Prva vsemirska raketa * ljudmi je pristala na Marsu leta 2137. Pet potnikov — izbrani so bili po skrbni presoji Izvršnega odbora Svetovne konfederacije svobodnih držav — je ostalo najprej v kabini za aklimatizacijo. Bili so to: Mr. Collensby. generalštab-ni oficir — monsieur Le-garde, fizik — tovariši Ku-znelenko, biolog — Herr Blaumayer, tehnik In si-gnor Mallaquesto, prekupčevalec z zemljišči. Slgnor Mallaquesto sicer po planu ni imel nobene funkcije, toda, ker je Italija v zadnjem času zopet izgubila nekaj vojn, je imela v Svetovni konfederaciji svobodnih držav veliko besedo in je z grožnjo, da sicer Izstopi iz konfederacije, lahko Izsilila prisotnost svojega strokovnjaka.
Skozi okence so napeto opazovali okolico. »Ecco, signorl!« je patetično vzkliknil slgnor Mallaque-sto In pokazal nekaj, kar je bilo podobno ruševinam, »vidite, terra italianissima! Tod je gotovo hodila junaška Italijanska vojska'«
''/'J
1 ‘i
MaripTska odkritja
(Zgodovinska reportaža iz leta 2137.)
»Bežala, hočete reči, my dear slgnor,« je popravil Mr. Collensby, ki Je imel kot oficir že nekaj izkušenj z Italijank »Priznati morate, da to bolj izgleda, kot da bi udarila tukaj kakšna naša hidrogenska bomba!«
»O, auf keinen Fali!« je dejal tedaj Herr Blau-mayer, »temeljitost, s katero je ta zadeva demoli-rana, kaže tipično nemško natančnost! Aber das macht nichts!« je še dodal, »ml bomo vse to ponovno zgradili, samo če bo dala Amerika dolarje!«
Monsieur Legarde se je ta čas že prvi aklimatiziral in zlezel iz kabine. Njemu se je najbolj mudilo, ker se je bal, da bi se med tem, ko oni raz-
(skujejo Mars, doma v Franclji vlada prevečkrat menjala In bi njega ne bilo tam, ko pride on na vrsto za ministrskega predsednika. Ali pa bi se zgodil kak obligaten, pikanten vele-škandal. Zavil je torej okrog prve velike skale in pobral s tal neko čudno reč. Podobna je bila velikemu loncu, toda, ko Jo je dvignil, je začutil, da se v njej nekaj giblje, zato jo je naglo dal tovarišču Kuzne-lenku — biologu.
»Ničevo!« je dejal Ku-znelenko, »Ruski znanstvenik Sergej Cičigin je že 1. 1789 odkril, da na Marsu
Sprejeli so Zemljane medse in jih popeljali po Marsu ter jim razkazali vse pridobitve • svoje milijon-letne kulture. Kot višek so nato svojim gostom priredili veliko, razkošno zabavo, na kateri so podarili vsakemu Zemljanu pa eno lepo izdelano skrinjico.
z Zemlje: »Kako je to mogoče?« so zavzeti spraševali. »2e stoletja opazujemo z našimi teleskopi Zemljo in vedno znova smo pri vas ugotavljali umetno povzročene eksplozije. Zato smo menili, da so vam eksplozije v poseben užitek. Menda vendar ne nameravate trditi, da povzročate te eksplozije na Zemlji kljub temu. da veste, da lahko z njimi ranite ali celo uspirtlte svoje bližnje! Tega vam pač nobeno pametno bitje ne bo vcrj Jelo...!«
Moderno
beračijo
»Dajte miloščini) siromaku, da mu uboga, zapuščena dečica ne pogine! Kajti sicer — orco dio — bom prisiljen uporabiti druge ukrepe . . .«
poznajo take lonce za kuhanje!« Ko pa je skušal odpreti pokrov, Je prestrašeno spustil lonec na tla. Kajti lonec je v tem trenutku iztegnil .štiri noge, namesto pokrova pa se je dvignila iz lonca čudna pojava s čeladastlm pokrivalom, dvema lečama namesto oči in zvočnikom namesto ust.
»Dobrodošli na Marsu!« je dejal prijazno lonec, ki ni bil lonec, temveč prebivalec Marsa. »Dobrodošli, Zemljani, in prisrčno pozdravljeni!«
Takoj nato se je prikazalo še mnogo podobnih loncev in vsi so bili izredno prijazni in vljudni.
Toda kakšno razočaranje po prijaznem sprejemu! Kajti, ko so gostje hoteli odpreti skrinjice, so ena za drugo močno eksplodirale, tako, da jim je odneslo prste, jim ožgalo obraze, razcefralo obleko in jih ranilo po vsem telesu!
Ko so Marsovci Zemljane obvezali in jih spravili vsaj za silo v red, so tl brez besed zaprepaščeno strmeli v svoje čudne gostitelje. — »Prijetno? Zabavno? Vam Je všeč?« so spraševali Marsovci Zemljane brez vsakega posmeha.
»Kako, k vragu, prijetno!« so kričali Zemljani, da so zabrenčali mikrofoni v glavah Marsovcev. »To vendar boli, to je mučno! Lahko bi nas ubili! Kako le morete bit* tako okrutni In nečloveški s svojimi gosti!«
Toda Marsovci so jih gledali še bolj začudeno, kot da so padli z Lune in ne
RAZPOZNAVNI ZNAK
Dopisnik rimske agencije tn tržaški župan Bartoli zagledata v daljavi skupino ljudi, ki nekaj kriči.
Rimski dopisnik se razveseli:
— Bravo! Naši že zopet manifest irajo!
Bartoli čemerno odvrne:
— Tile prvič niso naši, drugič pa ne manifestirajo, temveč demonstrirajo!
Dopisnik se začudi:
— Kako pa veste to?
Bartoli se razburi:
— Kaj ne vidite, da Jih Je dosti?!
IZGOVOR
— Caro mio, obljubi mi, da mi boš kupil nov krznen
plašč!
— Ne morem. Saj vendar nisem zapadnl diplomat, da bi ti lahko obljubil nekaj nemogočega!
PRIMERJAVA
Massa Sambo kara svojega sinčka:
— Ti biti dobro vzgojeno zamorec. Zato se ti nikar obnašati pri drugo ljudi tako, kakor kakšno angleško sahtb v Keniji!
LETO vi
> J ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - iZ«a (A v>Atv*.
Nande Bula:
1 rgovsko - politična za de v a
— Zdravo, Tevže, start prijatelji Kaj te je prineslo sem k nam v Ljubljano?! Lepo, lepo, da tudi vi s one strani meje pridete kaj v svobodno domovino! Halo, natakar — dajte eno buteljko! Kakopak
— seveda plačam jaz! Moramo vendar pokazati nagim bratom, da nas veže vei kot samo isti jezik!
Pomagati vam moramo, nagim zamejskim Slovencem, kolikor je le mogoče! Občutiti morate pomoč svobodne domovine, ki ne bo nikoli pozabila na vas! Saj smo vendar eno! Natakar
— ge eno buteljko, na moj račun seveda! Brez ugovora, Tevže! Tega veselja ml ne smeS vzeti — saj veS, kako sem si vedno prizadeval, da bi vam, Slovencem od tam preko čim bolj pomagal! Jaz sem, dragi Tevže, še vedno eden prvih borcev za to, da vam nudimo čim več in čim bolj učinkovito pomoč! Se lahko zaneseS name, prijateljček!
Jasna stvar! Pij, Tevže, pij!
Halo, natakar, še eno buteljko na moj račun, za našega rojaka s onstran meje! Na zdravje!
Tevže je izkoristil priliko In prekinil svojega prijatelja Jožeta:
— Saj res, Joža, prav zaradi toga sem prišel v Ljubljano! Poglej. Pri nas
Pred bermudsko konferenco’
TREM SEFOM ...
Svet bi z veseljem sprejel vaSe sklepe o miru, gospodje, le če bi vojna za to ne bila vam edino orodje!
MODERNI ALADIN
Kaj Pella zopet brklja med staro šaro, ki Lahom jo je Duce zapustil?
Baje med njo rad lčščerbo bi staro priznane znamke »Aladin« odkril, da drgnil jo lahko bi neumorno, da duhu na primer bi naročil:
»2elim sl Luno, Mars!«, a ta pokorne njegov ukaz bi ročno izvršil.
Mož eno resda že Ima, moderno, novejše znamko »Made In USA«, a z njenim duhom — žal — zadel ni terno, ker duh mu ne Izpolni vseh želja.
Zato naš mož brklja med staro šaro, da boljšo leščerbo bi v njej odkril, da duh mu željo: »Vogllo Trst in Zaro!« lahko bi brez ovire izpolnil.
UGOTOVITEV
imamo eno edino slovensko trgovsko podjetje v tistem delu zamejstva — pa naa vaša trgovska podjetja enostavno ignorirajo! Kupčije — in to zelo ugodne kupčije — sklepajo s tujimi privatniki, ki si polnijo žepe z mastnimi provizijami — jugoslovanskimi provizijami! Zakaj se ne obračajo raje na nas — menda ti ni treba pripovedovati, kolikšnega pomena bi to bilo za nas! In tl imaš vendar nekaj besede pri tem, kajne . . .?
Jožetu se je zaletelo:
— Eeeeh — veš — Tevže — eeeeh — stvar ni tako enostavna! Veš — to, kar pišejo časopisi o pomoči bratom v zamejstvu, Je eno, trgovina pa je zopet drugo! Biti moramo širokogrudni ljudje! Vi ste pa premalenkostni! V kakšnem jeziku govorite na primer z zastopniki naših podjetij? — Slovensko? No — vidiš! Naši zastopniki pa se hočejo v inozemstvu počutiti drugače koi pa doma! Potem — ali jih pošteno pogostite? Jih peljete kam na izlet? Na kakšen banke-tek? — Ne — seveda ne! In takole tudi pozabite na kakšen kostum ček za gospo soprogo in malo nylona, kajne? Seveda! — Vidiš, sami sto krivil Trgovina je pač trgovina . . .
D
PODKOVANI ŽABEC
Ko Sarragat zavija s fašisti, pri tem pa vpije, da je demokrat, docela je podoben žabi tisti, ki podkev si je dal na podplat.
SVETA NEDOLŽNOST
Zavezniški organi ustavijo na meji tržaškega ozemlja trgovca s sirom, ki potuje v Trst:
— Pravite, da ste trgovec s sirom... Hm! Zakaj pa nosite s seboj te bombe, pištole in ostalo orožje?
— Porcha miseria, gentlemen, menda ne boste zahtevali, da bi moral z roko delati luknje v sir?!
Ljudje leta 3000
Robinzon leta 1953
— In to je zanimiva muzejska redkost: v tem znamenju so Italijani že leta 1953 zahtevali zase Trst!
KAKŠNA SREČA!
■a
Znana čarovnica Anjara-Panjara iz pravljice »Kekec nad samotnim brezd-nom« je izjavila dopisniku »Totega lista« sledeče:
— Spodaj podpisana Anjara-Panjara svečano izjavljanv da nisem nikoli vzdrževala nikakršnih diplomatskih, strokovnih ali prijateljskih stikov s pokojnim Dexter-Wightom. Obenem izjavljam, da bom proti vsakomur, ki bi kakor koli omenil moje ime v zvezi z afero Truman-Wlght, vložila tožbo zaradi razžaljenja časti.
Anjara-Panjara, član izvršnega odbora »Zveze republikanskih čarovnikov«.
Olajševalna okoliščina
»rovariš Maljenkov — rečem vam, odlično vozimo! Nobenega dovtipa ni na sovjetsko zunanjo politiko...«
Pred tržaškim sodiščem stoji udeleženec nedavnih »manifestacij«. Predsedujoči sodnik zahteva za obtoženca zaporno kazen štirinajstih dni, ker je pljunil nekemu angleškemu vojaku v obraz.
Nato vstane državni tožilec:
— Spoštovani sodni zbori Meni se zdi kasen za obtoženca — prehuda. Po mojem Je obtoženec zagrešil samo ta prestopek, ker je pljunil na javnem prostoru, za kar pa je predvidena denarna kazen. Obtoženec pa nikakor ni kriv, če se je takrat na tem javnem prostoru slučajno nahajal tudi neki zavezniški vojak. Mislim celo, da bi ml prav-saprav morali kaznovati tega zavezniškega vojaka, ki Je pristopil k obtožencu — saj je prekršil odredbo zavezniške vojaške uprave, ki prepoveduje na javnih prostorih zbiranje več kot dveh oseb, obtoženi pa je že stal na tčm javnem prostoru v družbi nekega zaslužnega tržaškega fašista. Razen tega moram navesti kot olajševalno okoliščino za obtoženca še to, da mož niti ni Tržačan ln mu zato ne more biti znano, da je pljuvanje na javnih prostorih prepovedano. Zato zahtevam, da visoko sodi-
šče oprosti obtoženca vsake krivde!
Od takrat lahko vidiš na vseh Javnih tržaških prostorih napise: »Pljuvanje na tla strogo prepovedano — dokler se zavezniki ne umaknejo iz Trsta!«
KRASNO!
Mamica ima rojstni dan. Mamica ima tri poredne sinčke. Trije sinčki vprašajo, kaj bi mamica najraje imela kot darilo za rojstni dan.
»Najraje bi Imela tri pridne, ubogljive sinove!«
»Krasno!« so tedaj vzkliknili vsi trije sinčki hkrati, »potem bi nas bilo šest!«
INDICIJE
Tržačana Paola so zaprli zaradi sodelovanja pri demonstracijah. Pred sodiščem mu prečitajo obtožnico:
— Signor Paolo . . . itd., obtoženi ste propagande v korist neke tuje države . . .
Obtoženec se začudi:
— Kakšne propagande?
—. . . ln ščuvanja k nasilni zrušitvi obstoječe državne ureditve.
Obtoženec protestira:
— To ni res!
— Ni res? Priznate, da ste kričali: »Hočemo dela, hočemo kruha!«
— Priznam.
— No in ali niste torej s tem zahtevali priključitve Trsta k Jugoslaviji . . .?
»Ljudska pravica-Borba«, 22. XI. 1953: Na zasedanju koroške deželne skupščine v Gradcu..,
Nič hudega — ko bo še štajerska deželna skupščina zasedala v Celovcu, pa bomo zopet bot! »Večer« 2fl. XI. 1953: Tehnična dela Je izvršil ravnatelj komunalnih podjetij v Slovenjem Gradcu...
Srečen Slovenj Gradec, kjer včasih celo ravnatelji delajo!
»Slovenski Jadran«, 27. XI. 1953: Petstoletnica motornega letalstva!
Kdo bo kriv, če bo ob prebiranju tega naslova ruskega profesorja Sergeja Ivanoviča Vseznalova zadela kap' — kajti nedavno tega je šele mož ugotovil, da so Rusi poznali motorno letalo že pred dve sto leti — sto let pred odkritjem motorja . . .
Zakaj nočem biti pameten?
Kupil sem srajco. Zena mi je sicer svetovala, naj bi kupil blago, toda jaz sem kupil že narejeno srajco. »Čemu,« sem dejal, »imamo potem tovarne za konfekcijo? Noben pameten človek sl danes, v času tehnike in industrializacije ne da več delati srajce, temveč kupuje narejene. To je ceneje, hitreje ln Se podpira na ta način našo mlado industrijo!«
Tako sem — ker sem pameten — kupil narejeno srajco. Bila je razkošno lepo zavita v prozoren papir in je bila tako v papir zavita sploh mnogo lepša, kot pa brez papirjaI Resnično mi je bilo žal, da je nisem mogel nositi kar s papirjem.
Vendar sem to prvo tegobo kar lahko prebolel — kaj naj tudi storim — tehnika Se ni toliko napredovala, da bi lahko nosili čez srajce celofan, ali pa, da bi srajce tudi brez papirja izgledale tako lepo kot pod papirjem.
Teže je bilo i drugim razočaranjem! Se preden sem namreč srajco oblekel, sta mi ostala dva gumba v roki in častno besedo sem pripravljen dati, da nisem močno potegnil — že dve leti se hranim v menzi! Ko pa sem srečno potegnil srajco nase, je žena bruhnila v krohot, čeprav me sicer spoštuje kot moža ln kot državljana. Jaz ji tega krohota niti ne zamerim, kajti srajca — moja lepa, nova srajca — mi je segala komaj do popka, rokavi pa niti do laktov, čeprav sem kupil srajco za dve številki večjo, kot pa imam vrat. Pri tem pa vam zagotavljam, da sem popolnoma normalno raščen, kar mi je zadnjič priznal celo moj krojač in mi je zaračunal zaradi tega samo polovico tarife več, medtem ko drugim zaračunava vedno dvojno ..
V svetem ogorčenju sem torej zopet zavil srajco v lepi, prozorni papir in oddrvel nazaj v trgovino. — »Vi,« sem dejal kolikor mogoče kulturno, tako da me je slišala samo prva polovica ulice, »vi, kakšne srajce pa prodajate?« — »Takšne, kot jih prodajajo nam!« je s silovito logiko odgovoril prodajalec. »Kakšne pa prodajajo nam, se nas ne tiče ker jih mi ne nosimo, prosim lepo!« je dodal tako vljudno, da mi ni ostalo drugega, kot da sem stresel svoje ogorčenje na direkciji trgovskega podjetja. — »Ehehe,« so se tam prijazno nasmehnili, »takšne srajce pač dobimo od industrije in nas malo briga, kakšne so! Glavno je, da so poceni, kar nam da možnost operirati s pozitivnimi in negativnimi razlikami, kar pa zopet pomeni« itd., itd., še marsikaj, česar nisem dobro razumel in se mi zdi, da tudi prijazni mož na direkciji ne. — »Sicer pa,« je dejal na koncu in se očarujoče priklonil, »poskusite srajco oprati — morda bo potem bolje . . .«
Oprali smo srajco. Toda kaj — ko ml
sedaj ni uspelo pokriti niti prsi, da o rokavih sploh ne govorim! Zena pa Je samo stvarno dejala: »Veš, pri sosedovih so te dni kupili srčkanega majhnega dojenčka, morda bi lahko srajčko«
— rekla je srajčko — »podarili njim ...«
Toda jaz nisem odnehal! Ne zaradi
tega, ker bi sosedovemu dojenčku ne privoščil srajce. Ne — iz državljanske zavesti! Zato sem zopet zavil srajco v prozorni papir in se odpravil v tovarno. — »Sedite, prosim,« so ml tam dejali, ko sem izpolnil štiri prijavne listke, sedem pritožbenih obrazcev in čakal že poltretjo uro na šefa oddelka za pritožbe. »Sedite, prosim, ln počakajte malo! Imamo namreč ogromno dela. Pravkar smo ustanovili v pritožbenem oddelku nov pododdelek za registracijo pritožb s Štiriindvajsetina! uradniki, za katere moramo izdelati organizacijsko shemo, osnutek tarifnega pravilnika In predlog za delitev nagrad in dobičkov «
Čakal sem torej še dalje In čez tri dni, osemnajst ur in štiriindvajset minut sem bil z ozirom na svojo trdovratnost — žena ml je nosila hrano kar v čakalnico pritožbenega oddelka, spal sem pa na velikem kupu srajc, ki so jih manj potrpežljivi kupci od mene zmetali ogorčeno v kot — sem prišel na vrsto.
Končno sem bil sprejet! 2e to dejstvo me je silno pomirilo. — »Oprostite,« so mi dejali najprej, ko sem obrazložil svoj primer, »ne bi smeli srajce prati. Ce pa jo že perete, je ne smete nositi. Ce pa jo že nosite, ne smete pričakovati, da vam bo srajca ležala kot vlita
— kajti na ta način, da delamo naše srajce nekoliko krajše, rokave bolj racionalno Izkoriščene in blago pametneje uporabljeno, znižamo naše stroške — ln to je vendar namen naše mlade Industrije! Razen tega, če znižamo stroške, dosežemo dobičke in jih tako lahko zasluženo delimo! Nekoliko moramo vendar misliti tudi na nas — na potroš-nlka tako mislimo dan in noč ...«
Epilog: Sedaj ne spadam več med pametne ljudi. Kupujem blago in sl dajem šivati srajce po meri. Tudi jaz moram namreč nekoliko misliti nase . . .
NEPOTREBNO VPRAŠANJE
— Presneti paglavec, kaj naj napravim s teboj? Ali naj te premlatim?
— Zakaj sprašuješ, očka, ko boš to tudi brez mojega privoljenja napravili
DEDIŠČINA
Ko nam je umrl oče, je vsakemu izmed nas nekaj zapustil. Ivanu je zapustil imetje, Borisu denar, meni pa nagnjenje k plešL
NASVETI za gospodarske kriminalce po starem receptu i
v»	v*
DOMAČI CUDEZI
s
rxN)Ly/r
A
Mož, ki je sedel zaradi gospodarskega kriminala, pa dve nrl po izpustitvi iz zapora še ni imel druge, boljše službe ...
w E7
UMOBOLNICA
m
‘Ha.!?!««!	■.
Nekdo, ki Je še vedno prepričan, da sta prosveta in kultnra pri nas na boljšem bot pa šport .
Konj, ki ga celo mariborski mesar Poropat ne bi mogel prodati za govedino ...
K PREDLOGU NOVE STANOVANJSKE UREDBE
a) Pri jemanju se drži	na-	b)	Pri delu se drži nazaj,	c)	Ce pa pride revizija, se
prej, da te drugi ne	vi-	da še drugim kaj osta-	drži postrani — morda
dijo ...	ne...	-	te le ne ujamejo ...!
— Bojim se, da bodo moje stanovanje uvrstili v kategorijo luksuznih stanovanj.
— Nemogoče!
— Hja! Pomisli, da stanujem v lmovinski hiši in mi ob deževju teče voda s stropa — kopalnico torej že imam! Ker v sobi istočasno tudi kuham — imam tudi centralno kurjavo 1 No, lifta pa ne morem niti zahtevati, ker je hiSa samo pritlična 1
•
Peter je visok samo meter Štirideset in je zaradi tega Imel manjvrednostne komplekse. Sele, ko je bral predlog za novo stanovanjsko uredbo, se mu je zjasnil obraz:
— Hehe, včasih so se mi pa ljudje smejali, ker sem rabil le meter in pol dolgo posteljo!
Pri Janezkovih pa so se že prilagodili predlogu nove stanovanjske uredbe, t. j.
eno sobo so oddali podnajemniku.
Zvečer, ko sedi vsa družina v sobi pri peči, se oglasi Janezkov očka:
— Janezek, takoj v posteljo, da bo lahko prišel maček v sobo!
VSE PO VZORCIH
— Kako to, tovariš urednik, da me vedno bolj pogosto pitate z mlečnežem?
— Ker so vaSe pesmi vedno bolj vodene . . .
FeceDt
Najuspešnejši način boja proti konkurenci je ta, da je sploh ni! In da bi je ne bilo, poskrbite, če Imate kaj besede pri tem, da ne dobi lokala in če ža tega nekako mora dobiti, ga naj dobi na čim slabšem mestu in če bi še potem ta konkurenca dobro delala, recite enostavno, da sploh ni lojalna, ker je cenejša...
STRAŠNO
Taine umetnosti
»Strašnol« Je vzkliknila gospa Amalija Krop in s pogledom prebodla direktorja podjetja, pri katerem je uslužben njen mož Peter Krop. »Če ne boste vi, gosipod direktor, nehali poiiljati mojega moža, Petra Kropa, na 6lužbena potovanja, se bom ... bo bom... se bom... ločila!« Je zahlipala.
Iskrene solze ogorčenja so se nabrale v zvestem in skrbnem očesu gospe Amalije Krop.
»Toda, gospa Krop,« jo je poskušal tolažiti direktor, »kaj pa naj storim? Služba je služba in vaš mož mora pač prav tako na pot kot vsak drug, če je potrebno . . .«
»Kaj mene brigajo vaše potrebe... mene briga moj zakon, moj dom, moj Peter... huhuliu!« in poplava boIz Je bila tu.
»Menda pa vendarle ne bo tako strašno hudo, gospa Krop!« je poizkušal zopet direktor, »saj se Petru ne bo nič zgodilo ..«
»Vem, da nel« Je skozi vedno obilnejše solze povedala gospa Krop. »Pa saj ne gre za to . . .«
»Pa tudi finančno se ne oškoduje pri taki službeni poti. Dnevnice itd...., če je nekoliko soliden...!« je našteval direktor še naprej.
»Tudi glede denarja nič ne rečem — huhuhu!« je vztrajala gospa Amalija na svojih solznih pozicijah.
»No, pa tudi za njegovo — kako bi dejal —,« je mencal nekoliko v zadregi direktor, »...pač njegovo zakonsko zvestobo se ni batil Peter Je soliden, resen možak, in tako . . .« Direktor je skušal razpršiti zadnje pomisleke.
»Saj ni — huhuhu — za tol Ampak, pomislite samo, kakšne navade prinaša iz hotelov kjer prenočuje. To je najhujšel Ne samo da se je navadil pljuvati po tleh, metati cigaretne ogorke na krožnike in preproge, spati obut v postelji in čistiti čevlje z brisačo — zadnjič je celo, ko je doma zjutraj vstal in odšel v službo, najprej izvil žarnico iz svetiljke in jo vtaknil v žep . . .1«
— Veš, nikoli si nisem predstavljal, da se človek lahko tako poglobi v to moderno umetnosti
ALI VESTE . . .
... da bi moral viseti slavni beneški napis: »Opustite vse nade, vi, ki vstopate!« pravzaprav na našem stanovanjskem uradu?
...da Je Hamlet nekaj stoletij prezgodaj izrekel svoje besede: »Biti ali ne biti — to je seda' vprašanje!« Povedati bi Jih moral, ko bi se vozil s kolesom po perifernih ulicah naših mest!
...da Je bil Sokratov izrek:	»Vem
Bamo to, da ničesar ne veml« namenjen pravzaprav nekaterim strokovnim rubrikam naših časopisov!
... da Einsteinova relativnostna teorija izvira pravzaprav iz nepoznavanja politike cen naših trgovinskih podjetij — da namreč takrat, kadar govorimo o znižanju, zvišujemo cene ...
Toti vzgojni kotiček
Bolj za odrasle kot za majhne.
Dragi otročički! Prav gotovo ste tudi sami že opazili, da vas strici in tetke
obsipavajo z najrazličnejšimi neumnimi vprašanji, na katere je izredno težko odgovoriti s potrebno mero kreposti In dobre vzgoje.
Kategorije
V mnogih gostinskih podjetjih so napram gostom, ki ne pijejo alkoholnih pijač, zelo neprijazni.
riMm
MEHURČEK
(ali »Pravljica o smehu«)
Lepo se Je svetil, bleščal in iskril — a kaj, ko sgmo je iz milnice bil...
BYRONOVA ŽELJA IN ANTIFEMINIST
Nekoč sl veliki Je Byron zaželel,
(kot pesnik vsak Imel je ženske silno rad), da nežni svet le ena usta bi imel, da vse bi jih poljubljal lahko naenkrat. —
A taka usta poljubiti sploh se ne bi dala,
ker bi v trenutku vsakem za VBe ženske klepetala ..
Da bi vam pri tem olajšali stvar, je »Toti« pripravljen na najbolj pogosta taka vprašanja dati nekaj primernih odgovorov:
1. vprašanje: »Koga imaš rajši, Janezek, mamico ali očeta?«
Odgovor; »Te nič ne briga, dragi stric! Razen tega pa je zelo bedasto od tebe, da se s svojim netaktnim in brezobzirnim zanimanjem trudiš podreti pri majhnem otroku ravnotežje njegovega družinskega življenja . .«
2. vprašanje:	»Imaš že dekle, Janezek?«
Odgovor: »Neumnost! Kako bi le šestletni fantek lahko imel dekle? Za svojo starost sem sicer telesno dovolj razvit, vendar o intenzivnem ljubezenskem življenju govoriti v moji
Potrjujemo, da • • .
— Oprostite, toda če vzamete samo kosilo in nič k temn ne pijete, vam ne pripada prt na mizo .. .
DOBESEDNO
Mlad, nadobuden komponist zaigra mojstru svojo najnovejšo skladbo, potem pa ga vpraša:
— Kaj pravite, mojster, kako bi jo imenoval?
— Hm, to je pa težko reči . . .
— Dobro, kako bi Jo pa vi imenovali?
— Tako kot jo je Ravel, ko Jo je skomponiral!
MOŽ PRINCIPOV
— Janez stavim, da si mi tl popil vino!
— Oprosti, toda principi-alno nikoli ne — stavim!
»To humoresko sem napisal na osnovi podatkov o razmerah v podjetju »POLENTAPROM« in Je popolnoma resnična — le imena podjetja raje ne objavite, da ne bi kdo tam preveč zameril!« Je dejal s sijočim obrazom naš mladi sodelavec, ko je položil na mojo mizo dva popisana lista.
Ker je bila humoreska dobro napisana in še resnična povrhu, smo jo objavili.
Takoj naslednjega dne je pozvonil moj telefon tako, da je padel skoro z mize.
»Vi, kako se upate objavljati tako prozorno napisana skrpucala o razmerah v našem podjetju »Blazinoodkup«? To je nesramnost, to je nelojalno?« . . .
Položil sem slušalko poleg sebe in delal naprej. Cez dobre pol ure sem zopet prijel slušalko in skušal v poplavo njegovih besed povedati, da to sploh ni bilo podjetje »Blazinoodkup«, temveč neko drugo. Nisem popolnoma uspel — ne po moji krivdi — ta čez dobro poldrugo uro sva končala razgovor — priznam, da zame zelo neugodno!
Proti poldnevu zopet telefon, tokrat prodirno, kot rafal i7 strojnice. Bil je direktor podjetja »2ebljekup«. Po kratkem in temeljitem dveumem razgovoru je treščil slušalko na telefon, prej pa še obljubil, da ne bo dal našemu časopisu nobenega oglasa več:
»Vam bom že pokazal, kanalje!«*je patetično vzkliknil
Pač pa sem sedaj Jaz odklopil telefon. Tako sem imel mir do pol treh.
Ob pol treh so se odprla vrata in vstopil' je mladenič s preplašenim pogledom in prosečo gesto:
»Oprostite,« je dejal, »toda položaj Je tak. Veste . . . namreč ... jaz sem . . . iz podjetja »Kisla kumara« in obdolžili so me, da sem jaz pisec zadnje humoreske o razmerah v našem podjetju. Sedaj pa . . . saj veste . . lahko Izgubim službo ... so že neka] grozili ... in sitnosti . . . sploh še kolegi in šefi, saj razumete . . .«
»Toda, saj vi niste niti pisec niti se ne nanaša vse to na vaše podjetje!« sem dejal.
»Seveda . . morda... jasno! Zato pa bi vas prosil, če ml napišete potrdilo, da Jaz nisem niti pisec niti da sem dal podatke niti da se to nanaša na naše podjetje — veste, to bo morda zadostovalo . . .«
Dal sem mu potrdilo, da ni niti pisec niti da je dal oodatke o tem — le potrdila, da se ta humoreska ne nanaša na njegovo podjetje nisem mogel dati, ob pol petih je prišel drugi, ob sedmih tretji. Kajti začel sem močno dvomiti v to ... Dal sem v tiskarni natisniti obrazce s takimi potrdili, kajti od takrat sem jih izdal že več za razna podjetja, za razne pisce.
Zaradi navala izdajamo sedaj taka potrdila vsak dan samo od 16. do 19. ure, razen ob sobotah . . .
starosti Je nekaj smešnega in neokusnega! Se ti morda ne zdi, stric?« ...
3. vprašanje: »Si zadovoljen s svojim učiteljem, Janezek?«
Odgovor:	»Popolnoma!
Smatram pa, da je učitelj poklican ocenjevati uspehe svojih učencev in ne obratno. Otrok sem, toda zaradi tega ni niti najmanj potrebno, stric, da bi me imel za idiota. Smešno« . . .
4. vprašanje: »Kdaj ti bo Štorklja prinesla bratca, Janezek?«
Odgovor: »Ne vem, starši mi niso povedali! Ko bom zaslutil predznake bratče-vega rojstva, dragi stric, ti bom pa sporočil. Drugega res ne morem storiti...«
5. vprašanje:	»Me	imaš
kaj rad, Janezek?«
Odgovor: »Nel Se videti te ne morem, stric!«
Speci aiizaciia
Mnoga trgovska podjetja se ne držijo svojih strok, ampak trgujejo z vsem mogočim.
— Prav, v kateri stroki trgovine pa ste izučeni?
— Prosim, tovariš direktor, delal sem v papirnici, kjer smo prodajali razen drobne galanterije tudi pletene Jopice, nato v trgovini s sadjem in zelenjavo, kjer smo imeli izredno lepo izbiro kravat in ženskega perila ter končno v mesnici, kjer sem stregel v oddelku za parfume, kolonj-sko vodo in toaletne potrebščine . . .
k*5*. a. decembra 1933
• TOTI LIST«
Edina razlika
»Kakšna Je, prosim, raz-.'** med kosilom za 150 din “* kosilom za 200 din?« »Petdeset dinarjev!«
CE BI JAZ BIL...
t - .GLEDALIŠKI IGRAJOČ, bi se nikoli ne Jezil p kritiko — morda pa Je e zrnce resnice v njej?
* -. GLEDALIŠKI KRITIK, bi sploh ne pisal kri-**k, ker z njimi tako ne bo ■ Nobeden zadovoljen — ra-pn morda gledalci, kar pa 13ko ni važno!
L •.. PISEC ROMANOV, bi Jih izdajal vedno le v Majhnih zveščkih z gromozansko sliko na platnicah še bolj gromozanskim Valovom, da bo čim manj JUalo po umetnosti! Tako roman vsaj prodal in Gobro zaslužili
..LIRSKI PESNIK, bi Nsal samo še reklamne verze, ker Je to pač še edi-p poezija, ki se izplača — je pa tako nihče več! .... UREDNIK LITERARNE REVIJE, bi priobčeval Predvsem kriminalne zgod-.be> senzacionalne reportaže "i slike pomanjkljivo obletnih deklic. Tako bi vsaj tsla naklada — za lite— trno-vzgojno vrednost se Pa tako nihče več ne zmenil
..NOVINAR, bi nabiral ®9mo še oglase in na ta najin omogočil izhajanje svo-«mu listu — saj od naročene tako noben list ne mo-živeti!
•.. HUMORIST, bi ne pital več humoresk in satir Pa tuj račun, ker ni hono-Par v nobenem sorazmerju s prahom in neprijetnostmi, Ji so v neposredni zvezi z fovand. Pač pa bi se raje Pričel učiti nogometa ali tsa podobnega — tako bi itnel vse možnosti doživeti tPirno in z zemeljskimi dobrinami blagoslovljeno *iarost . . .
Cerkveni svet v nekem malem škotskem mestecu se je zbral v zakristiji k posvetovanju, kako bi dobil denar za popravilo cerkvene strehe. Po dolgem obotavljanju se je dvignil eden izmed Članov in svečano Izjavil: »Ker Je popravilo strehe zares zelo potrebno, bom prispeval pet šilingov.« V tem trenutku pa mu je padel kos ometa s poškodovane strehe na glavo. Prestrašen se je mož znova dvignil in se popravil: »... Mislim seveda pet luntov.« Takrat pa se Je v ozadju oglasil župnik: »O, ljubi bog. daj mu še kak znak!«
•
Nekaj ameriških vojakov v Avstriji se pogovarja o dekletih. Eden od vojakov pravi tedaj:
»Veste, boys, Jaz pa nisem prav nič navdušen za taka dekleta, ki so takoj pripravlfena na vse. Jaz ljubim tisto drugo vrsto deklet, ki so sramežljiva, nedostopna in prep’ašena — tista, katerim je treba dvakrat požvižgati, da pridejo . . .«
•
Znano dansko borko za ženske pravice, Thit Jensen, so nekoč novinarji vprašali, zakaj je bog sploh ustvaril ženo, ko je vendar zapravila raj! Po krajšem premisleku Je odgovorila: »Ne pozabite, da je bila Eva tista, ki si je upala utrgati sad z drevesa spoznanja. V nasprotnem primeru bi še sedaj mi vsi hodili po raju kot popolni analfabeti.«
Starejši, zelo premožen možak, Christian Grifflths iz Oregona (USA), Je pred nedavnim kupil enega tistih modernih ln toliko hvaljenih aparatov za naglušne, ki jih skoraj opaziti ni — mož je namreč že leta močno trpel zaradi naglušnosti
Cez nekaj časa ga Je obiskal zastopnik prodajalca, da bi se pozanimal, kako mu služi aparat »O, prekrasno! Sedaj lahko poslušam celo vse, kar se pogovarjajo v sosedni! sobi!« se je pohvalil srečni kupec
»No, potem pa so vaši domači sorodniki gotovo zelo veseli!« je dejal prodajalec.
»Oh — ne vem!« je zmajal z glavo možak. »Jim še sploh nisem povedal! Sedaj samo sedim in poslušam — medtem pa sem že trikrat spremenil svojo oporoko!«
Pri letošnjih manev.i.i aagi*u»e armade je služil mlad oficir kot adjutant pri svojem očetu generalu. Ob neki priliki je moral predati nekemu staremu polkovniku povelje svojega Očeta. Pozdravil ga je in dejal: »Oče želi, da napredujete s svojo enoto po hribu.« »Tako, tako,« ga je rdeč od jeze nahrulil polkovnik, »kaj pa pravi mati k temu?«
Neka starejša, zelo pobožna ženska v Alabami je nekoliko zbolela in zato je njeni sostanovalci v hiši niso povabili na izlet, ki so ga nameravali napraviti prihodnjo nedeljo. Ko pa se je družba v nedeljo zjutraj odpravljala na pot, ženski le ni bilo tako siabo in ljudem je postalo žal, da bi ostala sama doma Zato so naglo stopili k njej in jo prosili, da bi vendarle šla z njimi.
»Na žalost Je že prepozno,« je odgovorila nekoliko užaljeno, »toda jaz sem že molila, da bi bil dež . . .«
Neki angleški časopis Je zapisal o svetovno znani pevki Ymi Sumac: »V njenih pesmih o Inkih je toliko disonanc, da se moramo ob tem zamisliti. Ce so stari Inki tako pojmovali ljubezen, potem res ni nič čudnega, da je to ljudstvo izumrlo.«
PO OVINKIH
»Vzel bi tega psa, ampak ti mi lahko garantirate, da Ja res popadljiv.«
»Pa menda niste tudi vi krojač?!«
SVOJEMU KRITIKU
Bi rad, da bi jaz tebi cigareta bil, da bi me kdaj potegnil da bi me kadil? Le vleči, dragi, dokler se bo dalo, a ko boš zadnjikrat potegnil — v spomin z vsem svojim ognjem divje zagorim in ti opečem staro gobezdalo...
POETU
Brez metrike poetu teče rima — ne le soli — mož tudi takta nima!
V italijanskem mestecu Parete Je stal pred sodnikom starejši kmet, ker je oklofutal učitelja svojega sina. V svoj zagovor Je možak povedal naslednje: »Res je — učitelju sem jih nekaj prim a zal. Toda ta nesrečni človek je sina in še mene popolnoma zmešal. V šoli Je namreč dal otrokom takole nalogo:	Štiri	in
pol kokoši znesejo osem in eno četrtino jajca v šestih in treh šestnajstinah dni. Koliko jajc znese devet in tri osmine kokoši v stoenaind vaj setih in petih devetinah dneva!
Sodnik je obtoženca oprostil: »Jaz bi tega učitelja tudi oklofutal!« je napisal kot obrazložitev sodbe
RaJiitke sanje
Prišli so v sanjah mladih dni spomini: ? nogami sem mencal, kričal za tri... ves prepoten odprl sem oči: s turobnim glasom plakal je Mancini...
MALTRETIRANJE
»Poslušajte, tovariš natakar, to bi bilo treba prijaviti Društvu za zaščito živali! Zaradi tako majhnega zrezka zakoljejo celo kravo!«
VSAK PO SVOJE
»Lepo se obnašaj!« Je dejala mati sinu v zaporu, »da te dolgo obdrže!«
»Imam več, kakor potrebujem!« je dejal bahavi berač in se čohal za srajco.	^	v
»Cernu tako dirjate?« je vprašal zločinec, ko so ga peljali-na morišče »Brez mene tako ne boste nič opravili!«
»Daj ml, kar imaš!« je dejal razbojnik, »pa ti ne bom nič vzel!«
»Točen sem,« je dejal polž, ki je bil povabljen na botrino, pa je prišel k pogrebu.
»Mi, kar nas je učenih vemo, kaj je dobro!« je rekel osel in hlastnil po osatu.
Stran 9
Razlog
— Ti, zakaj pa so te v prejšnji službi odpustili?
— Ker so me vsi smatrali za šefa.
— Kako to?
— Ker sem samo gledal, kako drugi delajo!
GLAVNO JE — STIL
Peter ima šefa. In tega šefa je nekoč prijela močna gripa. Tako močna, da ni mogel priti v pisarno. Toda opraviti je bilo treba neko nujno delo in šef je telefoniral v urad, naj pride Peter k njemu na dom, da bosta tam opravila to nujno delo
Peter je šel k šefu. Sef je ležal v postelji, diktiral in kihal, Peter pa sedel pri postelji in pisal. Pisal tako dolgo, dokler ni bilo tisto nujno delo končano.
Potem je Peter odšel, šef pa je čez nekaj dni ozdravel. Da bi se nekako oddolžil Petru za požrtvovalno delo, ga je sklenil povabiti k sebi na dom na majhno večerjo. Zato je napisal Petru povabilo in mu ga poslal lepo po pošti — da bo lepše izgledalo
Naslednjega dne je dobil šef od Petra kratek dopis:
»V posesti Vaše cenjene gripe Vam sporočam, da žal ne morem priti na večerjo...«
DOBRO GA POZNA
— Zdi se mi, da postaja kolega Rimač zadnje čase zelo prozaičen
— Seveda. Tudi meni je dolžen 500 dinarjev!
— Tovariši! — če bi si kdo rad pri šefu izposloval kak izreden dopust ali kaj podobnega — sedaj je prilika! Pravkar so mu namreč telefonirali, da pride revizija in gotovo si bo rad pridobil nekaj naših simpatij .. .
Andraž Solatovec:
OBROKI
(Čudna zgodba, ki ima to prednost, da je resnična.)
»Ker nam niste vrnili vsote 8000 din, ki smo jo Vam pomotoma nakazali,« je pisalo v pismu, »vam jo bomo začenši s prvim prihodnjega meseca začeli odtegovati v mesečnih obrokih po 500 din!«
Tedaj se je Jaka namuznil. »Pa naj bo po vašem!« je dejal in zavil z jurčki namesto v zavod v trgovino in si kupil plašč — brez obrokov in porokov. Še celo ne, da bi ga kaj preveč grizla vest zato...
Zima prihaja in mraz vedno bolj pritiska — Jaka pa bi krvavo potreboval plašč! Da bi ga kupil brez obrokov — za to nima denarja, saj je upokojenec, na obroke pa bi potreboval dva poroka in to je skoraj še teže dobiti kot pa denar. Zato Jaka že vedno nima plašča.
Tedaj se je zgodil čudež: prižel je pismonoša in z njim nakazilo za 8000 din. Zakaj — kako, tega Jaka ni vedel. »Za vsak primer,« si je Jaka dejal, »pojdem in se zahvalim gospodom na Zavodu za soc. zavarovanje — od tam je namreč prišlo nakazilo — za darilo o pravem času! Kajti, plašča sem resnično potreben!«
Tako se Je Jaka odpravil na zavod. »O, ne,« so dejali na zavodu, »to ni darilo — to je pomota!« ko so pol ure brskali po papirjih. Jaka pa je bil grdo razočarani »Vedno sem rekel,« Je godrnjal v brado, »da ni ne Miklavža ne božiča — Se dedek Mraz se zanaša le na kakšne dotacije!«
Toda na zavodu so hoteli Imeti denar nazaj! »Nimam ga s seboj!« Je dejal Jaka In mislil na jurčke v omari med rjuhami. »Jutri jih prinesem!« je še obljubil ln naslednjega dne zbolel — ni čudno, ko je v takem mrazu šel na zavod na obiske. Tako Jaka naslednjega dne ni šel z jurčki na Zavod za soc. zav., temveč s prehladom v posteljo. In še nekaj dni je trajalo, dokler ni Jaku toliko odleglo, da se je spravil na svoje zadnje noge in z Jurčki odrinil na pot do Zavoda za soc. zav. Toda spodaj v veži Je srečal pismonošo — tokrat brez jurčkov od zavoda, pač pa s pismom!
— Ali poznate kakšno zanesljivo sredstvo za ohranitev las?
— Seveda — medaljoni
ČUDNE RECI
Dlogena a petrolejko so Videli te dni v Ljubljani. Nastal ja velik preplah in k sreči so še pravočasno ugotovili, da je to samo neki iznajdljivi študent, ki je šel h kosilu v Prosvetno menzo, pa se je bal, da bi v temi, ki tam vlada, pojedel sosedovo juho namesto svoje...
ZAKAJ — ZATO!
— Zakaj je dalo Celje naši lahkoatletikl že toliko dobrih tekačev?
— Zato, ker v Celju le redko obveščajo potnike v kolodvorski restavraciji o odhodu vlakov . . .1
ZA MOČNE ŽIVCE
1. slika:
Bolnik: »Tovarišica bolničarka — ali bi lahko, prosim, dobil časopis?« Bolničarka: »Takoj!«
2. Bilka (eno uro kasneje):
Bolnik: »Tovarišica, ali bom dobil časopis?«
Bolničarka: »Takoj!«
3. slika (dve uri kasneje):
Isto kot v drugi sliki.
(Primorska tragedija v petih slikah)
4. slika (tri ure kasneje):
Isto kot v tretji iliki.
5. slika (štiri ure kasneje):
Bolnik: »Kako je to, tovarišica — ali
res ne morem dobiti časopisa?« Bolničarka: »Čemu ste tako sitni? Včerajšnjo številko ste že prebrali — jutrišnje pa še nimamo.«
Bolnik: »Toda. jaz bi rad današnjo!« Bolničarka: »Hm — veste, današnjo pa bere sedaj tovariš doktor . . .« (Zastor.)
— Saj n« kličem niko*® določenega. Samo „ takole nekaj številk In P?j tem se oglasi kdor koli. je prav tako jezen, kot sc daj vi...
UGANKA
Kaj je to: ponedeljek — glej torek, torek — glej sreda, sreda — glej četrtek, četrtek — glej petek, petek — glej sobota, sobota — glej nedelja, „ nedelja — Pražen krorflP s solato.
(Uganili ste — to Je dilnik neke ugledne j ljanske menze z edino rianto enkrat na ted«*> ko servirajo solato s pirjem . . .)
STRAŠNE SANJE
— Nocoj sem imel strašne sanjel
— Gotovo sl sanjal, da se voziš po britvi z lune na zemljo?
— Oh, še nekaj hujšega sem sanjal Sanjal sem, da sem se peljal s kolesom po cesti Slivnica—Šentjur!
MED PRIJATELJI
»Zadnje čase zelo slabo spim.«
»Kako to, si mar bolan?«
»Tisto ne. Toda vsako noč razmišljam o tem, kako skoro vsak dan odkrijejo nov primer gospodarskega kriminala.«
»In zato ne moreš spati?«
»Kaj hočeš! Človek nikoli ne ve, kdaj ln kje ga bo zadelo.«
SPALNO SREDSTVO
ČUDNA REC
o v«/
^ %
> »
■— Resnično, tolče.
w
j>t
Tistega dne bi moral na nujno službeno pot. Ob treh zjutraj z vlakom.
»Spal pojdem,« sem dejal ženi ob sedmih zvečer, »da bom jutri prespan, posebno še, ker me čaka naporno ln težko delo!« Komaj sem legel, sem že zadremal. — »Ali že spiš, dragi?« je vprašala žena, ki je prišla nekaj minut za tem v sobo. »Seveda!« sem zamrmral v polsnu, »ali se je kaj zgodilo?« — »Nič,« je dejala, »samo kozarec vode sem tl postavila na nočno omarico!« — »Kaj, za vraga, mi bo kozarec vode?« sem vprašal že popolnoma prebujen. — »Da boš lahko vzel tableto za spanje!« je dejala žena. — »Kaj mi bo tableta,« sem jezno dejal, »tableta tako nič ne pomaga! Razen tega pa že spim!« sem Jezno dejal in se obrnil na drugo stran.
Potem sem zopet poizkušal zaspati. Pa ni šlo! Najprej sem vstal in zaprl okenske vetrnice — kajti mesec mi je impertinentno svetil prav na posteljo. »Pusti, bom že jaz!« je dejala žena iz sosednje sobe, »saj pridem v petih minutah tudi jaz spat.«
»Kaj pa delaš?« me je vprašala točno 75 minut kasneje, ko Je res prišla v spalnico. Držal sem namreč levo nogo ln desno roko v umivalniku z vodo — to je namreč najboljše sredstvo, če hoče kdo zaspati. »Vzemi vendar tableto!« je dejala žena zmagoslavno. — »Ne potrebujem je!« sem Jezno dejal ln so nato od 22.15 do 23.45 zabaval 8 tem, kar pa je imelo za posledico samo to, da sem se neznansko spotil. Nato sem poizkušal s starim, preizkušenim sredstvom: štel sem bele ovce. Pri 13.873 sem bil že tako v formi, da sem zbudil z glasnim štetjem celo ženo. — »Zakaj ne vzameš tablete, bedak?« je dejala nevoljno, »položila sem ti jo na nočno omarico poleg kozarca z vodo!« In je zopet zaspala
Jaz pa sem poizkušal še z raznimi drugimi načini za uspavanje: zamišljal sem si, da lebdim v zraku, zadrževal sem dih in v mislih padal v globok vodnjak . . .
Ob 2.30 sem segel na nočno omarico po tableto in vrgel na tla žlico, ki ml
jo je pripravila žena, da bi raztopi tableto. — »Tatovi!« Je rekla prestr#' šeno žena. — »Neumnost!« sem dej**
jaz, sedaj ti bom samo dokazal, tudi te tvoje idiotske tablete ne pom3' gajo, če človek ne more zaspati!« iskal sem na omarici tableto, jo vrg£ v kozarec z vodo, dobro zmešal s w lico za nohte in spil.
Dokaz mi ni uspel. Zaspal sem, in ^ tako trdno, da sem preslišal celo bU' dilko in se zbudil šele ob sedmih ter ugotovil, da je vlak odpeljal že pr®" dobrimi štirimi urami. — »Vidiš,« sen* očitajoče dejal ženi, ki je stala pri P°' stelji In me s težavo budila, »to ir1?® človek od tvojih tablet!« •— »Kakšni® tablet?« je vprašala žena, ln mi^ poka' zala kozarec, v katerem je še ležal ne' raztopljen odtrgan srajčni gumb, ki sen* ga v temi .vrgel v kozarec namest tablete za spanje...
Premagani atlet
SANJSKE BUKVE Za poslušalce radijskih prenosov nogometnih tekem
Kadar spiker našteva rltardando Imena igralcev ki sl podajajo žogo pred
PRILIKA
Solom — takrat si lahko stoodstotno Prepričan, da naši oblegajo nasprot-nikova vrata.
*■ Kadar spiker tuli kot obseden — takrat eden »naših« igralcev jemlje zakonsko predpisan zalet za strel Preko nasprotnikovih vrat.
«■ Kadar spiker nekaj mrmra v svojo brado — takrat so nasprotnikovi igralci v napadu ali tik pred »naši-mi« vrati.
*• Kadar spiker molči — takrat najprej Poglej, če ni slučajno prekinitev toka. Ce ni — potem so gotovo nasprotniki zabili »našimi gol!
"• Kadar pravi spiker, da je »naš« igralec Krivonogi podal »visoko žo-
go« proti nasprotnikovim vratom — takrat se ne čudi, če boš trenutek za tem izvedel, da je sodnik prekinil igro, ker se je odpeljal z avtotaksi-jem iskat žogo.
0. Kadar se spiker čudi, zakaj Je sodnik prekinil igro — takrat vedi, da pravkar odnašajo na nosilih z igrišča nekega nasprotnikovega igralca.
7. Kadar se spiker čudi, zakaj sodnik ne zaustavi igre — takrat si lahko prepričan, da je eden »naših« Igralcev pomotoma stopil namesto na nasprotnikove — na svoje kurje oči.
8. Kadar spiker trdi, da so naši v tem polčasu imeli več od igre, takrat ste lahko prepričani, da so »naši« dobili samo — tri pare golov!
— . . . In ko te bo minil prehlad in boš zopet lahko govorila, potem se, ljuba moja, spomni včasih na vse to, kar sem ti nocoj povedal in kar me je že leta in leta morilo!
— Oprostite, tovariš dok-V, toda bolnica je tukaj, * sosednji sobi!
tJSPEH ZAJAMČEN
. Bogatega Američana se L6 na poti Iz Amerike v *‘vropo lotila morska bole-Pogoltnil je serijo raz-*‘6nih tablet in pilul — a ''se zaman.
Ko je ležal ves izčrpan v **aslanjaču na palubi, je Vstopil k njemu mladenič, *'ludno snel klobuk z gla-in sočutno vprašal:
— Mister, ali ste prijavljeni plačati 500 do-{^jev, če vam dam učinkovit recept proti morski žlezni?
Amerikanec je brez bese-segel v žep, izvlekel ^nkovec za 500 dolarjev, položil mladeniču v ro-150 in slabotno zašepetal:
— Velja. O. K.!
, Mladenič je spravil bankovec v žep, se zaupno Nagnil k Amerikancu in mu ^šepetal na uho:
— Kupite si mesečno vo-*pvnico za vlak na progi “ogatec—Celje!
. Potem je izginil kot *afra.
MALI «CLAS
^GUBILA SVA v eni izmed gostiln ob avtobusnih progah Maribor —Svečina ta Maribor— Jurij najin vozni red. Poštenega najditelja naprošava, da ga odda v uredništvu »Totega«, kamor bova tako kmalu prišla protestirat proti temu malemu oglasu.
Šoferja: Jaka Pivec in Laka Zlampa/
— Jo, krisinagot, libe frau Muršec! Kak se kaj imate?
— O, tonkšen, peste frau Kliček! Čisto gane forcig-lih, majnadraj, nič se ne morem pešverat! Jec pa še sploh lbahaupt, ko sem zvedla šovida za ene naše frajnderle!
— Jo — šaudlan! Zo bos, zo bos! Ste kakšno novo pekontčaft naredil?
— Tes no net gone! Oba gane za ziher sem zvedla za jih . . .
— Virkli? Bo den, frau Muršec, bo den?
— Azo — an momenterl — i zogs ina cofort! Ke-nens di Pem?
— Natirli, keni! Oba zimpatiš ml niso nikul pe-zonders bil J Vse preveč gajdk so . . .
— Oba na — jaz sem pa
SKRIVNOST PIPUSEVE ULICE
(Mariborčanom v premislek)
— Zakaj pometači ne pometajo več Pipuševe ulice?
— Podnevi se bojijo, da bi jih kap pri pogledu na ogromne količine nesnage, ki se je tam nabrala — ponoči pa je tako taka tema, da še ulice ne bi našli!
glih zvedla, da so firhter-lih frajgibik, pezonders, če pride kakšni auslender iz Esterajha k jim ...
— Oba gens, gens! Tea glaubi net! An šmom sans frajgibik! Maj olta, je bil za cajta vojske pri jih, pa so že takrat bil čisto kšpict gegen di tajčn!
— Najo — damols, šo megli! ZaJ pa Je gane on-ders! Keri kol pride her-unta z Esterajha, ga tak šajsfrajndlih gor vzamejo grod zof til, da mu nekam n ena ne zleznejo . ^. Pezon-
ders tl tohta, ti is gone nariš auf ti Esterajha . . .
— Bos? Bos fir a tohta?...
— Na, te tohta holt, te pemiše, saj nena vem ge-nau, vi te hoast . . .
— Jo, oba frau Muršec, od kerih Pemov te govorite? Od tistih tam na Pcm-skem?
— Obana! I man tl Fc-mišn, to aus Peznic! Te san zo goar nariš auf te Esterajha, pa sem sl holt furštelala, da bi lahko šli ml tudi amol obl a pisl šmarocn. Filajht nas bojo tudi tak fajn pevirtall . . .
— Oba gens, gens! Sans jo net nariš! To homa nobenih auszlhtov, Upste frau Kliček! Mir san jo zavolo urnam kuhltajč no long kane Esterajha net . ..
GRADIŠČE
Tam sredi Maribora blok stoji, krog njega travnat rob oči blaži.
Le kaj — ob oglih, vratih ves Je pohojen in z raznimi smetmi, nesnago pognojen! Morda je to napaka le nature?
O, ne? — Samo pomanjkanje kulture!
OKROG LJUBLJANSKE NA-ME
Kot Fux bil na Štajerskem roka pravice, kot Fuchs je v Ljubljani zaslužil — lisice!
BABICA PRIPOVEDUJE
»... in ko je lovec pustil Sneguljčico samo v gozdu, je bila tako zelo osamljena, tako zapuščena . . .«
»Kajne, babica, kot naš nedograjeni zadružni dom v Filovcih!«
PREMALO IN PREVEC
»Zdravnik mi je predpisal vsak teden vsaj enkrat vzeti parno kopel!«
»Meni tudi — samo jaz se raje peljem v prvem vagonu vlaka iz Ljubljane v Maribor in nazaj!«
PROČ
PROFESIONALIZEM!
Med sejo:
»Predvsem pa se moramo odločno boriti proti profesionalizmu v športu, ki se je pojavil pri nas v tej ali oni obliki!«
Po seji:
»Tovariš predsednik, naš znani športnik Nace Žogobrc hoče prestopiti v športni klub »Bela vrana«, češ, da ima premajhno plačo.«
»Kaj, to je vendar očiten profesionalizem!« zavpije razburjeno predsednik. Nato malo tiše: »Primaknite mu dva tisočaka k plači, pa naj ostane prr nas.«
Stef:
Wertheimska lirika
Pet dolgih let krog nje sem motovilil, ljubav ji dan za dnem dokazoval, le njej na čast s soneti sem se silil, da ny]onke lahko sem kupoval.
še več: vlomilske trike sem študiral, da bi lahko ji vlomi’ v srce, na konca pa sem le kapituliral: ključavnice bile so Wertheim vse!
Takrat Je rekla, da bi me ljubila, če bi zaljubljen vanjo bil nad vse, če bi Izpolnjeval vsa tista določila, ki jih predpisal je zaljubljencem TT.
In adaj, odkar priročnik ta prebiram, ml vstop v vsa ženska srca je odprt, brez odpirača v Wertheim srca vdiram, na klin obesil lirsko sem obrt.
KAŽIPOT NEKJE NA DRAVSKEM POLJU
»Hej, tovariš!« je nekdo vprašal, »kje pa bi lahko dobil predsednika vaše čevljarske zadruge?«
»Zdajle bi vam ne vedel povedati,« ' je odgovoril vprašani, »v kateri gostilni sedajle trenutno sedi. Toda, če nekoliko počakate — prav gotovo bo tam, kjer bo zvečer prišlo do kakega pretepa . . .!«
BLASFEMIJA
— •Veš, pustu!
sedaj sem na do-
DOMACI FILMI
KINO PESNICA: predvaja domačo verzijo filma »Hitrejši od zvoka«. V glavni vlogi nastopa Gustl, slavni traktorist s svojim neukrotljivim unimogom, ki mu služi tudi za lepe izlete tja proti Svečini. Bencin plača Iz prijaznosti zadruga. Spoznali boste tudi lepo Mimi, na novo odkrito zvezdo na svečinskem filmskem nebu Senzacija!!! Za mladino neprimerno!
KINO KUNGOTA: Tajin-stveni »Tretji človek« razkrit! Film, ki pokaže skrivnosti frizerskega salona! Kdor ne verjame, naj sl ogleda film, ln videl bo, kdo spada In kdo ne spada v brivnico. Zasmrči lahko tu in tam samo glavni junak — oboževalec in trubadur Mario — dokler ga ne bodo vrgli iz brivnice. Samo še nekaj dnil Mladini do 57. leta vstop prepovedan!
MM
PARLEZ-VOUS FRAN-CAIS? N ON, MON-' SIEUR!
Klub »Napredek« je za-Cel hirati. Igralci niso prihajali več na treninge. Dejali so, da ne prihajajo zaradi tega, 'ker jim nihče noč« več kupiti copat in ker je trener slab. Odborniki so začeli izostajati od sej. Tajnik, ker ima njegova žena trajen prehlad, blagajnik, ker ima denar vedno manjšo vrednost. Referent za propagando pa, ker Je vse one, ki bi prišli kot žrtve propagande v poštev, že omamil in pritegnil v svoje mreže PP. Edino odbornik Pisker se Je trudil na vse načine — toda sam ni opravil mnogo.
Nekega dne pa je v klubu završalo. Prišlo je pismo Iz Inozemstva — iz Francije. Pisker je dejal, da je to odgovor na njegovo pismo, s katerim je ponudil inozemskemu klubu, da pride moštvo »Napredka« na gostovanje v Pariz.
Treningi so oživeli. Igralci so prihajali na treninge z novimi copati, ki so si jih kupili sami. Za Inozemstvo se splača nekaj ri-skiratl — so si mislili! Trenerja so skrbno poslušali in mu prikimavali, češ: »Ti sl pa res strokovnjak in pol!«
Predsednik je sklical sejo. Treba je bilo določiti igralce ln odbornika, ki bo odšel z njimi in trenerjem v inozemstvo.
Ob osmi uri zvečer so bili vsi odborniki točno zbrani z Izjemo odbornika Zamude, ki je prišel zanalašč pet -minut pozneje. Glasno se je opravičil predsedniku in dejal, da je imel doma inštruktorja za francoščino.
Potem, ko Je trener predlagal in so odborniki potrdili igralce, ki bodo odpotovali v inozemstvo, so prešli na razpravljanje o odborniku, ki bo zastopal klub.
Zavladala je tišina. Zamuda se je odkašljal in gledal v mizo, kot da Je to lahko edino on, ki se uči francoščine.
Trener se je ojunačil m predlagal, da bi šel poleg igralcev in trenerja še odbornik Pisker, ki je bil že v inozemstvu, obvlada Jezik in je tehnično podkovan
Tedaj je završalo. Vstal Je predsednik in dejal:
»Popolnoma zgrešen predlog! Ce je že bil v inozemstvu, zakaj bi sedaj zopet šel?«
Zamuda je pristavil:
»Ali mogoče drugi od-
borniki jezika ne obvladajo?« ,
Nekdo drugi je dejal:
»Kako naj bomo odborniki širokih pogledov, če nikoli ne gremo v inozemstvo?«
Pri tem je pomislil, kaj vse mora kupiti svoji ženi.
Začela je vsesplošna debata. Predsednik je miril odbornike in pri tem delal avtoritativen obraz, da bi odborniki izbrali njega kot najbolj primernega za vodstvo ekipe po Franciji.
»Ima kdo drug kak predlog?« je prijazno vprašal predsednik.
Vsi so molčali. Ena sama misel Je prevevala odbornike: kako predlagati samega sebe, ne da bi napravil videz sebičnosti?
»Jaz bi le predlagal tovariša Plskra!« je ponovil trener.
»S kakšno pravico?« so
bomika Piskra z očitki.
Sredi največjega hrupa Je vstal odbornik Pisker in dejal:
»Spoštovani tovariši! — Zadnje mesece je bilo delo v našem klubu težko. Igralci niso trenirali, vi niste prihajali na sejej vsi ste imeli vse mogoče Izgovore za to, da ne morete hoditi na seje in delati v klubu.
Da bi videl, ali vse to drži, sem prosil prijatelja v Parizu, da ml pošlje pismo, ki je vzrok današnjega vašega razburjenja.
Kot vidite, ne bo z našim gostovanjem nič. Dokazati sem vam le hotel, da se da delati, če se hoče!
Kot mi je žal, da sem vas potegnil, toliko sem zadovoljen, da boste danes mirno spali z zavestjo, da noben vaš kolega odbornik ne bo šel namesto vas v inozemstvo!«
POMOČ V SILI
Boksarski klub »Edlnstvo« iz Zemuna je nastopil n p verificiranimi igralci.
— Predstavljam boksarja težke kategorije Slavica -Edlnstvo, maska pa je samo .ato. da ga ne spoznate...
ŠPORTNI RASIZEM
Na občnem zboru Smučarskega kluba Udarnik v Kranju je blagajnik poročal, da znaša saldo v blagajni 67 dinarjev. To je klub, ki Ima v svoji sredi nekaj držaynih in republiških prvakov.
Po občnem rboru so se odborniki kluba zbrali In tuhtali, kako bi se rešili iz finančne stiske. Ugotovili so, da so sicer vzgojili precej smučarskega naraščaja, da pa ne moreš z množičnostjo kupiti niti poštne znamke.
Končno so pa le našli pot iz zagate. Sklenili so, da se bo klub bavil eno leto z nogometom. Sicer bodo na dnu prvenstvene tabele, toda do denarja bodo le prišit. Ko bodo finančno sanirani, pa bodo zopet prešli na smučanje in vzgajali državne ln republiške prvake ter se bavili z množičnostjo. To pa zopet toliko časa, dokler ne bodo ostali brez denarja. Nato bodo zopet prešli na nogomet itd.
NATEČAJ
Ducat je sestavljen iz dvanajstih enot. Ducat golov sta si zadnjo nedeljo bratsko — to je na dva enaka dela — razdelita Branik in Odred. Naši časopisi so že prišli v resno zadrego, kako opravičevati vse te poraze.
Izčrpane so že vse fraze, kot: naši so imeli več od igre, toda so morali zaradi sprejetih golov kloniti; ali: naši so igrali, nasprotnik pa je zabijal gole! Ali pa: naš poraz je bil previsok! Ali: šele v zadnjih desetih minutah smo morali kloniti!
Edina rešitev za naše časopise bi bila, da bi vsako nedeljo razpisali natečaj za članek, ki bi najbolje opravičil poraz na nogometni tekmi. Seveda bi moral biti članek objavljefi anonimno, ker bi sicer pisca ne Jemali več v družbi resno.
TE2KA BOLEZEN
Imam ženo.
Drugače je dobra, sijaj** žena. Ima pa tudi slabosti. Tako me Jo “rj davno tega vprašal o*® moj prijatelj:
»Ti — pa kako je s tv , jo ženo? Zadnje čase zdi nekako bolehna! V«*1" je tiha, ne govori, ne se več in v obrazu tako bolestne poteze!« •
»Oh, veš,« sem del', »drugače jo vse v redu, zaradi svojega prepri**™' trpil« „ T0,
»Zaradi prepričanja? * rej duševnp bolezen? da manija preganjanja"*
»Ni tako hudo! Trpi “J zaradi prepričanja, da la[u^ nosi čevlje št. 37 . . .«
BREZ SKRBI
Bolnik: »Ne bojimj* umreti, gospod doktor. dar me Je strah, da bi ne pokopali živega.«
Z d r a v n k :	»B**^
brez skrbi! To se vatu meni ne more zgoditi-*
DEFINICIJA
— Veš, kadar me boli lodec, se ml zdi, da 5 Napoleon ..
— Napoleon?	«
— Da. Tudi Napoleon jj smel ničesar jesti, kadar e
je bol"' *''-odec!
Brez besed.
zavpili najbolj temperamentni odborniki.
Trener se je tedaj zbal, da ne bi kdo rekel:
»Saj končno tudi ni potrebno, da gre z igralci trener. Kar znajo, znajo!«
Zato je trener rajši obmolčal.
Ker so v svoji notranjosti vsi odborniki čutili, da je Pisker za vodstvo ekipe najbolj upravičen, so začeli tembolj temu predlogu nasprotovati.
»Pisker je že imel svoje namene, ko je pisal v inozemstvo!«
»Pisker že ve, zakaj stalno tičt v prostorih kluba!«
Podobne pripombe so postajale vse glasnejše. Ozračja se je naelektrlziralo. Odborniki so že vstajali in obsipavali preko mize od-
IZVIRNOST
Tik po prihodu ligaškega moštva z nedeljske prvenstvene tekme v daljnem nepoznanem kraju.
Eden navijačev vprašuje, eden ligaških nogometašev odgovarja:
»Le kako ste mogli tako katastrofalno zgubiti? Sest golov razlike!«
»Sploh ne vem. Toda bili smo v obeh polčasih v premoči. .«
ZNACAJNOST
Trije čistokrvni teniški igralci stojijo na oglu in s prirojenim spoštovanjem govorijo o mimoidočih nečistokrvnih netenišklh igralcih:
»Glej Jih, trotle neumne! Malo ponosa bi pač lahko imeli!...«
Minuto kasneje pa:
»O, klanjam se, klanjam! Se dobro počutite? Veste, pri nas ni tako kot pri vas. Dovolite, da vam primem aktovko? Saj razumete: ml smo vam neizmerno
hvaležni, da ste nam pokazali, kako se pravzaprav igra ...«
Mimo sta namreč priila dva čisto* krvna teniška igralca iz Inozemstva. •
NAČELNOST
Lani.
Športnik Nogometašzjuga je stopil 'f vrste ligaškega moštva v kraju Iks-dni pozneje so nogometni kibici v kraju Ipsilon izpovedali svoje načelno mnC' nje:	•
»Z NogometašemzJuga sl pač ne boo*' pomagali! Cisto zanič Je!«
Letos.	..
Športnik Nogometašzjuga Je zapusti ligaško moštvo v kraju Iks in stopil vrste ligaškega moštva v kraju Ipsllo”^ Tri dni kasneje so nogometni kibici kraju Ipsilon spet izpovedali svoje n»' čelno mnenje:
»Z Nogometašemzjuga sc bo naše n10 štvo krepko opomoglo! Sijajno igra!"
l/da|u Novinarsko rtmiivo :>l<>vei»t|c	|riii4tvn	Mnnbnr
100 <I»n - Urr<lni>»n> ir, im VH \»«r•!*«.*	J	VVIrfnn	2*	**
llTja ii»«lmUt	gorriin	orrdnit	Drognii	f	-	Lelna	nan<ininu	400 •linnrjf*, polivinil «*>,
HokopUov in risb ne vračjmo — Tisk MirilntriM '*