MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JU303LAV T J Sf# 312 PoKnba pormčunjena (C. C. ccm ta posta) v Trstu« t soboto« SI. decembra 1927. - Leto VI. - rosam«™ številka 30 cent Letnik Lil List irhaj* r^un ponedeljka. Naročnine: za. 1 me*ec L 8-—» j mesec« L £ fcj'—1 c*l° ^ 75.—, ▼ inounatro mesečno L 6.50 reč. :Tilk* 30 rt. — Oglašam* aa 1 na prostora * iirokoftti I ffi v^Š \fmyz* tr|owk« in obrtne oglase L 1.—, za oanrt-m\c t. fhraZk -V\ ^ 1 JO, oglase denarnih zavodov L 2—>. aa prvi strani L 2.— EDINOST i _ Uredništvo ia upravu i* tvo: Trst {3), alka S. Francesco d'Assisi 20, To* Ufon 11-57. Dopisi nej se pošiljajo izključno uredništva, oglasi, reklamacij« in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pimu m ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne »Edinost*. Podnredntttvo v Gorici: ulica Giosu* Carducd it. 7, I. n. — Telef. M. 227« Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Perle. Rusija ob koncu letošnjega leta MOSKVA v decembru 1927. Vse politično življenje v sovjetski Rusiji je bilo v zadnjih tednih novembra in prvih decembra izredn-o živahno. Zasedanje XV. komunističnega kongresa, a posebno še njegov izid, ki pomeni popolno zm-go za Stalina nad opozicijo Tiockega in njegovih pristašev, je dajalo dogodkom nekam poseben pečat, tako da izgleda, da pomeni konec letošnjega leta v Rusiji tudi zaključek e*ne cele dobe in začetek nove, ki bi po upih in načrtih voditeljev ruskega komunizma morala imeti posebno veliko važnost za celokupno življenje vse nepregledne ruske zemlje. Med dogodki zadnjih tednov, ki so imeli še posebej pomen režimske manifestacije, je treba omeniti v prvi vrsti — poleg Stalinove zmage — proslavo desetletnice ustanovitve sovjetske policije, znane organizacije Organizacija GPU je jeklena pest Stalinova, katera zada vi j a vse njegove protivnike, nžQ prihajajo že od desne ali leve. Radi tega se je Stalin se posebno pobrigal, da je izpadla proslava desetletnice te organizacije nad vse sijajno. Pri tem se je jasno kazala, njegova tendenca, da bi dal temu aparatu državne zaščitne policije značaj junaškega ^evolucijskega borca. Šlo je pri vsej prosi a vi "za nekako idealiziranje policije, kar je vsekakor po drugih državah sveta le izjemen pojav v naših modernih časih. Proslava se je vršila na povelje iz Moskve po vsej sovjetski Rusiji in moskovski radio je razglašal, da so se ob tej priliki vršiie povsod . svečane seje so-vjelov, dalje vojaške parade, ob kateirh so se delile med najzaslužnejše člane GPU najrazličnejše nagrade. V Moskvi se je vršilo svečano zasedanje plenuma sovjeta dne 18. decembra. Zborovanje je o-tvoril Uhanov, ki je v svojem govoru še posebno poudarjal ^herojski razvoj borbe za sovjete, ki 30 jo vodili organi GPU». V imenu vlade je govoril «vse-ruski starosta« — sovjetski predsednik M. Kalinin. Med drugim je izjavil, da je vršila organizacija GPU glavno svoje delovanje na utrjevanju prole-tarske diktature v ZSSR. Nastopil je tudi vojni komisar Vo-rošilov, kateri je naglašal, da je zmaga ruske armade na vseh frontah državljanske vojne po večini rezultat organov «črezvi-čajke» (čeke, GPU), ki so vod li odločno borbo z notranjim sovražnikom. Buharin je rt kel, da je »nenadomestljivi predsednik ČrezviČajke Deržinskij združeval v sebi vojaka z buditeljem». Danes — je rekel dalje Bulia-i in — se dvigamo, a jutri se bomo morda morali že boriti. Moramo biti pripravljeni — je zaključil — ne samo proti domačim, temveč 'tudi -proti našikn mednarodnim sovražnikom. Tako se je tudi ta proslava spremenila avtomatično v propagandno vojaško manifestacijo. Njena notranje-politična ost pa je obstojala predvsem v tem, da se je vršila v istem času, ko je XV. komunistični kongres odločeval o usodi opozicional-nih prvakov, t. j. ko je sklepal o njihovi končni izključitvi iz stranke. Kongres je imenoval posebno komisijo, ki naj poroča o delovanju opozicije ter stavi predloge. V imenu te komisije je poročal Ardžonikidze, ki je v svojem poročilu opozarjal, da ima opozicija svoj osrednji odbor, dalje oblastne, gubermjske, okrožne in mestne odbore. Poleg tega razpolaga še s posebnim tehničnim aparatom in tudi z raznimi tajnimi listi. Vzdržuje tudi zveze z inozemstvom In sicer s proti leni no vsko strujo ter z «buržujsko inteiieenco». Za. časa zasedanja kongresa je dala opozicija tri različne izjave. Prvo, ki je datirana s 3. decembra, je podpisalo 121 članov opozicije, kateri izjavljajo, da ne samo da se ne odpovedujejo svojim idejam, temveč da bodo svoje nazore povsod propagirali. Na eni izmed teli izjav *o bili podpisani Kamencv, Ba-*ajev in Andrejev, ki so sicer obširno branili nazore opozicije, toda izjavljali, da se odpovedujejo vsaki propagandi. Komisija, ki ji je kongres poveril proučitev vprašanja, nI sprejela nobene izmed predloženih izjav ter je formulirala predlog, da se izključi iz stranke 75 aktivnih trockistov in 23 članov skupine Sapronova. Resolucija o izključitvi opozicije je bila na kongTesu enoglasno sprejeta. Posebno zanimiva je biia na kongresu razprava o kritikah opozicije, ki so naperjene proti rdeči armadi. Opozicija je očitala Stalinovcem, da so armado popolnoma izpačili, ker so napravil iz nje nekake «preto-riance». S tem da se pripravljajo tla za nekakega ruskega Napoleona. Predstavniki Stalinove večine so napeli na kongresu vse sile, da ovržejo te trditve. V ta namen je poročevalec gori o-menjene komisije Ardžonikidze podal zanimivo statistično analizo notranje sestave rdeče armade. Po teh podatkih je danes v rdeči armadi 18.1 % delavcev, 71.3% kmetov in 10.6% drugih stanov. Elementi, ki ne delajo — je rekel — se ne sprejemajo v armado kot borci, temveč vršijo le razna dela. Komunistov je bilo v armadi 1925. leta 22.8 a 1926. leta pa 29.9%. Vlada se stalno trudi — je nadaljeval poročevalec — da zviSa Število komunistov predvsem med oficirji! L. 1920. je bilo v poveljniškem zboru rdeče armade 10.5% komunistov, 1921. 1. 20%, 1922. leta 22.5%, 1923. leta 29.6%, 1924. lota 31.8%, 1925. leta 43.8%. 1926. leta 47% in končno 1927. leta 54%. Največ komunistov šteje torej oficirski zbor rdeče armade. Poročevalec je zaključil: »Rdeča armada se nahaja popolnoma v rokah centralnega izvršilnega odbora in je isto ta ko poslušen organ tudi komunistične stranke kakor sicer ves državni aparat ZSSR. Tožbe opozicije so brezpredmetne.« Tako je nabiranje vladne stranke o armadi, a opozicija vidi v njej, kot rečeno, veliko nevarnost, in to posebno še radi «ideoloških sprememb, ki so nastale v njej od onega časa, ko je bila ustanovljena kot «revolucionarna rdeča garda». Toda s popolnim porazom opozicije v njeni borbi v področju gospodarske in mednarodne politike večine je pogorela tudi s svojimi nazori glede armade. Enoglasni nastop kongresa proti njej je najpomembnejši politični dogodek v tem mesecu in morda v celem letu. Določevanje cen žftllenjsKim potrebščinam Nova okrožnica ministrstva za narodno gospodarstvo RIM, 30. Minister za narodno gospodarstvo, v sporazumu z o-srednjim intersindikalnim odborom, je poslal tajnikom fašistovskih zvez nova navodila, po katerih naj postopajo pokrajinski intersindikalni odbori pri določevanju osnovnih cen neobhodno potrebnim življenjskim potrebščinam. Okrožnica pravi, da prihajajo ministrstvu ponovne prošnje, ki zahtevajo, naj bi bila poverjena intersindikalnim odborom dolžnost določevati osnovne cene tudi nekaterim drugim potrebščinam, ki niso bile zapopade-ne v prejšnjih okrožnicah. V očigled tem prošnjam smatra minister za potrebno ponovno podčrtati, da je določevanje cen zelo delikatno orožje, katero treba uporabljati z največjo previdnostjo in le v skrajni sili. Zloraba povzroči lahko zastoj proizvodnje ter notranje in izvozne trgovine. Kljub temu pooblašča minister posamezne ln-tersindikalne odbore, da po tehtnem proučevanju stavijo svoje predloge glede razširjenja seznama življenjskih potrebščin, ki so podvržene določevanju o-snovnili cen. O predlogih, ki morajo biti natančno utemeljeni, 1k) odločalo ministrstvo za na-, rodno gospodarstvo v sporazumu z osrednjim intersindikalnim odborom. Avdijence diplomatov pri papežu RIM, 30. Včeraj so se pričele pri papežu avdijenci diplomatskega zbora pri Vatikanu, in mu izraža novoletna voščila. Avdijence so se vršile včeraj, danes in bodo trajale Še jutri. I* li Mta min® Okrožaiu naučnoga ministrstva RIM, 30. Pred dnevi je razposlal naučni minister vsem Šolskim skrbnikom *)kroii^co, £1 stremi za tem, da se poveča sodelovanje šole z državno mladinsko organizacijo «Balilla>», da postane fašistovska vzgoja nove generacije vedno bolj popolna. Glavne točke ministrove okrožnice bi bile: 1) Nadzorniki, \|ravnatelji in učitelji naj smatrajo za svojo službeno dolžnost podpirati in pospeševati — učitelji tudi potom direktnega posredovanja pri starših. — vpis Šolske dece v mladinsko organizacijo «Ba-lilla* in pomagati mestnim voditeljem organizacij, da prema^ gajo težave, zlasti gmotnega značaja,' s Ikaterimi se morda borijo v posameznih središčih. Tozadevno delovanje zgoraj o-menjenih uradnikov in učitelj-stva naj se v posebni meri upošteva pri vsakoletni službeni kvalifikaciji. 2) Ako manjka v kakšni občini učitelj, ka/teremu bi se lahko poverilo poveljstvo nad «Balillo», in ako je pripravljen, v soglasju z organizacijo, prevzeti poveljstvo učitelj iz kake druge občine, tedaj naj: se smatra to kot službeni razlogi za njegovo premestitev. 3) Šolske podpore ustanove naj smatrajo za svojo nalogo poskrbeti tudi uboini šolski mladini kroj organizacije. Kroji so v večini slučajev največja zapreka, da otro cd ne pristopajo v «Balillo»; zato naj učiteljice — kjer je mogoče in biti bi moralo povsod mogoče — brezplačno pomagajo pri izdelovanju krojev, s čimer se bodo stroški omejili sajmo na nakup blaga. Pomagajo naj po možnosti pri tem tudi ženske profesionalne šole in gojenke nadaljevalnih tečajev. 4) Mladinski organizaciji naj bo dovoljeno, kjer je to potrebno, uporabljanje šolskih telovadnic za vaje in zbore, posebno v zimskem času. 5) Naj se podpira ustanavljanje rikreatorijev in po šolski h zabavišč za «Balillo» in «Male Italijanke«. Če je mogoče, naj se stavijo v to svrho na razpolago tudi šolski prostori in Šolski pripomočki. 6) Pri predlogih za podeljevanje zaslužnih diplom ravnateljem in učiteljskemu osobju naj gg. šolski skrbniki upoštevajo delovanje predlaganih v prilog mladinski organizaciji «Balilla», zakaj delovanje učiteljskega osobja v prilog mladinskim organizacijam se mora smatrati za delovanje, ki je izvršeno v korist ljudskošolskega pouka. Prispevki n izleljšanjt cest Letne pristojbine za avtomobile in motocikl j o RIM, 30. Včeraj je bil predložen kralju v podpis ukaz, s katerim se uvaja za avtomobilska vozila in motocikl je prispevek za izboljšanje in se odpravlja prispevek za vzdrževanje cest. Mesto prispevka za vzdrževanje cest se uvaja prispevek za izboljšanje v višini 2Jb pristojbine, kateri so podvrženi vsako leto avtomobili za svobodno kroženje. Od plačila tega prispevka so izvzeti vsi javni avtomobili in avtomobili, ki imajo koncesijo ali pooblastilo za izvrševanje javne službe. Prikloifcii vozovi, katere vlečejo avtomobilska vozila, so podvrženi letnemu fiksnemu prispevku v znesku 100 lir za svobodno kroženje in letnemu prispevku v znesku 50 lir za izboljšanje cest. Izterjevalnice Avtomobilskega kluba bodo izdajale eno samo potrdilo, na katerem bosta posebej označeni obe pristojbini za svobodno kroženje in za izboljšanje cest. Prispevek pripade državi, ki ga bo uporabljala za izboljšanje cestnega omrežja v državi. Razpustitev katoliškega krožka ROVIGO, 30. Prefekt je s posebnim ukrepom odredil zapre-tje prostorov in razpust katoliškega krožka «Contado Ferrini di Crespino», katerega je vodil duhovnik Fecondo Porta. Prefekt je izdal svoj ukrep iz moralnih razlogov in iz razlogov javnega reda. Sodni oblasti sta bila naznanjena tajnik krožka Vincent Remoto in član krožka Ambronetti. Korejski prta* pri papežu RIM, 30. Papež je sprejel v posebni avdijenci korejskega princa in korejsko princezinjo Hi Gin z njihovim spremstvom. Avdijenca ni imela uradnega značaja, marveč je bila privatna in je trajala 10 minut. Po avdijenci je korejski princ predstavil papežu člane svojega spremstva, nakar se je s princezinjo podal k državnemu tajniku kardinalu Gasparriju. Princ je bil oblečen v vojaško uniformo. Odpuščanje cbčiELsIcih uradnikov v Neaplju NEAPELJ, 30. Včeraj zjutraj je predložil podkomisar Duran-te v podpis kraljevemu komisarju poseben sklep, s katerim se odpušča iz občinske službe 700 uradnikov in nameščencev. Odpuščeni so razdeljeni v tri kategorije: 1) taki, ki so upokojeni, ker so dosegli uradno službeno dobo; 2) taki, ki so se sami odpovedali službi; 3) taki, ki so bili odpuščeni, ker niso zadovp-ljivo opravljali svojo službo. gfltp^mftr ruskega industrijalca v MIlanu MILAN, 30. V svojem laboratoriju v ulici Eustachi se je u-moril ruski industrijalec Abraham Kurigin. Imel je 58 let. Industrijalec, ki se je bil pred leti preselil v Milan je legel na mizo v laboratoriju in si iz samokresa pognal 5 krogel v glavo; ker navzlic temu še ni bil smrtno ranjen, je stopil z mize in se podal v kot sobe, kjer se je skušal zadaviti. Kmalu je izdihnil. Žrtev potresa I RIM, 30. Včeraj je umrl v bolnišnici brazilijanski teolog Hil-debrand Fortuna, kateremu je bil padel tekom zadnjega potresa v Rimu debel kamen na glavo in ga smrtnonevarno ranil. Francoski glas o razgovoru mod on. Mussolini- 4em in Mlhalakopulosom PARIZ, 30. Rimski sestanek med Mussolinijem in Mihalako-pulosom ter razgovori med gen. Bodrerom in jugo slovenskim zu-! nanjim ministrom Marinkovi-čem so dali Gauvainu povod, da je napisal v «Journal des De-bats» članek, v katerem pravi: «Ti sestanki niso takšni, da bi, vsaj zaenkrat, imeli velike posledice. Grški zunanji minister je seveda želel iti tudi v Rim, ko je že bil v Parizu in v Londonu. Ni hotel, da bi izgledalo, kakor da bi ne hotel upoštevati on. Mussolinija; sicer pa ni imel nobenega razloga, da bi se izognil razgovoru. Odnošaji med Grško in Italijo so korektni in normalni. «Če krfsko zadevo še niso pozabili na Grškem, je pa že zdavnaj likvidirana. Aneksija Dode-kaneza s strani Italije, kljub dogovoru Tittoni-Venizelos, povzroča bolj grenke spomine in tvori globlji vzrok nesporazum-ljenj, vendar pa so Grki navajeni računati na čas v svrho ureditve svojih mednarodnih zadev; oni znajo biti potrpežljivi in gospod Mihalakopulos^ mož, ki je preudaren in ima hladno kri, se torej ne razburja radi Dodekaneza. Brez dvoma računa s tem, da se bo nekega dne vseh dvanajst otokov povrnilo v okrilje Grške, vendar pa priporoča prebivalcem Dodekaneza, naj se uklonijo razmeram in naj počakajo, brez nespametnih razburjanj, na uro pravice. «Z albanske strani italijan-sko-grški ^horizont ni zatemnjen. On. Mussolini ne gleda proti jugu škipetarske dežele, marveč proti severo-vzhodu. Kakor bi bil gospod Mihalakopulos nasproten kakšni protiitalijan-ski kombinaciji, ki jo sicer nihče ne predlaga, tako si tudi želi trajnih dobrih oclnošajev z Jugoslavijo. Mihalakopulosu leže najbolj pri srcu trgovinske zveze z Italijo in z Jugoslavijo.* Govoreč o razgovorih mea dr. Marinkovićem in gen. Bodrerom, pravi Gauvain, da se je poleglo razburjenje, ki je bilo nastalo ob sklenitvi pogodb z dne 11. in 22. novembra. »Tolmačenja z ene in druge strani, piše Gauvain, so se vzela na znanje. Pozitivni sporazum zavisi od ratifikacije nettunskih konvencij in od jamstva, da Italija ne bo vojaško intervenirala na Albanskem. Tak sporazum ni nemogoč, Če gospod Mussolini išče na Balkanu vpliv, ki bi temeljil bolj na prijateljstvu nego na nasilnosti. Kakršnikoli že bodo bodoči veliki načrti, ni torej za sedaj povoda, da bi si človek delal skrbi. Uspeh legalne stabilizacije lire izključuje sleherno avanturo, zahteva pa mir in zaupanje vsaj za precej mesecev.* Sožalje SDuletske Glade radi umora Italijanskega pod-konzsla v Odesi MOSKVA, 29. Zastopnik ljudskega komisaria za zunanje zadeve se je podal na italijansko poslaništvo, da izrazi comm. Cerrutiju sožalje sovjetske vlade radi umora italijanskega podkonzula v Odesi. Razun uradnega poročila ni do sedaj nikakih drugih vesti o tolovajskem zločinu. Oblastva si živo prizadevajo, da bi izsledila zločince. Rakovski, Kamencv in Preobra-ženskl odstavljeni PARIZ, 30. «Matinu» poročajo iz Moskve: Osrednji izvršilni odbor ZSSR je razrešil njihovih funkcij Rakovskega, predsednika sovjetske delegacije za pogajanja s Francijo, Preobražen-skega, člana iste delegacije, in Kameneva, polnomočnega sovjetskega ministra pri Kvirina-lu. Aretacije u fllzociji Odločni ukrepi proti avtono-mistom PARIZ, 30. Že več časa je policija izvrševala preiskave po stanovanjih glavnih voditeljev avtonomističnega gibanja v Al-zaciji. Že pri prvih preiskavah so oblasti ugotovile, da je bilo to gibanje zelo razširjeno in da so bili njega voditelji v sli-kih z inozemstvom. Preiskavo je vodil v poslednjem času neki višji policijski uradnik iz Pariza in kmalu so se pokazale posledice. Iz Strassburga poročajo sedaj, da je policija aretirala davi trinajst znanih voditeljev alzaških avtonomistov. Vest o tem koraku oblastev je napravila v Parizu globok vtis. Smrt Kralja Ferdinanda so zakrivili zdravniki? BUKAREŠT, 30. Senzacionalna razkritja lista «Indreptarea» so danes spet pomaknila v o-spredje vprašanje smrti, zagonetne smrti — kakor so se izrazili nekateri — romunskega kralja Ferdinanda. Dr. Jonescu, ki je eden najbolj uvaževanih zdravnikov na Romuskem, objavlja v «Indreptarei» članek, ki so ga podpisali še štirje drugi znani zdravniki, in v katerem trdi, da je smrt kralja zakrivil njegov nesposobni privatni zdravnik, čigar lahkomišljeni in zgrešeni predpisi so skrajšali kraljevo življenje za mnogo let* Radi zdravnikove nemarnosti ali nesposobnosti se je izvršilat prekasno operacija, ki bi bilal gotovo podaljšala kralju življe-nje še za več let. Ta razkritja bodo gotovo dvig* nila še mnogo prahu in komentarjev tudi v širši romunski javnosti. Zinia v Jugoslaviji Veliki snežni zameti po vseh južnih pokrajinah BEOGRAD, 30. V vseh južnih! pokrajinah Jugoslavije od včeraj neprestano sneži. V vsem Primorju, Bosni in Hercegovini ter v Južni Srbiji imajo velike snežne zamete, tako da je prekinjen telefonski in brzojavni promet. Poškodovane so tudf mnoge manjše proge. Vlaki vozijo z velikimi zamudami. Iz Beograda so bile na vse strani poslane pomožne lokomotive. Delavski oddelki na progah kidajo sneg, da se prepriči večji zastoj v železniškem prometu. Temperatura je znatno padla in znaša povprečno 8° C pod ničlo. KOTOR, 30. Tukaj razsaja že več dni silna burja. Včeraj pa je močno snežilo. Telefonske zveze z drugimi kraji so skoraj popolnoma prekinjene. V Črni gori razsajajo tako siloviti snežni viharji, da so naselbine popolnoma odrezane druga od druge. SPLIT, 30. Radi silnih snežnih žametov je od sinoči ustavljen na liški progi vsak promet. Danes ni dospel v Split noben vlak, a tudi iz Splita vlaki niso odšli. Sneg na progah je mestoma dosegel višino 6 m. Seja finančnega odbora v Beogradu BEOGRAD, 30. Danes popoldne je imel finančni odbor sejo, na kateri je razpravljal o proračunu ministrstva za vere ter prosvetnega ministrstva. Oba proračuna sta bila sprejeta-. Pri razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva je Svetozar Pribičević načel vprašanje romunskih manjšinskih šol v Banatu in je primerjal položaj romunske manjšine s položajem jugoslovenske narodne manjšine na Romunskem. Zahteval je, naj minister poda točne izjave o svoji prosvetni politiki. Dr. Kumanudi je dejal, da bo o tem govoril v narodni skupščini. Zemski ostanki Frana S u pil a v Splitu SPLIT, 30. Danes ob 6. zjutraj je dospel semkaj parnik s pepelom Frana Supila, ki je m?d vojno umri v Londonu. V mestu so bile izvešene Žalne zastave Velika množica občinstva in zastopnikov raznih korporacij se je zbrala na obali. Župan Tarta-glia je v daljšem govoru slavil zasluge pokojnika. DNEVNE VESTI Roki Koncem meseca še bolj pa koncem leta navadno poteč?jo razni roki. Posebno važen v tem oziru je 31. decembra za vse vrste trgovci v ter imejife.je dovoljenj izdanih od pobcijs kih oblasti. Zato ponovno opozarjamo vse Li-cenearje, da pazijo na pravočasno in pravilno ureditev obnove o-brtnice in plačila tozadevnih taks. Tudi za plačilo kavcij je 31. decembra prav skrajni rok, ako se boče izogniti odtegnitvi obrtnice. Mlinarji imajo tudi samo do 31. decembra čas vlagati prošnje za mlinsko dovoljenje. V davčnem koledarju ne igra konec decembra posebno važne vloge. Davkoplačevalec nima ničesar zamuditi, ipač pa morajo davčni uradi do konca decembra prijaviti davkoplačevalcem izpre-membo dohodkov v svrho obdavčenja. Koncem decembra je imel poteči rok za zamenjavo 5 in 10 ter 25 lirskih bankovcih. Pa je finančno ministerstvo podaljšalo njihovo veljavo do 30. junija 1928. Tekom leta je poteklo par važnih rokov tako n. pr. 20. avgusta za prizive proti likvidacijam, ki so jih prejeli vojni odškodovanci pred 21. julija. Potekel je v tem letu čas za prijave jusarskih pravic ter na Goriškem dne 17. novembra čas za vlaganje prizivov proti vpisom v«kla v seznam javnih vod. Visita v bodočnosti in ne ve se, kdaj bosta pričela teči, dva zelo važna roka: Rok likvidacije terjatev napram bivšemu avstroogrske- mu erarju ter rok izmenjave av-stro-ogrskih kron ob končni likvidaciji avstro-ogrske banke. Nemogoče je prorokovati, ali bosta pričela potekati že tekom leta 1928. Točno bomo o tem poročali v našem li9tu. Zamudniki so se celo leto 1927. ptriglaševali z zakasnelima prošnjami za vojtno pokojnino radi invalidnosti ali pa radi padlih v vojni. Vse te proTinje vložene po 30. septembra 1921», so pa bile brez postopanja odbite. Dovolj časa imiajo na razpolago razni drugi; tako n. pr. s prijavo vodnih pravic. Imajo 5e več ko* eno leto časa za vložitev prijav a potrebnimi listinami in risbami. Zanikrni gospodarji bodo tudi lahko še preko treh let čakali z zgradbo umnih gnojni kov, predno jdh obveznosti uradnih odredeb k temu prisilijo. Ni še določen rok poteka vpisovanja v avtomobilski register. Letošnji naborniki imajo pa samo do 15. marca Čas vložiti listine za skrajšano vojaško službo. Delodajalci, trgovci in obrtniki pa morajo tekom celega leta paziti na mnogotere stvari tako n. pr.: 1) Na pravilno prijavljanje in odjavljanje delavcev radi bolezenskega. poškodLonega, tuberkuloznega invalidnega brezpose-l-nostuega. in starostnega zavarovanja ter na točno plačilo dolžnih prisf vkov. 2) Isto morajo paziti glede sin-dakalnih zavarovanj. 3) Pravilno polagati statistične podatke. 4) Pravočasno prijavljati osobje policijski jblasti. XL V Trstu, dne 31. decembra 1927. 5) Pravočasno v rokih odrajto-irati davščine in pristojbine. Lovce priganjajo nove silno stroge lovske odredbe na natančnejše zadržanje napram raznim varnostnim dobam. Življenje vsakega posameznika 4e uravnavano ]>o raznih roki!«, tekom katerili se lahko posluži kake svoje pravice ali p« mora .rvr-fciti kako svojo dolžnost. Našteli smo jih le nekaj najvažnejših v največjih obrisih. Ncfi list kot zlepa ne kak drug dnevnik, silno strogo pazi na to, da točno in ponovno obvešča svoj obzirni Citateljski krog o poteku In pomenu raznih rokov. Tudi v fcodoče bo vestno izpolnjeval to svojo nalogo. Zato se vsak naš človek, ki se hoče izogniti nepopravljivi škodi v svojem gospodarstvu in življenju, naroča na naš list in ga skrbno prebira. URNIK JAVNIH LOKALOV Danes smejo biti javni lokali odprti vso noč, razen ljudskih kuhinj, ki morajo zapreti ob dveh. Močne alkoholne pijače se ne smejo prodajati po 23. uri. Jutri, na novo leto, imajo vsi javni lokali dovoljenje do treh zjutraj, izvzeniši zopet ljudske kuhinje, za katere velja kot zgoraj (do dveh). Himen. Poročila sta se v Gorici gospod notar Miroslav Premrou znan naš darirmči učenjak in zgodovinar z gospodično Antonijo Hribar iz u-gledne rodbine. Novoporočpncema naše iskrene Častitke! IZ UREDNIŠTVA Jutrišnja števika izide lia šestih straneh in bo vsebovala novoletno prilotro, posvečeno našim najmlajšim. Iz tržaškega življenja Poglavje o burji Cela vrsta nezgod v mestu in pristanišču. Včeraj je burja ponovila naskok na mesto in to pot z izredno srditostjo. Posebno budo je divjala predpreteklo noč, ko je tu pa tam dosegla naglico 130 km na uro. Proti jutru se je precej pomirila, pa ne za dolgo, kajti okoli S. ure si je spet privoščila po 110 km na uro in Se več. Tako je divjala z i majhnimi odmori ves božii dan. Sele pozno zvečer je začela postopoma pojemati in naposled se je popolnoma pomirila. Bomo videli za koliko časa. Tekom včerajšnjega dne, posebno zjutraj je burja povzročila celo vrsto nezgod. Okoii o. uro je v uliti Ospitale deioma odkrila strelo hiše št. 8. Na lice mesta bili poklicani mestni gasilci, k; so streho za silo popra vi ji in pritrdili. Kmalu potem so morali gasilci pohiteti v ulico Roma, kjer je burja tako omajala velik žel^ztn dimnik na hiši /i,t. 28, da je bila resna nevarnost, da. pade na ulico. Komaj so tam opravili svoj posel, so morali gasilci pohiteti v ulico Istria, kjer je burja omajala in deloma odluščila omet na pročelju neke hiše. Ob 9.30 so bili gasilci poklicani v ulico Scoglio. kjer je burja odtrgate. sireho z neke vile. Delati so morali nad dve uri, da so odstranili vsako nevarnost. Končno je bila pomoč gasilcev potrebna še pri Sv. Ani. V bližini tamošnjega železniškega mosta je burja odtrgala veliko reklamno tatolo, ki so jo gasilci spet trdno pribili. Tudi rešilna postaja je imela včeraj obilo posla. Skoro celo dopoldne se je razlegalo po mestu tuljenje rešlnega avtomobila, ki je prevažal žrtve burje. Okoli 9. ure je moral tamošnji zdravnik pohiteli na pomoč (33-letnemu težaku Marku De Carli. katerega je burja vrgla v ulici Istria. Pri padcu se je siromak hudo pobil po prsih ter si tudi zlomil eno rebro. Kmalu potem je rešilni avtomobil spet drvel po omenjeni ulici. Peljal je v bolnišnico 64-Ietno Antonijo Vas-silich, katera si je pri padcu radi burje izpahnila desno roko v komolcu. Iz ulice Udine je bil prepeljan v mestno bolnišnico 37-letni delavec Alfred Drnin, ki je pri padcu hudo pobil po obrazu. Okoli 10. ure je imel z'ravnik realne postaje opravka v ulici Ereino, kjer j« burja zagnala ob zid 28-le*-no Josipino Rustja, ki je pri tem zadobila poškodbe na raznih delih telesa. Seznam ponesrečencev, ki so bili prepeljani v mestno bolnišnico, je včeraj zjutraj zaključil 59-letni h lev ar Ernest Clemente, ki se je pri padcu v ulici Rossetti •precej hudo pobil" po glavi. Končno je na rešilni postaji dobilo pomoč 11 oceb, ki Jih je burja več ali manj hudo zdelala. Tudi v pristanišču je burja delala hudo zgago. Okoli 4. ure je odtrgala vojno ladjo «Nino Bixio», zasidrano ob pomolu Bersaglieri, ter jo zagnala proti bližnjemu pomolu Pescheria. Malo je manjkalo, da ladja pri tem ni strla nekatere Čolne, ki so bili tam privezani. Po napornem delu je posadka, kateri so prihiteli na pomoč pristaniški piloti, spet trdno privezala ladjo. Predpreteklo noč okoli 2. ure je burja odtrgala v prosti luki V. E. 1U. parnik «Vienna» ter ga potisnila ob pomol, kjer je popolnoma stri velik tovorni Čoln. Mornarji m pristaniški piloti so z velikim jiat>oroHi s tet privezali parnik. Okoli 8. ure je burja odtrgala v isti prosti luki parnik «Maiella», ki se je moral zasidrati na odprtem morju. Pomorski promet pa v splošnem ni dosti trpel radi burje. Tudi parniki, ki vzdržujejo promet med našim pristaniščem in bližnjimi kraji v Istri, »o skoro redno vozili. želogtec epilog nesrednefpa nlfwi> — Mlađ mož streljal proti svoji it-Bi 1jo tašči. Pred sinoćnjim se je odigrala, v Sv. Krifcu pri Trstu drama, ki je zelo razburile tamošnje mirno prebivalstvo. Drama, v kateri je igral .glavno ulogo 24-letni Mace-don Sedmak, stanujoč v hiši št. 250 k sreči ni imela tragičnih posledic. Povod ji je dal nesrečen zakon. Pred par leti se je Sedmak poročil z domačinko Antonijo Dul-čič, ki ji je sedaj kakih 20 let. Toda njun zakon ni bil srečen. Mlada zakonca se nista razumela, čemur je bila baje v prvi vrsti vzrok moževa ljubosumnost. Pogostoma je prišlo med njima do hudih prepirov in pred par meseci se. je spor tako poostril, da je lena zapustila zakon: ki krov ter flia stanovat, k svoji materi Josipim Dulčic, ki je vdova in biva v isti vasi. Toda Sedmak ni bil zadovoljen š to rešitvijo. Kmalu po ločitvi si je začel prizadevati, da bi spravil ženo spet k sebi. S tean namenom se je večkrat pogajal z ženo in taščo, a vedno zaman; ne ena ne druga nisla hoteli nič slišati o njegovem predlogu. Predsinočnjim je Sedmak hotel spet poizkusiti svojo srečo. Okoli 19. ure se je podal na dom tašče ter skušal pregovoriti ženo, da bi se vrnila k njemu. Toda kakor vedno, je tudi to pot naletel na odločen odpor obeh žensk. Ko je u videl, da so njegove prošnje zaman, se je Sedmak močno razjezil, začel ie groziti in naposled je potegnil iz žepa revolver ter izpalil proti ženi in tašči dva strela. Nato je zbežal. Obe krogli sta pogodili cilj; ema je zadela mlado Dulčičevo v levo roko, druga pa se je zapi čila njeni materi v spodnji del telesa. Nesrečni Ženski sta dobili prvo pomoč od vaškega zdravnika, nati je bila nato prepeljana v mestno bolnišnico, kjer so jo spreieli v precej resnem stanju v kirurgični oddelek. Hči pa je ostala doma. ker njena, rana ni nevarna. Včeraj zjutraj so orožniki izsledili Sedmaka in ga aretirali. Uesti z goriškega Goriške mestne vesti Imenovanje Imenovan je bil za glavnega ravnatelja državnih gozdov cele Italije vitez inž. Hofmann, do sedaj šef urada za upravljanje državnih gozdov v, novih pokrajinah, s sedežem v Gorici. Člani sicilijanske «roaiije» v goriških zaporih Kot je znano, so oblastva u--spešno polovila številno sicilijansko roparsko družbo, tako imenovano «mafijo». Ker je roparjev precejšnje število, se je določilo, da jih porazdele v manjših skupinah po različnih zaporih. Tako j( bilo tudi v goriške zapore te Ini pripeljanih osem članov «niu.fije», da bodo tukaj počakali razprave, na kateri jih bodo sodili, čuje se tudi, da pride v Gorico v kratkem nova taka ekspedicija. Prehod irtirje valnic Te dni prehaja režija davčnih iztirjevalnic od Kooperativne banke na goriški Morit. Novo davčno zakupno podjetje prevzame tudi po večini osobje prejšnje uprave. Rojstva, sniiii in poroke v Gorici Od 18. pa do 24. decembra je bilo v Gorici rojenih: 4 moških in 12 žensk. Umrli so, med drugimi, Jožef Devetak 63 let — Uršula Malik t>7 — Katerina Bregant 71 — Marija Makuc 65.— Katarina Lutiman 63 — Rihard Bregant 26 — Marija Sfiligoj 27 — Edvard Mehi 61 — Marija Trojer 79 — Humbert Miklavčič 8 mesecev — Lambert Bavčer 74 let —. Poročil se je Friderik Premrov z Antonijo Hribar. Sklepi upravnega odbora pokrajine Goriške z dne 22. decembra 1927 A. ZADEVE, KI SO SE BREZPOGOJNO IN V CELOTI ODOBRILE: G-crica: Občinska komisija za u-reditev trgovine: Odpust plačevanja kavcije Angeli Bisiach por. Bossutto, Josipini Miserit in Karlu Žigonu. Deskle: Obrtni in trgovski davek za leti 1926. in 1927. Godcvič, Tolmin: Zmanjšanje davka na živino. Gorica: Občinska komisija za u-reditev trgovine: nekurz Anastazije Fajt. šebrelje: Družinski davek 1 1928. Deskle, Breginj: Davek na pse. Prvačina: Letni davek na licen- ce. Spodnja Idrija: Davek na obrt in pristojbine na patente. Ozeljau: Občinska komisija za ureditev trgovine: Odpust plačevanja kavcije Karolini Pušnar. Cel: Pristop k Udruženju samobitnih činiteljev. Gorica: lzprememba pravilnika elektrarne. Gorica: Odstop zemljiĐfia Antonu Mučiču. : lzprememba tozadevnih pogodb glede prispevka voja&ki u-pravi. ¥ ogrsko: Prodaja občinakeg* zemljišča. fenivrh, itfcilje: Obrtni in trgovinski davek za leto 1928. Kobarid: Odstop prostorov državni ustanovi Dopolavoro. Kejako: Proračun aa lato 1927. ^ Bate: Davek na vozila in sluiin- Črnito: Občinska komisija za ureditev trgovine: Odpust plačevanja kavcije Ivanu Podgorniku. Idrsko: Najem prostorov za Solo od Mlekarne. D?skle, Grahovo: Sprejem bivših vojaških cest v lastno občinsko oskrbo. Tolmin: Prispevek za obrabo poti. B. ZADEVE, KI SO SE ODOBRILE LE DET OMA ALI POD GOTOVIMI POGOJI. Gorica: Občinska komisija za nakup nepremičnin od Ada lin ja Francovicha de Bersecz in solastnikov, od Marije Ernello roj. Slani ič (Via Nasario Sauro 12.) in od F. Sehoberta. Miren: Načrt odloka, vsebujoče- * ga pogt.s za združitev občin Mir- | na in Sovodenj v eno samo občino z imenom Miren. Breginj: Načrt odloka, vseftmjo-čega pognoje za združitev občin Breginja in Sedla v eno samo občino z imenom Breginj. Cejsko: Načrt odhoda, vsebujo-čega pogoje za združitev občin Kcj^kega in Šieverjana v eno samo občino z imenom Kojsko. Šampas: Načrt odloka, vsebujo-6ega pogoje za združitev občin Oseka-Vitovelj, Ozeljana — St. Mihela in šempasa v eno samo občino z imenom Šempas. D. ZADEVE, KI SO SE ZAVRNILE: Kobarid: Nakazilo plače zadružnomu živinozdravniku. Gorica: Občinska komisija za u-reditev trgovine: Rekurs Marije vd. Bolter. KShemberg: Rekurs Amal'ja Birsa proti družinskemu davku. Štanjel: Občinska komisija za ureditev trgovine: Odpust plačevanja kavcije Ivana Švaglja. ga v kontumaciji; ker mu zapori ne renca, Josip Kumar iz Vale-rišča v Števerjanu. Franc Keber iz Volčje drage, Anton Mavrič iz Šlorenca in Anton Štekar iz Ste-verjana; po 750 lir Josip Gradnik bz Medane, Josip Klanjšček iz O-slavja, Viljem Sfiligoj iz Dobrove*-ga in Leopold Tori>' iz Medane; po 500 lir Anton Ba*istič iz Vrtojbe, Franc Beltram iz Vogerskega, dediči Kocjančič iz Gradi&kute pri Ločniku Andrej Klavora vz Bovca, Albin Prntar iz Števerjana in Alojzij Sarta iz Erzelja. Izven natečaja so se priznale nagrade po 250 lir Ivanu Bel tramu ie V ogrskega, Ivanu Ruetjanu in bratom Kocjančič iz MoSe. Izpred sodiiža Ugajal mu je korSeg Goriško kazensko sodišče je obsodilo včeraj* Emila JevSčeka te Bat v kontumaciji radi tatvine nekega kovčega, ki je bil napolnjen z obleko in tako vreden 450 lir, na 6 mesecev zapora in 100 lir kazni. Tat Na 5 mesecev je bil obsojen t kontumaciji neki G. MIssio, ker je pokradel svoje-mm tovarišu obleko v vrednosti 150 lir. j Gnjat mu je ugajala \ Tudi Josip Lui iz Scodavacca >o j dobil 5 »mesecev zapora, ker je pokradel nekemu grofu različnih jestvin v vrednosti 250 lir, najbolj pa mu je ugajala gnjat. Sodili so 1 9» mkndel po noči Pred gurtfkim kazenskim sodi-Kecn se je moral včeraj zagovarjati neki Henrik Bremec iz Lokov ca pri Cepovanu. Obtožen je bil, da je v noči med 2. in 3. julijem tega leta ukradel nekemu Dominiku Ta v čer ju iz Grgarja iz njegove sobe kolo v vrednosti 350 lir. Otrtoietiec je priznal dejanje in je rekel, da je priSel v sobo skozi okno, ki ga je odprl z lahkoto, ker je bila Sip« na njem razbita. Kolo je pozneje vrnil. Sodišče ga je obsodilo na 5 mesecev zapora, toda dovolilo mu je le pogojno kazen za dobo petih let. Mati, ki je pretepala svojega otroka, p^ed sodniki. Nekam čudna in pretresljiva je bila pravda, ki se je vršila včeraj dopoldne na goriškem kazenskem sodišču. Pred sodniki so je morala zagovarjati mati neka Ivana Kovači č, ker je bila ofctožena, da je pretepala in na splošno zelo slabo ravnala s svojim sinčkom Borisom. Kovači č je tajila in trdila, da to ni res, pač pa da so le slabe osebe in nevoščljivi sosedje, ki to trdijo. Nastopilo je več prič, ki so potrdile to, kar je stalo v obtožnici. Bil je prisoten in kot glavna priča tudi sinček Boris, ki pa sedaj ni hotel mame preveč obtoževati. Daljši in vnetejši je bil govor zagovornika Kovačičeve. Odvetnik Vinci je na dolgo opisal Kovači-Čevo kot revico, ki je v življenju že veliko pretrpela, zgubila prvega moža in Borisovega očeta v vojni, bila v begunstvu in ima \> vedno dva nedoletna otroka. Prosil je sodnike, naj bodo milosiljivi, in trdil je, da Kovačičeva ni zakrivila kaznivega dejanja. Državni pravdnik je zahteval, naj jo sodišče obsodi z 10 meseci in 20 dnevi zapora. Sodniki so nato obsodili Kovači-čevo na 10 mesecev in IG dni zapora pa le pogojno. Predsednik ji je o4> slovesu položil še par gorkih besedi na srce. nakar je ona gi-njena objela svojega sinčka pred sodniki in zaplakala. O, matere! Kdo vas vedno razume! Kolesarica, ki ima smolo. Dandanes vidiš vedno več žensk na kolesih. Posebno so vnete za kolesarstvo goriške okoličanke. Skoraj vsaka ima kolo, če ga nima, pa hi ga rada imela. So Lizette, Pepce in Sveike, ki hočejo biti vsak dan s kolesi v Gorici. Je pa usoda toliko pravična, da tudi one niso brez kolesarske smole. O tem se je gotovo prepričala Ivanka La-sič, stara 16 let, fletna gospodična iz Vrtojbe. Ko je vozila s precej^-šno naglico — mlade punčke rade dirjajo — iz Mirna v Vrtojbo, je nekje zavozila na kup kamenja, radi česar je po vseh fizikalnih zakonih telebnila s kolesom vred na tla. Zlomila si je pri padcu levo ključnico se potolkla po čelu in zgubila zajest. Našel jo je Žele neki pasant, ki jo je peljal k zdravniku, kjer je našla Ivanka prvo pomoč. Ozdravila bo v desetih dneh. AJDOVŠČINA Neprijeten, obisk stare znanke Ko smo v božičnem 'miru lepo odpraznovali praznike, je prišla v deželo v pozni ponočni uri, po polnoči, ko vse najslajše spi, in tolkla po oknih in vratih. Ker se ji pa nihče ni odzval, jih je predrzno odprla. Ponočen in nepričakovan obisk prest raj ;i vsakogar; če te pa vrhutega še prebudi iz spanja, zakričiš z grozo: «Kdo je? Kaj imaš pri meni opraviti v tej pozni uri?» Pograbin za samokres ali kar že imaš pri roki in planeš proti drznemu vlomilcu, o katerem pa ni več nikjer sledu, le odprta okna in vrata ti začnejo zopet loputati na vso moč in skozi nje se ti roga stara znanka: «Kaj ne poznaS več stare znanke burje. Danes je tcpežnica in prišla senu v deželo nekoliko potepež-kat.» Pa nas je res hudo potepežkala, tako silovite burje Že davno ni bilo pri nas. V Ajdovščini so letos dokončali lepo železniško zgradbo poleg postaje, namenjeno za uradniška stanovanja in jo zavarovali proti ognju in streli, proti burji so jo pa menda pozabili zavarovati. — Na tepe&no jutro je burja odnesla na severni strani celo strešno plat in opomnila s tem, da bomo morali še upoštevati naš domači stavbni slog in obkladanje streh s kamenjem. V soeednih Šturjah je burja iz-rula nekoliko topolov i h dreves. Prizanesla pa- ni niti ajdovski tovarni. Že v predpoldanskih u-rah je nenadoma prenehal ves tovarni Jki obiat in so se ustavili stroji. Kaj se je zgodilo? Odpovedala je električna napeljava. Potniki, ki so se vozili s korijero. so opazili blizu Šempasa si i en rdeč plamen. Burja je igraje pre-vrgla velik železen drog, povzročila kratek stik in bakrenf £ice električne naneljave so pregorele na razdaljo kakih sto metrov. Burja, najprej mokra in /daj suha. razsaja dalje in kot kaže, ne bo še tako hitro prenehala. — IĐBIJA Jaslice Kdo se ne spominja rad svoje mladosti m božičnih praznikov ki jih je preživel med svojimi ob jaslicah ali božičnem drevesu? Vsakemu so v lepem sp-omi-nu oni dnevi in rad se povrača v svojih mislih nazaj tja, kjer je živel srečno, veselo in brezskrbno življenje. Bolj od drevesca so med nami udomačene jaslice. Priproste so, pa vendar lepe in ni je skoro hiše, kjer bi jih ne imeli. Posebno kjer so v druži«i otroci, jih gotovo ne manjka. Taico je skoro gotovo mislil in vedel tudi g. Pavel Božič, paznik pri tukajšnjem rudniku, ki je z veliko vztrajnostjo in potrpežljivostjo izdelal na roko posebno lepe jaslice, ki jih hodi občudovat vsa okolica. Zavzemajo skoro i m3 prostora, tako so velike. Napeljana je v posamezne gradove elektrika in tudi v hlevček z Jezusom. Te jaslice so lepo, zelo lepo delo in poleg tega še s&d naše narodne umetnosti. IMalie „Edinost" □ □ □ □ II uuliJ! □ □ □ a BEKUTHCHOOL vodi v vseh jezikih. 16*2 DEČEK za mehanično tovarno se išče. Predstaviti se v soboto zjutraj v \ ia Campo Marzio 12, Flli Oberlt. PAZITE! Nafboljšs, najlepše, najcenejše obuvalo dobite pri Kcbcu - Trst - Car-ducci 36. 1153 ZALOGA papirja. Uvoz in izvoz na vse kraje. Cene ugodne. Vvrdka G. Dollinar, Lfgo Polon io 5. Trst. 1452 BABICA, diplomirana sprejema noseče. Govori slovensko Via Madonna Mare 19 II. MODNI SALON 9Z4 AleMa lieil Trst, Via XXX ottoUre 25 Izbera klobuko? od L 30 naprej. Zt.AT£«*3*?A Alto&rt Pouh Trat, Via Maj z. iti i 4*» Kupuje zlato, srebro iti krone. Popravlja in prodaja zlatenino. — Cene zmerne. ZDRAVNIK telili ordinira s 1. januarjem v Trstu U a S. Lazzarc 23 tf (zraven kavarne Roma) od 10.30 do 13 f M\fM sanira samo pupaUna od 14—18 (na lastnem domu) __1 1 Piiricfi a f \ M j Eiek nmstanifria dob:vi tč* ,j / \ ,ia 1 T!ief38 ' ( Električni prevodniki. Ce»i w ^ \ / izoliranje elektrike. Električ- I V^.^ ne žarnice. Kristali za elek- 1 .,Rf3S?!S3N5" triko* Llka,n3ki- Potrebščine 2 " preciznosti za mehanike. I Zahtevajte cenike l I zmnmo: semtilli-tsst Skladišča: Via Pier Luirji da Palestrina «f. 3 in 7 - TcL 225 Prodajalna na drobno: Piazza in Via Renato lmb iaii! (pr< j S. Giov^nni) tel. 2689 Prosta luka: Skladišče št. 4, tranzit. Prosto eraričnt cnrine. Najvefia skladišča Juiilske Krajine in bogata na izberi nacionalnega in CeSkega porcelana vsake znamen te tovarne in Starodavne io odlikovane tovarne RICHARD GINORI di Doccia (Flrenze) 1 skladiščem tranzita za izvoz porcelai a lonČevin, kristalov, slekia, namiznih in toi-etnih servisov, uamižan, velikih črnih butiljk, belih in zelenih za lekarne kal>or tudi damižan s pipo. — Bokali in vaze za cvetlice s krasnimi okraski po L C.— komad. Imitacije kristala vseh vrst krožnikov. Veiika izbera majoličnih in kovinastih kipov z zajamčenimi urami: Potrebščine za razsvetljavo, cevi za ročne in stenske svetiljke luiipani in zvonci za električno razsvetljavo, kovinami predmeti, alpaka, jedilno orodje itd. Kozarci (čaše) v raznih oblikah iz finega stekla za družine in javne lokale po izrednih cenah CaJe : za likerje L 1.—; čaše za vermouth, majhne L 1.20; za vennouth, (velike) L 1 30 za kor jak L 1.- ; ja viro, L 1.40; za vino, velike L 1.J 0; za w dr L 1.60. Namizni kozarci za gostilne: »/„ 1 Ur —.40, * >m> jarabHses za avtomobile, navadno steklo za poće in Calks (steklene plešče) vsake velikosti in debelosti do 40 mm. Imitacija krisU!« do 2 metrov šlrokosti in 4 metre visokosti, 4-G mm debelega. Zaloga dijam?ntov za tezfrje. lastna tovarna izdeIo\anja In brušenja zrcal, vezave s svincem in medjo, re?ro2orne ^ipe delane s ki^l.naml in pes! om. Lastna stavba v Rojanu. Nčifl119 Proračuni in ceniki brezplačno. K ivečja prikladnost. PODLISTEK Črni lovec Zgodovinski roman is kanadsko prošlosti m Spisal James Oiiver Curwood Prevei France Magajna. Celo Vaudreuil je bil v začetku osupljen. Guverner Nove Francije si jo /.daj vil okoli prstov koder la^ z lasulje iztrgane z glave angleške ženske. Kratko, zavaljeno telo se mu je napihovalo in rast-Io, ko je poslušal laskave besede, s katerimi ga je obsipal kraljevi nadzornik. «Ali Vam nisem pravil, da bo prišlo do tega,» je dejal z neprikritim ugodjem. «Naša mala gospa pride torej sem?» «Je ie na potu sem,» je rekel Bi-got. «Ni6esar drugega nI več treba^ Igra je tak-orekoč ie zaključenu Veste Francois, prav lepo gmigpf/ sem Vam pridoi>il.» f ,„._„ t ilihjtf.i «Prelepo je, da bi moglo biti res,» je dejal Bigot in se zasmejal, dočkn so mii strastne oči zažare-le. «Bedak sem, da povem, Vau-dreuil, izvedeli pa ne boste še, kaj vse sera prosil za Vas gospo La Pompadour, in kaj Vas bo doletelo, ko 4» prišla prava ura. Glavno vlogo boste izigrali to noč in jutri. Pozneje, in dolgo ne bomo čakali, boste pa obrnili svojo pozornost na stotnika Robineaua.». Vaudreuilu se je, odkar je stopil v sobo zdaj prvič zmračil obraz. vMenite, da se bo drznil...» «Zelo verjetno je,» mu je segel Bigot v besede. o glavi, ko je čakal zmagoslavne ure in se polagoma £etal gor in dol po nrehkih preprogah, ki so l ile poškropljene ? vonjavo. 1'stnice so se mu krivile v lahnem smehljaju. Spominjal se je gospe La Pompadour. kraljeve priležnice ua francoskem dvoru, ki je bila njegova najboljša prijateljica. Prešerno so je vpraševal, kaj bi se zgodilo, ako bi veličastni Ludovik zvedel, v kakšnih odnošajih je on, Bigot, živel z njegovo lepo ljubico; gotovo bi mu odtrgal glavo. r>a Se pre-iSerneje se je smehljal, ko je pomislil, kakšna Čuvstva bi obhajala njo, če bi vedela o njegovi strasti do Anice St. Denis.