f £ \ktcel* *6 si naberat in nasekat. Sila in potreba avojvrodovme ste ga na to kazuivo delo prisilile. ^ Že je bil nekaj lesi posekal, ko zasliši, de nekdo pride. Ker se je bal, de bi borštuar bil, bitro pobega« in tia drevo zleze. Malo zagleda zveriuotata s puško priti,kateri nekaj ermra, in potlej pod ravno tajisto drevd stopi, rekoč: rl'osleduji krat si prijezdil." Te besede so komaj {izrečene, ko zares borštuar skozi gojzd perjezdari. Korenjak p.jd drevesam, ki ga je suiertuo čertel, puško Hamžri. Hotel je vstreliti. Kmet ua drevesu, i to »agledati. da bi borštnarja smertni nevarnosti otel, ; Jtitro »vr>io sekiro ua tolovaja izpasti. Puška se spro- ži, tode pad sekire na hudobnikovo roko naredi, tU borštnarja ni zadel. Zverinotat jo hitro pobegne. ^ Kmet stopi iz drevesa. Borštnar ga spozui .1 svojiga odtetnika. „Pa kaj si imel s sekiro u goj du opraviti?" vpraša kmeta. „Gotovo si hotel lesi u< sekati. Alj ne veš ojstrih prepoved zoper poškodt vanje gojzdov?" Kmet ni tajil,pa izgovarja se, da ga je velik, potreba na to prisilila, v Obadva gresta na dom. > S veseljem poveduje doma kmet svoji ženilo otročičkam, kaj se je u gojzdu pergodilo. Vsi vu-pajo, de se bode drugi dan borštnar hvaležniga ska- i zal. Pa kako se drugo jutro revčiki vstrašijo, ko be-rič u njihovo bajtico pride, ter kmetu ukaže, u sodniško pisarnieo z njim se podat. Kmet gre. Ko stopi pred uradnika, mu ta ojstro eponese,' daje prepoved zoper tatvino lesa prelomil. Obsodi ga za tega voljo na tri dni u j e č o. Jezen kmet preklinja nehvaležniga borštarja, da ga je za to, ker mu je življenje odtel, pri gospoaki zatožil. Cela vas, vsa okolica, ko tako ravnanje zv6, gerdo od borštuarja govori. — Očitno ga studijo^ ter ga gnusniga nehvaležnika imenujejo. — Že je kmet tretji dan u ječi sedel, ko berič pride, ga i*^ pusti, in ga k borštuarju na kosilo povabi. „K b o r š 111 a r j u ? na kosilo. . . ?" Le težko se premaga kmet, h nehvaležnimi: iti. , Ko u borštnarjevo hišo pride, najde že tam svo-io ženo ino otročičke, ki mu veseli naproti hitijo. Borštnar ga prijazno sprejme. Za mizo se vsedejo. Obilno je bilo jedi in pijače. Našimu kmetu pa noče kaj dišati. Tainuo gleda. Malo je. Zdaj prinesejo klobase. Ko kmet svojo nareže, en cekin vun pade. Poda ga borštnarju. Ta prosi, ga obder-zati, ker zlat je njemu namenjen. Vse je veselo. i tamno obličje kmetovo se razjasni. Borštnarse k njemu obeme in takole govori: „Ljubi moj, jez vam veliko hvalo veni, ker ste smerti oilteli. Razserdili ste se nad menoj, ker vas zavoljo preloma borštnih postav zatožil. Tu-liTveliko ljudi me je za voljo tega terdoserčnika ime-alo in preklinjalo. Jez pa sijn bil miren, ker moja t mi ni ničesar kriviga očitala. Ko borštnar in vnik sem svojo dolžnost opravil, vas navkazati, se pravici zadostuje. Zdaj, ko sim s^ojo dolž-it dopolnil, se vam iz celiga serca zahvalim za veliko dobroto, ktero ste mi skazali. Zanesite se vselej na mene, kaderkoli vam bo potreba; jez vam hočem pomagati, kolikokrat iu kolikor bo u moji »oči." Kmetu se oči posolze. Boritnarju roku pod&, ter za odpušenje ga prosi. Kmet, njegova žena in itročički so od hvaležniga borštnarja obilno obdarovani. Kader pa domu pridejo, u hlevčiku najdejo kravo, ktero je borštnar tje peljati dal, odtetniku svojiga življenja u dar. Tudi za naprej je bil vedno kmetor <|Abrotnik. J. šuiie. Prilika. ) V pekom kraju je lakomni sosed svojo bogato savedo, imenitno gospo, kateri so vsi podložni prav »erčno udani bili, tako dolgo u pravde zapletal in spodjedal, da se je vse gospodske časti odreči, in vse svoje gradove njemu izročiti morala. Samo to ji je bilo dopušeno, da je smela pri svojih nekdajnin podložnih prebivati. Dolgo let je nesrečna in zapu-»eua u največi revšini med kmeti živela, nihče se za njene pravice ni obnesel,samo duhovniki iu kmeti so jo se nekoliko olirajtali in jo toliko s oblačilom in žive-iom oskerliovali, da ni od revšine bila končana, Po-siliživi lakomnež, kateri si je njeno posestvo pri- svoji!, bi jo bil rad s potepenem pismom (Laufpasi za vselej tudi od kmetov pregnal, (ode kmeti ji nit dali od sebe. Večkrat se je višjim oblastim prit« žila čez krivico, katfro ji je sosed delal, pa vse!« so jo zavernili nevslišano. — Po sreči se primeri da je kralj ravno ob času, ko se pregnani gospej naj. hujše godi, svojo deržavo povsod obiskal in je vsakemu, ki je pri njemu pomoči iskal, pravico spoznal. Pregnana gospa se mu pritoži — kralj previdi kmalo to reč, in da pregnani pisnieuo spoznanje, da ji mora krivičnik vse po krivici odvzeto imenje od-i stopiti in se iz njenega posestva u svoj kraj preseliti. S leni pismom se gospa poda na svoje lastnine, u katerih je lakomni sosed saino svoje ljudi, kil jih je saboj privlekel, služavnike bil ponamestil. Že so se kmeti veselili, da je njih pregnana gospa vendar pravico dobila do svojih lepih gradov in do vsega svojega posestva. U taki okolnosti se lakomnik sam do prave posestnice potrudi, ter jo s hinavskoj prijaznostjo o-govri: Poznam vas, da ste boljega serca od mene — da me ue bote hotli pogubiti, h čemu ste praviao dobili. Svoje grešno delo sem si že velikokrat spe-nesil — svojo krivico spoznam, katero sem vam toliko let delal — jes odstopim — radovoljno se vam uganem iz vseh krajev, katere sem vam po krivici bil odvzel, in vam želim, da bi za naprej prav srelni bili, in meui prijazna soseda ostali. Pa kolikor je« to reč previdim, greste vi u svojo lastno nesrečo, ako se prenaglite, da se vam sproti uganiti moram, ker nimate nobenega svojega človeka, kateri bi ra-zumil vaše veliko gospodarstvo uredovati. Zatoraj, ako nečete svoja lastna sovražnica biti, si morate, pred ko svojo lastnino nastopite, sposobnih (tauglich) ljudi oskerbeti; brez takih pak, verjamite mi, ne bo dolgo, da bote drugoč vse svoje imenje zgubili. Ker sem vam u resnici prijatelj, vam svetjem, da obder- KMe »oje ljudi u svoji službi, dokler se bodo vaši 0$ovi naučili tako imenitno gospodarstvo uredovati. IT Revna gospa sprime hvaležna ta svet, obderži fr^i sluiavnike svojega sovražnika u svoji službi, in ,sUene, še za naprej tako dolgo med kmeti ostati, '4&ler njeni mladi sinovi za take službe sposobni ne b^o. Njeni bistroumni sinčifi se kmalo vsega potreb-uega naučijo, in mati jih ravno misli ponamestiti in ur»dov»nje svoje lastnine jim izročiti; kar se zve, daje Mfvičen kralj se u daljne strane sveta podal, od-kedar se še le čez neke lete poverniti hoče. To pri-lolnost zviti lakomnik sebi u prid oberne: ne porota več na to kar je pregnani gospej spoznano, ob-derži vse iyene imenja u svoji lasti, in ji samo to na volji pusti, ako hoče pri njemu ko dekla služiti. S tem pouiiena in zasramovana gospa osiane med kmeti, kjer se dan današen žalostna in od viših zaničevala prebiva. Njeni sinovi, ki se za pravico svoje Mtere skerbno obnašajo, si prizadevajo pri dnhovski in svetski gospodi po mestih in po deželi posluh dobiti; pa le malokje ga dobijo, in med temi, ki jim gs dajo, jih je, ki jih predcrzne imenujejo, de se padetopijo med gospodske ljudi. f Kakor, da bi zaničevana gospa slovenšino ponovila. — Le malo jih je še med nami, katerem bi se ne tvertelo u glavi, ako jim porečeš, da se bo tudi za slovenšino prihodno gospodska miza pokrivala. Veči del naše slovenske gospode scer slovenšino spoštuje, pa le u kmctških ustih; da bi se slovenšina za koga drugega, ko za kmeta pisati morala, jim pač ne gre, ter ne gre u glavo. Smešno je toraj slišati, kako taki slovenskim sostavkom, ki so le izobraženim namenjeni, sponašajo, da jih kmet ne ranimi. Prerokinja. U nekim kraju je kmetska de klina u nenavadni bolezni veliko reči pripovedovali kakšnih u zdravju ni bilo od nje slišati. Posebno se je delala, da ji je znana osoda vseh njenih znanih, ki so že uiuerli, in da u duhu tudi naprej vidi, kakšna osoda njene še žive rojake in znance uouim živlenju čaka. Med mnogimi radovednimi, ki so jo za svojo prihodno osodo prašali, bi bil tudi eden nje uajiinenituiših znaneovrad zvedil, kain mu bo sojeno. „Oh presrečen gospod!" je djala, „jes vas vidim u nebesih iz zlatih jeselc sreberuo seno jesti." Najsrečnejši, (Poprimek ,,Mislil sem si, da bo taka," Je na strani djal star B!až, „Če me mate prav za zjaka, , f Vendar vem, da sama laž, , Goluflja in sleparstvo, V mestih svoje 'ma cesarstvo." „Res je taka" kralj pristavi, ,,Kak moj zveden pravi Blaž; B'te toraj po deržavi Pri vsih kmetih srajc navlag, In se pred mi ne vernite, Dokler pravih ne dobite. Odhode grof Blažu žuga, „Čaj pošast!" nui~zamomla — Ter si 'zvoli na pot druga, Seb' udanga dvornika; S njim obiše terge, sela, Kar obseže jih dežela. *) totari Njima glasnik jezdec spredi Trobi glasno v poštni rog; V vsaki vasi pak na sredi, Praša kmete krog in krog: „Alj je srečen kdo v tej vasi ?" — Pa se nihče mu ne 'zglasi. „Vse zastonj!" grof klice v serdi, „He Ikočjaš oberni voz ! Dost' šalivec nas je gerdi Vodil ie po Svet' za nos; Kmet boječ se štibre veče, Noče 'zdat nam svoje sreče." S tem gospoda k stolnim mestu Zdaj ravuata svoj pogled, Srajc po drug' iskaje cesti Še zvesteje, ko popred; Pa ko prejšoi, tako tudi Ti so prazni bili trudi. Neko jutro, ker podala Sta prav zgodaj se na pot, Kar na enkrat zadišala Sta vesel glas od nekod; Is Mižnega loga srede, So glasile se besede: „Kdo veselje mi popiše, Ki ga vživam jes, juhe 1 Za vsih kraljev svitle hiše, Za bogatcov zlato vse, Clo za Indije oboje t1 Ne zimenim sreče svoje." (Dalje sledi.) Poblrek. O priložnosti, ko so leta 1714 u Petrogradu neki novi brod na vodo spustili, je car Peter Veliki u pričo najimenitnisih Rusov prilično besedo govoril, it katere sledeče izraze na premislik postavimo; „Jes prispodabljani obtekauje učenosti iu zuauoiti 4 obtekanjern kervi u člev.škiin telesu, in z.di se ari, da bodo one svoje sadajno prebivališe na puglev-kim, Francozkim in Nemškim nekdaj zapustile, in ae bojo za neki čas pri nas naselile, in da bodo po tem se sopet povernile u svojo staro domovino, Gre-cio." Ako znamenja ne lažejo, se že učenosti in znanosti tudi na slovensko zemljo pomikajo, brez da bi se bile u gor imenovanih kraljestvih kaj odmaknile. Povabilo na naročbo. U Zagrebu vsaki dan izdajati nemški časopis „ stiDSLA ris CM JE K Ki TUIV G« zasluti, da bi ti ga vsaki Slovenec, kateri nemih* časopise prebera , najpred omislil. Dobiva se po poiti polletno za 5 fr. 10 kr.; četertletno za » fr. 35 kr. srebra. R avno po tej ceni in za tisti čas se dobi od tistod po poki časopis : ,,SLA VENSKI JIU" kateri razun nedelje in svetkov vsaki dan izhaja m se u ilirskim jeziku za pravice Jugoslavenoo obnaša. Odprrto platno. Zahvalivši se vsim p. n. gq. domorodcem, hi 90 do zdaj za slovensko čbelo kakih sostaekov poJ slali, prosim, da bi ji tudi za naprej pomoči svojega uma naklanjati blagovolili. Ob enem pa tudi opomniti moram, da se neupam sostavkov, ki so na ju-goslavenskim (ilirskim) narečju spisani, u predele slovenske čbele uverstovati, dokler večina bravcov tega nepozeli. Uredništvo. Odgovorni urednik J. Drobnič. Natiskar in ealoznik J, K. Jeretin.