68. številka. Trst. v ponedeljek 27. marca. 1905. Izhaja vsaki dan. lmi, ob nedeljah in pr^zc k h ob b. uri. ob po.iedel kih H. uri zjutraj lalatti it. is. — Uradne ure s« od '1. pop. do v ztefer. — Cene oglasum Dr. vi>to petit; poslan ce, octuftoiee, javne zahvale in domaći oglaai po pogodbi. TELEFON štev. 1157. Sdtnosl Glasilo političnega društva ,.Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Tečaj XXX Naročnina znaia za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece t> K. — Na naročbe brez doponlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi n=r se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovaina pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljali na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorpio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni uredi k Štefan Godina. — Lastnik kon orcij lista „Edinost". — Natisniia tiskarna konsorcija lista ,.Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranilnični račun št. 841.652. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti). i.rneral Grippeiiberii: «>ka mamlžiirska armada. PETROGRAD 26. Petr brz. agentura j><«roča iz Guntulina, da so čete polagoma zavzele nove pozicije ter stopajo med seboj v dotiko. Treni, ki so se po bojih pri Mukdenu pomikali proti severu, se bližajo svojim četnim oddelkom. Oddelki, ki so bili ločeni od svojih čet se zopet vračajo. Trpjja ruska eskadra. SI EZ 26. Včeraj je vsa tretja baltiška eskadra priplula semkaj. SI EZ 26. Tretja ruska baltiška eskadra e danes odplula proti jugu. Cesar Viljem v Tangeru BEROLIN 26 l/radno se zagotovlja, da se cesar Viljem v Tangeru izkrca ter da obišče mesto. Amerikaiihki od poslanec od pozvan. LONDON 26. „Morning Post" poroča iz \Vashingtona, da je bil ameriški odposlanec v Koreji, Allen, ki je bil vedno rusofilskega mišljenja, odpoklican na željo Japonske. Vlada se je prepričala, da je navzočnost Ailenova v Seulu škodljiva njenim interesom. Novi odposlanec Morgan ni tako prononsiranega rusofilskega mišljenja. DOGODKI V RUSIJI. LONDON 26. Reuterjev biro poroča iz Varšave, da je policija našla danes v obzidam m grobu na Provonskem pokopališču 80 bomb. Nekoliko oseb je bilo are- tovanih. TIFLIS 26. Vrenje med dijaki traja dalje. Iz raznih krajev gubernije prihajajo vesti o kmetskih nemirih. Brzojavne vesti. Ogrska kriza BUDIMPEŠTA 26. Na avdijenco k cesarju je bil pozvan avstro-ogrski poslanik v Berolinu Szogvenv-Marich, ki utegne priti danes v Budimpešto. Zagotovlja se, da ne vsprejine sestave novega minister-stva. V političnih krogih se sodi, da se potem cesar vrne na Dunaj ter da bo od tam imenoval poslovno ministerstvo. S Krete KANE A (Kreta) 26. (Agence Ha vas). Nasprotniki sedanjega upravnega sistema princa Jurja, so se zbrali v bližnjih gorah. Orožništvo je prešibko, da bi jih zamoglo razpršiti. Rusko-japonska vojna. TR£T. dne 2<>. marca 19l>5. Položaj na oojišču. (Dopis iz strokovnjaškega peresai. (Zvršetek.) Drznost Grippenberga kakor tako je le občudovati Le škoda, da se ta drznost ni mogla prihraniti v izkoriščanje v pozne-jem momentu in na pravem mestu, kajti Grippenlitr? je že v prejšnjih vojnah dokazal svojo sposobnost za voditelja. Ako bi ne bilo prišlo do tiste mučne diference Grippenberga s Kuropatkinom. kdo hi mogel danes reči, da nt: bi bila ravno Grip-penbergova drznost in njegova militarična sposobnost v okvirju načrta vrhnega poveljnika in pod zapovedništvom Kuropat-kina odločilna za izid bitke pri Mukdenu?! Tako pa sta bila po tisti znani diferenci med obema visokima generaloma omajana ugled in zaupanje do vodstva obeh generalov, toliko v očeh podrejenetv, kolikor v očeh najvišega vojnega gospodarja. Posledica lemu je bila, da sta bila odstavljena oba generala. Toda Kuropatkin je presenetil ves svet s tem, da je odkrito izjavil, da hoče ostati v Mandžuriji tudi če bo imel kakor priprost v^jak umreti na bojišču za domovino. Ti duševni pojavi tako (kakor dokazano) visoko nadarjenega generala dajajo izraza nadi da končno vendar le zadosti^ sv Oji obljubi, dani pred vsprejetjem vrhnega poveljstva. Dosedaj se je namreč vse uresničilo, kar je glede svoje osebe napovedoval kronologično. Pred Kuropatkinom stojimo kakor pred zagonetko, če pregledujemo njegovo enoletno delovanje v iej vojni in ce motrimo do godke od afere Grippenberg pa do danes. Za sedaj vodi on v resnici I. armado in je bil z ovacijami vsprejet od čet in prebivalstva na bojišću. Glede L-ncviča moramo reči, da vse kaže na to, da ta dva moža najlepše harmonirata. Kdo bi mogel reči, da Kuropatkin ne prevzame zopet, prej ali slej vrhovne g" a pove ljstva?! Morda se nahaja za sedaj kakor poveljnik I. armade u boljem polo žaju, da hitro in, z dejanjem dokaže kako vreden je bil tistega zaupanja, ki so je začetkom stavili vanj na najvišem mestu. Vladivostok. Iz Petrograda poročajo, da ruski listi svetujejo, naj se Vladivostok preskrbi s četami in voznim materijalom za leto in pol. Iz Vladivostoka došli potniki poročajo da vlada v vsem trdnjavskem okrožju živahna delavnost. Stare in nove vtrdbe se nepre sta no ojačujejo Mesto je močno oboroženo in število topov pomnoženo. Najtežji topovi iz trdnjav evropske Rusije se nahajajo sedaj v Vladivostoku. Tudi posadka se pomnožuje in šteje sedaj nad 40.000 mož. Vsak dan prihaja po železnici preko Harkova do 1000 mož svežih čet. Zunaj pristan šča križari japonska eskadra obstoječa iz 11 ladij. Železniško zvezo med Vladi-vostokom in Harbinom stražijo močni ruski oddelki. Ruski vjetniki na Japonskem. Berolinski > Lokal-Anzeiger« poroča iz Tokija, da je vojni minister Tezasuči dovolil ruskim vjetnikom razna polajšanja. Vjetniki zamorejo hoditi sedaj vsak dan v obhžju njihovega stanovanja na sprehod. Častniki zamorejo pa pod gotovimi pogoji s svojimi družinami stanovati v privatnih hišah. > • C O D L 1 6 T E K. 164. Prokletstvo. - • -t t: mma Avgnsta ftei.o« \m<1»|j«.v.. t. »r*il I. E. Tomic. - --—=— : r**Tr> M. C d. ===== — Da, še več ! To ti govorim da boš vedela, da se boš čuvala, gospica, in da bo-- molila k Bogu za tega s romašnega dijaka. Ko sem čul, da je mladi gospod Stjepko Horvat došel v Kapitelj, da je vojska bana Ivaniša blizu, poslal sem dijaka na konju v ligaški tabor, naj vojska hiti, a posebej sem sporočil Berislavu, da tebi preti nevarnost. Dijak je izvršil to, Berislav je prišel še o pravem čašu. Vidiš, to je storil dijak-prosjak. Moli, duša, moli. Po njegovi zaslugi si rešena. A kje je ? O. da ga najdem ! Da nagradim to pošteno dušo ! — Bodi na miru ! Naj še ostane v tmini. Se ga bomo morda trebali. Svet pa ne sme vedeti, kaj dela za nas, ker se čas spreminja. Ko se vse umiri in bo tvoj stric zopet sedel na škofovskem stolu, spomni se dijaka, ako jaz ne bom živ. Zove se Miroslav Šišakovič. To ime si dobro zapiši v spomin ! — Hočem, hočem, oče. Ali reci mi, za božjo voljo, ali bo skoraj mir, ali skoraj mine ta krvava vojna ? — Vojna bo, hčerka, dokler bo solnca. Mir je samo v grobu, ker je človek naj-huja zver. Za sedaj vprašuješ ? Umejem. To tog ve. Mi smo sedaj močneji, a kdo ve za jutršnji dan ? Sosedje kmetje se pravdajo za kos zemlje na kri. in pravda teče že sto let. Kaj še le, če se dva velikaša pravdata za celo kraljevino ! Bo miru začasno, ali še le potem, ko se pošteno pokoljejo ko jim roka omahne od krvi in zmanjka hrane zbog požarja. — Oh, to je dolgo, zelo dolgo ! je vzdahnila Angelija, pritisnivši roko na srce. V očesu jej je zasejala blesteča solza in tako je gledala, ožarjena od solnca, v daljno ravan, kakor da hoče zmeriti večno Domače vesti. Glasbena Matica" v Trstu. Včeraj videti je bilo rano v jutro gruče milih ljubljanskih gostov hoditi po mestu da si je ogledajo. Vse se je vršilo po določenem načelu brez vsake konfuzje Za to gre zasluga odboru iGlasbene Maticeki je ves izlet res imenitno aranžiral. Vsak izletnik je namreč dobil še v Ljubljani brošurico izšlo v samozaložbi »Glasbene Matice«, ki rosi naslov : »Izlet pevskega zbora »Gla sbene Matice« v Trst v dnevih 25. in 26. marca 1905«. V tej brošurici se nahaja dnevi i red za oba dneva bivanja izletnikov v Trstu ter so naznačeni vsi hoteli, vse restavracije in vse kavarne seveda v prvem mestu hotel, restavracija in kavarna ^ Balkan 1 v »Narodnem domu«, kateri so bili priporočeni izletnikom, — ter so vpisane vse glavne znamenitosti Trsta, kakor tudi vsa navodila za vaje in nastop pevcev in pevk. Knjižici je pridodan lito-grafiran načrt mesta tržaškega — menda prvi v slovenskem jeziku. Oboroženim s takimi sredstvi je bilo ljubljanskim gostom prav lakko se * rijentirati v Trstu. In res si videl že v rano jutro, kakor uvodom om njeno, pa do i. ure popoludne ljubljan čane raztresene po vsem mestu. Povsodi je bilo slišati slovensko govorico po ulicah; hoteli so bili itak njih last že od prejšnjega dne. Videl si izletnike po Corsu, v cerkvi Sv, Justa, v pravoslavni cerkvi, na po to vojno, kakor da jej hoče zagledati konec. — Angelija! Angelija! oglasil se je med grmovjen mladosten glas in za hip je stal pred njo Berislav. — Ah, ti, Berislave moj ! se je zganila deklica veselo in ponudila mladeniču obe roki. Kod blodiš po svetu, danes te še nisem v dela. — - Dobre glasove ti prinašam, je nadaljeval mladenič, stric Pavel se vrača iz Neapelja. Došlo je sporočilo, da dospe danes ali jutri v Zagreb. — Hvala Bogu — — — se je razveselila deklica, : li obmolknila je hitro. — Čemu si obmolknila ? je vprašal junak in jo sprovel bolj k okrajku zida, med tem ko je stari križar, sedeči pod kostanjem, gledal, kako se vesele ptičice igrajo pred njim v pesku. — Zakaj da sem obmolknila? Stric Pavel prihajal ljubim ga za svojega očeta, veselim se ga, ali se ga tudi bojim. — Bojiš ? Zakaj ? — Ne vem. Vedno se mi zdi, da mi molu Sv. Karla, o poludne na glavnem trgu pri vojaškem koncertu, z eno besedo povsodi! A tudi bližnjo okolico so obi skali, tako Skedenj, Barkovlje in po električnem tram\vay u Opčine. V Barkovljah je vladala v tamošnjem »Narodnem domu«, katerega so tudi obiskali, velika animi-ranost. Navdušeno sprejeti od barkovljan skih rodoljubov morali so ljubljanski slavčki zapeti par pesmi, s čemer je prikipelo navdušenje do vrhunca. * -jf. # Točno ob 4. uri popoludne se je začel drugi koncert ob istotako ogromni vde-ležbi kakor prvi dan. Vsi sedeži so bili oddani, stojišča na galeriji in pritljičju do zadnjega kotička napolnjena. V drugi loži na desno je sedel ruski konzul baron Kister se svojo gospo soprogo, ki je po koncertu izrazil svoje največe zadovoljstvo nad nepričakovanem glasbenem užitku ! povdarjaje, da ni nikdar mislil, da imajo Slovenci tako lepe pesmi in tak zbor. Takoj pri nastopu zbora je občinstvo priredilo burno ovacijo pevovodji Hubadu in zboru. Ko se je polegel ta prvi vihar je prijel pevovodja taktirko v roke, nakar j t nastala grobna tišina. Fibichova »Pomladanska romanca« izvajana eksaktno z občutkom in finim niansiranjem je napravila globok utis na poslušalce. Sopran-solo j g.čna Mira Dev in bas-solo g. Julij Be tetto rešila sta svojo ulogo mojstersko. Po odpeti romanci izročilo je društvo »Narodni dom« gčni Miri Dev krasen šopek s primernim napisom a istočasno se je vsul iz levih lož prvi dež šopkov na pevce in pevke, ki so vidno ganjeni pripenjali šopke 1 na prsi. Tudi danes nočemo opisovati zna čaja in vrednosti posameznih pevskih točk in izvajanja istih To prepuščamo našemu muzikalnemu rtf< rentu, ki nas prosi, ker sam stoji pod utisom muzikalnih užitkov, ki mu ne dajo takoj zastaviti pero, za dva dneva odloga. Beležiti hočemo, kakor včeraj, le zunanji utis in moralni vspeh. Tu smelo rečemo, da je včeraj pevski zbor prekosil svoje predvčerajšnje petje in s tem je rečeno vse. Vse točke je izvajal zbor tako krasno, tako precizno, da je občinstvo b.lo ne le navdušeno po vsaki točki, nego uprav v deliriju. Orkester tu kajšnjega pešpolka štv. 97. je vredno stal na strani pevskemu zboru. Človek ne bi verjel, da je bilo mogoče z eno samo vajo spraviti zbor in orkester v tak sklad, v tako celoto. Vsa čast kapelniku Teplemu ! Po peti točki »Nesrečna vojna« izro čen je bil g. pevovodji profesorju Hubadu lovorjev venec z napisom na trakovih : »Mojstru Hubadu, 25. in 26. marča 1905, — »Narodni dom«, kar je izzvalo vihar aplavzov, ki kar niso hoteli nekati. Po 6. točki (Nedvedov »Nazaj v pla- stne, podobno oblaku, nosi nove solze. — Cemu se mučiš s črnimi slutnjami ? Nisi li srečna? Saj se že mesec dni mu diva tu pod to streho. Z vsakim dnem se množe naši poljubi, a znjimi raste tudi nada — Že mesec dnij, praviš že mesec dnij. Ta besedica »že« mi pravi, da ti čas leno teče, a meni je, da sva se še le včeraj zopet našla. Ti računaš toli hladno jaz pa niti ne štejem tega časa Ne maram gledati zore, jaz želim solnca. Nada moja! Ah, to ti je lestva do neba, a jaz stojim še na zemlji. — Bog nama da peroti, v hipu poleti v a do sovje sreče. — Cemu me tolažiš, dragi, sam ne veruješ tej tolažbi. Reci, ti si možki, vojak, ti moraš vedeti to. Ali bo kedaj konec tej nesrečni vojni, ali vsahne ta reka krvi, ki te ločuje od mene ? ! — Bo bo, je rekel mladenič skrbnega očesa ter je poljubil deklico v čelo. (Pride še) ninski raj. . ki je menda, kar setićei>va- bo Trst imel tako navduften narod in takeT v e \ iti h gmotnih v^pehov. Ali — janja uprav specijaliteta zbora .Glasbene boritelje, se ne bo bati, da bi bil izgubljen Fran Ondrićek pride tudi, da proslavi Matice« je začel j ravcati »bombardement za Slovanstvo. Ob slovesu vam kličt-m : na pevce in pevke iz lož in iz parterja. Na svidenje!« Nad 600 šopkov je priletelo mej iste. Vihar živio-klicev se je o z\ršetku Pevci in pevke so vidno ganjeni na nt-pri- tega govora zopet ponovil in je trajal do tlakovanem prizoru pobirali šopke tr r se z odhoda vlaka. A prej kakor je vlak od£el, istimi uprav dekorirali a v mar^ikojem so šli vsi k prvemu vozu vlaka in tam — očesu se je zasvetila solza. Ko se je od vedno mahaje z robci, katere so bili mnogi pela zadnja toćka: >Sklepni zbor I. dela privezali na j alice — čakali da še enkrat oratorija »Sv. Ljudmila«, je zadonel orkan na vse grlo in iz vca Zlaeu je c^oUbo zavarovanje ua aotivetje in nu rt t uLaDjfrujoćim! ** vplačili V >«a .ao ima po prcteau peuL .ei tifcV.co do dividende „SLAVIJa 99 vzajemna zavarovama oanka v rra«i. ifezervn tono «9,SI7 J94.46 A aji.aCaue uaakoanine; 78,324.623 1 7 sL tu »eiifcVBll ufttK« fAljemt rtifftltiU-* ..«*be ar*a»r t toosk«« mim«iik>u uaruuuo ounraiai m top v LjuDijMi, i ^i^iut ou v .. Koder poaiujt.- iJovoijujt: iz ćiHiega dooiCicti uaauit podpori- v narodne iu >ocuoKorinuit namene