Faltnlna platen* t gotovimi IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. pouameuoi žtovilki Din 1'5(T. • »nMi!iwwTfm ■ »jaarsv himmi—w i wr iirr rrmm —n—ms——KMBMcn a——ataia muu—i—i—aanaim——mmmpim—bmm—bbww mm— w— —11— ———■—w - TRGOVSKI LIST Časopis za trcjovino, industrijo in obrt. Haročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Va leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. petežno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži «e v Ljubljani. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. ■to>wiaaB0WHn——■——— ———P— n 1 nmmmammiF, r**cwvjmvrmmtmit&Kvremarmnmwr\ LETO XI. Tcdele« St. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 16. junija 1928. Telefon St. 2552. ŠTEV. 71. Rak — rana. V gospodarstvu je po loža.j vedno 'težji. Uveljavlja se vedno ostrejša konkurenca. Dokler se giblje konkurenca v lojalnih mejah: v prizadevanju nuditi odjemalcu po čim nižji ceni čim boljše blago, je konkurenca naraven pojav gospodarskega procesa, kajti taka konkurenca je logična posledica normalizacije razmer in prehoda iz inflacijske dobe, t. j. iz časov, v katerih je vladala lakota po blagu. V teh časih so odjemalci iskali blago, ne blago odjemalca. Ti časi so pa minili in nastopili so za trgovino težki časi medsebojnega pobijanja v ceni v taki meri in na tak način, da to pobijanje ni v skladu s trgovskimi šegami in trgovskim poštenjem, dasi sredstva take konkurence obstoječih zakonskih predpisov sicer ne kršijo. Nečedna konkurenca se v trgovini še ni nikdar v taki meri izvajala kot fie izvaja v današnjih dneh. V pobijanju svojega tekmeca v trgovini gre nečedna konkurenca celo tako daleč, da se ne straši niti — denuncijacij svojih nasprotnikov, ako pričakuje, da bodo denuncijacije gmotno oškodovale nevšečnega ji poslovnega tekmeca ali mu prizadele vsaj nebroj sitnosti in potov. Medsebojnih ovadb ni nikdar bilo toliko, kolikor jih je v zadnjem času. Uradni organi se sami zgražajo nad škodoželjnostjo umazane konkurence in svoje kritike tudi ne skrivajo, ampak prostodušno priznavajo, da jim tako postopanje nečistih namenov skrajno preseda. Ravno te dni smo izvedeli celo za konkreten primer, v katerem se ;umazani konkurent ni zadovoljil samo z uvadbo v neki trošarinski zadevi, ampak je ponudil uradnemu organu celo avtomobil, češ da bo ovadenega le na ta način mogel zalotiti pri kaznjivem dejanju. Pri nas se pogosto zgražamo nad rigoroznim postopanjem uradnih organov, češ da nimajo srca, da postopajo prebirokratično in da ne umevajo potreb našega gospodarstva. Ako pa ta organ potem v zaupnem -razgovoru tolmači svoje stališče in z bridko ironijo prizna, da stoji pod kontrolo ne toliko svoje predpostavljene oblasti, kolikor ovadnika, ki s pohlepom ne redko pričakuje za svojo ovadbo celo nagrade, se poštenemu človeku gabi, da tako postopajo Hjudje, ki se štejejo med >trgovoe«. Tega pojava si ne moremo drugače tolmačiti kakor s tem, da se je v inflacijski dobi uvrstil med trgovce marsikdo, ki v te vrste ne spada in je le po slučajni konjunkturi zlezel na površje. Takrat je bilo mogoče kupčevati brez strokovne izobrazbe, sedaj pa, ko pritiska trda konkurenca, je to vedno težje in trgovec mora porabiti vse sile, da ne podleže. Ker pa vrinjenci nimajo sposobnosti in zmožnosti za lojalno konkurenco, se poslužujejo vsakih, tudi najpodlejših sredstev, med katere spadajo tudi ovadbe konkurentov. Trgovina je že po predpisih samih pod tako strogo kontrolo, da prej ali slej pride vsak prestopek na dan. Zato so ovadbe povsem nepotrebne, kajti prej ali slej pride pod nož vsak, ki nevarno izigrava zakone. Nikdar ne bomo zagovarjali nepoštenosti iu izigravanja zakonov, toda zdi se nam, da naj se za nepoštenost in kršitve zakonov brigajo uradni organi, ki so za to postavljeni, ne pa konkurenca. Konkurenca naj bo lojalna, ne pa nečedna in nereelna. Likvidacija terjatev napram poštnim hranilnicam na Dunaju in Budimpešti. Vsled številnih vprašanj, kdaj in na kak način se bo izvedla likvidacija terjatev naših interesentov pri poštni hranilnici na Dunaju, s katero je bila Slovenija pred preobratom v ozkih stikih, smo se obrnili na merodajno mesto in dobili sledeči odgovor: »Vprašanje likvidacije navedenih hranilnic je urejeno z dvema konvencijama in sicer glede avstrijske poštne hranilnice z rimsko konvencijo z dne 7. aprila 1922, glede ogrske pa s peštansko konvencijo in aranžmanom z dne 7. novembra 1922. Po določilih teh konvencij o uveljavljenju je potrebna ratifikacija od strani vseh držav, katere so te konvencije podpisale. Z ozirom na to, da vse države še niso izvršile ratifikacijo (Poljska), konvencije še niso mogle stopiti v veljavo. Vsled tega se tudi še ni moglo pričeti z likvidacijo. Kljub temu je tekom pogajanj, ki so se vršila za porazdelitev dolgov bivše avstro-ogrske monarhije tekom meseca februarja t. 1. na Dunaju, naš delegat ponovno spravil v razpravo vprašanje likvidacije poštnih hranilnic na Dunaju in v Budimpešti. Razen tega je tudi reparacijska ko- PRODAJA SOLI. V zadnjem času se čujejo pritožbe, da posamezne veleprodaje soli prodajajo sol v vrečah brutto za netto in zaračunavajo še posebej ceno za vreče. Tako postopanje je upravičeno samo pri beli morski soli iz solarne v Pagu, ki se prodaja v vrečah, v katerih je sol točno odlagana na 50 kg netto. Vsaka taka vreča je plombirana. Plombirane vreče, katere oddaja veleprodaja odjemalcem take, ka-korsne so prejeli, so veleprodaje upravičene zaračunati po 50 kg. Seveda morajo vreče že po svoji zunanjosti kazati, da se niso odpirale. • * * \ TARIFNA BORBA MED HAMBURGOM IN TRSTOM. V Monakovem se je ie dni na mednarodni železniški konferenci, ki se je sklicala v svrho novega kompromisa v zadevi tarifne borbe med Trslom in Hamburgom, dosegel popolen sporazum. Do sedaj je urejeval to vprašanje italijansko-nemški dogovor, ki pa zapade 30. julija t. I. Novi sporazum je bil dosežen na podlagi demarkacije interesnih con v srednji Evropi, zlasti pa v Češkoslovaški. S tem so bile določene trgovinske meje med Hamburgom in Trslom. Trgovski stiki s Poljsko. Poljska firma >Poladrijac Dom - Handlowo, Przemy-slowy, Warszawa, Prožna 12, želi stopiti v trgovske stike z našimi izvozniki sledečih predmetov: vino, slivovico, tropinovec, sirup, olje, milo in sveže sadje, tobak, volno, ovčjo, kozjo, telečjo in govejo kožo, suha in soljena čreva, svinjsko dlako in ekstrakti za strojenje kož. — Oferte, ceniki in vzorci brez vrednosti za sve vrste blaga se lahko pošljejo direktno. Dopisovanje se vrši v našem jeziku. misija zahtevala, da se čimpreje do-vrše preddela za konferenco, ki naj odloči vprašanje porazdelitev dolgov. Ta konferenca se je vršila pretekli mesec v Rimu, in kakor znano, ni uspela. Med drugimi preddeli za to konferenco prihaja v poštev tudi likvidacija navedenih poštnih hranilnic. Po 6. in 7. členu rimske in 7. in 9. členu peštanske konvencije je potreben javen popis za ustanovitev blokov terjatev posameznih držav. Edino na podlagi podatkov, pridobljenih na ta način, se bodo mogla voditi pogajanja za razdelitev v bloke pokritja, katero bodeta nudili poštni hranilnici na Dunaju in v Budimpešti. Naša država je ratificirala omenjene konvencije z uredbo z dne 6. decembra 1926. Tudi Češkoslovaška jih je ratificirala že leta 1925 in obenem izvedla tudi popis terjatev. Bloki za pokritje, katero nudijo poštne hranilnice na Dunaju in v Budimpešti nasledstvenim državam, obstoje večinoma iz negaziranih titer predvojnih rent. Ti titri se bodo razdelili sorazmerno po višini terjatev posameznih blokov. Kdaj se bo torej likvidacija izvršila, je še vprašanje časa. Tudi na kak način se bo izvršila, je danes še negotovo. Vprašanje je z ozirom na ogromno število interesentov tako važno, da se bo po vsej priliki odločilo s posebnim zakonom.« SPLAVARENJE NA SAVI. Veliiki župan ljubljanske oblasti je v sporazumu z velikim županom zagrebške oblasti z ozirom na regulačna dela na Savi od Brežic do Kug vice in z ozirom na to,, da je v tem delu Sava vsled razcepljenosti in velike širine struge plovna samo ob določenih vodnih višinah, prepovedal vsako splavarenje na Savi na progi od Krškega do Rugvice od vodni višini pod 0-00 (ničlo) zagrebškega vodomera. O tem, ali je vodno stanje za splavarjenje zabranjeno ali ne, dobe splavarji pojasnila pni pristojnih sreskih poglavarjih in sicer v Brežicah, Krškem, Laškem, Gornjem gradu in Celju ter pri splavarski zadrugi v Radmirju. Te bo namreč zagrebški veliki župan brzojavno obveščaj, kadar bo splavarjenje ustavljeno, odnosno po ustavitvi zopet otvor-jeno. Ljubljanska borza. Tečaj 15. junija 1928 Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DBVIZ1I: Amsterdam 1 h. goto. . . —•— 22-935 Berlin 1 M 13-570 13-600 Bruselj 1 belga —•— 7-941 BudimpeSta 1 pengfi . . —•— 9-921 Curlh 100 fr 1093-60 1096-60 Dunaj 1 6flLng 7-9836 8-0135 London 1 funt 277-04 277-84 Newyork 1 dolar 56-73 66-93 Paril 100 fr —•— 223-40 Praga 100 kron 168-10 168-90 Tret 100 lir 297-80 299-80 Dolžnost vsakega zavednega trgovca je, da pridobi vsaj enega naročnika na »Trgovski list«! Pereče težnje našega trgovstva. V zadnji številki »Trgovskega lista« smo poročali o splošnem poteku občnega zbora Zveze trgovskih gremijev v Novem mestu in omenili, da so stavili posamezni gremiji za občni zbor skupaj 39 predlogov, ki so o njih razpravljali zvezni delegati na običajni pred-konferenci. Med predlogi je mnogo takih, ki se ponavljajo že leta in leta, a vendar ne smemo nikdar prenehati z njihovim poudarjanjem, ako hočemo doseči ugodne rešitve. Predlogi se ba-vijo z davčnimi, prometnimi, poštnimi, socijalnimi in drugimi aktuelnimi stanovskimi problemi našega trgovstva ter pričajo o težavnih prilikah, v katerih morajo naši trgovci čuvati svoje eksistenčne pogoje. Kažejo pa tudi nujno potrebo, da posvečajo merodajni državni činitelji večjo pažnjo perečim gospodarskim vprašanjem in store vse, da bo mogla naša poklicna trgovina pod ugodnejšimi pogoji vršiti svojo važno narodno-gospodarsko funkcijo. V naslednjem naj navedemo v kratkem stavljene predloge. Predlogi gremija trgovcev v Ljubljani se tičejo kreditne politike Narodne banke, ki premalo upošteva gospodarske interese Slovenije, zgradbe drugega železniškega tira Zidani most—Zagreb, pokabljenja Slovenije, pri katerem se naj upošteva predvsem tudi Ljubljana kot slovensko gospodarsko središče, izpremembe uredbe o nabavljalnih zadrugah, ki pomenja nov občuten udarec za našo poklicno trgovino, dalje odprave koledarjev, znižanja voznih pristojbin za trgovske potnike in uvedbe obveznega pomočniškega izpita za vse one vajence, ki nimajo prilike obiskovali strokovne šole. Predloge sta utemeljevala načelnik g. Gregorc in tajnik g. Šmuc. Gremij trgovcev v Ljubljani za okolico zahteva v svojem predlogu glede nabavljalnih zadrug, da ukrenejo merodajne oblasti vse, da se bo vršilo poslovanje raznih konzumov samo v zakonito določenih mejah in da se prepreči prodaja blaga nečlanom. Gremij lrgovcev v Celju je stavit predloge glede ukinitve davka na poslovni promet, spoštovanja obrtnega reda, uvedbe obligatornega usposoblje-nostnega dokaza, gospodarskega sveta, glede zboljšanja pokojninskega zavarovanja, preprečitve nezdravega tekmovalnega boja med posameznimi trgovci in več predlogov za izboljšanje naših poštnih in železniških prilik ter carinske politike. V imenu gremija trgovcev v Celju je ponovno govoril gremijalni načelnik in zvezni podpredsednik g. R. Stermecki. Gremij trgovcev v Ptuju je sprožil cel niz predlogov, ki zahtevajo čimprejšnjo sklenitev trgovinskih pogodb z mnogimi sosednimi državami, donoše-nje modernega obrtnega reda, uveljavljenje boljšega zakona o državnih trošarinah in vodenje smotrene carinske politike. V prometnem oziru naglašajo nujno potrebo znižanja prevoznih tarif, v poštnem pa zmanjšanja telefonskih instalacijskih in priklopnih pristojbin, zopetno uvedbo pavšaliranih medkrajevnih lelefonskih pogovorov, uvedbo conske tarife za poštni paketni promet in splošne nočne in nedeljske brzojavne ter telefonske službe. V socialnopolitičnem oziru naglasa gremij nujno potrebo administrativne in finančne samostojnosti naših trgovskih bolniških blagajn. Gremij trgovcev v Novem mestu je slavil več predlogov za zboljšanje našega poštnega prometa, gremij trgovcev v Ribnici pa v zadevi protizakonitega poslovanja raznih kon-zumov in nabavljalnih zadrug. Za gremij trgovcev v Brežicah je g. odbornik Frece utemeljeval potrebo zgradbe železniške zveze Rogatec— Brežice—Novo mesto, g. načelnik Umek pa nujno potrebo, da obrtne oblasti intenzivneje sodelujejo s trgovstvom pri pobijanju nedopustnega krošnjarstva. Gremij trgovcev v Konjicah je slavil utemeljen predlog, da se čimpreje normalizira ozkotirna železnica Poljčane —Zreče in zgradi nadaljnja železnica do Gornjega Doliča s priključenjem na železnico Celje—Dravograd. In koneč-no je še omeniti gremij Pfuj-okolico, ki je predlagal, da oblast prepreči postavljanje šotorov in prodajanje blaga od strani sejmarjev o priliki birme, misijonov in drugih cerkvenih prireditev. Poleg teh pa so stavili posamezni delegati na predkonferencah še nujne predloge glede ukinitve točilnih pravic našega trgovstva, glede praznovanja v revirjih Trboveljske premogokopne družbe, radi česar je občutno prizadeta tudi naša trgovina, in v zadevi ratifikacije nettunskih konvencij. O posameznih predlogih se je razvila prav živahna debata, konečno pa so navzoči delegati odobrili predlog zveznega podpredsednika g. Josipa J. Kavčiča, da se stavijo samo nekateri predlogi v obliki resolucij v odobritev občnemu zboru, drugi pa se prepuste zveznemu načelstvu, da jih še temeljiteje obravnava na svojih plenarnih sejah, nato pa sporoči na merodajna mesta. KOVINSKA INDUSTRIJA V GRČIJI. Grška kovinska industrija obseda mehanične delavnice, tvornice žebljev, tvorni.ee poljedelskega orodja in tvornice za izdelovanje stojal za postelje. Mehaničnih delavnic je približno 70, zaposlenih imajo 3000 delavcev, stroji obratovanja predstavljajo kapaciteto 2 tisoč konjskih sil. Ta industrija ima svoj glavni sedež v Atenah in Pireju, kjer ee nahaja 35 takih tvornic s 1270 delavci. Vse te delavnice so skoro izključno reparaturne delavnice, ki se bavijo s popravili strojev in strojnih delov. Po večini pa delajo za mornarico. Samo nekateri večji obrati morejo izdelovati kotle, sesalke in stiskalnice. Poljedelsko orodje izdelujejo štiri tvornice. Dve se najata v Volo, dve pa v Solunu, skupno imajo zaposlenih 420 delavcev. Ta industrija eksportira celo v Turčijo in Albanijo in je tako zelo razvita, da more sama kriti potrebe domačega trga. Uvoz plugov je radi domače industrije sk6ro popolnoma odpadel, leta 1926 se je uvozilo plugov za 1108 ton, leta 1927 pa še samo za 232 ton. Žeblji se izdelujejo v 13 tvomicah, od teh jih je šest v Pireju, pet v Solunu in dve v Patras-u. Letna produkcija žebljev znaša na leto približno 4000 ton. Šest tvornic, od teh pet v Solunu in ena v Volo, izdela na. leto približno 1000 tehtnic in 200 blagajn za denar. Ključavnice se pa uvažajo iz inozemstva. Stojala za postelje iz železa se izdelujejo v štirih tvornicah, ki se nahajajo v Atenah in Pireju. Letna produkcija znaša 40.000 postelj, znane, pri proste vrste. Samo ena tvornica v Pireju izdeluje tudi take z okraski iz medi. , * * * DELOVNI TEMPO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Po svetovni vojni se je produkcija v Združenih državah neverjetno povečala. Z drugimi besedami: delovni tempo se je z mrzlično naglico povzpel do neverjetne višine. Poglejmo samo nekaj praktičnih podatkov. Produkcija v eni delovni uri se je povečala od leta 1914 do 1925: v industriji gumijastih obročev za 211%, v avtomobilni industriji za 172%, v petrolejskih rafinerijah m 83%, v cementni industriji za 61 odstotkov, v železni in jekleni industriji za 59%, v papirni industriji za 34%, v sladkornih rafinerijah za 28%, v klavnicah za 27 %, v strojamah za 26 % in v čevljarski industriji za 6%. Po mnenju nemškega profesorja dr. Ernest Schlutze-ja, ki se je baviil s proučevanjem delovnega tempa v Združenih državah, pa industrija, ki je prišla že pred vojno do visoke stopnje tehnične dovršenosti, ni veliko napredovala. V Združenih državah je delovni tempo samo v onih obratih hitrejši kot pa v Nemčiji, v katerih se s pomočjo takozvanega akordnega dela, ki je zelo dobro plačano, doseže posebno velika produkcija; to vse pa je mogoče doseči s tem, da se do skrajnosti 'izčrpa človeška delovna moč, kar pa traja samo nekaj let. Večina industrijskih podjetij, katerih tehnična ureditev je dosegla najviše dovršenje, pa doseže enak delovni tempo kakor odgovarjajoča nemška podjetja. To je pa tudi čisto jasno Kakor znano, se nahaja delegacija naših znanstvenikov in gospodarskih strokovnjakov na potovanju v Nemčiji. Delegacijo sestavljajo: iz Ljubljane dr. Leonid Pitamic, vseuč. profesor in Ivan Mohorič, tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani; iz Zagreba dr. Manojlovič, dr. Bazala, dr. Šišič, dr. Karlovič in dr. Zulu; iz Beograda pa dr. Radonič, Sekulič, dr. Markovič, dr. Popovič in inžener Jelič. Prihod delegacije v Nemčijo so pozdravili vsi vodilni nemški listi. V Mo-uakovem so nekateri priredili ob tej priliki celo posebne izdaje. Interesantno je tudi mnenje sosednih avstrijskih krogov; tako je posvetila temu potovanju graška >Tagespost« v svoji včerajšnji številki uvodni članek z naslovom: »Obiski pri sosedih«, v katerem pravi v glavnem: Te dni so prispeli v Monakovo odlični predstavniki znanosti in gospodarstva iz Jugoslavije. Povabita jih je nemška Akademija. Na turneji, ki bo trajala približno dva in pol tedna, si bodo gostje ogledali in proučevali nemška podjetja in zavode; iz Monakovega bodo med drugim obiskali velike elektrarne ob jezeru »Walchensee« in ob reki lzar, potem obiščejo Regensburg, Augsburg, Niirenberg, od tu bodo nadaljevali pot preko Stuttgarta in Frankfurta v poren-sko industrijsko ozemlje. Potem ko bodo obiskali Weimar, mesto Goethe-ja in Schiller-ja, se bodo vrnili domov preko Draždan in Lipskega. Zastopniki iz centrov jugoslovanske znanosti in gospodarstva, iz Beograda, Zagreba 'in Ljubljane, so bili že v MonakoTem najprisrž- NAŠI ZNANSTVENIKI V NEMČIJI. Včerajšnji »Slovenec« piše pod gornjim naslovom naslednje: V času, ko je bila Nemčija po vojni najbolj na tleh, se je oglasilo nemško znanstvo in je iz lastne inicijative organiziralo ne samo pomoč nemškemu znanstvu doma, ampak tudi pomoč za nemško znanstvo v tujini. 2e tedaj je prevladalo mnenje, da se ne sme vsega naprtiti državi, ampak da je baš v znanstvu zasebna inicijativa najuspešnejša. Uspehov te propagande po vojni, ko je nemško znanstvo in sloves nemških učenjakov dobil ne samo stari sloves, ampak ga tudi prekosil, in pomena te propagande za vso nemško republiko v mednarodnem svetu ni treba posebej podčrtavati. Sami smo bili priča te evolucije in nehote uporabljamo v mnogih ozirih sredstva in mišljenje, kol je bil ' to slučaj pred vojno. Na ta dejstva se spominjamo, ko spremljamo jugoslovanski znanstveni svet, naše znanstvenike iz Slovenije, Hrvatske in Srbije, ki potujejo kot prva večja znanstvena ekskurzija v Nemčijo, da proučujejo in predavajo o naši državi, kulturi in civilizaciji. Poseben pomen tega izleta pa vidimo v tem, da se bodo naši znanstveniki osebno seznanili z nemškimi kolegi ter s tistimi krogi, ki so v mnogem oziru merodajni za ustvarjanje javnega mnenja o naši kraljevini. Ne zanikamo, da bi ne bilo tam gori polno predsodkov proti nam. tudi ne zanikamo, da so se ti predsodki že večkrat spremenili v prave sovražnosti, in baš nemški znanstveni svet je tisti, ki se je preselil iz knjig, brošur in univerzitetnih stotič v dnevni tisk, kjer stfdeluje kot specialist za posamezna vprašanja na Balkanu, predvsem pa v naši državi. Ker bodo naši znanstveni krogi z osebno pričujočr nostjo in s svojimi referati brez dvoma razpršili marsikatero meglo, kakor so nakazali žq prvi pozdravni sprejemi, in razumljivo, kajti vsled tehnične dovršenosti strojev oziroma delovnih sredstev, ni sploh dana nobena možnost, da bi se z večjim delovnim tempom povečala tudi produkcija, kot norma za uspešeno organizacijo v obratih pa velja v Ameriki prav povsod načelo, da se ne trpi, da bi delavci v tovarni stali brez dela. Tudi ni nobene tozadevne zakonodaje, ki bi zabranjevala odpustitev neveščih in lenih delavcev, zato v ameriški tovarni ne vidimo delavca, ki bi stal ob strani in gledal kako drugi, delajo. Tako je pač v Ameriki, kjer se mora vse do skrajne meje izrabiti. nejše sprejeti in zagotovilo se jim je, da ne bodo v Nemčiji našli sumničenja ne-zaupnih sosedov, ki z ljubosumnostjo gledajo na mlado državo in si prisvajajo nad njo neke vrste politično, gospodarsko in celo kulturno varuštvo. Ta turneja jugoslovanske naučne delegacije vzbuja tudi v Avstriji veliko zanimanje, ker pospešuje razvoj kulturnega in gospodarskega zbližanja; v globjem smislu se pa ta prireditev dotika tudi problema sirednje-evropske konsolidacije in mi (Avstrijci) vidimo, da se tudi v državi naših južnih sosedov porajajo duševne in gospodarske sile, ki hočejo služiti tej veliki ideji. Turneja jugoslovanske naučne delegacije ipo Nemčiji vzbuja tudi pri nas (Avstrijcih) razumljivo željo. Meseca julija se bo obhajala osemstoletnica naše deželne prestolice (Gradca); program ne bo obsegal samo slavnosti, ampak tudi celo vrsto prireditev in kongresov, katerih pomen bo presegal interese naše dežele in služil razvoju in blaginji narodov. Naj bo tudi res, da naš graški program ne ni,ore tekmovati s programom ome-ne turneje, ampak mi imamo to prednost, da smo blizu, da smo neposredni sosedi Jugoslovanov; globlji smisel in namen povabila v Gradec in sploh v Avstrijo, ki ni naslovljeno samo na naučno družbo, ampak na celo sosedno državo, ostane isti: Pobijanje medsebojnega nezaupanja, vzpostavitev in utrjevanje odkritosrčnih medsebojnih stikov, ki pomenijo za obe državi blagoslov. * sjr * vidimo v tem izletu veliko propagando za lepo začeto delo zbliževanja med obema dtžavama. Saj je skušnja pokazala, da je ravno Jugoslavijo tista država, ki nima nikoli prijateljev — preveč. * * * ORIGINALNO TRGOVSKO PODJETJE. V Londonu, v St. James Street, je slavna klobučarska tvrdka Lock and Co., ena izmed tistih slavnih »outstan-die shops«, ki s svojim ekskluzivnim načinom trgovanja spominjajo bolj na dobo junakov Dickensovih romanov nego pa na trezno, neromantično dvajseto stoletje, na dobo hitrosti in amerikanizacije. Dočim so se druge vodilne modne tvrdke zdavnaj preselile na zgodovinsko in svetovno znano Aid Bond Street, središče vse elegance, se nahaj tvrdka Lock and Co. že nad dvesto let na istem kraju, kjer je bila ustanovljena leta 1700. Od zunaj ni ničesar opaziti, da gre za najboljšo klobučarsko tvrdko ne same Anglije, marveč celega sveta. Priprosti napis firme in navadna razložba iz preteklega stoletja in v njej edini priprosti trdi klobuk — to je vse. Če pa greste v trgovino, pa tudi ne vidite ničesar posebnega, le priprost nadvse čist starodaven trgovski lokal. Iznenadcni boste pa še le, ko vas vpraša prodajalec, distingniran gospod, na vašo zahtevo, naj vam pokaže blago, ali imate priporočilo. Pomislite, imeti bi morali priporočilo najmanj dveh članov gardnega polka ali pa vsaj dokaz članstva najuglednejšega londonskega kluba, pri katerem je treba plačevati najmanj sto liber letne članarine, če hočete imeti klobuk tvrdke Lock and Co.! Sicer vam niti največje bogastvo ne dopomore do klobuka fe slavne tvrdke, ki je nekoč z besedami: »Mi proda- jamo samo priporočenim kupcem!« zavrnila tudi nekega ameriškega milijonarja, ki je hotel dobesedno odtehlati s papirnatimi dolarji klobuk, toda vse zastonj. Kajti odjemalci te tvrdke so najuglednejši člani stare in industrijske aristokracije in veliki poliliki britskega imperija, katerim izdeluje ta tvrdka klobuke z največjo skrbnostjo glede mate-rijala in izdelave. Tvrdka Lock and Co. je že pred davnim uvedla takozvan klobučarski »Service«, kajti vsak, ki je postal odjemalec te tvrdke, ima za sebe natančno po meri izgotovljen klobuk na skladišču tega podjetja, ki dobesedno čaka na svojega naročnika neglede na modne zahteve. Kajli za angleški »gorenji tisoč« moda ne obstoji, vsaj kar se klobukov tiče, kar bodo najbolj vedeli čilalelji lista »Graphie« ali pa »Sketch«. Cela generacija najuglednejših mož Anglije nosi najboljši materijal in standardni izdelek, prilagoden individualiteti naročnika, ki ne potrebuje izprememb. To nas spominja fantastične Chester-sonove povesti o hotelu »ribjih vitezov«, katerega lastnik se zanima samo za svoje stalne goste, ne zmeni se pa za druge. Razen tvrdke Lock and Co. je še par podobnih tvrdk, ki prodajajo obleko, obuvalo, fropične čelade, perilo in drugo, ki jih nazivajo »autstanding shops«, ker so nedostopni navadnim smrtnikom in predvsem dobavitelji aristokracije in kraljevske rodbine inozemskih vladarskih rodbin. Te tvrdke ne delajo prav nobene reklame in so znane večinoma le izvoljencem. Prištevati se med njihove odjemalce pa znači največjo čast. Ena najbolj originalnih navad teh nenavadnih podjetij pa je, da nikdar ne opominjajo odjemalca. To spada k angleški trgovski filozofiji, kjer sta prodajalec kakor tudi kupec gentlemana, in bi ne bilo primerno, če bi se samo radi denarja zrušil nepisani zakon trgovske tradicije. Seveda so cene temu tudi primerne. Sicer pa nima nihče na svetu toliko razumevanja za najmanjše podrobnosti obleke, kakor Anglež višjih slojev, kateremu pove podrohnost obleke o stanu onega, ki jo nosi, več nego karkoli drugega. In ravno tej kultiviranosti, ali pa recimo rafiniranosti, se imajo zahvaliti te vrste podjetja za svoj obstoj, ker bi v drugih državah bila sploh nemogoča. Kakor znači pri nas naslov, v Franciji obnašanje, v Ameriki značka avtomobila družabni položaj, tako odločuje o tem v Angliji brezhibna in popolna obleka — znak gentlemana. R. š. številčno stanje človeštva v letu 1927. »Geopolitik« prinaša podatke o številčnem stanju človeštva od leta 1927. Evropa šteje 480 milijonov ljudi. Na Rusijo pride 114-4, Nemčijo (s saarskim ozemljem) 64-1, Anglijo 48 5, Francijo 40 9, Italijo 4018, Polj* sko 29-63, Španijo (brez Kanarskih otokov) 21-78, Rumunijo 17 4, Češkoslovaško 14-855, Jugoslavijo 13, Ogrsko 8-5, Belgijo 7-9, Nizozemsko 7-5, Avstrijo 6-7, Švedsko 6-1, Portugalsko (brez Azorov in Madeire) 6, Gr-. eijo 59, Bolgarijo 5-5, Švico 4, Finsko 8-6, Dansko 3-5, Norveško 2-8, Litvansko 2-3, Letvansko 19, evropsko Turčijo 1*2, Estonsko 1-1, ostale dežele 1-9 milijona ljudi. Azija šteje 1039 milijonov ljudi in sicer šteje Kitajska 441, angleška posestva 350 (od tega angleška Indija z Nepal 335), Japonska 60-9, Nizozemska Indija (brez Zapadne Nove Gui-neje 51-1, azijska Rusija 31-9, japonska posestva 25-4, francoska posestva 233, azijska Turčija 12-6, posestma Združenih držav 11-7, Siam 10, druge dežele 21 milijonov ljudi, Afrika ima 138 milijonov ljudi; na angleške kolonije pride 53 (od tega na Južno-Afrikansko unijo s protektorati in mandati 8 7) francoske kolonije 36-9, Egipt 141, ostale dežele 34 milijonov ljudi. V Ameriki živi 232 milijonov ljudi,' . od tega v Združenih državah 117-3, Braziliji 34 6, Meksiki 14-3, angleških posestvih 12-1 (od tega v Kanadi 9-6), Argentiniji 10-4, Kolum- Naša znanstveno-gospodarska delegacija v Nemčiji. biji 6 7, Peru 5-9, Čile, Kubi 3'5, Boliviji 3-5, Veneziieli 3*1, Ekuadorju 2-3, Guatemali 2 3, Haiti 2-1, Urugayu 1-7, Salvadorju 1-7, posestvih Združenih držav 1-6, ostalih deželah 5-2 milijona ljudi. Avstralija in Oceanija štejeta 9-2 milijona ljudi, od tega pride na angleška posestva 8-5 (na avstralsko zvezo držav s protektorati in mandati 6-7), na ostale dežele pa 0 7 milijona ljudi. Antarktika šteje 1-1 milijona ljudi. Prebivalstvo zemeljske oble je od leta 1920 (1800 milijonov) do začetka leta 1928 narastlo za 112 milijonov, torej znaša sedaj 1912 milijonov. Trgovina. Carine prosta trgovina med Anglijo in Avstrijo. Tajnik nižjeavstrijskega obrtnega društva dr. Franz Eidlitz, kri-likuje v »Neue Freie Presse« idejo carinske unije med Avstrijo in Anglijo, ki jo je razvil pred kratkim Oskar Beri, znani bojevnik za odpravo vseh čini -leljev, ki ovirajo gospodarstvo. Med drugim pravi: Misel carinske in gospodarske unije Avstrije z Nemčijo, pa tudi carinske unije Avstrije z Jugoslavijo, kakor jo je pred kratkim propagiral znani hrvatski kmetski voditelj Radič, ie le tako mimogrede boljša rešitev nego je pa Berlov projekt. Ce bližje presojamo predpogoje in možnosti teh obeh zvez, tedaj zapazimo kmalu nepričakovane težkoče. Predvsem je jasno, da navzlic Locarnu še ni prišel čas, v katerem bi se mogla izvršiti zveza obeh nemških scsferskih držav z dovoljenjem zveze narodov in njenih vodilnih držav, ker je brez 'takega dovoljenja taka zveza nemogoča — ne glede na druge iz-venpoiitične težkoče, in ker je Nemčija navezana na prej ali pozneje se vršečo revizijo Dawesovega načrta, ki jo pa more doseči le sporazumno, torej v atmosferi dobrega sporazuma s signa-tarnimi državami. Ce ovirajo te težkoče takojšnjo realizacijo gospodarske skupnosti z Nemčijo, iedaj nasprotujejo ne manj velike težkoče, čeprav drugačne, carinski uniji x Jugoslavijo. Tu so predvsem agrarni interesi Avstrije, s katerih največjim nasprotstvom proti takemu projektu se mora računati. Če pa nasprotno premotrimo »za in proii« ideje pogodbe o carinski prostosti med Avstrijo in Anglijo, tedaj mora- mo priti do zaključka, da so tukaj — vsaj teoretično — najmanjše težkoče. Predvsem ni preveliko napelje med izvozom Anglije v Avstrijo in izvozom Avstrije v Anglijo — 100 milijonov na-pram 75 milijonom šilingov leta 1927 — tako da se o prevelikem oškodovanju enega ali drugega pogodnika ne more govoriti. Tudi ni prevelika nevarnost za posamezne industrijske panoge ene ali druge države: dočim bi Anglija izvozila več tekstilij in strojev, bi imela Avstrija nado, da bi izvozila več izdelkov domače in luksuzne obrti, pa tudi cele vrste industrijskih panog — avtomobilske industrije, klobučarstva, pohištvene industrije, industrije godbenih instrumentov, predvsem klavirjev, industrije za izdelovanje svile, perila itd. — Iz teh pametnih misli bi sc tudi mi lahko kaj naučili in bi sc nekoliko bolj pobrigali za možnost večjega izvoza naših izdelkov. Denarstvo. Združitev nemških narodnih bank. V Nemčiji so razen državne banke še štiri druge privatne banke, ki izdajajo bankovce, in sicer »Baverische Noten-bank« v Miinchenu, »Sachsichc Bank« v Dresdenu, »Badische Bank« v Mann-heimu in pa »Wiirttenbergische Noten-bank« v Stuttgartu, ki so jim z zakonom z dne 30. avgusta 1924 nanovo potrdili pravico izdajati bankovce in sicer do zneska 194 milijonov mark. Ta koncesija traja do 1. januarja 1935. Potem jo more državna vlada z dovoljenjem parlamenta od deset do deset let ukiniti z enoletno odpovedjo in brez vsake morebitne odškodnine. Državna banka pa že dolgo na to dela, da bi poenostavila promet z bankovci v Nemčiji in dobila v roke kontrolo nad tem prometom. In tako je državna banka pred par dnevi stavila omenjenim štirim bankam ponudbo, da v gotovini odkupi njihov pri-vileg izdajanja bankovcev, ker bi bil prevzem potom izmenjave delnic zelo težak z ozirom na težko presojo notranje vrednosti deležev štirih privatnih bank. To pa je bilo zelo otežkočeno že z ozirom na visoke tečaje, ki so jih dosegle delnice državne banke. Državna banka bo morala vsekakor, če bodo njeno ponudbo sprejeli, dati gotove varnosti, da pomiri one kroge, ki so do-sedaj uživali kredit teh štirih bank, in da se ozira na kreditne potrebe onih strank in onih delov dežele, na katere se je razširjeval delokrog omenjenih bank. RAZNO. Dobre nade francoskega ministra. Francoski delovni minister Louis Lou-cheur upa, da se bodo gospodarske razmere v Evropi v kratkem uravnovesile in da bo zopet, nastopilo normalno gospodarsko razmerje. Po stabilizaciji v Franciji in Rumuniji se bo zopet pričelo valutarično normalno življenje narodov. Bo še nekaj viharjev, kakor navadno po vsaki nevihti toda je mnenja, da bo nova financielna uredba v Evropi v par mesecih končana. Nadeja se, da ne bo nobene ovire in da bo v petih letih financielno in ekonomično življenje na kontinentu popolnoma normalno. Kar se tiče Rusije, meni minister, da ne smemo še dolgo računati s to deželo kot s fakiorjem v gospodarskem življenju Evrope. Svoje dispozicije moremo delali, kakor če bi Rusije sploh ne bilo. Z ekonomičnega stališča je vsekakor boj med Stalinom in Trockijem zelo zanimiv, ker kaže, da se gospodarstvo vedno nad onimi maščuje, ki jo hočejo ukleniti v verige. V lem boju predstavlja Stalin »Nep« — »Novo ekonomsko politiko«, ki jo je uvedel Lenin. Ta »Nep« danes triumfira ter odvaja Rusijo vedno bolj od čistega komunizma do novih oblik kapitalizma. Navzlic tej evoluciji pa Loucheur ni nič kaj optimističen glede slabilitete červenca, prepričan pa je, da bi celo financielna katastrofa v Rusiji odločilno ne učinkovala na osta- lo Evropo. Da bi že res skoro prišlo do normalnih razmer v evropskem gospodarstvu. Največja žaga v Srednji Evropi. — Generalna direkcija češkoslovaških državnih gozdov gradi v štavnički na Slovaškem največjo in najmodernejšo žago v celi srednji Evropi. 2aga bo opremljena s stroji, ki so kombinacija švedskega in ameriškega sistema. Kapaciteta žage bo 40 do 50 tisoč kubičnih metrov na leto. Ta žaga bo stala 6 milijonov Kč. Z delom se bo začelo že koncem letošnjega leta. m ec, 10%) se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji. Dobave. Industrijc.i in trgovci, ki se pečajo z izdelovanjem oziroma s prodajo dimnikarskega orodja in pritiklin na veliko, se opozarjajo, da želi intendantura komande III. Armijske oblasta v Skoplju nabaviti več garnitur takega orodja. In-d ust rije i in trgovci, ki na to reflektirajo, naj pošljejo omenjeni intendanturi pismene ponudbe, v katerih naj navedejo ceno, ki jo zahtevajo za kompletne garniture, franko železniška postaja Skoplje. Ponudbe morajo biti opremljene s .kolkom za 5 Din. DOBAVA, PRODAJA. Nabava premoga in drv. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo premoga na dan 28. julija in za dobavo drv na dan 24. julija t. 1. Dražba bo navedenega dne ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inoze- 'Veietrgovma c M. (Šarabon v £jubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno iganje, moko in deželne pridelks, raznovrstno rudninsko vodo. £astna predamo za kavo in mlin za dišave z Metričnim obratom. Ceniki nm rmtpnlmp. ‘Sdefon U. 2666. AH ste že član »Trgovskega društva Merkur t Ljubljani«? — če ne, pri-javite čimpreje svej pristop I TRŽNA POROČILA. Mariborsko sejmsko poročilo (12. junija 1928). Prignanih je bilo: 27 konjev, 13 bikov, 175 volov, 303 krave in 18 telet, skupaj 536 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče (za 1 kg žive teže, v dinarjih): De- Motvoz Grosuplje diiniiit slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna d. d, M GROSUPLJE pri UUBLIANI Ivan Hribar: 86 Moji spomini. In začutil sem neodoljivo hrepenenje po bližjem spoznanju širnega slovanskega sveta. Jel sem varčevati, da si prihranim denarja za te v doslej neznane mi slovanske dežele. Vlekli ste me nase Bosna in Hercegovina, Srbija in Bolgarija, Poljska in Rusija. Z največjo močjo pač poslednja, iker sem jo smatral za nepremagljivo predstaviteljico neizčrpne slovanske fin odi in — po tem, kar sem izvedel od profesorja Trdine — za deželo neslutenega prirodnega bogatstva. A ona je bila daleč: potovanje vanjo zato zamudno in spojeno tudi z znatnimi izdatki. Vsled tega^ sem začel s krajšimi izleti med slovanske brate. Za prvi izlet odločil sem se v družbi svojega prijatelja Karla Petra Kheila iz Prage. Pot naju je leta 1888. vedla z železnico skozi Beli-grad v Kragujevac in v Niš, od ondot pa i vozom skozi Pirot. Caribrod in Slivnico v Sofijo. Obiskala sva tu Petka K a r a v e 1 o v a in Dragana Cankova, potem se pa vrnila preko vracarskega Balkana skozi Vraco in Lom Palanko, odkoder sva se z ladjo [peljala skozi sloveča Železna vrata do Turna Severina in odtod po železnici domov. To potovanje bilo je sicer združeno z mnogimi težavami in z neudobnostmi, kakršne so v stanu spraviti v zdvojnost potnike, ki so siavajeni na evropske razmere; toda nama je bilo silno všeč, ker sva spoznala velik kos divnega slovanskega sveta in dobila upogled v življenjske razmere VRh na svetovno poprišče stopajočih bratskih narodov,. Leto na to obiskal §em Črno goro, kjer sem se seznanil na Cetinju s srbskim pesnikom Jovanom cundečičem. Tu se je zgodilo, da mi je k n j e g i n j i -Ca Zorka, ko je dvor izvedel, da sem dopotoval, poslala svojo spominsko knjigo s prošnjo, naj se jej vanjo podpišem. Potovanje na Cetinje ponovil sem potem večkrat in sem imel dvakrat prav posebno srečo, da sem našel gori nadškofa Millnkoviča, s katerim sva potem ostala v tesnejših stikih. Leta 185)1. prepotoval sem Galicijo, m i»cy 1»—i, Jamnik«- — _ PaUnkovec, Slivovko, Tropino »ec, Sadjevec, Briiji»ti. Varmul - vino, Malinovec In nao»laJenl MaBnov sok (Soccua>, Bununol ln ftplrtt, v najboljši - . kiricovoiU ln po n«»Jnt*JI ceni prlporoCa — .. „ALKO" diuiba m o. ■ LJUBLJANA, Kollzej. Ustanovljeno 1852. TEOD. KORH LJUBLJANA POUANSTA CESTA lT. 8 (preje Henrik Korn) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov Kopališke in klosetne naprave. CENTRALNA KURJAVA Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konzerve in litografiranih ambalaž. Trgovci, industrijei! TRGOVSKI LIST se priporoča za oglašanje inseratov! Brzojavi: Krispercoioniale Ljubljana. - Telefon štev. 2263.,, Ljubljana. Lastnika: ALOJZI j LILLEG in JOS. VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave. Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. Ceniki na ra*polago. — Točna postrelba. Trajno in koristno, primerno darilo so šivalni strnil in kolesa /.namho „Gritzner“ in „Adler“ » raznls opremah. — Edino le pri J«*- Oglejte si razstavo brez ob- JOSID tlll ! Sl £11 veznosti nakupa. — Tudi na obroke. — Večletna garancija. — Pouk v Ljubljana ~ vezenju brezplačen, '♦c blizu Prešernovega spomenika ob vodi. polnomastnega. emendolca, popolnoma uležanega, nudi večjo množino po ugodni ceni Mlekarska zadruga v Podhomu pri Bledu. K UVERTA družba z o. z. Tvornica kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA iiiuiuininiui Karlovška c. 2 Volarski pot 1 iraantuiiiiiii * SALDA - KONTE * ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. LID8U1II KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE [MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA f Ustanovljena leta 1889. Melon štev. 2016. (ORADSKA ŠTEDIONICA) Poštni ček 10.533. Ustanovljena leta 1889. Telelon Stev. JflJie. (ORADSKA ^TEDIONICA) - LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA J Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev. sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer i Sfan.e Roženega denarja proti najugodnejšemu obrestovanju. — Hranilnica plačuje zlasti za vloge I ^ l 2()0 milijonov kron. proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu naj višje mogoče obresti. | a n« vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega Pr«®ože^ “est0 Ljubliana s vsun premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni m občine občmskt denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. - Freja dir. ITiAN FLBSS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. >MERKURc loot izdajatelja in tiskarja: A. SEVBR, Ljubljana.