Št. 23(1765) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek,
9.	junija 1983
Cena: 15 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
SLOVO OD REVOLUCIONARJA - Odšel je Franc Leskošek—Luka, eden najbolj markantnih slovenskih revolucionarjev, katerega življenje in delo sta bila neločljivo povezana tudi z našimi ljudmi. Pogosto in rad je prihajal na Dolenjsko, zlasti na Bazo 20 in v Lukov dom, od koder je tudi naš posnetek.
Umrl je Franc Leskošek
V nedeljo, 5. junija, je v Kliničnem centru v Ljubljani umrl narodni heroj Franc Leskošek-Luka, nekdanji dolgoletni sekretar CK KP Slovenije, prvi komandant slovenske partizanske vojske, rezervni generalpodpolkovnik, dolgoletni član republiške in zvezne vlade in član sveta federacije, junak socialističnega dela.
Franc Leskošek se je rodil 9. decembra 1897 v delavski družini v Celju. Izučil se je za kovinostrugarja. Že leta 1913 se je I »onlad delavec vključil v sindi-| kalno gibanje. Ob koncu prve svetovne vojne se je pridružil koroškim borcem v boju za pravične meje. Po vojni je delal po raznih slovenskih tovarnah. Povsod je prebujal in organiziral delavstvo v boj proti izkoriščanju in političnemu zatiranju
naš Častni obCan -
Črnomaljska in novomeška občina sta Franca Leskoška—Luko proglasili za častnega občana. Na sliki je prizor s slovesnosti v Črnomlju.
Po vsaki stavki so ga odpustili z dela, policija ga je zapirala in preganjala. Leta 1926 je postal član KPJ. S še večjim žarom se je Iptil dela v Urssovih sindikatih.
Na četrti državni partijski konferenci konec decembra 1934 v Ljubljani je bil izvoljen za člana CK KPJ. Jeseni 1936 je bil imenovan za člana politbiroja CK KPJ. Leskošek se je povsem posvetil političnemu delu, vodil in usmerjal je številne stavke v revirjih, Celju, Kočevju, Količevem, Mariboru, na Jesenicah, bil je med organizatorji stavke tekstilnih delavcev Slovenije. Na ustanovnem sestanku KPS 18. aprila 1937 na Čebinah je bil izvoljen za sekretarja CK KPS; ta tem mestu je ostal do 1946. Maja 1938 je postal član začasnega vodstva KPJ, ki ga je postavil tovariš Tito. V Bohinjski Bistrici je bil izvoljen v Politbiro CK KPJ. Oktobra 1940 je bil na peti državni partijski konferenci v Zagrebu ponovno izvoljen v CK KPJ in njegov Politbiro.
Ob fašističnem napadu na Jugoslavijo aprila 1941 je bil organizator in tudi sam prostovoljec za obrambo domovine. Politbiro CK KPJ je Franca Leskoška imenoval za člana vojnega komiteja. 22. junija 1941, ko je bilo ustanovljeno glavno poveljstvo slovenski}? partizanskih čet, je postal njegov prvi komandant. Na tej dolžnosti je bil do 1. oktobra 1942, ko je bil kooptiran v lO OF, kjer je vodil vojaški referat. Od leta 1941 je bil član vrhovnega plenuma OF slovenskega naroda.
Kot član vrhovnega štaba narodnoosvobodilnih partizanskih odredov Jugoslavije seje septembra 1941 udeležil vojaškega posvetovanja v Stolicah, ki ga je vodil Tito. Decembra 1942 gaje 10 OF delegiral v Avnoj. Na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je bil 3. oktobra 1943 izvoljen v 10 OF in predsedstvo SNOS ter v delegacijo Avnoj, na drugem zasedanju Avnoj pa v njegovo predsedstvo.
Po osvoboditvi je bil večkrat član republiške in zvezne vlade, republiški in zvezni minister, republiški in zvezni poslanec, od leta 1963 naprej pa član sveta federacije. Pomembne dolžnosti je Franc Leskošek opravljal tudi v KP oziroma ZK in drugih družbenopolitičnih organizacijah: od leta 1966 do 1968 je bil član predsedstva CK ZKS, med drugim je bil član zveznega odbora SZDL, od leta 1965 do 1979 pa predsednik republiškega odbora ZZB NOV. Odleta 1969 do smrti je bil Franc Leskošek-Luka častni predsednik ZZB NOV Slovenije in član zveznega odbora ZZN NOV Jugoslavije.
Bil je tudi nosilec številnih domačih in tujih odlikovanj, med drugimi partizanske spomenice 1941, reda narodnega heroja, reda junaka socialističnega dela, reda bratstva in enotnosti z zlatim vencem, reda za hrabrost itd.
Franc Leskošek-Luka je častni občan številnih slovenskih občin, med drugim tudi črnomaljske in novomeške. Dolenjci se velikega revolucionarja še posebej spominjamo zaradi njegovih prizadevanj za ureditev spomenikov partizanskega Roga in partizanske magistrale.
V torek dopoldne je bila na Trgu revolucije v Ljubljani žalna slovesnost ob smrti Franca Leskoška-Luke, v ponedeljek pa so se od njega v poslopju izvršnega sveta skupščine SRS poslovili delovni ljudje ter občani Slovenije in Jugoslavije. Franca Leskoška-Luko so pokopali v torek popoldne v Celju.
PLAKETA ZSMS ZA NOVOMEŠČANE
Na slavnostni seji republiške konference ZSMS, ki je bila 3. junija v Ljubljani, so podelili letošnja priznanja Zlata ptica mladim umetnikom pa plakete ZSMS in priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem ter mentoijem. Raketo ZSMS je letos prejela tudi občinska konferenca ZSMS Novo mesto, med dobitniki priznanj RK ZSMS za mlade družbenopolitične delavce pa so: Stane Brodarič iz Metlike, Darja Colarič, Ivan fljanič in Bojan Fink iz Novega mesta, Jože Piltaver iz Brežic in Janez Zakrajšek iz Trebnjega.
***
PRAZNIK ČEŠENJ V BRUSNICAH
V okviru krajevnega praznika organizirata kulturno umetniško društvo in OO ZSMS Brusnice pri Novem mestu več prireditev. Tako bo v nedeljo, 12. junija, od 10. ure dalje v prostorih Osnovne šole odprta razstava že od nekdaj poznanih bru-sniških češenj. Češnje bo moč kupiti po ugodni ceni. Ob 16. uri bo pred osnovno šolo proslava, kjer se bosta predstavila pevska zbora iz Brusnic in Otočca. Ob tej priložnosti bo tudi otvoritev nove telefonske centrale. Po končanih prireditvah so vsi obiskovalci vabljeni na vrtno veselico, kjer vas bodo med drugim postregli tudi s češnjevimi specialitetami. Za zabavo bo igrala skupina Samorastniki. Omenimo naj še to, da bo celoten dobiček namenjen za dograditev kulturnega doma.
***
USPELA VAJA VOJAŠKIH STAREŠIN
V bršljinski vojašnici so bili v nedeljo zaključni izpiti s preverjanjem strelskih sposobnosti rezervnih vojaških starešin osnovne organizacije ZRVS Vinka Paderšiča. Udeležba je bila nad pričakovanji, enako tudi rezultati preverjanja. Osnovna organizacija pripravlja v jeseni še orientacijski pohod za svoje
,člane.
Majhna občina, veliki uspehi
Viktor Avbelj in Vlado Klemenčič obiskala metliško občino_
Prejšnjo sredo sta metliško občino obiskala predsednik predsedstva Slovenije Viktor Avbelj-Rudi in podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vlado Klemenčič. Gosta sta se najprej pogovarjala s političnim aktivom občine, nato s predstavniki metliškega združenega dela, potem pa sta obiskala Beti in Kmetijsko zadrugo.
/i .	J.	_	J.	' 1__*1:XL„	KI rm nmm rvnromo r\r\\/p r' '111
Gostoma je predsednik metliškega izvršnega sveta Milan Vajdi najprej predstavil občino, eno najmanjših v Sloveniji, njen dosedanji razvoj, uspehe, težave, načrte in želje. Občina, v kateri je bilo ob koncu vojne zaposlenih 150 ljudi, daje danes zaposlitev 3.500 občanom in prebivalcem sosednjih občin, med njimi jih je precej tudi s hrvaške strani Kolpe. Hitrejši razvoj je občina doživela po letu 1956, ko so začele delati Beti, Novoteks in Komet.
Za letos v občini načrtujejo izvoz v vrednosti 520 milijonov dinarjev, od tega za 450 milijonov din na konvertibilni trg, vendar v izvozu še vedno prevladujejo storitve. Medtem ko je bilo lani pokrivanje uvoza z izvozom 63-odstotno, računajo, da bodo letos z izvozom pokrili že 90 odst. uvoza. Pri tem jih pestijo težave zaradi iztrošene opreme, za uvoz nove pa ne dobijo dovoljenj,
čeprav bi z novo opremo povečali produktivnost in izvoz.
JAMARJI NAD STRAŽO
Tradicionalni, že peti dolenjski jamarski tabor je bil minuli petek, soboto in nedeljo na hribu nad Stražo pri Novem mestu. Udeležili so se ga člani' vseh šestih dolenjskih jamoslov-nih enot, organizator tabora pa je bil tokrat domači jamarski klub Straža. Udeleženci tabora so si ogledali nekaj jam na Straškem koncu. Zadnji dan, v nedeljo, pa je profesor Tomaž Planina prikazal novosti iz jamarske tehnike.
Letošnjega tabora so se udeležili tudi člani slovenskega jamarskega kluba iz Doberdoba v Italiji.
VIKTOR AVBELJ V METLIKI - Na delovnem obisku v metliški občini sta se predsednik predsedstva Slovenije Viktor Avbelj in podpredsednik izvršnega sveta Vlado Klemenčič seznanila z dosedanjim razvojem občine in njihovimi nadaljnjimi načrti. (Foto: A. Bartelj)
V nedeljo sta oživeli brigadirski naselji v Žužemberku in Šentvidu pri Planini —
V nedeljo je kar na dveh deloviščih zaplapolala brigadirska zastava. Že osmič zapored se je v Žužemberku pričela ZMDA „Suha krajina ’83”, po dolgih letih pa je bilo živahno tudi v brigadirskem naselju v Šentvidu pri Rani ni na Kozjanskem.
Uvodne slovesnosti v brigadirskem naselju Žužemberk so se udeležili mnogi družbenopolitični delavci iz občin Trebnje, Kočevje, Grosuplje in Novo mesto ter predstavniki republike: Julka Zibert, članica IS skupščine SRS; Franc Sali, član predsedstva CK ZKS; Vinko Bambič, predstavnik RO ZZB
PLAKETA „SREČNO OTROŠTVO” REZKI PIRC
Dolgoletna aktivistka Zveze prijateljev mladine Rezi Pirc iz Leskovca pri Krškem, ki vsa leta od ustanovitve usmerja in vodi to organizacijo v krški občini, jeza predano in uspešno delo dobila še eno visoko družbeno priznanje. Sekretarka Zveze organizacij za varstvo in vzgojo otrok Jugoslavije Vera Repac je na slovesnosti v Ljubljani izročila Rezki Pirc plaketo ,.Srečno otroštvo”, ki jo je prejelo skupaj 12 aktivistov ZPM.
NOV; Marjan Krakar, predstavnik RK SZDL in Srečko Kirn, član predsedstva RK ZSMS, ki je akcijo tudi odprl.
Na športnem igrišču se je postavilo v vrste dvesto brigadirjev prve izmene iz brigad MDB „Cveta Dabič” iz Titovega Užica, MDB „Jože Celar” iz Kranja, MDB „Simon Gregorčič" iz Nove Gorice, MDB „Bratstvo-jedinstvo” iz Beograda in Šibenika, MDB „Jusif Redjepagič” z Plav. Zbrane, med njimi je bilo udi veliko krajanov, je najprej po-
Kljub težavam v prvem polletju letošnjega leta v občini ne bo zastojev zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala, do sedaj ni bilo treba delavcem na brezplačne dopuste in niso imeli prekinitev dela.
Tekstilna industrija je vodilna v občini, v prizadevanjih za prestrukturiranje skušajo pridobiti netekstil-ne programe, seveda pa ne nameravajo opustiti vpeljane in visoko produktivne tekstilne industrije. Na razgovoru so poudarili, da so v občini tako po kadrovski kot po drugih zahtevah sposobni uresničiti kapitalno intenzivne programe, od katerih si lahko občina obeta večji dohodek in hitrejši razvoj.
A. BARTELJ
PAVIČINE BODO LETOS ZASEDENE
Vzgojno izobraževalne organizacije iz Trebnjega bodo tudi letos pripravile poletno šolo v naravi. To pot bodo otroke peljali na novo lokacijo v Pavičine. Letos je zanimanje za to šolo izjemno, saj so se z nekaterih šol prijavili vsi učenci. Posebej veliko zanimanje je za šolo tudi na Trebelnem in Jelševcu, kjer je bilo pretekla leta najmanj prijav. K temu spodbuja tudi nizka cena, saj bo najvišja vsota, ki jo bodo plačali starši, 1.500 dinarjev, medtem ko bodo socialno šibki plačali znatno manj. Potem, ko bo končana šola v naravi, se bodo v Pavičine preselili tudi trebanjski taborniki.
zdravila domačinka, predsednica skupščine KS Slavka Andrejčič, slavnostni govornik pa je bil predsednik občinske konference SZDL Trebnje Jože Tomažin, ki je v svojem govoru poudaril dragocen delež brigadirskih rok v preteklosti. Na deloviščih občin Trebnje, Grosuplje, Kočevje in Novo mesto bo letos delalo 650 brigadirjev. Zgradili bodo 8.203 metre vodovoda, popravili 5500 metrov cest, agromeliorirali bodo 113 ha površin, pogozdovali
(Nadaljevanje na 2. strani)
So zvezdice, ki jih dobe gostinci v priznanje za primemo ponudbo hrane, pijače, higiene in vljudnosti, zagotovilo, da gost ne bo razočaran? Na to ne najlažje vprašanje sta skušala odgovoriti naša reporterja. Ugotovitve akcije Dolenjskega lista objavljamo pod naslovm „Turizem gre skozi želodec".
Laserji so žal orožje sedanjosti! To je ugotovitev pisanja v rubriki za strumnejše bralce. V najavi prispevka samo podatek, da so v ZDA že pred leti izdelali poskusni laser, ki je zanesljivo sestrelil letalo brez pilota, ki je letelo s hitrostjo 500 km na uro.
Opozarjamo na novo rubriko na šesti strani Priloge. Pod stalnim nadnaslovom „Kako žive drugod" objavljamo humoreske sodobnih evropskih avtorjev. Gre za prve slovenske prevode iz izvirnikov.
v<
Konec in toplo.
tedna bo sončno
J'
m4.^'	J**	■^	.	.
OŽIVELA BRIGADIRSKA NASELJA - Ob otvoritvi letošnje ZMDA Suha krajina 83 (na sliki) in ZMDA Kozjansko so uvodoma počastili spomin na preminulega partizanskega komandanta Franca Leskoška-Luko. V ponedeljek je prva izmena že pričela z uresničevanjem letošnjega delovnega programa na delpyiščfli..(Fqt9:). Pavlin)
SPOMENIK
NA KOZJANSKEM - Ob otvoritveni slovesnosti ob začetku delovne akcije Kozjansko 83 so najprej povesili zastave v spomin na preminulega partizanskega komandanta Franca Leskoška-Luko. (Foto: A. Železnik)
Brigadirski...
(Nadaljevanje s 1. strani)
bodo na površini 74,5 ha, delali bodo na elektrifikaciji in ptt omrežju. Celotni brigadirski prispevek bo vreden kar 17,5 milijona din.
V Šentvidu pri Planini je pred brigadami, ki so prišle iz vseh jugoslovanskih republik, govoril republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Brigadirsko delovišče na Kozjanskem je eno najstarejših pri nas. Prispevek brigadirjev na območju treh občin Šentjurje, Laško in Sevnica je ocenjen na 15 milijonov dinarjev. Bolj kot prispevek v denarni vrednosti je tovariš Košir poudaril pomen brigadirskega življenja, predvsem šolo samoupravljanja, idejnopolitično usposabljanje, kovačnico bratstva in enotnosti. Pokazal je na kadrovski vidik teh akcij, saj je polovica naših kadrov šla skozi take brigade. Pohvalno je ocenil tudi sodelovanje brigadirjev in pripadnikov JLA.
Desetletje mladinskega prostovoljnega dela na Kozjanskem se tudi sicer pozna v teh manj razvitih krajih. Sekretar republiške konference ZSMS Bojan Žlender je omenil razveseljivo dejstvo, da se odhajanje mladih z zemlje zaustavlja in da se zdomci vračajo.
J. P. in A. Z.
KRVODAJALSKA AKCUA
V četrtek in v petek, 9. in 10. junija, bo v črnomaljski občini republiška krvodajalska akcija, in sicer 9. junija od 8. do 13. ure v viniškem gasilskem domu, 10. junija pa od 8. do 14. ure v Centru srednjih šol v Črnomlju.
JUBILEJNE IGRE
11. junija bodo v Kočevju že 20. pionirske športne igre občin Delnice, Kočevje in Ribnica. Začele se bodo ob 8.30 z zborom udeležencev na stadionu v Kočevju, nekar bo mimohod nastopajočih. Ob 9. uri se bodo začela tekmovanja v atletiki, ob 10.45 pa tekmovanja v nogometu, košarki, rokometu, odbojki, šahu, namiznem tenisu, streljanju in plavanju. Zaključek jubilejnih iger bo ob 14.30, ko bo izveden tudi kratek kulturni program, za konec pa bo družabno srečanje udeležencev iger.
Zakaj uzde za dobrega gospodarja?
MS ZSS za Dolenjsko se je zavzel za odpravo nekaterih omejitev
Dobro leto je poteklo, odkar pod predsedstvom Jožeta Mozetiča v novi sestavi deluje medobčinski svet Zveze sindikatov Slovenije za Dolenjsko. V tem času je svet poglobljeno presojal raznovrstna družbenopolitična dogajanja v štirih dolenjskih občinah, v povezavi z občinskimi sindikalnimi sveti se je zavzemal za usklajeno izvrševanje nalog pri odpravljanju zagatnih stanj na številnih področjih, zlasti pa v gospodarstvu, in kot tak je svet nedvomno nepogrešljiv za tvorno sindikalno delovanje na Dolenjskem.
Gornjo oceno smo povzeli iz dokaj samokritične razprave o enoletnem delu, razprave, ki je na seji medobčinskega sveta prej&iji teden v Novem mestu nakazala tudi smeri delovanja za naprej; dosledno nagrajeganje po delu pa združevanje dela in sredstev bosta glavni torišči, na katerih ne bo premikov na boljše brez zavzetosti sindikalnih delavcev.
Na omenjeni seji so člani medobčinskega sveta govorili tudi o rezultatih gospodarjenja na Dolenjskem v prvih treh mesecih letos. Številčni prikaz je razviden iz članka „Velik uvoz kvari rezultate", sindikalni delavci iz štirih dolenjskih občin pa so opozorili, da iz podatkov ni mogoče izluščiti dejanskega deviznega učinka. Slabo je, ker nedorečena devizna politika povzroča motnje v proizvodnji, drseči tečaj dinarja in naraščanje cen zmanjšuje gospodarnost, velika ovira za dolenjsko združeno delo pa so tudi omejitve izdatkov za dnevnice, potne stroške, honorarje in podobno. Rečeno je bilo, da dobrega gospodarja glede tega ni potrebno držati na uzdi, skratka, zadnji čas je, da tovrstne omejitve odpravimo. Sčasoma bo začelo kazati zobe dolenjskemu gospodarstvu tudi zadrževanje naložb, trenutno pa ni neboleče to, da na Dolenjskem osebni dohodki zaostajajo za republiškim poprečjem.
D. RUSTJA
Pomoč v zapletenem računovodstvu
Petindvajsetletnica Društva računovodskih in finančnih delavcev Novo mesto — Seminarji in posvetovanja za 1200 članov iz vse Dolenjske
V novomeškem Domu JLA so 3. junija dopoldan nadvse slovesno proslavili 2S-letnico delovanja Društva računovodskih in
finančnih delavcev Novo mesto. _______________________________________________
Ob prisotnosti mnogih gostov, med njimi Glavnega sekretarja Zveze
računovodskih in finančnih de-	tRSŠs'
lav cev Jugoslavije, je slovesnost pri-
čela sedanja predsednica društva	:
Majda Pirc, ki je v svojem nagovoru -
opisala delovanje društva od za-
četkov dela finančne sekcije pri	|^HI»q|ppAf	/
Trgovski zbornici Novo mesto leta SgB K m aH -1953. Datum ustanovitve društva je	M	.
11. januar 1958, ko je pričelo samo-stojno delovati društvo knjigovodij MMPM.'.ds na območju celotnega takratnega	dimu*	■
okraja.	2;	•	••	M
Ob začetkih (leta 1963) je imelo	.	'\
društvo 722 članov, danes pa jih	X	Vf&v
ima že 1200, pretežno žensk. Usta-	*	JtS^L	fl
novitev društva je bila tesno poveza-	kS	JHj
na z razvojem gospodarstva na Do-	Ht	?T' Tj	JH
lenjskem, saj se je takrat pojavila	anl
večja potreba po računovodskih de-	pf
lavcih, šol pa ni bilo, zato je društvo pripravilo knjigovodske tečaje prve, druge in tretje stopnje. Kasneje pa so člane pričeli usmerjati tudi v večerno ekonomsko šolo ter na sekcijo VEKŠ v Novem mestu.
Danes je osnovni program društva prirejanje seminarjev in posvetovanj o aktualnih vprašanjih s področja računovodstva in financ. Uspešna je povezava med društvom ter družboslovno in ekonomsko srednjo šolo, posebno pri predmetu knjigovodstvo in pri organizaciji počitniške prakse. Nadalje je pojhembno
ČESTITKE OB JUBILEJU -Ob petindvajsetletnici Društva računovodskih in finančnih delavcev Novo mesto so člani društva prejeli vrsto čestitk in priložnostnih spominskih daril. Eno takih je prinesel tudi predstavnik iz pobratenega Vršča in ga izročil sedanji predsednici izvršnega odbora društva Majdi Pirc. (Foto: J. Pavlin)
tudi sodelovanje z Društvom ekonomistov v Novem mestu, s Službo družbenega knjigovodstva - podružnico Novo mesto. Društvo žc vrsto let sodeluje z Birostrojem, Emono in Contalom. Rezultat tega sodelovanje je tudi razstava sodobnih računalnikov in knjigovodskih avtomatov, ki so jo ob tej priložnosti pripravili v avli Doma JLA.
Ob jubileju je Zveza računovodskih in finančnih delavcev Jugoslavije za dolgoletno sodelovanje z društvom nagradila z zlato značko družboslovni in ekonomsko srednjo šolov Novem mestu in Službo družbenega knjigovodstva podružnica Novo mesto ter posameznike za njihovo dolgoletno aktivno delo. Piejeli so jo Novomeščani: Štefka Blatnik, Jožica Djordjevič, Matija Držaj, Tone Golobič, Marija Hren, Jože Jankovič, Tone Kraševec, Majda Pirc, Jožica Mršič. Priznanje društva pa so ob 25-letnici prejeli: Martina Becele, Štefja Krampelj, Olga Svent, in Marica Trelc (vse iz Novega mesta).
Za slovesnost in občni zbor društva v Domu JLA so kulturni program pripravili revijski orkester KUD „Dušana Jereba", dijakinje družboslovne in ekonomske srednje šole in zbor tovarne zdravil „Krke ‘. Jubilej so počastili tudi z zbornikom, ki so ga izdali ob tej priložnosti.
J. P.
Jože Gibec: odličen v šoli in pri delu.
Najboljši, mladi strojni ključavničar
Jože Grbec iz PrapreČ pri Žužemberku je preje* zlato odličje na festivalu „Delo mladine Jugoslavije"
BREŽIČANI NAJBOLJŠI — Na tradicionalnem srečanju mladih iz SOZD Slovenijales, ki je bilo tokrat že deveto in v Sevnici, so mladi po volilno-programski konferenci še pomerili svoje moči v različnih tekmovanjih. Žagali so hlode, vleldi vrv, zabijali žeblje, opravili pohod po karti. Skratka, preko 400 mladincev je srečanje zaključilo zadovoljno, na prvo mesto v skupni uvrstitvi pa so se uvrstili mladi iz Tovarne pohištva Brežice. Na sliki: tekmovanje v žaganju hloda. (Foto: Ljubo Motore)
V prejšnji številki smo na kratko že poročali o velikem uspehu ekipe Srednje šole tehničnih usmeritev iz Novega mesta na 16. festivalu „Delo mladine Jugoslavije" v Bugojnu. Največji uspeh je dosegel in zlato medalj« v poklicu strojni ključavničar med sto uvrščenimi iz vse Jugoslavije v tem poklicu prejel 18-le-tni dijak Jože Grbec iz PrapreČ pri Žužemberku.
Jože je štipendist Iskre, toz<) Keko iz Žužemberka. Ko srn« na šoli povprašali zanj, so njegovi učitelji pokazali redovalnico, kjer so se bleščale same petič«. V natančnem risanju programov med svojimi sošolci nima tekmeca, čeprav bi na pogled človeh stavil, da Jožetove roke in postava le niso za tako natančno delo. Jože je namreč visok kar 198 cin in na pogled pravcati suho* kranjski Peter Klepec.
„Starši so mi branili nadalje- j vati šolanje, češ naj ostanem na kmetiji. Na srednjo tehnično šolo me niso sprejeli in sem se vpisal na poklicno. Sedaj sem v tretjem letniku. Ko se bom vrnil od vojakov, se bom zaposlil i*| nadaljeval študij ob delu, saj imajo v moji delovni organizacij1 posluh za nadaljevanje študij« delu," je povedal.
Velik uvoz kvari rezultate
Dolenjski izvozniki so v prvem trimesečju povečali vrednost izvoza za 22, odst., kar je znatno nad poprečnimi rezultati Slovenije — Žal tudi za nad polovico večji uvoz blaga
Po podatkih medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko so se delovne organizacije—izvoznice iz štirih dolenjskih občin v letošnjem prvem trimesečju dobro odrezale pri blagovni menjavi s tujino. Zaradi izredno velikega uvoza, predvsem v IMV, pa je pokritost izvoza z uvozom zdrknila na 93,68 odst. Taki podatki so za konvertibilno področje še slabši.
VESELI IN RESNI OBRAZI - Petje in vriskanje, ki se je minuli petek razlegalo po novomeškem Glavnem trgu, je bilo le del tradicionalnega ceremoniala, ki g? maturantje srednjih šol pripravijo ob zaključku šolanja. Mnogi obrazi so bili tudi resni, saj mnoge čaka še zrelostni izpit, odhod k vojakom, nadaljevanje študija in ne nazadnje - samostojno življenje. Še največ domiselnosti so v sprevodu pokazali maturantje kmetijskega šolskega centra (na sliki). (Foto: J. Pavlin)
Lahko bi bili veseli dejstva, da se je izvoz iz dolenjske regije v prvem trimesečju na konvertibilno področje poteča! za 34,5 odst., medtem ko je bil na območju republike izvoz v države razvitega sveta v poprečju le za 12 odst. večji.Takoj pa je treba dostaviti tudi uvozne podatke, ki pa na prvi pogled odlično sliko dolenjskih izvoznikov precej skazijo. Uvozili so namreč kar za 60 odst. več s področja s klirinško valuto, tako je nastal v devizni bilanci regije primanjkljaj 45 3 milijonov dinarjev.
Na klirinško področje je bilo prodanega le za 19,67 odst. vrednosti skupnega izvoza, uvoženega pa je bilo komaj za 4,2 odst. blaga. To pa pomeni bilančni presežek 383 milijonov dinarjev in ugotovitev, da je bil izvoz na Vzhod po vrednosti za 4,37-krat večji od uvoza.
Pri blagovni menjavi s tujino se na Dolenjskem torej kaže, da po eni strani izvoz izredno napreduje, posebno v države s trdno valuto, da izvoz na klirinško območje upada, hkrati pa veliko preveč uvažamo z Zahoda in premalo z Vzhoda. Med 16 delovnimi oiganizacijami v štirih dolenjskih občinah, ki pomenijo najpomembnejše izvoznike, je Tovarna obutve v Novem mestu kar za petkrat povečala izvoz v primeri s prvim trimesečjem lani, za dobrih 129 odst. več so letos izvozili v Iskrini tovarni napajalnih naprav v Bršljinu, za 112 odst. so izvoz povečali v Iskri Mokronog, za nad 98 odst. v črnomeljskem Beltu, za polovico v tovarni Krka. Glede na vrednost izvoza pa je pomemben napredek v IMV, kjer so letos izvozili za skoraj 60 odst. več.
Pod lansko ravnijo v prvih treh mesecih pa je bil letos izvoz Novolesa, Iskre Šentjernej, Novo-
teksa, metliške Beti, tovarne Labod, Gozdnega gospodarstva. Najslabše se je v tem časti odrezala novomeška Ela, kjer je izvoz znašal 16,50 odst. lansko letnega v tem času.
Pri uvozu blaga pa je po vrednosti in s 164-odst. povečanjem daleč na prvem mestu IMV, za 72 odst. so več kot lani uvozili še v šentjernejski Iskri, desetkrat več pri GG Novo mesto, vendar vsota ni velika, pač pa so vsi ostali izvozniki manj uvažali kot lani.
Uravnovešeno devizno bilanco celo z nekaj ali znatnim presežkom pa imajo v bršljinski Iskri, Tovarni obutve, pri GG Novo mesto, v Novolcsu, v tovarni Krka, v šentjer-nejski Iskri, v trebanjskem Trimu in v novomeškem Labodu. Ker pa je v treh mesecih uvoz tako narasel in je praktično v nadaljnjih mesecih že onemogočen (po sedaj veljavnih predpisih), je pričakovati ob polletju ob takih izvoznih rezultatih, če bi se nadaljevali, zares dobre uspehe. Kajpada, če bo proizvodnja oskrbljena s surovinami, da bo lahko nemoteno delala.
P.. B.
KVIZ ZA PRAZNIK
Osnovna organizacija ZSM Osilnica je pred kratkim organizirala v počastitev krajevnega praznika kviz na temo Tito-revolucija-mir. Fki-pc so pokazale dobro znanje. Zmagala je ekipa krajevnega odbora Osilnica, druga je bila ekipa KO Podvrh, tretja pa ekipa KO Bosljiva Loka. Po kvizu jc bila zabava.
JOŽE STIMEC
ODKRILI SPOMENIK — Spominsko obeležje padlim borcem in aktivistom iz krajevne skupnosti Mirna je odkril prvoborec Riko Kolenc.
Spomenik mirenskim žrtvam
Spominsko obeležje 72 žrtvam NOB iz mirenske krajevne skupnosti je odkril prvoborec Riko Kolenc — Domicil borcem V. slovenskega — I. dolenjskega bataljona
Letošnji res obsežen program prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Mirna se je. začel že konec preteklega meseca s športnimi tekmovanji, ki so jih zaključili 2. junija, se nadaljeval 3. junija, ko je bila v tamkajšnji osnovni šoli ura zgodovine in proslava 40-letnice Pionirskega odreda Franca Lunačka, zvečer je bila slavnostna akademija in podelitev priznanj krajevne skupnosti. Osrednja proslava je bila v soboto, 4. junija, ko so na Mimi odkrili spominsko obeležje padlim borcem in aktivistom z Mirne.
Domačin, prvoborec Riko Kolenc, ki je odkril spominsko obeležje, je med drugim dejal: „Ko danes odkrivamo spomenik dvainsedemdesetim žrtvam med borci in sodelavci Osvobodilne, fronte, ki so jih dale vasi in naselja krajevne skupnosti Mirna, s tem ohranjamo živ in svetel spomin nanje, ki so v tej borbi žrtvovali največ. Njihova .žrtev ostaja za vedno vtkana v dosežene dlje našega narodnoosvo-
bodilnega in revoludonarnega boja."
Spomenik, ki je zrasel ob' pomoči vseh delovnih ljudi krajevne skupnosti Mirna, je zasnoval arhitekt Zdenko Hlavaty» poleg imen vseh aktivistov in borcev pa je na njem tudi relief domačega likovnega samorastnika Sandija Leskovca. Sporne^ nik bodo varovali in vzdrževali učenri osnovne šole Zapadno-dolenjski odred z Mirne.
Po otvoritvi spominskega obeležja je predsednik trebanjske občinske skupščine Ivan Gole podelil domidlno listino V. slovenskemu partizanskemu -1-dolenjskemu bataljonu, ki jo je v imenu skupnosti ter borcev sprejel Dušan Svara-Dule. Delegacija borcev I. dolenjskega bataljona pa je položila tudi venec pred spominsko obležje-Za tem so imeli borci občni zbor svoje skupnosti, popoldne pa so se udeležili tovariScega srečanja
pri lovski koči v Zapužah.
' ztf ZDAJ \
samo svoje'
.VESELJE j
6AUDEAMUS ,	161TUR
' ALI DE*' ffoNSIPt-
^uliura Z NOVO „KAPO“ - Takoj po ®entvi ljudske knjižnice je dala novome&a Mudijska knjižnica prekriti z novo opeko streho stavbe, katere pritličje je ta zasedala. Stavba je novo ,kapo“ dobila prejšnji teden. Poslej ne bo več zamakalo. (Foto: I. Zoran)
IZŠEL JE NOV ŽELEZNIŠKI VOZNI RED
Pred dnevi je izšel nov železni-ski vozni red, po katerem vozijo vlaki od 29. maja letos in bodo vozili po njem do 2. junija prihodnjega leta. V njem so upoštevane vse spremembe, ki jih je terjal premik delovnega časa 27. marca letos. V voznem redu so železničarji upoštevali potrebe potnikov v času turistične sezone, hkrati pa tudi prizadevanja za varčevanje z gorivom. Vsi, ki jih vozni redi zanimajo, jih lahko dobe pri šefih železniških postaj.
NAJMLAJŠI VARČEVALCI NA IZLET -Skoraj 300 otrok iz novomeških vrtcev, Metlike, Žužemberka in Straže se je s privarčevanim denarjem iz cicibanove hranilnice in s pomočjo Ljubljanske banke pretekli teden odpeljalo z vlakom na obisk živalskega vrta v Ljubljani. (Foto: J. Pavlin)
NAGELJ ZA JUBILANTE — Na osnovni šoli v Bršljinu so minulo soboto podelili 189 priznanj krvodajalcem—jubilantom iz krajevne skupnosti iri delovnih organizacij iz njihovega območja. Srečanje je pripravila KO RKS, za kulturni program pa so poskrbeli pionirji šole in gojend glasbene šole.
TEKMOVALI KOSCI IN GRABLJICE - Aktiv kmečkih žena pri krškem M—Agrokombinatu — vodi ga Marica Zivič — se je v nedeljo spet izkazal z zelo uspešnim tekmovanjem na Zdolah. Pri koscih je zmagal Peter Janc, Ravni 6, pri grabljicah pa Anica Pečarič iz Smednika. Več prihodnjič. (Foto: P. Perc)
Izguba priganja k ukrepanju
Krška tovarna „Djuro Salaj" je imela v trimesečju 109 milijonov dinarjev izgube
O *	'	v	v
Sejmišča
NOVO MESTO: kupcev je bilo v ponedeljek manj kot običajno, vendar cena pujskov zaradi tega ni popustila.-Naprodaj jih je bilo 226, prodanih pa le 111. Do 10 tednov stari so veljali 4.500 do 6.000 dinarjev, od 10 do 12 tednov pa 6.000 do 8.500 dinarjev. Rejci so prignali tudi 17 glav govedi, prodali pa 14. Voli so stali 120 do 135, krave 80 do 90, mlada živina pa 100 do 110 dinarjev kilogram žive teže.
BREŽICE: na sobotnem sejmu so prodajalci ponujali 415 pujskov, prodali pa so jih 283 po okrog 280 din kilogram žive teže.
Podražitve osnovnih in pomožnih surovin, kemikalij in vseh oblik energije ne smejo biti vzrok izgubi, marveč je treba doseganje in bodoče podražitve do konca tega leta pokriti s povečanim prihodkom. Tako so menili na zadnji seji delavskega sveta delovne organizacije tovarne celuloze in papirja „Djuro Salaj“ v Krškem, ko so razpravljali o gospo-
• Tovarna „Djuro Salaj“ dosega na svetovnem trgu višje cene celuloze kot pa doma. S štirimi slovenskimi in dvema papirnicama izven Slovenije so že sklenili samoupravni sporazum, tako da bi s 1. majem za celulozo že veljale cene na osnovi sklenjenih dohodkovnih odnosov. Papir naj bi podražili za približno petino, cene pa naj ne bi veljale retroaktivno, ampak najverjetneje od 1. juni-
ja-____________________________________
darjenju v prvih treh letošnjih mesecih, ki ga je ta največji posavski kolektiv sklenil s 109 milijoni dinarjev izgube.
Zavedajo se namreč, da s prodajnimi cenami celuloze in papirja, ki so pod nadzorom zveznih organov, ni moč pričakovati, da bodo sedanje in na novo odobrene cene v celoti pokrile rast cen energije in
Kmetijski nasveti
Uši so se lotile še žita
Vse kaže, da smo priča še enemu primeru rušenja naravnega vnotežja, ki bi ga kazalo natančneje raziskati, saj že stane Kmetijstvo dodatnega dela in stroškov. Zadnja leta se neprestano veča množina najrazličnejših listnih uši, ki oblegajo vse mogoče rastline in v svojem pohodu postajajo vse manj izbirčne m vse bolj požrešne.	J
Kot opozarja Kmetijski inštitut Slovenije je letos invazija ajela celo pšenico in druga žita, o čemer strokovna literatura •r • 3 JV P°roča|a- V mnogih knjigah med boleznimi in odljrvci žit uši sploh niso omenjene, kar pomeni, da pridelo-z njimi nekdaj niso imeli večjih preglavic in da je prevelika razmnožitev novejši pojav.
Listne uši resda že od nekdaj spadajo med najbolj razširjene rastlinske škodljivce, vendar jih je biološko ravnotežje zadrževalo pred pretirano množitvijo. Napadajo predvsem mlade rastlinske dele, katerim z dolgimi sesali pijejo rastlinske sokove ln/. s.tem slabijo. Prizadeti listi se zvijajo, kodrajo, rumenijo, smijo in odpadajo. Zlasti v sadovnjakih je pridelek zaradi njih lahko močno prizadet, napadajo pa tudi vrtnine in niti ljubitelji okrasnih rastlin nimajo miru pred njimi.
Usodna lastnost listnih uši je, da se razmnožujejo jalorodno, partenogenetsko. Samica kot po tekočem traku koti žive mladiče brez poprejšnje oploditve in tu izvira neljubo presenečenje lastnikov nasadov, ki tako rekoč prek noči opazijo silne množine listnih uši, obdanih od njihovih spremljevalk mravelj. Le-te sesajo „medeno roso”, sladke iztrebke uši.
Pa se povrnimo k opozorilu inštituta, češ da so letos v nevarnosti tudi žita. Strokovnjaki priporočajo, naj lastniki posevkov škropijo takoj, ko ugotovijo 5 do 10 listnih uši na en klas ali 20 na eni rastlini. To število je že znak za preplah, bolje rečeno, za nujno škropljenje z enim izmed naslednjih insekticidov: decis, metasystox, metation, fenitrotion, lebaycid, imidan, monitor, ultracid, monokrotofos in ekatin.
_	    Inž.	M.	L.
■ — __ ^
• OPOMBA. Kot so nam naknadno sporočili iz kmetijskega inštituta, so se ^
stne uši pojavile na žitih tudi na našem območju, in sicer na poljih okoli S Dobrniča ter Vel. in Sred. Lipovca.	^
surovin, predvsem nabavnih cen uvoznih surovin. Te se bodo letos zaradi povečanega deviznega tečaja povečale za najmanj 60 odst. Ker pa je uvoznih surovin in kemikalij pri celulozi in papirju za več kot polovico, bodo morali vsaj tisti del manjkajočega dohodka, na katere delavci nimajo vpliva, nadoknaditi z dohodkovnimi odnosi s kupci.
Z bankami bodo skušali urediti tako, da se bodo tečajne razlike v obliki skupnega dohodka vrnile kolektivu. V deviznem dolgu do Temeljne posavske banke Krško, ki znaša 7,6 milijona dolarjev, je bilo 2,5 milijona dolarjev (glede na izvor teh deviz) pred dvema letoma last tovarne ,,I)juro Salaj". Če te vsote ne bi vrnili banki,bi že odpadel precejšen del negativnih tečajnih razlik. Tudi 9,1 milijona dolarjev posojila Narodne banke za pol leta, ki gaf pričakujejo te dni, bi izraziteje in dolgoročneje odpravilo devizne zagate zadnjih treii let le, če bodo zagotovili, da bodo posojilo pokrili iz drugih virov in bi ta vsota pravzaprav ostala tovarni.
Tovarna že osmo leto ostaja brez akumulacije. Tudi to je razlog, da ne odpravljajo tako naglo, kot so načrtovali, nekaterih ozkih grl v proizvodnji, kaj šele, da bi pričeli nujno posodobitev dotrajale in zastarele opreme. Kljub temu da so v tem trimesečju dosegli za okrog 100 milijonov dinarjev prihrankov, kar jim prej ni uspelo v več kot petih letih, so jim samo več uvoženega lesa in drugih surovin, ki so resda kakovostnejše od domačih, ,.odnesle" po besedah Pavla Krošlja za 57 milijonov dinarjev notranjih rezerv.
P. PERC
S
s
%
*
%
s
*
%
s
s
s
- Skrajni t as jr
Kombajni bodo
Črnomaljska Kmetijska zadruga obljublja, da letos pri žetvi pšenice ne bo težav
V črnomaljski Kmetijski zadrugi so nameravali v letošnjem letu odkupiti 400 ton pšenice, vendar so kasneje ugotovili, da je to zanje prezajeten zalogaj. Eden od vzrokov, da so kmetje jeseni posejali manj pšenice, kot so v začetku predvidevali v Kmetijski zadrugi, je
tudi ta, da se ljudje vse bolj usmerjajo v živinorejo.
Kmetijska zadruga je zato podpisala pogodbo z ljubljanskim Žitom o odkupu 300 ton pšenice, pogodbe, sklenjene s 391 kooperanti pa zaenkrat zagotavljajo 280 ton zrnja, ki bo zraslo na 140 hektarjih. Razliko 20 ton bodo pokrili s podpisovanjem pogodb ob odkupu ali z zamenjavo koruze za pšenico.
Ker je pri lanski žetvi prihajalo do zapletov s kombajnisti se bodo, tako obljubljajo v zadrugi, letos bolje pripravili na odkup. Tako bodo z vsemi kombajnisti podpisali pogodbe, njihova obveza pa bo, da dobro opravijo delo na območju, za katero so se zavezali. Odkup bo možen na vsaki zadružni enoti, vsakodnevno pa bo opravljena tudi analiza kvalitete pšenice, na podlagi katere bodo ugotovili ceno.
Črnomaljska Kmetijska zadruga bo letos od kooperantov odkupila tudi 450 ton krompirja, precej pa je letos naraslo zanimanje za gojenje kumaric, tako da se bo odkup od lanskih 70 povečal na 130 ton. Nekoliko manj sreče so imeli kmetje letos z rdečo peso, ker jo je prizadela suša, tako da bodo komaj dosegli načrtovanih 200 ton.
M. BEZEK
Premalo železa
Beltovi livarni primanjkuje surovega železa
Medtem ko je preskrba s koksom za Beltovo livarno količinsko zadovoljiva - žal je kakovost koksa, ki ga dobivajo iz koksarne v Lukovcu, slaba - pa imajo težave s sivim surovim železom. Livarna potrebuje na leto 8.000 ton takega železa; da bi si za letos zagotovili redne dobave kakih 3.000 ton, je Belt pred časom sovlagal v posodobitev železarne Štore, za kar so namenih 10 milijonov dinarjev. Vendar ta železarna že pol leta nič ne dela, proizvodnja naj bi spet stekla s 1. julijem. Ker pa napovedujejo dalja remont atomske elektrarne v Krškem, je vprašanje, če bo štorska železarna lahko v tem času dobivala dovolj elektrike.
Kakorkoli že, v Črnomlju imajo le še za nekaj dni železa, do 22.. julija, ko bodo odšli na kolektivni dopust, pa bi potrebovali kakih 450 ton železa, da bi nemoteno delali Letos bi sicer morali dobiti 2.000 ton sivega surovega železa iz Sovjetske zveze, vendar ne vedo, kdaj bo ta pošiljka prišla.
A. B.
živolaj mn turu
(Iz zadnjega Pavlihe)
EN
HRIBČEK BOM KUPIL~.
Ureja- Tit Doberšek
Pripravki za škropljenje vinogradov
Po cvetenju trte, to je od srede junija dalje, bomo škropili predvsem s cenejšimi preventivnimi fungicidi
Poleg bakrenih pripravkov, pri katerih imamo zlasti s pripravo škropiva iz modre galice več dela, bomo uporabljali pretežno sredstva iz skupine preventivnih organskih fungicidov, ki so na voljo po drugi svetovni vojni, zlasti zadnja leta.
Zaradi pretiravanj pri -doziranju tudi najbolj enostavnih kemičnih sredstev za varstvo rastlin nastajajo večje ali manjše poškodbe na mladikah. Posebno nevarna je raba herbicidov. Zato ponovno opozarjam, da se je treba držati navodil o uporabi. Navodila so priložena vsakemu sredstvu za varstvo rastlin, ki je v prometu, izjema je galica. Bolje je temeljiteje škropiti z večjo količino vode, kot pa z doziranjem pretiravati.
Iz navedene skupine so v prometu naslednja sredstva:
Cineb P-8, cineb P-20, plavi cineb B S-65, fruktan, rado-cineb. Sem sodi tudi italijansko škropivo aspor, ki je modre barve kot galica in ga zaradi nizke cene nekateri vinogradniki dobijo iz Trsta ali Gorice. Pri vseh je aktivna snov cineb. Sredstvo uporabljamo za zatiranje pero-nospore na vinski trti, krompirjeve plesni, peronospore hmelja, škrlupa na jablanah in hruškah, rdečega ožiga vinske trte, luknjičavosti koščičarjev. Cineb je izrazit preventivni fungicid, vendar deluje tudi kurativno še nekaj ur po okužbi. Pozitivno vpliva na tvorbo listnega zeleriila, na razvoj rastlin in obarvanje plodov. Ne deluje na pepelaste plesni, zato ga uporabljamo v kombinaciji z žveplenimi pripravki (cosan). Nezaželjeno pri njem je, da spodbuja delovanje pršic. Zato ga ne kaže uporabljati tam, kjer se pršice stalno pojavljajo. Za človeka in toplokrvne živali ni nevaren. Karenca je za vinske sorte grozdja 42 dni, za ostalo sadje pa 14 dni.
Dihtane M-45, dihtane M-70, dihtane R-plavi, ziman S-80) - aktivna snov je manko-zeb. Sredstvo je učinkovito zlasti v sadjarstvu. Z njim zatiramo jablanov in hruškov škrlup, luknjičavost koščičarjev, kodra-vost breskev. V vinogradih zatiramo z njim peronosporo in rdeči listni ožig. Z njim zatiramo krompirjevo plesen. Aktivna snov mankozeb ni posebno odvi-
sna od zunanjih dejavnikov, zato ostane na rastlinah dalj časa učinkovit. Ni nevaren za čebele, ljudi in toplokrvne živali. Karenca za vinske sorte grozdja je 42 dni, za ostalo sadje pa 14 dni.
‘Antracol, bakretni antracol -aktivna snov je propinb. Deluje proti peronospori vinske trte, peronospori hmelja, krompirjevi plesni, jablanovemu in hruškovemu škrlupu. V določenem obsegu omejuje tudi pojav grozdne gnilobe in rdečega listnega ožiga. Za ljudi in toplokrvne živali ni nevaren. Karenca za vinske sorte grozdja je 42 dni, za ostalo sadje pa 14 dni.
Folpet .50, ortho-phaltan 50 %, vitosan - aktivna snov je folpet. Z njim zatiramo peronosporo vinske trte, peronosporo hmelja, jablanov in hruškov škrlup, gnilobo jagod (botrytis). Je strupen za ribe. Karenca za vinske sorte grozdja je 42 dni, za ostalo sadje 7 dni.
Euparen, bakreni euparen -aktivna snov je diklofluanid. Z njim zatiramo grozdno gnilobo (botrytis), peronosporo vinske trte, pepelasto plesen vinske trte (oidij), peronosporo hmelja, jablanov škrlup. Uspeh pri zatiranju grozdne gnilobe je odvisen od porabe škropiva: porabiti moramo približno 2000 litrov škropiva na 1 ha (200 1 na 10 arov). Pripravek je strupen za ribe, ljudi in čebele. Karenca za vinsko trto je 28 dni, za ostale pridelke pa 14 dni.
Ronilan - aktivna snov je ■ Vinklozocin. To je fungicid s posebnim delovanjem pro^| gnilobi (botrytisu) na grozdju. Strupen je za ribe in čebele. Karenca za vinsko trto je 28 dni. Čeprav je sredstvo drago, se ga splača dodati sredstvom za zatiranje peronospore, in to tik pred cvetenjem, ali takoj po cvetenju trte ter ob zadnjem škropljenju trte.
Rovral, aktivna snov je gliko-fen. Uporabljamo ga za zatiranje gnilobe na grozdju kakor ronilan. Karenca je 21 dni.
Sumilex - aktivna snov je dieiklidin, ki deluje kot glikofen na glive botrytisa. Kurativno deluje tako, da preprečuje razmnoževanje gliv. Karenca je 42 dni.
Karathane WP, karathane C, karathane FN-57 - aktivna snov je dinokap! To je učinkovit organski fungicid za zatiranje pepelastih plesni (oidija), ki so ga v Združenih državah Amerike izdelovali že leta 1934, pri nas pa je v prometu šele zadnja leta. Deluje tud^kurativno že pri temperaturi 4 C. Če škropimo pri temperaturi nad 30 C, lahko mladike poškodujemo (depresija mladik). Upoštevanja je vredno njegovo akaricidno delovanje. Je strupen za ribe. Karenca je 21 dni.
T. DOBERŠEK
Postalo je vse težje za zaposlitev
Zaradi pomanjkanja dela mladi sprejemajo tudi zaposlitve, ki ne ustrezajo njihovi izobrazbi
Sredi prejšnjega meseca je bilo na občinski skupnosti za zaposlovanje v Črnomlju prijavljenih nekaj čez 90 občanov, od tega 49 žensk. Število iskalcev zaposlitve se spreminja iz meseca v mesec in je bilo maja najnižje
letos; največ je bilo prijavljenih na skupnosti januarja - 138. V
zadnjem času je največ novih delavcev na novo zaposlila semi-ška Iskra, okrog 40.
„Med prijavljenimi na naši skupnosti je največ nekvalificiranih delavk in delavcev; precej prijavljencev prvič išče zaposlitev, nekaj pa je tudi takih, ki dobivajo nadomestilo,” je povedala svetovalka zaposlitve Marija Žunič, po poklicu višji sanitarni tehnik. Zuničeva je bila pred časom sama prijavljena na skupnosti in je sedaj le začasno zaposlena, tako da vse te težave doživlja na svoji koži. Da je iskalec zaposlitve upravičen do nadomestila, mora imeti najmanj 9 mesecev delovne dobe, delov-
no razmerje pa mu ne sme prenehati po njegovi krivdi ali na njegovo željo.
Marija Žunič
Med iskalci
zaposlitve, ki imajo srednjo, višjo in visoko iz obraz boso v glavnem mladi, id doslej še niso bili zaposleni. Med njimi so tudi inž. geodezije, predmetna učiteljica, prof. geografije, dipl. ekonomist, višja medicinska sestra, višji upravni delavec, kmetijski tehnik, gimnazijske maturantke pa tudi pek, mesar in mizar.
OBISKALI SMO OSTARELE
Dva republiška prvaka
Uspeh mladih dolenjskih tehnikov v Murski Soboti
27.	in 28. maja je bilo v Murski Soboti VII. srečanje mladih tehnikov Slovenije. Do letos so tekmovale občinske ekipe, letos prvič pa regijske. Dolenjsko regijo so zastopali mladi tehniki iz osnovnih šol Krško, Milka Šobar-Nataša, Črnomelj, Otočec, Semič, Mirna peč, Kočevje, Grosuplje, Metlika, Bršljin, Grm, Katja Rupena in Stopiče -zmagovalci posameznih panog z regijskega tekmovanja, ki je bilo 7. maja v Bršljinu.
Z uspehi v Murski Soboti smo zadovoljni, saj imamo dva republiška prvaka: pri spuščanju zmajev
TEKMOVANJE TABORNIKOV
28. maja je na Mimi potekal področni taborniški mnogoboj za medvedke in čebelice ter tabornike
in tabornice. Mnogoboja se je kip iz N
Prof. Bogomil Kovač:
4::
LOGORSKA KALVARIJA LAVRIČEVEGA ŠTUDENTA
V ŠVICI
Takrat je pobegnilo v Švico zelo veliko Italijanov, Zidov ter vojakov ujetnikov iz raznih taborišč. Odpeljali so nas v Belinzono in nastanili v veliki stavbi. Tu smo bili skupaj z jugoslovanskimi vojaki Govorili so srbohrvatski; sem so se zatekli iz taborišč v severni Italiji Na to skupno bivanje - trajalo je le kratek čas - me vežejo dokaj neprijetni spomini. Spominjam se mogočnih, domišljavih narednikov in podnared-nikov, vdanih kralju, ki so tudi nam delili obroke hrane. Na nas civiliste so g leda Nezaupljivo, postrani. Prišlo je tudi kmalu do ostrega političnega spora v zvezi s kraljem. Lojze je povsem odločno naglasil, da kralja po vojni ne bomo več potrebovali in da bo kraljevine za vedno konec! Prišlo je skoraj do pretepa. Tovarišu Lojzetu, predvojnemu komunistu, sem dejal: „Lojze, pusti jim kralja, pa naj ga imajo v Švici! “ Še enega sramotnega dejanja za vse Jugoslovane se dobro spominjam. Ti podoficirji so v tagorju kradli deke in jih prodajali po naselju. Takrat sem spoznal veliko državljansko zavest in poštenost Švicarjev. Takoj so krajo javili vodstvu lagerja. Vodja lagerja nas je vse, vojsko in civiliste sklical v zbor in dejal: „Tamle je meja! Še en tak primer, pa lahko izginete, odkoder ste prišli!”
Zelo smo bili civilisti veseli, ko so nas nekega jutra določili, da se bomo ločili od vojske in krenili v drug izhodiščni lager. Odpeljali smo se preko Šent Gotharda z vlakom do Luzerna. Od tam smo krenili v Olte. Nastanili so nas v nekem hotelu.
TABORIŠČE -MOEHLIN
V OLTENU
Tu smo bili v jeseni 1943 kaka dva meseca v karanteni Bili smo skupaj s civilisti obeh spolov, različnih narodnosti Med temi je bilo zelo veliko Italijanov. Zadan mrtvih
Andreja Malenška (OŠ Katja Rupena) in v foto dejavnosti Mitja Pelka (OŠ Kalja Rupena). Peter Udovč iz Stopič je zasedel tretje mesto pri zmajarjih, OŠ Grm je za izdelek helikopter, izdelan z orodjem KLIP-KLAP, zasedla drugo mesto, OŠ iz Dolenjskih Toplic pa za razstavljene izdelke iz področja proizvodnega dela učencev v delovni organizaciji prvo mesto.
Organizacijske spodrsljaje, ki so spremljali tekmovanje, je nadomestilo izredno gostiljubje domačinov. Pionirji so spoznali nove prijatelje, vrstnike iz Murske Sobote, in bili navdušeni nad njihovim sprejemom.
R. ROBIČ PODELIL ZNAČKE
udeležilo 28 ekip iz Novega mesta, Šentjerneja, Trebnjega, Metlike, Črnomlja in Mirne. Pri mlajših čebelicah in medvedkih je zmagala šentjernejska ekipa, rned starejšimi čebelicami so največ znanja pokazale tabornice z Mirne, medtem ko so bili najbolj spretni medvedki iz Šentjerneja. V kategoriji mlajših tabornikov in taborne pa so obakrat slavili Mirenčani. Organizacijo mnogoboja so opravili v splošno zadovoljstvo mirenski taborniki.
MATEJA CEKUTA
Na naši šoli smo imeli v četrtek, 19. maja, podelitev Župančičevih bralnih značk. Prireditev smo imeli v domu JLA. Pesnik Rudi Robič nam je najprej prebral nekaj svojih pesmi, nato pa predstavnikom razredov podelil bralne značke in priznanja. Po podelitvi je dramski krožek pod vodstvom tov. Možetove zaigral igrico J. Variota „Bogataška norost".
PETER ZAJC OŠ K. Rupena, Novo mesto
smo se vsi Slovenci popoldne zbrali na pokopališču v Olternu. Imeli smo javno komemoracijo za borci, padlimi v naši domovini. Verski obredje opravil tamošnji krajevni duhovnik, govoril pa je Maistrov borec Julij Guštin, pokojni Mariborčan, lastnik kina in hotela OreL Poudaril je borbo naših borcev partizanov, ki bijejo boj za življenje in smrt za našo svobodo.
Ker smo bili ves dan prosti - bila je lepa jesen - smo se sprehajali in debatirali, sam pa sem intenzivno študiral jezike. Med taboriščniki je bilo zelo veliko Židov. Odnosi med nami so bili korektni, le nekajkrat smo prišli navzkriž z Italijani, ki so nastopali precej samovoljno. V razgovoru z nekim Italijanom iz bližine Arone je beseda nanesla tudi na mojega grofa Don Cladia dal Pozzo. Povedal mi je, da se je tudi ta gospod s svojo družino umaknil pred Nemci v Švico. Mislil sem si takoj r „No, sedaj sva pa oba v istem položaju, enaka." Kasneje sem zvedel, da se je iz taborišča preselil v hotel v Zuerichu. Dobil sem njegov naslov in sem ga 1944 obiskal v najlepšem hotelu. Mi, navadni begunci, pa so bili v delavskih taboriščih (Arbeitslager). Ta gospod je imel tudi v Švici svoj kapital in je zato lahko živel v hotelu. Takrat sva se zadnjič srečala. Edina sva si bila v enem; naj čimprej zmagajo zavezniki in nam tako omogočijo povratek domov.
JUGOSLOVANSKO TABORIŠČE LAUFEN
Iz Oltena so nas manjšo skupino transportirali v lager Moehlin ob Renu, v bližini Basla. Moehlin je bil veliko mednarodno taborišče. Zastopane so bile vse evropske narodnosti, med taboriščniki pa je bilo seveda največ Zidov. Taborišče je bilo ob robu gozda, sestavljalo gaje več barak, v katerih smo bivali.
9«,	_	jk
ll/rocUuAibwr
luia/
MAVSAR PODELIL ZNAČKE
NAGRAJEN — Detajl spomenika v Murski Soboti, eden izmed posnetkov nagrajenega filma. (Foto: Mitja Pelko)
Tudi letos smo pridno brali, da bi osvojili bralno značko. Na razdelitev smo odšli v Artiče, kjer je značke podelil pesnik Silvo Mavsar iz Krškega. Po razdelitvi je bil krajši kulturni program in pogovor s pesnikom. Ob tej priložnosti smo izdali glasilo Kekec-Iskrice sklicat z artiškimi člani literarnega krožka.
Člani lit. krožka OŠ Globoko
DOBRO SODELOVANJE
Po krajšem kulturnem programu, ki ga je pripravila kulturniška skupina, smo mladi iz Doma za učence M. Šilc imeli volilno-pro-gramsko konferenco. Z opravljenim delom smo zadovoljni, saj nam je
poleg začrtanega rednega dela uspe-
lo poživiti stike z mladimi iz Šmihel in Drska.
IRENA ŠPEHAR Dom za učence M. Šilc
RISARJI IN KOLESARJI
Prejšnji četrtek smo na naši šoli imeli tekmovanje v risanju po tleh. Tekmovali so učenci nižjih razredov, najboljši pa so odšli risat še pred športno dvorano na Marofu. Naslednji dan so imeli učenci petih in šestih razredov preiskus v znanju za kolesarski izpit, nižji razredi pa so si ogledali lutkovne predstave lutkarjev iz Ilirske Bistrice, Mirne in Hrvatinov.
DAMJANA ČAVLOVIČ OŠ XII. SNOUB Bršljin Novo mesto
POUČNI IZLETI
Šentjernejski učenci smo pretekli teden imeli več koristnih in poučnih ekskurzij. Prvi razredi so šli v Šmarješke Toplice, drugi so obiskali kraje Titovega otroštva, tretji Bazo 20, četrti Bled, peti so občudovali partizansko bolnišnico Franjo, šesti so se povzpeli na Pohorje, sedmi so okušali morje in po morsko zasoljene cene, osmi razredi pa so v Jasenovcu in na Kozari spoznavali krutost vojne. Vsi izleti so bili za
nas, učence, velika doživetja.
ur
VESNA MARTINČIČ OŠ Šentjernej
Imeli smo skupno umivalnico, sanitarije, dnevno sobo (čitalnico), kjer so nam bili na razpolago razni časopisi. Razdeljeni smo bili na posamezne skupine, katerim je vodstvo lagerja določalo delo. Največ smo betonirali protitankovske ovire, ker je bilo to obmejno področje. Enkrat med tednom smo imeli prost izhod v Moehlin. Tudi ob nedeljah smo bili prosti V naselju so bile tri cerkve: rimskokatoliška, protestan-tovska in starokatoliška. Kaj hitro smo ugotovili, da je vladala med verniki različnih veroizpovedi tolerantnost.
Švica je v drugi svetovni vojni nudila zatočišče tisočem in tisočem beguncev. Švicarski Rdeči križ je organiziral najrazličnejšo pomoč za taboriščnike v paketih, prav tako je organiziral zanje večdnevne dopuste pri posameznih družinah in ustanovah. Za božič 1943 smo bili Slovenci iz Moehlina povabljeni za praznike v neki samostan v Sant Gallenu. Bilo je prav prijetno. Na ulicah smo bili balkansko živahni in smo zato zbujali pozornost.
V Moehlinu sem bil nekaj mesecev. V začetku 1944 so nas Slovence premestili v jugoslovansko taborišče Laufen, tudi v bližini Basla. V tem lagerju je bilo precej Slovencev, večino pa so imeli jugoslovanski Židje iz Hrvatske, Bosne, Srbije, ki so vsi pribežali iz Italije. Slovenci smo se družili in živeli bolj zase. Tu so bili današnji izobraženci: prof. J. Maček, arheolog St. Gabrovec, ing. Tone Remše, prof. Ostoj Drujava, pravnik Janez Šmidovnik, moj sotrpin Zagorc iz Arone in še mnogi drugi. Kmalu sta se nam pridružila tudi Gorenjca Karel Pretnar in Lojze Kristan. BUa sta mobilizirana v nemško vojsko in poslana v Belgijo. Tu sta dezertirala in se v dolgem pohodu preko Francije prebila v Švico!
V taborišču je bila organizirana in je delovala OF. Vodilno vlogo je imel predvojni hrvaški komunist Ža-grovič, ki sem ga poznal še iz Gonarsa. Plačevali smo mesečno članarino in del zaslužka prispevali za pomoč osvobodilnemu gibanju v domovini. Leta 1944 je bil tudi v Švici, v Bernu, ustanovljen Komite za nacionalno osvoboditev, katerega predsednik je bil Ristič.
Ker je Laufen obmejni kraj, smo tudi tu delali na obmejnih utrdbah. Med taboriščniki je bil Žid Oto, ki se je smatral za Slovenca. Z njim smo bili resnični prijatelji, tovariši. Sedaj živi v Izraelu. Tudi v Švici se je krepilo med Židi sionistično gibanje - težnja po nastanku države Izrael
Odnosi med Slovenci in jugoslovanskimi Židi so bili korektni, vendar pa zaradi različne mentalitete in odnosa do čisto vsakdanjih lagerskih del tudi napeti V spominu mi je ostal dogodek, s katerim se Slovenci nismo strinjali Nekega jutra zapazimo pred kuhinjo ob železniški progi napis v velikih črkah: „Wir hungern - mi stradamo!" To se nam je zdelo Slovencem zelo neumestno za tedanji čas. Hrana je bila za vojni čas kar dobra. Na dnevnem redu je bil pogosto krompir, kije doma v Švici. Vodja lagerja nas je sklical v zbor in nam spregovoriL Zapomnil sem si tri besede, ki naj bi bile nekako oznaka za Švicarja:	schaffen (delati),
sparren (varčevati) in krepieren (umreti). Sicer pa smo imeli z vodstvom zelo dobre odnose. Žena vodje lagerja je odlično igrala klavir in nam je priredila večer naših pesmi. Tudi Slovenci smo imeli svoj pevski zbor.
V EGGIWIL IN TICINO
Iz Laufena so nas nekaj Slovencev in tudi ostalih premestili v Ementalsko dolino v precej hribovit svet, kjer smo meliorirali močvirnat teren. Od tam smo Slovenci krenili nekoč na izlet do Timskega jezera. Med potjo smo prišli tudi do utrdb in vojske. Povedali so nam, da so leta 1940 pričakovali nemški napad na Francijo preko Švice. Glavna obrambna linija bi bila v goratem alpskem svetu. Posebnost švicarske vojske je tudi v tem, da imajo obvezniki deloma tudi orožje doma. Iz Eggwila so nas Slovence zopet premestili v novo taborišče Ticino v bližini Ločarna. Tako smo romali zopet preko Šent Gotharda!
ZVVEIDLEN
Ob dnevu mladosti smo učenci osnovne šole v Vavti vasi obiskali ostarele občane v njihovem domu v Šmihelu pri Novem mestu. Pripravili smo jim kulturni program, katerega so bili zelo veseli. Nastopili so: otroški pevski zbor, solo pevci, recitatorji. Občanov iz naše krajevne skupnosti smo se spomnili tudi s šopki nageljnov. Ob tej priložnosti smo izdali glasilo, posvečeno ostarelim. Tako smo popestrili njihov vsakdanjik.
SLAVKA KREN OŠ Vavta vas
NAŠ DAN ŠOLE
Naša šola praznuje svoj dan 24. maja. Letos smo praznovali 10-letni-co nove šole, hkrati pa tudi krajevni praznik. Na ta dan so nas obiskali učenci iz gabrovške osnovne šole, ki je z nami pobratena. Na praznik smo se skrbno pripravljali: v jedilnici smo pripravili razstavo naših ročnih izdelkov, pripravili smo kulturni program z recitacijami, pevskimi točkami in telovadnimi vajami. V njem je sodeloval tudi pevski zbor iz Dolenjskih Toplic. Na sami prireditvi smo najbolj delavnim učencem podelili priznanja, zunanji sodelavci so prejeli knjižna darila. Na dan mladosti smo odšli v Šentjernej, kjer smo bili sprejeti med mladince.
INGRID MOŽINA OŠ Dol. Toplice
REGIJSKO TEKMOVANJE
V petek, 20. maja, smo imeli v Novem mestu tekmovanje iz SLO in DS. Čeprav se nismo najbolj uvrstili - med 29 ekipami smo zasedli 19. mesto - nam je bilo lepo, saj smo pokazali, da bomo znali braniti naše meje in domovino v morebitni vojni.
SABINA KUKOVIČA OŠ Artiče
Komu v napoto?
Potrgani plakati so znamenje nasprotovanja
Res je, da plakati hitro zastarijo in da so potem samo še za v smeti, vendar pa so taka
oblika obveščanja zelo pomemb-ličei
ni in ne gre jih uničevati, še ireden se dopolni njihova vloga. Takšno početje je vredno obso-
janja in najbrž je tudi kaznivo.
M'	.......
[ladinska organizacija Stražnik je pripravila skromno proslavo v čast dneva mladosti. Mladinci smo se na praznik pripravljali tri tedne z vso vestnostjo in vztrajnostjo. Ko pa smo razobesili plakate, s katerimi smo na proslavo vabili krajane in mladino iz bližnje vasi in okolice, smo doživeli razočaranje. Nekdo jih je kmalu potrgal. Ne vemo, kdo je bil, a naj bo kdorkoli, zasluži primemo kazen. Čeprav nas je mladih tu bolj malo, se trudimo: pripravljeni smo pomagati vsakomur, ki je pomoči potreben. Prirejamo delovne akcije, čistimo okolico, urejamo grobove padlih partizanov, skrbimo za mladinski dom, ki smo ga sami zgradili. Mladinsko organizacijo smo kljub mnogim težavam postavili na noge. Boli nas nerazumevanje nekaterih, ki celo prepovedujejo svojim otrokom vstopati v mladinsko organizacijo. Pogovor s starši ni nič spremenil, mladinsko organizacijo nekateri še vedno vidijo kot „pohujšljivo’\ ne vidijo pa, da mladi v svoji organizaciji lahko naredimo veliko koristnega in humanega.
MARJAN SIMONČIČ OO ZSMS Stražnik
ZANIMIVO TEKMOVANJE
PLANINSKI VEČER
V Dragatušu je bilo občinsko prvenstvo v rokometu, na katerem so sodelovali učenci OŠ Vinica, Semič, Črnomelj in Dragatuš. Z veliko prednostjo so zmagali predstavniki črnomaljske šole.
VANJA ŽUBČIČ OŠ Črnomelj
Ob 90-letnici planinstva smo v Brežicah organizirali planinski večer, na katerem smo izvedli kviz. Tekmovalci v 4 ekipah so pokazali veliko znanja o zgodovini planinstva. Zmagali so planinci iz Brežic. Izreden je bil tudi kulturni program.
SABINA KUKOVIČA OŠ Artiče
w
Iz Ticina so nas končno premestili v zadnje taborišče, Zwcidlen v bližini Zuericha. Tu so" se nam 1945 pridružili novi taboriščniki ki so se že na koncu vojne nekako prebili v
^vlco' (Nadaljevanje prihodnjič)
moj otrok je drugačen
Levičnost ni izjemen pojav
Levičarji predstavljajo včasih problem, če se tega pojava lotimo nepravilno. Se vedno je pri ljudeh, posebno starejših, zakoreninjeno
mišljenje, da je levičnost nenormalen pojav, grda razvada, celo škodljiva ali pa celo, da ni v skladu z verskimi nazori. Pri določenem odstotku otrok (med šolarji približno 15 odst.) se motorični centri v možganih razvijajo tako, da dajo prednost uporabi levice. Prvi znaki levičnosti se pri otroku kažejo že zelo zgodaj. Pogosto je pri levičnem otroku v rodu več članov, ki so prav tako dajali prednost uporabi levice. Danes priporočamo, da pravega levičarja pustimo, da čimbolj razvije svojo levo stranskost - leteralnost. Levičnega otroka prav tako ni priporočljivo preusmerjati na desnico, ker pri tem lahko nastanejo težave: motnje pri branju in pisanju, motnje govora, psihomotorični nemir, celo močenje in blatenje, kar je vse lahko posledica hudega pritiska na otroka pri preusmerjanju. Pravi levičar bo z všolanjem tudi pisal z levico, kar ob ustreznem metodičnem postopku zanj ne bo težko.
Za levičarje priporočamo pri pisanju, naj zvezek na mizi polože postrani, ne vodoravno, in sicer tako, da je desni rob zvezka nižji od levega. Zvezek je pri pisanju tudi nekoliko premaknjen v levo stran, od srednje osi telesa. Najboljše je, da imajp levičarji pisalo obrnjeno proti sebi, kot desničarji, ne pa, da je vrh pisala obrnjen navzgor. Ugodnejše bo pri pisanju, če bo levičar držal pisalo nekoliko višje. Sicer je sedenje pri pisanju enako kot pri desničarju. Tako levičar pri pisanju ne bo zakrival in pacal za seboj tistega, kar napiše. Nad napisanim tekstom bo imel ves čas tudi pregled.
Včasih se pri otroku ne razvije prednost ali dominantnost niti ene niti druge roke. V tem primeru govorimo o obojeročnosti ali ambidekstriji. Sčasoma se bo do šolanja potrebno odločiti, katero roko bomo bolj urili za risanje, pisanje itd. Ob stalni uporabi obeh rok za omenjene storitve in ob stalni menjavi rok bosta obe roki za fine gibe slabše razviti, kar se bo kazalo v slabi, okorni pisavi in sploh v okornih rokah in prstih. Pri obojeročnosti se skoraj vedno odločimo, da bomo urili desnico. Ne smemo pa zamenjevati prave obojeročnosti od tiste, ki nastane zaradi preusmerjanja. Če pri tem nastopijo še druge težave, je najboljše, da otroku pustimo prosto izbiro prednostne roke. Vsekakor je priporočljivo, da otroku omogočimo razvijati njegovo levo stranskost, če v prvih treh letih življenja kaže nagnjenje za to. To se bo dogajalo prav v času, ko se bo razvijal tudi njegov govor in njegove sposobnosti v fini motofiki rok in prstov. Vemo pa, da sta motorika in govor v tesni povezavi, torej tudi zato levičnega otroka ni priporočljivo preusmerjati. Pri vsem tem se moramo zavedati, da leva stranskost pri človeku ni izjemen pojav, še manj pa je to slaba razvada ali celo bolezenski pojav.
Danes imajo vsi otroci v centrih za mentalno zdravlje ali vzgojnih posvetovalnicah možnost pregleda že pred vstopom v šolo. S testom lateralnosti ugotavljamo stopnjo in vrsto otrokove levičnosti. Na pregledu ugotavljamo, ali gre pri otroku za pravo levičnost ali samo za prehoden pojav neizražene lateralnosti. Starši bodo ob pregledu dobili tudi obširnejša ustna in pismena navodila za ravnanje z otrokom.
VLADIMIR BITENC, defektolog
I
pisma
in
odmevi.
Prijateljstvo bo živelo
Z obiska v pobratenem zahodnonemškem Obrig-heimu
Živi stiki med ljudmi so bili in bodo ostali tisto, kar ljudi različnih narodnosti, ne oziraje se na politično prepričanje ali svetovni nazor, najbolj zbližuje. To resnico je potrdil tudi nedavni prijateljski obisk stotnije Bresta-ničanov in Krčanov v pobrateni zahodnonemški občini Obrig-heim. Tako, kot so v lanskem oktobru člani brestaniškega moškega pevskega zbora DKD „Svoboda“ gostili pevce mešanega pevskega zbora „Saenger-kranz—Frohsinn“ iz Obrigheima, nekaj nemških prijateljev pa so sprejeli na domove tudi člani pihalnega orkestra ,,Djuro Salaj“ iz Krškega, taka podoba se je ponovila letos v Obrigheimu.
Med tridnevnim obiskom v Zvezni republiki Nemčiji smo spremljali tudi slovensko delegacijo, ki jo je vodil Miran Potrč in ki je bila pokroviteljica letošnjih »Majskih srečanj" v Neustadtu na Aischu, kjer seje zbralo nekaj tisoč naših delavcev, ki so na začasnem delu v severni Bavarski. Le-ti si želijo še več stikov z ljudmi iz domovine, da bodo tako lažje zdržali težnje po asmi-nilaciji, ki jo Nemci bolj prefinjeno imenujejo „Sozialan-liederung". Pa o tem morda kdaj drugič!
■Za 940 km dolgo pot na Bavarsko smo potrebovali kar 18 ur in na dogovorjen kraj prispeli poldrugo uro kasneje, kot so nas pričakovali pedantni zahodnonemški gostitelji.
Za zamudo je bil kriv dobesedno z vozili zabit predor na Ljubelju, kjer bi morali čakati najmanj pet ur, preden bi prišli na vrsto za pregled. Naša avtobusa sta se v nepopisni gneči obrnila in krenila proti prelazu na Jezerskem, kjer so bili cariniki očitno že obveščeni 'o našem prihodu, saj celo potrdil o prehodu čez mejo brez vplačanih
pologov niso pogledali. Kakorkoli v Obrigheimu iz ust obzirnih gostiteljev ni bilo slišati pripomb o prislovični ,.balkanski natančnosti", ob kozarcu piva in vedrih taktih godbe v Neckar-halle pa je bilo tako in tako vse hitro pozabljeno.
Vsiljiv dež je žal spremljal večji del našega obiska in ni prizanesel niti promenadnemu koncertu brestaniških pevcev in krških godbenikov pod košato lipo na tržnici v spoštljivem okolju starega mestnega jedra Mosbacha. Za ubrano petje in igranje so dobili veliko priznanje in Hasen Fazlič, delavec iz Sarajeva, je vzneseno dejal: „Ej, brate, da znaš, da se ponosim, kad čujem ove, da sam i ja Jugoslo-ven." Nastopajočim je čestital tudi nekdanji zvezni kancler Kiessinger. Žal je zmanjkalo časa za ogled Mosbacha, pa tudi za nakupe, saj je program obiska predvideval še ogled Obrigheima, občine s približno 7000 prebivalci, in tamkajšnje jedrske elektrarne moči 300 MW, ki že od oktobra 1968 daje po 2,4 milijarde Kwh na leto in ki pokriva skoraj desetino potreb po električni energiji v pokrajini Ba-den Wuerttemberg. Z 84-odstot-nim izkoristkom je ta jedrska elektrarna v samem vrhu med 270 tovrstnimi napravami na svetu.
Omenimo naj še osrednji koncert kulturnih skupin iz Krškega v Neckarhalle, nad katerim so bili obiskovalci, ki jih je bilo nad 800, zelo navdušeni. Zborovodja Janko Avsenak in dirigent Drago Gradišek sta morala celo razširiti koncertni spored. -
Bila je podoba, da bo prijateljstvo, ki je bilo spočeto pred desetimi leti, in pobratenje, ki je bilo sklenjeno s posebno listino, vedno ostalo mlado.
PAVEL PERC
PODELILI PLAKETO OBČINE - Med obiskom slovenske delegacije, ki jo je vodil Miran Potrč, so SKŠD Simon Jenko predstavniki Krškega podelili plaketo občine. (Foto: P. Perc)
,
PRIZNANJE ZA USPEHE - V svojem desetletnem obstoju je društvo multiple skleroze, ki dela za območje vse Slovenije, sedež pa ima v Kočevju, doseglo zavidljive uspehe. Na nedavnem občnem zboru so podelili priznanja zaslužnim za uspehe, posebne zahvale bolnikov pa je bila deležna predsednica Ivanka Palman (druga z leve), ki je s svojim neumornim delom in posluhom za vsakega bolnika najbolj zaslužna za uspehe. (Foto: Primc)
OPRAVIČUJEVA SE
Spodaj podpisana Blaž Ogorevc in Zlatko Zajc se opravičujeva vsem, ki so prišli na literani večer, ki je bil v petek, 20. maja, v „Križatiji” v Novem mestu. V programu naj bi poleg nekaterih drugih pesnikov sodelovala tudi midva, vendar sva brez pravega razloga izostala. K temu naju je navedel alkohol, ki sva ga pridno konzumirala že v četrtek in seveda tudi cel petek. S svojim gnusnim zgledompa sva zavedla tudi Milana Kleča in Marka Breclja, ki naj bi prav tako nastopila na omenjenem literarnem nastopu. Obenem pa sva na neki način 'preprečila nastop tudi Danetu Zajcu, ki se je omenjenega dne družil z nama in za naju skrbel, čeprav sam ni srknil niti kapljice. Kaj se je zgodilo z Milanom Jesihom, ne vemo natanko, saj je menda že zjutraj tega usodnega dne odšel nekam na Primorsko nabavljat vino. Vemo, da je bilo takšno vedenje skrajno neodgovorno, vendar se sklicujemo na posebno psihično občutljivost in labilnost, ki nam pravzaprav omogoča, da smo pesniki. Ker pa želimo napako popraviti, predlagamo vsem prizadetim, da nam odpuste (še posebno organizator Filip Robar-Fič), mi pa pridemo ob prvi priložnosti v Novo mesto, kjer bomo priredili nastop na lastne stroške.
BLAŽ OGOREVC ZLATKO ZAJC
Veliki uspehi mladega društva
Društvo, ki ima sedež v Kočevju je veliko storilo za lajšanje še neozdravljive bolezni multiple skleroze — Zahvala predsednici Ivanki Palman
V desetih letih, kolikor obstaja Društvo multiple skleroze Slovenije, so bili doseženi veliki uspehi, so ugotovili na občnem zboru tega društva 28. maja v Kočevju.
Zdravniki računajo, da je v Slove-
niji 700 do 1.000 bolnikov MS, registriranih jih je skupno 457, v društvo pa jih je včlanjenih 365, od tega približno dve tretjini žensk.
Za svojo dejavnost dobiva društvo večino denarja od Loterijskega zavoda Slovenije, nekaj pa še od nekaterih SIS. Društvo.MS je že leta 1974 izdalo knjižico Kaj moramo vedeti o MS? . Naslednje leto je na pobudo društva začel delati pri nevrološki kliniki v Ljubljani dispanzer za MS, prva taka specialistična ustanova za MS v Jugoslaviji. Socialno ogroženim članom dajejo na osnovi prošenj in mnenja občinskih skupnosti socialnega skrbstva enkratno denarno pomoč. Na pobudo društva je MS od leta 1980 oproščena participacij.
Društvo od leta 1978 organizira skupinsko zdravljenje za člane v naravnem zdravilišču v Gornji Trepči, kjer je bilo na zdravljenju že preko 320 članov. V Podčetrtku je bilo od leta 1980 na zdravljenju 283 članov, v Strunjanu pa lani 62 elanov. Za vsakega člana je prispevalo društvo približno polovico k stroškom zdravljenja, za socialno ogro-
žene pa je plačalo celo vse. Multipla skleroza ni vnesena v seznam bolezni, ki so predvidene za zdraviliško zdravljenje, vendar se prizadevajo, da bi bolniki dobili vsaj napotnico za brezplačne zdravstvene storitve.
Na zboru so sklenili, da bodo poverjeniki društva še naprej vsaj enkrat na leto obiskovali člane, ne-pokretne pa celo večkrat. Organizirali bodo tudi regijska družabna srečanja (za dolenjsko regijo jih je dve leti zapored organizirala Kristina Mlinarič pod pokroviteljstvom tovarne zdravil Krka). Društvo se bo še naprej zavzemalo za reševanje stanovanjskih in drugih zadev članov. Prizadevalo si bo, da bi še zaposleni člani že na osnovi diagnoze (in ne šele zaradi invalidnosti) imeli priznano beneficirano delovno dobo. Društvo bo v okviru možnosti prispevalo za zdraviliško zdravljenje elanov.
Udeležence zbora, ki jih je bilo nad 150, sta pozdravila tudi predsednik republiške konference SZDL Nace Nagode in podpredsednik Zveze paraplegikov Slovenije Janez Zupančič. V kulturnem sporedu pred občnim zborom so nastopili nonet
Ivan Pirnat-osemdesetletnik
Te dni je praznoval častitljivo obletnico, 80 let življenja, Ivan Pirnat, dolgoletni direktor podjetja Elektro Novo mesto, daleč naokrog znana izjemno ustvarjalna osebnost z bogatimi življenjskimi izkušnjami.
Rodil se je 10. aprila 1903 v Šentjerneju. Po končani osnovni šoli je v Ljubljani končal srednjo tehni-
30. aprila je doma v Krškem, star se ne 64 let, umrl Maks Babič, komercialist M-Agrokombinata “ko v pokoju in znani družbenopolitični delavec.
Že nekaj časa smo vedeli, da ne moremo upati v nemogoče, vendar smo verjeli, da bo živel in užival svoj zaslužni pokoj. Njegova neusahljiva energija je presahnila. Družba in njegov nekdanji kolektiv sta izgubila delavca, ki jima je razdajal svoje moči kot malokdo.
ioiialCS Babič x rodil 2- n-i i v Veliki vasi pri Leskovcu v veliki ter zavedni in napredni druži-m. Osnovno šolo je obiskoval v Leskovcu in v Krškem, kjer se je tudi izučil za trgovca. Kot mnogim drugim mu ni bilo dano nadaljnje šolanje pod fašistično vladavino. Iz-gnan je bil v Nemčijo, kjer je ob-util muke in ponižanje zavedenih olovencev. Po končani vojni se je v °v>ru obnove porušene domovine vključil v krog tovarišev, ki so oživljali razvoj kmetijstva in za-mžništva na področju Posavja.
Bil je aktivist z dušo in srcem. Za sodelavce in za združene kmete pa Je bil ob vsem tem predvsem tovariš,
1 je znal prisluhniti in presoditi, pa ndi svetovati, a najbolj pogosto kar e e zadolžiti za najbolj kočljive ia Li jih v teh letih ni manjka-
upravnik Kmetijske zadruge Videm in združene Kmetijske zadruge Krško vse do združitve v Agrokombinat Krško, ko je prevzel in zelo
>o. Bil
je upravnik zadruge Naproza,
Predsednik upravnega odbora Obno-1 vene zadruge Videm, kasneje pa
uspešno opravljal odgovorna dela in naloge vodje komerciale M-Agrokombinata Krško.
Bil pa je tudi aktiven družbenopolitični delavec v občini in v delovni organizaciji. Bil je predsednik občine Videm in sekretar občinskega komiteja ZK občine Krško ter član raznih poslovnih skupnosti in organov upravljanja.
Svojo politično prakso je znal uporabiti tudi v družbeno političnih organizacijah delovne organizacije skozi njeno neprestano rcorganizi-ranje do današnje oblike.
Z nasmehom, s svojo širino in odprtostjo, dosledno pošten in ne-
posreden je bil kos problemom, pa naj je šlo za posameznega sodelavca, poslovnega partnerja ali preprostega kmeta ali pa za zapleteno reševanje komercialnih poslov. Za delo in človeka mu ni bilo nikdar žal časa, za vsakogar je vedno našel pravo besedo. Poznali so ga tudi kot skrbnega očeta, kije kljub številnim obveznostim našel čas za svojo družino, posebno sedaj v pokoju se je rad posvečal svojim vnukom.
Za vse te vrline je bil Babič odlikovan z redom republike z bronastim vencem, prejel je priznanje Osvobodilne fronte slovenskega naroda, več priznanj in pohval delovne organizacije M-Agrokombinat in zlato značko SOZD Mercator kot zgleden in dolgoleten zvest delavec Mercatorja.
S svojim mirnim, prijetnim in človeškim nastopom je ublažil vse napetosti ter sprotno uravnaval težave kolektiva in podjetja v najtežjih obdobjih kmetijstva. Rad je poudarjal, da je treba delati tako, da bodo naši otroci čez nekaj desetletij ponosni na delo, ki ga danes opravljamo, ker je pravzaprav namenjeno njim. Namenjeno zato, da bi ga nadaljevali, razvijali in bogatili.
Vsi, ki smo ga poznali in z njim sodelovali, obžalujemo njegov prezgodnji odhod.
IVAN KOZOLE
čno šolo elektrostrojne smeri. Med služenjem vojaškega roka je opravil tudi oficirsko šolo ter si pridobil čin kapetana. Prvo njegovo službovanje je bilo v Bosni, v rudniku Kakanj. Z oziorom na to, da je bila v tistem času elektrifikacija naše dežele šele v začetnih povojih, saj so imeli elektriko le večji pomembnejši kraji, se je zaposlil pri takratnih Kranjskih deželnih elektrarnah.
Zaradi izrednih strokovnih in vodstvenih sposobnosti mu je bilo že takoj v začetku službovanja zaupano odgovorno delo. Kot obrato-vodja in kasneje direktor je delal v raznih krajih Slovenije. Bil je med prvimi, ki so orali ledino na polju elektrifikacije naše predvojne, v vseh pogledih zaostale dežele.
Njegove sposobnosti pa so še v večji meri prišle do izraza takoj po končani vojni. Da bi se čimprej dvignili iz zaostalosti, je naša nova družbena ureditev dala poseben poudarek elektrifikaciji naše dežele. Čimprej elektrificirati sleherni kraj, to je bila obveznost takrat še maloštevilnih, slabo opremljenih delavcev elektro stroke.
Za uresničitev tako zahtevnega načrta je bil potreben izjemen pomen, požrtvovalnost, iznajdljivost in seveda sposobnost organizacije vodenja. Vse te vrline je Ivan Pirnat imel.- Kjerkoli se je pojavil, je bil izredno spoštovana osebnost in kot takega ga imamo še vedno v mislih vsi starejši delavci elektrogospodarstva, katerim je bil vzornik, učitelj, vodja in strokovnjak s posebnim posluhom in čutom za vodenje. Zato je bil tudi naš direktor v pravem pomenu besede. Kot takega ga poznajo mnogi znanci, občani in drugi širom po Dolenjski, kakor tudi v drugih krajih, kjer je služboval.
Jubilantu želimo, da bi še najprej v zdravju in zadovoljstvu užival zasluženi pokoj. Vsi, ki ga poznamo, posebej pa šc delavci elektrogospodarstva, mu izrekamo iskrene čestitke za nadvse visok in častitljiv življenjski jubilej.
FRANC JERAJ
Rog iz Željn, harmonikarja brata Veble in recitatorka Tatjana Žagar, vsi pa so se odrekli nagradi v korist društva MS. Na zboru so podelili pismena in ustna priznanja.
J. PRIMC
Prvič po 38 letih
Partizanski zdravniki bodo v Jelendolu odkrili spominsko ploščo — Vabilo
Člani Skupnosti zobozdravstvenih delavcev NOV in PO Slovenije bomo prvič po 38 letih zborovali v soboto, 18. junija, v Kočevskem Rogu. Tedaj bomo ob 10. uri v ,,Jelendolu" odkrili spominsko ploščo prvi partizanski zobni ekipi, ki jo je 15. junija 1942 v Kočevskem Rogu ustanovil in do konca vojne vodil dentist Avgust Zupet - Jerič, organizator in vodja zobozdravstvene službe NOV in PO Slovenije. Okoli 11. ure načrtujemo zborovanje pri Lukovem domu. Govornik bo podal kratek pregled partizanske zobozdravstvene službe, nato pa bomo članom in svojcem padlih in umrlih podelili priznanja.
Delovni program bo popestren z godbo Novolesa iz Straže, dijaškim pevskim zborom osnovne šole Vavta vas in pevcem Rafkom Irgoličem.
Vabimo bralce Dolenjskega lista in druge, da nam se pridružijo in počastijo spomin na zobozdravstvene delavce, ki so v letih najhujše vojne skrbeli za zdravje zob ne le partizanskih borcev, temveč tudi civilnega prebivalstva.
Za Skupnost: dr. VELIMIR VULIKIČ
Ribiči kihajo
Zakaj v trgovinah ni ribiških škornjev in hlač?
Pred kratkim se je začela sezona lova lipanov na Kolpi. V vodi je polno ribičev, ki so kaj raznoliko opremljeni. Nekateri imajo le kratke škornje in love ribe z brega oz. iz zelo plitve vode, in to z vodno krogljico, drugi imajo visoke škornje, najsrečnejši pa premorejo celo ribiške hlače in lahko gredo tudi v globoko vodo.
Ribiških hlač v naših trgovinah že dolgo ne dobiš, ker pač ni uvoza. Poizkusih so jih delati pri Borovu, pa je bilo preveč reklamacij, in so to proizvodnjo opustili,' namesto da bi se potrudili in te svoje proizvode izboljšali. Tako so zagrizeni ribiči prisiljeni tihotapiti hlače iz tujine. Veliko jih lovi tudi v starih, preluknjanih hlačah, zaradi česar kihajo.
Tudi z ribiškimi visokimi škornji ribiči nimajo sreče. V trgovinah jih imajo le redko in še takrat le nekatere številke.
Na srečo ribičev pa se le najdejo tudi taki, ki prisluhnejo potrebam. Presenečeni smo bili, ko smo pred dnevi opažih na Kolpi več ribičev v ribiških hlačah. Na vprašanje, kje so jih kupih, smo zvedeh, da so jim jih naredili v kočevski Opremi. Če se bodo take hlače obnesle, bi jih Opremi kazalo redno proizvajati, saj bo kupcev gotovo dovolj.
S.	G.
Kočevje
Kdaj spat vlak?
22. maja je poteklo 17 let, odkar je bil ukinjen potniški promet na železniški progi Ljubljana-Kočevje.
28.	septembra letos pa bo poteklo 90 let, odkar je prvič pripeljal potniški vlak na svečano okrašeni kočevski kolodvor.
Ko je v Kočevje leta 1893 prvič pripeljal ,,hlapon”, kot so kasneje imenovali ta vlak, so se vrstili govori, koncerti godbe in banketi. Ob ukinitvi leta 1966 pa je zavladala splošna tišina. Celo časopisi so malo pisali o tem.
Ob prvem prihodu vlaka - bilo je to še v ranjki Avstro-Ogrski - so v govorih poudarjali predvsem avstrijske želje po novi bližnjici do Jadrana in pomen železnice za gospodarski razcvet Avstro-Ogrske. Te želje so seveda po prvi svetovni vojni zbledele, še bolj pa po drugi.
Na Kočevskem pa so vedno glasnejše želje in celo zahteve, da bi to progo spet odprli za potniški promet. Vsekakor navajajo zdaj za ponovno uvedbo potniškega prometa več opravičljivih vzrokov, kot sojih navajali pred 17 leti za ukinitev te proge. Upamo, da bo željam in potrebam občanov končno le ustreženo, saj je nafta vedno dražja.
ANDREJ ARKO
Oskrunjeni spomeniki padlim v NOV
V soboto ponoči so fašisti na Tržaškem izvedli obsežno maža^ ko akcijo, S sramotilnimi napisi so pomazali spomenike padlim na Proseku, na Opčinah, v Trebčah in v Padričah. Premazati so tudi dvojezično tablo na poti v Dolino, kjer je zapisano, da je dolinska občina pobratena s Kočevjem.
V soboto, sredi belega dne, nekaj po 13. uri, pa so pomazali tudi pročelje Kulturnega doma v Ul. Petronio. Slo je verjetno za dobro organizirano akdjo. saj so vsi napisi isti, in sicer »Foibe«. Mazači so se podpisali z znakom mladinske organizacije MSI Fronte della Gioventu. (Foto: M. Magajna)
(Iz Primorskih novic 3. junija 1983)
Dobrodošli bratje med prijatelji
Prijatelja spoznaš v sili
Utrinki z Vlaka bratstva in enotnosti, ki se je zaustavil v Krškem
„Čast je 'iti z Vlakom bratstva in enotnosti in srečati toliko prijateljev. Pred tremi leti je bila pri meni celotna delegacija krške občine,” pravi 57-letni kmet Cvetko Jovanovič iz Bajine Bašte, ki je že okrog deset let pobratena s krško občino. Cvetko je letos že tretjič pripotoval na obisk k prijateljem z vlakom, katerega postajališča so človeške vrednote, iskreno tovarištvo in prijateljstvo, porojene v najtežjih dneh med zadnjo vojno. Prvič je bil v Sloveniji leta 1975, ko je bil v kmetijski delegaciji Bajine Bašte, in ga vežejo nepozabni spomini na bivanje pri Ivanu Abramu, kmetu iz Dobrave pri Kostanjevici. Cvetko je bil med potniki Vlaka bratstva in enotnosti, ki se je za približno poldrugo uro zaustavil prvič v Sloveniji prav v Krškem, eden redkih oblečen v tolikanj značilno srbsko narodno nošo. „Da, da res se sobro počutim v „opancih” in s „šajkačo” na glavi. To je obleka, ki jo lahko nosiš poleti in pozimi,” odvrne, ko ga povprašamo, če mu le ni prevroče v vročih junijskih dnevih.
IZ POBRATENE BAJINE BAŠTE
Čeprav Cvetko Jovanovič, eden izmed 6-članske delegacije iz Bajine Bašte, ki je našla topel sprejem pri krških pobratimih, na vsakem koraku izpričuje ljubezen, navezanost na zemljo, je dokaj kritičen do razmer v kmetijstvu domače občine. „Naša zemlja je boljša kot tu, vendar so naši ljudje manj delavni. V izobraževalnem centru usmerjenega izobraževanja se pri nas pred tremi leti ni nihče odločil za kmetijstvo, a tudi zdaj ni kaj dosti bolje. Vsi bi kar v administracijo. To je zame isto kot birokracija. To je grobnica gospodarstva. Pri vas v Sloveniji je obdelan sleherni pedenj zemlje, pri nas pa je veliko površin neobdelanih,” je pripovedoval, a smo ga morah brž popraviti, češ da je vendarle tudi pri nas precej zapuščene zemlje. Toda Cvetko je takoj nadaljeval in postregel z novimi, povsem konkretnimi dokazi o, če že drugega ne, vsaj precej drugačni miselnosti in tra-
diciji. „Problem neobdelane zemlje je postal zlasti pereč, odkar se je začela mladina seliti iz vasi v mesta, kajti dekleta se nočejo poročiti s fanti, ki ostajajo na kmetiji. Tu sem videl dekle okoli 13 let - na traktorju. Pri nas bi bilo to, milo rečeno, zelo čudno. To pač ni častno!” Cvetko ima na Obaj gori, v samem predveiju Bajine Bašte, 14 hektarov zemlje, od tega obdelovalne okrog 10 ha. Starejši sin Miodrag je ostal v kmetijstvu, mlajši, Raško, pa je ključavničar.
Sama Bajina Bašta je bila med zadnjo vojno vstajniški kraj, saj je
OBJEM IN POLJUB - Neka-t ri vidnejši družbenopolitični delavci Slovenije so pričakali goste iz Srbije na ploščadi na Trgu Matije Gubca. Spontan bratski objem in poljub je bilo moč opaziti tudi tu, podobno, kot potem, ko so nekateri domačini prepoznali svoje prijatelje ob izstopu z vlaka.
bila 3 meseoe v okviru Užiške republike. „Na območju užiške regije je bilo veliko občin, kamor so bili izgnani Slovenci s svojimi družinami. Toda po prvi sovražnikovi 'ofenzivi so bile partizanske sile močno oslabljene. Samo 27 kilometrov od nas je znamenita Kadinjača, na meji med našo občino in Titovim Užicem. Od leta 1941 sem bil skojevec in smo zbirali orožje, sanitetni material, skrbeh smo za kultur no-zabavno delo. Bilo je res veliko predanosti. Kljub temu da je sovražnik tako oslabil naše sile, si očitno ni upal
ŠPALIR — Pionirji so gostom priredili prisrčen sprejem. Postavili so se na obeh pločnikih ob cesti od železniške postaje do Delavskega doma Edvarda Kardelja v Krškem, v rokah pa so imeli zastavice in transparente.
slovenskih družin izseljevati v Bajino Bašto,” razlaga predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV v Bajini Bašti 5 8-letni Slavko Dakič, Id je letos prvič prišel v Slovenijo z Vlakom -bratstva in enotnosti. V Užiškem partizanskem odredu je bil od septembra 1944, medtem ko je bil njegov brat Zoran, spomeničar, ujet leta 1942 in so ga ustrelili na Banjici, podobno, kot še več kot 50 mladincev iz tega kraja, polnega uporniškega duha.
Takih in podobnih življenjskih zgodb iz ust udeležencev Vlaka bratstva in enotnosti smo slišali še več. Lahko bi jih bilo na stotine, saj je bilo potnikov okrog 1.500. „Nadvse dragocen je nauk iz preteklosti: kadar smo se opirali na moč ljudskih množic, na bratstvo in enotnost naših narodov, smo vedno premagali vsakršno, še tako vehko težavo, in zavrnili smo vsak, naj bo še tako brutalen pritisk. Tudi tedaj, ko se je zdelo, da padamo v brezno obupa, iz katerega ni več vrnitve. Uidi mah slovenski narod v osrčju okupirane Evrope je bil zapisan poginu. Prvih nekaj sto Slovencev, ki so morah že 7. junija 1941 na trnovo pot izgnanstva, naj bi po peklenskih nacističnih načrtih pomenilo začetek konca slovenskega naroda. Imeli so načrt, da vsakega tretjega človeka, ki je tedaj živel pod nemško okupacijo, izženejo v Srbijo, na Hrvaško, v Bosno.
POZDRAV PREDSEDNIKOV RK SZDL
Naj bo Vlak bratstva in enotnosti še en dokaz hvaležnosti tistim družinam v bratskih republikah, posebej v Srbiji, ki so odprtih rok ponudile našim ljudem svoje domove, svojo nesebično pomoč. Tragedija naših ljudi bi bila veliko hujša, če ne bi v srbskih domovih našli tohko toplih src in toliko ljubezni, je med drugim povedal ob prihodu pri Delavskem domu predsednik RK SZDL Slovenije Franc Šetinc. Njegov kolega iz RK SZDL Srbije, predsednik Zika Radojlovič, pa je poudaril, da vlak simbolizira vezi, stkane v najtežjih časih preizkušnje naših narodov. „Vlak, ki je prvič odpeljal na pot pred 22 leti, da bi še bolj povezal narode s severa in juga naše domovine, tudi danes pomeni, da si delimo isto streho in usodo,” je med drugim dejal Žika Radojlovič.
Medtem ko je potekal pred krškim Delavskim domom bogat kulturni spored, smo se pogovorih še s 56-letnim upokojenim šoferjem „Laste“ Rajkom Antonijevi-čem iz vasi Vreoci pri Lazarevcu. Z Vlakom bratstva in enotnosti je prišel že tretjič in je komaj čakal snidenja z družino Kidrič iz Šmarja pri Jelšah, ki je bila med vojno izgnana v Vreoce. Ob dveh otrokih se je Kidričevim rodil y tistih težkih dneh še sin Dušan. Obe družini sta imeli tako po tri otroke. Boja za preživetje so se lotih na razne načine, predvsem pa z mnogo odpovedovanja in strpnosti. Tudi zato so vezi čvrste, neposredne. Prijatelja pač spoznaš vsili!
P. PERC
SLOVO — Nič manj ganljivo ni bilo ob slovesu. Tudi marsikakšnemu moškemu je kljub temu da je v griu stiskalo, so si mnogi še zaklicali: „Na svidenje spet pri nas!”
ušla solza, a
SEJEMSKA PRIREDITEV TUDI PRIHODNJE LETO? - Prav gotovo bo, le to se še ne ve, kdo bo prireditelj. Če bodo zalegle besede Bojke Kmet, povedane na otvoritvi letošnjega 6. dolenjskega knjižnega sejma (posnetek je z nje), bo leta 1984 med organizatoiji še kakšna novomeška (ali dolenjska) delovna organizacija, seveda poleg tovarne zdravil. Dolenjski knjižni sejem je namreč po svoje izziv vsemu dolenjskemu gospodarstvu. (Foto: I. Zoran)
Sejem grenkih ugotovitev
 ......>	...	-.-.....„	,	.	   M.	,	.	■	—	■■■■■■■M.	■ ■	■	—»
Letošnji dolenjski knjižni sejem kot »posnetek" razmer v slovenskem založništvu v zadnjem letu ni pokazal nikakršnih ohrabrujočih znamenj za izboljšanje — Razstavljeno komaj dve tretjini knjižne bere izpred treh let - Manj tudi srečanj z ustvarjalci slovenske
knjižne besede — Kako poslej?
Slovenske knjige se rojevajo v zaostrenih gospodarskih razmerah, zato jih prihaja čedalje manj na svetlo in tudi čedalje dražje so. Ta prav gotovo nerazveseljivi pojav se kaže povsod, še posebej v knjigarnah in knjižnicah, po svoje pa tudi na knjižnih sejmih, kijih prirejajo v Sloveniji.
Blišč in bedo položaja slovenske knjige lahko obiskovalci vidijo tudi na tradicionalnem dolenjskem knjižnem sejmu, ki ga v avli Krkine upravne stavbe v Ločni vsako leto prirejajo mladina in KUD Krke, knjigarna Mladinske knjige v Novem mestu in Študijska knjižnica Mirana Jarca in na katerem so na ogled in ponudbo obiskovalcem (tudi po znižani ceni) vse knjige, ki jih slovenske založbe natisnejo v enem letu — od maja do maja.
• Letošnji, v soboto končani 6. dolenjski knjižni sejem je bil po številu razstavljenih del najsiromašnejši, saj je tako imenovana „paša za oči“ štela . vsega kakih 650 knjižnih novitet, izdanih na Slovenskem, od zadnjega maja. V primeijavi z minulim letom, ko je bilo na sejmu nad 700 naslovov novih knjig, je to kar velik padec. Katastrofalen padec pa pokaže primeijava s sejmom pred tremi leti, ko je bilo razstavljeno kar 1000 knjig ali 350 več kot letos, do zdaj sploh največ.
Spričo zožene razstave sejemskih knjig je ostalo v Krkini avli nekaj več prostora za spremljajoče prireditve. Tako je Mladinska knjiga širše predstavila dejavnost Sveta knjige prek kluba,, ki deluje tudi v njeni novomeški knjigarni in ima več tisoč članov. Študijska knjižnica Mirana Jarca pa je z razstavo svojih eksponatov zasedla skoraj ves zgornji del avle. Razstavila je izbor umetniških koledarjev iz Posebnih zbirk Boga Komelja. Koledarji imajo trajno kultumo-umetniško vrednost in opazno estetsko sporočilo. Knjižnica je poleg tega razstavila nekatere najdragocenejše knjige in druge dragocenosti iz svoje zakladnice. Na ogled so bile originalne knjige, inkuna-bule, kodeksi, stari tiski in nekateri verni posnetki dragocenih originalov (npr. Dalmatinova in Gutenbergova Biblija).
Kakšen je praktičen učinek (iztržek) letošnje sejemske prireditve, bo pokazala inventura, torej zdaj o tem še ne moremo pisati. Pač pa lahko že govorimo o velikem propagandnem poslanstvu sejma za slovensko knjigo. Treba je reči, da so organizatoiji storili vse, da bi bil pomen knjige čim bolj poudarjen in da bi gmotne težave, ki so preplavile vsa področja gospodarskega in sploh družbenega življenja, ne odvrnile ljudi od zanimanja za knjige. Ne na-
zadnje je bil sejem kot prireditev, ki ji je vseskozi dajala streho le novomeška tovarna zdravil, izziv za gospodarstvo oziroma za druge delovne organizacije. Izziv v tem smislu, naj bi se v organiziranje sejma in knjižne razstave prihodnje leto vključili tudi drugi, predvsem največje gospodarske organizacije v novomeški občini. S to mislijo je končala uvodni nagovor na otvoritvi 6. dolenjskega knjižnega sejma predstavnica Krkinega kultumo-umetniškega društva Bojka Kmet.
V propagandni del sejma sodijo tudi srečanja s pesniki, pisatelji in drugimi knjižnimi ustvarjalci. Seveda je tudi število teh srečanj iz leta v leto manjše. Z obiski pisateljev je bil prav gotovo do zdaj najbolje „opremljen“ prvi dolenjski knjižni sejem leta 1978. Na tovrstnih prireditvah, ki so tekle vse sejemske dneve, so se takrat predstavili Anton Ingolič, Branka Jurca in Beno Zupančič, poleg njih pa še skupina pesnikov, ki živijo v Novem mestu. Lani sta takim srečanjem veljala le še dva sejemska dneva, letos pa en sam — ob otvoritvi, če ne upoštevamo srečanja pesnika Severina Šalija in pisateljice Marjete Dajčman z novomeškimi osnovnošolci ob podelitvi bralnih značk naslednji dan.
• Na otvoritveni slovesnostih (30. maja) je veljala pozornost pesniškemu x‘almanahu mladih” ki je pred tedni izšel z združenimi založniškimi močmi Mladinske knjige iz Ljubljane in Obzorij iz Maribora. Po besedi Janeza Mušiča, urednika pri Mladinski knjigi, kije izid Almanaha označil za pomemben literarni in založniški dogodek ter poudaril, da nekatera znamenja v založniških hišah kažejo na izboljšanje gmotnega položaja, in potem, ko je o poeziji mladih kot o nekakšnem fenomenu spregovoril literarni kritik Aleš Berger, so se ljubiteljem umetniške besede z branjem svojih del predstavili trije pesniki iz omenjenega Almanaha: Veno Dolenc, Andrej Rozman in Jure Potokar.
Že dela, ki so jih interpretirali — Dolenc prepevaje ob kitari — kažejo, da so vsak po svoje odzivni na ta svet: Dolenc nekoliko baladen, Rozman „pre-vratniški” in Potokar intelektualno umirjen. Kljub različnim sodbam o Almanahu in v njem objavljenih izborih del enajstih avtorjev smemo z optimizmom
pričakovati še marsikatero novo pesniško dejanje teh in plejade drugih, za zdaj še manj izrazitih in izpovedno močnih mladih avtoijev.
Če lahko verjamemo besedam Janeza Mušiča o izboljšujočem se položaju založb, lahko tudi upamo, da bo poslej med novitetami več knjižnih prvencev mladih. Pesniki, kot so Dolenc, Rozman in Potokar, Če omenimo samo te tri, ki smo jih slišali na otvoritvi letošnjega dolenjskega knjižnega sejma, samostojno izdajo bržkone že zaslužijo.
1 ZORAN
RAZSTAVA REDKOSTI - V okviru letošnjega dolenjskega knjižnega sejma v Krkini avli je Študijska knjižnica Mirana Jarca razstavila izbor nekaterih knjižnih redkosti, tudi nekatere stare knjige, ki so shranjene v železni blagajni in ki jih upravnica knjižnice prof. Nataša Petrov potegne na svetlo le ob redkih priložnostih.
Razstava „Jame”
Bibliofilska izdaja ,,Jame”, partizanske pesnitve Ivana Gorana Kovačiča, ki jo je Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu kupila z izdatno denarno pomočjo nekaterih novomeških gospodarskih organizacij, bo od druge polovice prihodnjega tedna na ogled - poleg še nekaterih knjig - v mali dvorani oddelka NOB Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Razstavljen bo večji del od 42 listov z grafikami hrvaških likovnih umetnikov Eda Murtiča in Zlatka Priče, kolikor jih sestavlja bibliofilsko izdajo. Slovesna otvoritev zanimive razstave bo v četrtek, 16. junija, ob 19. uri. Recital poezije Ivana Gorana Kovačiča bodo izvedli člani kulturno-umetniškega društva Mozaik iz srednje šole tehniških usmeritev v Novem mestu pod vodstvom mentorice prof. Alenke Lubej.
Avtoportreti ljubiteljev
Na ogled bodo v Metliki, kjer bodo v soboto odprli 6. republiško razstavo likovnih skupin Slovenije
V Ganglovem razstavišču v metliškem gradu bodo v soboto, 11. junija, ob 19. uri odprli o* republiško razstavo likovnih skupin Slovenije na temo »Lastna podoba”. Ob otvoritvi bo kulturni program, ki ga bo pripravila Zveza kulturnih organizacij v Metliki.
Že popoldne bo v metliškem hotelu „Bela krajina” delovno srečanje predsednikov likovnih skupin in predsednikov odborov za likovno
Pesniški nastop Novomeščanov v Kočevju
Na povabilo občinske kulturne skupnosti v Kočevju so minuli petek v dvorani kočevske Shnnazije na literarnem večeru nastopili trije pesniki iz Novega mesta: Daniel Brkič, Marjanca Kočevar in Ivan Zoran. Obiskovalcem, med katerimi so prevladovali mladi, so se predstavili z izbori svojih novejših pesniških stvaritev. Zaznati je bilo moč, da njihove pesmi govore o stiskah sodobnega človeka. Po mnenju poslušalcev je bil večer ubran, k čemur je svoj delež prispevala tudi kitaristka Agata Saje, učenka glasbene šole Marjana Kozine iz Novega mesta. Po recitalu je stekel pogovor, v katerem so nastopajoči pripovedovali o osnovnih vzgibih svojega pisanja. Naj pripišemo še to, da je bil ta literarni večer v Kočevju najavljen že februarja, vendar so ga zaradi snežnih zametov tistikrat odpovedali.
dejavnost pri občinskih Zvezah kulturnih organizacij. Na sestanku bo beseda tekla o vključevanju likovnih skupin v okolje in o povezovanju z drugimi organizacijami, * posebno še s kulturnimi in drugimi društvi v občinah.
Republiška razstava bo osrednji letošnji dogodek na področju ljubiteljskega likovnega ustvarjanja v Sloveniji. Da mu pripisujejo res velik pomen, je razbrati iz obvestila, da bo v soboto v Metliki tudi novinarska konferenca, kjer bodp obširneje predstavili dejavnost Združenja likovnih skupin Slovenije.
Katere predstave za reprezentanco?
V okviru 26. srečanja gledaliških skupin Slovenije, ki poteka na dolenjskih in belokranjskih odrih, bo v soboto, 11. junija, v Črnomlju tudi 13. skupščina Združenja gledaliških skupin Slovenije. Po uvodni besedi predsednika Janeza Karlina in poročilu o delu republiškega in območnih odborov združenja od zadnje skupščine bo beseda tekla o poteh in stranpoteh ustvarjalnih iskanj v slovenskem gledališkem ljubiteljstvu, pojavih samovšečnosti in neorganiziranosti ter o drugih negativnih pojavih v ljubiteljskem gledališkem delu. Na skupščini bodo izbrali gledališke skupine oziroma predstave z letošnjega republiškega srečanja, ki bodo zastopale slovensko ljubiteljsko gledališko dejavnost doma in v tujini, poleg tega pa izvolili novo vodstvo Združenja gledaliških skupin Slovenije.
$
TONE SVETINA GOST MIRNE — Slovenski pisatelj' in kipar Tone Svetina je prejšnji teden večkrat takole govoril Mirenčanom, ki so ob svojem prazniku pripravili več srečanj. Pred mikrofon je znani gost stopil tudi v soboto ob otvoritvi razstave v avli mirenske osnovne šole in povedal nekaj zabeljenih na račun družbene skrbi za kulturo in umetnost. (Foto: I. Zoran)
Likovniki obogatili praznovanje
V avli mirenske osnovne šole razstavljajo Tone Svetina, Sandi Leskovec in Vojko Svetina — Razstavo je v soboto odprl predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Marko Bulc
V počastitev praznika mirenske krajevne skupnosti so v avli osnovne šole Zapadnodolenjskega odreda na Mimi pripravili razstavo del pisatelja in kiparja Toneta Svetine, kiparja (domačina) Sandija Leskovca in slikarja Vojka Svetine. Razstavo je v soboto, 4. junija, odprl inž. Marko Bulc, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, mirenski rojak. Govoril je o pomenu kulturnega udejstvovanja in se zahvalil razstavljalcem, da so s skupno razstavo obogatili praznovanje. Za njim je govoril Tone Svetina in slikovito opisal odnos družbe do kultumo-umetniške tvornosti. Po njegovem mnenju je ta odnos tak, da se kultura počuti kot,.zadnja dlaka na pasjem repu”.
za dve razstavi najrazličnejših izdelkov učencev, nastalih pri likovnem pouku, v urah ročnih del in sploh v prostem času. Posebno pozornost zasluži vsekakor razstava del učencev, ki obiskujejo šolo s tako imenovanim prilagojenim poukom.
I.Z.
Novomeška ljudska knjižnica že preseljena
Novomeška ljudska knjižnica, ki deluje v okviru Študijske knjižnice Mirana Jarca, se je zadnje dni maja preselila v njej dodeljene prostore v pritličju glasbene šole Marjana Kozine v Jenkovi ulici in tam od srede, 1. junija, tudi redno posluje. Knjižnica z enakim fondom in osebjem kot pred preselitvijo posluje po dosedanjem delovnem času.
Preselitev v hišo glasbene šole pomeni za ljudsko knjižnico velik dogodek. Knjižnica bo v novih prostorih, ki so s površino 137 kvadratnih metrov znatno večji od prejšnjih ob Ljubljanski cesti, nedvomno laže poslovala. Pomembna pridobitev je tudi nova oprema, ki so jo namestili pred vselitvijo.
Dosedanje prostore ljudske knjižnice bo prihodnje leto zasedla pionirska knjižnica. Do takrat bo imela Študijska knjižnica Mirana Jarca v njih knjižni depo.
Osrednja pozornost na razstavi je vsekakor posvečena Tonetu Svetini, slovenskemu pisatelju, ki svoj umetniški izraz preliva tudi v likovno obliko. V vitrinah so razstavljene vse izvirne izdaje njegovih romanov in
Lutke,komedije, pravljica...
V'j1' ooSt°PJl9,ec*ajiških in lutkovnih skupin v okviru 26. republiškega srečanja in s uesede 83 — Obe prireditvi se bosta končali v soboto, ko bo v Črnomlju skupščina  _____ Združenja	gledaliških	skupin	Slovenije
n-1 Je “ e« ^og zaključne prireditve 26. srečanja
gledahških skupin Slovenije in pomladanskega pregleda Naše besede 83, ki potekata na dolenjskih in belokranjskih odrih. Nastopi so bili minuli petek in soboto.
bnjem so nastopili Ptujčani s Syngovim ..Fantom z zahodne strani”. Sobotni program se je iztekel z dvema gostovanjema v Novem mestu: skupina osnovne šole Bratov Polančič iz Maribora je uprizorila Dorstovo delo „Evgen”, lutkarji iz Pionirskega doma v Ljubljani pa Tliurberjevo ..Poslednjo cvetlico”.
V petek je v Trebnjem gostovala mladinska gledališka skupina iz Trnovelj z delom ,,Salon Expon” Jane Kolarič. V Novem mestu je gostoval otroški pevski zbor mirenske osnovne šole z glasbeno pravljico »Račka gre na potovanje”, ki jo J6 režirala avtorica Duška Lah- Pe-ek. Hkrati so si Novomeščani lah-0 og^dali tudi tri lutkovne predstave. Lutkarji iz Podgrada so upri-z°™ »Pogaranovega mačka” in utljivo kozo”, ki sta ju napisali*,, c ne Kusov in Marija Štrancar, ■utKarji iz osnovne šole v Hrvatinih Pa so nastopili s Solcetovo priredbo Levstikove ..Najdihojce”,
r h K.m‘V je bU tudi sobotni spored. Na Mirni je srednja šola za zdravstvo in družboslovje iz Nove once nastopila z recitalom »Veš-Poet v režiji Marjana Štrancarja V Dolenjskih Toplicah so imeli v gosteh Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki in si ogledali njegovo predstavo Linhartove Žu-panove Micke”. V Mokronogu je Oder Mladje iz Celovca gostoval z
dežJu”V'w w‘°m ”Hura soncu ‘n nezju . Na Mimi so videli Suhodol-
dan'°V° ”Srečno. hiš0 Dober-.	,v	uprizoritvi dijakov celj-
e srednje pedagoške šole. V Tre-
• Letošnje srečanje gledaliških skupin in prireditve Naše besede 83 bodo končane ta teden, ko bo spored potekal v glavnem v Beli krajini. Sicer se bodo gostovanja vrstila takole:
Jutri ob 18. uri bodo igralci Prešernovega gledališča iz Kranja v Dolenjskih Toplicah uprizorili „Par-tizanski miting", skupina iz Ribnega pa bo nastopila z Medvedovim delom „Rendez-vous”. Že ob 11. uri bo v Dragatušu gostoval sevniški Oder mladih s Petanovim »Obtože-nim volkom", pionirji iz Petrov pa ob istem času v Semiču z Machado-ve ,,Malo čarovnico, ki ni znala biti zlobna". Ob 21. uri se bodo začele predstave v štirih belokranjskih krajih: v Butoraju bodo Idrijčani uprizorili Cudermanov ,,Pomrak“, v
Gradcu bodo Kranjčani nastopili z Ionescovo ..Plešasto pevko", v Adle-šičih bodo Trnoveljčani gostovali z ..Ljubeznijo štirih polkovnikov" Petra Ustinova in v Črnomlju amatersko gledališče „Slava Klavora" iz Maribora z Molierovim »Tartuf-fom".
V soboto, zadnji dan gledališkega srečanja in Naše besede 83, bosta dve predstavi: v Vinici bo skupina iz Šentilja nastopila z Ionescovo „Ple-šasto pevko”, na Preloki pa mladinska skupina iz Križ pri Trstu s Queneaujevimi »Vajami v slogu".
1. Z.
povesti hkrati z njegovo knjigo poezije upora. Dodani so prevodi njegovih del v tuje jezike, kar dokazuje precejšnje zanimanje tujine za njegova dela. Kot likovnik pa je za to razstavo pripravil vrsto manjših skulptur, zvarjenih iz potemnelih delov granat. Tvarina, namenjena ubijanju človeka, je po kiparjevi volji zaživela v novi razsežnosti, predvsem kot večen protest proti vojnL
Domačin Sandi Leskovec, avtor reliefa na spomeniku, odkritem v soboto dopoldne pred mirensko osnovno šolo, je za razstavo prispeval reliefe različne vsebine - od tistih s partizansko tematiko do drugih, na katerih je v lipo vino »zarezal” stike sodobnega človeka. Dokaj svojski ustvarjalec se s svojimi skoraj ikonografskimi likovnimi zapisi kaže slikar Vojko Svetina, sin Toneta Svetine. Vstop v likovni svet tega slikarja ni preprost, gledalcu postanejo njegove slike »razumljive”, če sledi avtorju v njegovo podzavest, iz katere so vsa ta dela tudi vzniknila.
Poleg te, rekli bi glavne razstave je v veliki avli in drugih prostorih v pritličju mirenske osnovne šole videti še marsikaj. Predvsem gre še-
„Laž(j)e bi ga nosil ko(t)...”
„V našem časopisju se pogosto pojavljata beseda LAŽE in LAŽJE, ki izražata isti pomen. Poznam tolmačenje Slovenskega pravopisa, da sta dopustna oba izraza, s čimer pa se ne strinjam. Beseda LAŽE pomeni, da nekdo ne govori resnico. Beseda LAŽJE pa pomeni, da ima nekdo LAŽJE DELO. Zato me beseda LAŽE, ki se uporablja za pomen lahkote, vznemirja in se mi gabi. Mar je vmesni J nesprejemljiv? Sodim, da bi jezikovno razsodišče moralo posredovati, da se pomen za navedena dva primera loči tako, da bo imela vsaka beseda svoj pomen.”
Vprašanje našega dopisnika Rudija Rutarja iz Sežane se nanaša na stopnjevanje pridevnikov in prislovov ter na enakozvočnice (homonime) v jeziku. Pridevnik LAHEK -HKA -O ima v primerniku oblike LAŽJI -A -E. Zato je tudi edino pravilno reči, da ima kdo LAŽJE DELO, kot piše tovariš Rutar. Drugače pa je, kadar stopnjujemo prislove. Ti imajo namreč v primerniku večinoma po dve obliki: s Š ali J pred končnim E ali pa brez njiju, če je spredaj še en trajni soglasnik. Tako lahko uporabljamo: HUJŠE ali HUJE, ČISTEJŠE ali ČISTEJE, LAŽJE ali LAŽE, TIŠJE ali TIŠE itd. Res pa je, da nam je oblika s Š ali J bližja, saj je pogovorna, zato jo pri vsakdanjem sporazumevanju pogosteje uporabljamo. Prav zaradi tega jo verjetno tudi tovariš Rutar bolj ceni. Primerniška oblika prislova brez- S ali J pa je bila od Slovenskega pravopisa 1962 edina predpisana za rabo v zbornem jeziku (poglej LAGLJE). Bojazen našega dopisnika, da i prislov LAŽE zamenjavali z glagolsko obliko LAŽE, pa je nepotrebna. Enakozvočnice so v jeziku j>ogost pojav (LAŽE DELAM - FANT LAŽE, TAM GORI NA GORI, POLJSKO LJUDSTVO - POLJSKO CVETJE ...). Tudi kadar so take besede blizu skupaj, bralec oz. poslušalec iz sobesedila razbere njihov pomen, če je sicer sporočilo v celoti dobro oblikovano.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošljite na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
ROKOVO CERKEV POPRAVLJAJO - Rokovo ceikev v Brežicah, šteJe med prvorazredne kulturnozgodovinske spomenike, P fI}ttvl-iaJ°- Zamenjujejo kritino na strehi in obnavljajo fasado. , , .na- dela teko tudi na sosednjem Prosvetnem domu, kjer •ujeta Brežiški radio in Zavod za kulturo. (Foto: I. Z.)
Knjiga o rodnem Kostelskem
Jože Žagar - Jagrov iz Kočevja: »Napisal sem to knjigo, ker meje motilo, da dela, ki bi celovito spregovorilo o ljudeh in zemlji kostelske deželice, še ne
premoremo"	________
Kostelski grad je bil sezidan na vrhu koničastega hribaNDanes sicer ni videti drugega kot razvaline, nad katerimi se dvigajo škrbinaste stene, toda stare slike kažejo grad kot veliko in ponosno zgradbo z lepim razgledom. V globini pod gradom teče Kolpa, večna priča usod, ki so se tod iztekle v zgodovino.
Kostelsko, kakor pravijo tej deželici na južnem obrobju kočevske občine, je v teku let hudo opustelo. Danes vztrajajo tam le še najbolj žilavi domačini. Mnogi so šli po svetu. Mnogi menijo, da je najbolj žalostno poglavje Kostela prišlo po drugi svetovni vojni, ko je število prebivalstva katastrofalno upadlo.
Toda kdor se je rodil kot Ko-stelec, je to tudi ostal, pa naj ga je življenjska pot zanesla kamorkoli. Nekaj posebnega, odpornega in klenega, čisto kostelskega je v teh ljudeh. Ne morejo prikriti, da jih je življenje v mladosti grobo brusilo in klesalo, ne gladilo. Zaznamovani so s svojim Kostelom, živijo z njim v srcu.
Tak je tudi Jože Žagar, upokojenec iz Cankarjeve ulice v Kočevju. Kot mnogi drugi se je tudi on nekega dne poslovil od rojstne vasice Gorenjih žag na Kostelskem. Izšolal se je za višjega gozdarskega tehnika in potem slu-
žboval po vsej Sloveniji. Pred vojno si je služil kruh tudi pri začasni državni upravi razlaščenih gozdov Dravske banovine in nekaj časa prebil v Straži, kjer je bil sedež take uprave za Auerspergove gozdove. Po vojni je bil v raznih gozdnih ustanovah, tudi v Kočevju, kjer se je nazadnje udomil.
»Nikoli nisem bil samo v koži gozdarja," je pripovedoval, »kjerkoli sem bil, sem prisluhnil celotpe-mu utripu tamkajšnjega življenja. Zanimali sta me predvsem zgodovina in etnologija krajev in območij. Vse sem prebral, kar je bilo do takrat napisanega in dostopnega. Ker sem imel tudi žiloco za pero, sem si ma. sikaj, kar sem videl in zvedel, zapisal. Z leti se mi je nabralo na kupe teh zapiskov."
Največ pozornosti pa je Žagar seveda posvetil Kostelskemu. Proučeval je zgodovino svoje rodne deželice, prebiral literaturo o njej in se tako rekoč seznanil z vsem, kar so napisali najrazličnejši avtorji. Spoznal je, da sc vse to sicer zelo zanimivo bere, da pa vendarle še ni dela, ki bi celovito spregovorilo o Kostelskem.
»To spoznanje me je 'nemalo zapeklo, zato sem sklenil, da sam poskusim nekaj takega spraviti skupaj," je povedal. »V nekaj desetletjih sc mi je nabralo kakih 2500 listov najrazličnejših za-
piskov s ,terena1 in izpiskov iz objavljenih člankov in razprav. Gradiva je bilo obilo, in če bi hotel vse uporabiti, bi nastala hudo zajetna knjiga, vsekakor debelejša, kot sem si jo zamislil. Imela bo le nekaj nad 200 strani. V njej sem porabil samo tisto, kar se mi je zdelo najtehtnejše in najbolj preverjeno, saj sem se že od vsega začetka izogibal vsemu, kar bi izzvenelo kot izmišljotina ali polresnica. Če že pišem, sem si rekel, potem naj bo knjiga taka, da mi niti pred največjimi poznavalci Kostelskega ne bo treba zardevati"
»Kot zanimivost naj povem le še to: ko sem knjigo že zaključeval, so arheološke najdbe potrdile mojo trditev, da je namreč na Kostelskem teklo življenje že v predzgodovinskem času, da so tam bivali ljudje tisočletja prej, kot je bilo znano do nedavnega. Z veseljem sem to dopisal."
Žagarjeva knjiga z naslovom »Kostel: ljudje in zemlja ob Kolpi", obogatena z likovnimi reprodukcijami kočevskega likovnika Ivana Brudarja, bo izšla letos v počastitev 40-letnice kočevskega zbora odposlancev. Izdala jo bo občinska kulturna skupnost, na1 tisnila pa kočevska tiskarna. Avtor, ki je k svojemu priimku dodal še hišno ime Jagrov (»zato, ker
X
K
Jože Žagar-Jagrov: »Poskusil sem napisati knjigo, ki bi po domače in vseobsežno spregovorila o ljudeh in zemlji na Kostelskem.”
nas je veliko Žagarjev z enakim imenom, a naj se ve, kdo je pravi avtor knjige"), izid nestrpno pričakuje. Priklenjen na bolniško posteljo, bi rad čimprej videl natisnjen svoj dolgoletni trud. Potem bi se morda lotil še česa. Že od prej ima v rokopisu nekaj daljših tekstov (n.pr. »Lesno gospodarstvo na Kočevskem", »Gozdarstvo in lesna industrija na Kočevskem od osvoboditve do danes", »Kočevje v NOB"). »Močno me zanima narodopisje, gradiva imam že precej, in če bom pri močeh, bom poskusil napisati tudi kaj s tega področja. Saj je pisanje edino, kar še lahko počnem in kar tudi rad delam.” L ZORAN
■ ■■■II.	1| II ■ I M——M——————
DOLENJSKI LIST
POTA Ii\ S lU/
dežurni
poročajo
VLOMIL V AVTO - V noči na 3. junij je bilo vlomljeno v avto Črnomaljcana Srečka Bastaca. Ta je vozilo pustil na parkirišču pred stanovanjem, vlomilec pa ga je olajšal za 12 litrov bencina.
ZL1KAVC1 NA DELU - V noči na soboto so neznanci ,.napadli" avto Ljubljančana Žige Ljuna. Lastnik je zjutraj našel raztrgano pokrivalo, razbito zunanje ogledalo in zvit brisalec stekla. Oškodovan je bil za 10 tisočakov.
IZTOČIL GORIVO - Rafaelu Pajku iz Gorenje-vasi pri Šmarjeti je prejšnji teden nekdo iz avtomobila iztočil 10 litrov bencina. Tat je nasilno odvil pokrov rezervoarja.
NAŠLI TATU, DENARJA PA NE - Alojzu F. je nekdo iz nočne omarice v novomeški bolnišnici ukradel 1.500 din. Miličniki so tatu kmalu našli. Denar je namreč zma-knil J. U., ki tatvine sploh ni zanikal, le za denar je povedal, da ga je že zapravil v bližnjem kiosku.
ZMAKNIL TORBICO - Na Grobljah je bila 4. junija veselica, ki se je je udeležil tudi tat. Iz avtomobila Janeza Peterlina z Vinjega vrha je izmaknil torbico sopotnice Anice Peterlin, z njo pa 3 tisočake in dokumente.
PONOVNO BENCIN - Kraj dragocenega goriva je čedalje več. Številnim v prejšnjem tednu se je pridružila tudi tatvina 10 litrov bencina iz avtomobila Darka Abrama v Šmalčji vasi. Vozilo je stalo pred domačim kozolcem.
2. junija se je Anton Fabijančič s Pokleka 20 peljal okoli 16. ure z osebnim avtom s Senovega proti Dobrovi. Med vožnjo je opazil, da se iz vozila kadi, zato je avto ustavil. Vendar prepozno, saj je vozilo v hipu zajel ogenj, ki mu voznik sam ni bil kos. Avto je bil povsem uničen, škode pa je za preko 250.000 din.
PADEL POD TRAKTOR
Kraje so mu najbolj pri srcu
Tri leta in 10 mesecev zapora za Jožeta Ogrinca — Zenski iztrgal torbico z denarjem, vlomil v hišo na Ratežu in prejel plačilo za premog, ki ga ni bilo________________________
30-letni Jože Ogrinc iz Črmošnjic je že star znanec sodnikov. Pred dnevi je prišel pred senat novomeške enote temeljnega sodišča s prestajanja druge kazni. ,Prislužil" si je nova tri leta in 10 mesecev zapora, poleg tega pa še obvezno zdravljenje proti alkoholizmu. Zakaj?
Obtožnica ga je tokrat bremenila treh kaznivih dejanj. Lanskega 9. decembra se je sredi dneva odpravil na cesto med Metliko in Slamno vasjo in tam pri Svržakih pričakal 74-letno Anico Bajuk. Stopil je k njej, jo ogovoril, nato pa ji je, ko je
OZKO GRLO V SUHORJU -Od nekdaj trdne kmečke hiše v Suhotju pri Vinici je ostala le še podrtija, ki že sama po sebi zožuje cesto, hkrati pa grozi, da se bo nekega dne zrušila na cesto.
AVTO ZGOREL
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Predzadnjo majsko noč sta vlomilca obiskala hišo Alojza Noseta v Zafari pri Žužemberku. Za okrepčilo sta vzela liter žganja, poleg tega pa še nekaj delov kolesa z motorjem. Za vsak primer, če bi jima dele uspelo sestaviti v karkoli mopedu podo-bnega, sta ukradla še tri litre bencina. Dejanja sta osumljena B. B. in M. B.
• Lepo pustolovščino si je nekdo privoščil na Viniški gori. Francu Miheliču je namreč v noči na 1. junij odpeljal iz hleva pravega, pravcatega ovna bele barve in po zadnjih podatkih težkega 35 kilogramov.
• Z mesom je povezana tudi tale. Šrajcerjevi iz Rožič vrha so namreč ugotovili, da je nekdo v noči na soboto zlezel na streho in od tam v hišo. Nevaren podvig si je obilno poplačal. Tat je iz hladilne skrinje odnesel več kosov svinjine, vredne preko 6 tisoč dinarjev. Da je spravil tovor v noč, je moral povečati odprtino na strehi.
• Brez kokoši seveda ne gre. Alojz Smole iz Gornje Dobrave je v soboto zjutraj opazil ,,man-ko“ v kurniku. Šest bedres je namreč izginilo, poleg njih pa še kantica s tremi litri goriva. Vlomilec je očitno mislil na vse, vprašanje je le, kakšnega okusa bo meso.
OBRAČUN Z NOŽEM IN STOLI
V novomeškem hotelu Metropol sta se v ponedeljek popoldne srečala 48-letni Aki Gaši iz Novega mesta in 22-letni Gazim Zečej iz Broda. Med njima je prišlo že kmalu do prepira, med katerim je Gaši iz torbe potegnil nož in z njim večkrat zabodel Zečeja v trebuh. Taje navzlic hudim poškodbam še imel toliko moči, da je pograbil bližnji stol in z njim Gašija nekajkrat udaril po glavi. Miličniki so nadaljevanje krvavega obračuna preprečili, oba pa prepeljali v novomeško bolnišnico. Zečej je ostal na zdravljenju, Gašija pa so po nudeni pomoči odpeljali v pripor.
DEKLETCE NENADOMA NA CESTO
V tovarni celuloze in papirja Dju-ro Salaj v Krškem je prišlo 2. junija popoldne do hujše delovne nezgode. 18-letni Franc Dimc iz Spodnjega Starega grada je namreč sedel na blatniku traktorja, ki ga je vozil Nedeljko Simič, Prevažali so les, pri hitrem zaviranju pa je Dimc padel s traktorja; ta se je prevrnil in pod seboj pokapal potnika. Dimc se je pri tem huje poškodoval in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Škode na vozilu ja za 250 tisočakov.
VLOMIL V MERCEDES
Med umivanjem utonil
. Do tragične nesreče je prišlo 1. junija zvečer pri Impoljci. Tistega dne so namreč v potoku našli mrtve-
ga 71-letnega Radne 11.
PADEL Z VOZA
Jože Pezdirc s Cerkvišč je v nedeljo zvečer peljal traktor, naložen s senom, po cesti v Podzemlju. Na senu je sedel tudi oče Martin, vendar je med vožnjo padel z voza in se hudo poškodoval po glavi. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico.
hotela nadaljevati pot, iztrgal iz rok torbico, v kateri je bilo 1.620 din gotovine. S plenom je zbežal v gozd, tam odvrgel vrhnja oblačila, da ga miličniki ne bi prepoznali, prazno torbo zalučal v Kolpo, sedel v Ro-salnicah na vlak in se odpeljal proti Novemu mestu. Po tem dejanju je Orginc preživel nekaj dni med Romi v naselju Žabjek pri Novem mestu in se 16. decembra odpravil novemu „podvigu“ naproti. Odšel je na Ra-tež in vdrl v zaklenjeno hišo Alojza Roliha. Vračal se je otovorjen z radiokasetofonom, štirinajstimi kasetami, petimi zavitki britvic, dvema moškima urama, suknjičem, žensko jakno, klobukom, brivskim aparatom, nekaj gotovine in potovalno torbo; vse skupaj je bilo vredno okoli 20 tisočakov. Zanimivo, da je radiokasetofon, uro in kasete v Mokrem polju prodal nepoznanemu moškemu za vsega 2 tisočaka, neko malenkost pa kasneje še vojaku v Cerkljah. Vse ostalo so našli v romskem naselju Gazine, kjer se je Ogrinc skrival in so ga tudi prijeli. Prav tako je obravnava pokazala, da je obtoženec neugotovljenega dne v marcu osleparil Anico Žibert, da mu je izročila 5 tisoč dinarjev. Ogrinc ji je natvezel, da ji bo iz rudnika Kanižarica, kjer je bil en mesec res zaposlen, vendar so ga zaradi nediscipline in nedelavnosti postavili na cesto, priskrbel 7 ton premoga. Seveda s kupčijo ni bilo nič.
Na glavni obravnavi je Ogrinc očitna dejanja v glavnem priznal,
„spominjal“ se ni le nekaj malenkosti. Očitno je, da gre pri njem za človeka, ki mu pošteno delo ne leži preveč. Nekaj časa je iskal celo zaslužka pri Romih iz Rosalnic, ko je z njimi nabiral zelišča. Očitno je bilo tudi to prenaporno in seje raje odločil za kraje in goljufije. Pri izreku kazni je sodišče upoštevalo, da je bil vinjen in v stanju zmanjšane prištevnosti, po drugi strani pa seveda ni moglo mimo tega, da je bil za takšna dejanja že kaznovan.
B. B.
LE ZVITA PLOČEVINA - Z ,Je“ nekaj zvite pločevine, ki Pj seveda tudi pomeni konec brezskrbnosti, se je minuli tort* končalo tole trčenje pred gostilno Brunskole na Hrastu. K°' zanimivost še, da so se posledice trčenja poznale le na katrd.
Z nožem umoril sosedo
Do krvavegr dogodka je prišlo 31. maja v Vidošičih pri Drašičih — Vid Derganc si je sodil sam
Čeprav vse podrobnosti o zločinu, ki se je minuli teden pripetil v Vidošičih pri Drašičih, verjetno nikoli ne bodo obelodanjene, je med domačini vzbudil veliko pozornost, še posebej zato, ker poznajo okoliščine in razmere, v katerih se je krvavi dogodek primeril.
Zadnjega dne v maju je namreč okoli 21. ure 42-letni Vid Derganc, domačin, v Vidošičih večkrat z nožem zabodel 45-letno sosedo Stanko Borštnar, ki je ranam že takoj na kraju zločina podlegla. Do krvavega dogodka je prišlo na dvorišču Borštnaijeve hiše, nekateri pa upravičeno menijo, da je hotel Derganc obračunati predvsem s sosedom, ki pa ga tistž čas ni bilo doma. Vid Derganc je po dejanju pobegnil, 2. junija pa so ga našli v gozdu blizu vasi mrtvega. Očitno si je Derganc po dejanju kar sam sodil.
Preiskava, ki je v teku, bo dala vse podrobnejše odgovore o zločinu, zapišimo le, daje Derganc med prijatelji in znanci veljal za mirnega in dobrega tovariša, da pa ga je zelo prizadela nedavna sinova smrt.
KDO JE POBEGLI. VOZNIK?
Novomeščan Milivoj Milijevič * je 27. maja zvečer pelji na kolesu* Žabje vasi proti mestu. Nasproti *>* je pripeljal tovornjak, ki pa p J1 prav med srečevanjem s kolesar]^ prehiteval neznan osebni avto. Tar kolesarja zadel in zbil po tleh, nat° pa odpeljal naprej. Poškodovan®? Milijeviča so odpeljali v novome® bolnišnico, medtem ko pobegi®? voznika še iščejo.
PREKO 200 OTROK NA CESTI
Novomeški svet za preventiv® in vzgojo v cestnem prometu je minulo sredo v sodelovanju * novomeškimi vrtci pripravil nad' vse koristno in pohvalno akcij®-Preko 200 malčkov je namreč v spremstvu miličnika spoznaval® na kraju samem prometne pose bnosti Novega mesta in se hkrad s tem učilo osnovnih zakonitost1 in pravil v prometu.
L
NEKDO GA JE ZMOTIL
V noči na 30. maj je nekdo med 23. in 6. uro zjutraj vlomil v osebni avto Rajka Uršiča s Senovega, ki je stal pred trgovino Preskrbe na Senovem. Vlomilec je nasilno odprl vrata in iz avtomobila odnesel komplet ključev, iztočil 10 litrov bencina, odvil pa tudi avtoradio, vendar ga ni odnesel. Verjetno ga je pri delu kdo zmotil-
USODNI PADEC NA BETON
3. junija okoli poldneva je Mi? slav Kos z Bizeljskega, star 67 “ delal na svojem gospodarskem P® slopju. Med delom je omahnil sk®? 3 metre globoko na betonska tla, P čemer se je hudo poškodoval r glavi. Dva dni po nesreči s® ljubljanskega Kliničnega centra sp® ročili, da je Kos hudim poškodb®' podlegel.	I
ZMAGOVALNO ZNANJE, OPREMLJENOST IN SPRETNOST -Vso nedeljo je v Novem mestu potekal 11. gasilski rally, na katerem se je zbralo kar 56 gasilskih enot in enota JLA. Na posameznih delovnih točkah so ekipe preverjale znanje reševanja, opremljenost in spretnost. Med prostovoljnimi gasilskimi enotami so bili najuspešnejši: moški — PGE Lakovnice, Dolnja Straža, Mirna peč, Zbure, Mokropolje; ženske - Gabije, Zbure, Ratež. Med industrijskimi gasilskimi desetinami pa so si najboljša mesta razdelili Krka, Novoteks in Novoles (v moški in ženski konkurenci). (Foto: J. P.)
NEPREVIDNOST MED ŽAGANJEM
Za krajo bencina v zapor
Med delom v sevniški Kopitarni se je 31. maja huje poškodoval Ivan Žvar iz Gornjega Leskovca 35. Žvar je tistega popoldneva žagal les, med pobiranjem nažaganih delov pa se je očitno preveč približal rezilu. Le-to ga je zgrabilo za roko in mu odrezalo tri prste. Žvara so nemudoma odpeljali v celjsko bolnišnico.
Sodišče prisodilo Košmrlju 2 meseca zapora. Božiču pa plačilo 6.000 din - Kradla bencin v garažah na Cesti
herojev	_______________
VINJEN POŠKODOVAL PET AVTOMOBILOV
Pretepali in mučili študente na taborjenju
c-
Vandalizem in surovos1 divjala v nedeljo zjutrajv Podzemlju _______________________
Novomeščan Drago Peteriln se je v nedeljo popoldne peljal od Straže proti Soteski, ko mu je na cesto nenadoma skočila 5-letna Saša K. Navzlic zaviranju je Peterlin dekletce zadel, zdravniki pa so ugotovili zlom noge in poškodovano glavo.
Kraje bencina dandanes niso več prav nič nenavadnega. Vsakotedenska poročila miličnikov kažejo celo, da je tovrstnih tatvin vse več, zato se ni čuditi,
če so sodniki domala zasipani s spisi o krajah bencina. Tako sta
V nedeljo je nekdo vlomil v osebni avto Mercedes, last Zagrebčana Petra Maniča, ki je bil parkiran v • Mokricah. Vlomilec se je najprej polotil trikotne šipe, od tam pa prišel v notranjost. Zaenkrat je znano le, daje odnesel avtoradio. Skupne škode na vozilu je za 50 tisočakov.
71-letni Franc Mandelc med potjo domov padel v potok
Franca Mandelca iz
Kot se je kasneje pokazalo, je šel Mandelc 1. junija zjutraj v svoj vinograd nad lmpoljco, kjer je škropil trtje. Tam je ostal do večera, ko se je vračal proti domu do poti, kjer naj bi ga čakal sin. Še prej je odšel do potoka, da se umije. Očitno mu je takrat spodrsnilo in je padel v potok ter utonil: Ko so ga našli, mu ni bilo več pomoči.
pred dnevi na zatožno klop novomeške enote temeljnega sodišča v Novem mestu sedla 22-letni Bojan Košmrij z Malega Slatnika in leto mlajši Marjan Božič iz Novega mesta.
Obtoženca sta lanskega 31. oktobra vlomila v avtomobila v skupni garaži na Cesti herojev v Novem mestu. O dogodku smo takrat že pisali, zato sedaj le na kratko. Mladeniča sta tistega dne popivala po Ratežu in Otočcu in se tako opogumljena napotila na Cesto herojev. Košmrij je tam v odprtih garažah nasilno odprl zaklenjeni pokrov rezervoarja avtomobila Petra Bajca, Božič pa je vlomil v vozilo Bojana Damiša. Iz obeh avtomobilov sta seveda točila bencin. Na njuno nesrečo pa ju je opazil Božidar Tratar, ki je tačas zapeljal svoj avto v garažo, in o tem obvestil oba lastnika. Seveda sta ta pohitela do svojih avtov in zalotila mladeniča pri dejanju. Ostalo so opravili miličniki.
Senat novomeškega sodišča je ob upoštevanju olajševalnih okoliščin (Košmrljevo skrb za otroka in Božičevo nekaznovanost) oba obsodil le na plačilo 4.000 din denarne kazni. Zoper takšno odločitev sodišča pa se je javni tožilec pritožil. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbi ugodilo. Menilo je, da je izrečena kazen prenizka, saj gre za dejanje, ki je zaradi že znanih težav z oskrbo* bencina še toliko bolj odmevno.
Poleg tega je bil Košmrij zaradi podobnih kaznivih dejanj že obsojen in je le 4 mesece po pravnomočni sodbi zagrešil novo tatvino. Senat je tako Košmrlju odmeril kazen dveh mesecev zapora, Božiču pa zvišal denarno kazen na 6 tisočakov. Sodba je pravnomočna.
»Y*r
Božidar Šepec iz Slogonskega se je 2. junija okoli 3. ure zjutraj peljal z osebnim avtom po Prežihovi ulici v Brežicah. Možakar je bil vinjen in vozilo očitno ni dobro obvladal. Med vožnjo je namreč oplazil 5 osebnih avtov in s tem povzročil kar za 25 starih milijonov škode, za nameček pa se je še sam prevrnil v jarek. Meni nič, tebi nič je vozilo pustil tam in odšel peš proti domu, kjer so ga zjutraj prijeli miličniki.
at®
GORELO V GARAŽI
PREVISOK TOVOR - Le kaj si je mislil voznik tovornjaka, ko je sprejel takšen tovor? Z njim bi namreč okrušil prene-kateri nadvoz na dolenjski magistrali. (Foto: B. B.)
31. maja je zagorelo v garaži Grabrijanovih na Ziljah. Kot se je pokazalo, je ogenj zakrivila otroška igra z vžigalicami. Na srečo je bil sosed Franc Čemas dovolj priseben in se je nemudoma lotil gašenja. Preprečil je širjenje ognja, vendar se je pri tem opekel, tako da so mu morali nuditi zdravniško pomoč v črnomaljskem zdravstvenem domu in kasneje v novomeški bolnišnici.
Vandalizem in objestno? brez primere sta v ne del j sP1 zgodnjih jutranjih urah J Podzemlju zakrivila izgred ki je naletel na zgražanj* okoličanov in vseh, ki ^ zvedeli za ta dogodek.
Skupina študentov iz vega mesta je namreč taboF la ob Kolpi v Podzemlju
nedeljo zjutraj pa se je hala
taborišča pripeljala iz &
d<>
nomlja z neregistriranim sp* čkom skupina, v kateri 80 bili Matjaž M., Niko S., St* čko K. in Brata Č. Objest^ Črnomaljčani so se polon novomeških mladincev in t? di šotorov. Vsakega, ki J prilezel izpod šotora, so s? rovo pretolkli in obrc ostale pa so kar zavite šotorsko platno stiskali, j mučili in pretepali. Surov0? brez meja. Odveč je ob tej; pripomniti.da so bili študem
poškodovani in potre
zdravniške pomoči, uničuj pa so bili tudi štirje šoto? vredni preko 20 tisočak0'
STRELA UPEPELILA KOZOLEC
Med nevihto 23. maja popoldne je strela udarila v kozolec Eda Mikca v Straži pri Šentrupertu. Požar, ki je nastal, je kozolec povsem upepelil, v njem pa je zgorelo 9 ton sena, nekaj slame, vpreženi voz in puhalnik, medtem ko je gasilcem uspelo rešiti traktor in sainonakladalno prikolico. Škodo so ocenili na 500 tisočakov. Požar je ogrožal tudi bližnje gospodarsko poslopje in hišo, vendar so širjenje ognja preprečili gasilci z Mirne in iz Šentruperta.
motorist Alojz
TRČIL v ročni voziček -
Vinko Strajnar s Sel pri Ratežu sc je 3. junija zvečer zapeljal z osebnim avtom s parkirišča prim Vovko in prehitel osebni avto. Pri tem je trčil v ročni voziček, ki ga je potiskala Marija Nosan z Rateža, Ta je ob nezgodi padla in se poškodovala. Bilo je tudi -nekaj gmotne škode: ocenili sojo na 21 tisočakov.
njimi pripeljal
in trčil v Frankoviča. Taje pa®
se poškodoval, tako da so ga »'jr
prepeljati na zdravljenje v nov® ško bolnišnico.
AVTOMOBIL TRČIL V
Marjan Turk iz Semiča je 5.
i®*!
zjutraj peljal osebni avto mo lokalni cesti od Ruteče vasi
bil'
MOTORIST MED KOLESARJE
- 4. junija dopoldne se je Franc Novakovič iz Nove Lipc peljal na kolesu s še dvema kolesarjema. Vozili so drug ob drugem, ko je za
Semiču. Pri Lipovcu je avto P11 j zanašati, zdrknil je s ceste in k®i
v bližnji skali. Pri trku se je P°Jl dovala sopotnica Milena M®’J odpeljali so jo v novomeško šnico.
ŠPORTNI KOMENTAR
Dobri igralci so premalo
Ob koncu prvenstva v II. slovenski nogometni ligi
Da se bliža čas poletnega športnega mrtvila, kažejo tudi pravkar končana prvenstva v nekaterih športih, med njimi tudi drugi slovenski nogometni ligi. Pogled na končno lestvico pokaže marsikaj, predvsem pa opozarja, da nogometaši novomeškega Elana, Bele krajine in Kočevja niso izpolnili pričakovanj.
Največje razočaranje je nedvomno zadnje mesto črnomaljskih nogometašev, ki so še. sezono nazaj mešali štrene celo ekipam na vrhu lestvice. Vzroke za popoln neuspeh v letošnjem ( prvenstvu bodo morali v Beli krajini poiskati sami, kajti slovo od II. slovenske lige zahteva verjetno korenite spremembe v klubu. Po moči igralskega kadra si Crnomaljčani takšnega mesta gotovo ne zaslužijo.
Precej nizko so končali tudi Kočevci, ki so jih nekateri pred Pričetkom prvenstva šteli celo
med kandidate za vrh. S kar dvanajstimi porazi in le 16 točkami iz 22 srečanj gotovo niso upravičili pričakovanj svojih navijačev.
Poglavje zase so Novomešča-ni. Mirno lahko trdimo, da ima Elan že danes enajsterico, zrelo za 1. mesto in enotno republiško ligo. Toda nekaj nerazumljivih spodrsljajev, predvsem poraz doma z Belo krajino in sedaj v zadnjem kolu prav tako doma s Piranom, sta ekipo potisnila na 4. mesto s kar 8 točkami zaostanka za zmagovalcem Vozili. Odmor do pričetka novega prvenstva bodo morali v Elanu pač izkoristiti za boljšo motiviranost in psihično pripravljenost igralcev, kajti prvenstva se ne odločajo le v obračunih med najboljšimi. Letošnji spodrsljaji z ekipami z dna lestvice so za to najboljši dokaz.
B. B.
Naslovi Inlesu, Krškemu in Itasu
Ribničani prvaka II. zvezne lige — Končana prvenstva v republiških ligah
Papež tretji
Sandi Papež je na 23. mednarodni tradicionalni dirki „Po Srbiji" dosegel minuli vikend velik uspeh z osvojitvijo tretjega mesta v skupni članski konkurenci, čeprav je Sandi še mladinec.
. Na tekmi je sodelovalo 16 jugoslovanskih ekip, poleg njih pa še moštvo iz Zahodne Nemčije. Končni vrstni red je: Lojen 9:31,03, Valčič (Siporeks), Papež (Novoterm),... 12. Smole. Nič čudnega potem, če so bdi strokovnjaki polni pohval na račun obeh novomeških kole-sarjev, ki sta v članski konkurenci zabeležila tako imenitna uspeha. Omenimo še, da so v ekipni konkurenci Novome-ščani, za katere sta vozila še kolesarja iz Soče, osvojili 4. mesto. Sandi Papež je tretjemu mestu v skupni razvrstitvi dodal še zmago na gorskem cilju v 3. etapi.
Prvenstvo v republiških rokometnih ligah je končano z velikim uspehom dolenjskih ekip. Krčani pri moških in igralke Itasa pri ženskah sta nova prvaka, medtem ko so si kolo pred koncem naslovov zagotovili tudi rokometaši ribniškega Inlesa v II. ZRL. Tokrat so po pričakovanju odpravili Jadran. Za edino neprijetno presenečenje so poskrbele rokometašice Novega mesta, ki so tokrat vnovič izgubile in ostajajo na 9. mestu z vsesa 18 točkami.
INLES - JADRAN 25:23 lestvici so doživele že enajsti poraz v
prvenstvu, ki le potrjuje, dav ekipi ni vse, kot bi moralo biti.
Novo mesto: Hribar, Košak, Blažič 1, Iličin, Humar, Jakše 2, Kramar, Zupančič, Mrhar, Udovič, kot zanimivost pa podatek, da je Mršni-kova zabila kar 17(!) golov od 21.
Lestvica: Zrinski 35,.. .9. Novo mesto 18.
V zadnjem kolu igrajo Novo-meščank“ doma z Lokomotivo.
KRČANI PRVAKI! - Res presenetljiv razplet v moški SRL. Po odštetju točk v bojih z ekipo Aera Celja, ki je nastopala le izven konkurence, je lestvica dobila povsem novo podobo. Sevničani navzlic zmagi ostajajo na 2. mestu, medtem ko so si Krčani ž uspehom v Mariboru proti Braniku s 27:21 (12:8) navzlic razveljavljenemu srečanju s Prulami, ki ga morajo še odigrati, že zagotovili naslov prvaka. Sevničanom so bile namreč odštete točke, ki so si jih priigrali v tekmah s Celjem, medtem ko so Krčani s Celjem izgubili in jim ni bilo kaj odvzeti. Resnici na ljubo je bila torej lestvica, ki smo jo
(11:10) - Ribniški rokometaši so se od domačih gledalcev poslovili s pričakovano zmago nad ekipo Jadrana. Sicer tradicionalno neugoden nasprotnik Inlesa je bil tudi tokrat trd oreh, ki so ga domačini strli šele v finišu. Najsi bo kakorkoli: Ribničani so po toliko nesrečnih poskusih v prejšnjih letih vendarle dosegli zastavljeni cilj: 1. mesto v drugoligaški konkurenci.
Inles: Gelze, Ilc 2, Tanko 3, Troha 2, Karpov 3, Mikulin 5, Ambrožič 3, Mate 4, Fajdiga 3, Ker-snič.
Kolo pred koncem imajo Ribničani na čelu kar 6 točk naskoka. V zadnjem srečanju prvenstva se bodo pomerili v gosteh z Istraturistom.
PREDDVOR - NOVO MESTO 22:21 (14:11) - Novomeščanke se na mokrem igrišču niso r.aiboije znašle. Proti zadnjeuvrščeni ekipi na
vsakotedensko dobili od tekmovalne komisije, neobjektivna. Končni vrstni red prvenstva v SRL je takšen:
Krško 26, Sevnica in Rudar 25, Peko 22, itd.
NASLOV TUDI KOCEVKAM -Z zmago proti Dupljam s 30:29 (14:14) so rokometašice kočevskega Itasa le potrdile naslov prvakinj, ki se jim je izmuznil že v lanskem prvenstvu. Tudi druga dolenjska ekipa, moštvo šentjernejske Iskre, je dosegla lep uspeh z osvojitvijo 3. mesta. V zadnjem kolu so Šentjer-nejčanke premagale Peko s 27:19 (14:10).
Končna lestvica ženske SKL:
ltas Kočevje 39, Burja 35, Iskra 32, Izola 26, itd.
SKUPŠČINA KOLESARJEV
V domu športov na Loki bo danes, v četrtek, ob 19. uri skupščina novomeškega kolesarskega društva. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja!
KOČEVJE: V SOBOTO ŠPORTNO SREČANJE
V Kočevju bo v soboto, 11. junija, tradicionalno športno srečanje učencev osnovnih šol iz Ribnice, Kočevja in Delnic. Učenci se bodo pomerili v namiznem tenisu, odbojki, košarki, rokometu in atletiki.
I V soboto start mednarodne dirke pionirjev
VISOKA ZMAGA RIBNICE
V 6. kolu ljubljanske nogometne hge so nogometaši ribniškega Borca doma brez borbe premagali Mladost, Ribnica pa v gosteh Beltinko z 8:2. Ribničani so tako še naprej na vrhu lestvice.
M. G-č.
120 KOLESARJEV V STRAŽI — Med številnimi udeleženci kolesaiske dirke po dolini Kriče je bil v kategoriji veteranov na startu tudi Tone Fomezzi-Tof, ki podobne priložnosti le redkokdaj zamuja.
Množično po dolini Krke
120 kolesarjev na dirki v Straži po dolini Krke
Športni delavci Straškega Partizana so v nedeljo pripravili že tradicionalno kolesarsko dirko po dolini Krke. Nastopilo je 120 tekmovalcev, ki so se pomerili v šestih kategorijah. Tekmovalci iz Astre, Save, Novega mesta, Branika, Bleda, Grosu-
KOLESARSKI TRIM V LOCNI
Trim klub iz tovarne zdravil Krka pripravlja v soboto, 11. junija, ob sodelovanju Laboda in KS Ločna — Mačkovec kolesarski trim. Pričetek bo ob 9. uri, nastopajoči pa bodo morali prevoziti progo med Ločno, utočcem, Ratežem, Žabjo vasjo m nazaj do Ločne. Vse bo na cilju čakal topel napitek in trim-ska značka. Organizator je pripravil za udeležence več kot 50 praktičnih nagrad, glavna pa je seveda pony kolo.
METLIKA:
„ V ČETRTEK ROKOMETNA finala
V metliški športni dvorani bosta danes, v četrtek, dve tekmi tinala rokometnega pokala mladosti za Dolenjsko. Najprej se bosta ob 18. uri pomerili moški ipi Črnomlja in Novega mesta, nato pa še ob 19.30 ekipi rokometašic Metlike in Novega me-sta.
TEKMOVALO 325 GOLOBOV ,
Kar 325 golobov novomeškega kluba Pismonoš je 22. maja v lepem sončnem vremenu poletelo iz Sremske Mitroviče proti Novemu mestu. Navzlic veliki vročini so golobi uspešno premagali 395 kilometrov dolgo pot. Zmagal je ,.tekmovalec" Željka Finka, ki je do Novega mesta porabil 5 ur, 14 minut in 10 sekund, kar znese poprečno hitrost 76 kilometrov na uro. Med prvimi desetimi golobi so bili trije last Finka, preostalih sedem pa Toneta Dolinška.
ČRNOMELJ: KEGLJAŠKI TURNIR
Crnomeljski KK Rudar je v počastitev dneva mladosti pripratil 28. maja kegljaški turnir, na katerem sta nastopili dve ekipi domačinov, klub iz Duge Rese ter ekipa Bratstva in enotnosti iz Ulma. Po končanem tekmovanju so se Črnomeljčani in člani vodstva kluba iz Ulma pogovarjali še o možnostih sodelovanja na ostalih športnih področjih.
pljega, Dola in Hrastnika so vozili od Straže preko Podturna in nazaj mimo Soteske.
Poglejmo rezultate: pionirji A: R. Judež, P. Judež (oba Novoles), Ga-lof (Sava); pionirji B: Bole (Astra), Jeromel (Branik), Pavlič (Novo mesto); mlajši mladinci: Udovč, Glivar (oba Novo mesto), Kalan (Sava); starejši mladinci: Ugrenovič, Re- -mec, Tahmajster (vsi Astra); rekreativci: Dovžan, Štih, Malič; veterani: Orel, Horvat, Omerzel.
Prvouvrščeni tekmovalci so prejeli medalje in diplome ter praktična darila. Pri organizaciji prireditve so pomagale delovne organizacije Novoles, Novoteks, Labod in Krka.
M. AŠ
ZMAGA NOVOMEŠKIH TENISARJEV
V območni republiški teniški ligi sta se na novomeških igriščih pred dnevi pomerili vrsti Novega mesta in Kočevja. Domačini so bili uspešnejši s 4:1. Rezultati: Uhl - J. Koleta 3:6, 6:1, 6:4; Šekoranja - I. Koleta 6:2, 2:6, 1:6, Breščak - Lampe 6:4, 2:6, 6:3, Stokanovič - Struna 6:3, 6:2, Grein, Kušer - J. Koleta, I. Koleta 6:3, 6:4.
4. naslovi v Novo mesto
V finalu republiškega atletskega prvenstva zmagali Kranjčič, Okleščen, Malnar in Erženova
V soboto in nedeljo je bilo v Celju finale atletskega pokala Slovenije, na katerem so se Novomeščani solidno odrezali, saj so osvojili kar štiri naslove slovenskih prvakov. Brez dvoma je bil najboljši posameznik dolenjskega zastopstva Edvard Kranjčič, ki je postavil dva rekorda Dolenjske in osvojil naslov najboljšega v troskoku, kjer je le za 9 centimetrov zgrešil veljavni slovenski rekord Mariborčana Košiija iz leta 1974.
Ostale naslove Novemu mestu so priborili- Boris Okleščen v metu
DVA REKORDA - Edvard Kranjčič je v Celju postavil dva nova dolenjska rekorda.
diska z 52,18, Malnar v metu kladiva z 48,76 in Borja Eržen v teku na 100 metrov z ovirami z izenačenim rekordom Dolenjske 15,1. Borja je tudi v teku na 400 metrov z ovirami popravila rekord Dolenjske za 1,8 sek. in osvojila bronasto medaljo. Lapanje je bil v skoku v višino drugi z 209 cm, v metu kopja pa dosegel osebni rekord: 59,82. Srebro je pripadlo tudi Cujniku v metu kladiva s 47,32. Omenimo, da je Cujnika pestila poškodba hrbta, zato je kopje zalučal „le“ 59,7 metra, izpustiti pa je moral še nastopa v teku na 100 m in štafeti 4 x 100 metrov. M. Zupančič, najmlajši udeleženec teka na 110 metrov z ovirami, je bil med dvanajstimi člani šesti z dolenjskim rekordom za mlajše in starejše mladince. Veliko smolo pa je imel v Celju Žužek, ki je prišel na start z 2 minuti zamude in mu niso pustili teči, poleg tega pa je veliko načrtovanih točk ušlo še zaradi Cujnikove poškodbe, diskvalifikacije štafete 4 x 100 metrov in poškodbe Primca.
Poglejmo ostale rezultate: 400 metrov ovire: Gabrijel 4., štafeta 4 x 400 metrov prav tako 4., Ida Peršolja 6. v teku na 3.000 metrov z dolenjskim rekordom 11:25,6, dekleta pa so popravila dolenjski rekord tudi v štafeti 4 x 100 metroy s 50,3 sekunde. Dekleta: 9. Šaponja 13,0 daljina 10. Eržen 507 cm, 12. Gorenc 486 cm 800 m 8. Hrovatič 2:25,4, višina 10. Hrastar 160 cm 11. Matjašič 155 cm, kopje 10. Smerke 26,68 m.
moški: 400 m 13. Žbogar 52,4, 10000 m 9. P. Bučar 32:42,3 15. Škedelj 34:58,6, kladivo 6. D. Malnar 43,78 m, 8. Gačnik 42,56 m, 11. Ercegovčevič 37,78 m, 800 m 9. Šikonja 1:55,5 disk 8. D. Okleščen 39,10 m 10. Primc 37,36,m 12. Cujnik 34,50.	^
Mladi kolesarji bodo med Novim mestom in Oštrcem vozili tri etape
V soboto in nedeljo se dolenjskim ljubiteljem kolesarjenja obeta nadvse zanimiva prireditev. Novomeški kolesarski klub namreč prireja že tradicionalno II. mednarodno pionirsko kolesarsko dirko,,Gorjanski bataljon 83”. Naj takoj naštejemo udeležence pri organizaciji: mladinci Oštrca in Gabija, ZSMS iz Novega mesta, združeno delo Dolenjske in družbenopolitične organizacije Novega mesta in Krškega.
Start 1. etape dirke bo v .soboto, 11. junija, ob 12. uri izpred trgovine Novolesa v Novem mestu. Tekmovalci bodo to etapo vozili na kronometer preko Rateža in Brusnic do Gabrja, še istega dne pa bo tudi II. etapa od Gabrja, Šentjerneja in Kostanjevice do Oštrca, kjer bodo tekmovalci prenočili. Kot zanimivost omenimo posebnost te dirke: mlade kolesarje bodo no-čili okoliški kmetje.
Start zadnje, III. etape bo v nedeljo ob 9. uri izpred Ikoma v Kostanjevici, tekmovalci pa bodo vozili do Novega mesta, kjer
• Na koncu ponovno omenimo, da bo zaradi te dirke v soboto od 12.00 -12.45 zaprta cesta med Novim mestom in Gabijem.
bo tudi cilj tekme. Organizatorji so nam do zaključka redakcije sporočili tudi seznam prijavljenih ekip, vendar računajo, da ta še ni popoln: Sava, Rog, Pomurje, Astra , dve ekipi iz Madžarske, dve iz Vojvodine, ena iz Hrvaške ter dve ali tri ekipe tekmovalcev iz Novega mesta.
REKREACIJSKO KOLESARJENJE — Odbor za množičnost pri KD Novo mesto je pričel te dni z organiziranim rekreacijskim kolesaijenjem. Vsi zainteresirani se lahko zberejo vsak torek in četrtek ob 18. uri pred tovarno zdravil Krka v Ločni.
Športno pismo iz Brežic
. Petnajsto leto se ljubitelji i .v Pnsavjn zbirajo za dan mladosti v Brežicah. Letošnjega tekmovanja, ki so ga prav tako vzorno pripravili ZTKO Brežice, atletski klub in mladina, se je udeležilo preko 300 tekačev vseh starosti, ki so se pomerili na progah, dolgih med 300 in 4500 metrov.
Rezultati - moški: 1. in 2. raz-Budič (Brežice); 3. in 4. razred: Aoprivec (Brežice); 5. in 6. razred: (Rrežice) 7. in 8. razred: Milat tHrežiee,; mladinci: Ogorevc (Piše-Smukovič (AK Brežice), Savine JBoštanj); vojaki: Rečica, Sliškovič, Udovič (vsi VP Cerklje); člani: Žitko, Močnik, Tomič (vsi AK Brežice); veterani: Bartol (Sevnica), Stine 'Novo mesto), Tomše (Brežice). ..Zenske: 1. in 2. razred: Major JArtiče); jj, 4. razred: Maricič-gmžice); 5. in 6. razred: Volčanšek ;*"ezjce); 7. in 8. razred: Lopatič mrežice); mladinke: Žičkar, Imperl, aJs (vse AK Brežice); članice: Lo-
patič, Imperl, Molan (vse AK Brežice).
V posebnem ekipnem tekmovanju osnovnih šol je zmagala ekipa OŠ Bratov Ribar iz Brežic; sledijo: OŠ Maks Pleteršek iz Cerkelj, OŠ Edvarda Kardelja iz Bizeljskega, Artič, Velike Doline, Globokega, Pišec in Dobove.
Kar 250 tekmovalcev iz sedmih šol pa se je pomerilo na občinskem prvenstvu osnovnih šol v atletiki. Najboljši rezultat tekme je dosegel Vlado Kevo, kije kroglo sunil 14,29 m. V ekipnem seštevku so med pionirji zmagali Brežičani s 7.104 točke, sledijo: Velika Dolina 3.330 in Cerklje 3.144. Podoben vrstni red je bil pri učenkah: Brežice 6.563, Velika Dolina 4.726 in Bizeljsko 4.641.
Na predvečer dneva mladosti pa so brežiški telesnokulturni delavci pripravili na igrišču Šolskega centra bogat Športni in kulturni program. Prijetni večer so zaključili z rokometno tekmo med člani in veterani Brežic. Zmagali so prvi s 23:22.
P. ROVAN
Metliške športnice leta
Metliške rokometašice osvojile 2. mesto v 1. slovenski B ligi — Poleg kegljanja edini tekmovalni
šport
Letošnja sezona v 1. slovenski B ligi je bila za metliške rokometašice zelo uspešna, saj so na koncu tekmovanja zasedle izvrstno drugo mesto. Uspeh je še toliko večji, ker je metliška ekipa najmlajša v ligi, v kateri nastopa šele tretje leto. Poleg tega ni v Metliki nikakršne rokometne tradicije, ne moške ne ženske, in so pred tremi leti začeli tako rekoč popolnoma od začetka. Pa še nekaj: če ne upoštevamo kegljanja, v metliški občini razen ženskega rokometa ni niti enega drugega tekmovalnega športa.
„Odkar je .pobralo' metliško košarko, pri nas ni bilo nobenega drugega tekmovalnega športa. Pred tremi leti so dekleta same dale pobudo, da bi začeli z rokometom," je povedal Marjan Pavlovič, tehnični vodja ekipe, ki je pred leti sam igral rokomet pri krškem Celulozarju. Prvi • trener ekipe je bil Zvone Cej in dekleta so takoj začela tekmovati v 1. slovenski B ligi. Prvo leto niso dosegli nikakršnega uspeha, veliko pa je bilo že, da je ekipa ostala skupaj in da so bila dekleta pri-
pravljena resno trenirati. ,,Drugo leto nastopanja v slovenski ligi so bili tudi rezultati boljši, kar je bilo gotovo posledica načrtnega, dela. Lani je prevzel trenerske naloge v našem klubu Janez Štrukelj, priznani slovenski rokometni strokovnjak, v ekipo smo dobili več mladih igralk in nasledek vsega tega je letošnje odlično drugo mesto. Bili smo celo konkurenti za prvo mesto v ligi, vendar je bolje, da zaradi izkušenj še eno leto igramo v tej ligi."
To mesto v slovenski ligi so dosegli, kot rečeno, z najmlajšo ekipo, od lani na letos je prenehalo igrati sedem ključnih igralk: Vergotova, Grgičeva, Brunskijeva, Humljanova, Orličeva, Gerbčeva in Jaušovčeva, ki so tvorile jedro metliške ženske rokometne ekipe.
Danes ima rokometni klub okoli 25 aktivnih igralk v prvi, mladinski in pionirski ekipi. V glavnem so to dekleta iz Metlike, le ena je z druge strani Gorjancev, kar lepo priča, da so se iz metliških košarkarskih izkušenj naučili, da se je najbolje nasloniti na lastne moči. Dekleta trenirajo trikrat na
USPEŠNA DEKLETA — Metliške rokometašice s treneijem Štrukljem, tehničnim vodjo Milanom Pavlovičem in predsednikom kluba Ivanom Malešičem.
teden, razmere za vadbo so v Metliki dobre, pozimi imajo na razpolago telovadnico osnovne šole, za čim boljše razmere v klubu pa si močno in uspešno prizadeva klubska uprava. Poleg metliške telesnokulturne skupnosti najbolj ,,skrbi" za rokometni klub največja delovna organizacija v občini - Beti.
„Med mladimi dekleti v Metliki je za rokomet vedno večje zanimanje," je povedal trener Štrukelj, ,,in za igralke pri nas ni težav.
Naše glavno zaledje je metliška osnovna šola, več igralk pa smo pričakovali iz poklicne šole Beti, od koder imamo sedaj le eno igralko. Za igranje v višji ligi bo treba več trenirati, dekletom pa bo treba vcepiti tudi strožje športno-delovne navade."
Pa še podatek za tiste, ki mislijo, koliko „požre“ metliški ženski rokomet: pred 10 leti je toliko stalo tekmovanje metliških košarkarjev v 1. slovenski ligi.
A. BARTELJ
Samoupravna stanovanjska skupnost
občine Novo mesto
Novo mesto. Novi trg 6/11
Na podlagi 13. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, zborov in drugih organov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 4/82) ter v skladu z določili pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu (SDL št. 14/83) in finančnega načrta sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu za leto 1983 objavlja odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto
RAZPIS
zbiranja zahtevkov za posojila iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu, ki jih delovne in druge organizacije združujejo v skladu z določili samoupravnegsporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981 — 1985 pri LB—Temeljni dolenjski banki — Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto^
1.	Razpisujejo se:
I. posojila za nakup — pridobitev etažnih stanovanj v okviru družbeno usmerjene gradnje do skupne vsote 8,000.000 din Z posojila za gradnjo zasebnih individualnih stanovanjskih hiš do skupne vsote 18,630.000 din
II. Upravičenci do posojil
Do posojil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu po tem razpisu so upravičeni: 1. delavci organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki so:
— podpisale samoupravni' sporazum in dopolnitve k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981 — 1985 in ki
— redno mesečno združujejo sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pri LB—TDB Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto, oziroma jim je bila s sklepom pristojnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti začasno odložena obveznost plačila obračunanega prispevka za vzajemnost.
2. kmetje kooperanti, ki so:	>
— v odnosu s kmetijsko organizacijo in jim je iz tega odnosa poleg osebnega dohodka priznana tudi polna delovna doba in za katere
— se plačujejo vse oblike stanovanjskih prispevkov kot za delavce v organizacijah združenega dela.
3. a) delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov; b) delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost,
c) delavci, zaposleni pri občanih, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb,
— če redno združujejo sredstva za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje od 1981 do 1985;
4.	upokojenci in invalidi, ki stalno prebivajo na območju občine Novo mesto.
III. Pogoji za pridobitev posojila:
1. Do posojil za nakup — pridobitev etažnih stanovanj oz. gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš so upravičeni le tisti prosilci iz II. poglavja tega razpisa, ki so ali še namensko varčujejo pri banki za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja.
Za namensko varčevanje šteje:
— če je prosilec ali član njegove družine do dneva objave tega razpisa varčeval pri banki najmanj eno leto in privarčeval najmanj 5 % vrednosti standardnega stanovanja po predkupni ali kupoprodajni ali soinvestitorski pogodbi oz. predračunske vrednosti standardne stanovanjske hiše ali
— če je prosilec ali član njegove družine vsaj eno leto pred objavo tega razpisa namensko vezal pri banki sredstva za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja najmanj 5% vrednosti standardnega stanovanja po predkupni ali kupoprodajni ali soinvestitorski pogodbi oz. predračunske vrednosti standardne stanovanjske hiše.
Površina standardnega stanovanja oz. stanovanjske hiše znaša za štiričlansko družino 70 m2, za vsakega nadaljnjega družinskega člana se poveča za 15 m2, vendar največ do 90 m2 stanovanjske površine.
Za izračun vrednosti standardnega stanovanja oz. stanovanjske hiše se uporablja poprečno očiščeno vrednost 1 m2 stanovanjske površine stanovanj, zgrajenih v okviru družbeno usmerjene gradnje v občini Novo mesto v letu 1982 v višini 25.803,00 din.
Za člane družine po tem razpisu štejejo; zakonca, otroci in starši zakoncev, če živijo v skupnem gospodinjstvu.
2. Do posojil za gradnjo zasebne individualne stanovanjske hiše so upravičeni le tisti prosilci iz II. poglavja tega razpisa, ki še ne prebivajo v stanovanjski hiši, za katero prosijo posojilo, in če izpolnjujejo še naslednje pogoje:
— da imajo do dneva objave tega razpisa zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zaključene III. gradbene faze
— da gradijo stanovanjsko hišo v skladu z odobreno gradbeno-tehnično dokumentacijo
— da bodo stanovanjsko hišo dogradili in usposobili za vselitev najkasneje do 31. 12. 1986
— da bodo sprostili družbeno najemno stanovanje, v katerem prebivajo.
3. Do posojil za nakup — pridobitev etažnih stanovanj oz. gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš izven območja občine Novo mesto so upravičeni delavci, katerih organizacija soglaša s pridobitvijo posojila in istočasno tudi sama odobri posojilo iz lastnih sredstev za isti stanovanjski objekt.
IV. Višina posojil
Upravičencem do posojil po tem razpisu pripada posojilo, odvisno od višine dohodkov vseh družinskih članov v letu 1982, in je naslednje: če je bil poprečni mesečni dohodek	pripada upravičencu posojilo
na člana družine v primerjavi s	od vrednosti standardnega
poprečnim mesečnim OD na zaposle-	stanovanja oz. stanovanjske
nega v SR Sloveniji v letu 1982	hiše
za nakup	za gradnjo
v višini do
do 50 %	40 %	■	30 %
nad 50 % do	75 %	35 %	25 %
nad 75% do	100%	30%	20%
nad 100%	25%	15%
Če upravičenec do posojila gradi, zasebno individualno hišo v neorganizirani gradnji, to je izven zazidalnih načrtov, se posojilo, izračunano po določilih tega razpisa, zmanjša za 20 %.
Upravičencem do posojil iz tretje točke II. poglavja tega razpisa pripadajo za petdeset odstotkov povečana posojila.
Prednost pri pridobitvi posojila imajo tisti upravičenci, ki:
— so imeli nižji poprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu
— nimajo stanovanja ali če prebivajo v neprimernem oziroma neustreznem stanovanju
— bodo izpraznili družbeno najemno stanovanje, v katerem stanujejo. Skupna vsota vseh posojil za nakup etažnega stanovanja ne sme presegati 80 % predračunske oz. končne vrednosti po kupoprodajni oz. investitorski pogodbi ob upoštevanju dejanske stanovanjske površine oz. največ 90 rr>2.
Skupna vsota vseh posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše oz. stanovanja ne sme presegati 60 % vrednosti stanovanjske hiše ali stanovanja z upoštevanjem 90 m2 stanovanjske površine.
Pri vsoti že prejetih posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše ali stanovanja se ne upoštevajo posojila, namenjena in porabljena za komunalno opremljanje zemljišč.
Skupna vsota vseh posojil se zniža za namensko vezana sredstva za pridobitev stanovanjskih posojil v banki.
Upravičenec do posojila in njegov družinski član lahko pridobi pri samoupravni stanovanjski skupnosti samo enkrat posojilo za nakup ali gradnjo istega stanovanja ali stanovanjske hiše.
V. Odplačilna doba in obrestna mera
Dejanska doba vračanja posojila bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca in njegovih družinskih članov in je največ 16 let in 11 mesecev. Za izračun mesečnih anuitet prvih pet let se uporablja doba vračanja posojila največ 20 let. Delavci vračajo posojilo v mesečnih anuitetah, ki se po petih letih odplačevanja povečajo za
12,5	odstotka, po desetih letih pa še za 12,5 odstotka prve mesečne anuitete.
Mesečna anuiteta za odobreno posojilo iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu ne more biti nižja od
500,00	din.
Obrestna mera za posojila, odobrena po tem razpisu, je 4 % na leto. Posojilojemalec začne vračati posojilo takoj po porabi oz. najkasneje po dvanajstih mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe.
VI. Vlaganje vlog
Prosilci za posojila po tem razpisu vlagajo vloge z vsemi potrebnimi dokazili pri strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto — Novo mesto. Novi trg 6/II, soba št. 60, kjer interesenti za posojila prejmejo enotne obrazce in vsa potrebna pojasnila.
Prosilci za posojilo morajo priložiti svoji vlogi za nakup etažnega stanovanja (obr. 1 oz. za gradnjo zasebne stanovanjske hiše (obr.
1 /a):
a. izjavo organizacije o podpisu samoupravnega sporazuma in dopolnitev k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981 — 1985, o združevanju sredstev za solidarnost in vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu in izjavo, da soglaša s pridobitvijo posojila njihovega delavca (obr. 2);
b. potrdilo organizacije o prosilčevem osebnem dohodku v letu 1982 in njegovem poprečnem osebnem dohodku za zadnje tri mesece pred razpisom posojil ter o njegovih obveznostih (obr. 3) in enako potrdilo za zakonca oz. člana njegove družine (obr. 3/a);
c. izjavo prosilca o njegovih stanovanjskih razmerah (obr. 4);
d. izjavo prosilca o članih skupnega gospodinjstva (obr. 5);
e. izjavo prosilca o izpraznitvi družbenega najemnega stanovanja (obr. 6);
f. izjavo prosilca o preselitvi v novozgrajeno hišo (obr. 6/a);
g. potrdilo banke o namenskem varčevanju (obr. 7);
h. izjavo prosilca o prejetih stanovanjskih posojilih (obr. 8);
i. fotokopije pogodb o namenskem varčevanju pri banki za rešitev njegovega stanovanjskega vprašanja;
j. fotokopije posojilnih pogodb za vsa posojila, ki jih je porabil za rešitev njegovega stanovanjskega vprašanja;
— kupci etažnih stanovanj:
k. kupoprodajno oz. soinvestitorsko pogodbo o nakupu — pridobitvi stanovanja v etažni lastnini;
— graditelji zasebnih stanovanjskih hiš:
I.	gradbeno dovoljenje za gradnjo individualne družinske stanovanjske hiše z vso gradbeno tehnično dokumentacijo; m.zemljiškoknjižni izpisek o lastništvu oz. solastništvu stavbne parcele, na kateri gradi stanovanjsko hišo.
VII. Druga določila	<
Rok za sprejemanje vlog za posojila za gradnjo zasebnih individualnih stanovanjskih hiš je do 30. junija 1983, za nakup etažnih stanovanj pa do 30. novembra 1983.
Vloge za posojila, ki bodo vložene po tem datumu, in nepopolne vloge ne bodo obravnavane.
Odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj bo po preveritvi vlog za posojila in dokazil sprejel sklep o odobritvi posojila oziroma o zavrnitvi vloge. Zoper sklep odbora je dopustna pritožba v roku petnajst dni po njegovem prejemu na zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Sklep zbora uporabnikov je dokončen in zoper njega ni pritožbe.
Upravičenci, katerim bo odobreno posojilo po tem razpisu, bodo sklepali posojilne pogodbe pri LB—TDB—PE za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto, ki bo zahtevala od posojilojemalcev zavarovanje posojila in kontrolirala namensko porabo posojila.
Številka: 2—660/83—1 Novo mesto, 27. 5. 1983
Odbor za programiranje in kreditiranje graditve stanovanj
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO
'objavlja na osnovi 8. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj (SDL št. 26/81) ter sprememb in dopolnitev tega pravilnika (SDL št. 14/83) in 6. člena pravilnika o reševanju stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov v občini Novo mesto (SDL št. 26/81)
JAVNI POZIV
za zbiranje vlog za sestavitev prednostnih list upravičencev do
— solidarnostnih stanovanj
— družbenih najemnih stanovanj za upokojence.
I.	Razpisni pogoji
Upravičenci za pridobitev solidarnostnih stanovanj so: a. občani in družine z nizkimi dohodki
b. upokojenci občani, invalidi in starejši za delo nesposobni občani
a.	Občani in družine z nizkimi dohodki, ki žive v težkih materialnih razmerah lahko zaprosijo za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do solidarnostnih stanovanj, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilec ali član njegove družine ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja ali počitniške hiše
— da prosilec ali član njegove družine ni doslej še imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja
— da poprečni mesečni dohodki prosilca in članov njegove družine ne presegajo 50 % poprečnega mesečnega osebnega dohodka delavcev v združenem delu v SRS v preteklem letu kar znaša
7.182,50	din
— da poprečni mesečni dohodek samskega prosilca ne presega 65 % poprečnega mesečnega osebnega dhodka delavcev v združenem delu v SRS v preteklem letu, kar znaša 9.337,25 din
— da je vsaj eden od zakoncev zaposlen na območju občine Novo mesto
— da ima stalno bivališče na območju občine Novo mesto
— da upravičenec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen.
b.	Upokojeni občani, invalidi in starejši za delo nesposobni občani lahko zaprosijo za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do solidarnostnih stanovanj, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilec ali njegov zakonec ni imetnik stanovanjske pravice ali lastnik primernega stanovanja
— da prosilec ali njegov zakonec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja
— da nimajo otroci prosilca ali njegovega zakonca na območju občine Novo mesto stanovanjske hiše, ki za 50% presega standardno površino stanovanja, ker bi lahko prosilec rešil svoje stanovanjsko vprašanje
— da ima prosilec ali njegov zakonec stalno bivališče v Novem mestu
— da poprečni mesečni dohodki prosilca in članov njegove družine ne presegajo 50 % poprečnega osebnega dohodka v višini
7.182,50	din.
Upokojeni občani in invalidi lahko zaprosijo za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do družbenih najemnih stanovanj za upokojence,'kolikor izpolnjujejo zgoraj naštete pogoje ne glede na višino mesečnih dohodkov prosilca in članov njegove družine.
II.	Merila za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in družbeno najemnih stanovanj za upokojence
Občani in družine z nizkimi dohodki ter upokojeni občani, invalidi ter starejši za delo nesposobni občani — upravičenci z dokončne prednostne liste — lahko na število članov družine oz. skupnega gospodinjstva pridobijo solidarnostno stanovanje oz. družbeno najemno stanovanje za upokojence po naslednjem normativu:
garsonjero do 32 m2 stan. površ.
1-sobno stan. do 45 m2 stan. površ.
1 1/2 do 2-sobno do 58 m2 stan. površ.
2 do 2 1/2-sobno do 70 m2 stan. površ.
za eno osebo
■ za dve osebi
■ za tri osebe za štiri osebe
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina poveča za 12 m2.
V izjemnih primerih, ko razmere v družini narekujejo odstopanje od normativov, lahko pristojni samoupravni organ samoupravne stanovanjske skupnosti na predlog Centra za socialno delo občine Novo mesto oz. Društva upokojencev dodeli tudi večje stanovanje.
Za člana družine prosilca štejejo: zakonec, otroci, starši prosilca in njegovega zakonca, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, ter osebe, ki jih je prosilec po zakonu dolžan vzdrževati, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.
Za člana gospodinjstva šteje tudi oseba, ki nepretrgoma dve leti živi s prosilcem v ekonomski skupnosti.
III.	Vlaganje vlog
Prosilci za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do solidarnostnih stanovanj oz. družbenih najemnih stanovanj za upokojence vlagajo vloge z vsemi zahtevanimi dokazili:
— zaposleni: v organizacijah združenega dela, kjer združujejo svoje delo
— borci NOV: na občinskem odboru ZZB NOV Novo mesto
— upokojenci: v matičnih društvih upokojencev - civilni invalidi vojne: v Medobčinskem društvu civilnih invalidov vojne Novo mesto — starejše za delo nesposobne osebe: v Centru za socialno delo Novo mesto
— delavci, zaposleni pri samostojnih obrtnikih: na OOZS delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih Novo mesto.
Prosilci za uvrstitev na prednostno listo upravičencev morajo svoji vlogi priložiti naslednja potrdila in izjave:
— OBVEZNO:
1. potrdilo o skupnem gospodinjstvu;
2. a. zaposleni: potrdilo organizacije združenega dela oz. zasebnega
delodajalca o delovni dobi in osebnih prejemkih prosilca (obr. 1);
b. upokojenci: potrdilo o višini pokojnine oz. invalidnine za mesec december 1982 za prosilca;
c. starejše za delo nesposobne osebe: potrdilo Centra za socialno delo Novo mesto o nesposobnosti prosilca za delo in njegovih prejemkih (družbeni pomoči) v letu 1982;
3. potrdilo organizacije združenega dela oz. zasebnega delodajalca o delovni dobi in osebnih prejemkih prosilčevega zakonca in ostalih članov skupnega gospodinjstva, če so zaposleni (obr. 1 /a);
4. potrdilo o višini pokojnine oz. invalidnine za mesec december 1982 za prosilčevega zakonca in ostalih članov skupnega gospodinjstva, če so upokojenci;
5. izjavo prosilca, da so v vlogi navedeni podatki resnični in da niti sam niti noben član njegove družine ni imel v preteklem letu drugih dohodkov, kot jih je navedel v vlogi (obr. 5);
— NEOBVEZNO:
6. potrdilo poslovne banke o namenskem varčevanju prosilca ali njegovega zakonca za rešitev njihovega stanovanjskega vprašanja (obr. 2);
7. potrdilo zdravnika o invalidnosti in trajnih obolenjih prosilca, njegovega zakonca oz. otrok;
8. potrdilo obč. odbora ZZB NOV Novo mesto o aktivni udeležbi prosilca v narodnoosvobodilni vojni (obr. 3);
9. odstopno izjavo pristojnega samoupravnega organa OZD, ki ima pravico uporabe na družbenem stanovanju, katerega bi izpraznil prosilec, da prenaša na samoupravno stanovanjsko skupnost enkratno pravico oddajanja stanovanja (obr. 4).
Pristojni samoupravni organ samoupravne stanovanjske skupnosti lahko v nejasnih ali dvomljivih primerih zahteva od posameznih prosilcev dodatna dokazila.
Organizacije, ki zbirajo vloge svojih delavcev oziroma članov, so dolžne prosilcem pomagati pri sestavljanju vloge in zbiranju zahtevanih posojil ter v objavljenem roku predati popolne vloge samoupravni stanovanjski skupnosti.
IV. Obrazci vloge in potrdil
Prosilci za uvrstitev na prednostno listo upravičencev do solidarnostnih stanovanj in družbenih najemnih stanovanj za upokojence oziroma predstavniki delovnih in drugih organizacij ter društev prejmejo tiskane obrazce vlog, obveznih in neobveznih potrdil ter izjav pri strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Novo mesto — Novi trg št. 6/11 soba št. 55, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila.
Podatke na obrazce vpisujte s pisalnim strojem ali s tiskanimi črkami. Podatke, ki jih na obrazce vloge in potrdila vpisuje organizacija združenega dela ali drug organ, je potrebno overiti s pečatom in podpisom pooblaščene osebe.
V. Rok za sprejemanje vlog
Vloge prosilcev sprejema strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti vključno do 8. julija 1983.
V tem roku morajo vložiti popolne vloge tudi organizacije združenega dela, druge organizacije in društva za svoje delavce oz. člane.
Vse vloge, vložene po tem datumu, in nepopolne vloge prosilcev, ki jih kljub pozivu niso dopolnili, bodo zavrnjene.
VI. Posebno obvestilo
Upravičenci z dokončne prednostne liste za solidarnostna stanovanja iz leta 1982, katerih stanovanjsko vprašanje še ni bilo rešeno, morajo ponovno vložiti vlogo z vsemi obveznimi in neobveznimi potrdili in izjavami, ker bo sedaj veljavna dokončna prednostna lista prenehala veljati.
Številka: 2-18/83 V Novem mestu, 2. 6. 1983
369/23-83
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto
TRGOVSKO DELOVNA
i INI nama
;	ORGANIZACIJA
; NAMA KOČEVJE
Kampiranje v dvoje ali z družino Dopust, ki vam bo ostal v spominu
šotori vseh vrst, roštilji, oglje, plinske bombe (2 in.3 kg), kuhalniki, plinske svetilke, baterijske svetilke in vložki Zmaj, čolni z vesli in motorji za čolne, zračne ležalne blazine in ležaljke, spalne vreče, senčniki, ležalniki, gugalnice, postelje, stoli in mize
od 13. do 18. junija
I RAZSTAVA IN NAKUP
NA TERASI VELEBLAGOVNICE
Enocevni sistem centralnega
(TELEVIZIJSKI SPORED'
v   >
10.	VI.
Petek 1
17.25 POROČILA
17.30	ANSAMBEL ŠTIRJE KOVA-
18.00 TARZAN, ameriška risanka
18.25 OBZORNIK
18.40	MLEKO V PREHRANI orROK, izobraževalna oddaja
19.00 SPEKTER: MORJE, ZAKLADNICA BOGASTEV, dokumen-tarna oddaja
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	ROCKFORDOVI DOSJEJI, oddaja iz ameriške nadaljevanke
20.55 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.15	NOČNI KINO: BUNNY LAKE JE IZGINILA, angleški film
Scenarij za filmsko zgodbo o nenadnem izginotju 4-letne deklice iz neke londonske šole sta po romanu Evelyn Piper napisala John in Penelope Martimer, režiser Otto Pre-minger pa se trudil, daje ob sestavinah, ki poudarjajo grozljivost početij, naglasil tudi psihološke motive. Film je v črno-beli tehniki nastal že 1965, obšel je tudi slovenske kine, a se ga splača ogledati tudi
tokrat. Igrajo Laurence Olivier, Carol Lynley, Keir Dullea, Noel Cosvard in drugi.
23.00	POROČILA
17.10	Test — 17.25 Dnevnik -
17.45 Glasbena stopnica (otroška oddaja) — 18.15 Koruza v prehrani ljudi (izobraževalna oddaja) - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik -
20.00	Okno v glasbeno delavnico -
20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Porota (dokumentarna oddaja) -
22.05	Najboljši jugoslovanski filmi iz Pulja: Kdor poje, slabo ne misli
11.	VI.
sobota 1
8.00 POROČILA
° °5 CICIBAN, DOBER DAN: CICIBAN PLAVA
° ‘5 SEDEM STOPNIC DO GLAS-PLAŠČEK ZA BARBARO ^RZAN, ameriška risanka ■05 UČITELJ, oddaja iz beograjske nadaljevanke za otroke
vat £1SAN SVET: NIHČE NE VE* KAJ BO SLEDILO
10.05	ŽIVALI V GIBANJU, po-oznanstvena oddaja ud3a°v, TRETJE OBDOBJE: PREHRANA V STAREJŠIH LETIH, izobraževalna oddaja
11.00 DOLGO ISKANJE: IZVO-
12. VI.
nedelja
0 An S°rOČ1LA
1 n , AV> otroška matineja 10.25 VALTER BRANI SARAJE-
vanke°dda'*a ** saraievslce nadalje-
11.05 625, oddaja za stik z gledalci 11-25 ANSAMBEL MIHE DOVŽANA
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA Več hrane lahko pridelamo le na dva načina: z boljšim izkoriščanjem obdelovalnih površin in pridobivanjem novih površin plodne zemlje. V tem srednjeročnem obdobju naj bi z osuševanjem pridobili od 18 do 20 tisoč hektarov, dozdajšnji podatki pa niso preveč spodbudni. O možnostih (hidro)melioracii bo nai-
13. VI.
ponedeljek
1
li An KMET1JSKA oddaja 17.40 POROČILA
17.45 UČITELJ, oddaja iz beograjske nadaljevanke za otroke
pd.VUJURIZEM- možnost IN priložnost
lote j^TADI UPI, glasbena oddaja 19.15 RISANKA
loin ?RN0 00 zrNA 19.30 DNEVNIK
LJENO LJUDSTVO, dokumentarna oddaja
11.50	in 16.35 POROČILA
16.40	SLOBODA : PARTIZAN, prenos nogometne tekme (med odmorom AEROBNA GIMNASTIKA)
18.30 GALAKTIKA, oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.15	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	TELEVIZIJSKA KRIŽANKA
21.35 HUDIČEVA NEVESTA, angleški film
Režiser Terrence Fisher je priznan mojster filmskih grozljivk, veliko del je spravil skupaj o vampirjih, Drakuli in strahovih, zle sile oz. boj zoper nje pa je obdelal tudi v filmu, ob katerem nam drevi ne bo
več govora v današnji oddaji, beseda pa bo tekla še o setvi pa o pripravah na žetev in odkupu pšenice.
13.00 POROČILA 15.30 VISOK PRITISK, zabavnoglasbena oddaja 16.20 POROČILA
16.25 SKRIVNOST JEKLENEGA MESTA, češkoslovaški film
Film z gornjim naslovm je Ludvik Raža 1978 posnel po literarnih motivih Julesa Verna, torej je očitno, da gre za znanstveno fantastiko. Vsebine ne bomo povzemali dodajmo, da so film s precejšnjim uspehom prikazali na mednarodnem festivalu znanstvenofantastičnih filmov v Trstu, igrajo pa Jarom ir Hanzlik, Martin Ružek, Josef Vinklar, Jan Potmošil, Josef Romr in drugi.
17.55 NAS KRAJ: MIRNA PEČ
18.10 Športna poročila
18.25 SLOVENCI V ZAMEJSTVU, dokumentarna oddaja
19.55 VREME
20.00 W. Shakespeare: VIHAR, angleška televizijska drama
Med sedemnajstimi Shakespea^je-vimi komedijami je Vihar ena tist;v ki premorejo bajeslovne sestavine. Prav to delo je pri nas malo znano, zagbtovo po krivici, saj po moči pesniške besede in izpovednosti ne zaostaja za drugimi, zahtevna pa je tudi za uprizoritev . Drevi bomo gledali t. i. sodobno priredbo Viharja, za katero so poskrbeli Angleži, režiserske posle je opravil Derek Jarman, igrajo pa Peter Buli, David Meyer, Heathcote Williams, Peter Turner, Elisabeth Welch, Jack Birkett, Karl Johnson, Toyah Willcox in še kdo.
silil spanec na oči. Posnel ga je 1968, glavne vloge pa igrajo Christopher Jee, Charles Gray in Nike Arrigh.
23.05	MADŽARSKA - JUGOSLAVIJA - ANGLIJA, reportaža o atletskem troboju v Mariboru 23.20 POROČILA
17.15	Zaključek Zmajevih otroških iger - 18.15 Rubežniki — 19.00 Nacionalni folklorni ansambel Venezuele: Danzas Maracaibo — 19.30 Dnevnik - 20.00 V družbi z Nedo Ukraden - 20.30 Poezija - 21.04 Pbročila — 21.10 Feljton - 21.55 Športna sobota - 22.15 Reportaža z atletskega tekmovanja za Hanže-kovičev memorial - 22.45 Evropske univerze:	Oxford	(dokumentarna
oddaja)
18.55 NE PREZRITE, kulturna oddaja
19.10 RISANKA
19.25 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 SAVAMALA, oddaja iz beograjske nadaljevanke 20.40 PORTRET: BORIS BENČIČ
21.25 CRVENA ZVEZDA : HAJDUK, reportaža o nogometni tekmi
21.55 ŠPORTNI PREGLED
22.25 POROČILA
15.45 Moto dirke za veliko nagrado Jugoslavije (prenos z Grobničkega polja) - 17.15 Nedeljsko popoldne
- 19.00 Risanka - 19.30 Dnevnik
- 20.00 Jazz iz studia - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Vzhodno od raja (oddaja iz ameriške nadaljevanke)
21.35 STUDIO 2, kulturna oddaja 22.45 V ZNAMENJU
17.25 Dnevnik - 17.45 Eričijada (lutkovna oddaja) - 18.00 Miti in legende - 18.15 Marksistično izobraževanje - 18.45 Glasbena oddaja
- 19.00 Športna oddaja - 1-9.30 Dnevnik - 20.00 Po poteh spoznanj
- 20.45 Zagrebška panorama -21.05 M. Šolohov: Tihi Don (oddaja iz sovjetske nadaljevanke) - 21.55 Kornelije Kovač (zabavnoglasbena oddaja)
!4. VI.
torek
1
poročila RP r?!PEM STOPNIC DO GLAS-nAvJtOPOLDANSKl IN POPOLDANSKI OTROCI
STr 0° VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: RIBNICA
televizijska ekipa se v ribniškem r. -ncu m mudila zaman, saj je tam-veliko ljubiteljskih kulturnih
skupin. V oddaji se bodo predstavili pevski zbor z ribniške osnovne šole, moški zbori iz Gorenje vasi, Sodražice in s Slemen, oktet Donit in kvartet Vre pa tamburaši iz Sodražice, dramska skupina iz Loškega potoka, nonet Vitra iz Ribnice, tudi folkloristi iz Dolenje vasi in skupina Ajričieja ne bodo umanjkali.
18.35 ROUNAMA, iranski kratek film
18.50 KNJIGA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 G. Markov: STROGOVL oddaja iz sovjetske nadaljevanke 21.10 AKTUALNA ODDAJA 21.55 V ZNAMENJU
17.25 Dnevnik - 17.45 Mali svet -18.15 Knjige in misli - 18.45 Rock koncert - 19.30 Dnevnik - 20.00 Folk parada - 20.45 Pokol v Vataši 21.35 Zagrebška panorama
15. VI.
s**eda
1
{^POROČILA
8mDlDENJŽEP ČANirt JATELJI GLASBE: SRE-18anEwV BLATU NA KORČULI M*40 m°Za,k KRATKEGA FIL-
16. VI.
Četrtek
1
}Z‘S5 POROČILA
; -40 MOGOČNO MORJE, brionska dokumentarna oddaja To-35 MLADI ZA MLADE: Dl-
19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 FILM TEDNA: TAKSIST, ameriški film
Po vrnitvi z vietnamskega bojišča vojak postane taksist. Med kroženjem po velemestnih ulicah spoznava najrazličnejše podobe življenja, ki teče mimo, sam pa ostaja neopažen. Končno mu je dovolj brezimnosti, zato se odloči za na-
SKRETNI SARM NEKE
fR)EVOLUCIJE
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA jl9.30
DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 TEDNIK
21.00 IZ KONCERTNIH DVORAN: L; van Beethovna KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER V
Es-duru
21.40 DOLGO ISKANJE: ZAHOD SE SREČA Z VZHODOM, angleška dokumentarna oddaja 22.30 V ZNAMENJU
silen korak . . . Film jc posnel Martin Scorsese, igrajo pa Robert de Niro, Jodic Foster, Cybill Shepherd in drugi.
21.50 V ZNAMENJU
17.25 Dnevnik - 17.45 Aliče in njena druščina - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Album - 22.00 Informativna oddaja
17.25 Dnevnik - 17.45 Modro kot pisano - 19.45 Little River Band -19.30 Dnevnik - 20.00 H. Trifko-vič: Ljubezensko pismo (gledališka predstava) - 22.00 Zagrebška panorama - 22.15 Kulturna oddaja
V prid TKM sistema govorijo sledeče prednosti:
krajši rok, enostavna in cenejša montaža
montaža brez varjenja s spajanjem v hladnem
manjše število dvižnih vodov in s tem manj vidnih cevi
manj cevi prt kletnem razvodu
možnost demontaže radiatorja v primeru okvare brez praznenja cevne mreže
možnost vgradnje termostatskih ventilov in s tem racionalno koriščenje energije
Prodaja:
@ metalka
Blagovnica Ljubljana Dalmatinova 2
možnost vgradnje merilnika toplote
pri adaptaciji obstoječih zgradb izredno primeren brez večjih gradbenih posegov.
Montaža:
Marjan Jazbinšek
Bršlin 54 a 68000 Novo mesto Telefon: (068) 21-203
wm
wm
22*222
NOVOTEKS
NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. •sol. o., ISlovo mesto
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD TKANINA
OBJAVLJA dela in naloge
— VODENJE IN ORGANIZIRANJE VZDRŽEVANJA V DELOVNI ENOTI PLETILNICA
Pogoji:
— SS ali VKV delavec kovinsko-predelovalne smeri in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih in opravilih,
— opravljen izpit iz varstva pri delu,
— poskusni čas: 2 meseca.
Zaposlitev je za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOTEKS, tekstilna tovarna, n. sol. o.. Novo mesto, Foersterjeva 10, kadrovski oddelek.
Kandidate bomo o izidu izbire pisno obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
347/23-83
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OSNOVNE SOLE VINICA
OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE
RAČUNOVODJE - TAJNICE
Pogoji: v
— končana ekonomska srednja šola z najmanj 3 leti delovnih izkušenj
— poskusna doba 3 mesece
— delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas
— pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov.
Komisija za delovna razmerja osnovne šole Vinica,
68344 Vinica pri Črnomlju
Kandidate bomo o izbiri obvestili najpozneje v 30 dneh po končanem izbiranju prijav.	368/23—83
ij PREDLOG RAZPISNIH POGOJEV ZA PROSTA DELA ji IN NALOGE DIREKTORJA CENTRA ZA SOCIAL- j NO IN SVETOVALNO DELO SEVNICA
! Zbor delavcev Centra za socialno in svetovalno delo Sevnica
razpisuje (j prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA
POSLOVODNEGA
ORGANA
Poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev, morajo j kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo visoko ali višjo izobrazbo socialne ali družboslovne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj v strokovnem delu na področju socialnega dela,
| - da imajo opravljen stro-i kovni izpit za delo na področju socialnega skrbstva,
! — da imajo sposobnost orga-j niziranja in vodenja -da izpolnjuje pogoje iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske j politike.
Individualni poslovodni j organ se bo imenoval za | dobo 4 let, z možnostjo ponovne izvolitve.
Kandidati naj prijave in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov:
Center za socialno in svetovalno delo Sevnica 1	— za razpisno komisijo.
Trg svobode 13, Sevnica 68290.
! Udeleženci razpisa bodo ob-|veščani o izbiri kandidata v 8 dneh po opravljeni izbiri.
foto slišal: Milan Markelj
/proizvodnja PA BO STEKLA, KO TEBEil t NE MENE NA SVETU NE BO
dolenjski list pred 20 feti
Tržišče polno čokolade
Sestankarstvo je izguba časa - Prostaška obračunavanja podeželanov pred sodiščem - Suženjski naziv:
gospod
SESTANKARSTVO pomeni izgubo časa, kadar se sestajajo ljudje, ki nimajo nobene besede, od katerih pričakujejo organizatorji samo ploskanje, da bi s tem na zunaj pokazali namišljeno enotnost, pomiritev vseh nasprotij, popolno zadovoljstvo. Pri nas se sestajajo ljudje kot upravljalci, ki izrabijo vsako tako priložnost za to, da se pogovore o problemih, ki žulijo bodisi posameznike, posamezne kolektive, komuno itd.
LJUDJE s podeželja še vedno obračunavajo med seboj v tako prostaškem tonu in na tako surov način, kot so to delali njihovi davni predniki. Tu se menda ni nič spremenilo. Pred sodniki uporabljajo take izraze in kretnje, da človek res ne ve, ali sploh kdaj berejo časopise in poslušajo radio. Ali se sploh zavedajo, kako grdo je to? Tudi na tem področju bi bilo treba vzgajati ljudi.
HODIM po lokalih, trgovinah, po uradih, ulicah in cestah. ,,Dober dan, gospod! Izvolite, gospod. Smem postreči, gospa? Klanjam se, na svidenje, gospod! Kaj bo dobrega, gospa? “ Suženjska naziva gospod in gospa sta se kot nezdrava usedlina malomeščanske družbe globoko zakoreninila. Skoroda sem prepričan, da se proti temu nihče ne bori.
V NEKATERIH kolektivih kljub vsemu nastajajo težave, katere je treba odpravljati takoj, da ne bi bilo hujših posledic. V Tovarni čokolade so problemi s prodajo izdelkov, ker je tržišče s čokoladnimi izdelki močno zasičeno. Vse začasno najete delavce so sporazumno odpustili, razmišljajo pa o enomesečnem brezplačnemu dopustu ostalih, če se stanje ne bo spremenilo.
KAJ JE s kopališčem na Loki? Veliko smo govorili in pisali o tem, naj bi ga do sezone popravili, zato so vsi tisti, ki prihajajo na Loko gledat, kako dela napredujejo, razočarani, ko vidijo, da del sploh še niso začeli.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 6. junija 1963)
r
Er
i
nvpri
O/
v/
OTI
Tit K/JIP llflišimclffl Umi UUI9ll|9nO HUw
Zaostalost naše lepe Dolenjske
Na Krki postaviti turbine za podjetja — Velikanska ljudska veselica z godbo, plesom in telovadbo — Brenkanje na klavir napravlja nervoznost
(O g 1 e j m o) si dolino Krke od nje izvira do Soteske! V tej dolini se nahaja okoli 40 večjih ali manjših slapov Krke, kateri bi se dali vsi izkoristiti s pomočjo turbin za tovarniška in druga obrtna podjetja; med temi sta dva slapa, eden v Žužemberku, drugi na Dvoru, katerih vsak bi lahko dajal stalno nad tisoč konjskih sil moči. Glejte, toliko prirodnega bogastva po Dolenjskem, in vendar je ljudstvo prisiljeno zapustiti dom in se seliti v Ameriko, ako se hoče rešiti pogina. In zakaj to? Samo zaradi tega, ker so nas pozabili oni, kateri šo za to poklicani, katerih dolžnost bi bila že pred več desetletji spoznati zaostalost naše Dolenjske.
(L ju cls k a) veselica v g. Smoletovi hosti bode letos, kakor slišimo, 5. julija in sicer jako velikanska, kakoršne še baje do sedaj ni bilo. Priredi jo slavna meščanska godba s prijaznim sodelovanjem Dol. Sokola, pevskega društva in Glasbene Matice. Ker bode godba, petje, telovadba, ples itd. pričakovati je, da bode v tej
K
SVETU OKOLI
GOSPODAR JE KRIV - Nič
ni pomagalo, da je Mario T. iz Treglie po pravici povedal: „Saj nisem jaz, saj nisem jaz!“ Sodnik je bil brez usmiljenja in obsodil je ubogega Maria na globo zaradi žaljenja javne morale. Vsega skupaj pa je bil kriv njegov pes, ki je zvest pradavnemu klicu in vzburjen od pomladi med sprehodom naskočil neko psičko. Pes pač ni bil vzgojen, ve pa se tudi, kdo je za kaj odgovoren.
ZAROČENCA - Dolgo in vztrajno je gorela ljubezen med Enricom G. in Paulo D. iz Palerma, a se zaradi nasprotovanja družin nista in nista poročila. Nazadnje sta imela vsega dovolj in sta pobegnila od doma, da bi se združila v tako želenem zakonu. Uspelo jima je. No, omenimo še to, da je bilo zaročencu ob poroki 80, Pauli pa 76 let.
POZNAVALEC — Letošnji koledar, ki ga je izdala vlada pokrajine Ontario, so zbiratelji zanimivosti naravnost razgrabili in ni ga mogoče več dobiti. To je doslej edini koledar, v katerem ima februar 30 dni, za nameček pa je neznan strokovnjak, ki je koledar sestavil, dodal dan ali dva še nekaterim drugim mesecem, da so si ti med seboj bolj enakopravni.
LEPA ZITTA - V ameriškem mestecu Ameridan je lepa, mlada učiteljica Anita Zitta uvedla posebne dopolnilne ure v popoldanskem in večernem času, vendar ne za dijake, ki so bolehali v znanju v tem ali onem predmetu, pač pa za njihove očete. Ko se je razvedelo, kakšne so dopolnilne učne ure — na njih se je govorilo predvsem z rokami, usti in ostalimi deli telesa — je učiteljica morala obesiti službo na klin. Glede na njene bogate izkušnje ji najbrž ne bo težko najti novo službo ali celo zamenjati poklic ter se posvetiti predvsem „večerni šoli", očetje v ameriškem mestecu pa bodo najbrž še nekaj časa tožno vzdihovali: „To je bila učiteljica in pol!“
Dobro učiti se pravi navajati k odkrivanju.
SULL Y PR UDHOMME
Ml
Na treh slikah so prikazani trenutki oploditve. Na prvi so semenčice, na drugi semenčice oblegajo jajčece, na tretji pa je prva delitev jajčeca takoj po oploditvi.
Rojstvo po želji: sin ali hči
Škornji v postelji ne pomagajo, separacija semena z albuminom ali z elektroferezo pa skoraj zanesljivo - Nevarnosti in prednosti
„Venčeka neš nosila, sinkeca boš rodila, v panteljne ga povila, v zibelko položila," poje slovenska narodna pesem, ki jo je zapisal še v preteklem stoletju Stanko Vraz v okolici Cerovca. V nji je tako kot v mnogih drugih izražena staroži-tna misel, naj bi se v družini kot prvorojenec rodil sin. Sin je bil tako rekoč obvezen, hčere pa so bile „božji dar". Vendar se narava ne ravna po željah staršev, marveč v skladu s svojimi zakoni razporeja sinove in hčere tako, da ni ne enih ne drugih premalo ali preveč. Spola svojega otroka si starši niso mogli izbrati, čeprav so posegli po najrazličnejših pripomočkih, ki naj bi zagotovili rojstvo sina.
Izročilo pravi, naj bi šel mož k ženi v posteljo kar s škornji na nogah, pa bo sin. Drugo staro priporočilo pravi, naj mati uživa čim več kisle hrane in se ogiblje sladkega, če hoče roditi sina. Francoski plemiči so pred dobrimi dvesto leti verjeli, da oplodi dečka seme iz desnega moda, deklico pa seme iz levega. Nekateri so v želji po rojstvu moškega potomstva, ki je bilo za nadaljevanje plemiškega imena nadvse pomembno, šli tako daleč, da so si dali zdravniško odrezati levo modo. In ker so tudi taki postali očetje deklicam, je.neumno početje prenehalo.
Narava je bila popolna gospodarica in se ni uklanjala člove-
zeleni dolinici vse živo. Točilo se bode dobro vino in pivo in najbolje poskrbljeno, bode tudi za okusna jedila.
(V i r t u o z i n j a) na klavirju gdč. Marija Unschuld pl. Malarsfeld na Dunaju je izumila napravo, ki glasove klavirja tako omeji, da se ne slišijo v sosedno sobo, še manj pa v kako drugo nadstropje. Iznajditeljici bode izvestno za to iznajdbo hvaležni vsi tisti, katerim kak sosed ali sosedinja s svojim vednim brenkanjem na klavir napravlja nervoznost.
(Kakor) skušajo pogaziti dokaj številneje Hrvate, tako bodo različni narodi: Nemci, Lahi, Ogri potrli nas Slovence, ki smo majhni, slabotni, needini. Pogin Hrvatov, naš pogin; zmaga Hrvatov, naša zmaga, naš obstanek. Na raznih shodih se poudarja ta resnica in vzbuja čut celokupnosti s Hrvati.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. junija 1903)
Poroka: da - ne
Sovjetska formula za srečni zakon — Rizični faktor
V Sovjetski zvezi zakoni niso prav trdni, zato je razumljivo, če so se sociologi lotili raziskave, ki naj bi pokazala, na kakšnih osnovah naj svojetski državljani sklepajo poroke, da se ne bodo prehitro razbile. Našli so ..matematični model za zakonsko stabilnost", kot so to poimenovali novinarji Li-teratume gazete.
Formula sestoji iz stotih parametrov, ki so razvrščeni v tri skupine. Z njihovo pomočjo naj bi bila obdelana osebnost poročnih kandidatov od porekla, izobrazbe in značaja do ekonomskega položaja, osebnega dohodka, konjičkov ipd. V posebni skupini parametrov so najrazličnejši rizični činitelji, med katerimi sta zelo pomembna alkohol in stanovanjsko vprašanje. Oboje je za sovjetske državljane nad-. vse pereče, saj ga v tej veliki deželi vse preradi cukajo, s stanovanji pa so hudo na tesnem.
Ko vse delčke lepo sestaviš in pomeriš še ob izračunani rizični faktor, formula pove, ali sta kandidata primerna za poroko ali ne, napove pa tudi, če se kljub vsemu poročita, približno dolžino trajanja zakona. Med ostalim zapišimo še dve ugotovitvi. Idealno je, če se zakonca pred poroko poznata 18 mesecev in £e je on najmanj tri leta starejši od nje.
Seveda velja vse to za sovjetske razmere, a tudi za nas je v teh ugotovitvah najbrž kaj uporabnega.
kovim željam. Zdaj pa vse kaže, da si bo človek podredil tudi ta del naravnih moči.
Znanstveniki so odkrili, kje leži skrivnost zarodkovega spola. Vse je odvisno od tega, ali žensko jajčece oplodi semenčica z „ženskim“ ali ,.moškim" kromosomom. V vsaki celici človeškega organizma je 46 kromosomov, razvrščenih v 23 parov. Ta dedna snov pa je v spolni celici (jajčece, semenčica) urejena tako, da se 23. par razlikuje od drugih po tem, da ima X in Y kromosoma. Pravijo jima spolna kromosoma, saj odločata, kakšnega spola bo otrok. Tak različni par ima samo semenčica. Torej je od moškega odvisno, ali bo potomec sin ali hči.
Spol otroka je določen v trenutku oploditve. Če v jajčece prodre semenčica s kromosomom Y, potem bo potomec moškega spola, če pa semenčica s kromosomom X, potem bo otrok ženskega spola.
Ta odkritja so vodila k preprosti misli, da je treba le iz semena izločiti določeno vrsto semenčic in rodil se bo potomec zaželenega spola. Japonski raziskovalci so ugotovili, da imajo semenčice s kromosomom X drugačen električni naboj kot semenčice s kromosomom Y. Uspelo jim je izdelati tudi način, kako ločiti ene od drugih. Skupina pod vodstvom Hidea Morija s tokijske univerze je pridobila „spermo za sina" in „spermo za hčer". Pri tem so 'se poslužili že znanega postopka elektrofereze. Vendar tako dobljene sperme še niso uporabili pri umetni oploditvi, zato ni mogoče zanesljivo povedati, ali imajo res v rokah ključe za rojevanje otrok po izbiri.
Ameriški strokovnjaki so izdelali drugačen postopek, ki naj bi-bil bolj obetaven. Postopek temelji na odkritju, da so semenčice s kromosomom Y boljše ..plavalke" kot tiste, ki nosi-
Kanec resnice je malone v vseh možnih očitkih.
M. MAETERLINCK
Prezirati ni težko; težje je razumeti.
M. MAETERLINCK
jo kromosom X. RonalH Ericsson je izdelal metodo ločevanja semenčic s pomočjo albumina. Ta tekoča beljakovi; na, ki se nehaja v človekovi krvi, onemogoči slabše se gibajoče semenčice, medtem ko boljše ,.plavalke" med njimi prodro skozi plast albumina. L semena se tako po dveh urah in pol na dnu tekočine naberejo ,.moške" semenčice, na vrhu p° ostanejo „ženske“.
Dosedanji poskusi so pokazali, da se s takšno separacijo semena dobi 80 odst. semenčic s kromosomom Y, kar pomeru enako možnost zaploditve otroka določenega spola. Na kalifornijski univerzi so opravili že nekaj umetnih oploditev s sep3; riranim semenom in zabeležil* 75-odstotno zanesljivost.
Vsi ti poskusi niso zgolj stvar znanstvenikov in ne pomenijo le razburljivih zmag človekovega razuma nad naravnimi zakoni. Nekateri strokovnjaki opozarjajo na nevarnost takšnega početja. Menijo, da separacija semena lahko povzroči resne genetske okvare, kar vodi k deformacijam zarodka. Zagovorniki obdelave semena p3 zatrjujejo, da ugovori ne držijo, saj ugotavljajo, da se s separaci; jo seme izboljša, da'je bolj zdravo in močnejše.
Sociologi vidijo nevarnost v nečem drugem. Ako bodo ljudje res lahko izbirali spol svojega otroka, se prav lahko pripeti, da se bo porušilo naravno ravnovesje med spoloma. To je nevarno še posebno v tistih civilizacijskih krogih, kjer so patriarhalne težnje še zelo močne.
Medicinski strokovnjaki vidijo v vsem tem nekaj zelo dobrega. Niti ni tako važno, da imata starša možnost izbrati spol svojega otroka, veliko bolj pomeni; bno je to, da je mogoče pri te) odločitvi zavreti razvoj nekaterih bolezni, ki se dedujejo preko mater in prizadevajo zgolj moško potomstvo. Hemofilij3 in mišična distrofija se prenašata z materino dedno snovjo le na potomce moškega spola. Zdravniki-bi torej lahko materi, za katero je ugotovljeno, da lahko posreduje bolezen na potomstvo, omogočili le rojstvo zdravih hčera.
MiM
(Vir: Newsweek)
Elektronski »angel varuh”
Računalniček v tobačnici sproti obvešča kadilca z vsem* malo spodbudnimi podatki o škodljivosti kajenja
Kadilci so ljudje šibke volje, pravijo strokovnjaki, ki se mučijo, da bi našli način, kako zasvojence odvaditi te zares škodljive navade. Nekaj upanja ponujajo tudi malce nevsakdanje naprave, ki so nastale v zvezi z izrednim napredkom mikroelektronike. V Hong Kongu so izdelali tobačnico, ki ima v pokrovu majhen računalnik, čigar naloga je, da s podatki kaže kadilcu, kaj pravzaprav počenja s svojim zdravjem. Naziv tobačnice je staromoden, „kadil-čev angel varuh" ji pravijo, temelji pa na dosežkih najsodo, bnejše tehnologije.
Vsakič, ko kadilec cigaretnico odpre, se oglasi posebna zvočna naprava, na pokazalniku pa se zarišeaporedna številka cigarete, ki jo je v obdobju 24 ur lastnik tobačnice pokadil.
Tudi čas od prejšnjega kajenja se zapiše zraven, da kadile0 lahko vidi, ali kadi pogosteje kot običajno. Za nameček tnal' računalnik kaže tudi količino katrana, ki ga je v obdobju er.ega dne kadilec zaužil, in & poprečje pokajenih cigaret. Poseben znak se prižge, ko poprečje preseže določeno število cigaret.
Elektronska tobačnica zasi-puje kadilca s celo vrsto podatkov, ki pa so takšni, da pametnemu le dopovedo, da ne dela nič dobrega, ko vleče cigarete in si polni pljuča z dimom in katranom. Vprašanje je le, ali bodo strastni kadilci sploh posegli po tem novem izdelku. Za tistega, ki bi se rad odvadi* kajenja, a nima dovolj volje, pa je novi izumček prav lahko zelo koristen.
NAGRADA V BRAČNO VAS
Prejeli smo 31 rešitev naše tretje nagradne križanke, žreb pa je nagrado dodelil ANKI KRIVEC iz Bračne vasi pri Bizeljskem. Po pošti bo prejela j>Smfh v džungli", prvi roman Louisa Adamiča, priznanega amerjškega pisatelja slovenskega rodu ' j reševalce naše nagrade	anke imamo pripravljenih	veliko lepih knjižnih da-
ru, za.o, bralci, lotite se križanke in pošljite rešitev v sedmih dneh po objavi na naslov: dolenjski list, Novo mesto 68000, Glavni trg 7 (s pripisom ,.Križanka").
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke
&						£§	3	53	iT]	....	BCWu|	ŽITO
Is	i		ES Mn		A		ft			jr	51	A
&	M-	L	p	0 j	D	L	3	[ul	E	c		J
		£	K*..- TV«	tj	J-_	A	BB0I	S,	L	J±	oj	V
1	P		Sl	TJ	!_	T	o	S	jtL	o_	— T	A
					M	A	T	0	K	A	0		!ar®	
	i 0	s	A T	nT g	E K	11 k	R A	\ s	M i;	€ K	g	A
5~|A sapT	i	K A	A J>	RJ i	£ K	A A	s ■go;	A N	M A	H A	L V	M 1
	A	L	0	T	A		S	K	o	V	A	K
	JL	A	K	A	T1		F_	A	ž	A	AJ1	Aj
hov1***62611 ,e ^rez(^e^e lenu~ DIOGEN
SL
LIKAR
FR. ESNIK
IZRAEL
POLITIK
GOLOTA
m
DVOR
IVJE
KAZALEC
ČEŠKI
KRALJ
HRV.
VLADAR
NADAV
PTIČ
PREIS
KOPAL-
NICA
OklSP
REČNA
RIBA
ŽITO
ŽIME
balkoni
iNEOOJM
NOTRANt)
GORA
GRADB.
MATER.
itvlad.
ZIME
100 M'
DEL
OBRAZA
SRSE-
NAR
DL
MLEČNI
IZDE-
LEK
IF------
SODAR
ORODJA
m
JANEŽ
VRSTA
MUHE
NAŠ
ItZUMI-
TELJ
ŠKPLAl
Stvar je, kot meni dr. Michael Libeiman, še toliko bolj zapletena, ker so kaznovanju najbolj podvrženi otroci s čustvenimi težavami. Ti so namreč v razredu tudi najbolj raztreseni, nepazljivi, nemirni in zato stalne žrtve disciplinskih ukrepov s palico, ko bi vendar prav z njimi moral učitelj ravnati v rokavicah.
Kljub vsem protestom in pritiskom pa se britanska vlada ne zgane. Vse kaže, da bo šiba še pela na Otoku.
88
'Ja ur: Trdina
Prizor iz šole. Za mnoge evropske narode spomin na žalostno preteklost, za Britance še vedno sedanjost.
Kje še v šoli poje šiba?
Od vseh evropskih držav je telesna kazen v šoli dovoljena samo še v Veliki Britaniji -- Škodljiva kazen
Palica je bila stoletja poleg knjige eden najbolj priljubljenih učnih pripomočkov in švigala je po nesrečnih učencih, daje bilo kaj. Vendar se je z razvojem humanistične pegagogike njeno šviganje uneslo. V Franciji so prepovedali pretepanje otrok v Soli že leta 1881, na Norveškem 1936. leta, v Španiji šele leta 1967, Irska pa se je do tega dokopala med zadnjimi, lansko leto. Tako je v družbi.evropskih narodov ostala šiba le še v britanskih šolah. To je edina dežela, kjer učitelji tepejo otroke, mečejo vanje predmete, jih svrkajo po prstih in počnejo druge podobne reči, ki jih hu-jnanistično osveščeni ljudje urez dlake na jeziku imenujejo telesno mučenje otrok.
Po podatkih, ki so jih zbrali v društvu učiteljev, ki so proti telesni kazni v šoli, je bilo predlanskim tako kaznovanih Preko četrt milijona otrok v britanskih šolah. Bili so tudi Primeri, ko je telesna kazen zelo škodljivo vplivala na učen-Ca in pospešila njegove duševne stiske. Veliko staršev je protestiralo, a v kraljestvu Njenega v'sočanstva britanske kraljice ni Zakona, ki bi učitelja prijel za takšno početje.
Pritisk na vlado je vse večji.
Odbor za človečanske pravice Pri OZN je nedolgo tega uradno označil telesno kazen za mučenje, Evropsko sodišče za človečanske pravice v Strasbourgu Pa je presodilo, da morajo v britanskih šolah upoštevati želje tistih staršev, ki so proti telesni kazni, ter da teh otrok ne smejo Pretepati. Zveza učiteljev prav tako priporoča, da bi prepovedali telesno kazen, pri tem pa jih podpira Združenje britanskih psihologov, ki kot zbor strokovnjakov ugotavlja, da ni uiti najmanjšega dokaza, da bi bila telesna kazen kakor koli koristna, nasprotno pa je veliko dokazov, da je za otrokov duševni razvoj lahko škodljiva.
Spomin izdaja
Preprost način za ugotavljanje, če seveda drži
Ljudje običajno za doglo obdrže v spominu, kdaj so se prvič poljubili, poročili, prišli v bolnišnico in podobne reči. Psihiater Leo Hennigan pa trdi, da se mnogi zelo natančno spominjajo, kdaj in kje so spili prvi kozarček alkohola. In še nekaj trdi: tisti, ki se tega dogodka zelo natančno in dobro spo-1 minjajo, so že alkoholiki ali pa so v nevarnosti, da to postanejo.
Za Hennigana je torej preprosto vprašanje in odgovor nanj učinkovita metoda za odkrivanje zgodnjega alkoholizma. Koliko njegova metoda drži, ni natančno preverjeno; sam namreč trdi, da je naredil poskus, pri katerem se je izkazalo, da se je ogromna večina registriranih alkoholikov natančno spomnila trenutka, ko so prvič okusili alkohol, medtem ko se iz vzporedne skupine nealkoholikov običajno tudi po daljšem razmišljanju niso mogli domisliti tega trenutka.
Kdaj ste torej prvič spili kozarec alkohola?
Ali mačke res slutijo potres?
Iz Los Angelesa bežijo mačke, za njimi ljudje
Sodelavci seizmoloških postaj v ameriškem mestu Los Angelesu z vse večjim nemirom prebirajo male oglase v časopisih, posebno še rubriko ..Izgubljeno - najdeno”. Zaskrbljuje jih predvsem naraščajoče število oglasov, v katerih lastniki iščejo svoje pobegle in izgubljene mačke. Vse preveč jih je, po njihovem mnenju.
In kaj naj bi imeli strokovnjaki za potrese skupnega z izginulimi mačkami v Los Angelesu?
Znanstveniki, ki se razumejo na obnašanje živali, namreč trdijo, da mačke neposredno pred velikimi katastrofami zapuščajo hiše in se selijo na varnejše kraje. Seveda beg mačk ni opozorilo, ki bi mu lahko povsem merjeli, vendar pa prebivalce Los Angelesa in sploh vse doline San Andreas, kjer to veliko mesto leži, močno vznemiri vsakršno znamenje, ki obljublja potres. Ta dolina namreč leži na potresno zelo nevarnem območju. Strokovnjaki že nekaj let opozarjajo na možen hud potres v tem delu ZDA. Tudi posnetki iz satelitov ter proučevanja gibanja gigantskih kontinentalnih plošč, ki drse po tekoči vsebini našega rodnega planeta, kažejo, da gre res pričakovati hude potresne sunke.
Nič čudnega ni, če se je precej prebivalcev s tega območja že preselilo drugam.
r VASA ZGODBA----------------------------------------------------------
KO JE ŽARELO POLETJE
Bil je čas počitnic in otroka sta bila v koloniji, kolegice so odšle na morje, mož je bil na specializaciji, jaz pa neskončno sama. Bilo je takrat, ko je poletje omamno žarelo.
Nikjer nisem našla obstanka, hrepenela sem po nečem novem, in lepega dne, ko nisem več zdržala doma, sem se brezciljno odpeljala z avtom do neke trgovine. Po policah sem prevračala bluze in puloverje, ne da bi si zares hotela kaj izbrati.
Nekdo me je nagovoril. Ozrla sem se in zagledala Njega. Oh, koliko nepotrebnih ur sva presedela skupaj z delegacijami in mlatila prazno slamo. Velikokrat sva bila predlagana za isto delegacijo, zato sva bila skupaj na mnogih sestankih.
„Nakupuješ? “ meje vprašat.
,,Zadnjič sem videla lepo bluzo, a je sedaj ne najdem," sem se zlagala. Hitro sem ga pozdravila in odšla. Videla sem, da meje prebral kot dobro znano knjigo in da je vedel, da sem se zlagala, ko sem odklonila njegovo povabilo na pijačo z izgovorom, češ da nimam
časa.
Odšla sem domov in privila televizijo na ves glas. A tišine ni prevpila. Nič nisem imela početi: stanovanje je bilo pospravljeno, perilo zlikano, kuhati mi ni bilo treba. Dolgčas in samota.
Čez čas je pozvonilo. Ko sem odprla vrata, me je prešinilo: zunaj je stal On.
,,Smem naprej? “
,,Izvoli!" sem tiho odvrnila in mu postregla s pijačo, ko je sedel. „Zakaj si prišel? “ sem ga nato vprašala in si ga na hitro ponovno ogledala. Bil je visok, črnolas, športne postave. Njegov nasmešek je bil zapeljiv, le zobe je imel neurejene.
„Preprosto ti nisem verjel, da nimaš časa. Ti nisi ženska, ki bi tavala brez cilja," je odvrnil.
,,Mar se tudi ti nimaš kam dati? Zakaj si prišel sem? “
„Z namenom."
„Kakšnim? "
„Ali si me sploh že kdaj prej opazila? “
„Sem, vendar..."	'
,,Nisem bil zanimiv? “
„Ne. . . . Kaj pravzaprav želiš? “
„Rad bi pregnal tvoj dolgčas," je odločno dejal.
Pila sva, se gledala iz oči v oči, govorila. Naenkrat sem se počutila čudovito. Ob meni je bil nekdo, s katerim sem lahko govorila, kar mi je prišlo na pamet. Samota je izginila, dolgčas splahnel. Ko je zapeljivo vprašal, ali ga privlačim, nisem mogla odgovoriti drugače kot po resnici: „Seveda me!"
Strast v meni je rasla, hrepenenje se je stopnjevalo in - naredila sem napako. Če je to sploh napaka.
Poletje je velo skoz odprto okno. Nama je bilo neskončno vroče. Kavč je bil prepojen z znojem. Zaneslo naju je v divjanje teles, spopadla sva se v sladkem boju, da je kavč kar ječal . . ‘.
Potem me je kar presekalo. Skočila sem pokonci. On je ležal na kavču, očitno zadovoljen. Ogrnila sem si haljo. Počutila sem se zelo bedno. „Kako si mogel, ko si vendar videl, da sem pijana? “
Ni mi odgovoril. Ko sem mu rekla, naj odide, je brez besed vstal in se oblekel. Ko je bil opravljen, mi je navrgel: „Ali ti je že kdo rekel, da si strastna? “
Le kdo bi mi to rekel? Mož? Odkimala sem. Nato je odšel in pri vratih še dejal: „Vidiva se na prihodnji seji."
Ostala sem sama v sobi. Pogled na razmetani kavč se mi je gabil. Kot na rešilno bilko sem se obesila na misel, da bova z možem kmalu kupila novo sedežno garnituro. Ne bi mogla posedati na tem kavču z možem in otroki.
Bilo je to takrat, ko se je rodilo poletje.	MARIJA
1
S
I
s
I
s
I
s
\
s
I
s
I
s
I
s
It
s
I
s
t
s
I
s
I
s
I
s
I
v
I
v
I
s
1
v
I
s
I
N
I
s
I
I
s
I
s
I
s
I
N
I
v
I
s
I
s
*
s
I
s
I
s
I
N
I
s
*.
s
I
s
i* ! * f i •'	>	jr	>10	■' >,	■	’
x Ut,. .v*4 *veIi:,g \ v- • -m ."Si-'#' .•	?	.	%	<i<
I * •	t	.	*
rvr’' -	,
' *•:. , J ■ j* vf,) i
Črtice in povesti	iz	n
DVA ZAKONA
Jokaje mu
veli: ,,Je prav. Zame ne bo treba kupovati vina ne ta in ne noben drug teden. Če je tako, ti nečem delati škode."
Zdaj se Janez ustraši te zamere in steče precej po bokal dobre beline: ko ga prinese, se Mica brani piti in se obrne na drugo stran. Ta občutljivost se Janezu ne zdi lepa, speča nejevolja se začne v njem dramiti vnovič.
Čez nekoliko ur mu Mica pove, da otrok ne more prijeti in bo treba iskati dojnice. Janez je menil, da ne morejo dojiti le slabotne, suhe ženske. Prsi Micine pa so od mleka kar kipele. Obšel ga je tedaj živ sum, da žena laže, da mu hoče kljubovati zaradi vina. Ni črhnil besedice, šel je po dojnico, za otročnico se odslej ni brigal dosti.
Vse te nove kljuke bi se bile dale poravnati, ko bi bil mali Janezek živel. Ali že čez pol meseca ga odneso na pokopališče. Ta smrt je uničila v hiši zadnje upanje. Janez in Mica sta se mrzila in zaničevala še veliko huje kot prej, dasi se nista nikoli zmerjala in se pred ljudmi nikdar obrekovala. Spala nista več v eni postelji, še komaj pod eno streho.
Janez proda konja, da petdeset	goldinarjev	ženi,	sto	jih
obdrži zase in gre. Šele čez šest tednov sta se zopet videla. Spomladi mu reče Mica: „Ti, ali se ne bo nič oralo in sejalo? " On pravi: „Se mi ne ljubi.	Posli naj se	odpravijo.	Če
boš kaj potrebovala, prodaj kako	živinče ali	njivo	ali	kar
hočeš. Od mene imaš vsako oblast. Dokler ostane kaj premoženja, ne smeš trpeti nobenega pomanjkanja. Za prineseno doto se ti ni bati, zapisana je na hiši; kadar vse zapravim, se ti bo izplačala. Če hočeš kaj obdelovati sama, mi je tudi prav; zahteval ne bom od tebe ne zrnca pridelka. Samo to te prosim, da mi pustiš voz in vola, da bom vozaril drva iz hoste in si kak krajcar zaslužil. Po davek naj si hodi gosposka sama, saj ima kaj rubiti."
Mica vzdihne in molči. Hlapec in dekli jo zapuste. Zelnik in nekaj polja da obdelati po najemnikih, kolikor ne zmore
sama. Živine je prodala nekaj ona, še več pa Janez, razen dveh volov je ostala v hlevu ena sama kravica, v svinjaku en sam prasec.
Janez je hodil po drva, še rajši pa je pohajkoval brez dela in se klatil po krčmah. Ko sedi enkrat dobre volje pri poliču, stopi v krčmo bolna ženica z desetletno hčerko. Janez jo vpraša, kaj želi. Reva mu začne razkladati, da so ji ubili moža v vojski in da sama ne ve, kako bi se prehranila. Jerico bi rada pripravila k dobrim ljudem za pastirico, sama pa si bo morala prositi kruha od hiše do hiše. Ob teh besedah se žena zajoka.
Janez ji ponudi kupico in pravi: ,,Za zdaj še ne boš beračila. Pojdi v bližnjo vas in vprašaj za Logarjevo hišo. Reci gospodinji, da sem te jaz poslal. Prosi jo, da smeš ostati pri njej, to se ve, da ne samo ti, ampak tudi Jerica. Kolikor bosta mogli, ji bosta delali kratek čas in jo podpirali v kakem malem opravilu. Ali dokler ne ozdraviš popolnoma, boš morala seve mirovati in si streči."
Bolnica se zahvali in odide. Mica jo sprepne prav prisrčno; ko čuje njeno nesrečo, veli: ,,Ostanite! Jerico potrebuiem v hlevu in zelniku; kadar se okrepčate, mi boste morda tudi vi kaj pomagali. Ravno sem premišljevala, kje bi se dobil kak človek za pomoč in društvo. Obdelujem to zemljo okoli hiše, rabila sem do zdaj najemnike, ali na te ljudi se ni zanesti. Kadar jih je najbolj treba, se ustavijo in pravijo, da ne morejo priti, ker imajo doma dosti dela, ali ker so že drugam obljubili."
Janez se ni več menil za vdovo in njeno hčer. Kadar se je vrnil po dolgem potepanju domov, mu ni prišlo nikoli na misel, da bi vprašal zanju. Njemu so rojile zdaj druge misli po glavi. Že dalj časa je zahajal vsak dan v Lukanovo krčmo. Vino ga ni moglo mikati, kajti bilo je dosti vodeno, včasi prava zavrelica. Ali Lukan je imel priljudno hčerko, ki se je Janezu tako sladko smejala in prilizovala, da se izgubljeni mož vanjo zaljubi. Zapravljal je silen denar, ali mu ga ni bilo žal, ker se prijazna Rezika ni branita njegovih gorečih poljubkov in objemljajev. Svoje ponošene obleke se začne sramovati.
omisli si dolge hlače, lepo sukneno suknjo in zlato uro. Zdaj se je mislil korenjaka, da naj se skrijejo drugi pivci. In res je vse kazalo, da Rezika ne mara za nobenega drugega kot za Janeza.
Strašna slepota ni trajala dolgo. Lukanova se je skrivaj vlačila z nekim vojakom in ne brez nasledkov. Krivico vrže na Janeza. Ko porodi, mu reče, da je oče otroku on in se mu zagrozi s tožbo, ako ne plača v kratkem dve sto goldinarjev. Janez je videl laž, kajti seznanil se je z njo šele pred šestimi meseci, ali je bil premoški, da bi se dal tožiti. Prodaj je najboljšo njivo, plačal zahtevani denar in izginil. Celo leto ni bilo po njem ne duha ne sluha.
Ko se S|>et prikaže, so ga ljudje težko spoznali. Oči so mu ugasle, .lica upadla, hodil je pripognjeno, na glavi je imel več belih kot črnih las, bil je ves razmršen, raztrgan, nesnažen in zmešan. Zmerom je govoril nekaj sam s saboj če je srečal kakega znanca, pa je odskočil in pobegnil.
Ko ga je Mica zopet videla, se je tako prestrašila, da je zarjula in se zgrudila. Tudi z njo ni hotel nič govoriti. Zapregel je zopet vola in začel znova voziti drva. Kje je bil in kaj je trpel preteklo leto, ni povedal nikomur. Zdaj ni šel nikoli v nobeno krčmo; sploh se je mislilo, da se je moral vina odvaditi. Sčasoma so videli njegov voz le malokdaj na cesti. Kakor da je šel med divjake ali puščavnike, je živel najrajši v gozdu. Bal se je vsakega in vak se je bal njega. Če so ga ugledali pastirji, so zagnali hrup in zbežali. Strah je bil tem večji, ker so opazili, da ima puško.
Edini človek, ki ni Janeza nikoli obrekoval, kateremu se je v srce smilil, je bil stari stric Jakob. Škoda, da je bil tako slabe glave in male pameti, da mu ni mogel nič koristiti. Kadar je prišel pogovor na Logarja, se je starec kar stresel in zdihoval in jecljal jokajoč: ,,Jaz pravim še zmerom, da ga ni v celi fari tako poštenega fanta kakor je naš Janez, a kaj mu to pomaga? Ljudje ne verjamejo in pravijo celo, da je lump, oh, oh?
delegate
Več čiščenja potokov
Letos naj bi se lotili vzdrževalnih del strug Temenice v Mirni peči in potoka pri Šmarjeških Toplicah — Za tovrstna dela v bodoče izdelati prednostni seznam
'.-J*
V novomeški občini že leta ugotavljamo, da so vzrok za zamočvirjenost zemljišč ob pre-nekateiem potoku zanemarjene struge. Za gospodarjenje z vodotoki in tudi za sanacijo strug so po zakonu zadolžena vodnogospodarska podjetja in območna vodna skupnost, pri kateri se zbirajo namenska sredstva za izboljšavo stanja vodotokov. V preteklih letih je bil velik del teh sredstev, zbranih v novomeški občini, porabljen za naložbe v drugih občinah, ki jih pokriva območna vodna skupnost.
Letos naj bi se vendar lotili vzdrževalnih del v	nekaterih
potokih v novomeški občini, da bi se odpravila zamočvirjenost zemljišč ob njih. Novomeška kmetijsko zemljiška skupnost si je že ob koncu preteklega lega ogledala strugi Temenice v Mimi peči in potok pri Šmarjeških
Toplicah skupaj s predstavniki Vod-, 'nogospodarskega podjetja Novo mesto, TZO Mirna peč in obeh krajevnih skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da je na obeh potokih vzdrževalna dela nujno opraviti za odpravo močne zamočvirjenosti obrežnih površin. Letos naj bi ob obeh potokih posekali drevje in grmovje ter pridobili soglasja kmetov za izvedbo sanacije strug. Za to bosta zagotovila sredstva območna vodna skupnost in Vodnogospodarsko podjetje, dela pa naj bi bila končana do konca leta 1984. Po regulaciji Temenice naj bi na tem območju še obnovili obstoječe melioracijske jarke in izkopali nove, če bi bilo potrebno.
Poleg tega bo novomeška kmetijsko zemljiška skupnost pripravila seznam takšnih potrebnih del za vso občino in opredelila tudi vrstni red izvedbe manjših hidromelioracij. Prednost bodo seveda imele najbolj gospodarne naložbe in tiste, za katere bo največja pripravljenost kmetov, da jih izvedejo.
‘ -. zAi r-
NJIHOVO POPOLDNE - Prejšnji teden so prišli na račun otroci iz krajevnih skupnosti Regrča vas in Šmihel. Društvo prijateljev mladine teh dveh skupnosti je ob pomoči učencev Doma Majde Šilc pripravilo otroški piknik na jasi pri spomeniku padlim borcem in žrtvam pri Sv. Roku. Ure razvedrila so hitro minile ob glasbi, programu, tekmovanjih v vlečenju vrvi, skakanju v vrečah, postavljanju šotorov ipd. Otroci so se imenitno zabavali, bili so na svežem zraku in tudi staršem ni sprehod do jase škodil. (Foto: MiM)
Zložbe ne »ukradejo” zemlje
Ogromno težav z uresničevanjem hidromelioracijskih načrtov v novomeški občini — Kmete po nepotrebnem odvrača potrebna zložba zemljišča — Letos bo za te namene na
voljo 850 tisoč dinarjev
Vložen denar neizkoriščen
Letos so večino lokalov vendarle uspeli prodati. V enem od njih je bila pretekli teden že odprta Petrolova trgovina, kdaj pa bodo odprli vrata še druge, je seveda odvisno od novih lastnikov. Prej ko slej bo v njih cvetličarna, frizerski salon, foto atelje pa salon pohištva in poslovalnica ČGP Dela. Še vedno pa Pionirju ni uspelo prodati dveh največjih lokalov ob bloku pod bencinsko črpalko, ki sta tudi nedokončana, saj ne vedo, za kaj bosta uporabljena.
Neuresničena .ostaja tudi zamisel o gostinskem lokalu ob bloku A, ki je kot zadnji v soseski še v gradnji. Zanj je zagotovljena le lokacija, vse druge priprava pe mirujejo, saj tudi razgovori s tovarno zdravil Krka kot možnim interesentom za ta lokal niso rodili sadov.
Stanovanjska soseska ob Cesti herojev v Novem mestu je bila dobro zamišljena. Njeni prebivalci naj bi ime h v njej namreč na voljo vse od trgovine, vrtca, pa vse do različnih uslu žnostnih storitev v lokalih, ki jih je SGP Pionir kot izvajalec zgradil v ta namen.
Medtem ko trgovina in vrtec delujeta v naselju že dlje časa, pa se zamisel o uslužnostnih storitvah uresničuje zelo počasi in v skromnem obsegu. Lokalov, zgrajenih v posameznih blokih, Pionir dolgo časa namreč sploh ni mogel prodati, čeprav cena zanje tako rekoč ni presegala cene kvadratnega metra stanovanj v tej soseski. Očitno so za nezanimanje in oklevanje obrtnikov in delovnih organizacij še drugi vzroki.
V skladu z usmeritvami o čim večji pridelavi hrane doma za lastne potrebe je zadnjih nekaj let v Sloveniji precej pozornosti namenjene tudi izboljševanju kmetijskih površin z agromelioracijami in hidromelioracijami. Tovrstne akcije so marsikje že uspešno zaključene, v novomeški občini pa predvsem hidromelioracije nikakor ne gredo, tako da še tisti denar, ki je predviden v te namene, ostaja neporabljen, oz. je v velikem delu preusmeijen v agromelioracije.
Po sprejetem srednjeročnem planu novomeške kmetijske zemljiške skupnosti naj bi v novomeški občini v letih od 1981 do 1985 opravili hidromelioracije na 290 hektarih kmetijskih površin, za to pa naj bi zbrali in porabili 26 milijonov dinaijev. Večina del naj bi bila po tem planu opravljena že v prvi polovici petletnega obdobja torej do konca letošnjega leta. Zal ne bo tako, saj izvedbo hidromelioracijskih načrtov spremlja vrsta težav. Ponovno kaže poudariti, da gre to zaostajanje za načrti v veliki
Manj kadrovskih štipendij
Delovne organizacije novomeške občine so (etos razpisale sto kadrovskih štipendij manj kot lani — Skoraj polovica vseh štipendij iz iMV — Se vedno jih precej ni'moč podeliti
Delovne organizacije novomeške občine so razpisale za šolsko leto 1983-84 skupaj 721 kadrovskih štipendij. Število razpisanih kadrovskih štipendij se zmanjšuje iz leta v leto. Letos jih je skoraj sto manj kot lani.
Povečuje pa se število kadrovskih štipendij za šesto in sedmo stopnjo zahtevnosti (v-išja in visoka šola), največ po zaslugi IMV, ki je letos razpisala kar 80 odstotkov vseh štipendij za šesto in skoraj 72 odstotkov štipendij za sedmo stopnjo. Tudi sicer odpade na IMV pomemben delež vseh kadrovskih štipendij. Letos jih je razpisala 330, kar je skoraj 46 odstotkov vseh.
Kljub zmanjševanju števila kadrovskih štipendij pa jih vsako leto precej ostane nepo-deljenih. Tako za šolsko leto 1981-82 niso podelili 321 kadrovskih štipendij, lani pa 247. Med usmeritvami, za katere niso podelili štipendij, ker ni bilo zanimanja, prevladujejo obdelovalci lesa (druga stopnja zahtevnosti), lesari in šivalci (tretja stopnja).pa industrijski kleparji in avtoličarji (četrta stopnja).
Letos končuje šolanje 309 kadrovskih štipendistov, od tega kar polovica na peti stopnji zahtevnosti, skoraj četrtina na sedmi stopnji, le 17 odstotkov pa štipendistov v dosedanjih poklicnih šolah.
Štipendijo iz združenih sredstev pa v novomeški občini prejema 667 učencev in študentov, od tega 401 štipendist čisto tovrstno štipendijo, ostali pa razliko h kadrovski štipendiji. Med štipendisti, ki dobivajo čisto štipendijo iz združenih sredstev, so najpogostejši poklici: gimnazijski maturant, kmetijski, zdravstveni in ekonomski
tehnik, kuhar, tekstilni kon-fekcionar, strojni tehnik itd. Že ti podatki kažejo, da je pri štipendiranju precej problemov.
Kmetijstvo je npr. naša prednostna gospodarska panoga, vendar ni pravega nosilca, ki bi
skrbel za šolanje in štipendiranje teh kadrov. Tako sta za prihodnje šolsko leto v občini razpisani le dve kadrovski štipendiji za kmetijsko usmeritev. Poleg tega družbene dejavnosti ne razpisujejo štipendij niti za enostavno reprodukcijo kadrov, kar zna prinesti še precej težav, pa tudi obrt ne kaže posebnega interesa za pridobivanje novih strokovnih kadrov.
Daljša priprava na šolo
Na nedavnem posvetu v Novem mestu so ugotovili, da potrebujejo otroci Romov daljšo pripravo na šolo —
Zavod SRS za šolstvo - organizacijska enota Novo mesto je sklical posvet o problematiki izobraževanja romskih otrok. Udeležili so se ga pedagoški delavci in predstavniki vseh družbenih dejavnikov, ki se v dolenjskih in posavskih občinah ukvarjajo z reševanjem romskega vprašanja. Obravnavali so poročilo o stanju in problematiki šolanja romskih otrok v preteklem šolskem letu, nanizali probleme, s katerimi se srečujejo na področju predšolske vzgoje in osnovnega šolstva, ki so tesno povezani s problemi njihovega načina življenja in okolja, v katerem živijo, profesor PA Maribor Mladen Tancer pa je spregovoril o nekaterih značilnostih dela s temi otroki.
Udeleženci so ugotavljali, da so bili v zadnjih nekaj letih na področju izobraževanja otrok Romov doseženi uspehi, da pa reševanje te problematike poteka še vedno prepočasi in da so največji problemi na področju občine Novo mesto.
Med problemi pri delu z romskimi učenci so posebej poudarili teža-
ve pri sporazumevanju z njimi, velike razvojne primanjkljaje, ki nastajajo zaradi socialne in kulturne zaostalosti in vzgojne zanemarjenosti, ki jih je zelo težko popravljati, neustrezne pogoje za učenje doma, izredno slab šolski obisk in v zvezi z njim slabe učne uspehe. Za izboljšanje vzgojno-izobraževalnih uspehov pri delu s temi otroki so udeleženci menili, da jih je potrebno čimveč vključiti v vrtce ali v kakšne druge oblike predšolske vzgoje; obvezno pa bi morali obiskovati organizirano pripravo na šolo, ki naj bi zanje trajala dve leti. Romski učenci morajo večino svojega dela opraviti v šoli.
Z romskimi učenci je nujno individualno delo, da bi dosegli uspehe, ki bi jim bili spodbuda za nadaljnje delo.
K sodelovanju s šolo in v izobraževanje je treba pritegniti tudi romske starše. Učitelji pa potrebujejo pri svojem delu več strokovne in družbenopolitične pomoči. Na posvetu so se odločili, da bo odslej na področju OE Novo mesto deloval aktiv učiteljev, ki poučujejo romske učence. Popoldne so si udeleženci ogledali še film „Pamet v roke, ko boš v drugo ustvarjal svet".
VLADKA ŠKOF
meri na račun kmetov, ki jih je zelo težko pridobiti za akcije, verjetno še posebno zaradi potrebnih zložb zemlje, ki jih večina lastnikov očitno jemlje kot napad na lastnino. Da komasacija ne pomeni, da bodo ostali brez zemlje, pa jih je zelo težko prepričati.
Da bi se hidromelioracij lotili brez pristanka kmetov, ker je to pač ena od poti do več doma pridelane hrane, bi sc pravzaprav dalo izpeljati, le da je vprašljiva korist in dolgoročnejši učinek hidromelioracije, ki je kmet ne vidi kot potrebo. Prav zaradi tega ostaja vsem kmetijskim delavcem in družbenopolitičnim organizacijam naloga pridobiti zasebne lastnike zemlje za posege na njihove obdelovalne površine, ki bodo omogočili večje pridelke boljše kakovosti.
V novomeški občini kot eden največjih in najpomembnejših tovrstnih načrtov ostaja za uresničitev hidromelioracija Mokrega polja, o kati je govor že nekaj let, a se tik pred zdajci vedno postavi nekaj na pot. Ker gre, kot že rečeno, za najpomembnejši tovrstni projekt v novomeški občini v tem srednjeročnem obdobju, ki bi omogočil izboljšanje preko 100 hektarov njiv in travnikov, naj bi letos vendarle pridobili soglasja kmetov, del pa bi se lotili prihodnje leto. Če bi od te naloge odstopili, bi se namreč odpovedali tudi denaiju, ki se že zbira.
Poleg tega naj bi letos prišli do idejnega projekta za hidromelioracijo okrog 550 hektarov zemljišč ob potoku Radulja od Klevevža pa do izliva v Krko.
Sanacija teh zemljišč bi bila zaradi velikosti površin in lege terena ena najbolj ekonomičnih, izvedli pa naj bi jo po letu 1985.
Letos pa je za hidromelioracije zagotovljenih 850 tisoč dinarjev.' Za'izboljšanje katerih površin naj bi jih porabili, še ni dokončno določeno, predvidene pa so tri lokcije: njive pri Čadražah, njive in travniki med Pristavico in Gomilo ter površine v Šmarjeti. Prednost bo imela tista lokacija, 'ki bo gospodarsko najbolj utemeljena in najmanj obremenjena z odškodninami.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
O POSLOVANJU Z ZAMUDO
V torek, 14. junija, bo enajsta seja skupščine novomeške zdravstvene skupnosti. Delegati naj bi sprejeli samoupravni sporazum o uresničevanju zdravstvenega varstva, delovni načrt skupščine do konca marca 1984, poročilo o razdelitvi sredstev medobčinske solidarnosti, pa oceno o možnostih zmanjšanja števila delavcev v skupni službi sis družbenih dejavnosti in v DSSS Zdravstvenega centra Dolenjske. Z zamudo so na dnevnem redu tudi poslovna poročila zdravstvenih delovnih organizacij za prvo trimesečje.
POHOD V NEZNANO
Mladi vseh dolenjskih domov smo za dan mladosti krenili z borci 10. SNOUB Ljubljanske na pohod v neznano. To je bil že 15. takšen pohod. Z vlakom smo se odpeljali do Ivančne gorice, nato smo pot nadaljevali peš do Stične, kjer smo se ustavili pred rojstno hišo narodnega heroja Jožeta- Kovačiča. V Metnaju so nas sprejeli mladinci te krajevne skupnosti in nam razkazali mladinski dom. Na cilju smo prisluhnili besedam borca Borisa Mihaj-la - Maja, kulturniška skupina pa je izvedla partizanski miting. Nato so se ekipe pomerile v znanju na temo Tito-revolucija-mir. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov.
IVICA ANDRELIČ JANJA MODIC
%
PRIZNANJA VEČKRATNIM KRVODAJALCEM - Srečanje krvodajalcev je bilo letos tudi v novomeški občini še posebej slovesno, saj mineva 30 let organiziranega krvodajalstva v Sloveniji. (Foto: J. Pavlin)
"N
„Kri bom dajal, dokler bom mogel”
Ob 30-letnici priznanja krvodajalcem - Največ delavcev iz neposredne proizvodnje
Te dni praznuje pomemben jubilej 110 tisoč slovenskih krvodajalcev. Pred 38 leti, natančneje 4. junija 1945, so v Ljubljani konzervirali prve decilitre te dragocene tekočine, pred tridesetimi leti pa je v Sloveniji steklo organizirano krvodajalstvo. Jubilejema v čast potekajo letošnja srečanja krvodajalcev, na katerih izročajo priznanja večkratnim draovalcem te nenadomestljive tekočine.
Tako srečanje s podelitvijo krvodajalskih priznanj za 25-in 50-kratno darovanje so v petek popoldan pripravili tudi v pro-' štorih jedilnice Splošne bolnišnice v Novem mestu za krvodajalce novomeške občine. Po kulturnem programu, ki so ga pripravili gojenci glasbene šole „Marjan Kozina", so podelili priznanja 73 krvodajalcem, ki so 25-krat darovali kri. Se posebno slovesno pa je bilo ob koncu, ko so podelili tri najvišja priznanja krvodajalcem, ki so več kot 50-krat darovali kri. Prejeli so jih: Dominik Kren in Ivan Siska iz Tovarne zdravil Krka ter Andrej Senica iz Javnih skladišč.
IVAN SlSKA iz Novega mesta je prvič daroval kri pred 21 leti, zadnjič pa pred dobrimi štirinajstimi dnevi; „Ko sem bil star 9 let, mi je darovalčeva kri rešila življenje in sklenil sem, da bom kri, dokler bom mogel.
Ivan Šiška Vsak zdrav državljan bi moral čutiti v sebi toliko humanosti do sočloveka, da bi vsaj enkrat daroval kri. Tako bi bilo dovolj krvi in nam ne bi bilo potrebno vsako leto trikrat in še večkrat leči na stol za odvzemanje. Strah pred iglo je odveč in se ne more primerjati z velikim dejanjem."
DOMINIK KREN je že 52-krat daroval kri. Pri vojakih je dal prvič kri 1953. leta. „Po oddaji krvi se počutim bolje, saj vem, da bo moja kri pomagala rešiti življenje. Boli me, da se na transfuzijski postaji vedno srečujemo le delavci iz proizvodnje, le redko pa je med nami krvodajalci videti tudi vodilne in strokovne delavce. Očitajo nam, da smo
mmm Dominik Kren
krvodajalci le zaradi prostega dne, klobase in dveh decilitrov terana. V marsikateri delovni organizaciji ni posluha za nas krvodajalce in marsikje pravijo: „Toliko je dela, ti pa daješ kri!".
ANDREJ SENICA - Da je prvič, prestopil prag transufzij-ske postaje v Novem mestu, so
Andrej Senica
ga pripravili sodelavci, danes pa je že 53-kirat zašel v te" prostore." Imam zelo iskaho skupino 0, tako da me večkrat pokličejo. Velikokrat so mi vzeli kar pol litra naenkrat. Kri bom dajal, dokler bom mogel, kajti ne vem, kdaj jo bom sam potreboval".
JANEZ PAVLIN
EETRTM3V INTERVJU
Vsi jih morajo poznati
Tudi trgovci, gostinci, frizerji, -taksisti in ostali obtrniki so dolžni od tujih turistov namesto denarja sprejemati čeke, sicer jim grozi kazen od 5.000 do 20.000 dinarjev
Turizem je ena pomembnejših dejavnosti dolenjskega gospodarstva, še posebej pa v novomeški občini. Ker se je sezona že začela, hkrati pa uvedba turističnih čekov za tuje goste predstavlja novost, ki utegne ob nepoznavanju tega novega plačilnega sredstva povzročiti zamere, smo za sobesednico tokratne tedenske rubrike izbrali diplomirano ekonomistko Branko Car, ki v Ljubljanski banki vodi sektor za poslovanje z občani. V to področje sodi namreč celotno poslovanje s turističnimi čeki.
— Turistični čeki, ki so po novih predpisih novo plačilno sredstvo, enakovredno denarju za nakup vseh vrst blaga, za plačilo storitev pri obrtnikih zasebnega sektorja in seveda za
Branka Car: „Z uvedbo bencinskih bonov tudi za tujce so vse devize na -črpalkah evidentirane, prej pa ...“
plačilo turističnih in gostinskih “slug nasploh, so novost, ki jo naši ljudje večinoma še ne poznajo. Kdo lahko s temi čeki nakupuje?
,,Turistični dinarski čeki so uvedeni za tujce, ki pri nas letujejo, za naše zdomce s tujo avtomobilsko registracijo, prav tako pa za tujce, ki vozijo rent-a ■®ar vozilo z našo registracijo. Te ekc lahko interesenti dobijo že v tujini, lahko na meji pa tudi v notranjosti države v vseh pooblaščenih menjalnicah, bankah in na poštah. V štirih dolenjskih občinah je 16 takih menjalnic, od teh kar 9 v novomeški občini S čeki so na teh mestih že založeni, tako da jih tujcem lahko nemoteno izdajajo. Promet že teče. Turistične usluge v
družbenem sektorju so s takim čekom 10 odst. cenejše/1
- Dinarske turistične čeke so dolžni sprejeti kot normalno plačilno sredstvo ne le v družbenem, marveč tudi v zasebnem sektorju. Kaj se zgodi, če kdo iz nevednosti tako plačilo odkloni?
„Če se to zgodi v delovni organizaciji, se šteje za gospodarski prekršek, kazni pa so visoke tako za delovno organizacijo, kot za njeno odgovorno osebo. Prav tako je zagrožena visoka kazen zasebniku, ki bi dinarski ček odklonil, pri tem pa prav nič ne pomaga izgovor,češ,.nisem vedel, nisem poznal. Kazen za zasebnika znaša od 5.000 do 20.000 dinarjev, za delovno organizacijo pa nekajkrat več. Ker lahko prinašalec tak ček kadarkoli v banki zamenja za gotovino, ni razloga, da bi čeke odklanjali.11
- Kako pa je z bencinskimi boni za tujce - saj je tudi to del poslovanja, ki gre po novem preko vaše banke?
„Tudi tujec lahko na naših črpalkah natoči bencin samo s predložitvijo bencinskega bona. Tega lahko kupi že v tujini ali na meji, kjer mu priznajo celo 10-odstotni popust. Lahko pa bencinske bone kupi v pooblaščenih menjalnicah, kjer te poslujejo po vsej državi, toda pri njih popusta ni več. Te bone izdajajo lahko samo menjalnice, ki imajo pogodbo z Avto-moto zvezo Jugoslavije, in ker na našem območju nimajo vsi teh pogodb, so na primer v Zdravilišču Šmarješke in Do L Toplice pa v hotelu Otočec brez bencinskih bonov. Lahko pa jih turisti nabavijo v AMZ bazi na Otočcu, iz Toplic pa bodo morali pohje v Stražo. To -je nerodnost, ki je doslej še nismo rtiogli odpraviti.11
- Kakšen je glavni smisel uvedbe takega poslovanja?
„Devize, ki so se prej na črpalkah marsikje nekontrolirano pretapljale v dinarje, so zdaj vse evidentirane preko bank. Tujec, ki bonov za bencin ali turističnih čekov ne porabi, jih lahko spet zamenja v tujo valuto brez vsakih težav. Na črpalki pa za marke ali dolarje ni več bencina, ampak samo za bon.11
R. B.
Odprli novo Petrolovo trgovino
Vse za fičke, zastave — 101 in „bolhe" na enem mestu
S simbolično slavnostjo so v petek, 3. junija, dopoldne Petrolovci odprli nov lokal v spodnjih prostorih bloka na Cesti herojev 52. Tik za črpalko bodo poslej prodajali avtoelektrične in avtokozmetične izdelke in : avtomobilske dele, namenjene predvsem popularnim vozilom, kot so fički, stoenke in 126-P.
V novi prodajalni, ki je sicer tesna, so imeli prvi dan na izbiro gume, prodajajo pa tudi avtomobilska orodja, prevleke, celo mopede in kolesa. Novo naložbo, ki je veljala Petrol 3,5 milijona dinarjev, je s prerezom traku predal namenu Franc Valant, predsednik delavskega sveta novomeškega Petrola. V prodajalni, ki bo spočetka odprta od 7. do 15. ure, bodo trije zaposleni, poslovodja pa je Vinko Rukše.
Prečna: prvič domači praznik
18. in 19. junija bo krajevna skupnost Prečna proglasila za krajevni praznik 22. junij in ga tudi počastila — Obenem 70-letnica domačega gasilskega društva z veliko parado
Med nekaterimi krajevnimi skupnostmi v novomeški občini, ki še nimajo krajevnega praznika, je bila doslej tudi Prečna, toda od letošnjega 22. junija dalje bodo s primerno slovesnostjo poslej vselej počastili spomin na dogodek leta 1941, ko so komunisti in aktivisti iz Prečne in okolice pod vodstvom sekretaija Frančka Sajeta v gozdu pri Češči vasi začrtali prve sabotažne akcije.
Na tem sestanku, ki so ga	priznanja krajevne skupnosti ter
prebivalci Prečne sprejeli za zgodo-	gasilska priznanja,
vinskega, so Franček Saje, Jože	Ob letošnjem prvem krajevnem
Petrič, Miha Krištof, Karel Jakše in	prazniku bodo namreč tudi prečen-
Frenk Picelj določili Jakšeta, da s skupino aktivistov pretrga telefonsko omrežje med Bršljinom in Mimo pečjo, s čimer bi bila pretrgana komandna telefonska povezava okupatorjevih sil med Ljubljano in Novim mestom. Se isto noč je bila akcija v Kačjih ridah uspešno izvedena. V počastitev krajevnega praznika bodo imeli v Prečni 18. junija slavnostno zasedanje skupščine krajevne skupnosti z vodstvi družbenopolitičnih organizacij, kjer bodo podelili nekaj priznanj častnim občanom, priznanja OF in
ski gasilci počastili svoj 70-letni jubilej. V nedeljo, 19. junija ob 14. uri, prirejajo gasilsko parado z udeležbo gasilcev vseh sosednjih društev. Na gasilski slavnostni prireditvi po paradi bodo razglasili tudi rezultate tekmovanja z avtorallyja, podeljena pa bodo tudi republiška gasilska priznanja. Po stari navadi takemu slavju sledi gasilska veselica; tudi v Prečni se je ne bodo odrekli.
Govore naj argumenti
Zaradi sklepa novomeške občinske skupščine, ki je novomeškemu Dolenjskemu tiskarskemu in informativnemu centru dala do 31. julija 1983 rok za odpravo motenj, in ker gre za dejavnost posebnega družbenega pomena, je predsedstvo občinske konference ZK imenovalo delovno skupino za oceno razmer. Zlasti pa naj bi delovna skupina delovala kot pomoč komunistom znotraj treh tozdov delovne organizacije, ker je očitno, da ti svoje vloge niso zadovoljivo opravili.
Petčlanska delovna skupina je pripravila izhodišča za razpravo na zboru komunistov, kjer naj bi s posebnim poudarkom obravnavali bodočo smer razvoja. Po oceni občinske skupščine sta zlasti dva vzroka botrovala sklepu za odpravo motenj, in sicer dejstvo, da ni osnovnih samoupravnih aktov in pa neustrezna organiziranost. Na zboru bo potrebno med drugim tudi ugotoviti, kaj je bilo v štirih mesecih narejenega.
Dejstvo je, da so delavci DITC nekatere osnovne samoupravne akte na referendumu sprejeli že nekaj dni po uvedbi sklepa, medtem ko glede organiziranosti niso prišli niti za korak dalje. Na osnovi ugotovitev delovne skupine predsedstva, množice sestankov, zapisnikov, aktov in finančnih podatkov poslovanja je v izhodiščih za razpravo na zboru komunistov zapisano, da kaže podpreti koncept organiziranosti DITC v 2 tozdih, kar pa pomeni združitev tozdov Knjigotisk in Grafika, ki opravljata istovrstno dejavnost, čeravno z nekaterimi svojskimi tehnološkimi postopki. Po mnenju delovne skupine za skupno poslovanje obeh tozdov govore zlasti ekonomski kazalci, iz katerih je razvidno, da je* v Knjigotisku neprimerno boljše gospodarjenje in poslovanje kot v tozdu Grafika.
R. BACER
Za kmete bo srednja pot ?
Obvezne smetarske posode burijo kri na obrobju mesta — Zakaj ne bi posnemali dobrin izkušenj Podjrada in
drugih?
sv
Zal manjša poraba ne jamči
S° krive
.	---	cene	ali	pa	resnično	manj	pijemo,	predvsem	piva,	žganja?	Gostinstvo
uzbenega sektorja je do 1. maja letos prodalo skoraj trikrat več sadnih sokov kot lani
Isto število gostinskih obratov družbenega sektorja v novomeški občini (54) — od teh je 9 obratov družbene prehrane — je v prvih ,rih mesecih letos doživelo precej sprememb pri naročanju pijač.
Statistika kaže, da je prvo etrtletje povzročilo nekaj žeje prj pjvu> da je še bolj Padla prodaja žganja in žganih PHač, medtem pa se vinu gostje Primeri z lanskim enakim obdobjem niso odrekli. Proda-ne8a je bilo celo skoro 15 odst. Več vina, največje povečanje v t     --------------------------------
ZA TRI TONE DARIL
Akcija zbiranja obutve, obla-> Pohištva, posteljnine in predmetov za dom, ki je tudi v n°vomeški občini potekala 26. maja letos, je dala kljub stabilizaciji približno take rezultate ?ot prejšnja leta. Aktivisti Rde-e8a križa in mladi člani so v v*eh' j j mestnih krajevnih skup-“ostih ter na Slatniku in v Birčni zbrali okrog 3 tone predme-“v. predvsem tekstila. Kot je že običaj, potem zbrano blago Pfebirajo. Izkaže sc, da je rmtjina navadno neuporabna za (7nlo, četudi socialno ogrože-mni občanom, zato jo prodajo °inosu, ostali dve tretjini darovih že nošenih, a še lepih °mačil pa Rdeči križ razdeli Pomoči potrebnim občanom. V ej akciji s pohištvom niso imeli Nobenega dela, pač pa je bilo ^atovane nekaj posteljnine.
prodaji pa izkazujejo obrati družbene prehrane.
Kar čudno pa se sliši, vendar je res, da so v gostinstvu družbenega sektoija prodali do 1. maja skoro trikrat več sadnih sokov kot v prvih štirih mesecih lani in da je bilo prodanih 7.000 litrov več slatine. Kar za 150 odst. se je povečala tudi prodaja tobačnih izdelkov.
Medtem ko so gostinci pričakovali manj nočitev, jih je bilo v prvem četrtletju 39.887, lani ta čas pa skoro 500 manj. Spet pa je število nočitev najbolj naraslo v obratih družbene prehrane, kar navaja na sklep, da zaradi cen gostje segajo po tistem, kar jim je bolj dostopno.
Vendar bi bilo napak misliti, da manj prodanih žganih pijač in piva pomeni tudi v splošnem
KOLIKŠNE
PODRAŽITVE?
V novomeški občini so cene po stanju konec marca letos v primerjavi z lanskim decembrom narasle za 9,5 odst. Ugotovljeno je, da so se najbolj podražili kmetijski proizvodi, in sicer kar za 25,6 odst. Cene storitev, ki so v pristojnosti občinske skupnosti za cene, pa so v prvih treh mesecih letošnjega leta poskočile v poprečju le za 6,8 odst.
padec pitja nasploh, kajti v tej statistiki ni podatkov o prometu v gostilnah zasebnega sektoija pa v črnih vinotočih, ki jih tudi ne manjka. Niti se ne ve, koliko je bilo spitega po zidanicah*ali doma. Verjetno pa je, da padec življenjske ravni in precej višje cene pijač otežujejo dnevnim pivcem posedanje v dražjih lokalih.
KONCERT ZA GIMNAZIJO
V petek, 10. junija, ob 18. uri bo na igrišču za gimnazijo v Novem mestu zanimiv koncert. Predstavile se bodo trenutno najaktivnejše skupine nove ljubljanske glasbene scene — Otroci socializma, 0’kult, Via ofenziva in Cao pičke, nastopih pa bosta še skupini Bacili iz Novega mesta in Gast’r’bajtr’s in Brežic. Program bodo dopolnjevali vido filmi.
MANJ
NEZAPOSLENIH
V novomeški občini je bila nezaposlenost konec aprila letos manjša za 16 odstotkov v primerjavi z decembrom 1982. Pri skupnosti za zaposlovanje Novo mesto je bilo prijavljenih 272 iskalcev zaposlitve, od tega kar 118 nepriučenih. Isti čas so imele delovne organizacije pri skupnosti prijavljenih 275 nekritih potreb po delavcih. Če bi bila ponudba in povpraševanje usklajena, torej nezaposlenosti praktično ne bi bilo.
„Na kmetijah odpadke sežgemo, pepel raztrosimo po njivah; smeti nimamo, a sem moral plačati kazen, ker nimam prijavljenih površin in kante za odvoz smeti.” se je razhudil pod točko ,JRazno” kmet in delegat iz Gotne vasi na zadnjem zasedanju zbora krajevnih skupnosti. Pridal je še, da bo tudi on zaračunal mleko, ki ga nikomur ni dostavil. Kot povračilen ukrep...
Razumeti je možaka, ki se je tako razburil, a so mu v razpravi le dokazali, da nima prav. Prav gotovo se namreč tudi na kmetijah razbije kakšna steklenica, kak kozarec, obrabi se kuhinjska posoda, odpadki so iz polivinila. Tega zažgati ni mogoče, na njivo pa takih stvari tudi ne vozijo. Taki odpadki bi morah končati v posodah za smeti, za katere bi moral biti organiziran odvoz. Tako pa negorljiva krama verjetno tudi iz gotenskih kmetij ostaja za kakšnim grmom, če ne v Težkem potoku, ki je poln odpadkov.
Na eni strani Komunala zahteva po občinskem, in sicer .veljavnem odloku tudi za kmetije prijavo površin in odvoz smeti, po dirugi strani ugotavljajo, da se na kmetih vendarle , porabi veliko več odpadkov kot v mestnih blokovskih stanovanjih. Verjetno bo potreben za kmečke domačije kompromis -izbrati pot, ki bo obe strani zadovoljila.
Zakaj pa ne bi še drugi posnemali male krajevne skupnosti Podgrad pod Gorjanci, kjer so mladi očistih vse njive, travnike in obgozdne parcele, kjer nedeljski izletniki pretežno puščajo za seboj razdejanje? Znosili so kramo na kup, prodali podjetju Dinos in iztržili 15.000 dinarjev, s katerimi bodo priredili prijeten izlet. V Šentjerneju je po dogovoru krajevne skupnosti in Dinosa začela delati izpostava za zbiranje uporabnih odpadkov. Občasen odvoz starih štedilnikov, ne več uporabnih drugih predmetov so organizirali v Straži in še kje. Izkazalo pa se je tudi, da bi morah
pri Dinosu vpeljati jropoldansko uradovanje. Gotovo je res, da je meščan prisiljen ob čiščenju kramo zapeljati kamorkoli pod grmovje in na skrita mesta, če v prostem popoldanskem času tega ne more odpeljati k Dinosu. Pa še ena možnost za odvoz odpadkov iz železa in podobnih kovin je: povejte Romom, pabodo takoj prišliz vozom in bodo vse odpeljali.
VEČERI OB KRKI
V novomeškem gostišču Na Loki so poskrbeli za prijetno popestritev večerov ob koncu tedna. Ze več kot mesec dni lahko vsak petek in soboto prisluhnemo na vrtu pred gostiščem glasbi s plošč, ki jih vrti Drago Volk. Namen teh prireditev je popestril glasbeno dogajanje ob koncu tedna v Novem mestu, ki postane v poletnem času preveč puščoben. V okviru večerov pripravljajo tudi poseben spored od 7. ure do 8.30, v katerem bodo predstavljeni razni glasbeniki in skupine, ter zvrsti, ki jih bolj poredko slišimo na radiu. Drugače bo glasbeni spored trajal neprekinjeno od 7. do 11. ure zvečer, ves čas pa je možen tudi ples. Vstopnine ni
Novomeška kronika
SPET NOVA IZLOŽBA - Novo-teksova vitrina v avli Hotela Metropol zaradi odličnih dopustniških izdelkov spet vzbuja pozornost ne le domačinov, ampak tudi ljudi iz raznih krajev, ki, čakajoč na avtobusni postaji, radi pogledajo v izložbo. Le zakaj ni bolj viden napis tovarne, ki so ji taki izdelki v čast? Manjka pa še obvestilo, kje se to dobi.
NE SMEJO NA CESTO! - Na Mestnih njivah, kjer je otroško igrišče zaradi gradbišča še vedno manj uporabno, se cicibančki na asfaltni površini uče voziti kolesa. Ker pa nekateri starši puščajo otroke brez pravega nadzorstva, nekateri malčki po prvih izkušnjah na kolesu krenejo kar na cestišče. Brez poznavanja prometnih predpisov vozijo dokaj drzno, promet pa je precejšen in nevarnost velika!
POTREBNO JE VPRAŠATI! -Potrošniki, ki v novomeških trgovinah iščfcjo predmete, ki se redkeje dobijo, npr. nogavice, prašek, pakirano meso, odhajajo praznih rok, če to iščejo na običajnih mestih na policah. Ponekod so se navadili, da imajo take stvari v škatlah ob blagajni. Če vprašaš, dobiš, sicer pa si odvisen od dobre volje trgovcev. Nekaterim ponudijo, drugim ne.
NA TRŽNICI PRVE BRESKVE - S češnjami in jagodami, paradižnikom in novim krompirčkom ter prvo svežo zelenjavo je mestna tržnica dobro založena vse dni v tednu. Pojavile so se it prve breskve, ki veljajo 150 din kilogram.
Javno izobešeni ceniki, ki bi morah biti vsem na očeh, pa so še vedno novomeška slabost. Samo občasno so na kakšni stojnici cene, pa še te so slabo vidne. Prodajalci lahko zaračunavajo kar na oko!
a
Ena gospa predlaga, da bi v stabilizacijskih časih sprevode maturantov skozi mesto organizirali v popoldanskem času, da ne bi nekaj sto staršev dopoldne zapuščalo delovnih mest...
15
23 (1765) 9. uinija 1983
DOLENJSKI UST
Mestu spet dober glas
V tekmovalnem vzdušju več skrbi za lepo okolje
Pred tremi meseci oživljeno Turistično društvo Brežice se je s takšno voljo zagnalo na delo, da ga noben začetni neuspeh ne more. odvrniti od širokopoteznih načrtov. Sicer pa je težko šteti za neuspeh premajhen odziv v akcijah za čiščenje mesta, urejanje zelenic, živih mej, parkov in cvetličnih gred. Mnogi meščani za društvo še sploh ne vedo, zato ni mogoče pričakovati, da bo že prvi glas o njem dosegel vse ljudi.
Predsesnica Ana Šekoranja je trdno prepričana, da bodo Brežice prihodnje leto spet tekmovale za najlepši kraj v Sloveniji. Pa ne samo to, kaj iahko se zgodi, da bo mesto ponovno prizorišče republiške hortikulturne razstave.
mesto postalo čisto, zato so prejšnji torek že drugič organizirali prostovoljno delovno akcijo.
I*
Ivan Kapušin
Ana Šekoranja
Društvo ima dve sekciji, karnevalsko in hortikulturno. Prvo vodi Karel Strašek, drugo Tone Krušnik. Za pusta napovedujejo Brežičani celo svoj časopis. Organizirane karnevalske prireditve naj bi po večletnem premoru spet razgibale mesto, Sekcija računa na sodelovanje gostinstva, krajevnih skupnosti in Turističnih društev. Tajnik brežiškega TD Ivan Kapušin zagotavlja, da bodo v mestu razmestili tudi koše za smeti. V kratkem pričakujejo odgovor odbora za sanacijo mestnega jedra na vprašanje, kam naj postavijo table za plakatiranje. Zdaj za to ni poskrbljeno. Plakati visijo po vseh drevesih in zidovih, dokler jih dež in veter ne spravita stran.
Društvu bo letos pomagala izpeljati načrte mladinska delovna brigada. Urejala bo peš pot od Orehove aleje do pokopališča. To akcijo načrtuje društvo skupaj s krajevno skupnostjo in SKIS.
Največja želja društva je, da bi
Po obhodu mesta so Šekoranjeva, Kapušin in Krušnik strnili svoje vtise v ugotovitev, da so zasebne hiše v glavnem povsod urejene. Za vzorno okolje zaslužijo pohvalo Blagovnica, avtobusna postaja, Postaja milice in Teritorialna obramba, Jutranjka, Dom upokojencev, Slovin v Šentlenartu, osnovna šola z vrtcem in Dom učencev. Okolico lepo vzdržujejo stanovanjski bloki št. 9 in 11 UL 21. maja, v Murnovi 2 in 4 ter v Kettejevi 8 in 10. Med najbolj urejenimi ulicami so našteli ulioo Nad vrbi-no, del Kidričeve, Gregorčičeve in Uije Gregoriča.
Cesta prvih borcev je najbolj nasmetena, ker trgovine premalo pometajo pred lokali in nasploh premalo skrbijo za čistočo. Vzoren red je pred Vrtnico, zelo pa je zanemarjen Market. Po zapuščenosti naj bo ^ izstopa park s spomenikom pred železniško postajo in tako potnikom pokvari
Tone Krušnik
prvi vtis o Brežicah. Boljše je vzdrževan park pri gradu, ki ga kosi komunala, grabijo pa taborniki.
J. T.
\
NJIHOV NAJLEPŠI MAJ - Maturanti šolskega centra v Brežicah so se v petek vsi razigrani zgrnili na ulice ih zapeli svoj „Gaudeamus“. Preden bodo zapustili srednješolske klopi, jih čaka še zadnja velika preizkušnja, zrelostni izpit. (Foto: J. Teppey)
NOVO V BREŽICAH
Tako v sili lahko gasijo celo z
REGI ON PRVI, KDO MU BO SLEDIL? - Solidarnostna stanovanja zaseda okoli dvajset mladih družin, vendar delovne organizacije po petih letih pozabijo, da morajo stanovanje vrniti. Tudi za opomine so gluhe. Zdaj imajo zgled in samoupravna stanovanjska skupnost upa, da ga bodo kolektivi začeli posnemati. Prvo stanovanje mlade družine je stanovanjski skupnosti vrnil Region in s tem izpolnil svojo obveznost do nje. Omogočil je začasno stjeho novi mladi družini, ki čaka na solidarnostni Usti.
NA SREČO SO ŠE TRAKTORSKE CISTERNE — V Ločah, Mihalov-cu, Selih in Gaberju bodo morah čim prej zamenjati motorne brizgalne, saj nikoh ne vedo, če jim ne bodo odpovedale. Pomagajo pa si lahko s cisternami Creina, za katere če jim ne bodo odpovedala. Pomagajo pa si lahko s cisternami Creina, za katere so dobili lastniki posebne nastavke.
gnojnico, vendar le tam, kjer z njo ne bi narediU več škode kot koristi.
. Nekateri namreč trdijo, da v dobov-skem zajetju ni požarne vode, zato menijo, naj tisti, ki zagotavlja obratno, brez skrbi skoči vanjo, pa se ne bo utopiL
SAMO PAPIR ALI KAJ VEČ? -V brežiški občini se nikakor ne posreči, da bi nadomestiU dosedanje proračunsko financiranje turističnih društev z namensko porabo turistične takse, o čemer je bil sprejet pismeni dogovor. To pomeni, da naj se sredstva vračajo v prvi vrsti tja, kjer se zbirajo. Potem bi se društva po vsej občini tudi bolj potrudila za turistični razvoj krajev, pa ne samo društva, ampak celotne krajevne skupnosti. Društva tudi ne bi bila več pripravljena zamiži ti, če kje takse ne pobirajo, oziroma ne sporočajo števila nočitev.
BREŽIŠKE VESTI
Kurilno olje za zimo letos prej razvažajo
Vsak kupec ga dobi po tisoč litrov
Petrol v Brežicah oskrbuje s kurilnim oljem zasebnike v dveh posavskih občinah, v sevniški in brežiški. Za naslednjo kurilno' sezono je do zdaj naročilo gorivo 466 kupcev. Dovažajo jim ga od 23. maja dalje po tisoč Utrov.
Na vprašanje, s kakšnimi koli-činami zasebniki letos lahko računajo, vodja prodaje Stanko Škaler ni vedel odgovoriti:
„Z Ino se za daljše obdobje zelo težko sporazumevamo,“ je dejal, „saj za zdaj še nimamo nobenih zagotovil niti za količine niti za čas dobave. Toda letos nam je vseeno laže, kar naročnike lahko bolj mimo oskrbujemo. Med kupci je manj nervoze, če imajo vsaj nekaj goriva v cisternah, in na srečo nam je republi-ški komite za energetiko omogočil prodajo olja pred jesenjo."
Seveda pa morajo naročniki plačati tudi negotovost glede razpoložljivih koUčin goriva za prihodnjo zimo. Za dvakratno polnjenje cistern morajo tudi dvakrat poravnati prevozne stroške, kar kurjavo spet podraži
J. T.
V Savudrijo in na Debeli rtič
Šolarji iz brežiške občine bodo to poletje letovali v eni izmeni Prostor jim je spet odstopila Počitniška baza občine Ljubljana-center v Savudriji Bivanje otroka bo veljalo 310 dinarjev na dan. V tej vsoti niso upoštevani prevozi in plačilo vodičev.
V Savudriji bo letovalo 110 otrok, nič manj kot prejšnja leta. Med njimi je veliko rejencev, za katere so počitnice ob morju brezplačne. Del stroškov bodo prevzele interesne skupnosti (zdravstvena, otroškovarstvena, socialnoskrbstve-na, telesnokulturna in izobraževalna).
Sredi junija bodo odpotovali na Debeli rtič predšolski otroci. Tudi zanje bosta del denarja prispevali skupnosti otroškega varstva in socialnega skrbstva. V skupini bo 30 malčkov iz revnejših družin Celodnevna oskrba je 210 dinarjev.
ZA BOJ Z OGNJEM VEČ INDUSTRIJSKIH DRUŠTEV
V gasilski organizaciji KS Dobova imajo 762 članov. Aktivno jih dela v društvih nekaj nad 300. Za intervencije je pripravljenih 135 gasilcev. Žensk imajo 48, mladincev 35, pionirjev pa 52. Izobraževanju posvečajo precej pgzornosti. Imajo devet častnikov prve stopnje, pet častnikov, 23 nižjih častnikov prve stopnje, in 26 nižjih častnikov. Vsa društva so združena v gasilski center Dobova. Svoje vrste bi radi pomnožili z ženskami. Zaradi razmaha industrije menijo, da eno samo industrijsko gasilsko društvo v KS ni dovolj za varnost, zato upajo, da bo pobuda našla odmev v več delovnih kolektivih.
O NEZAPOSLENIH NE DUHA NE SLUHA
Kadarkoli steče beseda o prostovoljnih delovnih akcijah, se vedno najde kdo, ki opozori na to, da tisti, ki čakajo na zaposlitev, nimajo prav nič razumevanja za sodelovanje. Ni jih med prijavljcnci za mladinske delovne brigade in ni jih med prostovoljci za solidarnostne akcije, kot je bilo na primer sajenje trte na Bizeljskem. Občani imajo v mislih predvsem tiste, ki sami prejemajo solidarnostni dinar skupnosti.
POPRAVEK
V rubriki Novo v Brežicah smo v 21. Številki pomotoma zapisali, da ustanovitev centra za socialno delo podražuje to službo za štiri milijone dinarjev, v resnici pa se stroški zanjo povečajo le za 443.575 dinarjev. Z občinske skupnosti za socialno skrbstvo so nam sporočili, da njeni samoupravni organi in izvršni svet SO že leto dni proučujejo možnosti za novo organiziranost in da zakon opredeljuje centre kot edino pravilno obliko.
ŠE VEDNO HLADNA, TODA ČISTA VODA
Letošnja sezona se je za obiskovalce brestaniškega bazena pričela sicer že 28. maj^ toda ker je imela voda komaj 19 Celzija, pa tudi vreme je bilo bolj kislo, doslej ni bilo pravega obiska Rekreacijskega centra v Brestanici, kamor spadata tudi odprt olimpijski in otroški bazen. Ker brestaniška termoelektrarna le poredko deluje, voda pač ni ogrevana, zato je edino upanje kopalcev, ki niso vajeni hladne vode, daljše obdobje lepega vremena. Bazen sp odlikuje po zelo čisti vodi in prijetnem okolju in bo vse dni odprt od 10. do 19. ure. Cena vstopnice je ob sobotah, nedeljah, in praznikih 35 dinarjev (celodnevna) in 30 dinarjev (popoldanska), ob delavnikih pa je za 5 dinarjev nižja.
IZVIRNO - Pred sodobnim stavbnim kompleksom na Trgu Matij« Gubca v Krškem je za občinsko razstavo malega gospodarstva zrasel pravcati s slamo kriti vinski hram. Gostinca Marjan Antolovič in Stane Polovič sta pokazala dovolj domiselnosti in okusa. (Foto: P. Perc)
Enotni navznoter in navzven
Tegobe in načrti Dolenjevaščanov so uresničljivi ob skupnih naporih in ciljih
„Že od ustanovitve krajevne skupnosti se vlečejo težave, značilne za obrobne krajevne skupnosti. Do leta 1971 smo bili pastorek krške krajevne skupnosti, potem pa nam tudi zavoljo premajhne enotnosti ni uspelo pridobiti ustrezni delež," bi lahko strnili uvodne besede sekretarja krajevne konference SZDL Vladimirja Vogrinca med nedavnim obiskom občinskih mož v Dolenji vasi.
da vendarle veliko mislijo na svoj jutri, na pred kratkim ustanovljeni otroški vrtec, ki ga bodo s pomočjo samoprispevka in širše družben« skupnosti celo povečali, posodobili-P. PERC
Od okrog 900 krajanov jih je našlo delo - pretežno v Krškem, nekaj pa tudi v sosednji brežiški občini — približno 350. To je lepo število, toda kaj, ko še vedno krajevna skupnost, kjer ti delavci prebijejo večji del življenja, prispevajo sorazmerno ustvarjenemu v tovarnah, bore malo za razvoj svoje „domače“ krajevne skupnosti. Pri priči kaže pojasniti, da se to ne dogaja zavoljo nekakšne nečimrnosti ali nepripravljenosti teh krajanov - ,.zdomcev", ampak iz preprostega in že dlje časa znanega razloga. To pa je še zmeraj nezaživeto prelivanje sredstev za delo krajevnih skupnosti po domicilnem principu. V primeru Dolenje vasi je to tolikanj bolj čudno, ker je vendarle večina
Brestaniški
praznik
8 bronastih priznanj OF
V spomin na tisoče slovenskih izgnancev, ki so morali med zadnjo vojno na trnovo pot ravno preko rajhenburškega gradu, praznujejo Brestaničani 7. junija svoj krajevni praznik. Krajevna konferenca SZDL je tudi letos pripravila glasilo Brestaniške novice, v katerem seznanjajo krajane z dejavnostjo sveta krajevne skupnosti od leta 1979 do lani, novi predsednik sveta KS Zvone Šerbec pa je nanizal nekatere dosežke, težave in načrte, zlasti v tem letu. V počastitev 'krajevnega praznika so predvajali prejšnji četrtek slovenski film „Deseti brat", v soboto so bile pri bazenu zanimive športno-zabavne igre osnovnih šol, v nedeljo je bil nogometni turnir, v ponedeljek so povabili v goste na šahovsko simultanko velemojstra Bruna Parmo, v torek pa so na osrednji proslavi podelili bronasta priznanja OF. Prejeli so jih Jože Zevnik, Margareta Marjetič, Stane Klančar, Jože Zidar, Marija Kavčič, Maks Kenig, Karlo 2e-ner in AMD Brestanica.
ZNAK OBČINE KRŠKO - To
visoko občinsko priznanje je na slavnostni seji krške občinske skupščine in vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij prejel za dolgoletno revolucionarno in družbenopolitično delovanje v občini tudi Alojz Večko s Senovega.
Dolenjevaščanov zaposlena v svoji občini
Res je, da je to krajevna skupnost, ki je s 43 odst. posodobljenih cest v prejšnjem srednjeročnem obdobju na repu uresničevanja zastavljenih planov. Toda to le ne bi smelo biti poglavitno „orožje“ v boju in upih za bistvene premike in dosežke v teh časih. ,.Minuta zamujena, ne povrne se nobena" je dokaj star rek, ki naj bolj opozarja, da je nujna večja povezanost in sožitje krajanov za določitev in uresničitev skupnih ciljev, kot pa da bi se slepili s pranjem (še tako umazanega) perila. Zatorej bi bilo' zaenkrat že sila spodbudno, da bi v kratkem odpravili vsaj enega izmed perečih problemov. Dva milijona dinarjev za star dolg, cesto na Libno, bo komajda dovolj za nekaj metrov asfaltne preproge. Prehod oz. podvoz med Spodnjim Starim Gradom in Starim Gradom, kjer se dobesedno plazi čez progo okoli 150 ljudi, tudi otrok, je rešljiv na daljši rok, čeprav ne mislijo odlašati.
Vrhnji del Libne, ki je brez stalnega dotoka vode, tudi ni tako majhen zalogaj, čeprav ga bo verjetno Kostaku uspelo najprej rešiti. Spodbudno za Dolenjevaščane pa je,
DOLENJA VAS: 70-ODSTOTNI „DA“ ZA VRTEC
Prebivalci krajevne skupnosti Dolenja vas v občini Krško so se preteklo nedeljo, 5. junija, na referendumu izrekali o uvedbi samoprispevka za odkup vrtca-Skupno se je glasovanja udeležb lo 88,16 odst. vseh upravičencev, za uvedbo 1,5-odst. samoprispevka za dobo 4 let pa se jih je izreklo kar 70,4 odst. D samoprispevka se bo nateklo 2.200.000 dinarjev. Srestva, potrebna za takojšnji odkup nekdanje Cerjakove domačije, kjer je vrtec že doslej imel najete prostore, pa bodo s posojili zagotovili: skupnost otroškega varstva, Zavarovalna skupnost Triglav ter izvršni svet skupščine občini Krško v povezavi s stanovanjsko skupnostjo.
Trenutno v KS Dolenja vas 13 otrok še čaka na sprejem v varstvo. Z odkupom obstoječe stavbe bo možna razširitev zmogljivosti vrtca še za en oddelek, v prihodnosti pa bo možno misliti tudi na uvedbo jasli. Razen rešitve prostorskega vprašanja vrtca pa je referendum prinesel še možnost za vse oblike organiziranega dela v krajevni skupnosti Dolenja vas.
IVAN KASTELIC
Pričetek gradnje tržnice
Ob krajevnem prazniku KS Krško več prireditev
Za leskovško, brestaniško krajevno skupnostjo v natrpanem prazničnem sporedu sledi še praznik krške krajevne skupnosti. Oglejmo si tokrat pobli-že, kaj se bo dogajalo ob tem prazniku.
Že to soboto bo ob 15. uri na igrišču Šolskega centra turnir v malem nogometu. V nedeljo, 12. jurfija, naj bi okrog 14,30 sklenili veslaško regato Radeče - Krško. Cilj na Savi je pod Jermanovo skalo. V torek, 14. junija, bo ob 20. uri pri Železniški postaji mladinski večer ob kresu.
Tržnico ob Kolodvorski ulici bodo pričeli simbolično graditi v sredo, 15. junija, gradbena dela pa bodo zares zastavili na prvi delovnik, to je v ponedeljek. Ob 18. bodo
v bloku pri hotelu Sremič odprli izposojevališče Valvasorjeve knjižnice. V sredo ob 19. uri pa bo tudi svečana seja skupščine krajevne skupnosti in vodstev krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Ob tej priložnosti bodo v Delavskem domu Edvarda Kardelja podelili plakete krajevne skupnosti in bronaste znake OF.
Na zdravstvenem domu bodo četrtek, 16. junija, ob 18. odkrili spominsko ploščo revolucionarju Maksu Stermeckemu. Naslednji dan bo ob 17.15 pri osnovni šoli Jurija Dalmatina cilj štafetnega teka Kostanjevica - Krško, ob 18. pa bo otvoritev razstave obnovljenih slik v galeriji kapucinskega samostana-Krajevni praznik bodo tudi leto* Krčani sklenili z družabnim srečanjem pri Šolskem centru.
KRŠKE NOVICE
PESMI S PREVEC KITICAMI? - Sprejem udeležencev Vlaka bratstva in enotnosti v Krškem, o čemer več poročamo na 1. strani, je bil res lep, zlasti je gostom iz Srbije ugajal špalir pionirjev od železniške postaje do Delavskega doma Edvarda Kardelja. Utrujeni od poti in vročine pa le niso mogli ves čas pozorno spremljati bogatega in kakovostnega kulturnega programa. Ta pa je imel, žal, poglavitno pomanjkljivost v tem, da je bil predolg, zato si je marsikdo iz množice na ploščadi pred delavskim domom poiskal okrepčilo v bližnjem hotelu, drugi, ki so še vztrajali, pa so malo za šalo pripomnili, da bi lahko brez škode spustih kakšno kitico predolge pesmi.,.
TARATEKSOVA POSLOVALNICA Z ZAMUDO — Čudovito opremljena Tarateksova poslovalni-
ca s konfekcijo velike tovarn« Tarateks iz pobratene Bajine Bašte je odprta od prejšnjega petka. Toda tedaj je bila le uradna otvoritev, kJ pa se je pričela s poldrugo uro zamude, saj so obrtniki morali postoriti še manjša dela. Zanimiv je bil prizor: ko so mikavne prodajalke in njihove prijateljice hitele, da bi Čim prej očedile prodajalno, so obrtniki še delali In obratno: ko j? čistilec okenskih stekel umil izložbo, je bilo treba seveda še pomesti pločnik. Nekdo je rekel, češ kaj je ta zamuda pri otvoritvi prodajalne v v primerjavi z zamudami naSh vlakov! Drugi pa je dodal: „Ko bj bile zamude le ob otvoritvah-
Upajmo, da od ponedeljka, ko je Tarateksova prodajalna odprta tudi za kupce, obiskovalci ugotavljajo, da so lahKo zadovoljni z bogato izbiro-
Z RAMO OB RAMI — Gasilskih veščin so enako kot močnejši spol vešče tudi članice. Na občinskem tekmovanju v Boštanju je bilo zanimivo tudi za gledalce. Pri štafeti je bilo treba v polni opremi preplezati pokonci postavljeno lestev, s kazenskimi točkami se je kaznoval vsak izpuščeni klin. Na sliki: usklajen nastop članic iz Brega. (Foto: A. Železnik).
Opozorilo, da zaslužki pešajo
 V sevniški občini prejemki delavcev družbenih dejavnosti vse bolj zaostajajo
V sevniški občini že nekaj časa opažajo, da osebni dohodki delavcev v družbenih dejavnostih vse bolj zaostajajo. V sevniškem vrtcu Ciciban menijo, da so pri tem najbolj prizadeti, zato so se obrnili tudi na nekatere izvršne organe v občini.
Letos brez stavbnih zemljišč?
Delegati trebanjske občinske skupščine potrdili plan komunalne skupnosti — Letos manj denarja in manj del — Še naprej največ pozornosti gradnji vodovodov.
Tudi naključje je prispevalo k temu - šlo je za manjšo okvaro na več kot 100 kilometrov dolgem cevovodu trebanjskega vodovoda, zaradi katere je bila nekaj dni motena oskrba z vodo v občinskem središču — da so delegati na seji zborov združenega dela in krajevnih skupnosti trebanjske občinske skupščine največ govorili prav o vodi. Ena izmed osrednjih točk tega zasedanja je bil namreč plan del, ki jih bo letos opravila komunalna skupnost.
Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta, ki je bila prejšnji četrtek, so osebne dohodke obravnavali s stališča vseh družbenih dejavnosti. Šolniki so namreč nezadovoljni, češ da nimajo vpogleda, kako je s tem v občini nasploh. Omenjeno je bilo, da razlike v osebnih prejemkih med posameznimi šolami znašajo celo do tri tisočake. Obstajajo še drugi problemi. Težavno je tudi v zdravstvu, kjer imajo stalno izgubo.
Nekaj bolj določnih podatkov je prišlo iz že omenjenega vrtca. Po zaključnem računu je znašal povprečni osebni dohodek v lanskem letu v tem vrtcu le 11.464 dinarjev, v celotnem
ROŽE POD KLJUČ? - Po •judskem izročilu najbolje uspevajo ukradene rože. Tega se očitno vse Preveč zaveda nekdo, ki je pobral rože upokojencu z oken na Glavnem trgu v Sevnici in mehaniku v Dolenjem Boštanju.
KLOPCE ZA POČITEK - Sevni-Ški ribiči so to pomlad očistili ribnik za Kopitarno vsega mulja. Okrog ribnika so razpostavili tudi nekaj klope. Kar lep kotiček za malo miru.
CESTA BO - Nekateri stanovalci na Radni so se ob gradnji novega mostu čez Mimo in priključkov zbali, da bodo ob primeren dovoz v svet. V delegatskem odgovoru na •vprašanje iz boštanjske krajevne skupnosti je pojasnjeno, da_ bo zadeva urejena po projektu. Rečeno je, da bo cesta urejena pod cesto za Jutranjko, kjer bo približno 50 metrov od te ceste priključena na cesto ob Mimi. '
DRAGO SADJE - Je že tako, da ima vsak zgodnji pridelek zabeljeno ceno. Tako so bile konec tedna
otroškem varstvu pa 12.137 dinaijev. V vrtcu menijo, da je predvideno letošnje 13-odstot-no povišanje osebnih dohodkov preskromno.
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta je med prvimi obravnavalo to vprašanje. Predlagalo je, naj se ta razprava prenese na skupščine samoupravnih interesnih skupnosti,
S hišno številko 1 na začetku vasi v Lončarjevem dolu s sevniške smeri stoji kmetija Požunovih. Sem pri-
češnje po 120 dinarjev, paradižnik pa po 90 dinarjev kilogram. Makedonski pridelovalci ga skoraj zaman ponujajo po 50 dinarjev, nekateri naši vrli uvozniki bi ga najraje kar uvozili. Ob takih cenah bi se jim celo splačalo. Upajmo, da bo s cenami češenj opravilo vsaj zorenje domačih po vrtovih.
PODPISOVANJE O CASU -Poročali smo že, da so pričetek delavnika v Krmelju pomaknili za uro nazaj. Tako so sc odločili s podpisovanjem na listo. Vrtec dela sedaj tam tudi od 6. do 15. ure. Novega pričetka delavnika ne morejo ujeti vozači, denimo iz Sevnice. Zanje je v veljavi drseči delovni čas. Mogoče se je torej učinkovito dogovarjati.
OPLELE SPOMENIK - Ce smo že začeli z rožami, še končajmo-z njimi. Okolico spomenika padlim borcem in heroja Maroka so zgledno rešile zeli’ med sicer zasajenimi cvetlicami in grmi učenke srednje tekstilne šole v Sevnici. Le-te tudi sicer skrbijo za ta spomenik.
prek katerih se tako in tako mora opravljati družbena menjava dela. Delavci družbenih dejavnosti in preostalega združenega dela naj bi se o težavah pomenili iz oči v oči, ne pa da se razprave o tako občutljivih vprašanjih, kot so osebni dohodki, vrtijo le v izvršnih telesih. Na seji predsedstva so pogrešali natančnejših analiz, da bi zadevo obravnavali že na bližnji seji občinskega sindikalnega sveta.
A. Ž.
pelje pot prenekaterega konjerejca, saj redijo tu plemenskega žrebca.
Konji so vedno bili pri Požunovih, pripoveduje Alojz zgodbo o tem, kako je verjetno ravno to strlo njegovega očeta. „Nemci so odpeljali žrebca; to je očeta tako potrlo, da ga je kap,“ pripoveduje. Tudi tast Justin Romih je v mlajših letih vedno redil konje. Če drugega ne, so iz okoliških mivkokopov vozili mivko in seveda les.
Ponosni so na črnega Noričana, ob čemer Alojz ne pozabi pristaviti, kako je oče tega žrebca tehtal dobrih 800 kg. Konji te pasme so znani delovni konji, hkrati primerni tudi za meso. Te lastnosti so dandanes zelo iskane. Omenja, kako je posebno v sedanji naftni krizi dober konj kmetu v veliko pomoč pri poljskih delih.
To pomlad so s skupnimi sredstvi zemljiške skupnosti, temeljne organizacije za kooperacijo iz Sevnice in posavskega veterinarskega zavoda pripeljali še enega žrebca. Požun prizna, da je bilo z njim nekaj težav, vendar zanika govorice, da bi bil bolan. To je žal odvrnilo .od hiše nekatere lastnike kobil, čeprav je doslej za pleme le prvi žrebec.
A. Ž.
GASILCI Z ZNANJEM
Na nedeljskem tekmova-' nju gasilcev v Boštanju je sodelovalo 13 ekip, 8 ekip je bilo članskih, po dve s članicami in mladinci in veterani iz Sevnice. Pri članih so zmagali Boštanjčani z dvema točkama prednosti pred Sevničani, pri članicah so zmagale Sevničanke, enako so slavili tudi sevniški mladinci. Brez konkurence so bili vestni veterani iz Sevnice. Vsi prvouvrščeni pojdejo v predkongresnem obdobju gasilske organizacije na področno tekmovanje v Krško.
KADROVSKE SPREMEMBE V SINDIKATIH
V pripravah na sejo občinskega sindikalnega sveta so evidentirani novi funkcionarji te organizacije. Po novem naj bi bil sekretar občinskega sveta Janez Levstik iz Lisce, za podpredsedniki je predlagan Andrej Klenovšek, izmenovaodja v krmelj-ski Lisci. Novi član predsedstva naj bi postal trgovski poslovodja Franc Hribar.
Žal je bilo največ besed izgovorjenih o obrobnem problemu, ki je bil medtem že razrešen, medtem ko o celotnem načrtu delegati niso dosti govorili. Resnica pa je, da bo plan letošnjih del ob povečanju skupnega obsega sredstev - za tri milijone -precej bolj okleščen, kot je bil lani. Letos se bodo v trebanjski občini lotili predvsem tistih del, ki jih niso mogli opraviti lanL Potem pa bodo spet največ denarja in moči vložili v nadaljnjo gradnjo vodovodnega sistema v občini. Tudi letos se nadaljuje gradnja vodovoda v Suhi krajini, kjer so brigadirji že pričeli delati, tudi denar za dela pa je zagotovljen. Dela bodo nadaljevali tudi pri urejanju zajetja v Šentpavlu in črpalne naprave na Medvedjeku in Selih-Šumberku, skupnost pa bo prispevala denar tudi za gradnjo vaških vodovodov. Skupaj naj bi za vodovod porabili blizu 30 milijonov dinarjev ali skoraj polovico vsega denarja. Nadaljevali bodo tudi gradnjo
Alarm je nepotreben, a vendar
Vse več delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, išče pravno pomoč
Razmere v gospodarstvu se niso zaostrile samo za organizacije združenega dela, ampak tudi za občane, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo. Medtem ko imajo delavci, zaposleni v združenem delu, tudi v teh težkih razmerah zagotovilo, da bodo še naprej zaposleni, da bodo imeli še naprej zagotovljeno socialno varnost, je pri obrtnikih drugače. V zadnjih nekaj mesecih je namreč že sedem delavcev, ki so bili zaposleni pri zasebnikih, iskalo pomoč družbenega pravobranilca samoupravljanja. Vzrok je bilo prenehanje delovnega razmerja.
Tu se ne bi kazalo spuščati v posamezne primere, morda se je kaj takega pri kom zgodilo tudi iz povsem upravičenih razlogov. Toda že visoko število samo po sebi, pa tudi v primerjavi s celotnim številom zaposlenih kaže na to, da zasebni delodajalci v težkih razmerah ne bodo zagotovili delavčeve socialne varnosti. Ze zdaj je namreč več kot očitno, da so ta prenehanja delovnih razmerij posledica težav v gospodarstvu, saj se je že prej šušljalo o strahu obrtnikov, kako bodo zmogli vzdrževati vso delovno silo, če ne bo dela.
Čeprav je tako ravnanje prej ko slej z vidika ekonomije logike povsem sprejemljivo, pa bržkone ni sprejemljivo in v skladu s temeljnimi zakoni, ne nazadnje tudi z vidika humanosti naše družbe. Ob vsem tem postavljamo pod vprašaj tudi načrte naše družbe, ki kani v prihodnjem obdobju še več delovne sile zaposliti v drobnem gospodarstvu, kjer obstajajo še precejšnje rezerve, ki bi jih bilo treba izkoristiti, če nočemo povečati števila nezaposlenih.
Prav bi bilo, ko bi o statusu delavcev, ki so zaposleni pri obrtnikih, spregovorili tudi v predsedstvu občinskega sindikalnega sveta. Čeprav je res, da zaradi sedmerice še ni treba biti plat zvona, bi bil tak pogovor bržkone za vse več kot koristen.
J. SIMČIČ
kanalizacije in čistilnih naprav v Trebnjem, Mokronogu in na Mimi, urejanje lokalnih cest in ulic ter druge dejavnosti.
Čeprav se bo nadaljevalo tudi opremljanje stavbnih zemljišč, je tu največ odprtih vprašanj. Po zakonu o kmetijskih zemljiščih namreč ni mogoče spreminjati namembnosti kmetijskih zemljišč, če ni zadoščeno zahtevam zakona: če ni sprejet prostorski plan občine, kjer pa je treba med drugim izvesti tudi kategorizacijo kmetijskih zemljišč. Ker vsega tega v trebanjski občini še niso opravili, komunalna skupnost letos ne bo mogla oddati nobenih novih zazidalnih parcel. Mimo tega, da bodo letos Trebanjci ostali brez
TUDI ASFALT ZA KRAJEVNI PRAZNIK - Kdo ve, kaj je spodbudilo trebanjske cestarje, da so se prav pretekle dni lotili polaganja novega asfaltnega sloja krpanja lukenj na cesti proti Mimi. Če je bil temu vzrok praznik krajevne skupnosti, potem so si zaradi tega prav gotovo pridobili nekaj simpatij. Mirenski praznik, ki se je po obsegu prireditev meril skoraj z občinskim praznikom, je bil zaradi tega še kanček bolj prazničen, vsi gostje, ki so prišli na praznovanje od blizu in daleč, pa so se lahko peljali po bolj lepi cesti. Tudi zaradi tega so bili vtisi še lepši. w
TUDI LOVCI SO Sl MEL1 ROKE - Krona praznovanja praznika krajevne skupnosti Mirna je bila lovska veselica, ki so jo lovci pripravili, pri svoji lovski koči v Zapužah. Veselica je trajala vse do svita, temu primeren pa je bil tudi izkupiček.
zazidljivih parcel - nekatere so že povsem opremljene s cestami, vodovodom in elektriko - pa bodo te pomanjkljivosti prizadele tudi komunalno skupnost. Oddajanje teh zemljišč pomeni tudi precejšen vir prihodkov, ki pa jih zaradi naštetih pomanjkljivosti bržkone ne bo. Ker ima skupnost precej obveznosti za plačilo anuitet, bo denar od opremljanja stavbnih zemljišč zelo pogrešala.
Čeprav je bil dnevni red skupnega zasedanja vseh treh zborov skupščine precej bolj obsežen, je bilo na njem manj razprave. Eielegati so razpravljali o zadevah, ki so jih že obravnavali na sejah nekaterih drugih teles. Tako so med drugim sprejeli poročilo o izvajanju družbenega dogovora o usmeritvi in razporejanju dohodka v preteklem letu in analizo o finančnih obveznostih združenega dela po sprejetih samoupravnih sporazumih.
J. S.
Vse obiskovalce veselice je pritegnil tudi srečelov, kjer so se gostje najbolj potegovali za Novolesove stole, pa tudi srnjak - glavni dobitek - je ostal v domačih krajih. Skratka, lovci z Mime so se enkrat spet odrezali in tudi veliko prispevali, da je praznik tako uspel.
V TREBNJEM VEČ IGRALCEV KOT GLEDALCEV - V okviru 26 srečanja gledaliških skupin Slovenije je bilo nekaj predstav tudi v trebanjski občini. Vse so bile več kot dobro obiskane, tako na Mim) kot v Šentrupertu, pa tudi tradicionalna prireditev Igraj kolo v Mokronogu je privabila precej gledalcev Le v Trebnjem se je ponovne zgodilo, da so gledališčniki v petelin soboto igrali pred skoraj prazne dvorano. Na srečo je bilo na odru dosti igralcev, tako da jih v prazni dvorani ni bilo preveč strah.
TREBANJSKE NOVICE
kker žrebec — Vse reč kmetov se zanima za vzrejo kobil. Žrebeta so vse dražja. Pri Požunovih skrbno redijo žrebca noriške
Pasme, tako, da konjereja ne bi smeli pomišljati, kam na pripuste. (Foto: A. Železnik)
SEVNIŠKI PABERKI
Vse bolj cenjeni konji
Pri Požunovih v Lončarjevem domu v reji dva žrebca
Uspela ura zgodovine
Ob 40-letnici Pionirskega odreda Franca Lunačka Mirne so na Mirni pripravili uro zgodovine
Neponovljivo, bi lahko rekli za uro zgodovine in proslave 40-letnice Pionirskega odreda Franca Lunačka z osnovne šole Zapadnodolenjski odred na Mirni, če bi ne verjeli v organizacijske sposobnosti tamkajšnjih prosvetnih delavcev in šolarjev. Zakaj proslava, ki so jo v tej šoli pripravili pretekli petek, je bila kljub zahtevnemu programu izpeljana brez spodrsljajev.
Poleg Vide Brest, ustanoviteljice pionirskega odreda, in prvega komandanta Marka Kocijana so na proslavi sodelovali še Ladko Korošec, Sandi Leskovec in Vojko ter Tone Svetina. V več kot poldrugo uro trajajočem programu so se spomnili vojnih let, ko je bil na tamkajšnji šoli ustanovljen eden izmed prvih pionirskih odredov v Sloveniji. Tedaj - leta 1943 - sta pionirjem spregovorila Vida Brest in učitelj
Franc Lunaček, po katerem nosi odred ime že celih 40 let.
Naloge pionirjev so bile obsežne in zahtevne. Pionirji so trosili žeblje po cestah, kjer so vozili okupatorjevi tovornjaki, zbirali so hrano in oblačila za partizane, pisali so parole na zidove, trosili letake. Bržkone najpomembnejša naloga pionirjev pa je bilo prenašanje sporočiL Pionirji kurirji so sporočila prenašali tja do Suhe krajine. Na eni izmed takih kurirskih poti je padel pod streli tudi Tonček Ažnoh, edina žrtev iz njihovega odreda.
Uro zgodovine v šolski telovadnici so s kulturnim programom popestrili tudi šolarji, ki so pripravili nekaj recitacij in odigrali in zapeli glasbeno pravljico. Največ aplavza je požel basist Ladko Korošec, ki je pionirje spomnil na ljubezen do tovariša Tita in zapel nekaj arij ter ljudskih pesmi.
Po proslavi je bilo na šoli delovno srečanje pionirskih delegacij in njihovih mentorjev, kjer so se pogovarjali o ohranjanju tradicij NOB.
GOSTJE SO POVEDALI VELIKO ZANIMIVEGA - Vida Brest in Marko Kocijan, ustanoviteljica in prvi komandant pionirskega odreda z Mime, sta obudila spomine na čase pred 40 leti. Gostje Ladko Korošec, Tone in Vojko Svetina ter domačin Sandi Leskovec so govorili tudi o svoji ustvarjalnosti, Ladko Korošec pa se je pionirjem predstavil z nekaj pevskimi nastopi. (Foto: J. Simčič)
IZ KRAJA V KRAJ
%
GOSTOVANJA GLEDALIŠKI SKUPIN
POMLAJENI ZBOR — Kultumo-umetniško društvo v Tribučah je zaživelo pred dvema letoma. Takrat je bil ustanovljen tudi mešani
pevski zbor, ki šteje 28 članov, zlasti pa se je pomladil letos spomladi. Čeprav delajo v težkih razmerah, saj je gasilski dom
pozimi slabo ogrevan, pa pevci — v glavnem polkmetje — radi vadijo. Pod vodstvom pevovodje Lidije Saje pojejo pretežno partizanske in narodne pesmi, vedno več pa tudi nastopajo. Tako so se letos med drugim udeležili revije pevskih zborov v Gribljah (na fotografiji).
Konec tega tedna bo na odrih kulturnih domov po črnomaljski občini še kako živahno, saj bo v petek, 10. junija, in v soboto, 11. junija, zaključena prireditev XXVI. srečanja gledaliških skupin Slovenije ter pomladanski pregled Naše bese- J de 1983. Otroci si bodo v petek ob 11. uri v Dragatušu ogledali Petano- | vega Obtoženega volka, v Semiču pa I ob isti uri Machadovo Čarovnico, ki ni znala biti zlobna. Ob 21. uri bo v črnomaljskem Kulturnem domu na sporedu Molierov Tartuffe, na Buto-raju Cudermanov Pomrak, v Gradcu Ionescova Plešasta pevka, v Adleši-čih pa Ustinova Ljubezen štirih polkovnikov. V soboto bodo na OS Vinica ob 18. uri uprizorila Plešasto pevko, na Preloki pa ob isti uri | Oueneaujeve Vaje v slogu.
Bo seznam poravnal stanarine?
Delovne organizacije si premalo prizadevajo, da bi bila stanovanjska gradnja v občini boli kontinuirana - Ne vračajo solidarnostnih stanovanj - Seznani dolžnikov stanarini
Zaradi nedavno sprejetega zakona o zaščiti kmetijskih zemljišč bo obseg gradnje individualnih stanovanjskih hiš v črnomaljski občini letos manjši. Omenjeni zakon, ki je naložil vsaki občini obvezo, da uskladi plane s predpisi, pomeni za črnomaljsko občino, da do sprejema prostorskega plana v občini gradnja skoraj ni mogoča. Pričakujejo, da bo ta plan sprejet v letu dni, v tem času pa bo mogoča le obnova in dograditev obstoječih objektov.
Družbenih stanovanj je v čmomalsjki občini 820, njihova skupna vrednost pa dosega 560 milijonov dinarjev. Lani pozno jeseni se je pričela gradnja prve faze skupne kotlovnice na Car-daku, v začetku letošnjega leta gradnja 18-stanovanjskega bloka v Kanižarici, v prvem polletju pa bodo pričeli graditi 46-stanovanjski blok na Carda-ku. Pri pristojnem upravnem organu je bilo v preteklem letu v občini izdanih 343 gradbenih dovoljenj, od tega skoraj polovica za gradnjo in popravilo stanovanjskih hiš.
Strokovna služba pri stanovanjski skupnosti in poslovna enota Ljubljanske banke si prizadevata, da bi bila stanovanjska gradnja Čimbolj kontinuirana, česar pa ni moč trditi za strokovne službe v večini ozdov. Srednjeročni plani reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev v ozdih še vedno niso postavljeni na stvarnih osnovah, temu primerno pa je tudi premajhno prizadevanje za zago-
STARI TRG PRAZNUJE
V spomin na 1. junij 1942, ko so partizani izvedli večji napad na italijansko postojanko v Starem trgu, praznuje ta krajevna Skupnost svoj praznik. Ob tej priložnosti bodo pripravili v nedeljo, 11. junija, ob 11. uri svečanost. V kulturnem programu bodo nastopili šolarji, ženski pevski zbor iz Starega trga, domača folklorna skupina, po vsej verjetnosti pa tudi mešani pevski zbor Unior iz Zreč. V okviru praznovanja pripravlja TVD Partizan iz Starega trga športno tekmovanje v malem nogometu, šahu in streljanju z zračno puško, s praznovanjem*pa bo povezan tudi začetek del pri asfaltiranju ceste Stari trg — Dobliče.
tavljanje različnih virov pri združevanju finančnih sredstev. V tem pogledu se odlikujeta predvsem Belt in Rudnik.
Kot je na nedavni seji občinskega komiteja Zveze komunistov poudaril komunist iz Belta, so kaznovane zlasti delovne organizacije, ki skrbno vodijo stanovanjsko politiko, ker podpirajo tiste, pri katerih je stanovanjska politika še vedno neustrezna. Obsodil je nekatere manjše tozde, ki nimajo nikakršnega razumevanja za skupno reševanje stanovanjskih težav, ter dejal, da problemov glede stanovanj v občini skorajda ne bi bilo, če bi znali vsi pravilno izkoristiti vire, ki so jim na voljo za reševanje teh vprašanj, ter oplemenititi stanovanjski dinar.
Hkrati so opozorili na ne-uresničevano obveznost vračanja solidarnostnih stanovanj, ki so bila dodeljena mladim družinam. Celo pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja, da bi se na tem področju vendarle kaj premaknilo, delovne organizacije z izjemo GOK niso vzele resno.
V zadnjem času opažajo, da se je v občini začela širiti razvada nepravočasnega plačevanja stanarin, a so že začeli ukrepati; te dni so naredili seznam 121 dolžnikov, ki do konca marca niso plačali stanarine v skupni vrednosti okrog 250.000 din, ter ga posredovali
OBISK ZRVS
Delavna skupina predsedstva zvezne ter republiške konference Zveze rezervnih vojaških starešin je pretekli torek obiskala črnomaljsko ZRVS. Visoke goste so seznanili z družbenopolitičnim in ekonomskim položajem v občini, obiskali pa so tudi semiško Iskro.
ČRNOMALJSKI DROBIR
NOVOMEŠKI RUŠITELJI - Po nekajletnih bojih, prepričevanjih in prošnjah ter upanjih na boljše čase je Črnomaljcem le uspelo najti organizacijo, ki bo pripravljena rušiti črne gradnje v občini. Ker se v GOK nikakor niso mogli odločiti za to delo, so poiskali pomoč zunaj občine, pri novomeški Komunali. Sedaj, ko so si v črnomaljski občini zagotovili rušitelje, bodo izdelali pregled črnih gradenj, med katerimi bo "gotovo največ »transformatorjev”, to je zidanic, ki so zrasle po vinskih goricah nad dovoljeno viši-
boljšc bi bilo, če bi stanovalci (ah obiskovalci? ) svojo življenjsko ener-
gijo raje porabili kje drugje in na primernejši način kot z mazanjem
stn po hodnikih!
MAČEHOVSKO DO DRUŽBENE LASTNINE — Kot je omenila na nedavni seji delegatka zbora združenega dela, mnogokrat z, družbeno lastnino ravnamo ,Jcot prašiča z mehom“. Pri tem je omenila pred dobrim mesecem vseljeni stanovanjski blok na Čardaku, katerega stopnišče je tako umazano, kot bi bil vseljen že najmanj 10 let. Veliko
HOTEL NA OGLED? - Pretekli teden (mogoče pa še danes) je na veliki šipi ob vhodu v hotel Lahinja visel majhen listek, ki je morda prav zaradi svoje majhnosti (ker ga pač ni bilo mogoče prebrati od daleč) pritegnil mnogo mimoidočih, zlasti pa tistih, ki so pred hotelom čakali na avtobus. In kaj je nenavadnega pisalo na tem lističu? „ Prijave za ogled sprejema avto moto društvo Bela krajina.” Če si je zaradi tega kateri od potencialnih gostov raje premislil in ni stopil v hotel, ker bi se moral prej pač prijaviti na avto moto društvu, ne vemo. Res na je, da bi raznaševalci plakatov svoje delo lahko opravili bolj temeljito ter k lističu pritrdili še pripadajoči plakat. Ali pa so bili znova na delu zelo aktivni odstranjevalci plaka-
delovnim organizacijam, v katerih so dolžniki zaposleni.
M. BEZEK
»Najboljši mošt teče iz lesenih stiskalnic”
"N
Marko Barič 7 let izdeluje sadne mline, stiskalnice in pecljače
Pri hiši Marka Barbiča iz Črnomlja je že 18 let mizarska in modelarska obrt. V začetku se je ukvarjal s sploaiim mizarstvom in izdelovanjem lesenih modelov za livarno, pred sedmimi leti pa se je odločil, da bo obrt preusmeril v izdelovanje stiskalnic za grozdje in sadje, pecljačev ter mlinov za sadje. Odločitev je bila tem lažja, ker je takšne izdelke na našem trgu težko dobiti, zato je vedel, da bo prodaja zagotovljena.
»Ves izdelek, torej kovinske in lesene dele, naredimo sami doma,” je povedal mojster Barič, ki sicer nima zaposlene tuje delovne sile, zato pa v obrti pomagajo vsi domači: sin kovinostrugar izdeluje kovinske vijake in osi, drugi, ki je mizar, pripravi lesene dele, Marko in žena pa sestavljata stroje. „Dela bi bilo sicer dovolj še za kakšno delovno moč, vendar se bojim, da ji ne bi mogel zagotoviti rednega osebnega dohodka. Naše delo oz. prodaja je namreč izrazito sezonska. Izdelke začnemo prodajati šele junija, vse leto prej pa ne priteče v mošnjiček niti dinar, tako da si moram vzeti vsako leto posojilo za material. Družinski člani laže razumejo probleme, ki nastanejo ob sezonski prodaji, zato tudi laže počakajo na denar,” je še povedal Marko, ki svoje izdelke prodaja preko Agrotehnike iz Ljubljane, Agraria-kopa iz Maribora, Kmetijske zadruge Trebnje ter črnomaljske Dolenjke.
Matko Barič: »Težave imam z nabavo kovin. Lesa je dovolj.”
Ker je v zadnjem času zlasti veliko povpraševanje po lesenih stiskalnicah in drugih strojih, ki jih potrebujejo sadjarji in vinogradniki, Barič ve, da mu dela ne bo še tako kmalu zmanjkalo, posebno sedaj, ko je s svojimi izdelki prodrl tudi na Štajorsko. Boji se le tega, da bodo tudi na kmetijska orodja nabili proipetni davek - v tem primeru bi zaradi previsoke cene tudi prodaja njegovih izdelkov gotovo upadla. „Potem,” razmišlja vnaprej Marko Barič, „se bom pač preusmeril v drugačno proizvodnjo. Povpraševanje po mizarskih izdelkih gotovo še ne bo usahnilo.”
B. M.
Za starost zmanjkalo denarja
Za zdravstveno nego gojencev bi metliški dom počitka potreboval več, kot je pripravljena prispevati občinska zdravstvena skupnost
Od blizu 150 oskrbovancev metliškega doma počitka jih okoli 110 potrebuje dodatno zdravstveno nego, ki jo morajo plačevati domu občinske zdravstvene skupnosti, “od koder so oskrbovanci. Po izračunu doma počitka naj bi dodatek za zdravstveno nego znašal 148 din na dan. In tu so se stvari zapletle.
Za letos bi moral dom od ostalimi zdravstvenimi skup-
metliške zdravstvene skupnosti I dobiti na račun zdravstvene nege 1,72 milijona dinarjev, skupnost pa je pripravljena dati J 1,5 milijona dinarjev. Poleg tega I je zdravstvena skupnost še od 'lani dolžna domu 190 tisoča-! kov za zdravstveno nego svojih občanov v domu počitka. Z
Kopalnice čakajo kupce
Ponudba kopalniške opreme velika, prodaja pa zaradi manjše gradnje slabša
Tudi Tovarna kopalniške opreme, metliška temeljna organizacija Novolesa, krepko občuti zmanjševanje gradnje in upadanje življenjske ravni. To namreč močno vpliva na prodajo njihovih izdelkov, zaradi manjše prodaje pa je ta temeljna organizacija v lanskem letu dosegla rezultate, ki so precej pod načrtovanimi.
„Tudi v prvem četrtletju letošnjega leta stanje ni nič boljše,” pravi Peter Drenik, vodja tozda TKO, v katerem teče proizvodnja pet let, sadaj pa je v njem zaposlenih 90 ljudi z obeh strani Kolpe. „mi smo sicer tako lani kot v letošnjem prvem četrtletju daleč od tega, da bi delali z izgubo, vendar, žal, ne dosegamo načrtovanih rezultatov. Tako za letos načrtujemo za slabo četrtino večjo proizvodnjo, če pa bo stanovanjska gradnja ostala na lanski ravni, našega plana ne bomo mogli doseči. Zmanjšani stanovanjski gradnji so se pridružili še neugodni kreditni pogoji in padec kuprifmoči.”
Peter Drenik: »S proizvodnjo ni težav, bojimo se le, kako bo s prodajo."
S samo proizvodnjo v Tovarni kopalniške opreme nimajo težav. Glavno surovino za svojo proizvodnjo, akrilno steklo, dobivajo iz Novolesovega tozda v Trebnjem. Res je, da mora trebanjska temeljna organizacija vse surovine za izdelavo akrilnega stekla uvoziti, vendar imajo devizno pokrivanje urejeno v okviru delovne organizacije Novoles. „Tako ni nobenih ovir, da ne bi količinsko izpolnili za letos načrtovane proizvodnje ali je celo presegli,” pravi Drenik, »bojimo se le, kako bo s prodajo naših izdelkov.”
Ponudba Tovarne kopalniške opreme je precej -široka, saj izdelujejo 30 različninih elementov za opremo kopalnic, in to v več barvah, največja pa je ponudba kopalnih kadi. V glavnem prodajajo preko malopra-dajne trgovske mreže, njihove izdelke pa največ kupujejo zasebni graditelji. Tovarna kopalniške opreme se je v teh letih kot soliden in sodoben proizvajalec uveljavila po vsej Jugoslaviji; zadnje čase največ svojih izdelkov proda na Hrvaškem, večja prodajna središča v Sloveniji pa so Ljubljana, Celje in Maribor.
Z izvozom teh izdelkov na zahodno tržišče je težko, saj je tam konkurenca izredno močna, zato v metliškem Novolesovem tozdu za sedaj ne računajo na to tržišče, poskušajo pa prodreti na Bližnji vzhod, kamor so že izvozih nekaj svojih izdelkov, vendar gre za manjše količine.
A. BARTELJ
nostmi, od koder imajo oskrbovance v domu, so sklenili pogodbe o višini dodatka za zdravstveno oskrbo, na to višino je pristala tudi črnomaljska skupnost, od koder je največ oskrbovancev, vendar čaka, da bo pogodbo podpisala tudi metliška skupnost.
„Zato velja sedaj še lanska cena za zdravstveno nego, in sicer 132,60 din. Brž ko bo z metliško skupnostjo zadeva urejena, pa bomo lahko poračunali razliko od začetka leta," pravijo v domu počitka. Tako so v petih mesecih v domu dobili okoli 250 tisočakov manj denarja za zdravstveno nego, kot bi ga sicer. Seveda jim ta denar pri poslovanju močno manjka, saj ima dom v celem letu le okoli 20 milijonov dinarjev prihodkov.
In kaj pravijo v metliški zdravstveni skupnosti? »Razumemo, da je dom počitka v težavah, vendar naša skupnost za sedaj ne more dati več denarja; že tako smo domu za zdravstveno nego namenili pol več denarja kot v lanskem letu, oni pa zahtevajo 72 odst. več, medtem ko smo ostalim izvajalcem, kot so bolnica, zdravstveni dom, lekarna, namenili le okoli 10 odst. več denarja kot v lanskem letu," je povedala Jožica Kočevar. ,.Sklenili pa smo, da bo imel dom počitka prednost, če bo. dobila naša skupnost dodatna sredstva, se pravi, če bo prišlo do valorizacije, kar se naj bi zgodilo oktobra."
Tudi metliški zdravstveni skupnosti nikakor ni z rožicami postlano. Če bi. lani skupnost poravnala vse svoje obveznosti, bi si nabrala 3,2 milijona dinarjev izgube. Izgubi se je »izognila" tako, daje metliškemu zdravstvenemu domu ostala
dolžna 1,2 milijona dinarjev, ni izdvajala sredstev za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, kar je dolžna po sporazum; to je zneslo 1,11 milijona dinarjev »prihranka", 800 tisočakov pa bi morali vrniti republiških solidarnostnih sredstev, česar tudi niso storili.
Za letos skupnost res ne načrtuje izgube, vendar je že sedaj jasno, da bo odliv sredstev za približno četrtino večji kot lani, oni pa ga planirajo v isti višini kot lani in že to pomeni 2 milijona dinarjev izgube. Prav tako je vprašanje, če bo denarja, za katerega so se sporazufner li z novomeško bolnico, dovolj.
A. BARTELJ
Četrti rod tekstilnih tehnikov
35 slušateljev srednje tehniške tekstilne šole v Metliki — Pouk vsak drugi teden popoldne
V okviru Izobraževalnega centra Beti že več let poteka srednja tekstilna tehniška šola, oddelek tekstilnega centra Kranj. Sedaj se šola že četrta generacija bodočih tekstilnih tehnikov, in sicer 33 deklet in dva fanta. Seveda gre za izobraževanje ob delu, odločijo pa se lahko za konfekcijsko ali pletil-sko smer; večje zanimanje je ze konfekcijsko smer.
Večina teh, ki so se odločili za šolanje na srednji tehniški šoli, ima končano poklicno šolo Beti, največ jih je v Beti tudi zaposlenih. Ker delajo v izmenah, imajo pouk vsak drugi teden popoldne, predavatelji so domači, mentorji pa iz Kranja. Na leto imajo 500 do 600 ur pouka in lahko opravijo 10 do 15 izpitov. „Do sedaj je to šolo končalo že okoli 80 slušateljev, med njimi večina deklet, ki so po končanem šolanju ostala v proizvodnji. Tudi sedanjo generacijo je treba pohvaliti, . to sp res prizadevna dekleta,” pravi : njihov razrednik Tone Žlogar.
    _________________
ŠOLANJE OB DELU — V sedanji generaciji, ki se v Metliki šola ob delu za tekstilnega tehnika, je od 35 slušateljev kar 33 deklet. Prejšnjo sredo so opravljale izpite in spet seje pokazalo, da dekleta kljub redni zaposlitvi zelo resno jemljejo šolo.
SPREHOD PO METLIKI
KOORDINACIJSKI ODBOR PRI OBČINSKI KONFERENCI 'SZDL in Zveza kulturnih organizacij sta sklicala sestanek, na katerem so se odgovorni pogovarjali o samoupravni organiziranosti metliške mestne godbe. Nobena skrivnost ni, da so zadnje čase odnosi v tej sicer delovni ljubiteljski skupini vse prej kot dobri. Če bo uresničeno vse, kar je bilo na sestanku predlagano in sprejeto, bo godba spet zadihala s polnimi pljuči. Velika škoda bi namreč bila, če bi bilo kako drugače, saj si Metličani skoraj ne morejo predstavljati svojega mesta brez godbe.
V ZADNJEM ČASU SO PRIPRAVILI V BETI več izletov. Učenke srednje šole tekstilne usmeritve so bile na Petrovi gori, delavci skupnih služb so obiskali Dubrovnik, Društvo inženirjev in tehnikov tekstilcev se odpravlja v Pirot, kjer si bodo ogledali tekstilno tovarno „1-maj”, učenke drugih letnikov pa bodo odpotovale vsak čas v Beograd, Kragujevac in Topolo. V Beti najbrž upoštevajo rek: Spoznavaj domovino in še bolj jo boš ljubil!
VSAK TOREK STOJI BLIZU HOTELA BELA krajina kamion -hladilnik, v katerem so ribe, ld so na prodaj. Prodajalec je povedal, da je večji promet takrat, kadar je slabo vreme, pa še ob torkih, ko je v Metliki semanji dan. Zvedel sem tudi, da pojedo Metličani veliko manj rib od Črnomaljcev. Kljub tej ugotovitvi po „ruzanci“ vseeno vedo za pregovor, da prične riba smrdeti pri glavi. Čistiti pa jo pričnemo navadno pri repu.
JULE BRINC JE ODPRL NA TRGU SVOBODE prodajalno cvetja, ikeban, pripomočkov za pripravljanje ikeban, po naročilu pa izdeluje tudi vence. Prostor, kjer je bila včasih Zavarovalnica Triglav, je lepo urejen, je v centru mesta, poleg tega pa še dobro založen s ponujanim. Ob otvoritvi Ikebane, tako se prodajalna imenuje, je pričakovati več nasmejanih žena in žensk, kajti možje, in moški bodo hodili odslej domov s šopki v rokah. Doslej so se vračali le s suhoparnimi vprašanji: „Kaj je za kosilo? “
metliški tednik
DOLENJSKI LIST
Plačila pa ni
Kočevska Tekstilana prihaja v vedno težji položaj zato, ker ne dobi plačano tisto, kar je izvozila. Zaloge surovin so ji namreč Pošle in zdaj zaradi pomanjkanja deviz ne more kupiti novih. Največ neplačanih računov je v Alžiriji in Iraku.
Zaradi pomanjkanja surovin so v aprilu in maju dosegli le okoli 80 odst. načrtovane mesečne proizvodnje. Nekatere stroje ustavljajo. Osebni dohodki zaposlenih zato padajo in so Precej manjši kot lani. Tudi izvoz nazaduje.
Zaradi vsega tega imajo težave z likvidnostjo. Zato morajo najesti posojila po visoki obrestni meri, kar jim tudi zmanjšuje dohodek. Ker zaradi neplačanega uvoza nimajo dovolj deviz, ne morejo pokrivati svojih deviznih obveznosti do dobaviteljev surovin.
To je nekaj misli iz razprave delegata Tekstilane na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ko so razpravljali o gospodarjenju v občini lani in prvih mesecih letos. Delegat je kritiziral še dolg •n birokratski postopek v zvezi s pridobivanjem uvoznih dovoljenj >n posojil, pri čemer je omenil tudi narodni banki Slovenije in Jugoslavije.
J. P.
fsnWfi	t	mttmmmmmmm
j s ' j Jfc J!lT|
w4i¥l#innfi
• " —
POLOMLJENE OGRAJE — Prav sredi Kočevja, pri tržnici oz. cerkvi, je največ polomljenih oz. poškodovanih ograj, ki varujejo občane, da ne bi padli v Rinžo. Še od lani je poškodovana ograja na mestu preko Rinže; namesto uničene železne ograje na parkirišču pred cerkvijo je zdaj zasilna lesena ograja, ponekod pa ograje sploh ni več. (Foto: Primc)	,
Zgovoren molk delegatov
Na sejah se oglašajo le redki delegati, kar je tudi svojevrsten dokaz, da dejegatski sistem še močno šepa
OSILNICA:
PRIZNANJA
Na svečanosti ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Osilnica so Podelili tudi letošnja bronasta priznanja SZDL, ki jih je podelila krajevna organizacija SZDL Osilni-n*. Prejeli sojih: predsednik izvršne-I® sveta KS Emil Erent, predsednika kO SZDL Genica Muhvič, sekretarka osnovne organizacije ZK Ana otimec ter člana izvršnega sveta KS barija Osvald in Blaž Miklič. Plaketo mladinske organizacije za delo na Področju telesne kulture pa je dobil Jože Žagar.
Delegacije so premalo vključene v svoje temeljne samoupravne sredine in še niso vez baze s skupščino. Delegacije pogosto niso seznanjene niti s pravim stanjem v sredini, ki jo zastopzyo, niti v občini oz. drugih družbenopolitičnih skupnostih. Dogaja se, da posamezni delegati spoznajo stanje v svoji delovni organizaciji šele iz gradiva za sejo zbora občinske skupščine.
Delegacije so pogosto tudi slabo obveščene o stanju v svojih tozdih, krajevnih skupnostih in celo družbenopolitičnih organizacijah. Povratnih informacij ni. Tudi glasila bi lahko veliko prispevala k boljšemu delu delegacij. Zaradi vsega tega se nam oži krog samoupravnih pravic, širi pa se krog administrativnih ukrepov.
To je nekaj misli iz uvodne razprave o poročilu o uveljavljanju delegatskega skupščinskega sistema
v sedanjih družbenekonomskih razmerah, ki jo je imel na zadnji seji zbora združenega . dela občinske skupščine Kočevje predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Cveto lipovec. Ogromna večina delegatov je kar molčala in tako je molk najbolj zgovorno potrdil, da delegatski sistem še močno šepa.
V razpravi sta se oglasila le delegata Tekstilane in Melamina. Prvi je poudaril, da je slaba udeležba na sejah delegacij. Mnogi delegati so slabi govorniki in se celo boje na seji prebrati napisano stališče svoje delegacije.
Delegatka Melamina pa je menila, da je na primer gradivo o gospodarjenju lani (ki je bilo tudi na dnevnem redu seje tega zbora) že „zgo-dovina“, saj so ga v svojih delovnih organizacijah že sproti obravnavali in ga nima smisla ponovno premlevati. Nekdo pa . je v odgovor na to misel menil, da je kljub zgodovinski “ vrednosti le koristno to gradivo obravnavati, saj se tudi iz zgodovine lahko kaj naučimo.
J. PRIMC
Kako porabiti samoprispevek?
Kaj je bilo s samoprispevkom zgrajeno in urejeno lani in kaj bo letos — Teče že zadnje leto sedanjega samoprispevka — Presoditi je treba, če je bil denar koristno porabljen
Zaradi hitrejšega zviševanja osebnih dohodkov se je v skladu samoprispevka zbralo več denarja, kot je bilo ob uvedbi samoprispevka 1. junija 1979 predvideno. To je bilo ugotovljeno V‘ Poročilu odbora za izvajanje samoprispevka v občini Kočevje, o Katerem so na zadnji seji razpravljali zbori občinske skupščine Kočevje.
Krajevne skupnosti in SIS so dobile za izvajanje sprejetih programov mradi ponovne ocenitve vrednosti več denarja. Lani je bilo zbranega Ji,170.965 din samoprispevka, iz leta 1981 pa je ostalo neporabljenega* 994.550 din.
Lani je bilo porabljenih 21,114.987 din za finansiranje in sofinansiranje gradnje komunalnih °bjektov in objektov družbenega standarda, ki so zajeti v programu ^oprispevka. 10,055.977. din je °stalo. 10 milijonov je bilo vloženih v interno banko ZKGP in bodo °brestovana po 18 odst., ta denar pa 1® praktično možno dvigniti takoj,
0 ga bodo potrebovali. Ta denar ni
bil izkoriščen zato, ker ni bila izdelana potrebna dokumentacija za gradnjo doma starejših občanov in druge faze zdravstvenega doma.
Lani je bil samoprispevek uporabljen tako:
KRAJEVNA SKUPNOST KOČEVJE je porabila 6,572.628 din. Od tega je porabila za gradnjo vrtca 5 milijonov, milijon pa za naprave na mestnem pokopališču.
SKUPNOST SOCIALNEGA
SKRBSTVA je porabila 1,960.000 din za dokumentacijo in soglasja za dom starejših občanov.
KS STARA CERKEV je 1,3 milijona dinarjev namenila za plačilo
Drobne iz Kočevja
DEVETSTO ČLANOV - Avto-moto društvo Kočevje je za letos načrtovalo, da bo pritegnilo v svoje vrste 25 odst. lastnikov motornih Vozil in voznikov. To bi pomenili), da bi pridobili skupno 1.089 članov, dejansko pa so jih do konca maja 911. S tečaji za voznike motornih vozil AMD nadaljuje. Uspehi so
- Zakaj so klopi in vrtiljaki ?o mestu polomljeni?
- Ker po njih ponoči poseda ^vina, nosilnost klopi in vrtiljakov je namreč le 1.000 kg.
dobri in to daje upanje, da bo načrtovano število članov doseženo.
IZPITI ZA. KOLESARJE -Učenci tretjih in četrtih razredov osnovne 'šole Kočevje poslušajo te dni predavanja o prometni vzgoji, pod vodstvom učiteljev-mentorjev pa se uče tudi voziti kolo. Ob zaključku šolskga leta bodo izpiti, ki jih bo delalo nad 350 šolarjev. Kdor bo izpit uspešno opravil, bo dobil posebno izkaznico, ki jih je že nabavilo AMD Kočevje.
OLEPŠATI MESTO - Letos, ko praznujemo 40-letnico Kočevskega zbora, bo po Kočevski tudi več drugih proslav v počastitev dogodkov iz vojnih dni. Kraje je treba olepšati, da bomo goste lepo sprejeli. Sredi Kočevja so že začeli obnavljati pročelji poslopij ljudske restavracije in lekarne, tako da bo vse središče mesta prenovljeno. Seveda bi bilo treba s pročelij hiš, hišnih vrat, plotov in zidov odstraniti tudi razne napise, ki so plod mladostnih izlivov in dajejo kaj borno sliko o kulturni ravni piscev in vseh prebivalcev mesta.
obrokov posojila, ki ga je najela za asfaltiranje vaških cest.
KS KOČEVSKA REKA je porabila 3,701.000 din za gradnjo vodovoda Mošenik—Morava—Stalcerji -Novi lazi.
KS IVAN OMERZA LIVOLD je z 1,250.000 din sofinancirala mrliško vežico.
KS STRUGE je 150.000 din porabila za zaključna dela pri kanalizaciji v naselju Potiskavec.
KS KOSTEL je porabila milijon dinarjev za vodovod Delač-Kostel -Maverc-Briga in za popravilo vaških poti.
KS "RUDNIK-SALKA VAS je z 2 milijona sofinancirala dela pri vodovodu za Koprivnik.
KS DRAGA je milijon dinarjev namenila za cesto Stari Kot-Novi Kot.
KS OSILNICA je porabila le 253.560 din, a v poročilu ni navedeno za kaj.
Odbor smoprispevka se je aprila dogovoril tudi o porabi samoprispevka letos, ki bo taka:
SIS ZA ZDRAVSTVO bo dal
5.410.000 din za načrte v zvezi z dograditvijo zdravstvenega doma v Kočevju.
KS KOSTEL namerava 3,920.000 din porabiti za ureditev večnamenske stavbe v Vasi 1. (V zvezi s tem pa je že prišla pritožba osnovne šole, češ da je bil samoprispevek sprejet za popravilo osnovne šole. Odgovor na to pritožbo bo dan na naslednji seji zborov občinske skupščine.)
KS STARA CERKEV bo dobila še 1,976.000 din. Soinvestirala bo asfaltiranje ceste Stara Cerkev— Gorenje-S podnje Gorenje.
KS OSILNICA bo s 4,127.910 din poravnala posojilo za cesto Pa-peži-Zurge.
KS DRAGA bo 820.000 din namenila za vodovod za Lazeč in televizijski pretvornik.
KS RUDNIK-ŠALKA VAS bo s
300.000 din poravnala obveznosti za obvozno cesto za Rudarskim domom-ulica Staneta Rozmana.
Odbor je ugotovil tudi, da so se doslej sredstva samoprispevka uporabila za tisto, za kar so bila namenjena, in da je bilo po krajevnih skupnostih veliko narejenega. Upoštevati pa je tudi treba, da je začelo teči zadnje leto sedanjega samoprispevka in se je potrebno odločiti za akcijo za uvedbo morebitnega novega-
J. P.
Rezultat, ki je presenetil
Redka je občina v Sloveniji, kjer bi preko 63 odst. občanov glasovalo za samoprispevek, kot se je zgodilo v občini Ribnica — Največ glasov za v Loškem potoku
Poročali smo že, da je referemdum za novi samoprispevek v ribniški občini, ki je bil 29. maja, uspel. Rezultat pa je marsikoga presenetil, saj so le redki pričakovali, da bo kar nad 60 odst. glasovalnih upravičencev glasovalo za samoprispevek.
Od skupno 9.040 vpisanih v volilni imenik so na osnovi veljavnih predpisov najprej odšteli delavce, ki so na delu v tujini (teh je 389), in tiste ki so pri vojakih (117). Tako je ostalo 8.540 občanov, ki so imeli možnost glasovati. Na volišča jih je prišlo 7.990 ali 93,55 odst. Za samoprispevek jih je glasovalo 5.404 ali 63,28 odst., proti 2.383 ali 27,90 odst., neveljavnih glasovnic je bilo 203 ali 2,37 odst., ostali pa niso prišli na volišča.
V odstotkih jih je največ glasovalo v KS Sodražica (97,86), Loški potok (96,95), Velike Poljane (95,89), Ribnica (92,99), Sveti Gregor (92,85), najmanj pa v Dolenji vasi (86,50).
Junij v domu JLA
Tudi junija bo v domu JLA v Ribnici več zanimivih prireditev ter kulturnih in zabavnih večerov. Predvčerajšnjim je bila zanimiva prireditev ,.Otroci otrokom", na kateri so se predstavili malčki iz ribniškega vrtca „Majda Šilc“.
Jutri, 10. junija, bo tu zaključna prireditev bralne značke za to šolsko leto. Mladim bralcem se bo predstavil književnik Slavko Pregl.
12. junija je na programu revija mladinskih pevskih zborov iz občin Ribnica in Ločevje. 17. junija je napovedan koncert skupine Impulz z gostom Otom Pestnerjem in drugimi solisti, dohodek te prireditve pa je namenjen gradnji Onkološkega inštituta v Ljubljani. Za 23. junija je predvidena zaključna prireditev ob koncu šolskega leta. Razen že naštetih prireditev bo še več športnih nastopov in plesnih večerov.
V kinu doma JLA bodo ta mesec predvajali še naslednje filme: danes, 9. junija, ,.Pacifik banana", 11. in 12. junija ,.Zaporniški blues", 15. in 16. junija ..Ljubezen pomeni ljubosumnost", 18. in 19. junija ,,Reka velikega aligatorja", 22. in 23. junija ,.Krvava plaža", 25. in 26. junija „Lov v kalnem", 29. in 30. junija ,,Djudv v uniformi".
M. G-č
Za samoprispevek pa jih je v odstotku največ glasovalo v KS Loški potok, in sicer kar 80,85, KS Sveti Gregor 69,78, Velike Poljane 67,57, Sodražica 63,90, Dolenja vas
-f
VELIKA VEČINA ZA SAMOPRISPEVEK - Referendum za novi samoprispevek je v ribniški občini izredno uspel. Posnetek je z volišča v TVD Partizan v Ribnici. (Foto: Glavonjič)
60,34 %, najmanj pa v KS Ribnica, in sicer 58,11 %, kar pa je kljub temu lep uspeh, saj je v tej KS skoraj polovica vseh volilcev v občini (4.055).
Proti samoprispevku jih je glasovalo največ v KS Ribnica, in sicer 32,68 odst. volilcev, nato v KS Sodražica (29,36 odst.), KS Velike Poljane (27,39 odst.), KS Dolenja vas (24,50 odst.), KS Sveti Gregor (23,07 odst.), daleč najmanj glasov proti pa je bilo v KS Loški potok, in sicer le 14,27 odst.
Tako so se v ribniški občini odlo-
SPOSOJENO TRNJE
— V naših republikah in pokrajinah obstaja, v glavijem brez potrebe, kar 12.000 učbenikov, tri skandinavske dežele. Norveška, Švedska in Danska, pa imajo povsem iste. Eno lahko rečemo: ekonomike se gotovo niso učile iz naših.	()z	ježa)
Borci so naš kažipot
Ob spominjanju na slavno preteklost ne smemo pozabiti na slabosti, ki jih ponekod tudi ne manjka
Kljub raznim težavam, s katerimi se srečujemo, so ribniški borci uresničili svoj delovni program. To je na letni konferenci ZZB NOV občine Ribnica 27. maja poudaril predsednik organizacije Vinko Kersnič.
Tako so borci sodelovali na mnogih proslavah, odkrili so spominska obeležja, izdali brošuro ..Jelenov žleb" in organizirali osrednjo proslavo ob občinskem prazniku. Za opravljeno delo gre zahvala vsem borcem, posebno še članom predsedstva in krajevnim odborom ZZB NOV. Predsednik Kersnič je seznanil delegate - letne konference se je udeležilo 32 delegatov in 9 gostov -tudi s pobudo republiške konference SZDL, naj bi pri občinski konferenci SZDL ustanovili plenum, v katerega bi bili vključeni zaslužni borci, aktivisti OF in družbenopolitični delavci.
Po besedah predsednika občinske skupščine Ribnica Stanka Rusa s.e borci in borčevske organizacije vključujejo v delo na vseh področjih. Predvsem pa je pohvalno, da zelo tesno sodelujejo z mladimi! Prav po zaslugi borcev je v ribniški občini postavljcdb tudi veliko spominskih obeležij. '
„V bodoče moramo več pozornosti posvečati zdravljenju borcev in invalidov", je poudaril podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Franc Zbašnik. Zaskrbljujoče je, da borci ne odhajajo na letovanja v Banjole in Strunjan, ampak odstopajo to ugodnost drugim, predvsem družinskim članom.
V imenu domicilnega odbora Prve ribniške čete je dal Filip Tckavec, prvi komandir te čete, pobudo, da bi postavili na Travni gori, kjer je padel prvi borec ribniške čete (ki je hkrati zelo verjetno prvi padli partizan v Sloveniji), spominsko obeležje. Razen _ tega naj bi postavili obeležij še trem borcem te čete, ki so padli, ko so nesli hrano v Mikličevo vilo, in na Jasni«, kjer je izvedla Prva ribniška četa svojo prvo vojaško akcijo.
V bogati razpravi so borci opozorili, da se bliža Idto 1985, ko bomo slavili 40-letnico zmage, in da je že zdaj treba začeti s pripravami na svečanosti oh-tem jubileju. Opozori-
li so, da je treba v Ribnici postaviti osrednji spomenik padlim. Predlagali so tudi, naj bi okolico spomenikov razglasili za narodni park.
Delegati pa so poudarili, da je borcem težko, ko slišijo, da produktivnost dela v nekaterih ribniških delovnih organizacijah pada; ko slišijo, da nekateri delajo malomarno in ležerno itd.
Ugotovili so nadalje, da so borci že izdelali načrt za akcijo NNNP 83. Vanjo bodo vključeni tudi borci, ki bodo pomagali pripadnikom civilne in narodne zaščite kot predavatelji in mentorji.
MILAN GLAVONJIČ
čili, da bodo v naslednjih petih letih, se pravi po preteku sedanjega samoprispevka, plačevali nov samoprispevek, in sicer v višini 2 odst.
Del zbranega denarja bodo porabili za skupno naložbo, in sicer za gradnjo otroških vrtcev v Ribnici in Sodražici ter za obnovo šolskih poslopij v teh dveh krajih. Preostali denar pa bo porabljen za sofinanciranje gradnje komunalnih objektov in -naprav v posameznih krajevnih skupnostih.
J. PRIMC
Pametneje
štipendirati
V ribniški občini štipendirajo preko 100 dijakov in študentov ekonomskih šol, pedagogov in še nekatere druge, ki jih v občini sploh ne bodo mogli zaposliti. Tako dajejo zdaj denar za njihovo štipendiranje, nato pa ga bodo morali dajati še za njihovo prekvalifiakcijo. „Z denarjem za štipendije delamo tako, kot da tekmujemo, da bi ga čimveč in čimbolj nekoristno porabili", so ugotovili na nedavni letni konferenci občinskega sveta Zveze sindikatov Ribnica.
Zaradi tako neusklajenega štipendiranja nastaja večkratna škoda, saj je treba upoštevati še dodatni čas in denar za prekvalifikacijo in razočaranje štipendistov. Hkrati pa se dogaja, da ni odziva na razpis štipendij za poklice, ki jih ribniško gospodarstvo nujno potrebuje. Tako je INLES razpisal lani 42 štipendij za lesarja-mi-zarja, na razpis pa sta se prijavila le dva. Nespametnega zapravljanja denarja za štipendije ne bo, če bodo načrti štipendiranja prilagojeni dejanskim potrebam ribniškega gospodarstva in družbenih služb.
Ugotavljajo pa tudi, da je pri štipendiranju treba upoštevati gmotni položaj staršev, saj se zdaj dogaja, da nekateri prejemniki štipendij žive razkošno, nekateri pa se otepajo z revščino in pomanjkanjem. Z (večjimi) štipendijami je treba spobduja-ti tudi izobraževanje za tiste poklice, ki jih v gospodarstvu manjka (tudi usluž-nostno obrt) in se mladina nerada odloča zanje.
J. P.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
TRAKTORJE PREGLEDALI -Tudi v ribniški občini so bile pogosto nesreče s traktorji, do katerih je prišlo predvsem zaradi tehničnih nepopolnosti teh vozil. Kmetijska zadruga Ribnica in Avto Kočevje sta zato organizirala tehnične preglede traktorjev v vseh krajevnih skupnostih ribniške občine.
TOČA JE UNIČEVALA - Nedavne nevihte in deževno vreme so povzročili precej škode v nekaterih območjih ribniške občine. Toča, velika kot oreh, je padala na območju Ortneka in prizadejala veliko škode.
GENERATOR ZA OGENJCO -Ribniško občino obiskuje vedno več izletnikov od vsepovsod, zato je potrebno čimprej izdati tudi nove razglednice z različnimi motivi iz ribniške občine. Zelo so obiskani predvsem kraji, znani iz NOB. Zato bi bilo treba za Ogenjco kupiti generator, ki bo proizvajal elektriko. Veljal bi 30.000 din, a ZZB nima toliko denarja, zato bo potrebna ppmoč delovnih organizacij.
BROŠURA JE PREDRAGA? -O posameznih krajih in dogodkih, vezanih zanje, bi kazalo izdati posebne brošure. To velja tako za
kraje, znane iz NOB, kot tudi za druge zgodovinske, kulturne in naravne zanimivosti. Seveda brošure ne bi smele biti predrage. Na nedavni konferenci občinske organizacije ZZB NOV Ribnica smo na primer slišali, da je brošura ,.Jelenov žleb", ki je izšla ob letošnjem občinskem prazniku, razmeroma draga in da zato ne gre dobro v prodajo.
občan vprašuje
□ dgovarji
- Zakaj se potoški Jane kislo in hkrati sladko smeje?
- Sladko se zato, ker j referendum v Loškem potok najlepše uspel; kislo pa tu< prav zato, saj je obljubil, da b plačal 20 I vina, če bo več kc 80 odst. volilcev glasovalo zi gasov za pa je bilo 80,85 odsi
KOČEVSKE NOVICE
“s :
REŠETO
Št. 23.IT765) 9. junija 1983
DOLENJSKI UST
19
01 novoles
„NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto-Straža, n. sol. o. Delavski svet TOZD BOR, Krško
razpisuje prosta dela in naloge:
VODJE PROIZVODNJE (ni reelekcije)
z naslednjimi pogoji:
— višja šola lesne ali druge ustrezne smeri m najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju takih ali podobnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— moralno politična primernost
Delavec bo imenovan za opravljanje razpisanih del za dobo 4 let
Komisija za delovna razmerja TOZD TPP, Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge
TEHNOLOGA VZDRŽEVANJA pod naslednjimi pogoji:
— srednja šola strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh
Delovno razmerje bomo sklenili s poskusnim delom, ki traja 60 dni.
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: ,,NOVOLES" lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 Straža.
Vse informacije o delu, delovnih in drugih pogojih lahko dobite v splošnih oddelkih TOZD BOR in TPP.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku datuma za zbiranje vlog.
365/23-83
d novoles
„NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto-Straža, n. sol. o.. Kadrovsko socialna služba
Zaradi povečanega obsega dela za izvoz objavljamo več prostih delovnih mest v
TOZD ŽAGA, Straža:
— manipulacija z decimeranimi elementi (6 delavcev);
TOZD TOVARNA VEZAN IH PLOŠČ, Straža:
— delo pri sušilnicah (2 delavca),
— odlaganje na duespohlu (1 delavec),
— stiskanje elementov (2 delavca);
TOZD TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA, Straža:
— struženje in brušenje elementov (4 delavci),
— lepljenje sedežev (4 delavci),
— odprema izdelkov (1 delavec).
Zaposlili bomo delavce, ki imajo končano osemletko. Delovne izkušnje so zaželjene. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 45-dnevnim poskusnim delom. Nudimo vam dobro organizirano delo, ustrezen osebni dohodek, prehrano med delom in prevoz do delovnega mesta.
Vloge oddajte v 8 dneh od objave na naslov: „NOVOLES", lesni kombinat, kadrovsko socialna služba, 68351 STRAŽA
347/23-83
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Črnomelj Delavski svet TOZD
razpisuje
prosta dela in naloge
DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo ali srednjo izobrazbo gradbene, ekonomske, pravne, organizacijske ali druge, dejavnosti TOZD primerne tehnične smeri
— da ima najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, če ima višjo izobrazbo, oziroma 10 let delovnih izkušenj, če ima srednjo izobrazbo
— da ima organizacijske sposobnosti
— da ima moralno-politične kvalitete.
Mandat za razpisana dela in naloge traja štiri leta.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Cestno podjetje Novo mesto, TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Črnomelj, Črnomelj, Belokranjska c., z oznako „Za razpisno komisijo".
Udeležence razpisa bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata.
367/23-83
PRVO KOMPASOVO
SREČANJE NATURISTOV
od 24. do 26. junija pri Rovinju
ROVINJ
KOMPAS
JUGOSLAVIJA Kdo je dal pobudo?
Pobudo za tokratno srečanje so dali udeleženci prvomajskega srečanja, ko so bili s Kompasom v Rovinju. Čeprav bo tradicionalnost ohranjena, kot je pri Kompasu v navadi in kot se zanj spodobi, bo kljub vsemu tokrat malce drugače. Ta izlet in srečanje prireja Kompas v sodelovanju z Zvezo naturistov Slovenije.
Komu je namenjeno?
Vendar ni namenjeno samo njim — naturistom, temveč so najprisrčneje vabljeni tudi ,,tekstilni" izletniki. Dosedanja množična udeležba na dosedanjih srečanjih, mnogi se jih udeležujejo kar po vrsti, je dokazala, da so dobro pripravljena in zanimiva.
Kam vodi pot?
Tudi tokrat v znano okolje! Rovinj in njegova okolica — mednarodno ugledna naturistična Monsena bo prizo-
rišče pestrega programa. Še prej pa se bodo udeleženci zbrali na Trgu osvoboditve v Ljubljani v petek, 24. junija, ob 16,30 uri. Pot bo vodila po za Slovence najbolj priljubljeni ,,transverzali" preko Postojne, Črnega kala in preko Istre do cilja. Po urejenih hotelskih formalnostih bo večerja z zabavnim spoznavnim večerom s plesom, nagradnimi igrami itd.
Kakšen bo program?
To ni slabo vedeti, kajti po tem se lahko ravnajo udeleženci, koliko časa bo-
do vzdržali na zabavi že prejšnjo noč. V soboto bo takoj po zajtrku osvežilna telovadba (kdor bo hotel!). Ves dopoldan bodo rekreacijska tekmovanja in družabne igre. Za tiste, ki jim ni do naturizma, bo Kompas organiziral prevoz do ,,tekstilne" plaže. Po kosilu bo izlet v Rovinj z ogledom mesta in njegovih zanimivosti. Po povratku v Monseno bo kratko predavanje o naturizmu ob spremljavi filmov. Po večerji bo zabavni večer s podelitvijo priznanj za dosežene športne rezultate v dopoldanskem času. Sledila bo
obvezna izvolitev miss in mistra, družabne igre in ples, dokler bo kdo zdržal.
V nedeljo bo izlet z barkami ob istrski obali do novega zabaviščnega centra Veli Jože v Limskem kanalu. Od tam pa okoli 16. ure pričetek vrnitve proti Ljubljani, kjer se bo izlet predvidoma končal ob 20. uri.
'
Koliko bo treba odšteti? (dinarjev!)
Samo 2.900 za vse, kar je našteto. Otroci do 5 let plačajo 500, od 5 do 10 let pa 1.900 din. Doplačilo za 1-posteljno sobo velja 500 din.
Kje sprejemajo prijave?
V Kompasovih poslovalnicah v:
Novem mestu. Novi trg 6, tel. (068) 21-333, 23-404 Krškem, Cesta krških žrtev (PNČ Mercator), telefon: (068) 72-609
Ribnici, Šeškova 42, telefon (061) 861-798
Litiji, Jerebova 14, telefon: (061) 881-822
ter vse ostale pooblaščene potovalne agencije.
SVET SREDNJE ŠOLE TEHNIŠKIH USMERITEV NOVO MESTO
RAZPISUJE prosta dela in naloge:
- 1 UČITELJA KEMIJE — prof. ali dipl. ing. kemije
- 1 UČITELJA FIZIKE - prof.
- 3 UČITELJEV OBRAMBE IN ZAŠČITE - prof.
- 3 UČITELJEV MATEMATIKE - prof. ali dipl. ing. stroj., kem., gradb.
- 2 UČITELJEV STROJ. STROK. PREDMETO V
— dipl. ing. stroj. -2 UČITELJEV ELEKTRO STROK. PREDMETOV — dipl. ing. elek. - 2 UČITELJEV PP ELEK. - ing. elek.
- 1 UČITELJA GRADB. STROK. PREDMETOV
— dipl. ing. gradb.
- 1 UČITELJA LESARSKIH STROK. PREDMETOV — dipl. ing. les.
- 1 SNAŽILKE
Za učitelja elektro strokovnih predmetov ima šola na razpolago stanovanje.
366/23-83
SOZD Integral
DO ..VEKTOR", n. sol. o., Ljubljana Šmartinska 104
TOZD ..ORGANIZACIJA TRANSPORTA" LJUBLJANA ponovno objavlja prosta dela in naloge
1.	DISPONENT III. V POSL. SPLOŠNIH PREVOZOV NOVO MESTO, MAČKOVEC
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba ekonomske ali prometne smeri
— 1 leto ustreznih delovnih izkušenj
— 2-mesečno poskusno delo.
Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SOZD Integral DO ,.VEKTOR", Ljubljana, Šmartinska 104.
O odločitvi bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri.
371/23-83
DOLENJSKI VETERINARSKI ZAVOD p. o. NOVO MESTO Cesta herojev 38 OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO
rabljenega kombija Zastava - furgon 412 NF, letnik 1979, znotraj obložen z nerjavečo pločevino; 33.000 km, registriran. Izklicna cena 170.000,00 din.
Ogled kombija je dne 18. 6. 1983 od 9—10. ure.
Pričetek licitacije bo dne 18. 6. 1983 ob 10. uri na dvorišču Zavoda (veterinarske postaje). Interesenti vplačajo 10-odst. polog pred začetkom licitacije.
370/23-83
ZAVOD ZA PROSVETO IN KULTURO KVEDROVA 28 a 68290 SEVNICA
OBJAVLJA:
1. Prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
(ni reelekcija).
Dela in naloge se razpisujejo za polovični delovni čas za dobo 4 let.
2. Prosta dela in naloge
NOVINARJA
Dela in naloge se razpisujejo za poln delovni čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu.
Poleg splošnih pogojev morata kandidata	izpolnjevati še I
naslednje:	I
Podtočko 1:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo družboslovne smeri	i
— da ima 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj
— da ima organizacijske sposobnosti Pod točko 2:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo novinarske, politološke ali sociološke smeri
— da ima 1 oziroma 3 leta delovnih izkušenj da ima vozniški izpit B kategorije	.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izobrazbi na naslov: Zavod za kulturo in prosveto Sevnica-RAZPIS, v 15 dneh po dnevu objave razpisa.
O rezultatu izbora bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku razpisa.
372/23-83
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja objavlja za potrebe Poslovne enote Metlika naslednja prosta dela in naloge za enega izvajalpa za poln delovni čas in nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom:
- ZBIRANJE DINARSKIH SREDSTEV OBČANOV,
- OPRAVILA DINARSKE IN DEVIZNE BLAGAJNE.
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
- da imajo srednjo izobrazbo ekonomske, splošne ali administrativne smeri,
— da imajo 1 leto delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba v LB Temeljni dolenjski banki Novo mesto, Kettejev drevored 1.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 20 dneh po končanem zbiranju ponudb.
346/23-83
ZBOR DELAVCEV DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNE STROKOVNE SLU2BE SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI BREŽICE
razpisuje na osnovi 49. člena Statuta in sklepa zbora delovne skupnosti z dne 2. 6. 1983
PROSTA DELA IN NALOGE
tajnika skupscine zdravstvene skupnosti
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poleg splošnih, zakonsko določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
- visoka izobrazba družboslovne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj,
~ višješolska izobrazba družboslovne smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj,
~ sposobnost razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov.
Kandidati naj svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju Pogojev zlasti glede delovnih izkušenj, pošljejo kadrovski službi v 8 dneh po objavi.
Dela in naloge tajnika skupščine so s posebnim pooblastilom. Zato bomo kandidate o izbiri obvestili po izvedenem Postopku pridobitve soglasja od skupščine občinske zdravstvene skupnosti.
354/23-83
komisija za delovna razmerja 2ITO TOZD PEKARNA KRŠKO
cbjavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, tri mesečnim poskusnim delom:
1-PRIUČITEV NA DELA V PEKOVSKI PROIZVODNJI
— 1 delavec za delo v DE Pekarna Krško,
— 1 delavec za delo v DE Pekarna Brežice;
ln prosta dela in naloge za določen čas 4 mesece, s polnim delovnim časom:
2.	OPRAVLJANJE DEL V PEKOVSKh PROIZVODNJI
— 1 delavec za delo v DE Pekarna Krško.
Pogoji: pod 1. in 2. — popolna ali nepopolna osnovna šola, lahko brez prakse.
Delo je pretežno nočno.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
ŽITO Ljubljana — TOZD Pekarna Krško, Cesta 4. julija 86
0 izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izteku roka za sprejem ponudb.
355/23-83
mm
©
kmetovalci, nabiralci gob in gozdnih sadežev, IZLETNIKI, mladinci
Ob tem letnem času je v naravi vse živo veselih dogodkov — rojevajo se srnice in vse druge vrste mladiči plemenite divjadi, ki so sestavni del našega okolja.
Ko obdelujete polja ali vinograde, kosite seno, nabirate gobe in druge gozdne sadeže ali pa se sprehajate po okolici. Pogostokrat opazite mlado divjad ali mladiče raznih ptic. Najdeni mladiči so po vaši oceni osiroteli, zato se brez Pomisleka odločite, da jim je treba pomagati, in jih poberete ter odnesete na dom z namenom, da jih boste tako obvarovali pogina.
Taka vaša odločitev pa je zmotna. Zaradi vaše prisotnosti so se starši takega mladiča samo odmaknili, vi pa ste tako mladiča odvzeli iz njihovega varstva.
Kadar opazite kakršnegakoli mladiča divjadi, se ga ne dotikajte, ampak se nemudoma od njega oddaljite in pustite, da bodo zanj skrbeli starši!
Opozarjamo, da je vsako pobiranje in prilaščanje legel divjadi z zakonom strogo prepovedano. Lovska organizacija bo za vse primere odnašanja in prilaščanja divjadi upravno-ka-zensko ukrepala in uveljavila odškodnino za škodo na divjadi, ki znaša za en kos srnjadi 15.000,00 din, za zajca 3.000,00 din, za veverico, goloba ali raco 1.000,00 din, za sovo 5.000,00 din, za jerebico ali fazana 2.500.00 din itd. Opozarjamo, da je dotikanje divjadi lahko tudi nevarno glede na pojave stekline.
O morebitno zapaženi osiroteli, bolni ali poginuli divjadi je treba nemudoma obvestiti lovsko organizacijo ali postajo niilicp
ZVEZA LOVSKIH DF^JŽIN Novo mesto
V skladu z 11. členom Odloka o priznanjih občine Brežice (Uradni list SRS, št. 22/80)
Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Brežice
RAZPISUJE
OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE BREŽICE ZA LETO 1983
1. Oktobrske nagrade se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za posebne dosežke na družbenoekonomskem, političnem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih dela, ki imajo poseben pomen za razvoj in napredek občine Brežice.
2. Priznanja se podeljujejo posameznikom in pravnim osebam za izredno uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela (na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti in družbenopolitičnega dela).
3. Predloge za podelitev nagrad in priznanj lahko posredujejo: organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbenopolitične organizacije, druge družbene organizacije in društva. Izvršni svet SO Brežice, delovni ljudje in občani.
4. Pismene predloge z obrazložitvijo pošljite do 31. avgusta 1983 Komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Brežice — Cesta prvih borcev 18, 68250 Brežice. Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala.
5. Podelitev oktobrskih nagrad in priznanj občine Brežice za leto 1983 bo 28. oktobra 1983 ob prazniku občine na svečani seji zborov Skupščine občine Brežice.
Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Brežice
353/23-83
SREDNJA SOLA PEDAGOŠKE IN TEHNISKO-NARAVOSLOVNE USMERITVE NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
TAJNICE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom Pogoji:
— administrativni ali ekonomski tehnik
— zaželena nekajletna praksa na podobnem delovnem mestu
— poskusno delo 2 meseca - nastop dela 22. 8. 1983
Prošnje z dokazili pošljite na naslov šole — Komisija za delovna razmerja.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po izteku prijavnega roka.
373/23-83
Delovna skupnost skupnih služb SIS OBČINE ČRNOMELJ, komisija za delovna razmerja
razpisuje
proste delovne naloge in opravila delavca s posebnimi pooblastili:
-TAJNIKA KULTURNE IN TELESNOKULTUR-NE SKUPNOSTI.
Pogoj:	*
— višja oz. srednja izobrazba pedagoške oz. družboslovne ali organizacijske smeri,
— delovne izkušnje: 3 oz. 5 let.
Delavec bo imenovan za obdobje 4 let.
Prošnje s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov: Skupne službe SIS Črnomelj, Komisija za delovna razmerja, z navedbo ,,Za razpis".
Kandidati bodo o rezultatu razpisa obveščeni v 8 dneh.
348/23-83
OSNOVNA SOLA VINKO PADERŠlC - BA-TREJA BRUSNICE
razpisuje za nedoločen čas j prosta dela in naloge
UČITELJA ZGODOVINE IN ZEMLJEPISA.
Pogoj: končana PA smeri zgodovina — zemljepis Začetek dela 1.9.1983 Rok prijav je 15 dni po objavi razpisa
349/23-83
Kje si, dragi oče naš, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki so delale za nas?
ZAHVALA
V 77. letu starosti.nas je zapustil naš skrbni mož, oče in stari ata
FRANCE BARTOLJ
iz Bistrice 6 pri Šentrupertu
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in še posebno sosedom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju internega oddelka novomeške bolnišnice. Prisrčna hvala DO Donit - TOZD Tesnila Velika Loka, OS Mokronog in OŠ Stopiče, govorniku tov. Maksu Kurentu, pevcem in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Nežka s sestro Mici, sin Franci in hči Vera z družino, hči Mari z možem, brat
Anton, sestri Mici in Justi
I
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustil naš dragi ate in stari ate
JOŽE
BANOVEC
z Zajčjega vrha 3 pri Črnomlju
Iskrenp se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tov. Antonu Jermanu za posjovilne besede, ZZB Talčji vrh, sosedom Majerletovim, Švajgaijevim iz Črnomlja, pevkam ter kaplanu za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Jože z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
26. maja r.as je v 79. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča
MARTA
JAKOVAC
roj. MILIČ iz Črnomlja, Nova Loka 53
Iskreno se zahvaljujemo sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali v težkih trenutkih, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi govornikoma za besede pri odprtem grobu in godbi na pihala ter zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma iz Črnomlja.
Žalujoči: sin Vojko in hčerka Naranka z družinama, sestri Danica in Zora, brat Dušan z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
ANTONIJE POČERVINA
iz Birčne vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so pokojno spremili na zadnji poti, ji darovali vence ter sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni za izredno zdravniško pomoč, požrtvovalnost in skrb med njeno boleznijo dr. Vodniku, dr. Starcu in ostalemu zdravniškemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto.
Vsi njeni
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 80. letu. starosti zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama in prababica
FRANČIŠKA BOŽIČ
iz Ivandola 5, Leskovec pri Krškem
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali, pokojni darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sinova Pepi in Rudi, hčerke Milenca, Anica in Fanika z družinami ter ostalo sorodstvo
A 2j (1/65/ 6. jUtiijd 1063
DJLEMjSKa ust
Smarjeti. Ida Zalokar, Cesta herojev 66, Novo mesto, telefon 25-723.
RAZNO
IUH.M.IMP
Četrtek, 9. junija - Primož Petek, 10. junija - Marjeta Sobota, 11. junija - Barnaba Nedelja, 12. junija - Flora Ponedeljek, 13. junija - Anton Torek, 14. junija - Metod Sreda, 15. junija - Vid Četrtek, 16. junija — Beno
LUNINE MENE
11. junija ob 5.37 - mlaj
BREŽICE: 10. in 11. 6. francoski film Učitelj. 10. 6. ameriški film Ta Amerika I. del. 11. 6. italijanski film Serif iz vesolja. 12. in 13. 6. ameriški film Riba, ki je rešila Pitsburg. 14. in 15. 6. italijanski film Policija proti gangsterjem.
ČRNOMELJ: 9. in 12. 6. nemški film Podmornica. 10. in 12. 6. japonski film Karate bojevnik. 14. 6. jugoslovanski film Vlak za Kraljevo. 16. 6. ameriški film Usodna sfinga.
KOSTANJEVICA: 11. 6. nemški film Resnične zgodbe 3. del. 12. 6. ameriški film Prostor za ljubezen. 15. 6. ameriški film Kaskader.
KRŠKO: 9. 6. ameriški film Prijateljice. 10. 6. ameriški film Rjovenje. 12. 6. ameriški film Jery išče delo. 15. 6. ameriški film Pustite mojo ljubezen. 16. 6. ameriški film Nedosegljiva Sarah. Bem-hard.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 10. do 12. 6. hongkonški film Maščevanje prekrižanih pesti. Od 13. 6. do 15. 6. nemški film Apači.
SEVNICA: 10. in 11. 6. ameriški film Munreker. 12. 6. ameriški film Nedosegljivi most. 15. in 16. 6. nemški fflm Melodija za ljubezen.
SLUŽBO DOBI
ZAPOSLIM mlado dekle za varstvo dveh otrok in pomoč v gospodinjstvu. Osebni dohodek zelo dober. Janez Pleško, Rožna dolina c. IV/36, 61000 Ljubljana, telefon (061) 263-052.
ZAPOSLIM samostojno in pošteno natakarico. Osebni dohodek po dogovoru. Gostilna JAKŠE, Drska 44, Novo mesto.
LIKARICO v kemični čistilnici potrebujem takoj. Stanovanje v hiši. Javite se na telefon (061) 811-231.
KARTUZIJA PLETERJE sprejme v službo vratarja pod sledečimi pogoji: upokojenec, moralno neoporečen, doma iz Šentjerneja ali bližnje okolice. Pisne ponudbe je treba poslati na naslov Kartuzija Pleterje.
STANOVANJA
SOBO oddam moškemu. Naslov v upravi lista (2416/83).
SOBO v Novem mestu išče samski moški. Naslov v upravi lista (2422/83).
SOBO oddam samskemu. Cesta herojev 33 a, Novo mesto.
Motorna vozila
FIAT 750, karamboliran, letnik 1970, prodam. Telefon 22-238, popoldne.
Prodam Zastavo 750, 2 gumi za 126 P po ugodni ceni. Informacije na telefon: 24-953.
PRODAM Zastavo 101 confort, letnik 1981, prevoženih 31.000 km, cena 230.000 din. Informacije po telefonu 23-604 v petek med 9. in 11. uro.
FIAT 126 P, letnik 1978, prodam. Marjan Tisovec, Vavta vas 22 a, Straža.
126 P, letnik 1979, prodam. Stane Mežnar, Cesta herojev 26, Novo mesto.
Z 750, letnik 1976, registrirano za leto dni, prodam. Možna zamenjava za karambolirano LADO 1200, Z 101 ali fička. Telefon 69-405, Brežice (v večernih urah).
126 P, letnik 1981, prodam. Naslov v upravi lista (2421/83).
Z 101, letnik 1972, prodam. Jože Počrvina, Jurka vas 24, Straža.
FORD GRANDA L, letnik 1975, dobro ohranjen, ugodno prodam. Stane Pustavrh, MDB 15, Leskovec pri Krškem, telefon (068) 71-367, 71-463.
126 P v zelo dobrem stanju prodam. Cena po dogovoru. Alojz Potočar, Prečna 84, Novo mesto.
ZASTAVO 750, letnik 1975, obnovljeno, v dobrem stanju, motor letnik 1977, prevoženih 38000 km, registrirano do 12. februarja 1984, prodam. Dam tudi star motor in še nekaj delov. Cena 6,5 M. Ogled v soboto in nedeljo. Gabrijel Cyetkovič, Mostec 35 a, Brežice.
ZASTAVO 101, letnik 1979, in ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Piletič, Dol. Maharovec 11 a, Šentjernej.
Z 750, letnik 1975, prodam za 59.000 din. Telefon 21-034.
FIAT 750, letnik 1973, ugodno prodam. Ogled vsako popoldne. Fink, Brod 15, Novo mesto.
FIAT 850 S prodam. Groblje 8, Novo mesto.
DIANO L 6, letnik 1979, prodam.
. Jelka Cesar, Goriška vas 16, Mirna peč.
ZASTAVO 750, starejši letnik, prodam. Gorenc, Vandotova 13, Novo mesto.
R 4, letnik 1978, prodam. Cena 12,5 M. Telefon 22—344.
MOPED APN 4 prodam. Martin Novak, Studenec 19, 68293 Studenec.
FIAT 850, registriran, prodam. Informacije popoldne na. telefon 81-303.
R 12, letnik 1976 - 1977, odlično ohranjen, po ugodni ceni prodam. Naslov v upravi lista (2423/83).
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni- organ upravljanja, dred-sgdnik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič,-Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—32000—009—8—9, (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva. 68001 Novo mesto, Glavni trg 7. p. p. 33#telefon (068 ) 23—606— Naslov skupnih služb DITC: Germova 3, p. p. 33, tel. 22—365 in 22—551 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
P R O D A M
F“In.'2J,Š'r t“: IfoofS	T*«“
24-487 zvečer.	'	p	uri"
PRODAM Renault 10-major. Informacije na tel.: 22-441, interna 233.
PRODAM Z 750, pred tremi leti	ČOLN MAESTRAL 9 prodam. Te-
zamenjena školjka. Informacije	Iefon 22-238, popoldne,
na telefon 23-745 ali na naslov:	PRODAM	nova	rezljana hrastova
Pavel Uhl, Zagrebška 12, Novo	vrata. Stanko Vovk, Taborniška
mesto.	(nad	Ribnikom), Sevnica.
ZASTAVO kombi - odprt prodam. UGODNO PRODAM novo jedilni-Marjan Čučnik, K Roku 73, No-	ško opremo z okroglo raztegljivo
vo mesto.	"	mizo in spalnico, oboje stilno
FIAT 132 prodam. Telefon	..Monaco” Novoles. Naslov v
43—733, Franc Krevs, Črmošnji-	upravi lista (2417/83).
ce 4/a, Novo mesto.	GUMI VOZ (13-colski), dobro
FIAT 126 P, letnik 1978, rdeče	ohranjen, ugodno prodam. Tele-
barve, prodam. Rudi Petan, Brod	lon (068) 82-175.
29 a, Novo mesto.	PRODAM grušt (11 x 10), brejo
Prodam ZASTAVO 750, letnik	telico in prašiča (130 kg). Naslov
1978, in ZASTAVO 750, letnik	v upravi Usta (2418/83).
1975. Informacije na telefon	PRODAM skoraj novo 80-basno kla-
(068) 79-107, dopoldne.	virsko harmoniko znamke
R 4, letnik 1975, prodam. Informa-	Weltmeister. Naslov v upravi lista
cije na telefon 22-488.	(2419/83).
prvim m zadnjim pogonom ali	Šentjerneju 3
11 traHkQ0r' Franc Ve'	BA™ televizor prodam. Koren,
ber, Orešje 13 nad Sevnico, Sevm- Danjl Bučarja Novo mesto;
7 7 sn	1077	■	»	• j telefon 23-649.
J*, oL	’	teglstr,mno	do	PR0DAM prašiča (110 kg) in avto
m^8V7i %7 prodam- Telefon	WARTBURG. Franc Kastelic,
PFirmT 7na' uf„:c ,07c,7z	Vrh pri Pahi 5, Otočec.
oriiič27 J. •	1975/76,	POCENI PRODAM dobro ohranjen
odlično ohranjen, prodam. An-	gostinski sank dolg 4SO cm 7
do sek VeL Podlog, Leskovec pri	^mo m hGd.lno Lpravo siar
AUSTIN 1300, letnik 1972, z veliko	‘Vfu	™efon <061} 781-°48"
rezervnimi deli in AMI 8, letnik	PR,ODA!d	kravo v, devetem mesecu
1973, oba registrirana, prodam.	brcjosU	z drugim teletom.
Smolenja vas 14 a, Novo mesto.	,£11 S/u 2?. Leskovec.
ZASTAVO 101, letnik 1979, pro-	UG°DN°	PR°DAM motorno zago
dam. Avto je v zelo dobrem	SHal 1078 T AS^AV0 250„ s>
stanju. Cena po dogovoru. Jože	-fo iJi	Krejan, Rožno
Mavsar, Vrtača 29,68333 Semič. ppnnaM3; -c . r-
CIIDCD r-	„	PRODAM	otroško posteljico z jo-
VISA SUPER E, novo, neregistrira-	gijem, zložljiv športni voziček in
7^7 Pr°dam. ^ lelefon (061)	avtosedež. Kajic, Kettejev drevo-
536, od 1/. do 20. ure.	red 49, Novo mesto
tehnično brezhibno ZA-	PRODAM	šivalni stroj Bagat. Lobe-
STAVO 750, letnik 1973, in TO-	tova 34	Novo mesto
MOŠ AVTOMATIK. Telefon	PRODAM	kozo°ec (šfiri okna) sko-
D1ANO letnik 1979, prodam. Cesta	(2424/83,V
herojev 43, Novo mesto.	PRODAM	malo rabljeno peč za
ZASIAVO 750, letnik 1975, pro-	centralno ogrevanje tip EMO
danr Može, Potok 15, n. h.,	15000 kalorij. Prodam tudi mo-
, -,?t„aZa' j	torno škropilnico znamke STIHL
126 P prodam. Anton Saje, Nemška	SG 17. Martin Kerin, Slinovce 9,
r	16831 1 Kostanjevica na Krki.
LADO 1200, letnik 1973, malo	Dva industrijska	šivalna stroja
karambolirano, celo ali po delih	Ani fr tfytima	i■ -
e? se r* c“- **-
“?'S12«K0LC! “Z (T*'	re0D«'	I—. koruznjak i„
a M „pr ,m'	°’	kozolec. Vprašajte pri Veble, ob
je 33 a, Novo mesto.	-	nedeljah od 18. ure, na Čatežu
!2 tl nZrer v J \	Pn Brežicah, številka 36, ali Vsak
r, 99; , ? Gstanck, Krtina 2	dan po telefonu (041) 278-981.
Velka Loka pri Trebnjem. Ogled	PRODAM	kavč z dvema fotelj,ma.
/AP3TA vnn7In °, L. Q7 7	,	Telefon 25-046, popoldne. J
ZASTAVO 750, letnik 1973, zelo	REZAN LES (4	m3) prodam:
ugodno prodam. Ivan Zagoranskt,	10/,2.5/ 10-3/5-2/10 cm. Tele-
Smolenja vas 81, Novo mesto.	fon 7 S 6 76
ZAmIrcaVO1987450’letnTSttrir75° ^	PET ^TELJEV	Rodeo, dobro
dam. Jože Šircelj Ril^poveTsj	Ug°dn°	Pr°dam' m
pr	'nnv DrMAn, t i rn	PRODAM dve plemenski telici, tež-
PRODAM nov RENAULT 4 GTL in	ki okrog 400 kg, dobrega porekla,
skoraj novo prikolico z vso opre-	Parckclj* Mirna peč 57
^	Po_	NOV RADIO r, kasetofonom stereo
7 7(n i . L.aZfo7 7	,	prodam. Telefon 23-355.	.
Z 750, letnik 1972, registrirano do
marca 1984, prodam. Informacije
po 15. uri na telefon (068)
24-825.
KADETA, letnik 1974, prodam.
Alojz Mežič, Mali Podlog 17,	HIŠO v Krškem ali Brežicah (do 120
7AeTA\/AC'-7sr>	i. i	starih	milijonov) kupim. Naslov v
ZASTAVO 750,	letnik	1979,	pro-	upravi	lista (2415/83).
dam. Velika Bučna vas 48,	Novo	MANJŠI	KOS ZEMLJE (približno 5
7 uvttL* c imo	d° 6 arov) za sadovnjak kupim.
Z 101, letnik 1978, prodam. Luzar,	Gričar, Kristanova 28, Novo me-
.Cesta herojev 66, Novo mesto.	sto, telefon 24-694.
ZASTAVO 101, letnik 31. decem- SILOS za lesene opilke (oblovino) a ,1 u8pdno prodam.	kupim. Lahko je rabljen' Telefon
Andrej Ravnohrib, Sela pri Rate-	(061)51-691
žu 20. Ogled popoldne.	T.,l,TnD „	... /
ZASTAVO 750, letnik 1975, pro-	,RAK™R ,T,on?° ) '^0V!C Lai‘
dam. Brane Uhernik, Otočec 48.	r KS, letnik 1980 do 1983,
kupim. Ivan Debevc, Segonjc 21, t::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::;:	Škocjan.
II	... , .	.. ::	KUPIM globok otroški voziček. Te-
:: Kmetijski Stroji ::	lefon 85-770, popoldne.
  ......................................manjše	posestvo v bližnji oko-
• •••••••••••••••••••a ••••••••••••••	lici Novega mesta kupim. Naslov
GRABLJE „SONCE” prodam. Slav-	v upravi lista (2420/83).
ko Hočevar, Razdrto 2, Šentjer- KUPIM manjšo starejšo hišo v Breži-nej-	cah ali v Krškem (vodovod, ko-
TRAKTOR John-diere 48 s koso in	palnica — obvezno) ali posodim
nakladalnikom za gnoj in zemljo	večjo vsoto denarja tistemu, ki mi
prodam. Anica Križan, Podzemelj	preskrbi komfortno dvosobno
7' i?,etR™?,v!e*ep?n ^6-675.	stanovanje, največ 15 minut od
MLATILNICO, ozko, na zobe, nem-	javnega prevoza. Ivan Čater, C. 4.
ško, odlično ohranjeno (štirikrat-	julija 46, 68270 Krško,
no čiščenje) in dvobrazdni traktorski plug Ferguson prodam.
Stane Jurčič, Svetje 47, 61215 Medvode.
TRAKTOR URSUS 35, prevoženih
2840 ur, prodam. Jože Bibič,	PRODAM nedograjeno hišo	z zem-
Blatno 41, 68254 Globoko.	Ijo, sadovnjakom in vrtom, pribli-
TRAKTORSKO KOSO za Pasquali	žno 3200 m2. V hiši je telefon,
ali Tomo Vinkovič ugodno pro-	Informacije:	Stanko Kramar,
dam. Antoa Škof, Dragomlja vas	Gor. Kamenje 3, Novo mesto,
25, Suhor.	telefon (068) 25-850.
NAKLADALKO, nemško, v dobrem	VINOGRAD z vikendom v	Borštu
stanju, prodam. Jože Virč, Čatež	ugodno prodam. Janez Kužnik,
50, Brežice.	Žužemberk 201.
TRAKTOR URSUS s koso ali brez,	PRODAM nedokončano dvostano-
v dobrem in izpravnem stanju in	vanjsko hišo. Cesta na grad 34,
novo bočno koso GASPARDO	Sevnica.
prodam. Andrej Zupet, Škocjan. V SREDIŠČU Novega mesta pro-TRAKTOR ZETOR s kosilnico, v	dam vseljivo stanovanjsko hišo,
zt4o dobrem stanju in malo ra-	primerno tudi za lahko obrt. Po-
bljen, ugodno prodam. Franc Lu-	nudbe pod šifro: ,,GOTOVINA",
šina, Bela cerkev 13, Šmarješko	TRAVNIK v- Gotni vasi prodam.
Toplice.	Ieleton 21 —586.
TRAKTORSKI OBRAČALNIK	GRADBENO PARCELO z	loka-
Scntal lajtun prodam. Parkelj, cijsko dokumentacijo prodam v
KUPIM
za 4-letno punčko v iščem. Ogla-
VARSTVO
dopoldanskem času site se na telefon 85-923.
V najem vzamem garažo v Novem mestu. Telefon 24-709.
INŠTRUIRAM VSE PREDMETE za osnovno šolo ter angleščino, francoščino, fiziko in kemijo za vse srednje šole. Tel. 25-130.
ZAMENJAM KVALITETNO VINO - belo in rdeče za os'trešje 8x9 ali 5-centimetrske smrekove plohe ali deske colarice. Gornje Vrhpolje 31, Šentjernej.
NA OBMOČJU Mestne njive - Cesta herojev se je izgubila mlada črna mucka. Kdor jo je videl ali vzel, prosimo, naj nam sporoči na telefon 21-803.
MAMICE! Vrtec na Ljubljanski cesti (stari) zamenjam s 1. septembrom za vrtec na Ragovski za 4-letnega otroka. Telefon 23-547.
VODOVODNE INSTALACIJE napeljujem in popravljam kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Material ima na zalogi. Možnost plačila z bančnim kreditom Priporoča se Drago V1RC, Tomšičeva 11» 68210 Trebnje, telefon 44-594.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo mlin v Škocjanu od 1-julija do 2. avgusta zaradi letnega dopusta zaprt. Jože FERKOLJ, Hrastulje 20, Škocjan.
ČESTITKE
Dobremu in skrbnemu možu, očetu, staremu očetu MARTINU JORDANU iz Koprivnika, za 81. rojstni dan želijo vse lepo in mu kličejo še na mnoga leta žena, sinova Martin in Jože, hčerke Tončka, Mimi in Pepca, 14 vnukov in 7 pravnukov.
Dragemu atu JANEZU PRIMCU iz Velikega Podljubna kličemo za njegov 80. rojstni dan še na mnoga zdrava leta. Vsi njegovi.
Dragi mami, babici in prababici ANTONIJI PAVLIČ iz Dol. Krenovega iskreno čestitamo za njen 82. rojstni dan in ji kličemo še na mnoga zdrava, srečna in zadovoljna leta. Vsi njeni.
Dragi mami BARBARI ŠEGINA iz Tribuč 52 pri Črnomlju za 73. rojstni (ian želimo veliko zdravja in sreče, atu pa lep pozdrav. Sinovi in hčere z družinami.
»^OBVESTILA ■
Sl KANKE, ki imajo naročene piščance v Mirni peči pri Marjanu PARKLJU, naj jih dvignejo do 11. tega meseca.
IZDELAVO in POPRAVILO lesenih izdelkov ter polaganje lesenih oblog. JOŽE KOCJANČIČ, Pa-deršičeva 21, Novo mesto, telefon 24-275.
Cenjene stranke obveščam, da sem odprl steklarsko delavnico (nasproti gostilne Marička). Izdelujem vsa steklarska dela po ugodnih cenah. Mervar Lovro, Bučna vas.
12-, 13-, 14-, 15- in 16-colske gumi vozove za traktorsko volovsko ali konjsko vprego prodam. Dostava na dom po dogovoru. Priporoča se Stane BULC, Jurčkova pot 73, Ljubljana-Rakovnik.
V času od 19. do 2. maja so v novomeški porodnišnici rodile-' Branka Kužnik iz Prečne - Petra, Magdalena Kožar iz Gornje Prekope - Brigito, Andreja Umek z Malkov-
- ca - Eriko, Zorka Savičič iz Birčne vasi - Danijela, Slavica Ržon č Dolenjih Dol - Renato, Jožica Petrinčič iz Dolnje Prekope " Blaža, Anica Štajdohar iz Dolenje Straže - Gregorja, Ružiča Vergot f Dvorišta - Tatjano, Marija Marinčič iz Gorice - Gregorja, Milena Fink5 Podturna — Uroša, Jožica Kastelic iz Goriške vasi - Roka, Jožica Brulc iz Gabrja - Gregorja, Majda Dolenšek iz Križa — Majo, Neža Oberč iz Šmalčje vasi - Kristino, Erna Ivanovič iz Kanižarice - Petro, Veronika Glušič iz Dolenje vasi " Iva, Brigita Rozman iz Ždinje vasi ' Vlasto, Amalija Križman iz Moverne vasi - Vanjo, Minka Majde z Luže -Heleno, Majda Žalec iz Dragatuša c deklico, Slavka Mrvar iz Zabukovja
- deklico, Ana Rihtar iz Cilja -dečka. Čestitamo!
V času od 20. do 28. maja 1983 so v brežiški porodnišnici rodile; Petra Pavlovič iz Krškega - Sinišo, Vladka Filipčič iz Ključa - Petro, Anica Zokalj iz Piršenbrega ' Darjo, Marija Koščica iz Braslavja -Aleksandro, Anica Vlasič iz Strmca
- Majo, Ivančiča Cikač s Senovega
- Danijela, Liljana Jurkovič iz Sav. Marofa - Ivano, Branka Koželj iz Gor. Lenarta - Gregorja, Jožica Mešiček iz Kremena — Vladimirja, Zinka Avšič iz Volčja - Mirjam, Branka Rešetar iz Male Jazbine " Ivano, Vesna Povh iz Obrežja: " Kristijana, Marjeta Resnik iz Krškega - Petra, Danica Toškovičj iz Samobora - Gorana, Marica BriSjZ Sotelskega - dečka, Luca Mihori iz Krškega - Janjo, Branka Rubinič iz Kladja - Marka, Pavica Telišman iz Farkaševca - Elizabeto, Jožica Kocjan iz Libne - Dejana, Eima Jamnik iz Libne - Stanko. Čestitamo!	‘i
29. maja do 3. junija so v brežiški porodnišnici rodile: Slavica JazbiH" ski iz Male Jazbine - Marka, Marij3 Šoštarec iz Kraja Gornjega - Jeleno, Jadranka Gabrič s Senovega - Mih3-Pera Klisurič iz Samobora - Snježa-no, Pavla Cesar iz Podgorja - deklico, Jelka Debeljak iz Sevnice! ' Katjo, Marija Debevc iz Malega Cii" nika - Darjo, Anica Pihler iz Rud ' Gorana, Marjana Derstvenšek iz Stranja - Dejana, Bernarda Ujaž} Bizeljskega - Ksenijo,, Ida Požeg iz Brestanice - Natašo. Čestitamo! '
OSNOVNA ŠOLA VAVTA VAS Komisija za delovna razmerja
razpisuje
prosta dela in naloge:
RAČUNOVODJA - TAJNIK za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu (predvidoma od 25. 8. 83 — 10. 4. 84)
Pogoj: končana ekonomska srednja šola
Rok prijave 8 dni po objavi razpisa
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po izbiri.
-h
DO „GOK" ČRNOMELJ DELAVSKI SVET DO „GOK"
ČRNOMELJ
razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili za štiriletni mandat
DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE
Za direktorja delovne organizacije se lahko imenuje delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
— da je državljan SFRJ jn da izpolnjuje splošne pogoje za sprejem v delovno razmerje
— da ima visoko, višjo ali srednjo izobrazbo gradbene, lesne, strojne ali ekonomske smeri
— da ima vsaj pet let delovnih izkušenj v stroki
— da ima sposobnost za organizacijo dela ter poslovnih in medčloveških odnosov
— da ima pozitiven odnos do samoupravljanja in socialistične družbene ureditve, da je moralno neoporečen in da izpolnjuje pogoje 511. člena Zakona o združenem delu.
— da ob imenovanju poda program dela za uresničitev plana delovne organizacije
Pismene prijave z dokazili o izpolnjenih pogojih sprejema razpisna komisija DO „GOK" Črnomelj v 8 dneh po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 7 dneh od-dneva sprejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 15/ dneh od dneva poteka 8-dnevnega roka prijave kandidatov.' *	•	350/23-8»«
<?■
Vinska trta zdaj cveti, tebe, Jože, več med nami ni
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 53. letu starosti za vedno zapustil naš dragi sin, mož, oče in stari oče, brat, svak in stric
JOŽE PETRUŠA
iz Železnikov pri Metliki
Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, posebno dr. Janežu in strežnemu osebju intenzivnega oddelka za lajšanje bolečin. Hvala sorodnikom, sosedom in sovaščanom, prijateljem in znancem, ki so se v tako velikem številu poklonili pokojnikovemu spominu. Posebna hvala govornikom in praproščakom, organizaciji ZZB, GD Drašiči, Cestnemu podjetju Novo mesto - TOZD Črnomelj, delovnim organizacijam KZ in Beti Metlika za darovano cvetje in vence. Hvala župniku za tako lepo opravljeni obred, vsem udeležencem pogreba. Se enkrat vsem skupaj iskrena hvala!
Žalujoči: mama, žena Ani, sin Jože in Maijetka, hčerka Jožica z družino, sestri Karolina in Anica z družinama, nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo
Kje si, ljubi oče naš, kje tvoj mili je obraz, kje so tvoje pridne roke, ki so delale za nas?
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi ata, stari ata, brat, stric in svak
FRANC GRČAR
zidar v pokoju z Mirne 126 na Dolenjskem
Od pokojnika smo se poslovili 4. junija na domačem pokopališču. Iskreno zahvalo izrekamo vsem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ali nam kakorkoli pomagali. Še posebej se zahvaljujemo osebju Splošne bolnice Novo mesto - pljučni oddelek, govornikom Romanu Golobu, Engelbertu Škufci za lepe poslovilne besede, DU, ZB NOV, RK in krajevni skupnosti Mirna. Posebna zahvala tudi Gasilskemu društvu Mirna in ostalim gasilskim društvom. Prav tako se zahvaljujemo delovnim organizacijam 1MV-TOZD Mirna, Dana Mirna, GOP Mirna, Lek Ljubljana in Iskra Kranj. Zahvaljujemo se župniku za opravljeni obred in vsem sorodnikom in znancem, sosedom in prijateljem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sin Lojze, Albin z družino, hčerke Majda, Lojzka in Jožica z družinami ter ostalo sorodstvo
Če bi solza koga obudila, tebe, dragi Ivan, ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi dragega 26-letnega sina in brata
IVANA RADMANA
iz Doblič pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo Rudniku Kanižarica, Iskri Semič, zlasti pa njegovim ožjim sodelavcem. Prav lepa hvala govornikom za besede slovesa, mestni godbi Rudnik Kanižarica. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: mati Dragica, oče Ivan, sestra Maijanca, stara mama Marija ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljene žene, mame, stare mame, sestre in tete
VERE KOGOJ
iz Dolenjskih Toplic
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili spomin nanjo in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo delavcem delovne organizacije Avtopromet, gostinstvo in turizem Goijanci Novo mesto — Straža ter družinama Medic iz Dolenjskih Toplic in Potočar iz Stare cerkve pri Kočevju, ki so nam v teh težkih trenutkih še posebej pomagali.
Žalujoči: mož Frana, otroci Milan, Dora, Zmaga in Meta z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
, V 84. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama in stara mama
CECILIJA PEČEK
iz Krmelja 96
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam pismeno in ustno izrazili sožalje, pokojni darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pevskemu društvu Svoboda Krmelj za lepo zapete žalostinke, govorniku za ganljive poslovilne besede ter župniku iz Šentjanža za besede ob slovesu in lepo opravljeni obred, še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej iskrena zahvala!
Žalujoči: hčerke Rozi, Vera in Iva z družinami
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustil
JOŽE PIRKOVIČ
tesarski mojster iz Metlike
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni Zdravstvenemu domu Metlika, posebej sestrama Emici in Veri gasilskemu društvu Metlika, Zvezi borcev Metlika, delovnima organizacijama Komet in Beti Metlika Prav lepa hvala govornikoma za besede slovesa, mestni godbi Metlika in župniku za opravljeni obred Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Jože z družino, hčerke Vida, Ivica in Ana z družinami
Z A,HVALA
V 50. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
HERMAN POVŠE
iz Trubaijeve 1, Novo mesto
K večnemu počitku smo ga spremili 31. maja 1983. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali pokojnemu prekrasne vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo govorniku za poslovilne besede, pevskemu zboru, kolektivu SGP Pionir Novo mesto TOZD MK1 in TKI, hotelu Metropol ter kolektivu Bel ta iz Črnomlja.
Žalujoči: žena Katica, hčerka Mojca z družino, sestri Anica in Ivanka z družinama ter ostalo sorodstvo
Zapustil si nas, mož in oče, za teboj nam srce joče, tolažba ena nas krepi, da srečamo se v večnosti.
ZAHVALA
Po težki in hudi bolezni nas je v 74 letu starosti zapustil mož, oče, brat in
stric
IGNAC JERŠIN
posestnik z Račjega sela 2 pri Trebnjem
Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala zdravnikom in sestram na hematološki kliniki v Ljubljani. Zahvaljujemo se tudi KZ Laško, Perutninskemu kombinatu Pivka, vaščanom Račjega sela za podarjene vence, tov. Tonetu Želku za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Lojzka, sinova Jože in Tone z družino, sestre Lojzka, Mici, Angela in bratje Ludvik, Viktor, Jože in Tone z družinami
ZAHVALA
V 78. letu življenja nas je zapustil dragi mož, oče in ded
ALOJZIJ TURK
z Vinjega vrha 24 pri Beli cerkvi
Vsem zdravstvenim delavcem bolnice Novo mesto, ki so mu lajšali trpljenje v zadnji urah, iskrena hvala! Zahvaljujemo se nadalje vsem, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, predvsem gasilcem PGD Bela cerkev, pevcem cerkvenega pevskega zbora, proštu iz Novega mesta za iskrene besede v pokojnikov spomin, vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki so z nami'sočustvovali, in vsem darovalcem cvetja. Iskrena hvala!
Žalujoči: žena Micka, sinovi Slavko, Tone in Jože z družinami, vnuki in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je nenadoma in prezgodaj zapustil naš dragi oče, dedek, brat in stric
&-
* a": L
STANE COLARIČ
iz Cegelnice 34
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni delovnim organizacijam ŽTP TOZD za vleko vlakov, KRKI - TOZD TSV, KOVINARJU, PETROLU, pevcem, godbi, govornikoma in ZZB Bršljin. Hvala vsem, ki ste dragega očeta spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sinova Stane in Dušan z družinama, sestra Stanka, brat Tone in ostali sorodniki Cegelnica, dne 25. maja 1983
H
‘L
Tu, prav
Slišal sem jih skoz odprto okno.
„Tu nekje pušča. Spominjam se, da je bilo že lani tako.”
„Cevi bodo krive. Serijska napaka, gotovo.”
„Lahko je tudi nemiren teren. Prihaja do gibanj, premikov, nič čudnega, če potem cev poči.”
prometne znake bo treba postaviti: delo na cesti, omejitev hitrosti, zožitev cestišča! Za ponoči: svetlobne signale!”
,.Obvestiti je treba policijo”
16
„To je umevno samo po sebi.”
„Dela lahko končamo v enem tednu, največ v štirinajstih dneh. Pohiteti bo treba. Smo na pragu turistične sezone.”
„Ne skrbijo me turisti. Pomislite raje, koliko vode gre v nič! In v najbolj sušnem času.”
„Vrtove bi manj zalivali pa malo manj bi škropili 'po" avtomobilih, pa vode ne bi zmanjkovalo za juho.”
„Mislite, da je treba obvestiti krajevno skupnost? ”
„Vedo o tem, saj so nam že pred osmimi dnevi telefonirali, da odteka izpod asfalta.” „Ni bilo pred osmimi, ampak pred devetimi dnevi, če že hočemo biti natančni.” „Ne dlakocepite, prosim vas! Bistveno je, da smo odkrili napako, da jo bomo odpravili kar se da v kratkem času.”
, .Dopusti so.”
„Dopusti so, vem, in kaj potem? ”
„Kaj potem? Menda ne zahtevate od mene, da bom odpovedal rezervacijo v Splitu zaradi navadnega pocejanja vode iz počene cevi? ”
„Saj niste sami v podjetju, poleg vas jih je cela vojska!” ..Polovica jih je že odfrčala. Jaz, cepec, pa naj postanem žrtev počene cevi? ”
„Že jutri se lahko poberete v Dalmacijo ali še kain drugam, če vam je ljubo. Saj ne boste vi vihteli krampa.” Pogledal sem skoz okno: na cesti je stalo osem moških, sedem civilno oblečenih in eden v kombinezonu.Slednji je imel v rokah kramp. T-akoj sem vedel, da on ni tisti, ki bi si belil glavo zaradi plačane rezervacije v Splitu.
Moje slutnje so se uresničile. Namesto sedmih glasov sem slišal drugi dan peti le osamljeni kramp.
TONI GAŠPERIČ
PRVAK IN ODLIČNJAK -Dušan Kaluža ni le republiški prvak v znanju kemije, ampak je tudi v šoli odličnjak.
Dušan Kaluža, slovenski prvak v znanju kemije
Vsestranski odličnjak iz Kočevja
Učenec 8. razreda osnovne šole Kočevje Dušan Kaluža je zmagal na republiškem tekmovanju v znanju kemije, ki je bilo 27. maja v Ljubljani in je tako postal slovenski prvak.
Dušan, ki je odličnjak, pravi: „Kemija me veseli. Rad delam poskuse. Tako doma sam izdelujem razne dišave oz. parfume iz eteričnih olj različnih rastlin, kot so meta, rožmarin, žajbelj itd., pa tudi iz smole. Po kemijskih knjigah delam tudi milo, ugotavljam lastnosti spojin, razkrajam kuhinjsko sol z električnim tokom itd.“
Za kemijo ga je lani navdušila tovarišica Irena Zbašnik, ki ga je učila kemijo in ga pripravila tako daleč, daje šel že lani prvič na tako tekmovanje. „Dala sem mu staro knjigo organske kemije, iz katere sem se učila še v gimnaziji*1, je povedala Irena Zbašnik; Dušan pa je dodal, da se je prav iz te knjige veliko naučil. V tem šolskem letu sta mu šejposebno pomagali pri delu tovarišici Pavla Malnar in Milena Čebin, ki tudi poučujeta kemijo.
Dušan je letos sodeloval tudi na republiškem tekmovanju matematikov. Na občinskem tekmovanju Vesele šole je zasedel drugo mesto. Udeležil pa se je tudi regijskega tekmovanja mladih tehnikov, ki je bilo v Novem mestu.
Povedal je, da je že sprejet na naravoslovno matematično usmeritev v Ljubljani; nato pa bo študiral kemijo. Za štipendijo je zaprosil kemično tovarno Me- / lamin Kočevje in upa. da bodo 3 njegovo prošnjo ugodr.o rešili.
J. PRIMC .
--------------------------—J
Naglavni svitki kot osvežitev
VITA L	KO
„Najprej moramo doseči, da vsakdo od sebe da, kolikor more. Kriteriji za solidarnost so v delovni organizaciji, posebno paše zunaj nje, postavljeni dosti široko. Ljudje ne morejo biti vsi enaki, zato je prav, da v tozdih skupne in posamične ocene ob nagrajevanju po delu še bolj dodelamo. Končni cilj je prej ko slej večji dohodek,“ razmišlja o načelu nagrajevanja po (ne)delu in še o čem 52-letni diplomirani strojni inž. Vital Kovačič. V teh dneh, ko okrog 570 delavcev krškega specializiranega podjetja za industrijsko opremo SOP praznuje srebrni jubilej kolektiva, ni malo takih, ki Kovačiču, enemu izmed najstarejših delavcev Sopa, odkrito priznavajo pomembno vlogo pri naglem razvoju delovne organizacije.
Vital Kovačič, najmlajši med tremi fantiči, rojen v Mokronogu, je našel prvo ,,ljubezen" — v letalstvu, v prvi tovarni v Ljubljani ..Letov”. Ko se je leta 1957 preimenovala v „Libis”, je bil že tehnični vodja. ,,Leta 1960 sem odšel iz te letalske tovarne, ker je možnost izdelave letal v Ljubljani postala zelo omejena, ” se spominja Vital. Pri poslovnem združenju Iskre, Energoinve-sta in IMP je dobil nalogo, da izdela projekt za lakirnico; tako se je rodil lakirniški program, ki še danes pomeni pri Sopu hrbtenico proizvodnje. ,,Ko je leta 1968 Ener-goinvestu in Iskri bilo kaj malo mar za prihodnost že omenjenega poslovnega združenja in sta sklenila, da ga ukineta, se je skupina sedmih inženirjev in tehnikov zmenila za ustanovitev Inženirskega biroja. Ta je postal obračunska enota in
srce delovne organizacije SOP, “ razloži svojo prvo ,.ženitev” s Šopom, ki ga je pri poslovnem združenju dotlej srečeval kot enega izmed kooperantov tedanji vodja biroja Kovačič.
V začetku leta 1976 so v Sopu oblikovali tozde („Ikon ” v Kostanjevici,
,,Opremo ”, ,,Kleparja ”' in ,,Storitve” pa v Krškem), takrat se je tudi upokojil direktor Sopa Voglar. Poletnega in hkrati preudarnega vodjo so našli v Vitalu Kovačiču. Večina idej, kakšni naj bodo proizvodni programi, je bila njegova. To pa ne velja za živilski program. ,Mi smo bolj usmerjeni v delo z lastnim znanjem. Lakirniški, transportni program in najnovejše — re-kuperatorje toplote (toplotne menjalnike, izmenjevalce), smo razvili povsem sami Seveda ne hodimo po raznih sejah po svetu z zaprtimi očmi, ” pripoveduje Kovačič, ki se s poslovnimi partnerji pogovarja angleško, nemško, italijansko, ali rusko.
Kovačič je bil vedno oster zoper tiste, ki bi radi potrošili, preden so kaj ustvarili. ,,Zame je bilo zmeraj jasno, da rhoram najprej ustvariti, potem šele prodati. ” Meni, da gre za stvar značaja in vzgoje, a bolj slednjega. ,.Prijateljev mora imeti človek malo. Vsega, kar je preveč, je inflacija, ” odkrito pove, a tudi to, da vedno rad pride v Mokronog. V Ljubljani pa si v prostem času najraje poišče sprostitev ob poslušanje velike zbirke skladb Beethovna, Mozarta, Bacha, zlasti orgelskih stvaritev, ter v izletih z ženo in sinom v Polhograjske Dolomite.
PAVEL PERC
*
*
I
S
*
H
V
*
H
*
%
%
V
s*
*
*
%
*
$
*
V
H
«»
. ■
PRAZNIK BELIH NOŠ — Med številnimi belokranjskimi folklornimi skupinami, ki z običaji, plesi in pesmimi ohranjajo ljudsko izročilo, so tudi Starotržani, ki so na kresovanju preteklo soboto pokazali plese svojega kraja.
Prošel je zeleni Jure
Jurjevanje v Črnomlju je pozdravila nekajtisočglava množica ljudi - Prihodnje leto nekoliko drugače?
Jurjevanje, folklorno - turistična prireditev, ki so jo prvo soboto in nedeljo v juniju letos v Črnomlju pripravili že enaindvajsetič, je uspeha bolj kot kdaj doslej, pa najsi gre za program, ki je bil bogatejši in kvalitetnejši kot pretekla leta, ali za število obiskovalcev, ki je preseglo vsa pričakovanja, saj jih je bilo po neuradnih ocenah več kot 10 tisoč.
Na sobotnem kresovanju in nedeljskem jurjevanju je v'jurjevanjski dragi nastopilo okrog 350 plesalcev, pevcev in godbenikov. Tako so ob kresu zaplesali člani folklornih skupin iz Vinice, Dragatuša, Starega trga, zapele pa kresnice iz Vinice, Dragatuša, Adlešičev ter ljudski godec Jazo iz Vinice: Kot gost seje predstavila folklorna skupina iz Šentanela pri Ravnah na Koroškem, ki je svoj nastop ponovila tudi v nedeljo, ko so poleg vseh ostalih folklornih skupin iz vse Bele krajine zaplesali tudi mladi folkloristi iz Čakovca.
Razveseljivo je, da si je letošnje jurjevanje ogledalo tudi veliko obiskovalcev iz sosednje Hrvaške ter vse Slovenije, od koder so imeli organizirane celo skupinske izlete z avtobusi. Ko so organizatorji potegnili ob koncu prireditve črto, so ugotovili, da so obiskovalci pojedli več kot tisoč kilogramov različnega mesa ter popili okrog 4 tisnč litrov
TEKMOVANJE HARMONIKARJEV NA VINOMERU
V okviru prireditve Razkošje v stelji bo 10. julija na Vinome-ru pri Metliki tekmovanje ljudskih harmonikarjev. Vsak bo zaigral dve skladbi po lastnem izboru, prireditelji pa pričakujejo, naj bi bila ena ljudska, ena pa partizanska. Najboljši harmonikar bo prejel 3.000 dinarjev nagrade. Prijave z imenom, priimkom, naslovom in naslovom skladb sprejema do 1. julija: Folklorna skupina Ivan Navratil, Metlika.
vina, če ostalih pijač ne omenjamo.
Sicer pa za prihodnje leto v pripravljalnem odboru že razmišljajo o novem konceptu te največje folklo-rno-turistične prireditve v Beli krajini, ki naj bi se pričela v soboto popoldne ter trajala vse do jutranjih nedeljskih ur.
Pa še to: na letošnjo dobro pripravljeno prireditev je vrglo senco nekaj razgrajačev, ki mislijo, da tudi jurjevanje ne more. brez pretepov. Prav v takšnih primerih bi morali biti organi pregona veliko ostrejši.
M. BEZEK
GOBE SO ŽE TU - Šestletna Melitka Globevnik iz Gomile je 12. maja našla v gozdu pri Beli cerkvi štiri krepke in zdrave jurčke, ki so naznanili začetek gobarstva v teh krajih. (Foto: C. Tramte)
V Črnomlju
w w . ■ w
ze sestic glas mladih
Na prireditvi nastopili mladi popevkarji iz vse Slovenije
Že šesto leto zapored bodo v Črnomlju pripravili Glas mladih, prireditev, na kateri se bodo predstavili manj znani pevci, ansambli in kantavtorji zabavne glasbe. Letošnja prireditev, ki se bo pričela 25. junija ob 20. uri v črnomaljskem Kulturnem domu, se razlikuje od predhodnih po tem, da je dobila vseslovenski značaj, saj bodo nastopili mladi iz Prebolda, Trebnjega, Novega mesta, Litija, Murske Šobote, Zagorja ob Savi, Starega trga pri Ložu, Črnomlja ter pobratene Duge Rese.
Poleg tega so v preteklih letih na Glasu mladih prepevali že znane popevke, letošnje pa so napisane prav za to prireditev.. Posebna komisija je med 32 pesmimi, ki so prispele na natečaj, izbrala 17. Kako srečno roko je imela pri tem, bodo ocenili na prireditvi poslušalci. Strokovna žirija bo še posebej ocenila najboljša besedila. Najboljši bodo prejeli zlato, srebrno oz. bronasto plaketo Glasu mladih.
m
CMBto 1	4
OBETAVNA BERA GOB -Mesar Alojz Kuselj iz Podboršta
pri Šentjanžu je konec maja našel tega 1,20 kg težkega jurčka. Po tem čvrstem primerku sodeč, ne kaže oklevati glede obiska gozdov. (Foto: A. Železnik)
Naglavni svitki, kakršne zna izdelovati Cešarkova Milka, bi lahko popestrili sicer dokaj skromno ponudbo turističnih spominkov, saj so domiselni in lepi
Vsega naveličana, mestne naglice, sestankov in službe pa še najbolj, se je ob upokojitvi pred štirimi leti Milka Češarek iz Novega mesta tako rekoč preselila na domačijo svojih staršev v Občice. ,,Da bi malce prišla k sebi in se pošteno spočila,” je mislila sprva, a je kar ostala.
,,Čudno se sliši, ampak šele kot upokojenka sem se začela zavedati, da obstajam, živim. Bila sem kot ura, ki je vse življenje tekla po ustaljenem redu. Le od časa do časa .pokvarjena’ in so jo spet zakrpali,”
Milka Češtrek: odkar je upokojena, čas ni več njen birič
je zdaj vsa nasmejana rekla na svojem idiličnem vrtu sredi najrazličnejših rož in zelenjave.
Že kot dolgoletna strokovna učiteljica v šolskem centru za gostinstvo je tovarišica Milka slovela po izvirnih zamislih za razne pogrinjke, male spominke ob slavnostnih priložnostih, zdaj pa je ob obilici časa v deževnih in zimskih dneh spet segla po tem delu. Kar tako, iz dolgega časa in da bi se porabili ostanki krp in starih nogavic, je začela delati majhne, toda povsem originalne svitke. Včasih so z njimi ženske nosile na glavah najrazličnejša bremena. Vodo iz potoka ali studenca, krmo za živali, moko v mlin in podobno. Ni bilo hiše na Dolenjskem, kjer ne bi imeli nekaj svitkov. Žal jih nikjer več ni, da pa nanje vendarle ne bi pozabili, jih je začela tovarišica Milka delati in jih podarja znancem za spomin.
Njena zamisel bi bila vredna pozornosti tistih, ki se ukvarjajo s turizmom. Mar ne bi ta pogruntavščina pri tujcih, domačih gostih naletela na zanimanje kot originalen predmet iz nedavne preteklosti? Vsekakor bi bila lahko osvežitev pri podarjanju spominkov, saj lončenih vrčkov in lesenih krožnikov že kar mrgoli domala po vseh hišah. Morda bi jo kdo posnemal, se pri njej zanimal za to delo, ki bi ga lahko naučila še drugih?
Mali raj v malo preurejeni skromni domačiji ob glavni cesti Novo mesto-Bela krajina, ob partizanski magistrali, ima še eno zanimivost. V tej hiši je bila med NOB partizanska krojaška delavnica v sklopu obrtnih dejavnosti na Starih žagah.
RIA BAČER
GENERALKA ZA ZLET — Na novomeškem Stadionu bratstva in enotnosti je bila 4. junija velik* manifestacija mladih pod naslovom ,Mladost — radost”. Predstavilo seje prek 750 nastopajočih, ki s® prikazali svojo dejavnost. Na koncu so nastopila dekleta iz Medike, Črnomlja, Trebnjega in Noveg* mesta z zletno vajo, s katero se bodo v soboto in nedeljo predstavila na zletu v Bihaču. (Foto: J Pavlin)
i
9. 6. '83
PRILOGA
PRAVI KORAK V SVET ENCIKLOPEDISTIKE
Vsevedov, ki so se spoznali na številnih področjih znanosti in umetnosti hkrati, že zdavnaj ni več. Človeško znanje se je razmahnilo v Sir in dalj, zato je posameznik lahko veleučen le na zelo ozkem področju svojega delovanja. Ko je nenehno iščoči človek spoznal, da vsega znanja ni mogoče držati v glavi, je začel vedenje o vsem obvladovati tako, da ga je združeval - kje drugje, fie ne v knjigahI? V poučnih, znanstveno zasnovanih slovarjih je bilo človeku precej dostopno domala vse, kar so pred njim že dognali drugi. In kakor se je širilo človeško znanje, tako so se debelile tudi enciklopedije pa leksikoni, slovarji in podobna, splošno ali po strokah razdeljeno znanje obsegajoča deta.
V knjigah piše vsel A če hočeš do „vsega" Priti, moraš ustrezne knjige kajpak tudi imeti. Glede tega pa smo na Slovenskem še zmeraj hudo revni, zato je tolikanj omembe vrednejši nedavni dogodek, ki je pritegnil pozornost tukajšnje javnosti. Izšla je namreč prva od predvidevnih enajstih knjig ..Enciklopiadije Jugoslavije"' v slovenščini. To pomembno znanstveno, kulturiHo in založniško dejanje, ki sodi v sklop uresničevanja doslej največjega jugoslovanskega encildd-pedijskega načrta, je založnik, to je Jugoslovanski leksikografski zavod iz Zagreba, v ljubljanski Narodni galeriji dopolnil z razstavo, ki je že obšla številna jugoslovanska in tuja mesta, kaže pa razvoj enciklopedistike na tleh Jugoslavije v zadnjih petih stoletjih. Upoštevan je tudi slovenski delež, ki obsega zvečine življenjepisne leksikone pa dvo- in večjezične slovarje, v krog prave enciklopedistike pa smo zakoračili šele z omenjeno prvo knjigo.
Tovrstno zamudništvo ne pomeni, da na Slovenskem ni potrebe in zanimanja za človeško znanje povzemajoče knjige. Prej narobe, preverjen podatek govori, da je bilo pri nas prodanih blizu 20 odst. vseh enciklopedijskih knjig Jugoslovanskega leksikografskega zavoda. Ta je od 1950, ko je začel delovati pod vodstvom književnika Miroslava Krleže, ob pomoči deset tisoč sodelavcev iz vse Jugoslavije in sveta jugoslovansko enciklopedistiko dvignil na občudovanja vredno raven. Doslej je izšlo že nad sto deset knjig, ki tvorijo okoli dvajset različnih enciklopedijskih programov; ob prvi izdaji »Enciklopedije Jugoslavije" in »Splošni enciklopediji" naj omenimo, da so knjige zagrebškega zavoda do podrobnosti obdelale že pomorstvo, gozdarstvo, kmetijstvo, medicino, likovno umetnost, glasbo, šport, deloma tudi tehniko. Nič manj zavidanja vredni niso načrti do konca tega stoletja, predvidoma bo izšlo še okoli 150 knjig v več ko dvajset novih enciklopedijskih programih; med temi bo vrsta leksikonov, enciklopediji filma in jugoslovanske likovne umetnosti, ne nazadnje veliki desetjezični slovar jugoslovanskih narodov in narodnosti, težišče pa t>o na drugi izdaji »Enciklopedije Jugoslavije".
Prva izdaja srbohrvaško spisanih osmih knjig je do 1971 postregla s celovitim enciklopedijskim prikazom zgodovine vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti, druga pa tx> našo zgodovino obdelala v enajstih knjigah, ki bodo dostopne v srbohrvaščini (latinično in cirilsko), albanščini, madžarščini, makedonščini in slovenščini, povzetek v angleščini pa bo ot»egal dve knjigi. Ta
izjemno velik enciklopedijski načrt udejanja skoraj 5 tisoč jugoslovanskih znanstvenikov, knjige v naštetih jezikih bodo prikazale materialno in duhovno kulturo naše države, kulturnopolitično preteklost in sodobni razvoj, pri čemer tx> glavni poudarek na samoupravljanju, mednacionalnih in medrepubliških stikih, predočena bo hitra preobrazba v gospodarstvu, kulturi, izobraževanju, znanosti, obdelana bo vloga Jugoslavije v mednarodnih političnih odnosih, zlasti v gibanju neuvrščenih pa v mednarodnem delavskem in komunističnem gibanju.
V srbohrvaški latinični izdaji je pred izidom že tretja knjiga, v drugih jezikih pa je »Enciklopedija Jugoslavije" začela izhajati najprej v slovenščini. Po načrtu bi se to moralo zgoditi že pred letom dni, a zamuda zgovorno priča o tem, kako skrbno se pripravljalci lotevajo zahtevnega posla. Nemalo je nerazčiščenih vprašanj, celo leto so trajale razprave, da so na osnovi novih virov in dogajanj popravili dva prispevka za prvo knjigo, ki se nanašata na nacionalistične izpade na Kosovu. Tudi sicer gre vsak prispevek prek recenzentov, uredniškega usklajevanja oz. skupnega presojanja, in če se omejimo le na pripravljanje enciklopedije v slovenščini, je treba povedati še to, da morajo biti slovenski prispevki najprej prevedeni v srbohrvaščino, nato pa celotna knjiga v slovenščino. Pri tem še zdaleč ni zanemarljivo lektorsko delo, besedila čaka opremljanje z izvirnimi ilustracijami, izdelati je treba karte in druge ponazoritve, za nameček pa je vselej odprtih več terminoloških vprašanj, ki tudi terjajo ustrezno obdelavo, saj je enciklo-
pedija v končnem seštevku zbirka pojmov, podatkov in bibliografije.
Že omenjeno zanimanje Slovencev za enciklo-pedijska dela potrjuje tudi dejstvo, da so že pred izidom prodali nad tisoč izvodov prve knjige »Enciklopedije Jugoslavije". V tej, ki obsega črko A in del črke B (do bizantologije), je na okoli 800 straneh velikega formata obdelanih 1.765 gesel, od tega 942 stvarnih in 823 življenjepisnih, veliko strani pa zavzema tudi dokumentacijsko-informativno gradivo. Četudi je prikazanih veliko osebnosti, je prispevkom o njih odmerjeno malo prostora. Najdaljše je pojasnjevanje avstrijsko-jugoslovanskih odnosov, izčrpni so prikazi akademij, almanahov, antologij, arhivov, biblij in bibliotek, antike, agronomije in agrarne reforme, astronomije, atletike, biologije pa mest od Banjaluke do Bitole. Besedila so dopolnjena z 840 fotografijami in nad 70 risbami. Kjer je potrebno, se podatki opirajo na popis prebivalstva iz 1981, izpuščeno pa je malo takega, kar bi bilo treba zajeti v pričujoči, pa bo morebiti objavljeno šele v dopolnilni knjigi.
Obetajo, da bodo posamezne knjige iz slovenske izdaje »Enciklopedije Jugoslavije" izhajale v razmiku enega leta, glede na predvideni obseg torej ni težko izračunati, kdaj bo načrt uresničen v celoti. Neznano pa je, kdaj bomo v slovenščini deležni nič manj potrebne »Splošne enciklopedije", pa tudi enciklopedija, ki jo o Sloveniji pripravljajo naši poznavalci, je še zmeraj stvar prihodnosti.
Pripravil: D. RUSTJA
ČRTE
MIGOTAJO
POVSOD
Letošnja poletna moda ima zelo rada črte, vendar pazimo, da so pri močnejši postavi obrnjene navzdol, ne poprek. Iz črtastega blaga lahko ukrojimo povsem preprosto obleko, ki jo krasijo le obrobe v eni od barv, kakršne so v blagu. Zelo učinkovito dopolnilo poletni garderobi pa je tudi črtast rezbrokavnik pa širok pas iz istega blaga. Uporabite ju lahko k hlačam ali krilu, kar vam je bolj všeč.
VIDEZ
NARAVNEGA
Na domačem vrtu, kjer se svet spušča nizdol, lahko videz naravnega okolja najbolje ohranimo s stopnicami, ki jih naredimo tudi sami iz naravnih materialov. Betonske stopnice bodo lep vrt skvarile, naravni kamen ali kamnite plošče pa polepšale. Tudi ni potrebno, da so vse stopnice enako široke, le višina, s katero premagujemo korake, mora biti enaka.
LASER JE ŽAL
OROŽJE
SEPANJOSTI
Laserje velike moči bodo v prihodnosti uporabljali kot rušilno orožje. Taka orožja bodo imela v primerjavi z doslej znanimi velike prednosti. Še tako hiter cilj stoji glede na veliko hitrost laserskega žarka tako rekoč na mestu in ga zato ne bo težko zadeti. Pri šibkem režimu dela bo mogoče laserski žarek uporabljati kot zelo natančen radar za zbiranje točnih podatkov o premikanju cilja. To pofneni, da bo' lasersko orožje imelo funkcijo svetlobnega radarja in rušilnega laserskega snopa. Z eno in isto napravo bo mogoče cilj iskati, najti in osvetliti, natančno določiti njegov položaj, nato pa preiti v režim največje moči in ga uničiti.
Da bi imeli popolno podobo o laserjevih možnostih kot orožju, moramo poznati fenomen uničevanja površine cilja z močnim laserskim žarkom. Laserski žarek, ko osvetli
površino, povzroča tri vrste poškodb. Zaradi hitrega segrevanja se snov najprej omehča, nato pa se raztopi. Če osvetli 12 mm debelo aluminijasto ploščo laserski žarek moči 2 MW/cm, jo prežge v približno pol sekunde. Zaradi naglega izhlapevanja kovine in velikega lokalnega povečanja temperature se izhlapela snov oddaljuje s hitrostjo, ki je večja od hitrosti zvoka. Posledica je močan udarni val, ki se skozi uničeno mesto širi v notranjost cilja. Pri tem nastajajo močni udarci in vibracije, ki kvarijo in uničujejo elektronske komponente cilja. Hitro lokalno izhlapevanje površinske plasti kovine povzroča poleg udarnega vala tudi močno sevanje. Slednje lahko poškoduje elektronske sisteme za upravljanje.
Vse to pomeni, da laserski žar velike moči lahko onesposobi ubojne glave večine vodljivih raket in povzroči eksplozijo rezrevoarjev za
gorivo, aktivira eksplozivne polnitve itd. .Primarni cilji za laserska orožja bodo v neposredni prihodnosti umetni sateliti, vesoljska vozila, glave balističnih izstrelkov, letala in drugi cilji brez oklepa.
Dosedanji razvoj laserske tehnike odkriva, da bodo za lasersko orožje uporabljali predvsem kemične in plinske laserje velike moči. Kemični laserji ne potrebujejo za svoje delovanje skoraj nobene električne energije. Nekaj malega elektrike se porabi le za pogon pomožnih naprav za odstranjevanje plinov. Zato je mogoče kemične laserje izdelovati kot kompaktno orožje s sorazmerno majhno težo in velikostjo. Nevšečnost so le delovni plini, ki so strupeni, eksplozivni in zelo korozivni. Če je tak laser vgrajen na kako bojno sredstvo na zemlji, potrebujemo popoln vakuumski sistem za odstranjevanje in kasneje absorpcijo teh
plinov. Kemični laserji so najprimernejši za namestitev na letala in umetne satelite. Letalo v Velikosti bombnika bi lahko nosilo laser, ki bi nepretrgano deloval 20 sekund,- kar je več od nepretrganega streljanja topov na sodobnih letalih. Kemične laserje je mogoče vgraditi tudi na večje ladje in podmornice, kajti tudi tu ni težko namestiti vakuumskega sistema za odstranjevanje plinov.
Sorazmerno majhne količine energije potrebujejo tudi plinskodinamični laserji. Laserje tega tipa so preizkušali na letalih. Tako so na letalo boeing KC—135 vgradili poskusni laser moči 250 kW. Plinskodinamične laserje velike moči z ogljikovim dioksidom je mogoče uporabljati tudi na zemlji, megla, vrtinčenje in prah na njihovo delovanje manj vplivajo. Zaradi valovne dolžine ogljikodioksidni laser ni primeren za prenašanje moči na velike daljave, vendar so potrebna tudi orožja za uničevanje ciljev na manjših razdaljah. Ogljikov dioksid poleg tega ni strupen ;jn ga je zato mogoče spuščati v ozračje. Z laserji tega razreda naj bi uničevali predvsem manevrirne rakete in nekatere druge izstrelke z ladij, podmornic in kopnega.
Tretja skupina laserjev so plinski laserji z električnim spodbujanjem. Največja pomanjkljivost te vrste orožij je, da potrebujejo velike količine električne energije in visoko napetosj,. Za potrebe industrije že delajo komercialni laserji moči do 20 kW. Po nekaterih podatkih pa obstajajo tudi poskusni laserji moči okro« 500 MW, ki so predvideni kot rušilno orožje. V novejšem času uporabljajo nov vir električne energije, ki takoj daje visoko napetost. To so magnetnohidrodinamični generatorji. Take generatorje bi bilo mogoče vgraditi na razna vozila, da o ladjah in podmornicah (zlasti atomskih) niti ne govorimo. Manj primerni bi bili ti laserji (zaradi velike potrebe po električni energiji) za namestitev na letala ali satelite^
Vse kaže, da zlasti supersili intenzivno delata na razvoju laserjev velike moči. V ZDA so že pred nekaj leti izdelali ogljikodioksidni laser moči 500 kW in z njim sestrelili 4,5 metra dolgo brezpilotno letalo, ki je letelo s hitrostjo 500 km na uro.
Lasersko orožje videvamo predvsem v znanstvenofantastičnih filmih in se nam zato zdi, da gre za orožje daljne prihodnosti. Dejansko je to velika zabloda. Večji del problemov na področju laserskega orožja je namreč načelno že rešen, potrebno je le še veliko denarja in vojaki bodo iz rok znanstvenikov dobili novo
orožje.
priloga dolenjskega M
ZA NAMI STA SAMO GRČIJA IN
PORTU-
GALSKA
Energija, porabljena na prebivalca, je indikator o intenzivnosti porabljene energije. Po tem merilu je Jugoslavija na koncu seznama evropskih držav. Manj elektrike od Jugoslavije porabita samo Grčija in Portugalskal V letu 1979 je Jugoslavija porabila samo dobrih 18 odst. energije, kolikor je porabijo na prebivalca ZDA, in 35 odstotkov porabe v ZRN.
Primerjava med energijo, porabljeno na prebivalca, in povečano porabo energije v letih od 1970 do 1979 kaže, da se ob večji porabi zmanjšuje povprečna letna rast porabe. Na razmerja v tem obdobju je vsekakor vplivala gospodarska recesija. Povezanost med porabljeno energijo na prebivalca in povečano porabo energije je še
očitnejša v obdobju gospodarskega napredka, na primer v razdobju 1960 do 1973.
Struktura porabljene primarne energije se je v zadnjih 30 letih bistveno spremenila. Splošna značilnost je, da se je močno zmanjšal delež trdih goriv in močno povečal delež tekočih. Hkrati se je precej povečal delež plina in hidroenergije, čeprav njun delež ni dosegel visokega odstotka.	-
V vseh državah so si na splošno prizadevali, da bi se do leta 1973 zmanjšal delež trdih goriv pri preskrbi z energijo. Ta prizadevanja so bila že posebej izrazita od leta 1960 do 1973. Jugoslavija sodi med države, v katerih se je delež trdih goriv v omenjenem obdobju najbolj zmanjšal, spada pa tudi med šest evropskih držav, v katerih se je tudi v razdobju od leta 1973 do 1979 najbolj zmanjšal delež trdih goriv pri preskrbi z energijo. Čeprav nadomeščanje tekočih goriv s premogom ni preprosta stvar, se je vendar v nekaterih državah po letu 1973 delež trdih goriv pri preskrbi z energijo povečal.
Jugoslavija je med tistimi državami, ki porabijo na prebivalca malo tekočih goriv. Natančneje rečeno: poraba kurilnega olja v Jugoslaviji je v primerjavi z zelo razvitimi državami in svetom zelo velika, medtem ko je poraba bencina in dizelskega goriva skromna.
Jugoslavija je med tistimi državami, v katerih se je za največ povečala poraba tekočih goriv v strukturi porabljenih vrst energije.
V večini evropskih držav se je namreč od leta 1973 do 1979 zmanjšal delež tekočih goriv, v več državah se je zmanjšal tudi v letih 1970 - 1973. Večja poraba tekočih goriv v Jugoslaviji je bila posledica dokaj velike porabe v letih 1970 - 1973 in 1973 -1979. V razdobju po podražitvi surove nafte se je poraba tekočih goriv v Jugoslaviji tako žejo povečala, da je bilo to eno od največjih povečanj v evropskih , deželah. Ta dokaj povečana'po- j raba je tudi posledica pirečSj [ skromne porabe na prebivalca, pa tudi tega, da ni bilo učinkovitih akcij, ki bi naraščajočo porabo zavrle.	,	i
VOJAŠKI
TURIZEM
GRE
SKOZI
ŽELODEC
Sodeč po prvih avtomobilih s tujo registracijo, se je turistična sezona že začela. Ker je turizem pomemben vir deviz in ker se letos obeta slabši iztržek, bi pričakovali, da se bodo 'etos vsi gostinci in turistični delavci še posebej potrudili, da bodo od gostov čimveč lz!ržil|- Tega pa se ne da narediti samo z višjimi cenami, ampak tudi z bolj pestro in kakovostno ponudbo. Čeprav se pri nas pojavljajo kritike, da gostinstvo ni glavni dejavnik v turistični ponudbi, pa je le važno, ako se gost pri nas lahko nahrani. Če gre jubezen skozi želodec, gre turizem še bolj.
rdv zato smo se v uredništvu odločili, da na erenu preverimo, kakšna je kakovost gostinskih cul' v gostilnah in restavracijah. To pot smo '/ obiščemo predvsem tiste, ki se asaJO s tremi, štirimi zvezdicami. Prav ti lokali 1 namreč morali biti nekak zgled za vse gostince. Prav tako pa bi morali predstavljati tisto, kar smo sPosobni ponuditi tujemu in domačemu gostu.
Ker se marsikdo sprašuje, kaj pomenijo zvezdice, naj povemo, da je z njimi označena kakovost gostinskega lokala. Določeno število zvezdic dobi gostilna potem, ko posebna komisija medobčinske gospodarske zbornice oceni urejenost okolja in zunanjo podobo, opremljenost in urejenost lokala, obseg in način ponudbe ter skrb za prijetno počutje gostov. Največ točk je mogoče dobiti s kakovostjo, z obsegom in načinom ponudbe, medtem ko po ostalih kriterijih lahko dobi drugo polovico točk. Za tri zvezdice mora gostilna zbrati od 41 do 50 točk, za pet zvezdic pa od 61 do 70 točk. Kriteriji za restavracije so nekoliko strožji, saj mora restavracija za tri zvezdice zbrati od 61 do 70 točk, medtem ko za pet zvezdic potrebuje do 90 točk.
ZAMAN SPRAŠUJEŠ PO jEDILNEM LISTU
Resnici na ljubo naj povemo, da bi bil tale raPort lahko še bolj kritičen, kot je, saj v resnici nisva opazila kaj večje prizadevnosti in skrbi za 9°st°v. Resda skoraj nikjer ni bilo treba bolgo čakati na natakarja, tudi postrežba je še na zadovoljivi ravni. Toda če sprašuješ po jedilnem lstu, ga skoraj nikoli ne dobiš, saj gostinci raje na naštevajo jedila. Tudi z razglednicami, turističnimi prospti in podobnim propagandnim materialom niso ravno razmetavali. Značke pa sva dobila šele potem, ko sva lastnikom lokalov Pojasnila namen najinega obiska.
Še posebej kritično oko bi morala komisija, ki obiskuje gostinske lokale, vreči na sanitarije. Skoraj noben lokal teh nima urejenih, kot bi se spodobilo, da ne govorimo o pomanjkanju brisač, tekočega mila in sploh vsega tistega, kar bi lokal, ki ga krase tri ali štiri zvezdice, nujno moral imeti.
Sploh pa bi morala večina ocenjenih lokalov odstopiti od samoupravnega sporazuma o označevanju kvalitete gostinskih obratov, ki so ga poleg Splošnega združenja gostinstva in turizma Slovenije ter Zveze obrtnih združenj sklenili tudi mnogi zasebni in družbeni gostinski obrati na Dolenjskem; mnogi namreč ne spoštujejo določila, po katerem mora biti kakovost lokala označena na vidnem mestu.
,,Preoblečena" v turista sva odrinila na pot skozi Dolenjske Toplice do Podturna, po magistrali do Črnomlja in potem čez Gorjance nazaj do Novega mesta. Ker naju je novinarski standard naučil skromnosti, tudi v vlogi turista nisva bila pretirano zahtevna.
KUHARJEVA PRAVICA DO PIVA
Urejene zelenice, mir in tišina, ki ju le sem pa tja zmoti hrup kakega tovornjaka, že na prvi pogled razkrijejo, da so Dolenjske Toplice pravi turistični kraj. Te prve spodbudne vtise pa pokvari pogled na vrt gostišča Rog, lokala, ki ga krasijo štiri zvezdice. Na eni izmed miz so bili navzlic poznim dopoldanskim uram še vsi ostanki zajtrka. V opravičilo temu ne more biti niti izgovor na prezaposlenost osebja, saj se je natakar na bljžnjem sprehajališču ukvarjal z otrokom, najinemu budnemu očesu pa ni ušla niti zajetna postava kuharja, ki je dopoldansko vročino blažil za šankom ob vrčku piva. Za razliko od Roga je bila restavracija hotela in nasploh vsi prostori brezhibno urejeni, čisti, osebje pa kljub prazni restavraciji ni stalo križem rok. Ob slovesu iz Dolenjskih Toplic sva pogledala še v bližnjo trafiko ljubljanskega Tobaka, kjer je bilo razglednic kraja na pretek, manjkalo pa ni tudi podob kužkov in zaljubljenih parov. Začuda pa niso premogli enega samega turističnega prospekta Dolenjskih Toplic.
Na samem začetku Partizanske magistrale, od katere si je turizem obetal prebujanje novih območij, je Štravsova gostilna, značilna po postrveh in divjačini. Po informacijah Medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko ima lokal tri zvezdice, vendar oznake nisva zasledila nikjer. Tudi vhod na parkirišče ni označen, tako da sva avto hočeš nočeš morala pustiti kar na cesti.
Le tri minute so bile potrebne, da naju je za mizo obiskal gospodarjev sin, tokrat v vlogi natakarja. Za jedilni list je menil, da je dovolj, če izdrdra kar po spominu. Tako je naštel posebnosti, po katerih je hiša znana: od postrvi, divjačine, do domačih salam in klobas. Treba je priznati, da je bil narezek medvedjih klobas ih pršuta res okusen in obilen.
Pogovor z Milko Štravs in njenim sinom se je sukal največ okoli težav, ki jih imajo gostinci z oskrbo. Kakšnih posebnih pritožb ni bilo, saj za redne pošiljke svežih rib skrbi ribogojnica na Dvoru, za divjačino pa gospodar, ki je med drugim tudi lovski vodič. Današnja podoba
gostilne je stara že dvajset let, od odločitve sina, ali se bo zapisal gostinskemu poklicu pa je odvisno, ali jo bodo razširili in obnovili.
RAZDEJANJE HRANE NI PRIZADELO
Tri zvezdice so narisane tudi ob napisu za hotel Smuk v Semiču. Zelo verjetno bi se kakšna utrnila, če bi bila tokrat namesto naju na obisku komisija za ocenjevanje gostinskih storitev. Toliko da nisva iz avtomobila stopila v čisto konkretne ostanke nedavnega veseljačenja. Razen na malico že lep čas ni bilo nobenega pleskarja, saj so stene sive, umazane, prepojene z dimom, lestenci tako umetelnih oblik, da sva se celo uro prepirala o slogu, nakar je eden od naju (ime ni pomembno) le strokovno ugotovil, da gre za posledice strelskih sposobnosti tamkajšnjih gostov. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, koliko mesecev se je v ogromni vazi bohotil šop včasih svežih rož.
Stopila sva tudi do stranišča, vendar zaradi smradu na kakšen podrobnejši ogled ni bilo moč misliti. Le toliko, da sva videla zamašene školjke, pisoarje, nastlane s cigaretnimi ogorki, razbite luči. Ni povsem brezpredmetna tudi ugotovitev, da je bila recepcija med najinim obiskom prazna, vrata pa na stežaj odprta. Nenazadnje pa je treba priznati, da je bila postrežba hitra in kvalitetna. Celo primerno ohlajen vrhunski renski rizling imajo.
Slabe pol ure vožnje sva potrebovala do ene najbolj znanih belokranjskih gostiln „Pri Bariču" ob Lahinji v Črnomlju. Med sprehodom skozi prostore do vrta sva za hip pokukala tudi v stranišče. Le za moškega lahko zatrdiva, da je bil neizplaknjen. Natakar je bil hitro pri mizi Namesto jedilnega lista je bogato ponudbo iz kuhinje zrecitiral kar na pamet. No, podobno kot pri Štravsu, se je jedilni list tudi tukaj kasneje znašel na mizi, z njim pa tudi "buteljka kletno ohlajenega vrhunskega renskega rizlinga, letnik 1979. Lastnik Janko Mueller je ponosen na štiri zvezdice, ki so jih že pred tremi leti prisodili lokalu, vendar oznake o tem začuda ni nikjer. Le skromnost?
Čeprav sva bila ..opremljena" z naročilnicami, naju je v razkošnosti preverjanj storitev le omejeval limit, ki ga je postavil urednik. Višina naj ostane skrivnost. Navzlic temu, da je bila ura že krepko čez poldne, sva se varčevalnim ukrepom pridružila z naročilom govedine v solati. Količinsko resda bogata krožnika sta na mizo priromala šele v dobre pol ure. Tudi o tem sva se prepričala, da imajo pri Muellerju zelo močan domači kis.
JAGENJČEK PO 1000 DINARJEV
Sicer pa je gospodar v kasnejšem razgovoru navrgel prenekatero težavo. Od težav pri oskrbi z mesom, saj gostinske cene ne morejo slediti vsakodnevnim podražitvam, do prostorske stiske, tako da bodo že v bližnji prihodnosti skušali sedanjim 54 sedežem z dograditvijo pridobiti še kakšnega. Gostilna, ki stoji že od leta 1912, je znana tudi po jagenjčkih in odojkih iz žara, vendar lastnik pravi, da s tema specialitetama hi računa. Danes je namreč kilogram žive teže
Janko Mueller: Posebnost naše hiše so bili pri nas tudi odojki in jagenjčki. Zdaj teh dobrot ne prodajamo več, ker so razlike med nabavno in prodajno ceno premajhne. Da bi se nam splačalo, bi morali jagenjčke prodajati vsaj po 1000 dinarjev za kilogram.
jagenjčka po 300 din, da pa bi bil rentabilen tudi na krožniku, bi ga morali prodajati po tisočaka.
Med vožnjo iz Črnomlja do Metlike nisva doživela nič posebnega, če seveda odštejemo kamen, ki ga je v avto zalučala Romkinja, ko sva prehitela voz, s katerim se je peljala. Ob izhodu iz Metlike stoji gostilna Nike Badovinca, svojčas tako znana po jedeh na žaru, najbolj jagenjčku in odojku. Pričakal naju je zaprašen roštilj, hrupna narodna glasba sosednjih republik in povsem prazen lokal. Le-mimogrede: nad vrati stoji tabla z nazivom lokala, ki ga krasijo kar štiri zvezdice. Lokal je torej prazen in sedeva za eno od miz. Toda natakarica se z najinim izborom mize ne strinja. Pravi, da mora pomivati okna, za kar seveda potrebuje prostor, in da se naj umakneva za mizo v kotu. Poslušno ubogava. Čisto jasno nama pa le ni, da se natakarica namesto gostom bolj posveča umivanju šip. Ko zahtevava jedilni list, začudena pogleda. Da ga pri hiši sploh nimajo, pojasni. Potem zdrdra tisto, že znano pesem o ponudbi: ..Dunajski, naravni, čevapčiči, ražnjiči, jetrca." Zadovoljiva se z brizganci, ob odhodu pa odrineva še vrata stranišča. Zdi se čist in urejen.
PREMALO BENCINA NE POLNI GOSTILN
Štiri zvezdice ima tudi Brunskoletova gostilna na Hrastu. Že kar pozen popoldan je bil, ko sva sklenila poskusiti jagenjčka. Zaželela sva si reberc. Ni kaj, porcija je bila obilna, očitno pa pri hiši ne skoparijo s soljo. Ko vprašava še za druge jedi, je gostilničar v zadregi. Ponudba se konča domala že pri juhah, žaru, solatah, šunki, palačinkah. In vzrok? Slavko Brunskole pravi, da sta tačas v gostilni sama z ženo in da enostavno pestrejše in bogatejše ponudbe ne zmoreta. Že meseca iščeta nove moči, potrebovala bi najmanj 2 do 3 delavke, vendar brez uspeha. Potrebo po delovni moči sta prijavila po vseh slovenskih občinah, celo v Murski Soboti. Poleg tega pa Brunskoleta tarejo še druge skrbi. Pravi, da ima letos preko 40 odstotkov manj domačih in 60 odstotkov manj tujih gostov kot leta popreje. In čeprav ima za goste na voljo kar 8 sob s 15 ležišči, je letos doslej zabeležil vsega 10 nočitev. Pravi, da je govoril s tujci, vendar ti vsi po vrsti zatrjujejo, da v tujini za naš turizem ni reklame. Čeprav bi si to zaslužili, če drugega ne, že zaradi nizkega tečaja dinarja. Brunskole tudi pravi, da je pripravljen razširiti lokal, saj ima veliko dvorišče, vendar bi bila to ob današnjem posluhu za turizem in zanimanju zanj, skoraj zanesljiva pot v izgubo. Trdi namreč, da nima pri prodaji jagenjčka in odojka nobenega zaslužka, račun pelje v pozitivne vode le prodaja lastnega vina.
«*awo Brunskole: Dela v gostinstvu se vsi otepajo. Ze nekaj časa iščem	Milka Štravs: Že dvajset let se pri hiši ukvarjamo z gostinstvom. In zdaj je
£-'avce P® vsej Slovoniji, a vse doslej brez uspeha. In ker nimam delavcev,	n^očil čas. ko bo potreba vložiti nekaj denarja v obnovo gostilne. Vse pa je
bi jih potreboval, je ponudba • naši gostilni skromnejša, kot bi tek ko	odvisno od tega, ali bo sin nadaljeval s tradicijo.
Izlet po Beli krajini, verjemite, da je bil zelo naporen, sva zaključila z obiskom novomeškega hotela Kandija. Vrt je sicer kazal znake obljudenosti, vendar obiski natakarjev niso bili ravno pogosti. Preselila sva se v notranjost. Uniformirano dekle naju je vendarle opazilo, morda sta k temu pripomogli tudi nekoliko zajetnejši najini postavi. Naročiva postrvi, takšne, ki tisti hip še plavajo. Dekle odide, toda ne v kuhinjo, pač pa na vrt čistit mize in pobirat kozarce. Potem se le spomni na najino željo in izgine v kuhinji. Priznati pa je treba, da sva na te drobnarije pozabila tisti hip, ko sva poskusila res okusno pripravljeno hrano. Sicer za Hotel Kandija, k i si je priboril štiri zvezdice v naslovu, velja, da je naredil velik korak naprej. Še ne tako dolgo nazaj je Novomeščana, ko si mu omenil to ime, spreletelo. Danes je to hotel, ki zasluži mogoče še kaj več od C kategorije.
Seveda je izredno težko po takšnem potovanju in obiskih, ki so trajali vsega nekaj.10 minut, dajati celovitejšo oceno lokala in turistične ponudbe. Morda pa so bile ugotovljene pomanjkljivosti le trenutna slabost? Skupaj s turisti bi si želeli, da je res tako.
BOJAN BUD JA JOŽE SIMČIČ
Žal za nastanek valov nista dovolj samo gora in veter, ki se zaletava vanjo, se vzpne po enem pobočju, na drugem, zavetrnem pa ne zdrsne čisto navzdol, ampak kot kamenček na vodni gladini odskoči, se spet spusti in spet dvigne. Kot val. Če se na dvigajočem pobočju takega vala znajde jadralno letalo, se bo seveda pošteno povzpelo v višino. Če . ..
Da bi nastali taki valovi, mora imeti pogorje, v katero bodo zračne mase trčile, čim večje dimenzije in čim bolj pravilno obliko, brez vzdolžnih dolin in odstopajočih vrhov. Teren za oviro, ki^bo ..dvignila" val, mora biti čim bolj raven, morebitne ovire morajo biti precej nižje j kot glavni vrh. Pogorje, ki bo sprožilo val, mora | ležati pravokotno na smer zračnega toka, ki mora, imeti v višini ovire hitrost najmanj 12 do 15 metrov v sekundi. Hitrost vetra se mora z višino povečevati! Kar precej zahtev, mar ne? !
Velika verjptnost, da bodo ob primerni gori (očitno jo imt.no tudi na Rogu) nastali valovi, je, ko po nekajdnevnem lepem vremenu matereo.-logi, napovedujejo manjšev poslabšanje vremena s prihodom hladne fronte. Če se fronta giblje zelo hitro, zavlada med jadralci nemir, ki se povfjča* ko zapiha južni veter in se pojavijo lečasti oblaki, lentikularisi, zanesljivo znamenje valov. Poleg tega barometri in barografi kažejo stalen padec zračnega pritiska.
Novomeški oziroma dolenjski jadralci se pred dnevi niso prvič srečali z valovnim jadranjem nad domačim Rogom. Lentikularisi, znanilci valov, so tudi pri nas znan vremenski pojav, poleg tega pa so se posamezni letalci nekajkrat znašli v zračnih dviganjih, ki so jih lahko označili samo za valovna, dosežene so bile tudi višine nad 4000 metrov. Po zadnjem uspehu, ki je tako rekoč masoven, saj je zlato višino doseglo šest od devetih letalcev, ki so se odpravili pod nebo, je seveda vprašanje, koliko takih ali morda še boljših jadralnih dni smo v Novem mestu najbrž že zamudili.
Da se kaj takega ne bi več ponovilo ali pa vsaj čim manjkrat, so se dolenjski letalci lotili ' sistematičnega študija valovnega jadranja nad roško planoto. Vsi letalci, ki so se kdaj srečali z valovi, čeprav samo bežno, bodo izpolnili poseben vprašalnik, zbirajo vse dostopne vre- j menske podatke za dni pred pojavom valovnega jadranja, proučujejo, žal maloštevilno literaturo o tem zanimivem fenomenu itd. Torej lahko upamo, da se dolenjski jadralni letalci niso zadnjič srečali z valovnim jadranjem ter zlatimi ali celo diamantnimi višinami. Storili bodo vse, da bodo izkoristili priložnost, ki se po srečnem spletu okoliščin ponuja na domačem pragu, na robu domačega letališča.
M. BAUER
PRED
DOMAČIM
PRAGOM
Podvigi_
DIAMANTNE
VIŠINE
nemotenem toku. Pri tem ovira (gora) povzroči dvigajo ali spuščajo s hitrostjo do 20 metrov na motnjo, gravitacija pa skrbi za obnavljanje	sekundo.	Na teh valovih	lahko	jadralna letala
vzgonskih sil in vzdržuje oscilacijo. Valovi imajo	dosegajo	teoretične višine do 16.000 metrov,
valovne dolžine od 5 do 28 kilometrov,	svetovni	rekord, dosežen	seveda	na valovih, je
* amplitude do 2000 metrov, zračne mase se lahko	14.102 metra!
,,Kot bi odrezal, je vse utihnilo, kompas 190, variometer meter gor, brzinomer 90 kilometrov na uro. Šele čez nekaj sekund sem okoli kabine zaznal rezek šum, pravi balzam v primerjavi s prejšnjim škripanjem nosilcev in pokanjem v .kosteh'. Kot da ne verjamem (in res nisem verjel!) samemu sebi, sem začel skrajno previdno vleči palico nase: 80 kh/h, 75 km/h . .. Dviganje 2 metra v sekundi! Nenehoma. Palice nisem več premaknil niti za las (od strahu, da ne bi kako pokvaril tega čudeža) in buljil v variometer. Kazalec je otrpnil na dveh metrih v sekundi. Kaj, če je instrument pokvarjen? Narahlo sem potrkal po stekelcu. Nič, oziroma še vedno nepremična zakleta dva metra. Ta trenutek se mi je posvetilo, da se trka pravzaprav po višinomeru. Že sem hotel. Pa mi je roka zastala: 1450 metrov. Vidno je lezel navzgor. Zdaj sem moral končno tudi jaz priznati, da je to VAL. Hura! Trikrat hura!"
Tako je opisal jadranje na tako imenovanih valovih Marjan Moškon, eden od šestih članov Aerokluba Novo mesto, ki so se pred dnevi z jadralnim letalom povzpeli na več kot 4 tisoč metrov nad, zemljo, kar je eden od pogojev za osvojitev zlate C jadralne značke. Uspeh je še toliko večji, ker so bile vse omenjene višine dosežene doma, nad pobočji Roga, kar daje dolenjskim letalcem upanje, da po zlate in diamantne višine ne bo treba več hoditi v Bihač ali Titovo Korenico, območji, ki sta pri nas najbolj znani po valovnem jadranju. To vsekakor pomeni, da tudi na območju Roga sorazmerno pogosto nastanejo razmere, v katerih se razvijejo orografski gravitacijski zavetrni valovi, kot temu vremenskemu pojavu učeno rečejo metereologi.
Zamotano ime pa še ne pomeni, da je zadeva tudi podrobno raziskana.
Orografski gravitacijski valovi nastanejo načeloma na zavetrni strani ovire kot posledica oscilacije zračnih delcev v dinamično stabilnem
Potopis
S TOPLEJŠIM SRCEM IZ MAKEDONIJE
V Makedonijo, natančneje povedano v vas Vatašo, nismo šli gledat na uro, ker kaže ob istem času natanko toliko kot v Metliki, čeprav je oddaljena od tega belokranjskega mesteca blizu 1100 kilometrov. Predstavljali smo Slovenijo na televizijski oddaji Znanje—imanje. Ko zapišem predstavljali, mislim na folkloriste in tamburaše društva „lvan Navratil", na oktet Vitis, na predstavnike družbenopolitičnega življenja metliške občine pa še na gojence glasbene šole. V Makedonijo smo potovali z avtobusom, ki je last črnomaljskega Integrala, razpolaga pa s potrpežljivimi šoferji, ki mirno prenašajo kričanje, igranje, tuljenje in petje, a tudi popolno tišino, ko zaspe utrujeni potniki na sedežih kot ovce, ki se pasejo po makedonski zemlji. Sedeti skoraj dvajset ur kot pribit na sedežu je enako naporno, kot bi pešačil, in ko se skobacaš iz avtobusa, si ves posvaljkan, zabuhel v obraz, izbuljenih oči, bolečih kosti, pretresenih mišic.
NATAKARJI CEPLJENI ZOPER HITROST
Reševali so nas kratkotrajni postanki v celo noč odprtih motelih, kjer so natakarji cepljeni proti hitrosti, prti umazani, da lahko razbereš iz njih jedilnik za dva, če ne celo tri mesece nazaj, v motelih, kjer se ustavljajo v glavnem šoferji razrahljanih živcev, siti cest in vsega, kar spremlja vožnjo, preklinjajoč postrežbo in kot po pravilu zaklenjena stranišča. Vendar človek le ne potuje vsak dan z avtobusom na jug naše pisane dežele in ta zavest mu daje moč, da vzdrži. Nekaj pa je tudi v pričakovanju, v opazovanju okolice, ki beži mimo tebe in je drugačna, kot si je vajen med Gorjanci in Kolpo. Nekaj je v govorici, v obnašanju ljudi, v prijaznosti ali neprijaznosti, nekaj je v vinogradih in nasadih breskev, ki se začenjajo že nekaj kilometrov pred Kavadarci. Nekaj je v toplem presenečenju, ki smo ga doživeli pred vstopom na ozemlje krajevne skupnosti Vataša. Tam so nas namreč pričakali predstavniki družbeno političnih organizacij, družno z njimi pa še S policijskim spremstvom smo se odpeljali v to makedonsko vas, ki je bila
okrašena za to priložnost z živobarvnimi zastavicami, transparenti in tablami za dobrodošlico. Kako temperamentni so ljudje tam doli, neposredni, komunikativni, bi rekel kdo, ki rad baranta s tujkami.
Pripravili so nam dobrodošlico, ki je mi severnjaki ne spravimo skupaj, pa če bi obiskovali igralsko akademijo dvajset let nepretrgoma: pripenjali so nam na prsi nageljne, plesali so, igrali, postregli so nam s slivovko, s kruhom in soljo, vzklikali so nam, ploskali, vsa vasje bila na kupu, na nogah, mlado in staro, v zrak so spustili tri balone z napisi Metlika—Vataša, šele potem so nas razporedili po hišah. Kasneje so mi povedali, kakšna užaljenost je nastopila pri tistih, ki so se potegovali, da bi dobili v goste za tri dni Slovenca, a to ni bilo mogoče, ker nas je bilo „samo" petdeset.
LUDA MARA
Skozi vas Vataša teče potok; domačini mu pravijo sicer reka, a je tako neznatna, da še imena potok ne zasluži. Ima pa zato duhovito ime: Luda Mara. Neumna, trapasta Mara. Kdor je nadel potoku to ime, se gotovo ni nameraval norčevati iz žena in žensk, ampak je dobro poznal značaj potoka. Domačini pravijo, da je žares neumen, da Mara ob večjem deževju ponori, da teče po cestah na svojem levem in desnem bregu, kjer so postavljene lepe, moderne hiše, kjer so gostilne, kulturni dom in vse drugo. Luda Mara naraste tako hitro, da je zmožna odnesti s seboj celo neprevidne ovce, a .tudi posodje s pomolzenim kozjim ali ovčjim
mlekom. To mi je pripovedovala mati sinov, pri katerih sem gostoval ob zajtrku s kruhom, ovčjim sirom in lipovim čajem. Strugo Lude Mare so počistili prav zaradi oddaje Znanje — imanje, kajti ocenjuje se tudi urejenost kraja, organizacija prireditve, športni izidi, točke s kviz tekmovanja pa še kaj.
DVANAJST SKOJEVCEV
Le streljaj od vasi Vataša je postavljan spomenik dvanajstim skojevcem, ki so jih bolgarski okupatorji na zverinski način umorili 16. junija 1943. S pretvezo, da organizirajo parado, so jih zvabili na skrit kotiček Tikveške pokrajine in jih postrelili. Na mestu zločina stoji spomenik, skromen, a veličasten. Veličasten zaradi opomina pa še zato, ker so bili med postreljenimi mladi ljudje - skojevci. Iz kamna narejeno posekano drevo, na katerem je napisano o zločinu, simbolizira konec dvanajstih mladih življenj, dve nasproti si stoječi kamniti poraboli pa zasužnjenost in ponovno pot v svobodo, ki je šla preko žrtev. Tudi preko dvanajstih tikveških skojevcev.
*
HRUSTI PROTI MUHAM
Športni del srečanja je bil na njihovem igrišču domala sredi vasi. Vse skupaj je šlo bolj za šalo kot zares. Ekipi sta tekmovali v naslednjih disciplinah: teku v vrečah, streljanju z zračno puško, metanju krogle in v vlečenju vrvi. Najzanimivejše je bilo slednje. Vatašani so bili v primerjavi z našimi „vlačilci" pravi hrusti. Prvič so jih potegnili čez belo črto, prej kot bi lahko
rekel breskev, zlačuda so drugič zmagali Metličani, vendar se je kmalu zvedelo, da le zato, ker je Vatašane tako pregovoril sam župan. Ne gre, da bi povabljene odvlekli iz gostoljubne vasi tja do Gevgelije, in to z navadno vrvjo. Metličani pa so se pridušali, da bodo zmagali v domačem kraju, in to drugo leto ob Vinski vigredi, na katero bodo gostje iz Makedonije gotovo prišli, saj sojih Belokranjci toplo povabili.
TRTE, TRTE ...
V Kavadarcih, ki so z Vatašo skoraj celota, je največja vinska klet na Balkanu in druga največja v Evropi. Prijazni domačini so nam jo razkazali, še prej pa smo bili obveščeni, da njihova vina niso od muh. Sredi kleti imajo degustacijsko sobo, ki je urejena po vzorcu starih makedonskih kleti, in tamkaj se je kmalu pričela razlegati pesem. Za ogrevanje je poskrbel oktet Vitis, vse druge pa so nas ogrela zares kvalitetna tikveška vina, zrasla na trtah, ki se razprostirajo na 9 tisoč hektarjih (2 tisoč družbenih in 7 tisoč v zasebnih rokah). Vinska klet Tikveš izvaža celo na Japonsko, da o zahodnoevropskih državah sploh ne tratim pisalnega traku. Redno zaposlenih ljudi imajo 2150, v času večjih del pa najamejo tudi sezonske delavce..
MEZE
Ko sem stopil v hišo svojega gostitelja, so mi takoj ponudili kumarice in paradajze pa še „rakijo", ki jo hranijo v akacijevih sodih, zato je zlatorumene barve. Kumare in paradižniki so bili na mizi ves dan, temu pravijo domačini „meza". Ob „mezi" se veliko prijetneje klepeta in predvsem pije. Tako ni nič čudnega, če zveš, da sade zdaj tobak, da ima moj gostitelj farmo svinj, da ima dve kozi in kozlička, da je imel še pred leti preko šeststo ovac in da zelo ceni Slovence: zaradi delavnosti, urejenosti in kulture, zaradi čistosti mest, čistosti, s katero se ne more ponašati niti, Titov Veles, ki smo ga obiskali na poti v Vatašo. Vse preveč papirja, nastlanosti je po teh krajih in kaže, da to nikogar niti ne moti pretirano.
POT DOMOV
Vračanje v Metliko se ni dosti razlikovalo od poti na jug. Da bi si pretegnili krake, smo se ustavili v Stobih, v Jasenovcu in na Kozari. Domov smo se vrnili utrujeni, vendar zadovoljni, da smo vsaj bežno spoznali Vatašane, te prijazne, gostoljubne ljudi, ki nikoli ne pozabijo povedati, da je Ohrid čudovit in da ni tako" daleč od njihovega kraja. Ljudi, ki so ponosni nase, na vse nas. Ljudi, ki se rode in umirajo ob vinu, tobaku, ovcah, maku. Ljudi, ki jim je gost svetinja. Dovolili bi mu kopati se celo v moštu, natočenem v kavadarske bazene lani ob trgatvi, ko jim je zmanjkalo posod. Takšne sem videl, občutil in spoznal. Iz vasi Vataša sem se vrnil s toplejšim srcem)
TONi GAŠPERIČ
Izkušnje zdomca_
KONKURENCA JE ZDRAVA, LJUDI NE SMEŠ ODIRATI
■.O, pri vas je pa apoteka, vse je zavito, zakaj pa to? " 50 ljudje spraševali čevljarja Marjana Retlja, ko je pred Poldrugim letom odprl svojo delavnico v dvoriščnem delu nekdanje lekarne v Brežicah. To redoljubno navado 16 dolgoletni zdomec Retelj prinesel s seboj iz Nemčije ,z Čisto praktičnih razlogov. Popravljeni čevlji se v Pečkah ne prašijo, razen tega so vrečke oštevilčene, da ni nePotrebnega iskanja.
Retelj je prebil več kot sedemnajst let v Stuttgartu in s' ie večino svoje zdomske dobe služil kruh v svojem Poklicu. Za čevljarja se je izučil doma. Oče je imel več °t tri desetletja obrt v Župeči vasi pri Cerkljah. Sin je nadaljeval njegovo delo. To so domači pričakovali od nisga, zato ni razmišljal o drugih poklicih. Čevljarstvu se I® Posvetil z veliko volje, vendar to ni bil donosen P°klic. Dve leti je imel samostojno obrt in ker je bil jetnik, je prosil, da ga z davki ne bi preveč pritiskali. "Ce ne morete, pa pustite," so mu odgovprili na občini jd tedaj je začel razmišljati, da bi šel v čevljarsko šolo v ranj. Tudi te želje so splavale po vodi, ker ni dobil l|pendije. Tako je 1964 odšel v Nemčijo in s Pesredovanjem znancev prijel za prvo delo. Doma se mu ie ravno tedaj rodila hčerka. Žena je prišla za njim čez Sedem mesecev. Varstvo otroka so do četrtega leta pr®vzeli stari starši.
Čevljarjevo prvo delovno mesto je bilo na bagerju, na cesti. Potem je iskal zaposlitev v svoji stroki. Našel jo je tovarni čevljev, kjer je kot izučen čevljar lahko delal na vseh fazah. Toda to delo je bilo zanj preveč enolično, tega se zanj lahko vsakdo priuči. Po letu dni v tovarni je prišel v čevljarsko delavnico v centru tuttgarta. Mojster ni zahteval od njega nobenih ^Pirjev, pokazati je moral le znanje.
Retelj se je hitro uveljavil in postal njegova desna [°ka. Sčasoma je spoznal, da je dela dovolj in da bi kazalo poskusiti na svoje. Z obrtjo je začel tako, da je v najem delavnico, v kateri je dotlej delal, in Skupil inventar.
•.Začetek je bil zelo težak," se spominjata oba z ženo. ri leta se ni nič premaknilo," sta pripovedovala.,,Bili $rri° tujci in dolgo je trajalo, da smo si pridobili Zaupanje. Delali smo v' središču mesta, zato se je razen a|nih strank ustavljalo pri nas veliko mimoidočih, ^j-udar nismo nikoli nikomur odklonili popravila. .Medice NE nismo poznali in prav s tem smo si pridobili lrtle. ki je vlivalo zaupanje. Odločali sta tudi kakovost in ^tančnost pri delu ter korekten odnos do strank. Za P* je pomembno, da je stranka zadovoljna in tudi andanes nobene ne odklonimo, čeprav pride ob petih Popoldne. Kadar delamo dlje, so vrata delavnice vsakomur odprta."
Retijeva tudi nista pozabila povedati, da je konkurenca zdrava in da ljudi ne smeš odirati. Prepričana sta, da pri nas delo premalo cenimo, v tujini pa se plača samo to.
Mojster Marjan se je v Nemčiji veliko družil s Slovenci. Nekaj časa je bil celo podpredsednik Slovenskega društva Triglav in eden od soustanoviteljev. Pot v družabnost mu je utiralo veselje do glasbe.
r
Podedoval ga je po očetu; ki je bil samouk na .frajtonarici'. Marjanova instrumenta sta harmonika in električne orgle. Igranju se je v tujini posvečal dolga leta. Bil je član kvinteta Slavček, v katerem so razen njega igrali še rojak iz sosednjih Maienc, dva Celjana in en Trboveljčan. Nastopali so na slovenskih prireditvah v Stuttgartu in okolici, ob sobotah in nedeljah pa so šest let stalno igrali v lokalu, kjer so se sprva zbiraii samo
Slovenci, potem pa še drugi Jugoslovani, ki jim je bila všeč naša glasba. Kvintet je razpadel po tragičnem dogodku, v katerem so izgubili klarinetista. Igrali so na pustni zabavi in dvorana je v trenutku onemela, ko se je zgrudil mladi Celjan. Ubila ga je elektrika. Njegovi prijatelji iz ansambla so potem za oGem mesecev odložili instrumente. Izguba soigralca jih je močno potrla. Potem so ustanovili trio in nastopali z njim tri, štiri leta. Marjan je tedaj odnehal. Moral se je posvetiti delavnici. Zahtevala je celega človeka. Delo se je kopičilo in časa za ansambel je bilo vsak dan manj. Poslovi! se je od muzike, čeprav nerad.
Potem je začel razmišljati tudi o vrnitvi. Zanimal se je, kako je s samostojno obrtjo v domovini in odgovarjali so mu, da je dela dovolj, da ne bo ndbenih težav. Pa ni bilo čisto res. Celo z obrtnim dovoljenjem je bilo precej problemov. Ni in ni mogel razumeti, zakaj toliko papirjev, ko pa v Nemčiji niso zahtevali drugega kot prevode dokumentov ter priporočili obeh dotedanjih mojstrov oziroma delodajalcev.	*	.
,,Pri nas sem zaradi administrativnih zapletov okoli tega skoraj izgubil živce," je razlagal in hkrati potožil, da ga je razočarala tudi carina. ..Najtežja je bila pot do lokala. Še danes sem prepričan, da mi je čakanje skrajšala ljubljanska televizija, ki je dvakrat snemala v moji delavnici. Novinarjem sem povedal za vse težave in ko sem se po tistem obrnil za pomoč na občino, so mi sporočili, da bo naprodaj tale hiša v Brežicah. Kupil sem
del poslopja na dvorišču in si uredil delavnico, kjer imam miren kotiček za delo in dovolj dnevne svetlobe. Samo tablo imam še na zelenici. Vložil sem prošnjo, da bi mi določili stilski izvesek, pa za sedaj še nimam odgovora. Hiša je namreč kulturnozgodovinski spomenik, zato ne morem ukrepati nič po .svoje. To razumem in se podrejam, vendar bi rad čimprej na vidno mesto izobesil svojo tablo."
Za delo Retelj ni v zadregi, čeprav se je tega najbolj bal. Tarejo ga druge skrbi. Materiala ni, in to najosnovnejšega, kot je na primer lepilo. Primanjkuje usnja, plastike za ženske pete in celo žebljičkov. Po vse to je že šel v Nemčijo, vendar ne bo več mogel delati tako, ko bo porabil prislužane marka. To je tudi drago, saj mora zraven upoštevati še polog ob prehodu meje.
V Stuttgartu se mu s takimi stvarmi ni bilo treba ubadati. Razen delavnice je ime! tam še trgovino z usnjem in vsemi artikli za usnjeno obutev in obleko. Potnik se je občasno ustavljal pri njem in naročil mu je vse, kar je potreboval. Zdaj pa išče material po vsej Sloveniji sam. A ne samo za čevlje, tudi za ključe, ki jih hkrati izdeluje. Tu dobi samo po en artikel, v Nemčiji pa celoten Titanov program.
Opozoril je na razliko v kakovosti izdelkov za domači trg in za izvoz. V Nemčiji je popravljal veliko čevljev iz naših tovarn, vendar so bili precej boljši od tukajšnjih. Nasploh opaža, da je tukaj 90 odst. slabih čevljev (slab material in slaba izdelava), medtem ko jih je bilo v Nemčiji samo deset odstotkov. Strankam poskuša ustreči tudi s popravilom usnjenih oblačil in torbic.
Žal mu je samo za eno napako, ki jo je nap: il, I r z 'vrnitvijo ni počakal, da bi hčerka končala sre ■.] ? švov Nemčiji. Res je, da je ves čas obiskovala dopc iz slovenčnščine, vendar je imela tež,	.p
zagotovilom o dopolniln&m pouku na vseh ščitih. ..Nekako smo ga izsilili," je dejal ker je bil učni program v celoti drugačen. Začeti na novo v tretjem letniku gimnazije res ni lahko, vendar upam, da bo zmogla. Zdaj je maturantka. Mislim le, da naše delegacije, ki prihajajo na obisk k zdomcem, ne bi smele tako širokogrudno obljubljati pomoči, ki je v praksi ni."
JOŽICA TEPPEY
Hedvika Schvveiger je začela učiteljsko pot v Kočevskih Poljanah, kasneje pa je postala učiteljica na novomeški osnovni šoli. Nekaj sto otrok, predvsem deklic, je pri njej spoznavalo abecedo, prve številke in bilo deležnih nauka o naravi. Prav ta predmet ji je bil pri srcu, to so otroci čutili. Njena ljubezen do živali pa je bila tolikšna, da so ji nazadnje očitali že pretiravanje.
Preden je šla iz hiše v Vrhovčevi 7, je imela pri hiši 15 mačk in za vse je skrbela, kot da ne bi bile potepuške	živali, ampak otroci. Zanje	je kar
naprej	iz	bližnjih gostišč prinašala odpadke
hrane.	Še	prej je redila kokoši,	pitala	pujske,
včasih	pa	se je v tjj druščini	znašel	še kak
jagenjček ali kozliček. Pa njen pes Floki! Nič koliko njenih bivših učencev se spominja rjavega, debelušnega kužka z dolgimi ušesi, ki je učiteljico čakal pred šolskimi vrati. Najbolj pridni so ga lahko domov grede peljali na vrvici skozi mesto.
Dobival je bonbone, čokolado in same take dobrote, hkrati pa je gospodična te priboljške
delila tudi učencem. Posebno tistim, za katere je vedela, da doma takega ne dobijo.
„Zelo rada sem imela otroke," se je pred kratkim spominjala več desetletij nazaj. Se v letih, ko med šolskimi kaznimi klofute ali celo udarci z drobno paličico niso bili ne redkost in ne prepovedani, bi med učenci gospodične Schvveiger dobili zelo redke, ki so bili mimogrede deležni kakšnega „švrca", če je bila razposajenost le prehuda.
Sem in tja jo v njenem ..začasnem" ljubljanskem domovanju obišče kak Novomeščan. Tega je nepopisno vesela. Tudi mene je spraševala ne le za sosede v njeni ulici pa v Streliški, v Kratki, na Glavnem trgu. Hotela je pravzaprav vedeti vse novice o ljudeh iz raznih koncev mesta, ki so bili njeni učenci ali znanci in je do nedavnega spremljala njihovo življenjsko pot, rojstva, smrti v družinah. Izredno je bila vesela, če je kateri njenih učencev v življenju dosegel vidnejše uspehe.
Zdaj ima 88 let, po videzu pa je veliko boljša, kot je bila ob odhodu iz rojstnega kraja. Niti najmanj je ne zapušča spomin. Ko našteva imena ljudi, se ji ne zatakne niti pri enem priimku. Začudo pa za večino tudi ve, kdaj so rojeni. Na. srečo ima med dvema sostanovalkama tudi eno, ki je svoj čaš živela v Novem mestu in se lahko z njo o marsičem pogovori. Čeprav bi zaradi gmotnih razmer gospodična lahko potovala, si več privoščila, je bila najraje doma. Zaradi živali in ljudi iz soseske, ki jih ni mogla pogrešati niti en sam dan.
Po toliko letih pa je skoro povsem neizpreme-njeno ohranila svojo lepo pisavo, ki priča, da je bilo svoj čas lepopisje v šoli pomemben predmet. To lahko potrdijo meščani, s katerimi je ohranila pismene stike. Ne gre pa pozabiti tudi drugega njenega konjička: govorništva na pogrebih.
„Ker so mi večkrat rekli, da imam dar govora in javnega nastopanja, so me nekajkrat prosili za govor ob odprtem grobu kakšnega znanca. V povojnih letih so bili časi, ko za te stvari ni nihče organizirano skrbel, pa se je dogajalo, da bi človeka zagrebli brez vsakega pravega slovesa. Ker sem tudi veliko ljudi poznala, sem tako bila nekaj let skoro redna govornica na pogrebih. Sploh nisem vprašala, ali je civilen ali cerkveni pogreb. Zame to ni bilo nič pomembno, važen je bil človek, ki zapušča ta svet in mu je vsaj ob smrti treba izreči nekaj lepih besed. Mnogi jih namreč v življenju niso bili deležni."
Ob slovesu sem ji kot bivša učenka morala obljubiti, da v njenem imenu pozdravim vse Novomeščane. Nič kolikokrat jih ima v mislih podnevi, kot je pravila, pa se ji največkrat tudi sanja celo o ljudeh, ki jih niti ni pobliže poznala, ker so se priselili v mesto šele v povojnih letih.
■ RIA BAČER
Pri starih Novomeščanih
gospodična
Vrhovčeve 7
Vrhovčeva ulica v Novem mestu ni več to, kar j® bila še pred leti. Ne samo da ji čedalje večji ”rornet jemlje čar, Novomeščani čutijo, da ji Nnjka Hedvika Schvveiger, „gospodična" i2 hiše ^evilka 7. Do pred nekaj leti smo jo lahko V|devali nič kolikokrat na dan, kako je venomer
nekaj prinašala domov ali posedala ob oknu in mimogrede nagovarjala mimoidoče. Bila je del ulice, poznala je vse in vsakogar, prijazno je nagovarjala zlasti otroke iz bližnje in daljne soseske. Kot upokojena učiteljica, ki je prišla v poklic že leta 1914, je poznala večino novomeških babic in dedkov, njihovih otrok in vnukov.
Rodila se je 10. oktobra 1895 v Novem mestu, v družini davčnega uslužbenca z devetimi otroki. Stanovali so sprva v opuščeni stari vojašnici, kasneje pa so kupili hišico v Vrhovčevi ulici, v kateri je od vseh devetih otrok ostala samo Hedvika. Bilo ji je dve leti, ko so se priselili v Vrhovčevo, in tu je živela vse do bolezni 1979, ki jo je osamelo prisilila živeti v domu starejših. Ker ima od vseh svojih samo dve nečakinji, živita pa v Ljubljani, je tudi gospodična v ljubljanskem domu za Bežigradom. „Začasno", pravi, kajti trdno upa, da bo še prišla vsaj za nekaj časa domov.
Pričevanje iz NOB
»ROMA DOMA"
/
Tak napis, ki po naše pomeni ,,Rim kroti", so si italijanski fašisti dali vklesati v kamen, ki so ga jeseni 1942 postavili sredi Črnomlja kot spomenik svoje zmage nad partizani in osvobodilnim gibanjem. V knjižici, ki je I. 1981 izšla o Črnomlju v NOB kot 22. zvezek zbirke Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem (založba Komunist, Ljubljana), je v zvezi s tem spomenikom neljuba pomota. Napisano je namreč, da so fašisti postavili ta spomenik že ob prvem obisku visokega komisarja Emilia Grazioli-ja 17. avgusta 1941. V resnici pa se je to zgodilo ob drugem in zadnjem Graziolijevem obisku Črnomlja 22. novembra 1942. Napake takrat ni bilo več mogoče popraviti, ker je bil stavek že lomljen in bi popravek terjal zamudo časa in nove stroške. Ker pa stvar le ni brez pomena, naj napako tu, čeprav kasno, popravim.
5.	novembra 1942 se je z zaključnimi
vojaškimi operacijami na Gorjancih končala velika italijanska ofenziva proti partizanskim enotam in osvobodilnemu gibanju v tako imenovani Ljubljanski pokrajini. Po Beli krajini je italijanska vojska divjala zlasti julija in avgusta
1942, pa tudi kasneje ni bilo miru, zlasti ker so partizanske enote prehajale v protinapad in npr. 22. septembra 1942 prizadejale italijanskim vojaškim enotam občuten poraz pri Kvasici. Vendar je. italijanska vojaška in civilna oblast
hotela javnosti pokazati, da je osvobodilno gibanje zatrto in partizanska vojska poražena, če že ne uničena. To naj bi izpričal tudi ponoven obisk visokega komisarja E. Graziolija v Črnomlju,središču Bele krajine.
Črnomaljski okrajni komisar dr. E. Cassanego je hotel temu obisku dati poseben poudarek: ukazal je, naj na trgu pred gradom postavijo velik rimski nagrobnik z osmimi reliefnimi podobami in latinskim napisom, ki so ga našli v strugi Lahinje, oz. verjetneje izluščili iz zidanega jezu pri mlinu pod gradom. Nagrobnik so postavili na nizek kamnit podstavek, ob njega pa postavili štirioglat stebrič z vklesanim napisom ROMA DOMA. Ta napis naj bi pričal, kako Rim tudi v sedanjem času kroti nepokorne in veliča svojo zmago nad njimi. To pot seveda nad partizani.
Grazioli se je v nedeljo, 22. novembra 1942, pripeljal iz Ljubljane z vlakom. Na nekaterih postajah so mu fašistične organizacije in vojska prirejali svečane sprejeme, posebej v Novem mestu, kjer sta se visokemu komisarju priključila tudi novomeški okrajni komisar Ottone Griselli in komandant divizije Isonzo general Alessandro Maccario. Tako naj bi vojaško poveljstvo in civilna oblast skupno potrdila in izpričala svojo zmago.
V dosti obsežnem poročilu, ki ga je o obisku objavil „Slovenec" 24. novembra 1942, beremo: „Na trgu je bil zatem odkrit rimski kamen, kulturno-zgodovinski spomenik. Je to star rimski nagrobnik, ki so ga našli v strugi Lahinje, ki tako zgovorno priča, kako zgodaj je že prodrla rimska kultura v te kraje. Ob kamnu je postavljen kamnit stebrič z napisom ,Roma doma'."
Po ceremoniji na trgu pred gradom si j® Grazioli ogledal še sedeže fašističnih organizacij itd., obiskal novo vojaško pokopališče, kjer je bilo pokopanih tudi nad osemdeset pri Kvasici padlih, in se ob pol tretji uri popoldne odpeljal nazaj v Ljubljano.
Dva dni za tem, 24. novembra 1942, pa je bil \ Sošicah v Žumberku oblikovan skupni operativni štab za 13. hrvaško in našo Cankarjevo brigado ter Vzhodnodolenjski odred, ki mu je poveljeval Večeslav Holjevac in mu bil politični komisar Jože Brilej—Bolko. Cilj napada enot: utrjujoča se belogardistična postojanka na Suhoru. Štiri dm po Graziolijevem odhodu iz Črnomlja, 26-novembra zvečer, je začelo v „ukročeni" Beli krajini zopet grmeti in v bojih med 20. uro 26. in pol osmo uro 27. novembra je bila sovražna postojanka zavzeta in porušena.
In ko sem sredi novembra 1943 prišel. ^ Črnomelj, ni bilo o ,,znamenju zmage" skoraj nobenega sledu več. Le ob zunanji steni Laknerjevega salona je bil kup zdrobljenega kamenja, med katerimi sem videl nekaj fragmentov rimskega nagrobnika. Čez čas pa je izginil tudi ta kup.
JANKO JARC
f T|
I f
i i1
M Uk
'Š:' 4
Kako žive drugod
JAN HAKANSSON l
KOSEM USTRELIL SVOJEGA SINA
Nič me ne navda s takim gnusom kot mučenje otrok. Kdaj pa kdaj pokažejo po televiziji ali v časopisih takšne prestopke starejših in močnejših nad mlajšimi.
Številka dve na moji listi osovraženih stvari je mučenje živali. Te nimajo pameti, da bi izkoristile fizično premoč v lastno obrambo; v svojem zaupanju v človeka se pustijo trpinčiti, pohabljati, klati. Sem vnet. nasprotnik mučnih poskusov z živalmi, bodisi v znanstvene namene ali v. živalskih tovarnah.
Vprašanje mučenja žena ostane odprto, saj se v mojem domu kaj takega nikoli ni dogajalo — nasprotno. O mučenju otrok seveda tudi ni govora pri nas — vsaj od takrat ne, ko sem ustrelil svojega sina.
Takole se je zgodilo.
Nabavil sem si pištolo z magacinom za šest nabojev. Ne sprašujte me sedaj, kako sem jo dobil, ker na to nočem odgovarjati. Kupil pa sem jo zato, da bi z njo prestrašil morebitne kalilce miru — živimo v nevarni in silno ekspanzivni družbi in človek nikoli ne more vedeti, kaj si nezaposleni tipi lahko privoščijo. Krvosledna psica Huga se za svoj poklic na žalost ne zmeni kaj prida. Ko spi, takrat spi trdno, in če bi jo vlomilec slučajno pohodil in bi se zbudila, bi.bila samo vesela novega poznanstva na svoj najbolj dobrikav način. Pripravljen sem celo verjeti, da bi mu takoj pokazala, kje je zabojček s srebrnim namiznim priborom, samo da bi se mu prikupila. To so težke besede, toda verjemite mi, vem, kaj govorim.
'Demonstracija pištole je bila pred slovespo zbrano družino. Bila je nabite, toda le s strašilnimi naboji, seveda.
..Pokazal vam bo, kako se ravna s takim orožjem," sem dejal.
,,Pa vendar ne misliš streljati? " je rekla žena zaskrbljeno.
„Samo strašilni naboji so," sem ji pojasnil. ,,Nihče ne more biti poškodovan, pa še v strop bom meril. Pazite sedaj!"
Odklopil sem in potisnil naboj v cev. Nato sem pištolo dvignil in nameril v strop. Počilo je. Nihče od nas lep trenutek ni ničesar več slišal, ker nam je zvonilo v ušesih. Huga je sedela na tleh in zehala.
V papirju, opetem na stropu, je zijala velika črna luknja in iz nje se je sukljal tenek dim. Ko se nam je sluh povrnil, smo zaznali tudi sinovo stokanje. Držal se je za roko.
Žena je planila k njemu. Ko je potegnila njegovo dlan z roke, se je tik nad komolcem prikazala kapljica krvi.
..Ustrelil si ga!" je zakričala razburjeno. „ln glej, kaj si naredil s stropom. Morilec otrok!"
Zene so vedno pretirano dramatične. Strop se da vedno popraviti, in kar se sina tiče. prapričan, da se je sam uščipnil in iztisnil tisto kapljico krvi, samo da bi se naredil pomembnega. On je seveda trdil, da je postal žrtev streljanja željnegar očeta, in si na mojo jezo na ranjeno roko namestil pretirano
velik obliž. Tak se je podal v mesto, da bi ga razkazoval.
Kmalu so vesti o streljanju dosegle tudi naše sosede. Pridušeno vzdušje se je razširilo po okolici. Čim sem se pojavil na ulici, so matere potegnile otroke k sebi in izginile v veže, ko sem se približal. Potem sem jih videl kukakti skozi kuhinjske zavese, da bi ugotovile, če sem se že umaknil na dovolj varno razdaljo. Vse skupaj je bilo zelo neprijetno.
Mera je bila polna nekega dne, ko sem pripravljal kompost na sadnem vrtu. V kotu vrta imamo položenih nekaj velikih lesenih zabojev. V njih zbiramo vejevje in druge odpadke za kompostiranje. Spomnil sem se, da bi izkoristil prostor med zaboji in ograjo in tam napravil kup listja, zemlje in trave, kar vse bi se sčasom spremenilo v prvovrstno puhlico. Moj kup komposta je tako postal precej velik — približno meter širok in nekaj metrov dolg.
Med tem, ko sem ravnal površino, sem se zavedel, da nisem več sam. Jonsson, moj sosed, se je naslanjal na ograjo s pipo v ustih. Opazoval me je s pomenljivim pogledom, pokimal proti kupu komposta in rekel:
„ln kako se počuti ostala družina? "
Pravočasno je ušel, da ga niso zadele grablje, ki sem jih zalučal za njim.
Toliko o mučenju otrok.
Kar se tiče mučenja žena pa, kot sem že omenil, nimam lastnih izkušenj, niti med prijatelji in znanci. Imam pa zato dobrega prijatelja, ki ga je njegova žena hudo zdelala.
Prijatelj je namreč nadušen športni ribič. Zelo rad ima okajene ostriže, zato si je nabavil majhno prenosno dimnico, ki jo je jemal s sebo: na svoje ribiške izlete. Kadar je ne uporablja, jo hrani v kuhinjski omari.
Ko se je nekega dne vrnil z dela domov, je iz kuhinje zaslišal pritajen jok. Pogledal je in videl ženo v oblaku temno sivih pen. Prav takrat je pomivala dimnico, ki je postala že zelo sajasta. Pena je že pokrila pomivalno mizo, se vzpenjala po omaricah navzgor in lila na tla. Bila je vsepovsod: v ženinih laseh, na obleki in celo znotraj njene bluze. Bolj je pomivala, bolj je pena naraščala.
Moj prijatelj se je sesedel na stol in se krohotal.
Že to je bilo zelo neprevidno od njega. Moral bi se s tem zadovoljiti. Toda ko je med napadi smeha še izjecljal: „Kako hudiča moreš biti tako neumna, da greš pomivat dimnico? " pa je šel predaleč. Žena je spustila vse iz rok, planila vsa besna nanj in ga ugriznila v roko.
To ni bil navaden ljubezenski ugriz med zakonskima partnerjema. To je bil napad ranjenega tigra in rezultat je bil strašen.
Poklicati sta morala taksi in takoj sta prišla na vrsto v sprejemnici za nujne primere.
Zdravnik, ki je dal mojemu prijatelju injekcijo proti tetanusu, je rekel:
„Kako grd ugriz ste dobili. Kaj se je pravzaprav zgodilo? "
Moj prijatelj je bil dovolj gentlemana, da ni izdal .svoje žene. ki je bila sedaj polha Obžalovanja. Je pa nepodkupljiv in resnicoljuben človek, zato je rekel: „Cila me je ugriznila. (Njegova žena je Cecilija, tega pa zdravnik, hvala bogu, ni vedel). Sam sem : kriv, ker sem jo izzival."
Ko je doktor mojega prijatelja obvezal, je dejal:
,,Če bi bil na vašem mestu, bi jo dal ubiti. Če je že enkrat ugriznila svojega gospodarja, je nevarnost veHka, da bo to ponovila."
Prijatelj je bil zelo zamišljen, ko sta skupaj z ženo zapuščala bolnišnico. ■ ■
„ Si slišala, kaj je rekel doktor? " je vprašal ženo.
,,Morda pa ima prav."
Žena je v odgovor samo nekaj zarenčala.
No. kljub temu je lahko živela dalje, dogodivščina pa je razmere sil v njunem zakonu zasukala v prid mojemu prijatelju. Če je sedaj njegova žena v družbi proti njemu, on takoj prekine debato in pravi:
„Kaj če bi pokazal svojo brazgotino? "
Žena postane takoj spravljiva in harmonija je vzpostavljena. Tako se da mučenje soproga pametno izrabiti tudi v svoje nasprotje.
(Iz švedščine prevedel Tone Jakše
Jan Hdkanubn jo sodoben švedski publicist in humorist, ki je objavil več zbirk humorističnih novel Zgornja novela je is zbirke Skeppslteltarns memoarer (Spomini ladijskega zdravnika).
prebrali smo
razprava
„Antično bronasto posodje Slovenije". Tako je naslovljena Mitp Danila Breščaka, s katero je arheolog iz Novega mesta Pomenljivo dopolnil bero raz-Prav,^i jih v zbirki Situla zalaga ljubljanski Narodni muzej. S temle zapisom bomo le opozo-r*li na nedavni izid dela, za ^rokovno oceno v naslednji številki Dolenjskih razgledov pa bomo skušali pridobiti poznavalce tvarine, ki je obdelana v pričujoči knjigi.
Med arheologi je Breščakova razprava že dolgo znana, je eno od del, ki naj bi orisala celotno
podobo antične materialne kulture na Slovenskem, in kot tako jo je avtor pred devetimi leti predložil za fakultetno diplomsko nalogo. Za knjižno objavo je arheolog razpravo dopolnil z več novimi podatki o najdbah pa nekaterimi spremenjenimi Pogledi, ki so se pojavili v novejši strokovni literaturi.
Beseda teče o petih različnih oblikah korcev, o štirih tipih veder in osmih predmetih kuhinjskega posodja (od zajemalke, vrčev, krožnikov do cedila •n ročajev). Po uvodu, v kate-rem je na kratko razčlenil namembnost in razširjenost tovrstnega antičnega posodja pa dozdajšnje zanimanje arheologov zanj, je Breščak prikazal glavne značilnosti predmetov iz slovenskih muzejev, deloma pa tudi posodje, ki je po najdbi na
slovenskih tleh prešlo na tuje. Posamezne posode so opisane kolikor je mogoče do potankosti (v dodanih tablah so tudi izrisane iz več zornih kotov, nekaj je fotografiranih), za vsako izvemo o kraju in času najdbe, tudi poskusom datira-nja se arheolog ni ognil, precej je primerjalnih podatkov o najdbah drugod, za sklep pa je Breščak dodal še nekaj iztočnic o tehnologiji izdelave bronastega posodja, o čemer je do zdaj napisanega zelo malo.
Odveč je poudarjati, da razpravo ob že omenjenih tablah in slikah dopolnjujejo tudi opombe, katalog, povzetek v angleščini, nedavno umrli Peter Petru pa je v spremni besedi opozoril, da je Breščakovo delo ..potrditev naših raziskovalnih naporov ter izraz visoke stopnje znanstvene misli na Slovenskem".
D. R.
proletarec ?
Čas za izdajo romana Proletarec, ki se je dolga leta vlačil po uredniških predalih in je o tem medenju in čakanju njegov ustvarjalec Miroslav Slana— Miros tudi javno spregovoril, ko so slovenski književniki razpravljali o usodi rokopisov, čas je vsekakor dozorel. Ni več mogoče govoriti o izjemnem založniškem podvigu, saj smo v zadnjih letih dobili na knjižni trg številna dela, ki so načela nekatera tabuizirana vprašanja našega življenja, zatorej za izdajo Slanovega ..Proletarca" kakšen poseben založniški pogum res ni bi! več potreben; toliko manj, ker je šel roman skozi idejno pralnico in likalnico, kot lahko preberemo v avtorjevi uvodni besedi, kjer pravi, da je delo „doživelo bistvene spremembe po prvih krtačnih odtisih v tiskarni zavoljo kritičnih pripomb, da je idejno škodljivo". Opran, skrtačen, po-škrobljen in zlikan torej prihaja Proletarec med zlahka pohujšlji-ve in pokvarljive slovenske bralce.
Bralec, ki bo zmogel toliko poguma, da se bo prebil skozi zajetno knjigo in se sprijaznil z nenavadnim samonagovarja-njem glavnega junaka, bo lahko
sprevidel, da v knjigi razen njene nedodelanosti (ki je menda hotena) ni nič takega, kar bi izstopalo iz poprečnosti sodobne literarne tvornosti. Morda bo branje zaključil celo z malce jeze, ker bo namesto s proletarcem ves čas branja drugoval z meščanskim upornikom, obrob-nežem, ki samega sebe sicer naziva proletaica, • je pa vse drugo kot to, če seveda proletarca razumemo predvsem kot delavca, pa naj bo v takšnih ali drugačnih proizvodnih in družbenih odnosih. Glavni junak Slanovega romana je študent, ki
mm*!«« -biii
proletarec
je pustil študij, občasni pijanec in narkoman, pohotnež prve vrste, aforistični mislec, ki gleda svet kot gnojnico, o sebi pa ima vzvišeno mnenje, da je idealist, ukvarja se z jogo, bil je v študentski „revoluciji", hoče biti vest družbe, pa ves čas končuje svoje kratkotrajne in šibke napore z že skoraj sentimentalno jezljivostjo nad nespremenljivostjo razmer. V mnogočem spominja na prežvečeni tip upornika brez razloga. Sktatka, če je kaj proletarca v tej stvaritvi, je možno le, ako to besedo povežemo v drug pojem — lumpenproletarec. To bi bi! tudi ustrezen naslov knjige, razen seveda, če ni avtor proletariat (delavski razred) odrešil njegove bistvene povezave z delom.
. Zanimiv soustvarjalni prispevek k Slanovemu romanu, njegovo polnjenje s pomeni in tehtnostjo predstavlja na koncu knjige natisnjeni odlomek razprave Tarasa Kermaunerja „De-klasirančev krik".
M. MARKELJ
iz izložbe
Storil je dovolj, da ostane trajno zapisan med nami. Balada, Lepa Vida, Ekvinokcij in Simfonija so pristna, tehtna, globoko izpovedna dela, polna ljubezni do vsega slovenskega, da zaradi njih šteje med naše najboljše glasbene oblikovalce.
S tem odstavkom končuje svojo knjigo skladatelj in glasbeni publicist Ciril Cvetko, ki si je naložil nelahko delo za zbirko Znameniti Slovenci napisati monografijo o novomeškem rojaku Marjanu Kozini, tej mnogostranski, nemirni, iščoči, včasih celo nepredvidljivi in protislovni osebnosti, po kateri novomeška glasbena šola ponosno nosi svoje ime. Čeprav mu niso bili iz teh ali onih razlogov dostopni vsi viri, je Cvetko ustvaril zanimivo podobo o skladateljevih iskanjih in dilemah in utegne spodbuditi še nadaljnje raziskovanje.
Da bo Marjan Kozina stopal po negotovi življenjski poti, se je kazalo že od mladosti. Posebno tri stvari, tri ljubice, kot je dejal, so ga pritegovale s pravo magično mojo: šah, matematika in'glasba. Dolgo je iskal samega sebe, se poglabljal v skrivnosti kraljevske igre (premagal celo znamenitega Laskerja), študiral matematiko in teoretično fiziko na ljubljanski univerzi, pa vse skupaj pustil in kot Ahasver krenil za svojim notranjim klicem, za glasbo. Učil se je in ustvarjal je na Dunaju, v Pragi, Zagrebu, Ljubljani in Beogradu, šel kot kulturni „frontnik" skozi vojne čase, kjer je bil bolj kot skladatelj cenjen kot pisec duhovitih skečev, na vseh teh življenjskih postajah pa sanjal o velikih glasbenih podvigih in delu, ki ga mora še narediti. Tudi na glasbenem področju se je iskal in .ienehno preverjal, šel skozi obdobja ustvarjalne suše in obilne letine, kakršna je bila v njegovem beograjskem obdobju, ko je nastopil kot zrel skladatelj. Mnogo je imel še načrtov, potem, ko se je že bolehen in obnemogel umaknil na priljubljeno Trško goro, ob „najlepšo reko
sveta", vendar ni mogel več dosti uresničiti, četudi so ga prijatelji dobrohotno javno prek našega lista spodbujali, naj dokonča simfonični ciklus Novo mesto.
* ZNAM US U l SLOVENCI
cini cve
Ciril Cvetko je verno in kolikor je mogel natančno, opisal Kozinovo življenjsko pot in razmere, v kakršnih je Kozina ustvarjal. Monografiji bi bilo v prid, če bi še izčrpneje vsebinsko predstavil skladateljev glasbeni opus, saj je kljub drugim aktivnostim in mnogostranostim glasba tista, ki bo ohranila skladateljevo ime. Sicer pa, kot rečeno, na dodatno raziskovanje, ki ga spodbuja tudi ta knjiga, in dokončno oceno Kozina še čaka.
M. LEGAN
skrivnosti
Življenje je polno najrazličnejših doživetij in izkušenj, med njimi so tudi takšna, ki se izmikajo razumni razlagi. Sem spadajo vsi tisti pojavi, ki jih je ljudska domišljija od nekdaj pripisovala nadnaravnim silam, znanost pa dolgo sploh ni hotela slišati zanje in jih je prav neznanstveno in brez argumentov zavračala kot sleparije. Kljub temu se je vrsta psihologov in drugih raziskovalcev začela zanimati zanje in nastala je vzporedna veda parapsihologija, ki že v svojem nazivu skriva svoj položaj glede na ostale znanosti (para pomeni v stari grščini poleg, ob, pri). Šele v zadnjih desetletjih je zanimanje za parapsihološke pojave prodrlo tudi v znanstvene raziskovalne inštitute in nobena skrivnost ni več, da se za izsledke teh raziskav zanimajo vojaške velesile in jih tudi spodbujajo.
Knjig, ki pišejo o vsem tem, je po svetu izredno veliko, saj je
zanje veliko zanimanja, kot je sploh za vse, kar diši po skrivnostnem. Slovenci pa jih nimamo kaj dosti, zato gre pozdraviti založniško potezo Cankarjeve založbe, ki je v medzaložniški zbirki Žepna knjiga izdala knjigo Hansa Her-lina ..Skrivne moči nadčutnega". Še toliko bolj, ker je pri izboru posegla po knjigi, ki jo opredeljuje kritičen odnos do obravnavane tematike.
Hans Herlin je knjigo napisal v zelo poljudnem tonu in jo popestril s številnimi kolikor toliko preverjenimi primeri parapsiholoških pojavov. Nit pripovedi spleta tako, da bralec nazadnje vse, kar se zdi čudežno in nepojasnljivo, le nekako dojame v okviru razumnega. Razpon knjige sega od, lahko bi rekli, biološke osnove parapsiholoških pojavov, podzavesti, spanja in sanj do hipnoze, telepatije, jasnovidnosti in nazadnje prerokovanja. Herlin razume vse to kot naravne pojave, v njih ne vidi vpletenih nadnaravnih moči, marveč le sproščanje človekovih silnih spo-
sobnosti, ki običajno spijo skrite v njem. Tako posamezne primere tudi razlaga. Tistih, ki jih ne more, zaradi tega ne zanikuje, pač pa meni, da bodo raziskovalci nekega dne našli pravo rešitev. Prisluhniti je treba njegovi temeljni misli, da parapsiholoških pojavov ne gre slepo sprejemati niti s predsodki zavračati, marveč kritično raziskovati. To velja navsezadnje za vse pojave.
M. MARKELJ
*, •:
£ _____
Mlado Podgoršek
tretjič na vrhu
z
„vražjim fantom”
Jožica Lapuh
Branko Baškovič
Na zaključni, republiški prireditvi letošnjega, po vrsti *e 26. srečanja slovenskih gledaliških skupin, ki poteka °d zadnjih dni maja na dolenjskih in belokranjskih odrih 'h se bo pojutrišnjem končala v Črnomlju s skupščino Združenja gledaliških skupin Slovenije, so Brežičani, ki 50 se že tretjič prebili med najboljše v republiki, hastopili že prvi večer, in sicer v Straži. Kakih 60 9ledalcev je njihovo predstavo Syngovega ..Vražjega fanta z zahodne strani" sprejelo precej zadržano, kar pa 9fe v prvi vrsti pripisati dejstvu, da občinstvo pod Srobotnikom ni vajeno sprejemati zahtevnejših uprizori-f®v. Enak, če ne celo slabši oziroma hladnejši sprejem bi v tem kraju doživela tudi boljša predstava kot ta, s katero je gostoval brežiški Amaterski oder. Zato *adržani odziv obiskovalcev brežiške gledališke skupine n' potrl. Ne nazadnje zategadelj, ker so tvorci predstave Prepričani, da se jim je po daljšem času posrečilo
spraviti skupaj največ, kar so v danih razmerah pač lahko.
Razmere, v kakršnih delajo brežiški gledališki ljubitelji, so vse prej kot znosne. Ni niti ustreznih prostorov, niti kadrov, niti denarja. Dodati je treba še. to, da za to dejavnost ni niti pravega razumevanja. Da je to res, pove ugotovitev, da se stanje ni izboljšalo niti po združitvi kulturnih društev Stanka Černelča in Bratov Milavcev pred dvema letoma. Tisti, ki kljub temu še vztrajajo, se najbolj pritožujejo nad mlačnostjo in malodušjem okolja, od katerega ni že dolgo nikakršne spodbude. Brez te pa ne gre, naj se gredo gledališče še taki entuziasti. Ni čudno in tudi ne nič nepričakovanega, da so se vrste aktivnih gledaliških ljubiteljev močno zdesetkale in da je v skupini, ki je pred leti premogla več kot 60 zagretih članov, le še nekaj nad 10 ljudi. Ostali so torej tisti, ki jim igranje na odru še kaj
pomeni in ki verjamejo, da je sedanje stanje le posledica krize, ta pa ne more trajati večno.
V takih razmerah se je rojevala brežiška upodobitev ..Vražjega fanta", kakršno smo lahko videli v Straži in posavskih krajih, kjer je skupina že gostovala. Ko je Vlado Podgoršek kot režiser predlagal, da bi naštudirali to Syngovo delo kot najustreznejše od treh, ki jih je prebral med dopustom in o njih premišljal, je bilo kaj malo obetov, da bi se igre lahko resno lotili. Režiser ni imel praktično ničesar razen besedila in pristanka nekaterih bolj izkušenih igralcev in drugega osebja, da bi vendarle kazalo poskusiti že zato,da bi sezona ne ostala brez domače premiere. Opogumljalo je le dejstvo, da se z vajami tokrat ne bo treba potikati po zasebnih stanovanjih, pač pa bodo uprizoritev lahko pripravljali v tisti sobi prosvetnega doma, ki jo je do izselitve v novo zgradbo zasedala občinska matična knjižnica. In tako se je tudi zgodilo, da so imeli prve bralne vaje že kmalu po novem letu.
,,Kot smo pričakovali, je bilo največ težav z zasedbo vlog, saj zahteva .Vražji fant z zahodne strani' dvanajst igralcev, mi pa smo jih imeli le nekaj malega," razlagata režiser Podgoršek in Branko Baškovič, predsednik gledališke sekcije DPD Svobode Bratov Milavcev, kamor sodi tudi Amaterski oder. „To so bili igralci, ki so nastopali že v prejšnjih sezonah in so tvorili nekakšno jedro skupine. Za to predstavo je bilo potrebno jedro na novo oblikovati, sa se je skupini pridružilo precej novincev,	predvsem	žensk in	mlajših ljudi," pojasnjuje
Baškovič.	Seveda novi igralci	niso prišli	sami od sebe.
Iskali so	jih prek radia, a	se kljub	nekajkratnim
obvestilom ni nihče prijavil. Zato so poskusili drugače. ..Dogovorili smo se, da bomo osebno poizvedovali, kdo je že igral in kdo je pripravljen delovati v gledališki skupini. Ta način dela se je obrestoval in moram reči, da smo pridobili kar pravšne ljudi za zasedbo vlog," pravi Baškovič.	..Seveda	razen za	eno, ko	se je igralka
vključila šele kakšen mesec pred premiero," pristavi Vlado Podgoršek.
Med tistimi, ki so prvič stopili na oder šele v ..Vražjem fantu", je tudi Jožica Lapuh, višja upravna delavka, zaposlena v Krškem. Režiser ji je dodelil eno od nosilnih vlog in niti ne manj zahtevnih. „Sprva sem imela strašansko tremo," pripoveduje, „saj je bilo precej drugače, kot sem si predstavljala. Toda ob želji, da bi igrala in nekako nadaljevala družinsko tradicijo - moj oče je precej let delal s skupino — sem šla prek sebe, in kot pravijo, kar dobro* igram .odrsko' vdovo. Seveda me je na oder vleklo že prej, pasome zadržali majhni otroci in sploh družina, ki sem si jo ustvarila. Čeprav nimam izkušenj, sem že prvič spoznala, da se je treba za oder žrtvovati, se odreči prostemu i času in vsemu, kar sicer počneš, kadar nisi v službi, da se moraš vsaj takrat, ko se približuje premiera in so vaje zgoščene na trikrat pa tudi večkrat na teden, navaditi^a dvojno življenje. Spoznala sem tudi, da to zmoreš, če v tebi tli dovolj volje in ljubezni do gledališkega odra."
Bržkone tli taka volja tudi v vseh drugih, ki so pripomogli, da je brežiški ..Vražji fant" ne samo odrsko shodil, kot pravimo, ampak tudi gledališko tako dozorel, da mu ni treba zardevati niti v družbi najboljših predstav v Sloveniji. Dozorelost pa ni prišla sama od sebe, ne čez noč, niti po naključju, še manj po naklonjenosti tistih, ki delijo sodbe v imenu Talije. Nič takega ni bilo, nikakršnega gledanja skoz prste. Brežiški uspeh, ponoven prodor med najboljše, ima ključ v ljubezni, entuziazmu vseh, ki so žrtvovali sto in sto ur, ves prosti čas za svojega gledališko tako mikavnega in skušnjav-skega ..Vražjega fanta". Uspeh pa je tudi vse, kar skupino osrčuje v sedanjih razmerah in okolju, ki je do dejavnosti Amaterskega odra sicer tolerantno, ne pa spodbujajoče. Čeprav brez prave stimulacije, ne bodo odnehali, še lep čas ne, četudi bi jih nazadnje družila Je trrna-	I.	ZORAN
\Priloga,	dolenjske	v
WmWrm
v ■• ■
GOSTILNIČAR
NE
MARA
SAMOTE
Vsem spomenikom na tem svetu je skupno le nekaj: kljubovali naj t}i zobu časa in še poznim rodovom nosili sporočilo, ki ga je vanj vdihnil njegov avtor. Vsebina teh sporočil pa je kaj različna: obeležila naj bi kraj dogodka, dogodek sam, poudarila pomembno osebnost ali osebnost, ki se sama sebi zdi pomembna, nosila naj bi neko ime, obliko, neko misel, sporočilo. V nekaterih deželah imajo mogočne spomenike, pomnike slavne in mogočne zgodovine, slavnih .zmag in velikih mož. Nekatere dežele imajo skromna obeležja, zato pa je na njih več imen preprostih ljudi, ki so dali za pravično stvar in prepričanje največ, kar so mogli dati. In preprostemu človeku je lastno življenje prav tako dragoceno, kot največjemu veljaku in tiranu. Na slovenski zemlji je veliko takih preprostih obeležij.
Na pravkar odkritem obeležju na Mimi je zapisanih dvainsedemdeset imen. Vsa govorijo o nemili usodi našega naroda, o nasilno prekinjenih življenjih. Govorijo vsem, nekaterim pa vedno znova sekajo brazgotine v še ne zaceljene rane. Imeni Janeza in Jožefe Kolenc sta tudi vpisani na spomeniku, njun sin, nekdanji mirenski gostilničar Bojan Kolenc, pa si je sam tudi veliko prizadeval, da je ta spomenik nastal. Spominja ga na čase mladosti, ko teh dvainsedemdeset imen Mirenčanov in okoličanov niso bile le mrtve črke, ampak živi ljudje, polni ambicij, naprednih idej in upanja v lepše ca$e. Spominja ga tudi na slovo leta dvainštirideset, ko so ga Italijani z drugimi naprednimi Mirenčan7 odpeljali v novomeške zapore. Nekaj od njih ie že tu končalo mlada življenja, saj sojih izbrali za talce,drugi pa so bili poslani naprej v taborišča. Le redki so se vrnili domov. Tu, v novomeškem zaporu je Bojana še enkrat obiskala mati. Takrat jo je videl zadnjič.
Iz Novega mesta so ga Italijani odvlekli v tržaške zapore in potem naprej v Gonars in Renicci. Tu je ostal vse do italijanskega razpada. Domov se ni mogel vrniti, zato se je po dolgotrajnem potepanju z italijanskimi partizani skupaj z novomeškim učiteljem Lojzem Ivanetičem pri Castillion Fiorentino prebil skozi fronto na Angleško stran. V repatriacijskem taborišču si je od bolezni in izčrpanosti v nekaj mesecih le opomogel, nato pa je vzpstavil stik z jugoslovansko komando v Bariju, kjer je pričel delati v avtoparku. Šele tu, v Bariju, že po vojni, je iz informacijskih brošur zvedel za grozno smrt svojih staršev. Očeta so ujeli belogardisti in ga po zverinskem mučenju na Trbincu ubili, pa tudi mati je, ko se je hotela umakniti pred podivjano hordo, padla pod njihovimi streli. Le sestra, ki je bila tedaj odsotna, je preživela.
Kmalu po koncu vojne se je Bojan vrnil v svoj izropani in opustošeni mirenski dom. Vse je bilo treba pričeti znova. Vendar optimizna in entuziazma v tistih povojnih letih ni manjkalo. S tem je bilo treba nadomestiti vse ostalo. In šlo je, čeprav na začetku zelo težko. Znova je odprl gostilno, v njej pa mu je bila v veliko pomoč žena Majda, ki je bila tudi doma iz gostilne, bivše Šerugove, sedaj Vidrihove na Otočcu pri Novem mestu. Seveda pa kot predvojni naprednjak in aktivist OF Bojan tudi po vojni ni prenehal z družbenim delom in prizadevanji'za napredek ■mirenskega kraja. Skoraj ga ni področja, kjer se Bojan s svojim delom, nasveti in izkušnjami ne bi udejstvoval in to vedno ob svojem rednem delu v gostilni.
No, danes je drugače. Gostilno je prepustil .sinu Jožetu, sam pa se je z ženo umaknil pod mirenski grad, kjer je pod nadzorstvom in z nasveti spomeniškega varstva obnovil razpadlo gospodarsko poslopje in stolp in se v njem naselil. Zemljišče z ruševinami je dobil že pred desetletji v zameno za polja, ki jih je oddal pri komasaciji. Danes je stolp s poslopjem lično obnovljen in se belo svetlika po mirenski dolini, pravo nasprotje gradu,#ki nad njim še vedno čemi v ruševinah. Vendar pod mirenskim gradom ni prostora za samotarjenje. Res je, da je Bojan pustil v gostilni prostor mladim, zato pa je še vedno aktiven v Zvezi borcev, v telovadnem društvu Partizan, v Ljudski tehniki in še marsikje, kjer je v krajevni skupnosti potrebna pomoč v delu in z nasveti. Ali pa je z razvojem Mirne zadovoljen? „Kot star Mirenčan se trenutno ne počutim prav dobro. Včasih je imel kraj štiristo prebivalcev, sedaj pa jih je tisoč tristo. Imam občutek, da je večina premalo aktivnih, da so vase zaprti. Razumljivo je, da se ne morejo vsi takoj vključiti, saj so prišli od drugod, toda vsaj tisti, ki nameravajo tukaj ostati, bi morali z delom in nasveti več prispevati za razvoj kraja".
In najlepši spomini? „Najraje se spominjam piknika v Radulji. Takrat je tovariš Tito prišel na polhe in jaz sem imel na skrbi organizacijo piknika. Pozdravil sem se s Titom in zelo je bil zadovoljen z našimi specialitetami." Tako se spominja nekdanji mirenski gostilničar Bojan Kolenc, ki kljub upokojitvi ne mara samote, ampak vsak dan še doda koristen kamenček k mozaiku, ki mu pravimo življenje.
TONE JAKŠE
SEDMA SILA It! 1DMA NEMOČ
„Ni novica, če pes ugrizne človeka, ampak če človek ugrizne psa," je s staro novinarsko modrostjo komentiral svoj poklic upokojeni novinar Miloš Jakopec iz Novega mesta. Žal se novinarjevo vsakdanje žitje in bitje bolj malo ukvarja s takšnimi besednimi obrati, zunanjim okrasjem sicer trdega, včasih tudi dolgočasnega dela.
„Novinarjev nas je več vrst," z varne upokojenske razdalje komentira sicer vedno odrezavi Jakopec. „Elita so tako imenovani zunanjepolitični novinarji, nekateri med njimi se na tihem prištevajo najmanj v diplomatski zbor. Zjutraj ob kavi preberejo leve in desne tuje časnike, dodajo kapljico neuvrščenosti in že zveš, kdo je imel prav in kdo ne v najnovejšem državnem udaru v tej ali oni, na primer afriški državici. Nekoliko težje je ljudstvu pojasniti, zakaj bo zobne paste dovolj šele julija, in ne že danes zjutraj. S tem se med drugim ukvarjajo notranjepolitični kolegi. Kot zunanjepolitične tudi te delimo v več kategorij, najslabše se piše novinarski bratovščini pri pokrajinskih in občinskih časnikih. Postavite se v njihov -položaj. Medtem ko časnikar zveznega republiškega glasila danes že kar pogosto da vedeti, da ta ali oni ministrski resor ni zaseden z ..najprimernejšim subjektom" in da vlada strelja tudi kozle, pa v pokrajinskem časniku bolj poredkoma zasledite bolj določen namig, da v občinskih upravah, sisih in družbenopolitičnih organizacijah ne sede sami modreci. Pa ne, da novinar tega-ne bi vedel ali spoznal,obzakulisju v novinarstvu je pač treba upoštevati, tudi dejstvo, da so ..represalije" obratno sorazmerne z močjo, in če hočete, tudi s pametjo, širino, razgledanostjo.
Seveda v novinarstvu ne gre za spopad z oblastjo, ampak za boj s tistim, kar ovira in zavira razvoj te družbe, za katero se ve, da je socialistična in samoupravna.
Kdo bo rekel, da po tej poti počasi napredujemo, vendar ni tako. Naj to povem s prispodobo. Ko še je novinar pred 15, 20 leti odpravljal h kakšnemu direktorju ali drugemu občinskemu veljaku, so se razen oblastnika vsi tresli, z novinarjem na čelu. Potrebno je bilo deset in deset najav in dogovorov. Tekst se je avtoriziral. Danes se okoli ministrov smukajo mlečnozobci, ki so komaj končali novinarsko fakulteto. In prav je tako, če imajo prvi kaj vprašati, drugi pa povedati. Hočem reči, daje javnost dela pri nas vedno večja, čeprav to nekaterim ni po volji. To pa je edino pomembno.
Novinarstvo so tudi sestanki, na tisoče sej, katerih sporočilo gre preko tebe v svet med ljudi. Seje niso priljubljeno novinarjevo opravilo, najbrž zato, ker so si zelo podobne in preveč deklarativne. Če pa je seja zanimiva, celo razburljiva, pa se zlahka pojavi nekdo, ki bo trdil, da to za javnost ni pomembno, daje treba zasledovati generalno začrtano pot itd. Tega seveda ni treba razumeti tako, da si novinarji želimo samo sej, na katerih se prepirajo, želimo samo enako natančno poročati o dobrem in slabem. Javnost, v
katere imenu in zaradi katere vse to počnemo, ima pravico do tega.
Za novinarje pravijo, da smo sredi življenja To je res. To je eden tistih poklicev, v katerem spoznaš in vidiš najrazličnejše skrajnosti, lepe, vesele, grde in žalostne reči in prav take ljudi. Za potešitev radovednosti je priložnosti več kot dovolj, čeprav so tudi zadeve, za katere bi bilo bolje, da ne bi vedeli. Zaradi vsega ega se domala vsakemu novinarju prilepi tudi košček cinizma, kot nekakšen poklicni obrambni pripomoček. Včasih je na reči treba gledati z določeno rezervno čustev.
In tako delamo časopise, ki so, bolj kot bi nekateri to hoteli priznati, zrcalo časa. Ko jih bodo brali zgodovinarji, bodo zvedeli še kaj drugega kot to, po koliko so bile včeraj na novomeški tržnici češnje. Tako se vsaj tolažimo tisti redki, ki smo dočakali pokojnino in starčevsko urejamo življenjsko bilanco.
Spomin je čudna stvar. Ko prebiram po njem, ko podoživljam ljudi in dogodke, ki so šli skozi mojo beležnico, se vedno znova spomnim dogodka, ki je dobil v časopisu rrajveč pet vrst.
Fantiči so ob novi avtocesti tekmovali, kdo bo kasneje stekel čez cesto pred bližajočim se avtomobilom. Zmagovalec je mrtev obležal v obcestnem jarku. Udarec ga je sezul, ob njem je ležala šolska torbica, iz kotička ust se je pocedila tanka rdeča črta. Voznika, ki gaje brez vsake krivde zadel, so komajda potolažili, v avtu z njim je bil njegov sin, pobič enake starosti kot tisti v jarku. Koliko ljudi je oplazil dogodek, ki je v časopisu zaslužil par vrstic?
Včasih je kar prav, da časniki pišejo na kratko, da so amortizer življenja.
M. BAUER