UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasi 1 o
Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani".

Izdavatelj in urednik: Andrej Zumer,
nadučitelj in c. kr. okrajni šolski nadzornik.
C
1 I
\
Št. 7.
Ljubljana, 1. mal. travna 1893.
XXXIII. leto.
Vsebina. J. Dimnik: Čitanje. — P. Gross: Iz šole za šolo. — Ukazi in odredbe šolskih oblastev. — Vprašanja in odgovori. — Književnost. — Društveni vestnik. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva.
Čitanje.
Poročal pri društvenih večerih „Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani dne 4. prosinca, 1. svečana
in 1. sušca t. 1. Jakob Dimnik.
Uvod.
ra ljudsko šolo in posebno za ljudsko-šolskega učitelja je predpisani učni načrt temeljni zakon za pouk. Učni načrt določi za vsak predmet smoter, kojega si naj učitelj prizadeva doseči ter razdeli učivo na posamezna šolska leta in oddelke. Dolžnost vsacega učitelja je, da se ob učnem načrtu in posebno še ob učnem smotru vsacega predmeta natančno pouči, da potem lahko z mirno vestjo odgovori na vprašanje: kaj in koliko moram iz tega ali onega predmeta učiti.
Da je pa učitelju mogoče se ob učnem načrtu, odnosno ob učnem smotru vsacega predmeta natančno poučiti, mora imeti v rokah „učni načrt"; skušnja me pa uči, da prav tega najpotrebnejšega, temeljnega zakona za pouk učiteljstvu na Kranjskem
nedostaje, tako n. pr. je desetim učiteljem na II. mestni šoli na razpolago samo jeden iztis; in vender bi moral po mojem, seveda ne merodajnem mnenji imeti vsak učitelj po jeden iztis v rokah. Cujem pa, da se bode temu nedostatku ktnalo v okom prišlo, ker se že pripravljajo za tisek vsi šolski zakoni in odredbe šolskih oblastev z učnim načrtom za Kranjsko.
Marsikdo bi utegnil misliti, no, za pouk v čitanji si pač ni treba glave beliti z učnim načrtom; v tem nas že zdrav razum pouči, keda.j otrok slabo ali dobro čita. Vender temu ni tako. V stari šoli se je tako prakticiralo in učenec, ki je mehanično gladko čital, dosegel je vrhunec či-tanja. Dandanes mora pa učenec to, kar čita, tudi razumeti, t. j. znati mora to, kar
je citai, doslovno ali pa prosto ponavljati in — v spominu obdržati. V tem smislu je osnovan normalni učni načrt za avstrijske šole.
Gledé pouka v či tanj i določuje normalni učni načrt v § 51. šolskega in učnega reda z dné 20. vel. srpana 1870. 1. učni smoter na sledeči način : „Gladko in lepo citati, kar je tiskano in pisano in natančno razumevati berila po njihovi vsebini in po zvezi posameznih delov. Prizadevati si je, da se opazovalni dar ostri, misli bistré in spomin krepča".
V	smisli tega smotra je osnovan tudi učni načrt za Kranjsko (naredba vis. c. kr. deželnega šolskega sveta z dné 25. ki-movca 1886. 1.), ki se glasi gledé pouka v čitanji za jednorazredne do sedemraz-redne ljudske šole tako-le: „Gladko in lepo citati, kar je tiskano in pisano;" za osemrazredne ljudske šole pa: „Prav in gladko citati, kar je tiskano in pisano; prav umevati, kar se je čitalo in slišalo, oziraje se na vsebino in obliko".
Najvišji učni smoter zahteva učni načrt za osemrazrednice ; v manjrazrednih šolah se ozira bolj na pouk v oddelkih in zato se tudi gledé učnega smotra v teh šolskih letih manj zahteva, kakor pa v osemrazrednicah, ko je vsak razred ob jed-nem tudi šolsko leto.
V	tem poročilu se bodem oziral na osemrazrednice, ker si manjše zahteve pri razredih z oddelki vsak učitelj na pod-stavi tega lehko sam sestavi.
Ker pa ne razpolaga vsak učitelj z učnim načrtom, mislim, da ne bode odveč, če mimogredé dodam svojemu poročilu razreditev ljudskih šol, odnosno razreditev učencev v razrede in oddelke.
Po predpisanem učnem načrtu imamo torej :
1.)	Nerazdeljene jednoraz red niče s celodnevnim poukom.
2.)	Razdeljene jednorazredniče s poludnevnim poukom.
3.)	Nerazdeljene dvorazrednice s celodnevnim poukom.
4.)	Razdeljene dvorazrednice s poludnevnim poukom.
5.)	Trirazrednice s celodnevnim poukom.
6.)	Trirazrednice z deloma celo-deloma poludnevnim poukom v I. in v II. razredu.
7.)	S tir i raz red niče, na kojih je drugi deželni jezik obvezni predmet.
8.)	P e t r a z r e d n i c e, na kojih je drugi deželni jezik obvezni predmet.
9.)	Še straž red niče, na kojih je drugi deželni jezik obvezni predmet.
10.)	Sedemrazrednice, na kojih je drugi deželni jezik obvezni predmet.
11.)	Osemrazrednice, na kojih je drugi deželni jezik obvezni predmet.
12.)*)	Štiri- do osemrazrednice, na kojih je drugi deželni jezik neobvezni predmet.
Razreditev učencev:
1.)	v nerazdeljenih jednoraz-nicah s celodnevnim poukom:
a) prvi oddelek 1. šolsko leto,
h) drugi „ 2. in 3. šolsko leto in
c) tretji „ 4., 5. in 6 šolsko leto.
2.)	V razdeljenih jednorazred-nicah s poludnevnim poukom:
Spodnja skupina:
a)	prvi oddelek 1. šolsko leto,
b)	drugi „ 2. in 3. šolsko leto.
Zgornja skupina:
a)	prvi oddelek 4. šolsko leto,
b)	drugi „ 5. in 6. šolsko leto.
3.)	V nerazdeljenih dvorazrerini cah s celodnevnim poukom:
a)	prvi razred prvi oddelek 1. šolsko leto,
b)	„ „ drugi „ 2. in 3. šol. leto,
c)	drugi „ prvi „ 4. šolsko leto,
d)	„ „ drugi „ 5. in 6. šol. leto.
4.)	V razdeljenih dvorazred-n i c a h s poludnevnim poukom:
a) prvi razred spodnja skupina 1. šolsko leto,
*) Slovenskih šol pod 12 ni v istini na Kranj-[ skem.
b)	prvi razred zgornja s k u p in a 2. in
3.	šolsko leto;
c)	drugi razred spodnja skupina
4.	šolsko leto,
d)	drugi razred zgornja skupina
5.	in 6. šolsko leto.
5.) V t r i r a z r e d n i c a h s celodnevnim poukom:
a) prvi razred prvi oddelek 1. šol. leto,
V n „	drugi „	2.	r> n
c) drugi „	prvi	3.	v »
d) »	drugi „	4.	n n
e) tretji „	prvi „	5.	šol. leto
(v mestih in trgih 5. in 6. šolsko leto).
f) tretji razred drugi oddelek 6. šolsko leto (v mestih in trgih 7. in 8. šolsko leto).
6.)	V t r i r a z r e d n i c a h z deloma celo-deloma poludnevnim poukom v I. in II. razredu:
a)	prvi razred spodnja skupina
1.	šolsko leto,
b)	prvi razred zgornja skupina
2.	šolsko leto,
c)	drugi razred spodnja skupina
3.	šolsko leto,
d)	drugi razred zgornja skupina
4.	šolsko leto,
e)	tretji razred prvi oddelek 5. (v mestih in trgih 5. in 6.) šolsko leto,
/') tretji razred drugi oddelek 6. (v mestih in trgih 7. in 8.) šolsko leto.
7.)	V štirirazrednicah:
a)	prvi razred 1. šolsko leto,
b)	drugi „ 2. „
c)	tretji „ 1. oddelek 3. šolsko leto,
d)	„ „ 2. „ 4. in 5. (v krajih s šestletno šolsko dolžnostjo 4.) šolsko leto,
e)	četrti razred 1. oddelek 6. (v krajih s šestletno šolsko dolžnostjo 5.) šolsko leto,
/) četrti razred 2. oddelek 7. in 8. (v krajih s šestletno šolsko dolžnostjo (i) šolsko leto.
8.)	V petrazrednicah:
a) prvi, drugi in tretji razred po jedno šolsko leto,
b)	četrti razred prvi oddelek 4. šolsko leto,
c)	„ „ drugi „ 5. „ „
d)	peti „ prvi „ 6. „ „
e)	„ „ drugi „ 7. in 8. šolsko leto.
V krajih s šestletno šolsko dolžnostjo ima peti razred 5. in 6. šolsko leto v dveh oddelkih, — vsi drugi razredi imajo po jedno šolsko leto in jeden sam oddelek.
9.) V šestrazrednicah:
a)	prvi, drugi, tretji in četrti razred imajo po jedno šolsko leto,
b)	peti razred prvi oddelek 5. šol. leto,
c) n n	drugi „	6.
d) šesti „	prvi „	7.
e) v n	drugi „	8.
V krajih s šestletno šolsko dolžnostjo ima vsak razred po jedno šolsko leto.
10.)	V sedemrazrednicah:
a)	prvi, drugi, tretji, četrti, peti in šesti razred imajo vsak po jedno šolsko leto,
b)	sedmi razred prvi oddelek 7. šol. leto,
c)	n „ drugi „ 8. „ „
11.)	V osemrazrednicah ima vsak razred po jedno šolsko leto.
Poleg razreditve učencev v razrede in oddelke imamo tudi razreditev v tri stopinje in sicer
a)	v nižjo stopinjo, ki obsega nekako prvi dve šolski leti;
b)	v srednjo stopinjo, ki obsega 3., 4. in 5. šolsko leto in
c)v	višjo stopinjo, ki obsega 6., 7. in 8. šolsko leto.
Vrnimo se zopet k našemu predmetu — k č i t a n j i.
Po učnem načrtu za osemrazrednice se razdeli smoter pouka v čitanji v štiri poglavja in sicer:
I.	Ročno č i t a n j e t. j. naučitev glasov in njihovih znamenj ter vaja mehaničnega čitanja do blagoglasnega, od-nosno smislu pravilnega čitanja.
II.	Besedna in stvarna razlaga t. j. besedna in stvarna obravnava beril; s tem se ostri opazovalni dar, kar
7*
zahteva normalni učni načrt v § 51. šolskega in učnega reda.
III.	Ponavljanje vsebine berila, odnosno povpraševanje po vsebini berila t. j. gojitev spisja. S tem se misli bistré.
IV.	Učenje na pamet (mémo-r i r a n j e ). S tem se krepča spomin.
Nikakor pa ne moremo in ne smemo zahtevati-od otroka, da bi že na nižji stopinji smisli pravilno citai.
Do popolnega, ročnega (spretnega) in smislu pravilnega čitanja pelje pet stopinj, katere so razdeljene na osemletno šolsko dolžnost in sicer:
1.)	Počasno, glasovno pravilno čita nje z ozirom na razzlogo-vanje (1. šolsko leto).
2.)	Glasovno pravilno čita-n j e s posebnim ozirom na ločila (2. in 3-šolsko leto).
3.)	G 1 a d k o i n s m i s 1 i primerno č i t a n j e (4. in 5. šolsko leto).
4.)	Gladko, smisli primerno č i t a n j e , kar je tiskano in pisano (6. šolsko leto).
5.)	Blagoglasno č i t a n j e (7. in 8. šolsko leto).
Da pa učitelj vsem tem zahtevam zadosti, mora si prizadevati, da po metodiš-kih pravilih pri vsakem berilu postopa. V to svrho se razgovarjaj z učenci o tvarini (snovi) berila. Tako postopanje tudi učni načrt predpisuje, ker le na ta način je mogoče, da si prisvojé učenci vsebino berila. S tem obogati tudi učencev razum s potrebnimi znanostimi, število pojmov se pomnoži v njem in vsled tega, ker berilo dobro razume, tudi pravilno in dobro čita.
Učenec mora pa znati to, kar je čital, tudi povedati, ali doslovno, ali pa prosto (s svojimi besedami). To goji in pomno-žuje v učencu ustno izraževanje mislij (spisje).
Gojitev ustnega izraževanja mislij je velike važnosti. Vsak učenec se mora polagoma navaditi, da zna to, kar je slišal ali čital, tudi ponoviti. Kako okoren je
pač v izobraževanji svojih mislij marsikateri odrasli človek! Dobro ve in zna, kar bi rad povedal, pa mu manjka besed, s katerimi bi svoje misli razodel, to pa le zato, ker se tega ni vadil.
Otrok pazno posluša učiteljevo razlaganje; pri tem, pri razpravi berila in pri vaji v čitanji ostane mu marsikatera misel v glavi; učiteljeva naloga je, da vadi učenca svoje misli z govorom razodeti. Učitelj se mora prepričati, u) če učenec to, kar je slišal ali čital, prav razume, l>) mora skrbeti, da si učenec s pomočjo tega razumevanja nove predstave ustvarja. Na ta način se pospešuje ustno izraževanje.
Ta smoter doseže učitelj na spodnji in srednji stopinji ljudske šole, če zna učenec to, kar je čital, na stavljena vprašanja doslovno ali pa s svojimi besedami povedati; na zgornji stopinji pa, če zna vsebino berila brez vprašanj povedati in poiskati glavno misel berila.
Ponavljanje berila s svojimi besedami se ne more nikdar dovelj priporočati. Kolikokrat se pač marsikatero berilo prečita; če pa vprašamo učenca po vsebini, nam jeclja in odgovarja v nepopolnih stavkih tako zmešano, da ga nihče ne razume. Temu je kriv največ učitelj, ker je gojil le mehanično čitanje, za vsebino berila se pa le malo ali pa nič brigal.
Kdaj pa povprašuj učitelj po vsebini berila? To, kar naj učenec pove, mora poprej razumeti; tega, kar ne razume, le tedaj lehko pove, če se je učil na pamet.
Predno pričneš s povpraševanjem po vsebini berila, moraš poprej dotično berilo stvarno obravnavati, t. j. učencem moraš razložiti nerazumljive besede in stvari; dalje vadi učence toliko časa citati, da gladko čitajo; to pa zato, da postane lepi jezik, ki je v berilu, nekaka podstava ali opora pri ustnem izraževanji mislij.
če si v jedni tiri kako berilo učencem razlagal in če so isto znabiti že tri — štiri — ali še večkrat prečitali, potem smeš še le prihodnjo uro pričeti s povpraševanjem po vsebini.
Ni pa vsejedno, na kakšen način se vsebina ponavlja. Na spodnji in deloma tudi na srednji stopinji naj se to stori do-slovno, kakor je v knjigi. Otrok še ni vajen se izraževati, da bi samostojno pravo obliko stavka in primerno besedo ob pravem času rabil. Na srednji stopinji si pa deloma tudi prizadevajmo, da se zna učenec tudi z drugimi besedami zraziti ter mu ne smemo pustiti, da bi bil preveč na knjigo navezan. Na zgornji ztopinji ljudske šole se morajo pa znati otroci že gladko, dopadljivo in razumljivo izraziti.
Sedaj pa, ko smo se prepričali, da se zna učenec ob vsebini berila gladko izraziti, smemo zahtevati od njega, da se uči berilo na pamet.
Učenje na pamet ali memoriranje ima v ljudski šoli važno vlogo, ne samo, da otrokov razum z znanostimi obogati, ampak krepča tudi spomin. Kolike vrednosti je, če človek veliko ve in kako neprecenljiv je zvest in dober spomin, tega pač ni treba poudarjati in dokazovati.
Učenje na pamet se pa ne goji povsod jednakomerno, ampak tu bolj, tam zopet manj. V nekaterih šolah se popolnoma zanemarja ter se goji le bolj iz-obrazenje razuma; otrok se samo napelje, da se zna o nekaterih stvareh izraziti. S tem se zgubi mnogo časa in zamudi tudi krepiti spomin.
Z dobrini spominom ali pravo za pravo z znanostimi, ki smo si jih z dobrim spominom prisvojili, zbiramo si bogat zaklad, kojega v življenji čestokrat potrebujemo. Kaj se pa uči učenec na pamet? n) Le kaj posebno vrednega; torej le taka berila poetiške in prozaične oblike, ki se odlikujejo po vsebini, tako n. pr., ki imajo za življenje koristne nauke ali pa, ki se odlikujejo zaradi posebne oblike.
h) Učence se uči na pamet le taka berila, ki so se mu natančno razlagala in jih tudi dobro razume. Zato učitelj vsako
berilo, kojo naj se uči učenec na pamet, poprej natančno razlagaj in potem, ko se je isto večkrat prečitalo, pa povprašuj po vsebini berila.
Glede učenja na pamet veljajo ta-la splošna pravila:
a) Snov za memoriranje izberi iz vpeljanega berila; posamezne lekcije naj ne bodo predolge. Čim mlajši so otroci, tem manj imaš zahtevati od njih.
h) Take vaje spomina moraš pa dajati redno vsak teden jeden- ali dvakrat, ne pa, kadar slučaj nanese.
c)	Učenec se uči pod navodilom učiteljevim, kako se je treba učiti na pamet, pa ne teoretično, ampak praktično. Nikdar se pa ne sme učiti otrok na pamet besedo za besedo ali vrsto za vrsto, ampak vedno stavek za stavkom ali pa oddelek za oddelkom.
d)	učitelj imej za strogo dolžnost, da to, kar si dal učiti na pamet, ob določeni uri tudi izprašaš. Učenec vedi, da se morajo učiteljevi ukazi strogo in vestno izpolniti.
/■) To, kar se je učil učenec na pamet, naj potem tudi lepo in dobro prednaša (predava). Prehitro klepetanje brez občutka v navadnem nadležnem šolskem tonu, ostro povdarjanje rime ni nič vredno; tudi prenehati za vsako vrsto, če ni konec stavka, se ne sme.
/) Učenec se mora vaditi v prostem prednašanji tudi v šoli v pričo součencev; najbolje je, če se vstopi pri deklamiranji na oder. Pri raznih slavnostih med letom in konci šolskega leta moramo dati učencu priliko za deklamiranje.
g) Učitelj pazi strogo, da učenec pri deklamiranji čisto in slovniško pravilno izgovarja besede; posebno na izgovarjanje 111 in 11 moramo dobro paziti. Vse, tudi najmanjše napake moramo pridno popravljati.
(Dalje prih.)

Iz šole
V o
•T.,, jubi učenci I Danes pa poglejmo, kaj -L-^ je voda, katere lastnosti ima in kaj nam koristi.
Voda je prozorna, brezbarvena tekočina in čista, -nima nikacega ukusa. Ona sestoji iz dveh plinovih prvin, namreč iz vo-denca in kisleca in ima lastnost, da more jako veliko trdih tvarin v sebi raztopiti ali razprostiti. To dela njena sprijem-nost delkov do delkov nekaterih trdnih snovij. Vodni delki, ki se vrinejo med nje, jih razrinejo in rešijo iz njihove skupnosti. A raztopljena in razproščena tvar ne izgubi svojih prvotnih kemičnih lastnostij, kajti razproščene se pokažejo zopet v prejšnji skupnosti, kakor hitro vodo s toplino izparimo. Tako na primer se dobi iz morske vode, katera se na solncu pari, sol.
Voda je tudi luknjičasta. En liter vode in liter vinskega cveta (špirita) ne da dva litra zmesi, ker gre nekaj vinskega cveta v vodene luknjice. Ker je luknjičasta, sreblja tudi v sebe zrak in ogljenčevo kislino. Zato je koristno v zaprtih sobah skledo z vodo imeti, da ogljenčevo kislino, ki je zadušljiva, v se svka. Ker je voda luknjičasta, da se tudi čisto malo stisniti, še bolje pa raztegniti, celo na 1700kratno velikost, ker je deljiva v kapljice, ki se izpremene v prav tenko soparo. S kakšno močjo se voda razteguje, vidimo pri parnih strojih, s koliko močjo vrti kolesa.
Cista voda je llkrat lahnejša od svinca, tedaj nima toliko delkov in teže, v jednem in istem prostoru s svincem. Ima tudi lastnost združnosti. Ako vtaknemo prst v vodo, ne postane samo prst moker, ampak obvisi tudi konec prsta kaplja, torej brez števila delkov vode, ki se jeden dru-zega drže. Ako položimo mastno iglo varno v kozarec vode, plavala bo na vrhu, ker
za šolo.
d a.
se delki vode tako skup drže, da se igli ne odmaknejo. Tudi se more v polno kupico vode varno še nekaj kapljic priliti, da se voda izboka, ne da bi tekla čez. Ako z roko na vodo udarimo, nas roka zaboli, ker se v hitrosti delki vode ne morejo dosti hitro odmakniti. Vsled zdru-ženosti vode vodni pajki in hrošči po vodi hodijo, ne da bi utonili.
Dalje je voda tudi sprijemlj i v a. To vidimo pri kupici vode, ob kraji stoji voda malo višje kakor na sredi, ker je privlačnost med vodo in steklom večja, kakor nje združnost. Ako postavimo drobno stekleno cevko v vodo, bo voda v cevki više stala kot v posodi, ker jo steklo k sebi privlači. Jednako vidimo, da se kaplja vode, ki jo na mizo kanemo, razploši in razleze, ker je privlačnost lesa do nje večja od nje združnosti. Ako dotaknemo košček sladkorja z vodo, gre voda po koščeku više, da ga slednjič vsega raztopi. Ta sprijem-nost koristi pri rastlinah, da se sok od korenine gori do vrha po njihovih celicah vzdiguje in pretaka. Škoduje pa pri zidovih, ki so na vlažni podlagi. Tu se vzdiguje vlaga iz zemlje med ometom in zidom, da je omet vedno moker in slednjič odpade. Za take zidove je narboljši omet iz cementa, ki se v vodi strdi.
Voda je deljiva in ima že po stvar-jenji od Boga nalogo premikanja in kro-goteka. Ako proti zrkalu sopemo, gre sopara v nevidnih delkih do zrcala, na katerem se zbira v kapljice. Vsled toplote se voda v morji, na rekah in tudi na zemlji pari, da hlapi. Ta hlap se v gorkih dneh nevidno, v hladnejih pa vidno, v tenkih meglah vzdiguje proti nebu, kjer plava v podobi oblakov. Kadar je zelo gorko, razdeli se ondi zopet v nevidno tenko soparo, da nam oblaki izginejo izpred očij. Kedar se pa zrak na nebu ohladi, družijo se te
pare zopet v temne oblake, ter se zbirajo v kapljice in padajo vsled svoje teže na zemljo, kar pravimo, da rosi. Kedar se te drobne kapljice vsled večjega hladu med padom družijo v večje, takrat dežuje. Po zimi in sploh v hudem mrazu pa te drobne kapljice na nebu zmrznejo in se med padom družijo v pršavico ali pa v snežne kosmiče, ter pravimo da sneži. Gasi tudi po letu, med tem da imamo na zemlji hudo vročino, na nebu nastanejo hudi mrzli vetrovi, kateri oblake tako ohlade, da deževne kaplje zmrznejo in s hudim vriščem padajo na zemljo, to je toča.
Ker je pred točo vselej hud vrtinec zraka žene smeti in tudi kaki las ali dlako kvišku, zmrzujoče deževne kaplje pa pobirajo to drobnino seboj, in prazno-verni ljudje so rekli, da se čarovnice la-sajo v zraku.
Ker zemlja vedno vodo iz sebe pari, se v pomladanskih in jesenskih nočeh para le nekoliko od zemlje vzdiguje, pa vsled ohlajenja zopet na zemljo pada in se tu v kapljice zbira, ter nastane rosa. V7 bolj mrzlih nočeh pa ta rosa zmrzne v slano. Po zimi v hudem mrazu se dela vsled zmrzle pare na obleki ivje in ravno tako živini okrog glave; še več pa ga je po drevji, da je kakor od snega opadeno. V nezakurjenih stanicah se dela po zimi sreš in na oknih pa ledene cvetice. H kratu zmrzujejo tudi na zemlji vode v trd led, in takrat se vodena vsebina zopet malo raztegne, ter je jedna in ista velikost ledu z vodo lahneja od vode. Zato led vrhu vode plava in s tem spodnjo vodo odeva, da ne zmrne vsa in z njo vred tudi ribice. V tem času tudi studenci in vodnjaki ne dajejo veliko vode, ker se le še tista izteka, kar se jo je v jesenskem deževji v notranje votline zemlje nabralo. Ker sem rekel, da se voda, ko zamrzne nekoliko raztegne; zato se ne smejo posode z vodo in sploh tekočinami zunaj na mrazu pustiti, da jih led ne razžene. Ravno iz tega vzroka vincarji ne prevažajo vina v hudem
mrazu. Tudi mladim drevesom koža popoka, ako niso s slamo ovita.
Ko pride pomladno južno vreme, jame se sneg topiti in led tajati, in voda teče od vseh krajev v doline in potoke, ter dalje v reke in morje. Pa tudi v znotranjih tomunih zemlje se je obilno zbira, ter polni izvire in potoke z zdravo pitno vodo.
Voda sama na sebi je brezukusna, omladna; a ker se na poti skozi gore rine med raznimi rudninami, vzame vsled svoje sprijemnosti do drugih trdih snovij te nase, česar se prepričamo, ako jo pokušamo ali pa če jo parimo. Voda, ki teče iz trdega peščenjaka, ki se v vodi ne topi, je čista ali mehka voda. Voda pa, katera pride iz apnenčeve gore, ima v sebi mnogo apna. Steklenica s tako vodo napolnjena otenmi. Pri kuhanji se iz take vode vsede na steno posode tenka skor-jica. Taki vodi pravimo trda voda. V nji se jedila ne skuhajo tako mehko, kot v prvi, in tudi perilo se ne opere tako čisto, zato ker se naredi liki na posodi tenka apnena skorja. Voda ki teče skozi rudnato skalovje, se navzame nekoliko rudnatih tvarin, in se imenuje rudna voda, n. pr. kisla voda, ki jo pijemo za zdravje, slana voda, iz katere delajo v solinah varjeno sol. Da je morje slano, pride menda od tega, ker v nja izlivajoče reke prinašajo nekaj raztopnin soli seboj, ki pa v morji ostanejo, kajti morje hlapi le čisto vodo v zrak.
Rudarji vedo, da globokeje, ko gredo v zemljo, bolj je gorko. Zato pa je tudi iz zelo velike globočine izvirajoča voda gorka, da, v nekaterih krajih celo vre. Takim virom pravimo toplice. Ti viri imajo razne zdravilne rudnine v sebi; bolniki se v njih kopljejo in iz nekaterih tudi pijo.
Voda je ljudem in živalim potrebna in najzdravejša pijača, ako ni preveč mrzla in je ne pijemo razgreti, ker premrzla voda strdi v pljučah razgreto kri, da začne gnjiti, in človek zboli, da težko ozdravi. Brez te, kar jo izpijemo, je tudi v naših
jedilih več ali manj vode in stori, da jih laže uživamo in prebavljamo. Slednjega se prepričamo, ako bolj goste jedi uživamo, ker nas po njih bolj žeja, kakor pa za vlažnimi jedili.
Z vodo se umivamo in snažimo telo. Človeška koža je luknjičasta, in učenjaki pravijo, da imamo na vsaki dlani 400 luknjic, na veliki koži odraslega človeka pa jih je krog 1 milijona, skozi katere odhaja telesna sopara. Da pa more nezdrava para iz telesa in zdrav zrak v telo, treba je, da si telo izmivamo z vodo. To dobroto čutimo, kadar si glavo in roke s mrzlo vodo umivamo. In kako lahke so nam noge, ako si jih umijemo zvečer preden gremo spat! Ravno tako nam koristi voda, kadar komu omotica pride. S tem, da omotičnega človeka s svežo vodo hladimo, daje voda po kožnih luknjicah njegovim živcem krep-čilo, da pride hitreje k zavednosti.
Ravno tako nam koristi voda, kadar izmivamo z njo krvavečo rano. Z izmi-vanjem izčistimo rano od krvi, katera za-stana bi gnjila in rano večala. Z vodo mešamo zdravila, da se bolje stanjšajo ter gredo hitreje do živcev, da jih krepčajo; pa mešamo tudi druge pijače, katere same bi nam bile opojne in škodljive. A tudi rastline bi ne mogle rasti, ko bi ne imele vode; ona je velik obstojni del in živež, katerega po listih iz vlažnega zraka, po koreninah pa iz zemlje srkajo.
Z vodo se dalje snaži perilo in obleka umazanosti, katera umazana bi prinesla
naši koži glivice nalezljivih boleznij. Skušnja uči, da se vedno snažnega človeka po obleki nalezljiva bolezen manj prime, kakor pa nesnažnega.
Pa tudi jedilne in pitne posode, kakor tudi hišno orodje, posebno tla, je treba mnogo z vodo snažiti. Nesnažna jedilna posoda bi naše jedi pokvarila in povžitku škodovala; tudi po nesnažnih tleh in orodji se širijo nevidne strupene glive, katere prinesejo našemu telesu bolezen.
Koliko nam še koristi voda ob času nesreče ognja! S škafom vode o nastanku ognja obvarujemo celo vas požarja. Zato so kaj koristne požarne družbe, ki nam ob času ognja vodo na goreča pohišja brizgajo in s tem marsikateremu njegovo posestvo otmejo te strašne nesreče.
Voda morja, jezer in rek pa ne samo, da nam daje brezštevilno rib, ljudem nekaterih krajev jedini živež, je tudi gladka, ravna pot, po kateri se vozijo ljudje in blago na mnogobrojnih ladijah iz kraja v kraj.
Tekoča voda nam vrti brez števila koles po mlinih, pilah, kovačnicah in raznih tovarnah. In ravno v to svrho nam služi tudi segreta voda ali para pri tovarnah, železnicah in parobrodih.
Torej se za ta dragi dar Bogu nikdar ne moremo dosti zahvaliti, kakor za naš vsakdanji kruh ne.
P. (iross.
Ukazi in odredbe šolskih oblastev.
V. Pri kazenshih nasvetih ni v poštev jemati šolskih zamud prejšnjih let.
Št. 303 o. š. sv.
Visoki c. kr. deželni šolski svet v Ljubljani je glasom razpisa z dne 5. svečana 1893, št. 3120 ex 1892, na stavljeno vprašanje ukazal, da je pri kazenskih nasvetih zaradi šolskih zamud v poštev jemati
samo zamude vsakega tekočega šolskega leta, a da se pri tem nikakor ni ozirati na šolske zamude prejšnjega leta ali prejšnjih šolskih let.
To se naznanja krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom v natančno ravnanje.
G. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 13. sušca 1893.
Kaltenegger s. r.
Vprašanja
Pet in trideseto vprašanje, a) Kje bi se dobile dobre podobe za geografične pojme zaselje, vas, trg, mesto?
b) Kje se kupi velik, dobro koloriran grb Kranjske kot učilo ?	(G. F. M.)
Odgovor, a) Podobe, ki predstavljajo stanova-lišča, se nahajajo v različnih izdavah. Za mesto bi služila E. Holzel-jeva podoba „mesto", katera predstavlja v velikosti, kakor so Jordanovi štiri letni časi založnika, veliko mesto. Stane pa ta podoba 2 gld. 50 kr., pripravna pa je bolj za velike šole. Za naše razmere so najpripravnejše Janskega podobe za na-
in odgovori.
zorni nauk. o katerih smo pisali že večkrat v „Uč. ! Tov.". Imenovani pojmi se lahko razkladajo i. s.
1.	za s e 1 j e na pod. 1. in 4.
2.	vas na pod. 2., 3., 6., 7., 9., 11., 13., 1«., 17., 19.
3.	mesto na pod. 14.
Tega ni na drugih podobah kakor v nazornem nauku o Tempskega.
b) Velik kranjski grb se dobi pri J. Giontiniju v Ljubljani za 90 kr., nekoliko manjši in bolje izdelan morda v ,,k. u. k. Hof-Kunstdruckerei G. Reiffen-stein" na Dunaji. Zadostuje pa popolnoma prvi.
Knjiže
Stanley in njegovo potovanje po Afriki. V I
Ljubljani. Tiskali in založili J. Blaznikovi nasledniki. 1893. Str. 122. Cena? — Drzni Anglež Stanley je pred nekaj leti zaslövel po vsem izobraženem svetu. Njegov prehod čez sredino neznane tropične Afrike — od Zan-zibarja do izliva Konga — je vzbudil občudovanje in ko so se izvedele po njegovih poročilih vse velikanske ovire, katere je premagal, strmel je svet in častil pogumnega moža. Bojen je bil na Angleškem. Preselil se je že v mladosti v Ameriko. Vojskoval se je tam v domači vojski. Postal je reporter ameriškega lista „New-York Herald". Potem je šel 1. 1871. iskat izgubljenega Livingstone-a v Afriko, katerega je našel živega in zdravega sredi Afrike. Livingstone se ni hotel vrniti, ostal je sam v Afriki in odkrival neznane kraje. Stanley sfe vrne v Evropo. L. 1874. se poda zopet v Afriko. Namenil se je poiskati izvire Nilove. Odkril jih je res in naredil s tem geografom veliko veselje. Na to krene k jezeru Tanganika in po njegovem odtoku na zapad, na zahodno obrežje afrikansko Ta osnova je bila drzna in jo je mogel izvršiti le mož tacega poguma in energije, kakor je Stanley. Prehodil je kraje, kamor dotlej ni prišel še noben belokožec. Na tem potu je odkril veletok Kongo od izvira do izliva. Trpel je veliko, največ v boji z divjimi zamorskimi rodovi. Tretjič ga je poslal v Afriko belgijski kralj Leopold, da posede odkrite zemlje. O teh Stanleyevih potovanjih pripoveduje knjižica precej poljudno. Tu in tam bi bil neznani spisovatelj povedal marsikaj lahko bolj slovensko. Knjižica je pripravna tudi za šolske knjižnice.	F. J.
Katalog (les k. k. Schulbücher-Verlages in Wien, izdan za leto 1892. Kar se tiče zaloge slovenskih šolskih knjig, kaže ta katalog ravno iste založne knjige v slovenskem jeziku, kakor vlanski. Prirastka
v n o s t.
torej ni nobenega. Zelo pogrešamo četrto računico za 4. in 5razredne ljudske šole in Miklošičevo „začetnico" s pokončno pisavo. Bačunice so kakeršne so bile vlani. Ker se v tekočem letu vpelje nov denar, pričakujemo, da bodo v prihodnjem katalogu že naznanjene računice urejeno po novi denarni veljavi.
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Ureduje Anton Koblar. Letnik 111. Se-šitek 1. Izdaja in zalaga „Muzejsko društvo za Kranjsko." Tiskata lg. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg
V	Ljubljani 1893. — Vsled sklepa občnega zbora „Muzejskega društva", izhajala bodo „Izvestja" v se-šitkih, ne pa v celi knjigi h kratu za vse leto. Namen temu je najbrž želja, da bi se izvestja bolj razširila kakor doslej, ko marsikdo še za nje vedel ni.
V	sešitku I. je objavljeno: Gradišče in gomile na gori sv. Magdalene pri Š m a r i j i. (2 podobi.) Spisal S. Butar. S I o v e n s k o - n e m š k a s t a r i i) o s I o v s k a terminologija. Sestavil S. Butar. Slovenska osebna imena v starih listinah. Spisal J. Scheinigg. Slovenski „man-s u s" in slovenska „h o b a". Spisal dr. Fr. Kos. Drobtinice iz furlanskih arhivov. Nabral A. Koblar. Kranjski mahovi. Spisal S. Bobič. Vsi spisi so znanstveni, toda so pisani jako razumljivo. Cena listu je za vse leto 2 gld. Kdor pa pristopi h društvu kot član s 3 gld., dobiva „Izvestja" brezplačno in poleg njih še dve nemški knjigi. Naj bi pač mnogo slovenskih učiteljev pristopilo h temu važnemu znanstvenemu društvu!
Cerkvene pesmi za mešane glasove zložil Ivan Zupan organist in orgljar v Kainnigorici.
Vsebina teh napevov je različna. Tu se nahajajo 4 velikonočnice in Begina coeli, 2 pesmi sv.
Bešnjega telesa, 2 Marijine pesmi, pesem sv. Flori-jana, zakonska in slavnostna pesem.
Vsi napevi so lahko izpeljivi in tudi melodični, kar je posebno za priprosto ljudstvo zelo potrebno. Le škoda, da besede k pesmam niso več kakor s prvo kitico natisnjene. Ostale je treba iskati in pisati, kar ni prijetno delo.
Da so korektno in lepo postavljene, priča ocena Fajgeljnova. Ker je omenjeni strokovnjak te skladbe v „Slovencu" priporočal, ni nam treba še to ponavljati, kajti vsako delo se tudi samo hvali in priporoča.
L. Belar.
Iz kamniškega okraja. Zborovanje. Kamniško učiteljsko društvo zboruje dne 20. mal. travna na Brdu. Razven običajnih toček je na dnevnem redu:
1.) „Občina", praktični nastop gospod M aro lt Frančišek.
1.) „O ženski vzgoji v ptujih in domačih šolah", poroča g. S t i a s n y Ljudevit. Začetek ob 10. uri.
Iz radovljiškega okraja. Vabilo. Učiteljsko društvo radovljiškega okraja bode zborovalo dne 13. mal. trav na t. 1. ob 10. uri zjutrej v šolske,n poslopji v Kamni Gorici. Pri tem zborovanji bodo govorili in sicer:
1.)	„O Krasu" g. Frančišek Leveč, c. kr. okrajni šolski nadzornik.
2.)	„O čebeljarstvu" g. Frančišek Jeglič, učitelj na Dovjem.
3.)	„O domovinoslovji v ljudski šoli" g Andrej Gerčar, nadučitelj v Radovljici.
4.)	Povoljni nasveti in predlogi.
Ker se druga posebna vabila ne bodo razpošiljala, vsled lega vabi uljudno tem potem k prav obilni udeležbi	odbor.
Iz novomeškega okraja. Vabilo k zborovanju učiteljskega društva za novomeški okraj dne 13. mal. travna t. 1. ob 10. uri dopoludne v Trebnjem.
Vspored:
1.)	Nagovor g. predsednika.
2.)	Kukavica. Metodična obravnava 74. berilne vaje 2. čitanke. Poroča Davorin Mat k o.
3.)	Volitev k glavnemu zborovanju „Zveze".
4.)	Posamezni nasveti.
5.)	Pevska vaja
K obilni udeležbi vabi	odbor.
Iz Ljubljane. Odborova seja vdovskega učiteljskega društva dne 29. sušca t. I. ob 2. popoludne. Navzočni: predsednik prošt dr. Jarc. Odborniki: J. Cepuder (tajnik), Močnik (blagajnik). A. Praprotnik, F Stegnar. I. Tomšič in A. Žumer.
Tajnik poroča o stanji društva in o poslovanji za upravno dobo od 6. kimovca 1892. 1.
Po občnem zboru sta bila sprejeta gg. Franč. Bus, nadučitelj z Bleda in Urli Konjar, učitelj iz
i vestnik.
Motnika, ki redno izvršujeta prevzeto dolžnost. Nekemu učitelju se je na njegovo prošnjo dovolil obrok za vplačevanje vstopnine s tem pristavkom, da ga ! društvo ne smatra za upravičenega uda, dokler ne plača vse ustopnine in letnine.
Gospod vitez dr. Frančišek Močnik je volil društvu 100 gld. za kar se je g. predsednik vdovi blagega pokojnika dostojno zahvalil. Vivat sequens!
Glavni društveni prihodki so meseca svečana in vel. srpana a 710 85 gld. Ob tej priliki se je vložilo v hranilnico 500 gld. Nekemu društveniku se je pod varnim poroštvom posodilo 100 gld., katere bo v letnih obrokih vračeval.
Neki drug društvenik, ki je preteklega leta dobil 100 gld. na posodo, je uže plačal 8 obrokov a 10 gl.
Vdovsko učiteljsko društvo je takim udom, ki so uže več let pri društvu in sprejete dolžnosti točno izvršujejo, takorekoč vzajemno podporno društvo, pri katerim je vsak sam sebi dolžan, in bi še več storilo, ko bi tovariši učitelji mnogobrojneje pristopali.
Ker se večkrat poprašuje po pravilih vdovskega učiteljskega društva, bode „Učiteljski Tovariš" v jedni prihodnjih številk društvena pravila v prilogi prinesel.
V društvo se sprejmo po društvenih pravilih z dnem 3. sušca 1892. sledeči gg.: Jožef Novak, učitelj na Brezovici, Mihael Kos, učitelj na Holmci in Andrej Šest, nadučitelj v Metliki. Vstopnina je po letih starosti, letnina neoženjenim po 4, a oženjenim po 6 gl., ki pa se more po §. 22. lit. e pri občnem zboru zvikšati, ako bi bilo treba. Vender je društvo vdovam pokojnino od 60 na 80 in od 80 na 100 gld. na leto povišalo.
Po kranjskem vdovskem učiteljskem društvu po-prašujejo tudi učitelji iz sosednih kronovin, ker bi radi sami tako društvo osnovali, ali ko bi bilo mogoče h kranjskemu pristopili; nekateri naših domačinov, dasiravno pristopivši društvu, zanemarjajo iz katerega-koli vzroka svojo dolžnost in se tako sami iz društva izključijo. Drugi se pa zato društvo toliko menijo, kakor za vlanski sneg. Da bi ga le nikdar ne ; pogrešali! — Končno se tajniku naroči, da naj udje, ' ki so z letnino za 1893. na dolgu, plačajo letnino, ker konec meseca aprila poteče zadnji obrok za vplačevanje letnine. Tedaj pozor!
Ve s t Ii i k.
Osobne vesti. V osmi činovni razred so prestavljeni gg. profesorji: K a r 1 i n Davorin, Leveč Frančišek, P r o f t Klein., Wall ne r Julij, Wester Avguštin v Ljubljani in O b e r g f 0 11 J. v Kočevji.
Preskušnje učne usposobljenosti. Ravnateljstvo c. kr. izpraševalne komisije za občne ljudske in meščanske šole v Ljubljani razglaša nastopni razpis:
Prihodnje preskušnje učne usposobljenosti za občne ljudske in meščanske šole se prično dne 1. veli kega travna t. 1.
Kandidatje in kandidatinje za to preskušnjo naj vlože po vis. ministerijalnem ukazu od dne 31. malega srpana 1886, št. 6032, ki objavlja predpis o pre-skušnjah učne usposobljenosti za ljudske učitelje, svoje pravilno opremljene prošnjo za pripust k pre-skušnji potem šolskega vodstva pri svojem predsloj-nem okrajnem šolskem oblastvu, ako pa ta čas niso v šolski službi, s priloženimi svojimi službenimi spričevali in zdravstvenim spričevalom uradnega zdravnika o telesni sposobnosti prosilca za učiteljski stan neposredno pri onem okrajnem šolskem oblastvu, pod katerim so nazadnje služili in sicer pravočasno, da bode šolskim oblastvom mogoče, te prošnje do dne 20. malega travna t. 1. podpisani komisiji vročiti
Kandidatje in kandidatinje, ki so svoje pravilno opremljene prošnje za pripust k preskušnji pravočasno vložili, naj ne pričakujejo šele posebnega povabila, temveč naj se snidejo dne 1. vel. travna ob 8. uri dopoludne k pismeni preskušnji v sobah, katere so na tukajšnjem c. kr učiteljišči v to določene.
Iz c. kr. mestnega šolskega sveta. O seji c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega z dne 18. svečana let .s smo prejeli nastopno poročilo: Zapisnikar je poročal o došlih kurencijah od zadnje seje sem in povedal, kako so bile rešene. Potem je prišlo na vrsto več prošenj za oproščenje od plačevanja ukovine in za izpust iz vsakdanje šole. Neka prošnja za dovolitev novčne podpore pojde s priporočilom na občinski svet. Podrobne učne črteže, katere so predložila vodstva mestnih dekliških ljudskih šol na mestnega šolskega sveta poziv glede jednotne uredbe pouka v ženskih ročnih delih, je najprej izročiti kompetentni strokovni učiteljici, da jih oceni, potem pa jih predložiti posebnemu v ta namen sestavljenemu odseku, ki jih presodi in o njih stavi svoje nasvete. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, prof. Frančiška Le v ca o nadzorovanji gospodinjske šole pri nunah se je vzelo na znanje. Prošnjo za dovolitev novčne podpore in pa prošnjo za podaljšanje dopusta povodom bolezni podeljenega je predložiti z dotičnimi nasveti deželnemu šolskemu svetu. Glede prestopa učencev in učenk z jedne šole na drugo med šolskim letom se je ustanovičilo posebno določilo, katero bodi v prihodnje pravec vodstvom vseh javnih ljudskih šol ljubljanskih.
Umrl je dne 26. svečana g. Edvard Ohlhofer. učitelj v zasebnem učnem in vzgojnem zavodu gosp. dr. J. Waldherr-ja v Ljubljani, po dolgi, mučni bolezni. Porojen v Ljubljani dne 23. vel. travna 1868. 1. je tu dovršil spodnjo realko in učiteljišče, kjer si je pridobil zrelostno spričevalo. Potem je nekoliko časa deloval kot suplent na drugi mestni deški šoli in
vstopil v imenovani zavod. Ril je ljubeznjiv učitelj svojim učencem in sploh miroljuben in delaven. Bodi mu žemljica lahka!
Štipendije za profesorje srednjih šol za potovanje v Italijo in na Grško v učne namene. Te ustanove, katerih jedno letos uživa naš sotrudnik profesor S. R u t a r , ki sedaj potuje po Italiji, oddati so za šolsko leto 1893/4. Dobiti more tako ustanovo profesor, ki ima popolno usposobljenost za klasično lilologijo ali za zemljepis in zgodovino.
Enketa za glulioneinriico se je te dni posvetovala pri deželnem odboru v Ljubljani.
Kranjski okrajni šolski nadzorniki so imeli dne 30. sušca pri deželnem šolskem nadzorniku gosp. J Šumanu konferencijo. Istega dne je g. deželni šolski nadzornik sklical stalni odbor deželne učiteljske konferencije v posvetovanje.
Strokovne nadzornike za pouk v risanji na srednjih šolali in učiteljiščih je uvedlo naučno mi-nisterstvo z razpisom z dne 19. vinotoka 1892. štev. 5241 ter za to stroko imenovalo nadzornike i. s.: za Gorenje Avstrijsko, Salcburško, Štajersko, Koroško, Kranjsko in za nemške zavode na Tirolskem in Vorarlberškem profesorja na državni realki v Salc-burgu Hermana Lukas-a; za Primorje, Dalmacijo in za laške zavode na Tirolskem učitelja na državni gimnaziji v Rudolfovem Mateja Gembrecich-a.
Učiteljske plače na Ogerskem. Ogerski naučni minister je podal pred kratkim učnemu odseku državne zbornice kaj zanimive podatke o plačah učiteljev osnovnih šol. Po teh podatkih znaša število učiteljev, ki vlečejo po 400 gld. letne plače, blizu 12.000. Okolu 4000 učiteljev ima nekaj večje dohodke od omenjene vsote. Za vse druge učitelje pa znaša redna letna plača manj kot 300 gld. in jim bode torej v smislu predloge, o kateri se ima baš sedaj odsek posvetovati, treba plačo vzvišati do te svote Takih učiteljev pa je 5278, tako. da bode v dopolnitev njih plače do predlaganega minima treba 603.455 gld.	„i"'.
Narodnosti na Hrvaškem in v Slavoniji. Od 2,186.410 prebivalcev na Hrvaškem in v Slavoniji je 117.493 Nemcev, 68.794 Madjarov, 27.521 Čehov, 20.987 Slovence", 13.614 Slovakov, 3.606 Rusinov, drugim manjšim narodnostim pa pripada 12.676 duš. Ostalih 1,921.719 duš je Srbov in Hrvatov in od teh je 587.000 pravoslavnih Srbov.	„Golub".
Električna rastlina. V Nikaragui, državi v Severni Ameriki, raste neka pisebna rastlina, kateri so dali ime „Phytolacca electrica*, t. j. električna rastlina. To ime je dobila od tega, ker vsakega, kateri se je dotakne, udari kakor kak električni stroj. Ako se približamo tej rastlini s kompasom, začne se mag-netična igla že na 7 do 8 korakov oddaljenosti nemirno premikati. Ako kompas držimo ravno nad rastlino, suče se magnetična igla na okrog. V zemlji, kjer raste ta rastlina, ne nahaja se prav nič železa, torej se elektrika tvori v rastlini sami. Po noči nima skoraj nič električne moči, največ je ima ob 3. uri popoludne. Ob nevihti pa je električna moč največja. Še nikoli se ni zapazilo, da bi na rastlino sedla kaka ptica in to zaradi električnega udarca. „Golub".
Mariborsko učiteljsko društvo je povabilo „Zvezo slovenskih učiteljskih društev", da bi imela letos svoj veliki zbor v Mariboru.
Pedagogiški svetovni kongres v Cikagi. Dnevni red pedagogiškega svetovnega sestanka v G ikagi. V času razstave se bode vršil v Cikagi tudi kongres za šolo in vzgojo in sicer od dne 25. mal. srpana t. 1. dalje Predlagani sta dve splošni večerni zborovanji in poleg teh še posebne seje dopoludne in popoludne. Na dnevnem redu so ti-le predmetje: I. Za glavno zborovanje: Brezplačnost pouka. Šolske stavbe. Šolske knjižnice. Šolski muzeji Šolski listi. Šolska higijena. Šola in umetnost. Verska in nravstvena vzgoja. Nauk o državni ustavi v šoli. Šolske skušnje in promocija učencev. Učitelji in učiteljice? šolska statistika, i Za posebna zborovanja: a) Ljudsko šolstvo : Ustanovitve otroških vrtov. Razredovanje in red sedežev. Šolski voditelj. Rokotvorni pouk. b) Srednje šolstvo: Prave meje srednješolskega pouka. Izobražba srednješolskih učiteljev. Šolsko nadzorovanje. Šolski voditelj. Pripravljanje učencev za praktično življenje. Učenje latinščine in grščine. Kaj naj se prej uči, ge ometrija ali algebra? c) Višja vzgoja.: Amerikanski kolegij v razmeriji s kolegiji drugih dežel. Specijelne vede v kolegiji. Višje šole za ženski spol. Akademične stopnje, d) Raznoternosti: Obrtne in tehnične šole. Izobražba učiteljev v seminarjih in akademijah. Šole za pravnike. Medicinci in bogoslovci. Eksperimentalno in racijonalno dušeslovje. Višje trgovske šole.
Pisalo iz aluminija je najnovejše učilo. To piše ravno tako svetlo, kakor ono iz škrla. Jako je lahko, ne obrabi se in ne zlomi in kar je glavna reč, da
prav tiho drči po tablici, med tem ko kameno pisalo časi prav neprijetno praska in škriplje. Velja 10 kr., a vsejedno pride skoraj ceneje, kot kameno pisalo, ki se obilokrat zlomi in se mora vedno ostriti, in če je že prekratko, pa novo kupiti. — Kakor večkrat prišli so tudi tu po naključbi na to iznajdbo. Neki nemški častnik skušal je trdobo aluminija in to tudi na tablici svojega sinčka. Ker so se poteze z lahkoto izbrisale, povedal je to iznajdbo domačemu učitelju, ki je to stvar takoj praktično v šoli poskusil. Kmalu potem sta patentirala častnik in učitelj iznajdbo, katera bo morda šoli dobro služila. Pisala iz aluminija izdeluje tvrdka Flach in Keil v Olbersdorf-u. J. H.
Harmonij na prodaj. Podpisanec ima na prodaj 51/» oktav obsegajoč harmonij. Harmonij je dobro ohranjen ter se odda tudi na obroke.
. J. Bartl,
učitelj v Šraartnem pri Litiji.
Zahvala. Slavna kranjska hranilnica v Ljubljani je blagoizvolila v napravo t. j v razširjanje šolskega vrta v Polhovem Gradei podeliti vsoto 50 gld., za kateri velikodušni dar slavno-isti podpisani krajni šolski svet izreka najprisrčnejšo zahvalo.
Krajni šolski svet v Polhovem Gradci, dne 4. sušca 1893.
Janko Bajec,	Jakob Sodnikar,
šolski vodja.	predsednik.
Zahvala. Slavna „Narodna šola" je poslala pod-pisancu v kratkem času za mal znesek dvakrat obilo šolskega blaga in različnih knjig za učence in knjižnico Lepa hvala!
Griblje, dne 23. sušca 1893. Zupanec.
Uradni razpisi učiteljskih služeb.
Št. 348
o š. sv. Na trirazrednici v Dobrepoljah je stalno ali začasno umestiti drugo učno mesto z dohodki III. plačilnega razreda.
Pravilno opremljene prošnje naj se prepisanim potem semkaj vlože v teku treh tednov.
G. kr. okrajni šolski svet v Kočevji dnč 19. sušča 1893.
Na c. kr. učiteljišči v Kopru je z začetkom šolskega leta 1893/4. umestiti službo glavnega učitelja za
zemljepis in zgodovino s subsidijarično vporabo za pouk v nemščini.
Pravilno opremljene prošnje, v katerih naj prosilci dokažejo, da so usposobljeni za nemški in slovenski učni jezik, naj se predpisanim p6tem vlože do konca meseca malega travna pri c. kr. deželnem šolskem svetu za Istro v Trstu.
Na zakasnele prošnje se ne bode oziralo.
(Verordnunsblatt des Ministeriums fttr Gultus und Unterricht, 1893. kos VI.)
Listnica uredništva.
G. M. H. v D.: Hvala za poslano! Prosimo, da nam ob svojem ča-u kdo poroča o zborovanji. Pozdrav! — G. L. !St. v K.: Hvala za poslano. Omenjeno razpravo priobčimo takoj, ko nam jo pošljete. Razpravo iz nazornega nauka imamo pripravljeno za
jesenski čas in mislimo, da ni zastarela. Ako želite v nji morda kaj prenar^diti, Vam jo pošljemo. Pozdrav ! — G. J. H. v P.: Take kratke notice nam prav ugajajo Pošljite še kaj. Hvala! — G. J. P. v G.: Hvala za poslani dopis: za to številko je došel prekasno. — Vsem sotrudnikom in tovarišem veselo veliko noč!
«Učiteljski Tovariš» izhaja na celi poli velike osinerke 1. in 16. dan vsakega meseca; ako je pa na ta dan nedelja ali praznik, izide dan poprej ali pa dan pozneje. — List stoji za vse leto 3 gld., za pol leta
1 gld. 50 kr. Udje «Slovenskega učiteljskega društva» prejemajo list za 2 gld. na leto, za 1 gld. na pol leta.
Spisi naj se blagoizvolijo pošiljati uredništvu v Ljubljano, Komenskega ulice št. 9; naročnino pa prejema gospod F r. Kokalj v Ljubljani na Bregu št. 16. Vse pošiljatve naj se pošiljajo frank o.