Zaplenjeno!
vinarja.
Enakost narodov, enakost v narodn! Vaclav
Klofaf.
Leto I.
V Ljubljani, dne 21. prosinca 1911.
Štev. 4.
Izhaja vsako soboto zjutraj.
vinarja
Adijo Scliwarz!
Oh zdaj gremo, oh zdaj gremo, nazaj nas več ne bo...
Živo so nam v spominu oni tužni dnovi, ko je na Hrvatskem tiranoval Rauch, v Ljubljani pa ga je prav po opičje skušal posnemati plitvi strahopetček pobaroneli Schwarz, tako da je to in onostran Sotle, od Triglava tja doli onostran Fruških Goric strahovala čedna firma Črni & Dim............
Toda vrag, kateremu se pravi volja naroda, je odnesel hrvatskega Raucha, a problem, kateremu se pravi politična kozlarija je preplaval uradne prostore na BIeeiweisovi cesti, ter v nelepo dišečih valčkih odnesel konfuznega Schwarzl - na, to pa samo zato, ker je preveč korteširal s tvrdko Šušteršič & Eger, ter se neodporno postavil v službo kranjskega donkišota Binderja.
Med največje politične kozle, ki so morali crkniti pod neusmiljenimi streli spicljerskega lova za veleizdajami na Kranjskem, štejemo razpust »Narodne delavske organizacije v Ljubljani«, s katerim je dr. Črevljarčekov dinstman Theodor pognal samega sebe — med nerabno šaro v zbirki avstrijskih birokratov.
Ko je namreč senat osvobodil br. Škerlja in Siarda, smo takoj vedeli, da za našega najsvežejega barončeta ni več nobenega mazila. Prosimo 1 Schwarz razpusti društvo s humanitarnimi načeli in najbrže na žegnani ukaz g. Jegliča, po poklicu knezoškofa v Ljubljani, postavi pred sodišče 300 mladeničev, katerih število se že v rokah zares objektivnega izpraševalnega sodnika gosp. Kaiser-ja posuši na dva, katera dva pa naše? deželno sodišče, oprosti.
Tableau fekete — adio Schwarz.
Mi smo torej vedeli, da ni druzega izhoda nego — potna torbica, a tega nismo tako hitro pričakovali, ker je res hitro. Vsaj po avstrijskem načinu rečeno hitro.
Mi se za tirolcem ne bomo jokali, on pa za nami ne.
Za narodno socijalno idejo je pa čisto prav da gre. Saj nam pošljejo gotovo še hujšega, in to je prav; se bomo pač morali bojevati, a v tem boju bomo utrdili svoj obstanek in uredili ter strnili svoje vrste.
Šesti kongres nar. socijalistov v Pragi dne 6., 7. in 8. t. m.
Brez bučnih priprav, brez reklame, sešel se je šesti kongres nar. socialistov v Pragi. Priglašenih je bilo 506 delegatov s Češke, 12 z Morave in 10 z Dolnje Avstrije.
To ni bil paradni shod, niti agitačni za oslepljenje javnosti. To je bil istinito delavni shod, kateri je imel pozidati temelj za nadaljni veliki razvoj našega gibanja.
Prav s tega stališča treznosti niso bili udeleženi zastopniki bratskih slovenskih nar. soc. organizacij in vodstvo ognilo se je vsega, kar bi sicer dovedlo do navdušenja ali bi odvračalo osredotočeno pozornost od tihega, zato pa tem intenzivnejšega dela. Reklo se je: Manj bengaličnosti, manj slave a več dela.
Br. Klofač pozdravi navzoče s prekrasnim govorom, v katerem je omenil, da naše delo še ni dovršeno, ter da mora vse nadaljne naše delo stremiti za tem, da se naša kvantitativna
moč izjednači s kvalitativno močjo. Ne gre se nam zato, koliko organizacij imamo, pač pa za to, kakšne so te organizacije, niti nam ni na tem, koliko zaupnikov imamo, pač pa kakšni so ti zaupniki, tudi ne na tem koliko novin se tiska, pač pa kakšne so te novine. Naš kongres nas ima vzpodbuditi k delu.
Kot stranka, zavedajoča se svojih velikih ciljev in svojega programa, moramo se obvarovati velike napake, da bi se vsa energija in sila angažirala na t. zv. politiko, slaboumevano politiko. Vzgojevati socijalno, kulturno in gospodarski to je prva naša naloga. — Nato se je izvolilo predsedstvo kongresa in delovne komisije. Celi dopoldan drugega dne kongresa so delovale komisije. Popoldne bila je plenarna seja kongresa, katera je sprejela delo komisij, kakor: reforma strankinega programa z ozirom na maloobrtnike in maloposestnike in poljedelsko delavstvo. Ob izdanju našega programa, pojasnimo celi reformirani program. Tudi se je sprejelo spremenjeni organizacijski štatut. Nato se je izvolil ivzrševalni odbor stranke, bili so izvoljeni: predsednikom Ivan Vojna, predsednik »Jednote čeških nar. soc. železničarjev« (katera šteje danes 26.000 članov), podpreds. dr. O. Hiibschman, tajnikom Vaclav Rejmon, v osemčlanski odbor pa Hanak Jar., Choc V., Klofač V., Pečenka O., Slaviček I., Stribrny J., Šmekal K., Tvrznik J.
Novoizvoljeni predsednik Ivan Vojna izjavlja, da se zaveda, kako odgovorno mesto sprejema. Obljublja popolno objektivnost, ki pa ne sme biti umevana kot slabost, vendar se ne bo obotavljal seči po operaciji, tam kjer je zob bolan. Želi biti podpiran od vseh, njegovo geslo pa je:	»Vse	za narodno
socijalno stranko«. K temu sta se pridružila tudi brata Hiibschman in Rejmon.
Po govoru br. Klofača in Slame, bil je završen drugi dan kongresa.
Tretji dan vršil se je veliki javni shod kongresa, na katerem je bila udeležba nar. socijalistov s izkaznicami naravnost ogromna.
Brat Klofač se je spomnil vseh, ki so tekom časa umrli zlasti pa br. Majerja, (pri tem so navzoči vstali v znak spoštovanja do umrlih svojih bratov.) Nato se je spomnil onih žrtev, ki nam jih ni ugrabila smrt, nego politiške persekucije. Nekateri so se že vrnili, a nekateri so še na dolge mesece navezani na zidovja ječ. (Bučno komentiranje.)
Na to so bili podani pozdravi zastopoikov manjšinskih organizacij z Dunaja za nar. soc. dijaštvo, za nar. soc. ženstvo, za maloobrtnike, za klub poslancev, največjo pozornost pa je vzbudil pozdrav zastopnika 15.000 organizirane nar. soc. mladine, katerega je izrazil br. Pulpan rekši: »Ni daleč ona doba, ko bodo v naši vseslovanski zvezi delavske mladine, katere temelji so že položeni, zastopani vsi jugoslovanski narodi.« Dr. Tekly je pojasnil razmere med nar. soc. stranko in inteligenco. Pravi demokrat ima prijateljev v ljudstvu, gre med ljudstvo, kateri hoče deliti svojo znanost z ljudstvom, smatra vsakega človeka sebi enakim, čeprav je to zadnji posel.
Vsi ti govori so bili burno sprejeti.
K dnevnem redu je prvi govoril tajnik stranke br. Sajdl.
Konstatuje, da se je stranka od zadnjega kongresa udeležila dopolnilnih volitev v državno zbornico v petih slučajih, ter
Čitajte poročilo o f 1. rodnem kongresu narodnih socijalistov t Pragi dne 6., 7. in 8. t m.
od teh pridobila dva mandata, pri tretjem se pa ni zmagalo zaradi nedostatnega vodstva volitev. Dva slučaja sta izpadla neugodno, a v enem se je pomagalo stranki naprednjakov radikalcev do zmage. V deželnozborskih volitvah se je udeležila stranka volitev v treh slučajih, ter je zmagala z enim poslancem.
Mreža politiških organizacij stopila je na 655, strokovno na 58 osrednjih s 710 podružnicami. Javnih shodov bilo je 4054, predavanj 3411, zaupnih shodov (mimo odborovih sej) 10.379. Volitev v občinske zastope udeležila se je stranka v 143 slučajih, dobila 23.860 glasov. V 306 občinah ima stranka 1074 občinskih svetovalcev na Češkem, na Moravskem pa v 26 občinah 41 svetovalcev.
Sekretarijat osr. izvrš. odbora imel je prometa K 212.968'62. Prejel je 12.910 pisem a poslal 45.291 pisem. Pravno varstvo nudila je stranka v 604 slučajih. 488 pristašev je bilo preganjano radi političnih deliktov, od teh je bilo 253 osvobojenih, a drugi so bili obsojeni na 33 let 3 mesece in 15 dni ječe in na 1539 K globe.
Stranka ima 23 političnih časopisov z letno naklado 7,080.160, 24 strokovnih z letno naklado 1,430.300, tako da znaža naklada strankinih časopisov na leto število 8,500 460.
H koncu je omenil, da se je ustanovil pripr. odbor nar. soc. stranke v Ljubljani, ki je s 1. prosincem izdal svoj list »Narodni Socijalist», ter pričenja ustanavljati krajevne organizacije.
Posl. Choc je nato poročal o delovanju posl. kluba. Med drugim pravi: »Ako mi dovolite, izrečem za brate poslance brez samohvale na naše delovanje še to, da nas je tekom tega parlamentarnega triletja sodelovalo nas 8 poslancev pri več nego 2000 shodih, mimo tega, da so naša stanovanja postale kanclije kamor prihajajo dnevno v četah oni bodisi pristaši stranke ali ne, ki iščejo pomoči proti raznim pritiskom.
Urednik »Č. Slova« br. Stribrny predlaga obširno resolucijo v kateri se energično protestira proti neznosnemu in stalnemu prekladanju davkov na najubožnejše vrste prebivalstva, da se nabavijo sredstva k novemu oboroženju.
O kulturnih nalogah stranke je govoril redaktor br. Svozil, ter prinesemo njegov govor v eni prihodnjih številk.
(Konec prihodnjič.)
Na dan z barvo!
Človek bi mislil, da je na ljubljanski glavni pošti vse tako t lepem redu, kakor nekateri gospodje, kateri niso temeljito podučeni, res mislijo.
Človek mora takorekoč delati od ranega jutra do poznega večera. Ubogi sluga trpin, mora že ob 4. uri zjutraj iz postelje, da prične svojo službo ob 5. uri. Potem ostane do 11. ure v lokalu, kateri je napolnjen prahu in drugih nesnažnosti. Ob pol ene, torej komaj, da je zavžil svoje borno kosilce, mora zopet nastopiti službo in prenašati vreče in druge take stvari, ki spadajo k poštni stroki do 9. ure zvečer, in vse to za bore 2 kronci in 20 vinarjev.
Kaj mora ubogi trpin v službi prenašati, ve edino le tisti, kateri je že to mučno službo poskusil. Šikaniranje od vseh strani, bodisi od nižjih ali višjih predstojnikov.
Kakor mogoče že znano, prevlada klerikalni duh vso glavno pošto, za kar skrbi g. nadoskrbnik, no saj se ima edino temu zahvaliti, da je sploh dosegel to mesto, katero bi moral doseči kdo drugi, ki je starejši, ali bolje rečeno, sposobnejši za to mesto.
In če je kdo količkaj druzega mišljenja, bodisi uradnik ali sluga, je največji trpin; najtežavnejše in najbolj odgovorne posle mora opravljati.
Kje je tukaj pravica in enakopravnost; četudi so oni trpini državni uslužbenci, vendar imajo ravno isto srce, in ravno tako čutijo kot drugi človek.
Kedaj se bodo te razmere le količkaj zboljšale ? Kedaj bodo merodajni gospodje uvideli, da tudi na pošti živijo ljudje ?
To za danes, da bodo tisti krogi, kateri niso o teh razmerah podučeni, vsaj malo slutili, da se tudi na c. kr. uradih nahajajo sužnji, kateri so vsega pomilovanja vredni.
Tudi tu bode potrebno narodno socijalno gibanje, katero edino bi moglo rešiti to za poštarje tako važno vprašanje. — Upamo, da se bodo tudi dobili ljudje, kateri bodo znali ceniti in upoštevati našo za človečnost velevažno organizacijo.
Strankine zadeve.
Nastavili smo svoje organizacijsko delovanje. Povsod koder se nahaja kaj delavcev, ki še niso zbegani v rdeče ali pa črne nazovi organizacije imamo svoje pristaše, ki že davno goje srčno željo, da bi navstala narodno-socijalna stranka. Sedaj smo tu. Polni najlepših nadej, oboroženi z najlepšim programom, prepričani, da mora biti zmaga naša, ker imamo resen namen delati, delati in še enkrat delati, dokler nam kot posameznikom ne opešajo moči, da se strnejo v nerazdružljivo vez jakosti naše stranke. In ko opeša eden, naj jih stopi na njegovo mesto deset mladih, čvrstih, da osvežijo in prenove ves naš ustroj. Za vse to je pa potrebno, da se vsak, kdor ima resno voljo koristiti svojemu narodu in teptanemu slovenskemu delavstvu vpiše v stranko. Ne zametujemo nikogar. Kdor se je otresel predsodkov drugih strank, ter se jim je odpovedal, najde pri nas obsežno polje za razvoj svojih zdravih načel, bodisi narodno, bodisi socijalno, kulturno, gospodarsko, ali kakorkoli drugače. Uskokov pa ne maramo, se nam gabijo. Kdor pride v našo stranko naj bo v resnici naš, samo naš in nikogar drugega. Za sedaj se organi-zujemo politično, temu bo sledila takoj strokovna, le tej podporna in nazadnje gospodarska organizacija, brez katere ni za delavstvo nikakor rešitve. Za vse to, za kar so se bratje Čehi borili celih 12 let, nam ne bo treba delati niti eno leto. Zato ker je naša nova stranka moralno oprta na tako močan organizem kot je nezrušna češka nar. soc. stranka, smo popolnoma prepričani, da noben delavec ne bo dvomil o našem uspehu.
Politični davek je tako mal, da ga zmore vsakdo. Znaša samo 10 vinarjev na mesec, kar naj vsak delavec žrtvuje samemu sebi. Vse se organizuje, mar naj slovenski narodno-socialno zavedni trpin gleda še naprej v brezupno bodočnost ? Ne, nikakor ne. Upišite se vsi v »Narodno socijalno stranko!!!«
Urad se nahaja v Novi ulici š t. 3, pritličje (Marije Terezije cesta).
Vsak zaupnik lahko dobi poljubno število priglasnic pri upravitelju v uradu.	Vodstvo.
Pregled.
Iz parlamenta. V torek se je predstavila nova Biener-thova vlada »numero III.« Češki narodno socijalni in državno-pravni radikalni poslanci so jo sprejeli s primernimi »fuj« klici. Da so razmere v naši državi docela gnjile kaže dejstvo, da je krona morala že v tretjič pozvati na krov Bienertha z njegovimi naravnost škandaloznimi objektivnostmi, ki služijo izključno samo nemškim interesom.
Naš poslanec bp. Fressl je stavil v parlamentu interpelacijo v kateri zahteva odpravo davka na uvoz mesa. Klerikalni in agrarni poslanci so ga med čitanjem motili, seveda, da se ne izneverijo svojemo bojnemu klicu »vse za ljudstvo!« Vendar pa se bo morala naša vlada v kratkem udati zahtevi ljudstva in odpreti meje.
Slovenski Žurnalisti namenoma ne vedo razločevati med radikalnimi in narodno socijalnimi poslanci v parlamentu, zato vedno pišejo samo o radikalnih, ker se boje priznati našim delavnim poslancem to, kar jim gre. Jako neumestno !
Ultra narodnost v »ljubljanskem ..Narodnem Domu“. Lansko leto je prosila »N. D. O.« za prostore v »Narodnem Domu«, da bi razvila svoje obširno ljudsko delo. Odbor »Narodne čitalnice« pa ni ugodil niti v toliko, da bi proti plačilu prepustil eno sobo in pa malo dvorano za ljudske prireditve. Sedaj so pa na enkrat zagospodovali v »Narodnem Domu« socijalni demokratje, ter ima vsak liberalni narodnjak priliko ogledati si, kako ta internacijonalna družba prireja vsako nedeljo popoludne svoje plese v mali dvorani. Ta kulantnost starih gospodov »Narodne čitalnice« je najbrže v zvezi s predstoječimi občinskimi volitvami.
Z današnjim dnem je prevzel odgovorno uredništvo br. Slavoj Škerlj, ker brat Fr. Radešček službenim potom odpotuje na Češko.
Miljarder John. D. Rockefeller ima v eni minuti 93 K dohodkov, torej dnevno samo 150.406 K. — Rudarski delavec pa, za življenju nevarno in naporno delo v rudnikih
Delavci, organizirajmo se! Naš urad je v Novi ulici št. 3, pritličje.
ima dnevno samo 3 K plače ponekod pa še manj. Gospodstvo je ustanovljeno od Boga in moramo je spoštovati, kakor pravi sveto pismo. Ali je razdelitev na miljarderje in reveže tudi od boga ustanovljena?
Slovani V Ameriki. Število Slovanov v Združenih državah severne Amerike znaša po štetju profesorice Em. Bachove z Massachusetskega vseučilišča 3'7 do 6'4 mil. Od tega je : pol milijona Čehov, 1/2 do tr* četrt mil. Slovakov, od 2 do 4 milj. Poljakov, 260—420 tisoč Rusov in Rusinov, 100 tisoč Slovencev, 100 tisoč Bolgarov, od 400 do 600 tisoč Srbov in Hrvatov, Poljaki, Čehi in Slovaki živijo večinoma v obrtnih severnovzhodnih državah. Jugoslovani na zapadnem obrežju reke Missisipi.
Bodoče ljubljanske občinske volit e so spravile prve politike obeh strank popolnoma ob parne. Glasila meščanov »Slov. Narod« in »Jutro« hujskajo meščarye proti kmetom, katoliški »Slovenec« pa kmete proti meščanom, tako, da nam ubogim delavcem stoje lasje pokoncu od same groze, ker se bojimo, da se ob času ljublj. občinskih volitev vname prava, pravcata vojska. Nas slovenske delavce je tega sram, ker eden druzega s tako politiko ponižujemo.
Vestnik nar. soc. mladine.
Demokratičnost mlečnozobnih klerikalčkov. Med
trgovskimi vajenci se je začelo precej živahno narodno socijalno gibanje. Klerikalni trg. vajenci skušajo na vse načine našo mladino odvrniti od nar. socijalnih idej, zabavljajo češ, ali ste vi delavci ? kaj vi hočete v delavsko stranko itd.
Ne vem kako bodo gledali gg. Krek, Šušteršič, Gostinčar et consortes ko izvedo o nazorih svojih učencev ? No, poklicali jih bodo skupaj ter jim prepovedali zabavljati čez delavce, ker delajo med delavci oni sami tudi »gšeft«.
Na vas trgovski vajenci, pa je, da se še trdneje oklenete nar. socijalne organizacije. Ne strašite se raznih zabavljic, ker ste tudi vi vsi delavci, proletarci, katerih naloga je, boriti se za zboljšanje svojih ter celoukupnih socijalnih razmer našega naroda.
Torej roke k delu za dobro našo stvar, na delo za naš tisk. — Trgovski vajenec.
Pisma iz naših krajev.
II. Bistrica. V našem kraju je delavstvo zelo vzbujeno samo voditelja mu manjka. Snuje se N. D. O., katera bode imela svojo »ljudsko knjižnico« in svoje zabavne prireditve. Ustanovili so tudi »nižji« s pomočjo zmernejših »višjih« pevsko društvo »Iliriška Vila« in tamburaško društvo. Sokol jako dobro uspeva. Delavske razmere so še precej povoljne, samo draginja je neznosna tako, da ako delavec zasluži dnevno 3 K, porabi za hrano in stanovanje 3 K 40 h, tako da je res reva.
Poziv. Poživljamo in vabimo vse dobro misleče delavce in gospodarje v Bistrici, Trnovem in okolici naj naročijo »Nar. Socijalista«, zakaj vsakdo naj dela in misli, ker treba je, da pridemo i nižji do veljave »vsi za enega, eden za vse«. V slogi je moč !
Na noge zdaj! Kviško zatiranec ubogi; četudi k poletu ti branijo mnogi!
Pomaga naj vsakdo nam k vspehu veselo, da enkrat bo boljše življenje začelo!
Naj v Bistrici delavec ndroden vstane, in vrže raz sebe vezi prikovane. —
Polde.
Razno.
Sv. Birokracij. Neki privatni uradnik se službenim potom preseli na Češko. Hotel je vzeti seboj svojo 14 letno nečakinjo, a slavno sodišče se je takole izrazilo. »Mimogrede se še omeni, da se gosp. I. I. veliko bavi s politiko, kar mu daje še manj časa baviti se z vzgojo mladostne L I.« — Počasi smo tako daleč priplavali da se že ne smemo baviti s politiko. Samo k sveti maši smemo še hoditi.
Likvidacija »Glavne posojilnice". Zanima nas, kakšno stališče zavzame naša ljubezniva vlada napram polomu »Glavne posojilnice«. Na stotine državnih uradnikov in oficirjev pride lahko v popoln konkurz, če ne priskoči vlada na pomoč kot je n. pr. priskočila laški »Banci popolare« v Gorici, katero je skrahiralo iredentovstvo, kar je proces Colpi nedvomno dokazal. Če se gleda na vse državljane enako, potem mora tu tudi priskočiti vlada na pomoč, kar bo v njeno lastno korist, ker bi konkurz »Glavne posojilnice« potegnil vse polno malih obrtnikov in davkoplačevalcev za seboj.
Manjka nam narodne zavednosti. Dan za dnevom, po časopisju in pri vsaki priliki, čuje se vedno ena in ista pesem : Manjka nam narodne zavednosti. Žal, da je res tako, žal, da se le prerado pozablja na narodno dolžnost, katero smemo upravičeno zahtevati od vsacega Slovenca, ki hoče biti res zaveden, res naroden. Kdor ni naroden ni Slovenec. Aut-aut. Tertium non datur. Toda ne smemo ravno zameriti tega greha vsakemu. Mnogo jih je, ki niti ne vedč, kako naj bi umevali narodno zavest. Predvsem naj se vsakdo vedno in povsod posložuje slovenskega jezika in podpira le in edino narodna slov. podjetja. Koliko je še njih n. pr., ki niti ne vedč, da imamo v Ljubljani svojo lastno tovarno kavinih primesi, ki podpira iz svojega dobička prepotrebna narodno - obrambna društva predvsem našo šolsko »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Kakovost izdelkov Kolinske tovarne kavinih primesi, daleč prekaša vse druge tuje izdelke. S kupovanjem domačih izdelkov pomagate sebi in svojim rojakom do boljšega blagostanja. Priporočamo Vam, da vedno in povsod zahtevate Kolinsko cikorijo v prid »Družbi sv. Cirila in Metoda! Vsako drugo pa odločno zavrač aj te !	G	.43	7	52	3
Izdajatelj in lastnik: Kamil Černjr. — Odgovorni urednik: Slavoj Škerlj.
Tisk J. Blasnika nasl. Ljubljana.
Uredništvo in upravništvo: Nova ulica št. 3 pritličje. Ne-frankovana pisma se ne sprejema, na anonimna se ne ozira, rokopisov se ne vrača. — Reklamacije je nasloviti „Narodni Socijalist" Ljubljana, nefrankovano. Naročnina za dopošiljanje po pošti letno K 2 40, za pristaše potom organizacij letno K 1'20. Pol- in četrtletno sorazmerno. Oglase sprejema »Generalna anončna pisarna" v Ljubljani in upravništvo lista. — Cene oglasom: Štiristopna petit-vrsta & 8 vin. — Pri večkratni objavi primeren popust.
::	Prva	::
domača tvrdka.
Nlilko Krapeš
Ustanovljena : : 1. 1852. ::
Ljubljana, Jurčiče« trg št. 3
bilzo čevljarskega mosta pod Trančo urar in trgovec z juveli, zlatnino in srebrnino
priporoča bratom narod, socijalistom svojo bogato zalogo najnovejše naročenih predmetov svoje stroke. —
i . S .5 2 3
s -5 ol _.
»O S © —
JB .*= *©k
s s 3 -«= £ *
— >o O O
2*« 2 “
= 15 £
S T o-
S v- ** b a 3 “5 m
Genius I	O 37 1 52 3
Trojni 1 srebrna . 16' — pokrov \ zlata . 95-—
0 s= ►
> «1 o o
®o
1 3
Damska urat
Odnrta I srebrna K 9'— p [ zlata . 22-50
Trojni i srebrna , 14-— pokrov \ zlata . 34-—
Kupujte samo pri tvrdkah, katere inserirajo v našem listu!
Izprašan	E)	7 A	Izprašan
: optik :	■ ili» ■	■	£.HJLU ; optik :
::	LJUBLJANA,	Stari trg štev. 26. ::
priporoča svoj dobro urejeni	^
• optični zavod-■ ^
kakor različne vrste naot-	11	I	\
nikov, ščipalcev, toplomere, |	\\	1
zrakomere, daljnoglede itd.	^*
Priporočam tvojo veliko zalogo O
0 452951	—	švicarskih	ur,
zlatnino in srebpnino
po nizkih cenah nikeln. žepna	ura	od	K 3’50	naprej
srebrna cilin.	„	„	„ 6'50	„
budilke	»	„ 3'—	„
Zahtevajte	novi	cenik, ki ga
pošljem zastonj.
Češka tovarna harmonik in heligonik
M Htačeh g Loun-u
ustanovljeno I« 1885. o 47 n — i
priporoča slavnemu občinstvu svoje svetovno
znane izdelke najboljše kakovosti.
Razpošiljanje po vsem svetu.
Zahtevajte cenili brezplačno m fpanha.
Premrl & Jančar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Opozarjamo na lastno izdeloval-nico oljnatih barv, lakov, firnežev in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barve za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Barve za šolarje. Velika zaloga zidarskih čopičev. Strojno olje za vse vrste strojev. Olje proti prahu.
Karbolinej, mavec itd. itd. Skladišie: Dunajska cesta štev. 5 Prodajalna: Dunajska cesta 20 nasproti »Figovca«. G 38 2 13 3
* Za obilna naročila se priporočava. -Na drobno.	Ma	debelo.
Češke brikete
kosovni
------------------ O	premog,
najboljše in najcenejše kurivo za peči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo zastonj), priporoča po najnižji ceni Češko skladišče premoga. Nova ulica 3.
G 39 3 j
<1> . C
os (3 S u
03 4> 10
o.5
o
3 SB <
•o
3
3 ON (Kn-ra# j-o cx s <
3 n C
Sij. Sladišhovič
VOLOSKO
trgovina istcrskih in dalmatinskih
G. 48 12 12 1
na debelo.
VERONIKA KENDA U LJUBLJANI
Dunajska cesta štev. 20.
priporoča	o	42 6 52 s
svojo bogato zalogo papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. Zaloga raznovrstnih igrač in galanterijskega blaga.
JOS. HERRISCH
Jurčičev trg 3.	Pod Trančo.
Blago najboljše vrste, po najnižjih cenah. Specijaliteta: pravi hribolaški, podkovani ,,Goiserce“. g 4610 431
Gg. trgovcem se priporoča k obilnemu naknpn
Josip Rutrle
Nčmecky Brod — Češko
veleobr»at	0 40 4 4
kamenaste, glinaste, bele in vane posode, kakor: lonci, kastrole, vrči, koze, krožniki, sklede, igrače, vžigalniki, solnice, umivalniki, masleniki, vodne in kurilne cevi, šamotova opeka itd. itd.
Trgovci, naročajte cenike brezplačno in franko.