigurnejše
HRANILNICI DRAVSKE BANOVINE
ker jamči za zavod ne samo znatna rezerva, ampak tudi dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo
Podružnica v Celju, Cankarjeva ulica 11
nasproti pošte
Celjska posojilnica d. d, v Celju
v lastni hiši Narodni dom
Glavnica in rezerve nad Din 16,200.000
Kupuje in prodaja devize in valute
Izdaja uverenja za izvoz blaga
Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno varnost in ugodno obrestovanje
Podružnici:
v
Maribor, Šoštanj
Izdaja Hmeljarsko društvo za Dravsko banovino, predsednik Rudolf Lorber, župan v Žalcu. — Za uredništvo odgovarja: Petrlček Anton, nadučitelj v p. v Žalcu. — Tiska Zvezna tiskarna v Celju: predstavnik Milan Cetina v Celju.