Ste v. 32
Ptuj, 1. junija I9S6 Letnik ix.
caasilo SZDL ptujskega okraja — Uprava in urednLstvo Ptuj, Lackova ulica 8 — Telefon 198. MB Ptuj štev. 643-T-206 — Ure-
juje uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez, Petrovič — Rokopisov ne VTačaimo — Tiska  Mariborska   tiskarna    —
Cena 10 din — Letna narotnirta 300 din, polletna 250 dinarjev
Sedem občin je že sprejelo I
družbeni plan za L 1956
Ob potrditvi družbenega pia-
na občine Ptuj, dne 24. maja
t. ]. za leto 1956, je važno, da
spoznajo volivci ptujske občine
nekaj važnejših podatkov, misli
in načel, ki so vodili občinski
ljudski odbor Ptuj pri sestavi
tega plana, v katerem je bilo
potrebno zagotoviti takšno vse-
bino ekonomskih ukrepov in
instrumentov, ki bodo v celoti
podpirali temeljne smotre sa-
mega zveznega družbenega pla-
na, predvsem pa dvig proizvod-
nje in čim racionalnejšo po-
1ano.^njo. Tako sestavljen druž-
beni plan predstavlja za občin-
ski ljudski odbor Ptuj, za vse
organizacije in vse občane zelo
važno in odgovMno nalogo, ki
jo bo potrebno pravilno izvesti,
ker je od tega odvisno nadalj-
nje gospodarstvo ptujske ob-
čine. Ob tem planu bomo mo-
rali predvsem razumeti, da bo
možna med drugim z letošnjim
investicijskim in stanovanjskim
tddadom široka iniciativa, da
bomo lahko v našem gospodar-
stvu nadoknadili, kar smo y
preteklih letih zapostavljali.
V primerjavi s preteklim le-
tom je predvideno, da se bo
proizvod družbenega sektorja
povečal za okrog 13 ?«. in da bo
realiziran v višini treh milijard
935 milijonov dinarjev, kar zna-
ša 77,65 % plana OLO; skupni
proizvod obeh sektorjev, druž-
benega in zasebnega pa bo re-
aliziran s 4 milijardami 449 mi-
lijoni dinarjev, kar je 61,72 %
celotnega proizvoda okraja. Od
skupnega proizvoda odpade na
industrijo — pri nas na Tovar-
no glinice in aluminija Kidri-
čevo — največ (3.043,412.000 din),
pri čemer je še treba omeniti,
da bo letos industrija, ločeno od
ostalega gospodarstva, povečala
družbeni proizvod, za 17,1 %.
Med ostalimi panogami, kmetij-
stvom, gradbeništvom, gozdar-
.stvom, prometom, trgovino, go-
stinstvom in obrtjo, bo doseglo
najvišji proizvod kmetijstvo z
11,17 % celotnega proizvoda v
občini. Predvideva se, da se bo
obseg kmetijske proizvodnje
povečal še za okrog 1,6 % na-
pram letu 1955 z boljšo meha-
nizacijo, potrebnim gnojenjem
in kvalitetnim semenjem. Letos
bodo razpolagale kmetijske or-
ganizacije z znatnimi lastnimi
sredstvi, kot n. pr. 7.000.000 din
amortizacije, KZ pa okrog 2 mi-
lijona din in še druga sredstva,
ki jim pripadajo po zvezni
uredbi o dodelitvi celotnega
dohodka, kar bo znašalo poleg
obresti od osnovnih sredstev in
73 odst. dobička skupaj okrog
6,185.000 din. Na dvig produk-
tivnosti v kmetijstvu bodo vpli-
vala tudi sredstva fcmda iz
takse za orodja za proizvodnjo,
hibridne trte, delovno živino in
pse kakor tudi 55 % občinske
doklade. ki se bodo ptreko
okrajnega sklada za p»speševa-
nje kmetijstva stekala nazaj v
kmetijstvo. Ob končani aronda-
ciji, lanskih in letošnjfli kme-
tijsko-tehničnih ukrepih lahko
pričakujemo povečanje proiz-
vodnje v kmetijstvu za okrog
3 %. O živinoreji, poljedelstvu,
vinogradništvu in gozdarstvu
vsebuje družbeni plan vrsto za-
ključkov in mer, ki bodo za-
htevale organizacijske spre-
membe v vodstvu in organiza-
ciji dela. da bomo lahko prešli
na rentabilno gospodarjenje po
modemih metodah za napredek
našega celotnega kmetijstva.
Tretje m«sto glede na druž-
beni proizvod pripada trgovini
in gostinstvu (381,448.000 din), ki
in bo potrebno naprej orga-
nizacijsko izpopolnjevati in
utrjevatt 2kiružiti bo potrebno
trgovine, ki nimajo pogojev za
samostojnost, v nova podjetja,
da se bodo zmanjšali stroški
uprave in da bo zagotovljeno
strokovno vodstvo. Ustanoviti
bo potrebno tudi v Ptuju nekaj
nemh specialnih trgovin, kot
n. pr. drogerijo. trgovino s po-
hištvom, elektromaterialom in
podobno. Potrebno bo proučiti
omrežje in razvrstitev trgovin
ter po analizi izvršiti potrebne
organizacijske ^remembe. Po-
sebno pozornost zaslužita go-
stinstvo (47,155.000 din) in turi-
zem, za katerega ima Ptuj vse
pogoje glede na zgodovinske
zanimivosti in geografsko lego.
Prav zato bo potrebnih nekaj
sredste\-. Id jih bo treba zbrati
in jcgraditi hotel s primemioii
prenočišči, ki fih sečuq pri-
manjkuje.
Med obrtjo, gradbeništvom,
prometom in gozdarstvom po-
meni obrt družbenega sektorja
in obrt (281,066.000 din) sploh
najmočnejšo postavko v tem
delu družbenega plana, zato si
je postavil občinski ljudski od-
bor tudi nalogo izdelati per-
spektivni program za razvoj
obrtne delavnosti in ustanoviti
nekaj novih obratov v Ptuju
.samem, kot n. pr. optično, zla-
tarsko in poštarsko delavnico,
na podeželju pa začeti z usta-
navljanjem obratov družbenega
.sektorja, predvsem po kmetij-
skih zadrugah. Gradbeništvo
(127,335.000 din) bo moralo pri-
stopiti k boljši organizaciji dela,
zlasti pa k dvigu produktivno-
sti, da bodo razpoložljiva sred-
stva čim boljše izkoriščena in
da bo zgrajenih čimveč potreb-
nih stanovanjskih prostorov ter
preurejenih čimveč poslovnih
prostorov.
Promet (49,300.000 din) in goz-
darstvo (22,497.000 din) zavze-
mata v lestvici družbenega pro-
izvoda  zadnji  mesti,  zato ju
&»ka letos nekaj važnih ^re-
memb v okviru razpoložljivih
sredstev. Za cestni promet zsl-
htevajo vse prometne žile, ki
se stekajo v Ptuju, ustanovitev
lastnega podjetja, stanje gozd-
nih površin in gozdov pa za-
hteva nova pogozdovanja, či-
ščenja in nego gozdov ter gozd-
no tehnična dela.
Občinski družbeni plan ob-
čine Ptuj zagotavlja dotok sred-
stev, s katerimi bo razpolagala
občina v letu 1956 (259,918.000
dinarjev), v proračunu 107 mi-
lijonov 669.00 din), in shlačAh
(152,249.000 din), na drugi strani
pa upošteva posamezne tovarne,
podjetja, obrate in delavnice,
stimulira gospodarske organiza-
cije k dvigu proizvodnje in jim
zagotavlja sredstva, ki so jim
poti-ebna. Tako postavljen ob-
činski družbeni plan je uresni-
čil načela družbenih planov
okrajev, republik in zveze in se
vključil v celoto kot del skup-
nosti in instrument, ki naj v
lokalnih mejah pripomore, da
bodo doseženi smotri, ki so pred
nami, t. j. dvig celotne storil-
nosti in izboljšanje gmotnega
stanja vsega delovnega ljudstva.
O občinskem proračunu in
občinskem skladu za stanovanj-
sko izgradnjo, za investicije,
ceste, kmetijske zadruge in
sklade v prihodnji številki.
P. V...
Odločitev za poklic
je velikega pomena za slehernega mladega človeka i
Mladinci, ki se žele po konča-
ni splošno izobraževalni šoli
vključiti v nadaljnje šolanje v
srednjih strokovnih šolah, se že
vprašujejo, v kakšno srednjo
strokovno šolo bi se naj vpisali.
V šolskem letu 1956-57 bodo
razne srednje strokovne šole
sprejele določeno število kandi-
datov.
Gradbena srednja šola v IJub-
Ijani sprejme dijake z uspešno
končano nižjo gimnazijo s po-
gojem, da napravijo sprejemni
izpit. Kandidati se lahko vpiše-
jo v posamezne oddelke, in si-
cer; odsek za visoke gradnje,
industrijiski odsek, geometrskl
odsek, odsek za nizke gradnje.
Za ženske je poklic, kolikor ne
opravljajo dela na terenu, pri-
meren. Absolventi napredujejo
po predpisih, ki so veljavni za
p>odjetja in ustanove. Speciali-
zacija v operativi je vedno m.ož-
na. Za absolvente vseh odsekov
velja, da je za gradbene tehni-
ke v Sloveniji in Jugoslaviji
velika potreba.
Tehniška srednja šola v LJub-
ljani vzgaja tehnike raznih
strok za našo industrijo in go-
spodarstvo. Sola ima več odse-
kov. Zahteve za sprejem v vse
odseke Tehniške srednje šole so
dovršena nižja gimnazija in
sprejemni izpit. Za sprejemili
izpit velja isto kakor za ostale
srednje strokovne šole. Sola ima
svoj internat. V posameznih od-
delkih se sprejemajo v šolo tudi
dekleta.
Srednje ekonomske šole v Ma-
ribom. Murski Soboti, Ljubljani
in Celja usposabljajo kader za
delo kot knjigovodje, komerci-
alisti, fakturisti, statistiki, pla-
nerji itd. Deloma se po končani
šoli absolventi lahko zaposlijo v
administraciji v državni upravi,
v finančni službi, denarnih za-
vodih, bankah, zavarovalnicah
itd. V službi napredujejo do sa-
mostojnih referentov, vodij od-
delkov in vodilnih mest v pod-
jetjih. Sprejemni pogoj je do-
vršena nižja gimnazija in spre-
jemni izpit. Večina šol ima svoje
internate Absolventi teh šol
imajo možnost vpisa — brez iz-
pita — na fakulteto, ekonomski
oddelek. Poklici, ki jih dajejo te
šole. so zelo primerni predvsem
Z3i žensko mladino.
ZDRAVSTVENE  ŠOLE:
Šola za farmacevtske pomoč-
nike v Ljubljani usposablja ab-
solvente za farmacevtske po-
močnike v lekarnah kot pomoč
farmacevtom ali pa za farma-
cevtsko kemične tovarne in ana-
litske laboratorije raznih usta-
nov (pod vodstvom akademske-
ga kadra). Od farmacevtskih
pomočnikov se zahteva natanč-
nost, vestnost, urnost in točnost
mišljenja. Biti morajo zdra^n
(posebno trpdjo noge). Poklic je
zelo primeren za dekleta. Mož-
nosti za zaposlitev so ugodne.
Pogoj za sprejem v šolo je isti
kot za ostale strokovne šole.
Absolventi imajo možnost vpisa
na farmacevtsko fakulteto, in
sicer v Zagrebu ali Beogradu.
Šola za sanitarne tehnike t
Ljubljani usposablja dijake za
poklic »sanitarni tehnik«. Ab-
solventi šole so lahko zaposleni
v zdravstvenih domovih okra-
jev, v sanitarno higienski službi
kot pomočniki sanitarnih in-
špektorjev v epidemiološki služ-
bi. Prvenstveno delovno mesto
sanitarnega tehnika je v zdrarv-
stvenih domovih okrajev pri
sanitarni inšpekciji. Sanitarni
tehnik mora biti tudi sposoben
organizator, biti mora fizično
krepak, ker je služba večjidel
terenska. Možnosti zs^JO^itve
sanitarnega tednika so zelo ve-
like, ker Te poklic šele v raz-
voju. Poklic za ženske ni pri-
meren. Spreiemni p>ogoj je i^
kot v ostalih srednjih strtAov-
nih šoiah.
Sola za medicinske sestre je
v Mariboru in Celj^v Me<ficinska
sestra je lahko zaposlena v vseh
zavotffli preventivne in lanrativ-
ne shrai>e ter socialno zdravstve-
ne službe. Potrebno je tacE, da
(Nadaljevanje ne strani 2)
Imelo folci, kolomdar
je zopet na pohodu!
v republiki Sloveniji je oku-
ženih s koloradarjem že 45 od-
stotkov krompirišč. Naši kmeto-
valci ga dobro poznajo in se
proti njemu vztrajno borijo.
Nedvomno je to ne^'^aren škod-
ljivec krompirja pa tudi para-
dižnika. Zato opozarjam vse ob-
činske ljudske odbore in kme-
tjske zadruge v okraju, da nap-
no vse svoje .sile in ukrenejo
vse, da bi škod.iivca čim usi>eš-
neje zatirali.
Poročila iz vseh strani pove-
do, da se je škodljivec zelo na-
množil. Drugega izhoda torej ni,
kakor energično zatiranje, to pa
dosežemo samo s škropljenjem
in za.praševanjem Icromipirišč.
Kmetijske zadruge, ki so od-
govorne za tehnično plat zatira-
nja naj mobilizirajo vse obsto-
ječe škropilnice in naj si naba-
vijo potrebna škropiva, da bo
boj proti koloradovcu čim
uspešnejši.
Ni odveč opoizoriti tudi na
krompirjevo plesen, ki je pone-
kod tako razširi ena, da pobere
do četrtine pridelka. To je gli-
vična bolezen, ki povzroča suše-
nje listov. V vlažnih poletjih
lahko celi nasadi krompirja po-
stanejo docela rjavi in dišijo po
plesni. Pridelek je na njivah, ki
jih je napadla plesen, zelo slab.
Škodo zaradi plesni prepre-
čimo s škropljenjem, in sicer z
1,5-odstotno bakreno - apneno
brozgo. Inž. Zoreč Egon
JIkcfjG za poveoanfa
člonstva SZDL se le pričelo
Pred časom je naš list prine-
sel poročilo o sklepu Okrajne
konference SZDL, da bodo
osnovne organizacije izvršile
dobro pripravljeno akcijo za po-
večanje članstva. V teku meseca
maja. .So osnovne organizacije ob
yjiOsmoči občinskih odborov
vršile tehnične priprave. Iz vo-
lilnih imenikov so izpisali vse
nad 18 let stare državljane in
na osnovi teh ugotovile, kdo
je in kdo ni član SZDL. Ugo-
tovitve so zelo zanimive in so
marsikje odkrile stvari, ki jih
prej niso vedeli. Tako je na pri-
mer pregled v Ptuju ugotovil,
da 18 odst. ijsobražeincev ni
vključenih v članstvo SZDL.
Dalje, da nekateri uslužbenci
niso člani, na vaseh pa ugotav-
ljajo, da mnogi niso regislTirarii
kot člani, ker jih je kdo v prejš-
njih letih samovoljno črtal. Ana-
lize, ki jih bodo vaške organi-
zacije in občinski odbori nare-
dili bodo prav gotovo izredno
bogat material Za vso nadaljnjo
političjno delo.
Pone-kod so tehničrne priprave
zaključili soraizmemo hitro in
že prišli k akciji. Odborniki
osnovnih organizacij skupno z
mladinci aH še kom drugšn iz
občinsk^a aktiva že obiskujejo
hišo za hišo, razpravljajo z ljud-
mi o problemili in istočasno
vpisujejo nove člane. Ta^ko je
mesitni odbor Ormož uspel
Vključiti v članstvo 98 odst.
vseh volivcev in s tem dosegcil
prav gotovo najvišji procent
vključp 1 v okraju in verjet-
no tudi v republiki. Odkrili pa
so tudi v Ormožu ob tej prilož-
nosti, da dva občinska uslužben-
ca nista bila člana in da na šoli
Velika Nedelja eden izmed uči-
teljev ni bil član. Tudi vaški od-
bor Sobetinci je že izvedel ak-
cijo za povečanje članstva in
Po neki izjavi d\ignil članstvo
za 30 odst. V Moškanjcih poteka
akcija zelo ugodno in pravijo,
da bosta ostali izven članstva
SZDL samo d\'e ali tri hiše. Od
tam tudi javljajo, da se mladin-
ci vključujejo v organizacijo, in
da bodo zajeli v članstvo naj-
manj 70 odst. volivcev. Tudi iz
mnogih drugih os;novnih orga-
nizacij že hodijo na Okrajni od-
bor SZDL po nove legitimacije.
Glavna akdja pa bo začela še-
le te dni.
Vse osnovne organizacije opo-
zarjamo in jim svetujemo, da
naj ne podeljujejo članaikih iz-
kaznic takoj, ko se nekdo vpiše,
temveč naj prihranijo to za po-
zneje. Priporočamo sledeč po-
stopek: takoj po zaključeni ak-
ci>i naj se sestane vaški odbor
in na svojem sestanku temelji-
to analizira uspeh akcije. Ta-
krat bo jasno, koliko je novih
članov in koliko raibiio legiti-
macij. Nekaj dni po tej seji naj
skliče vaški odbor množični se-
stanek vseh članov in na tem
množičnem sestanku naj poda
poročilo o akciji. V tem poro-
čilu naj imenoma navede tiste
hiše. kjer noče piostati nihče
član. Novo sprejetim članom pa
naj na svečan način izročijo 1^
gitSmaci.jo.
Taborjenje predvojaške vzgoje
v Lovrencu na Dravskem polju
v Lovrerxni na Dravskem po-
lju je postalo zopet živahno in
veselo. V jelševem gozdu ob
Polskavi taborijo mladinci pred-
vojaške vzgoje prve izmene iz
Tomaža pri Ormožu, Leskovca,
Cirkulan, Zetal in Vidma pri
Ptuju.
Mladi fantje so se že zek) vži-
veli v taborniško življenje pod
platnenimi domovi. Njihovi ob-
razi so ožgani od spomladan-
skega sonca. V dopoldanskih
urah so na vežbališčnj in se pri-
dno urijo v vojaških veščinah
in spoznavajo osnove za službo
v JLA.
Popoldne so v taboru. Popol-
dansko delo v taboru je zelo pe-
stro in izpolnjeno t. raznimi pre-
davanji iz zgodovine NOB, o
razvoju ljudske oblasti, razvoju
gospodarstva v FLRJ, o zadruž-
nem kmetijstvu, socialistični
morali in liku mladinca, notra-
nja in zunanja p>oliiična vpraša-
nja, prav tako pa bodo razna
društva seznanila mladince o
delu in nalogah društev.
Posebno živahno in pestro pa
je delo mladinske organizacije.
Mladinci so se seznanili z zgo-
dovino ljudske mladine, SKOJa,
nalogah in vlogi ljudske mladi-
ne Jugoslavije v današnjem
družbenem življenju.
Organizacija LMJ si \'ztrajno
prizadeva vključiti v svoje vrste
mladince, razširiti organizacijo
z novimi člani iz vrst napred-
nih mladih sil. Do sedaj so se
dobro izkazali mladinci iz To-
maža pri Ormožu, 2ietal in Vid-
ma pri Ptuju. ......
Kaj povedo mladinci na se-
stankih in v razgovorih o delu
mladinsko organizacije?
Mladinci iz krajevnega pod-
ročja Videm pri Ptuju: »Pri nas
na Vidmu se nič ne dela, želimo
pa, da bi se organizacija utrdila
in razširila, izvolila novo vod-
stvo iz kmečkih in delavskih
vrst mladine.« Mladinci iz Vid-
ma so na sestanku v taboru ži-
vahno razpravljali o delu orga-
nizacije ter iz svojih vrst izvo-
lili iniciativni odbor, ki bo s po-
močjo občinskega komiteja mla-
dine Videm pomagal utrditi,
razširiti m ustanavijati nove
organizacije.
Zetalčani pa pravijo: »Pri nas
v Zetalah nočemo biti med zad-
njimi. Težave imamo le v tem,
da smo zelo oddaljeni drug od
drugega. Pa to nam v bodoče ne
bo delalo težav. Želimo imeti
dobro organizacijo, ki bo aktiv-
no delala in združevala vso na-
predno mladino,« je krepko po-
vedal Korezov Vinko, ki je ko-
mandir oddelenja Vogrinčev
Ludvik je dejal: »Slišali smo o
delu aktivov mladih zadružni-
kov. Pri nas bi gojili sadjar-
stvo pa tudi v živinoreji bi bil
potreben napredek. Mi mladi
moramo razmišljati o bodočno-
sti naše vasi in to naj bo tudi
v našem programu dela.«
Ostali mladinci so jKedlagali,
tfa bi nabavili žogo in igrali no-
gomet, rokomet in odbojko. Todi
šah bi igrali, je dejal šahist, ki
šah že igra. Drugi je pripomnfi:
»Eh, kaj bi šah, kdo ga pa ve?«
Tretji: »Glavno je, da ga znava
dva igrati, ostale bova naučila
in videli boste, kako lepa igra
je to.« Nato so mladinci skle-
nili, da bodo ustanovili MKUD
in se začeli učiti igro.
Tudi Tomaševčani razprav-
ljajo o svojem načrtu dela, prav
tako pa vsi ostali. Delo organi-
zacije ljudske mladine v taboru
je živahno, delajo se načrti,
sprejemajo naloge za delo orga-
nizacije na naših vaseh. Naši
mladinci so polni poleta za de-
lo, zanimajo se za zgodovino in
razvoj ter vlogo organizacije.
Na vprašanje, kaj mislijo o
organizaciji Ljudje mladine, je
dal odgovor mladinec iz Vidma
— Simoničev .Jože, ki je dejal:
Organizacija ljudske mladine
Jugoslavije nam je tukaj na ta-
borjenj« pokaMla pot v življe-
nje, kje je naše mesto mladih
ljudi. Ponosni smo na našo or-
g^izacijo, ki si je v svojih zma-
gah priborila dve visol\i odliko-
vanji: Red narodne osvoboditve
in Re4 narodnega heroja, zato
naši mladinci ponosno stopajo v
njene vrste.« — »Ob strani pa
ostajajo le tisti, ki jim ni, da bi
naši narodi srečno, svobodno in
lepo živeli,« je pripomnil Mar-
tin.
To je le <tel vsega tistega, o
čemer naši kmeOri fantje raz-
pravi ja jo na sestankih. Vesek>
je pogledati tomašovske fante,
ki ^ je 30 na nov« sprejefih v
oTganizacfjo LMJ na dan rojst-
nega dne maržala T!ta, ponosni
so in veseli, vsem ostalim pa so
daB zgled, kje je mesto napred-
ne jugoslovanske mladine
2_
PTUJ, 1. JUNIJA 1956
NOVAK FRANC:
nouo sadjarstuo na uidiku
Nega sadnega drevja, obira-
nje plodov in domača predelava
sadja je pirl nas močno udo-
maičena. Vsa opravila v sadov-
njaiku 9o sadjarjem dobro po-
znana. Ko opuščamo koristna
dola v sadovnjaku, delamo to
zaradi malomarnosti do sadne-
ga drevja. Zato pa imamo izme-
niCno rodnost. Redno oskrbova-
na drevesa rodijo plodove vsa-
ko leto. Drevesa pa. ki morajo
vso življenjsko dobo stradati,
ker fim ne gnojimo, rodijo plo-
dove tekom 60 let življenja sa-
mo okrog 20-krat.
Koriščenje zemlje za sadjar-
stvo je intenzivno, ako čim hi-
treje dobimo pridelke od vsaje-
rih sadik. Sadna plantaža viso-
lodebelnili sadnih vrst prične s
r''lno rodnostjo navadno šele po
15. letu sajenja, poldebelne dre-
\osno vrste Pa 8 do 10 letih,
nizkodebelnc drevesne vste po
3 odnosno 5 letu po sajenju. V
iiavedenih nasadih je urediti
donose v letih do rodnosti z
vmesnimi kulturami, ki lahko
krijejo vse stroške obnove do
polne rodnosti stalnih rastlin.
Kot podsadeži pridejo v po-
štev razne poljsko rastline, de-
telje, važne so pa tudi ostalo
sadne sadike, ki dajejo plodove
tekom enega oz. dveh let po sa-
jeniu.
Podsadeži iz vrst sadjarstva
eo maline, ribez (Dredvf^em črni)
in vrtne jagode. Navedene sad-
ne rastline so danes zelo isikane
na vseh tržiščih in kar ie glav-
no, njih cene so zelo visoke.
Maline, ribez in jagode lahko
gojimo ttirli kot čiste nasade, in
to v prilikah, kjer druge kul-
turo ne pomenijo mnogo. Zlasti
maline dobro uspevajo na
obronkih gozdov, med gozdnimi
travniki in njivami. Prav po-
sebno so primerna mesta na
opustošenih samorodničnih zem-
ljiščih.
Ker bo verjetno posameznega
interesenta zanimal nasad ma-
lin, ki se rad bohotno razraste
na posekanih gozdnih parcelah,
podamo nekaj podatkov o ren-
tabilnosti malinjaka.
Dobra sorta maline je zelo
donosna raslina, ki ne 2::ahteva
mnogo nege z izjemo mnogo
gnojenja. Malino najdemo v go-
ada le na tleh. kjer je segnilo
mnogo listja in se je nakopičila
večja plast humusa. Najbolje
Uispeva v krajih, kjer zimsike
pozebe vinski trti niso nevarne.
Je manj zahtevna za sonce kot
trta.
Malina je dvoletna rastlina,
in sicer zraste prvo leto steblo,
naslednje leto poženejo iz ste-
belc cvetne vejice, ki rodijo in
so Po bratvi plodov pKJSUsijo.
Medtem zrastejo iz koreninske-
ga vratu nova stebelca tako, da
imamo vsako leto rodna In na-
domestna stebelca. Dobro pose-
jena sadika raste In dona.ša za-
dovoljive pridelke 10 do 16 let.
Enkratna investiciin v malinja-
ku traja četrtino dobe trajanja
vi^-ikodf^helnega sadnega drevja.
Zemljišče malinink preor-
jemo 40 cm globoko. Sadike sa-
dimo v vrste oddaljene 2 m, v
vrc*^: ] rn ra^dalio. Zn 1 ha zem-
ljišča potrebujemo 5000 sadik.
Sadimo jih v 30 cm globoke ja-
mice. za.sujemo s kompostom ali
strohnelim hlevskim enojem,
steblce odrežemo po pol metra
nad zernljo. Letu stebelca zra-
stejo tekom leta do 2 m visoikD,
zato uredimo opjoro iz močnej-
ših kolov 1.5 m visoko s prečko,
na katero pritrdimo 2 mm žico,
ki drži vsa «rtebelca z c*x*i
strani, da ne poj>ada,K> po tlo*i.
Po končanem obiranju sade-
žev porežemo vsa steto-ia, ki »
to leto rodila, letos zrasrtJa ste-
bla pa samo preredlčimo tako,
da ostane v vsakem grmu 6 do
10 najlepših stebel ki bodo na-
slednjo leto rodna. Obiranje
malin se vrši po sorti. Razliku-
jemo sorte malin ki zorijo V
začetku julija, konec julija in
tudi taka, ki zorijo šele v av-
gustu.
Sadeži malin zorijo postopo-
ma, da jih lahko obiramo dnev-
no oziroma tedensko. Zaradi te-
ga je saditi večje površine, da
se .=iplača prenos oziroma odvoz.
Končno nekaj številk v pod-
krepitev rentabilnosti malinja-
ka. Odkupne cene za maline iz
gozdov, toraj ne kultiviranih
sadežev — po 80 do 100 din za
kilogram.
Navedeni stroški so vzeti iz
prakse, donosi so prikazani kot
povprečje, ki so že doseženi pri
nas. Razumljivo je, da se stro-
ški dajo močno znižati in to
zlasti pri stroških obiranja sa-
dežev, ki so najvišji. Obiranje
lahlco vršijo vsi člani družine,
zlasti slabotne osebe in otroci,
Ici v tem času nimajo primerne
zaposlitve.
Pri nas so nasadi malin nova
kmetijska panoga sadjarstva,
zato je potrebno, da se za to za-
nimajo vsi, ki imajo možnost
urediti nasade. Ptuijska industri-
ja »Petovia« je zainteresirana
na malini, pa tudi na ribezu —
zato ni bojazni, da cena ne bi
odgovarjala stroškom proizvod-
nje. Poleg naše domače tovarne
je več tovarn in izvoznikov, ki
te sadeže iščejo in so priprav-
ljeni jih dobro plačati.
Sadjarji, zamislite si strnjene
nasade jagodičevja, zlasti ma-
lin in ribeza v krajih, kjer osta-
lo sadjarstvo ni več rentabilno.
Odločitev za poklic
je velikega pomena za ^ehernega mladega človeka
(Jfadaljevanje s 1. strani)
ima medicinska sestra solidne
karakteme lastnosti, kot je po-
žrtvovalnost, vestnost, vztraj-
nost in poštenost. Imeti mora
spretne roke ter dar opazova-
nja, biti mora tudi samoinicia-
tivna- Poleg tega mora biti te-
lesno in duševno zdrava. Potre-
ba po tem kadru je v LR Slo-
veniji kakor tudi v ostalih re-
publikah zelo velika. Šola ima
svog lepo urejen internat.
RAZNE STROKOVNE SOLE:
Srednja kmetijska šola v Ma-
ribora usposablja kmetijske
tehnike splošne prakse, lahko
pa se pozneje v praksi in na po-
sebnih 23vodih specializirajo za:
živinorejce, vinarje, sadjarje,
poljedelce itd. Absolventi so za-
posleni na državnih in zadruž-
nih posestvih kot vodje odsekov
splošnih kmetijskih zadrug, re-
ferenti za posamezne panoge pri
OZZ, inštruktorji za praktično
delo na kmetijskih šolah, kot
strokovnjaki pri podjetjih, ki se
bavijo s proizvodnjo in prome-
tom kmetij'skih pridelkov. Da-
lje bodo lahko absolventi z dalj-
šo prakso zaposleni kot uprav-
niki državnih in zadružnih po-
sestev, ekonomij ter kot preda-
vatelji na nižjih kmetijskih in
kmetijsko gospodinjskih šolah.
Skratka, možnosti zaposlitve in
napredovanja so zelo ugodne.
Absolventi srednje kmetijske
šole se lahko vpišejo tudi na
agronomsko, gozdarsko ali vete-
rinarsko fakulteto. Pogoj za
sprejem v šolo je dovršena niž-
ja gimnazija in sprejemni izpit
iz naslednjih predmetov: sloven-
ščine, matematike in kemije (za
slovenščino in matematiko ve-
lja isto kot za ekonomske sred-
nje šole).
V šolo naj se vpišejo tisti, ki
imajo veselje do p>oljedelstva,
živinoreje, biologije, ki so zdra-
va, močni in odporni proti vre-
menskim spremembam in ima-
.io smisel za opazovanje Veselje
morajo imeti ne le za poljedel-
stvo, pač pa tudi zb trgovanje
in mehanizacijo, ker so posestva
večji del že mehanizirana.
Nekateri poklici te stroke so
zelo primerni za žensko mladi-
no. Možnosti zaposlitve v TJRS
so velike, ker kmetijska služba
pri na? še ni v dovolj ni meri
organizirana. Glede zaposlitev
i« tudi izven republike zelo
u^miiio. - ------
Gozdarska srednja šola ▼
Ljubljani usposablja gozdarske
tehnike, ki -po praksi lahko po-
stanejo pomočniki upraviteljev
gozdnih uprav ali gozdnih dre-
vesnic. Za sprejem v šolo je po-
trebna uspešno dovršena nižja
gimnazija in sprejemni izpit.
Učenec mora biti dober računar,
telesno odporen, ker je služba
gozdarja na terenu naporna. Po
šolanju lahko vstopi na agro-
nomsko, gozdarsko ali veteri-
narsko falculteto.
Srednja strok, šola Usnjarski
tehnikum v Domžalah praktično
in teoretično izobražuje mladi-
no za poklice v usnjarski stroki
in daje usnjarski industriji sred-
nji strokovni kader — usnjarske
tehnike. Tehniki vodijo posa-
mezne delavnice, nadzora je jo
procese fabrikacije in postanejo
samostojni obratovodje. Pa tudi
kemična industrija za pomožna
sredstva potrebuje usnjarske
tehnike. Udcjstvuje se tudi pri
nakupu surovin. Pouk na šoli
traja štiri leta. Pogoji za spre-
jem so štirje razredi nižje gi-
mnazije in uspešno opravljen
sprejemni izpit iz narodnega je-
zika, matematike in kemije.
Kandidat mora biti vesten,
vztrajen, imeti mora povprečno
inteligentnost ter povprečno
zdravje.
Šolanje je tesno povezano .s
praktičnim delom v urejeni
šolski delavnici, tehnološkem in
kemičnem laboratoriju. Sola ima
svoj internat, ki ima menzo v
novem poslopju Usnjarskega
tehnikuma v Domžalah. Za.po-
slitve v tem poklicu so ugodne.
Tekstilni tehnikum v Kranju
usposablja tehnike za tekstilno
i-ndustrijo. Ima odseke za: pre-
dilce, tkalce, apreterje in pletil-
ce. Absolventi lahko napredu-
jejo na vodeča mesta v proiz-
vodnji. Absolventom je omogo-
čen prehod na univerzo, in si-
cer na tehniško fakuUeto na
oddelek za kemijo. Kandidat
mora imeti dovršeno nižjo gi-
mnazijo ter opraviti sprejemni
iznit. Imeti mora smisel za teh-
niko, mora dobro razlikovati
barve, imeti mora dober vid,
biti mora dober risar ter mora
imeti ročno spretnost. V šolo se
sprejema tudi ženska mladina.
Zaposlitev je spričo ugodnega
razvoja tekstilne industrije v
Jugoslaviji zelo ugodna ter so
nožnosti za naj>redovanje do-
bt«. F. F.
OLEPSEVALNO-TURISnCNO DRUSTVO PTUJ
pru'eja
TURISTIČNI TEDEN
od 3. do KI. junija 1956
SPORED:
NEDEI^A, 3. VL 19.%, ob 10. uri: Slavnostna seja OTD Ptuj
v dvorani Okrajnega komiteja ZKS, Titov trg — ob
11. uri: Otvoritev slikarske razstave akademskih sli-
karjev Janeza Mežana in Jana Oeltjena v muzeju (Mu-
zejslvi trg) — ob 13. uri: Izlet z avtobusi na Gomilo —
sodelujeta pevski zbor iz Gomile in kmečka godba. Gi-
banice, slovenjegoriško vino. Prijave sprejema preds.
OTD Ludvik Pernat, Na-ma, Ptuj.
PONEDELJEK, 4. junija, ob 20. uri: Predvajanje turističnih
filmov v kino dvorani Titov dom.
TOREK, 5. junija, ob 20. uri: Gledališka predstava gimnazij-
cev: »SKUPNO STANOVANJE« v Mestnem gledališču.
SREDA, 6. junija, ob 15. uri: Ocenjevanje izložbenih oken,
dvorišč, vrtov, gostinskih obratov in najlepše okrašenih
oken s cvetlicami.
ČETRTEK, 7. junija, ob 20. uri: Predavanje »Potovanje po
Jugoslaviji« s predvajanjem barvnih skioptičnih slik v
dvorani Okrajnega komiteja.
PETEK, 8. junija, ob 20. uri: »KULTURNI VECER«. Sodelu
jojo gimnazijci s svojimi literarnimi doli. solistične
točke,    nastop    harmonikarjev, pevj?ki zbor j>Svobodc .
SOBOTA, 9. junija, ob 20. url; Promenadni končen godbe na
pihala v Mestnem parku ob Dravi.
NEDELJA, 10. junija, ob 13. uri: Velika turistična veselica s
srečolovom v prostorih Gasilskega doma v Ptuju. —
Glavni dobitek moško kolo, kamgam obleka in 1000
raznih praktičnih dobitkov.
VABI ODBOR
Ali je res v Grajeni 500.000 din škode zaradi
poginulih ribic?
V četrtek. 17. niaja t. 1., so
dvignili ptujski ribiči glas in
obsodili neprevidnost, zaradi ka-
tere .je maralo v Grajeni pogi-
niti veliko ribic. Po kanalu je
ta dan pritekla od Uprave cest
LRS, nadzorništvo Ptwj, Bajče-
\"a ulica 1. neka tekočina, ver-
ictno staro škropivo za sadno
drevje, ki ga je ob čiščenju ga-
raže iz skladišč glede na ne-
rabnost, v kanal zavrgel skla-
diščnik B. A.
Ne bi se spuščal v vprašanje,
ali je skladiščnik B. znal oce-
niti škodljivost zavržene teko-
einč ali ne. ali je pri iztakanju
tekočine mislil, na ribice v Gra-
jeni in na škodo, ki bi lahko
nastala v Grajeni, rnarvoč bd
ob tej priložnosti opoyx>n\ vse,
ki vlivajo vso nesnago v kanale,
da se vsaj drugi zavxxiajo ne-
varnosti škodovanja ribiški za-
legi v Grajeni, če se toga že ni
zavedal B., da se taka škoda ne
bo več ponavljala.
Nad milijon kilometrov v
pomot 40.000 bolnikom in
poškodovancem
Avtomobili Reševalne postaje
Ptuj so v Času po osvoboditvi
prevozili nad milijon kilome-
trov in so bili v pomoč nad
40.000 bolnikom in poškodovan-
cem. Sedai laže opravljajo šte-
vilne vožnje, ker imajo 4 dobre
avtomobile.
30. maia 1956 \
iat Itter, kilogram aH kos)
Čebula 100 do 180, oesen 100
do 120, luščeni fižol 60. hren 80,
krompir 15, kumare 200, pcter-
Silj 60, redkvica 10, por 60, so-
lata berivka 80, solata v glavah
50 do 60. $pina5a 80 do 100, ko-
renček 50. koruza 35 do 40, pše-
nica 40. oves 50, proso 50, ko-
ruzna moka 40. bela moka 86,
ajdova nM^ia 50, koruzni zdrob
50, surovo maslo 500, zaseka 300,
mleko 30, smetana 120 do 140.
sir 40 do 80, kokoši 400 do 500,
piščanci 500, kozlički 500 do
1000, .iabolka 40 do 55, gobe 200,
kislo zelje 30, sadike (zeljnate)
1. sadike (paprika) 3 do 5, sadi-
ke (paradižnik) 3 do 5, sadike
(ohrovt) 1, sadike (cvetača) 2,
>iadikc (solata) 0,50 din.
Obiščite razstavo ,,Stanovanje
za naše razmere'' v Ljubljani
Druga letošnja prireditev Go-
spodar.skega razstavišča v Ljub-
ljani je razstava »Stanovanje
za naše razmere« od 26. maja
do 3. junija 1956, ki jo prireja
glavni odbor s sedežem v Beo-
gradu, organiziral pa jo je raz-
stavni odbor s sedežem v Ljub-
ljani.
Razstava »Stanovanje za na-
še razmere« je prva tovrstna
prireditev v naši državi. Hkrati
s prvim splošno jugoslovanskim
sidm iJosvetovanjem   o   stano-
vanjski izgradnji pomeni ta
razstava ne samo pomemben
dogodek, temveč tudi važno
prelomnico v naši stanovanjski
izgradnji.
Omenjeni prireditvi st^ po-
membni tembolj, ker bosta z
vseh zornih kotov in z vseh vi-
dikov osvetlili stanovanjsko
problematiko, značilno za naše
razmere, a hkrati postavili tudi
enotna stališča, ki bodo pripo-
mogla k hitrejšemu in smotr-
nejšemu odpravljanju stano-
vanjske stiske pri nas. Pričujo-
ča razstava je že v svojem na-
stajanju vzbudila upanje, da se
bo stanovanjska izgradnja z
vsemi svojimi elementi končno
le začela razvijati kot panoga
potrošnje, katere jamstvo za
napredek je le čim večja proiz-
vodnja gradbenih elementov za
stanovanja in stanovanjsko
opremo. Strokovnjaki iz vse
države, ki so sestavili idejni
načrt oziroma teze, na katerih
temelji razstava '>Stanovanjo za
naše razmere«, so namreč prvič
soočili svoja mnenja in posta-
vili enotna stališča, ki bodo ko-
ristna tako za našo gradbeno
operativo, kakor tudi za našo
stanovanjsko politiko sploh.
Stanovanjska izgradnja je ne-
lo«Kjivi del naše gospodarske
in industrijske dejavnosti. Tre-
ba je začeti z industrijsko izde-
lavo gradbenih elementov za
stanovanjske gradnje in ele-
mente za opremo. Stanovanjska
izgradnja ne more biti uspešna,
če se ne razvija v skladu s po-
trebami urbanizma in komu-
nalnega sistema v naših mestih
in industrijskih središčih. Sta-
novanje je potrebno projekti-
rati skladno z našimi razmera-
mi, racionalno, pravočasno in
popolno.
Ta razstava bo v svojem po-
učno-propagandnem delu opo-
zorila še na nekatere probleme
vzdrževanja in reprodukcije
.stanovanjskega fonda, stano-
vanjskega zadružništva, uprav-
ljanja stanovanj, higiene in 2je-
lenja.
Razstava »Stanovanje za na-
še razmere < je prva tovrstna in
edinstvena razstava v Jugosla-
viji, ki bo hkrati z nekaterimi
sorodnimi prireditvami dala
Ljubljani kongresni značaj.
Pp.
Občinski odbor RK je doslej
veliko storil za delovno
'judstvo
občinski odbor RK Ptuj, ki
zajema U terenov in 33 vasi
svojega področja, je s svojimi
komisijami opravil 7 zdrav-
stveno-prosvetnih tečajev za
dekleta s 185 tečajnicami, za
katere so pokazale posebno za-
nimanje dekleta s podeželja.
Poleg tega je bilo še 8 zdrav-
stvenih predavanj ter 43 pre-
davanj in 2 tečaja prve pomo-
či za podmladkarje RK. Med
ostalimi komisijami, Id so
dobro delovale, je imela uspehe
tudi komisija za boj proti al-
koholizmu in komisija za pro-
stovoljno krvodajalstvo. 125
prostovoljnih krvodajalcev, ki
so dali kri v ptujski bolnišnici,
so dokaz aktivnosti te komisije,
Na terenu je ustanovijeiUh 15
postaj prve pomoči, ki so po-
magale pri p>oškodbah in ne-
srečah 621 osebam. Organizaci-
ja RK Ptuj ni prezrla starostno
onemoglih, bolanih in socialno
šibkih, ki jim je pomagala s
hrano, oblačili in kurjavo.
Vse bodoče prizadevanje ob-
činskega odbora RK Ptuj bo na-
menjeno pridobivanju še nove-
ga članstva, pripravi tečajev
prve pomoči za podmladek RK,
za borbo proti alkoholizmu,
zdravstvena predavanja z zvoč-
nimi filmi, za borbo proti TBC,
za organiziranje velike tombo-
le in porabo njenega prebitka
za nabavo zvočne kinoaparatu-
re, za razširitev krvodajalske
akcije itd., kar je pač .sprejel
za svojo skrb in dolžnost.
Nedavni občni zbor je dal
priznanje dosedanjemu od-
boru, novoizvoljeni odbor pa je
zagotovil pri vsem bodočem de-
lu vso pomoč in razumevanje,
da bo mogoče izvesti celotni
delovni plan za 1956. leto.
IZ flDMU
Dan gasilstva smo tudi v ob-
čini Videm lepo proslavili. Šti-
ri gasilska društva, ki so v ob-
močju občino, so se marljivo
pripravljala na 27. maj, ki ga
je Občinska gasilska zveza do-
ločila za dan pregleda dela
društev.
Ob tej priložnosti so gasilci
predočili nujne potrebe glede
ureditve prostorov in opreme.
Prav tako bi bilo potrebno
obnoviti ženske odseke v dru-
štvih v Jurovcih, Leskovcu in
Selih Tudi pionirski odseki ne
bi bili nič napačnega, da bi se
že v mladih ljudeh vzgojil na-
men za gasilstvo.
iz: zet al
Pionirski odred v Zetalah se
tudi udeležuje tekmovanja, ki
ga je razpisal Republiški svet
Zveze pionirjev Slovenije v po-
častitev Titovega rojstnega dne.
Zadane naloge je v celoti izvr-
šil. Posebno slovesno so pa
praznovali Titov rojstni dan,
saj so tega dne sprejeli v svo)o
organizacijo 50 cicibanov. Že
nekaj tednov pred praznikom
so pripravljali nejmlajše »a
sprejem in jih seznanjali s
pionirskim pravilnikom.
V lepo okrašeni dvorani so
pionirji izvedli kratko prosla-
vo, posvečeno rojstnemu dnevu
maršala Tita, za tem pa so slo-
vesno sprejeli cicibane medse.
Po zaobljubi so dobili novo-
sprejeti rutice in čepice. Kako
ponosni in srečni so bili pionir-
ji-
K pogostitvi je prispevala tu-
di naša Kmetijska zadruga in
so jo na ta dan pionirji parogla-
sili za pokrovitelja našo pionir-
ske organizacije. Zaradi slabe-
ga vremena je telovadni nastop
odpadel, v Mmeno pa so si vsi
pionirji prvič ogledali predva-
janje diafilma. Tudi diaprojek-
tor je nabavila zadruga in ga
dala šoli na razpolago.
Vsem pionirjem, posebno no-
vincem, bo ostal sprejem v le-
p>cm spominu.
OBJAVA!
V.«*- poti-Ovšnike mesta Ptuja
obveščamo, da bodo v času tu-
ristične sezone od 1. junija do
30. septembra 1956 vsako soboto
popc^^' ^ C od 15. do 18. ure od-
i _nj trgo\anc z živili na Trgu
delovnih brigad, in sicer »Na-
MA« in t>IZBIRA-SPECERIJA«.
Ob imenovani trgovini bosta za-
to zaprti vsak ponedeljek popol-
dne.
Trgovtinska zbornica za okraj
Ptuj, PTUJ
Zveza borcev NOV v Ormožu
razpravlja o možnosti, da bi po-
slala otroke padlih borcev in žr-
tev fašističnega terorja v kolo-
nijo. Odbor predvideva, da bo
lahko prispeval za vsakega
otroka po 4000 din. ostalo pa
bi naj prispeval občinski ljud-
ski odbor.
Poživiti bo treba delo zgodo-
vinske sekcije in sekcije za
varstvo spomenikov ter pričeti
z zbiranjem zgodovin.skega ma-
teriala.
4. julija bo odbor uredil več-
jo izložbo v Ormožu ter v njej
razstavil slike vidnejših borcev
iz občinskega področja.
Revijo Borec prejema še ve-
dno premalo ljudi v Ormožu.
Naročile bi jo naj vsaj vse šole
in knjižnice, pa tudi člani ZB.
Pred dnevom borcev bodo
krajevne organizacije pripravi-
le na gričih kresove, kjer pa
bo to mogoče, pa tudi svečane
akademije.
Člani ZB so z veseljem spre-
jeli vest, da pripravlja GO ZB
NOV Slovenije dopisno šolo ia
člane ZB, da bi jim pomagal do
srednješolsko izobrazbe.
Dan gasilstva so proslavili
tudi gasilci iz ormoške občino,
v kateri je 17 gasilskih dru-
štev.
Ob tej priložnosti je bilo iz-
vedeno tekmovanje sektorskih
prvakov (POD Miklavž in PGD
Hardek) za občinskega prvaka.
Gasilci iz Ilardeka so bili zelo
spretni, zato jim je ocenjevalna
komisija tud določila mesto
občinskega prvaka.
Po tekmah je bil zbor gasil-
cev in gasilk iz območja obči-
ne, ki so ga nozdravili zastop-
niki javnega življenja v Ormo-
žu.
Nekaj društev se gasilskega
praznika ni udeležilo. To so
društva Zerovinci. Ivanjkovci,
Koračice Ključarovci in Savci.
Pred nekaj dnevi je bil pri
Tomažu zbor volivcev, katerega
se je udeležil poslanec tov. Ivan
Kreft Govoril je predvsem o
gospodarski politiki na vasi.
PTUJ  1. JUNIJA 1956!
.3
mA mmti
oj&tvo te občine
spremljale številne te-
zave. V razpravi o no-
vi komunalni ureditvi
so se pojavila močna stremljenja,
da bi se formirala taka enota,
ki bi zajela večino dravsko-
poljskega kmečkega prebival-
stva. Ta stremljenja so sicer
podpirale vse vasi, toda zami-
sel se je razbila ob izbiri admi-
nistrativnega centra. Na koncu
se je severni del Dravskega po-
lja odločil za vključitev v ptuj-
sko občino, nekaj vasi pa se je
priključilo mariborskemu okra-
ju. Le bivši občini Cirkovce in
Lovrenc sta se zedinili za zdru-
žitev v skupno enoto s .sedežem
v Cirkovcah, kateri so se pri-
ključile tudi tri vasi iz mari-
borskega okraja. Iz bivše občine
Lovrenc se je v zadnjem tre-
nutku ločila še vas Apače, v ka-
teri živijo povečini mali kmetje
in industrijski delavci iz Kidri-
čevega, ter se priključila Ptuju.
Tako je po dolgih razpravah
in prerekanjih zaživela nova
občina Cirkovce, ki je za .sre-
diško najmanjša v okraju. Meri
5622 ha in šteje okrog 3700 pre-
bivalcev. Gostota naseljenosti
je, v nasprotju z ostalimi kmeč-
kimi občinami, zelo nizka —
okrog 65 na kvadratni kilome-
ter — kar dokazuje, da je na
tem področju zemljiška posest
mnogo manj razdrobljena kol
drugod.
Prebivalstvo živi v enajstih
strnjenih vaseh obcestnega tipa,
ki so si med seboj tako močno
podobne, da jih je težko raz-
poznati drugo od druge. Hiše so
skoraj brez izjeme zidane vzpo-
redno in v globino. Ločijo jih
ozka in dolga dvorišča, med
seboj pa so povezane z visoki-
mi lesenimi ograjami, tako da
potniku ostanejo prikrita vsa
dogajanja na dvorišču, ki je
glavno prizorišče domačega de-
la in življenja.
Vse dravskopoljske vasi ka-
žejo enolično sliko — povsod
enaka gradnja hiš, povsod ena-
ke ograje — toda vse hiše le
niso enake. Nekatere odpirajo
na vaško ulico tri okna, neka-
tere pa samo dve. V tistih, ki
imajo tri okna prebivajo »ta
večjih«, v drugih »srednjaki«,
ob robovih vasi pa so se nase-
lili kočarji. Se z večjo goto-
vostjo lahko ocenimo velikost
posestva po dolžini gospodar-
skega poslopja, ki je zidano v
podaljšku stanovanjske hiše in
se zaključi s skednjem v tako
imenovanem »haklu«. Dolžina
zgradbe »ta večj"ih« doseže tudi
do 60 metrov.
Skoraj 80 % vsega prebival-
stva je kmečkega, ostalo pa so
industrijski delavci, zaposleni v
[Kidričevem in drugod, ter obrt-
liki in drugi poklici.
Na področju občine je poleg
privatnega kmetijstva še 17
obrtnih delavnic (1 državna, 3
zadružne in 13 privatnih), ki
skupno zaposlujejo 57 delavcev.
Večja delavnica je samo za-
družna čevljarna v Lovrencu,
ki zaposluje 26 delovnih moči,
vse ostale pa so izključno
uslužnostnega značaja. Dalje so
tri zadružne trgovine in tri go-
stilne. Poleg tega pa ima kme-
tijsko gospodarstvo Kidričevo
tudi na območju cirkovske ob-
čine del svojih zemljišč.
Odločilna gospodarska panoga
je torej privatno kmetijstvo, ki
ima za svojo proizvodnjo zelo
ugodne pogoje — vsa zemlja je
v ravnini in razdrobi j eno.st po-
sesti je mnogo manjša kot v
katerikoli drugi občini v okraju.
Posestna struktura kaže, da po-
sedu' ^ okrog 60 % gospodarstev
več !. ' or 3 ha obdelovalne zem-
lje — (U gre torej za veliko
število • 'OK-evanja vrednih bla-
govni;'; ,proizvajalcev.
Kmetovalci se bavijo izključ-
no s poliedelstvom in živino-
rejo.
Najvažnejši kulturi sta krom-
pir in žitarice. Krompir zavze-
ma dobro tretjino vse orne
zemlje in da letno okrog 1200
vagonov pridelka, na trg pa
pride okrog 750 vagonov, kar
nekaj pomeni, saj so s to koli-
čino zadovoljene potrebe okrog
sto tisoč nekmečkih prebival-
cev. Znatni so tudi tržni viški
žit, vendar bi bilo smotrneje,
»Gmajna« v Pleterjah
da bi se ta kultura omejila in
povečalo sejanje krmnih rastlin
za živino.
Številčno stanje goveje živine
je razmeroma dobro, saj pride
na 100 ha obdelovalne zemlje
povprečno 70 glav. Pri seda-
njem načinu izkoriščanja krmne
baze je to število celo previso-
ko, kar neugodno vpliva na
prirastek in na mlečnost. Res je,
da imajo kmetovalci lep doho-
dek tudi od živine in mleka —
mleka prodajajo celo nekaj več
kot je okrajno povprečje — to-
da dohodek bi bil še mnogo
večji, če bi bila živina bolje
krmljena. Vsekakor je vredno
premisliti, če se splača kar 56
odstotkov njiv zasejati z žiti, s
krmnimi rastlinami pa le dobrih
6 % (slovensko povprečje za
krmne rastline je 21,5 %).
Močno preseneča veliko šte-
vilo konj, ki jih je v občini
okrog 750. Tako število konj je
pri sedanjem načinu obdelave
sicer potrebno, če pa pomislimo,
da leže vsa zemljišča v ravnini,
kjer je mogoče takoj uvesti
traktorsko oranje in sploh stroj-
no obdelavo, nas začudi, da, si-
Vr^to hiš v PieterjaJi
truda in ceneje več proizvajati,
toda kmetijska zadruga mora
neprestano spodbujati in tudi
nabaviti sredstva, ki bodo to
omogočila.
Seveda bi bilo nepravično, če
bi zadrugam očitali, da niso ni-
česar storile. Priznati je treba,
da so prav clobro uredile ti"gov-
Zadružni dom v Lovrencu
sko dejavnost, tudi odkup in si
s tem pridobile zaupanje čla-
nov in nečlanov. Nekaj so sto-
rile tudi za dvig proizvodnje,
toda vse to so šele skromni za-
četki. Največ delavnosti in na-
črtnosti je doslej pokazala lov-
renška zadruga, ki si je zgra-
dila lep in velik zadružni dom.
organizirala uslužnostne obrtne
delavnice in nabavila edini
traktor v občini.
V prihodnosti čaka \^se tn
kmetijske zadruge tudi še od-
govorna naloga pri ureditvi va-
ških pašnikov. To je zares ve-
lik problem, saj je v občini
okrog 650 ha pašnikov bivših
agrarnih skupnosti, od katerih
je v odločilni meri odvisen na-
daljnji razvoj živinoreje.
Začuda je treba ugotoviti, da
je oskrbovanje pašnikov po
osvoboditvi — ko so bivši de-
ležniki izgubili predpravice in
so pašniki postali last splošnega
ljudskega premoženja — zdrk-
nilo na raven negospodarskega
izkoriščanja. Take ogromne po-
vršine (na glavo goveje živine
v občini odpade četrt ha), bi
lahko vsem živinorejcem bistv^e-
no pomagale k povečanju krm-
ske baze, če bi jih kdo redno
vzdrževal in smotrno urejal.
Priznati je sicer treba, da so
posredi tudi objektivne težave,
predvsem škoda, ki jo povzro-
čajo artilerijske enote JLA in
delna zmnočvirjenost, ki pa bo
odstranjena šele z regulacijo
Potekave, ni pa mogoče opra-
vičiti, d-a je upravljanje danes
slabše kot je bilo nekdaj.
Po vsem tem vidimo, da je
tudi v kmetijski proizvodnji
cirkovske občine mnogo razpok,
čeprav se večkrat ugotavlja, da
prav ta občina daje razmeroma
največ blaga na trg. Te vrzeli
bo lahko zamašila samo organi-
zirana prizadevnost vseh »po-
klicanih«, to pa so vsi od po-
litičnih organizacij, ljudskega
odbora in organov družbenega
upravljanja, do kmetijske za-
druge in zadnjega občana.
Ce se zanimate pri tem ali
onem organu ali organizaciji,
kako jim delo uspeva, boste
največkrat slišali odgovor: »Z
našimi ljudmi je težko — vsak
bi rad po svoje.« To ni čisto
prazen izgovor in seveda tudi
ne velja samo za cirkovske ob-
čane, toda v marsičem velja
bolj kot za druge. Prav gotovo
je pognal individualizem na
Dravskem polju globlje kore-
nine kot kjerkoli drugod v
okraju. Tu namreč že od nek-
daj ni tistega globokega pre-
pada med bogatijo in vaško
revščino, kot ga je bilo videti
v Halozah ali Slovenskih gori-
cah, kljub dejstvu, da je prav
na Dravskem polju razmeroma
največ posestev z nad 10 ha ob-
delovalne zemlje. Odvisnost ve-
čine od peščice vaških mogot-
cev se v cirkovški občini nikoli
ni prav uveljavila, saj to pre-
prečuje že sama struktura po-
sesti — 60 % gospodarstev po-
seduje nad 3 ha obdelovalne
zemlje. Vsi ti in tudi mnogi
manjši si drug od drugega ne-
odvisni, zato tudi »smejo hoteti
vsak svoje«. Do tod je stvar go-'
tovo v redu, toda ko gre za
skupne koristi se mora »vsak
po svoje:; nehati, drugače ne bo
napredka.
Nekoliko tega individualizma
je čutiti tudi v ljudskem odboru
in njegovih svetih. Tako na
primer svet za gospodarstvo
nikoli ni razpravljal o proble-
matiki   kmetijskih   /adrug.   v,
Pogled   >w   nedavno temeljito   obnovljeno šolo v CirkQVi,(Ui
Predsednik občine Cirkovce tov,  Jurič
zvezi z vaškimi pašniki pa sa-
mo o tem, kako »neizmerno
škodo po\'zročajo artilerci s svo-
jim sti-eljanjem«, pač pa je zelo
izčrpno kritiziral nove takse na
vozove itd.
S tem seveda ni rečeno, da
ljudski odbor in sveti niso de-
lavni in da o mnogih perečih
zadevah niso resno in trezno
i"azpravljali. Treba je priznati,
da so seje skrbno pripravljene
in tudi na sploh je opaziti
stremljenje, da bi se stvari čim
boljše urejale.
Dobro so se uveljavili tudi
šolski odbori. V občini sta dve
osnovni šoli; v Cirkovcah in
Lovrencu. V Lovrencu je tudi
nižja gimnazija. Šolski odbori
redno razpravljajo o vzgojnih
vprašanjih in tudi starši ka-
žejo mnogo razumevanja za šo-
lo, zato je šolski obisk pra\^
Obris obč ine Ciiitovce
dober, okrog 96 %. Dobri so
tudi učm uspehi — zaostankar-
jev je povprečno le 8 %.
Društveno življenje v zad-
njem času pojema, razen gasil-
cev, ki imajo kar osem društev
in so vsa agilna. Tudi Ijudsko-
prosvetno delo bo treba poživiti,
da bo tudi ono prispevalo k na-
predku občine.
Iiliska icroniKa propoveduje...
iiO. .iunija 1890. Otvoritev no-
vega kopališča v Ptuju ob veliki
udeležbi ptujskih meščanov. Pri
iilovesinosti sta sodelovala tudi
mestna godba in gasilstvo. Ude-
leženci so si ogledali kopališčne
naprave, med drugim či-^^aUci na
}Jami pritisk, pulzomotra, Ici čr-
pata vodo za potrebe kopališča.
Večja sesalka črpa vodo iz Dra-
ve za bazen in premore 20.000
litro\7 na uro, manjša pa 40O0
litrov. Slednja črpa vodo,
ki se uporablja za izmenjavo
med samim kopan.jem. Tretji
pulzometer črpa iz novega vod-
njaka cisto vodo v dva rezer-
voarja, ki držita 8000 lik'ov. Od
tu se po ceveh dovaja topla in
, mrzla voda za toplo in parno
kopel.
2. junija 1894. Novoizvoljeni
občinski svet — zastopniki več-
ji del nemškega Icapitala — je
z 12 glasovi od "18 izvolil zlo-
glasnega Jožefa Orniga za žu-
pana. Usoda ptujskega mesta je
bila dolgo vrsto let povezana s
j, tem odpadnikom, čigar predniki
so bili slovenskega rodu. Nje-
gov oče je bil rnlinar v Hra-
stovcu. Županoval je mostu
Ptuju do zloma avstro-ogrske
monarhije v letu 1918 in umrl
v Gradcu 11. marca 192.'i. Jača-
nju nemštva v Ptuju ]e služil
tudi gospodarski dvig mesta m
modernizacija nekaterih mestnih
na|>rav za časa njegovega pa-
ševanja. V narodnostnem oziru
lo bil duša in organizator na-
rodnoc«ipadniškega ->štajcrcijan-
skega gibanja«, čigar glasilo jc
bil jftštajerccc. id je hotelo, da bi
Štajerci polagoma prešli v nesm-
štvo. Ornig je med ljudstvom
kot politik zagovarjal avstrij-
sko-štajersko miselnost, Sloven-
ci so bili zanj samo Kranjci. -
To teorijo so zastopali tudi
Nemci med okupacijo in se v
nekem letaku celo sklicevali na
pisanje nemškega »Štajerca«.
29, junija 1899. Profe.=m>r Franc
Fork (1844—1925) je iz Gradca
poklonil tukajšnjemu muzeju
3000 goldinarjev Odsilcj se jc
ta ustanova iz hvaležnosti do
svojega podpornika in ustanovi-
telja imenovala »Mestni Ferkov
muzej«.
DAN GASILSTVA N.A
POLENŠAKU
V nedeljo, 27. maja, je visoko
nad gasilskim stolpom vihrala
naša trobojnica. Bil je le gasil-
ski dan na Folenšaku Bilo jr
ocenjevanje društva.
Zanimala me je spretnost
mladih gasilcev. Žgoče popol-
dansko sonce jc pripekalo. (3la-
silci, fantje, dekleta in pionirji
pa so na šolskem igrišču kazali
svoje znanje vsem gledalcem.
Videti je bilo. da so pridno va-
dili, saj so bila njih izvajanja
res dobra in kvalitetna. Poseb-
JBft-motamo^ Dfib.vaUti   pionirie_^
cer napredni kmetje, doslej še
niso izkoristili te možnosti.
Vse kaže, da se kmetijsko za-
družništvo na tem tako po-
membnem proizvodnem pod-
ročju še ni dovolj uveljavilo.
To potrjuje dejstvo, da je v
kmetijske zadruge včlanjena le
dobra polovica kmečkih gospo-
darstev, prav tako pa tudi šte-
vilo strojev, ki jih zadruge tre-
nutno posedujejo. Vse tri KZ
v občini imajo le en traktor,
6 mlatilnic, 5 sejalnic, 1 trier,
2 kosilnici, 6 izruvačev krom-
pirja in nekaj drugih manjših
strojev. Res je sicer, da tudi
kmetje posedujejo precej manj-
ših strojev, toda večino dela,
tudi najtežjega, še vedno oprav-
ljajo na prastari način. Samo
njihovi žilavi vztrajnosti in de-
lavnosti je treba pripisati, da
so uspehi poljedelske proizvod-
nje taki kot so. Znano jc, da
traja delovni dan dravskopolj-
skega kmeta v letnem času tudi
šestnajst ur, in to intenzivnega
dela. Gotovo je v prvi vrsti
stvar kmetovalcev samih, da
bodo razmišljali, kako z manj

PTUJ, 1. JUNIJA 19581
Tito v Moskvi
Obisk predsednika Tita v
Sovjetski zvezi sovpada po
mnenju političnih opazovalcev
v našem glavnem mestu s tre-
nutkom, ki je zelo ilgoden za
nadaljnji pozitiven razvoj v
mednarodnih odnosih.
Od zadnjega stika najvišjih
državnikov obeh držav junija
preteklega leta v Beogradu, je
proces urejevanja mednarodnih
odnosov vidno napredoval. V
tem razvoju je odigrala odlič-
no vlogo beograjska deklaracija.
v kateri sta državi Jugoslavija
in ZSSR potrjujoč svojo privr-
ženost načelom takšnih odno-
sov, ki izključujejo spore med
državami, skupno proklamirali
pravico do samostojnega raz-
voja in enakopravne medna-
rodne odnose. Nedvomno je ve-
likega pomena, kakor je tudi
zahtevalo veliko smelost od no-
vih sovjetskih voditeljev, da so
ravno s tem dokumentom med-
narodnega pomena zavrgli Sta-
linove metode in usvojili pozi-
tivne principe med državami in
socialističnimi gibanji.
Premier SZ Bulganin
Beograjska deklaracija pa ni
tistvarila samo osnov za razvoj
enakopravnih odnosov med Ju-
goslavijo in ZSSR, temveč tudi
za takšen razvoj odnosov med
vsemi državami Vzhodne Evro-
pe, kakor tudi za začetek pri-
jateljskega sodelovanja med
temi državami in Jugoslavijo.
Bližnji fazgovori v Moskvi pa
so važni tudi iz drugih razlo-
gov. Neodvisna in v svoji zuna-
nji politiki izvenblokovsko ori-
entirana Jugoslavija razpolaga
ob sedanjih pogojih zboljšane
situxicije v svetu s širokimi
možnostmi podpiranja   pozitiv-
nih iniciativ na   mednarodnem
področju.
Razgovori bodo toliko po-
membnejši, ker je v času po
beograjskem obisku sovjetskih
državnikov dal XX. kongres KP
ZSSR znaten impuls sedanjim
akcijam sovjetske vlade s tem,
da je vjiesel v zunanjo politiko
države nove poglede in formu-
liral nove koncepte.
Prav gotoVi je tak razvoj
stvari kakor tudi krepitev so-
delovanja obeh držav prispeval
k zbliževanju gledišč, čeprav še
to ne pomeni, da so gledališča
obeh^ dr^av postala identična.
Pametno je torej pričakovati, da
bo izmenjava mišljenj t? Mo-
skvi doprinesla k nadaljnji
razjasnitvi stališč glede proble-
mov mednarodne situacije in
inožnosti, ki jih nudi socializmu
t? svetu. Gotovo je torej, da bo
izmenjava mišljenj obsegla tu-
di analizo oblik in stopnje, ka-
tero sta državi dosegli v svo-
jem notranjem, razvoju.
V zadnjem enoletnem obdob-
ju so bili doseženi veliki in
pomembni uspehi na vseh pod-
ročjih jugoslovansko-sovjetskih
odnosov. Tisti del programa
beograjske deklaracije, ki se
nanaša na skupno sodelovanje,
je pravzaprav že izvršen. Od
moskovskih razgovorov torej
lahko pričakujemx>, da bodo
pokazali na nove možnosti kre- ^
pitve in Tazširitt>e političnih,'
gospodarskih in kulturnih od-
nosov, kakor tudi medsebojnih
zvez družbenih organizacij obeh
držav.
Po enoglasni oceni jugoslo-
vanske javnosti bo tudi ta ob-
isk predsednika Tita predstav-
ljal veliko manifestacijo miru,
dobre volje in enakopravnega
sodelovanja, (Jugopres)
Medsebojna odvisnost
Francije in Marolca
Francoski zunanji minviter
Pineau in maroški zunanji mi-
nister Balafrej sta pred nekaj
dnevi podpisala sporazum o
7nedsebojni odvisnosti obeh de-
žel, kakor je to predvideval
francosko-muroški sporazum iz
letošnjega Tuarca.
Sporazum o medsebojni od-
visnosti določa stalna posveto-
vanja diplomatov obeh dežel
ter vodstvo takšne politike, ki
ne bo v škodo te ali druge
strani.
Vsekukbr pa s tem sporazu-
mom, ki sicer zagotavlja neod-
visnost Maroka, še ni rešeno
vprašanje ameriških letalskih
baz na maroškem področju. Ma-
roški zunanji minister je s tem
v zvezi izjavil, da bo njegovo
vlado potrebno seznaniti z vse-
bino sporazuma o letalskih, ba-
zah ter v primeru, če bi bil v
nasprotju z novim sporazumom,
pač privoliti v njegovo revizijo.
Ciper zopet v ospredju
v zadnjih dneh je na Cipru
zopet dalo svoja življenja 8
ljudi, 69 pa je bilo laže in teže
ranjenih. Po izgonu Makariosa,
voditelja ciprskih nacionalistov,
ki se borijo proti angl. nadvladi
nad otokom, se stvari na otoku
nikakor ne izboljšujejo. Novi
ukrepi angleških oblasti na oto-
ku pa kažejo da se tudi v
bodoče ne bodo.
V največjem ciprskem mestu
— Nikosiji — so prisilno izse-
lili prebivalce mestnega sredi-
šča, ker nobeden izmed njih ni
hotel izdati tistega, ki je vrgel
Nadškof Makarios
bombo med zadnjimi nemiri in
ki je ubila angleškega vojaka.
Glede na takšno stanje je sU-
šati v Angliji ^Jedno glasnejše
zahteve, da bi bilo potrebno
spremeniti politiko na Cipru,
Posebno glasni so v teh zahte-
vah nekateri vidnejši laburisti.
Toda pri vladajočih konserva-
tiv&th ni še posebnih znakoi^,
da bi bili pripravljeni kmalu
ukreniti v tem pogledu kaj
konkretnega.
Gostovanje varaždinskega gledališča
Friderick Knott: Umor po naročilu
v petek 1. junija t. 1. gostuje
v našem gledališču ansambel
Mestnegi. gledališča v Varaždi-
nu s Icriminalno dramo Frede-
ricka Knotta »Umor po naroči-
lu«. Ta drama je prvenec mla-
dega angleškega filmskega ip
televizijskega pisca Fredericka
Knotta Prva izvedba dela je
bila v Varaždinu letošnjega 22.
februarja pozneje so delo
uprizorila gledališča na Reki, v
Splitu in v Sisku.
Delo je bilo po velikem uspe-
hu v Londonu izvedeno v Pari-
zu, Rimu, Stockholmu, Zahodni
Nemčiji in New Vorl^u, kjer so
ga umaknili z repertoarja šele
po 552 zaporedni uprizoritvi.
»Umor po naročilU'< je krimi-
nalna drama, ki se precej razli-
kuje od filmov .slične tematike.
Akcija je skromna, vse dejanje
se odvija v glavnem na psiho-
loškem področju.   To ni toliko
prikaz umora, kakor drama o
njegovi perfidni zamisli, polna
nepričakovanih okretov.
Vsekakor je to delo zanimi-
va novost za gledalce, ker de-
la s taksno tematiko le redko
srečamo na odiu, posebno pa v
tako zgoščeni, duhoviti in celo
rafinirani obliki.
Glavno vlogo inteligentnega
morilca Tonyja igra Evgen
Franjkovič. Po Krečinskega
Diegu v »Španskem župniku^< —
kreacijo, ki jo ptujsko občin-
stvo pozna, bo pokazal v tej
vlogi nove možnosti svojega
talenta. Tonyjevo ženo Margot
igra Nevenka Stazič, izvršilca
umora kapetana Lesgateja Ru-
dolf Alvadij, policijskega in-
špektorja Rubbarda Nikola Otr-
žan, televizijskega pisca Maksa
Hallidaya Mirko Svec. Delo re-
žira Mladen Feman, scenograf
je Pavla Vojkovič.
Is Podgorc
V soboto. 26. maja, so imeli
pionirji Osemletne šole Podgor-
ci v iKvčastitev 64. rojstnega dne
maršala Tita lepo svečanost ~
medse so sprejeli svoje najmlaj-
.še tovariže — cicibane.
V olcrašeni proevetni dvorani
so jim pripravili nemalo prese-
nečenje. Pionirji vseh razredov
so jih sprejeli v svoj krog, kjer
So skuipno pričakali svečani del
sprejema cicibanov med pionir-
^je in k iso ga pripravili sami pod
vodstvom tov. učiteljev.
Po govoru o pomenu pionir-
ske organizacije in pestrem spo-
redu, v katerem je nastopil tudi
pionirski pevski zbor, je sledila
obljuba cicibanov, ki so žare-
čih oči sledili celotnemu pote-
ku.
Za zakjuček so bili pogoščeni
ter So se z pionirsldmi rutami
okrog vratu in pionirskim zna-
kom slikali, kar jim bo brez dvo-
ma ostalo v trajnem spominu.
Iz Makol
v nedeljo, 27. t. m., je MDTV
»Partizan« Makole priredilo iz~
redno uspel telovadni nastop v
Makolah s 6. točkami. Presenet-
ljivo dovršeno so izvajali puo-
nirji proste vaje. Posebno nav-
dušenje je zbudila zadnja točiia
z napisom Tito, petei"okrako
zvezdo in razvitjem trolx>jnice.
Tako uspel neistop mladega
društva je priznanje prizadev-
nosti vaditeljskemu kadru, pred-
vsem tovarišema Benu Brumnu
in Božu Mohorku, ki sta vloži-
la največ truda. To pa je treba
izreči tudi piomrjem, ki so red-
no in disciplinirano prihajali k
telovadnim uram. Pohvalo je
treba izreči tudi staršem, ki
otrokom niso ovirali prihajanja
k vajam, kar se mars-ikje še do-
gaja. Starši so to pokazali s
svojo prisotnostjo na nastopu,
kjer je bil prisotnih več kot sto
ljudi.
Po telovadnem nastopu je bila
otvoritev šolske razstave, na
kateri so učenci pokazali svoja
ročna dela. risbe, učila in dru-
go, ki so se odlikovala po svo-
ji dovršenosti in lepoti, kar člo-
veka nehote preseneti. Res kaj
takega v tem oddaljenem in za-
ostalem kraju človek ne bi pri-
čakoval. V tem ix>gledu so lah-
ko Makole za vzgled marsikate-
remu drugemu kraju, ki ima
ugodnejše pogoje.
c-k
J ^Svoboda" Kidričevo izpolnjuje
svojo kulturno-prosvetoo nalogo
Lutkovna predstava Žogice nog ice na gostovanju v Ptuju
Tokrait bi predstavili javnosti
delavsko prosvetno društvo
»Svobodn« Kidričevo, ki tudi
zasluži njeno pozornost zlasti
glede na njene aktivne sekcije,
1x1 so tekom petih let obstoja
pokazale precejšnji napredek.
Moški pevgki zbor zanje pod
vodstvom tov. Branka Rajšterja
uspehe. Šteje 36 članov, ki red-
no obiskujejo pevske vaje dva-
krat tedensko. Letos je že sa-
mostojno nastopal v Ormožu,
Rušal-i in v Kidričevem ter žel
priznanje poslušalcev. Zal je
treba priznati, da bi lahko bilo
na koncertih več prebivalstva.
V. sestavi moškega pevskega
zbora deluje tudi oktet, ki tudi
redno vadi ter naj^topa skupno
s pevskim zborom.
Godba na pihala, ki je svo-
ječasno prenehala z delom vsled
pomanjkanja strokovnega kadra,
se je začela ponovno uveljavlja-
ti po zaslugi novega kapelnika
tov. Franca Visterja, ki mu je
uspeilo tekom petih mesecev s
požrtvovalnim delom^ da je
godba 7x)pet začela javno nasto-
pati. Značiljx) je, da je pri god-
bi večji del mladih godbenikom''
in da je pričelo delo znova. Ka-
pelniik tov. Visterju  je  odbor
izrekel priznanje. Poleg njego-
ve požrtvovalnosti pa rabi god-
ba tudi nekaj novih instrumen-
tov.
Važen je tudi problem usta-
novitve glasbene šole. ki je v
Kidričevem glede na število in-
teresentov nujno potrebna. Ve-
liko je staršev v Kidri-
čevem, ki bi radi om.ogočili
svojim .otrokom glasbeno iz-
brazbo. Težavno jim je obisko-
vati ptujsko Glasbeno šolo gle-
de na oddaljenost in za otroke
neugodne prometne zveze.
Knjižnica šteje preko 1500
to]Ig in jo iz dneva v dan ob-
Lskuje večje število bralcev.
Poleg 2:animivih in mnogošte-
vilnih knjig je tudi lepo urejen
prostor, kjer se čuti čitalec kot
doma. Poleg knjižnice si je dru-
štvo uredilo tudi klubski pro-
sitor, Id je odprt vsak večer.
Tu so dnevni časopisi, revije,
šah in radio. V klubu se zbi-
rajo člani društva in se razgo-
varjajo o raznih vprašanjih in
problemih, skratka so tukaj kot
doma, kar je tudi namen klu-
ba. Lutkovna sekcija je zelo ak-
tivna. Skoraj ni nedelje, da
ne bi naši najmlajši gledaJi to
ali drugo lutkovno igrico. Sek-
cija je večkrat obiskala tudi
sosedne vasi. Nastopila je že
z igricami Rdeča kapica, Sne-
guljčica. Čarobni klobuk, Tin-
ček in Tonček ter 2ogica no-
gica. Sodaj pripravlja presene-
čenje za najmlajše — igrico s
petjem in glasbo. Za bodočnost
ima sekcija lepe načrte, zato
tudj vabi mladino, naj se ji
pridruži in sodeluje.
Dramska sekcija pripravlja
veseloigro »Joun lube Myri«.
Potrebno se bo pripraviti tudi
na jesen, ko bo razvitje društ-
venega prapora. Ta sekcija bi
lahko ob sodelovanju ve^ega
števila aktivnih članov več-
krat nastopala na odru. kot je
doslej.
Ker se že bliža okrajni festi-
val ob gospodarski razstavi, se
nanj vse sekcije skrbno prLprav-
Ob peti obletnici ustanovitve
društva bo slovesnost z obšir-
nim programom in kot že reče-
no z razvitjem društvenega pra-
ix>ra, ko bo DPD »Svoboda« Ki-
dričevo pred širšo javnostjo z
uspehi dokazala, da zvesto izpol-
njuje obljube, ki jih je dala ob
ustanovitvi. CS.
Fevski zbor »Svobode« Kidričev o z dirigentom tov. Rajšterjem
IVAN C ANK A"
4
Hl[liip(t(g Jmnm
J C/
in njegova pra\>!ca
študent je spoznal in razu-
mel in se je veselo zasmejaL
»Jernej, tako je naredila po-
svetna postava, Jernej bo zidal
hišo in kadar bo dozidal; go- -
spodar na peč, Jernej čez prag;
Jernej bo oral in bo sejal in bo
žel; gospodarju žetev in kruh,
Jerneju kamen; Jernej bo kosil
in Jernej bo mlatil, Jernej bo
.spravljal seno in slamo in ko
bo napolnil skedenj in pod-
strešje in hlev: gospodar na
mehko posteljo, Jernej na trdo
cesto; postarala se bosta gospo-
dar in Jernej: gospodar bo se-
del na zapečki in si bo palil pi-
po in bo prijetno dremal; Jer-
nej se bo skril za hlev in bo
poginil na gnili stelji. Tako je
naredila posvetna postava. Bož-
ja postava pa je naredila: trpi
krivico, Jernej, in kadar te
udari sosed na desno lice, po-
nudi mu še levo; in če ti ugra-
bi suknjo, daj mu še srajco!«
-Lažeš!« je   vzkliknil   Jern<
»Bog ni naredil krivice!«
Morda je seglo študentu so-
čutje v srce zakaj ni se več
smejal.
»Jernej, ne prerekaj se o
krivici in pravici, ne o posta-
vah in božjih zapovedih; tudi
jaz sem se prerekal, pa zdaj ni-
mam ne doma ne človeka. Ho-
tel sem ljudem razložiti krivico
sveta in postav, pa so me po-
gnali na cesto, puntarja. Trpi
krivico, Jernej, in je ne imenuj!
Vrni se, poklekni pred gospo-
darja, skleni roke in ga prosi
za ponižen kot tiste hiše, ki si
jo sam postavil, za skorjo tiste-
ga kruha, ki si ga sam pridelal,
tako stori, pa boš ubogal po-
svetne postave in božje zapove-
di!«
Jernej je počasi zmajal z
glavo.
»Krivico si trpel, pa ti je leg-
la na srce, da govoriš nespa-
metne in brezbožne besede.
Ampak, ker si trpel stopi k
meni, kadar boš truden in la-
čen; postelja bo tam zate in žli-
ca!«
Tako je rekel Jernej, pri sr-
cu pa mu je bilo hudo in tež-
ko.
In sta šla vsak po ^voji poti.
V
Pred krčmo je stal   župan,
golorok, debel in vesel.
»Kam, Jernej?«
»K tebi, župan, po opravkih!«
Stopila sta v krčmo, široko je
sedel župan, Jernej pa je stal.
»Zdaj poslušaj, župan, kakor
ti bom povedal, ter presodi po
pravici in i)ostavah! — Tole mi
je rekel mladi Sitar: Pojdi in
išči si gospodarja drugod! To je
rekel Jerneju: delal si, dolelal
zame, pojdi zdaj in išči si dru-
god poslednje postelje! To je
rekel starcu: pomlad si mi dal
in poletje si mi dal in jesen;
vse sem spravil v shrambo, da
so polne do stropa, ti pa pojdi
zdaj na zimo, kamor te še po-
neso .stare noge. Jciz nisem oral,
tako je rekel, nisem sejal in ni-
sem žel, ampak tvojo bogato
žetev bom spravil; jaz bom je-
del pogačo, ti pa glej, če naj-
deš pred pragom skorjo, ki jo
je sonce posušilo. Ti si nam
pripravil jed in pijačo, ti si
nam pogrnil mizo; zdaj pa na
tla poklekni, Lazar, ter lovi
drobtine! Tako je rekel in nič
ga ni bilo sram! — Kje je zdaj
pravica in jKjstava. to razsodi,
župan!«
Župan je namršil obrvi, na-
gubančil čelo in njegov pogled
ni bil več vese' ne prijazen
»Dolgo si govoril, bil bi krat-
ko pavedai' Sitar te ie spodil iz
službe!«
Jernej je položil klobuk pred
se, naslonil se je na mizo s
F>estmi.
»Kako spodil? Kako bo hlapec
spodil gospodarja? Kdo je gra-
dil tisto hišo, da je zdaj velika
in imenitna? On ali jaz? Kdo je
polje gnojil s svojim blagoslov-
ljenim potom, kdo širil polje,
senožet in gozd visoko v hrib,
globoko v dolino? On ali jaz?
Kdo je ustvaril to bogastvo s
.svojo veliko močjo? Jaz, ki sem
stal na polju gol in poten — on,
ki je ležal v plenicah in kričal?
Kdo ima pravico, da pravi: 2ia-
deni culo na pleča in pojdi brez
slovesa, zakaj velik je svet? Jaz
ali on? Razodoni pravico, župan
razloži postavo!«
Župan je naslonil plečati hr-
bet na klop in gledal mrko.
»Kaj hočeš, Jernej, to povej!
Cemu si prišel?«
Jernej je zravnal dolgi život
in se je začudil.
.Po pravico sem prišel! Ni-
sem te prišel prosit ne kruha
ne postelje! Poglej postave, raz-
pečati pismo in razodeni pravi-
co! Tvoj posel je!«
»Kaj hočeš?<
»Kar sem povedal!.«^
~ Gospodar te je spodil iz služ-
be?«
•»Kateri gospodar? Iz kakšne
službe?«
v-Ne budali. Jernej' Star si
pa si že neumen, nič ti ne za-
merim! Zakaj to ie spodil?«
-Kdo spodil? Od kod?«
Pojdi. .Jernei. pa"^"''•''^i pri
poviidovai. svoje /.godoo,  če ne
maraš pametne besede! To raz-
loži, drugega ne vprašaj nič:
kaj misliš zdaj Jernej, ko ni-
maš ne doma ne gospodarja?
Kam pojdeš?
»Kam da pojdem?« je vpra-
šal Jernej počasi in je široko
odprl oči.
»Tako je! Odpri ušesa in ni-
kar ne zijaj: spodil te je iz
službe, ne doma nimaš ne go-
spodarja — kam Tdaj?«
Dolgo je molčal Jernej, pre-
den je spregovoril.
»Kaj je to postava in pravi-
ca?«
Zupan se je razjeziL
»Ne beseduj o pravici in po-
stavi — kaj je pravica in po-
stava, kaj so te i-eči hlapcu in
kaj ga brigajo! — Zdaj sc go-
vori o tej stvari, kam nameriš
sv^oje stare noge?«
Jernej je sklonil glavo, srepo
in natanko je pogledal.
»Torej, tako je zdaj beseda,
tako je napisano: hlapcu ne
pravice ne postave!«
»Nisem tako rekel, nikjer ni
tako napisano, ne obrekuj! Go-
spodar je gospodar in hlapec jc
hlapec; in če reče gospodar
hlapcu: poveži culo, vstani in
pojdi, je hlapcu ukazano, da
vstane in gre po svojih potih.
Tako je bilo od vekomaj in ta-
ko bo na vse večne čase, 2:akaj
drugače bi bil svet narobe. —
Ali te ni sram. da ti moram ta-
ke reči razlagati kakor otroku,
ko imaš križev ž? dobrih šest?«
Jernej je gledal v tla in je
premišljeval.
»Da torej povežem culo in
vstanem in grem?«
»Da greš po svoji poti!«
»To je pravica!«
»To je postava!«
»Ampak še to mi povej, uče-
njak in župan: kako bom pa v
culo povil in povezal svoje de-
lo, kako bom spravil vanjo šti-
ridesetero let? To mi razloži, pa
pojdem!«
Zares se je tedaj razljutil
župan in je s i>estjo udaril po
mizi.
»Ali si norce prišel brit?
Zberi paglavce na cesti, pa jim
pripoveduj, da se bodo smejalL
da ti bodo jezik kazali in te
vlekli za suknjo! Z odraslimi
ljudmi si opravil, še med babe
ne sodiš več!«
Jernej je čudoma poslušal.
»Se včeraj so bile vse dru-
gačne tvoje besede! Vse druga-
čen je bil tvoj pozdrav in še
tvoj obraz, se mi zdi, je bil
drugačen! Kako čudno je, da sc
človek izpremeni kar pred
očmi, ob belem dnevu — še
včeraj je bil, pa ga ni več,
nekdo drug sedi tam! Kaj sem
ti storil, da mi pljuješ v lice,
ko si mi včeraj krščansko po-
zdravljal?«
»Nisem ti dolžan ne besede
ne odgovora, hlapec! Ne delaj
nadlege ne meni ne občini; po-
veži culo in se spravi 1» svo-
jem potu!«
Tako je rekel župan in je
vstal.      {Nadaljevanje sledi)
Kai dolguiemo arabski ziianosti
v srednjem veku je nastal
videz, da je prispela evrbpslca
znanost in kultura na mrtvo
točko. To je bilo »mračno
obdobje v Evropi«, na vso sre-
čo pa se ta »intelektualni mrak«
ni raztegnil na ves svet, V tej
dobi je v arabskem svetu cve-
tel znanstveni napredek, ix>-
sebno matematika in fizika.
Znanost in kultura Arabcev sta
osnovi evropskega znanstvene-
ga preporoda.
Intelektualno življenje arab-
skega sveta je bilo pk>sebno ve-
liko v srednjem veku. Od 5. do
13. stoletja je prišlo do po-
membnih odkritij na polju zna-
nosti.   To je bila   zlata   doba
umetnosti in znanosti v arab-
skem svetu. Tu so ohranili in
dalje proučevali kulturo antič-
ne Grčije, Egipta in Male Azije.
Prevedli so stare rokopise Ari-
stotela, Arhimeda, Ptolomeja
in drugih velikih učenjakov.
Od 8. stoletja dalje je bilo zna-
nje arabskega jezika neobhodno
potrebno vsakemu, ki se je
ukvarjal z znanstvenim razisko-
vanjem: tu so delovali veliki
duhovi na področju, ki se raz-
teza od Perzije do Egipta in od
Indije do Španije.
Učenjaki in humanisti so se
sestajali v kulturnih središčih
v Bagdadu, Kairu, Damasku,
Buhari    Kordovi   in   številnih
drugih mestili. Zahvaljujoč po-
znavanju sanskrta so se naučili
načel algebre in trinogometrije.
Arabska številka, daleč pri-
mernejša za pisanje od rimskih,
je omogočila razvoj matemati-
ke. Vse znanstvene discipline
so napredovale, posebno pa one
s področja fizike.
V tem času so dobro poznali
teorijo mehanike. V 12. stoletju
je Ibn Kura objavil specifično
težo tekočin m čvrstih koles in
opisal kapilarne pojave.
Največji napredek pa je bil
dosežen na področju optike, v
tistem delu fizike, ki se bavi s
svetlobo in njenim delovanjem.
Asi-Kindi je začel popravljati
staro evklidsko teorijo o optiki.
Potem je Don Al Hetem, veliki
arabski fizik ix)kazal, kako se
svetloba odbije v konkavnem
zrcalu. On je prvi preučil po-
jav refrakcije, to je spremembo
smeri svetlobe pri prehodu iz
enega materiala v drugega.
Čeprav je Ibn Al Hedem naj-
več prispeval na polju optike,
so pomembna njegova dela tu-
di na drugih področjih. Napi-
sal je okrog 200 del in razprav
s i>odročja matematike, astro-
nomije, filozofije in medicine.
Ko je delal na egiptovskem
dvoru, je pripravil načrt, p>o
katerem bi spremenili tok reke
Nila. Več stoletij pozneje je ta
znanstvenik postal v Evropi
slaven pod imenom Albazen.
Njegovo delo o optiki je bilo
prevedeno v latinski jezik in
objavljeno v Bazelu 1352. leta.
Dela Ibn Sina, znana danes p)od
imenom D Avisen, so bila pre-
vedena v Evropi in pred krat-
kim je UNESCO pripomogel, da
se je objavil prevod nekaterih
njegovih spisov, ki smo jih
imeli doslej samo v arabskih
ali perzijskih verzijah.
Poleg teh je .še znatno število
velikih arabskih fizikov, ki jim
sedanji svet mnogo dolguje.
Napredek na področju teorije
fizike je obdelan v vrsti del
velikih razmerij. Vodene ure
in ure na uteži, katerih ftmk-
cioniranje je bilo chnogočeno s
pomočjo kompliciranih strojev,
so nastale v tem času. Napre-
dek  astronomije   in   iznajdba
kompasa so zagotovili napredek
plovbe.
Ta velika arabska odkritja so
bila prenesena v Evropo šele v
1.1. stoletju. Friderik II. iz Sici-
lije si je dopisoval z mnogimi
arabskimi znanstveniki, ki so
mu pošiljah številne dopise.
Naložil je univerzi v Napolju,
da jih prevede, za tem pa je
prevode poslal v Pariz in v
Bazel. S časom se je ves ostaU
s\'et spoznal s temi izrednimi
dognanji in znanost je postala
splošna last naše sedanje dobe.
PTUJ. 1. JUNIJA 1956
5
Energija iz morskih globin
človek je vedno slišal klic
morja, vendar mu pa njegova
ogromna prostranstva ne nudi-
jo zatočišča. Obdan od ne-
skončne količine vode se Čuti
zelo nemočnega.
Oceani in morja so prekrila
139 milj kvadratnih milj ze-
meljske površine. Količina te
vode je 328 milj. kub. milj in v
njej se nahajajo ogromne koli-
čine človeške hrane, katere važ-
nost bo prišla v poštev v bliž-
nji bodočnosti zaradi stalnega
naraščanja števila prebivalstva
sveta. Toda morje vsebuje tudi
bajeslovna bogastva mineralov
in nezmerne količine energije.
■ človek je že od nekdaj črpal
iz morja nekatere minerale, ki
so mu potrebne za življenje,
tako n. pr. sol, ki predstavlja
okrog 30/(1 celokupne vodne ma-
se. Kemikom je uspelo pridobi-
ti jod, ki ga asimilirajo alge. Z
izpopolnjevanjem raziskovalnih
metod so učenjaki ugotovili, da
se nahaja v morskih globinah
8 milijard ton zlata, dve mili-
jardi ton urana in neverjetno
velike količine železa, bakra,
cinka in svinca. Vsaka kubična
milja morske vode vsebuje tu-
di 750 ton nitrogena, 225 ton
fo.sfora itd.
Teh mineralov seveda ne mo-
remo izkopati iz morja, kakor
kopljemo premog. Oni se naha-
jajo raztopljeni v morski vodi
in so spojeni z drugimi snovmi.
Velike količine magnezija, ki
ga uporabljajo pri izdelovanju
letal, pridobiva neka ameriška
tovarna iz 500 milijonov galo-
nov morske vode dnevno.
V teku so i>oizkusi, da bi
pridobivali iz morske vode
deuterij ali težki vodik, ki ga
uporabljajo kot gorivo za jedr-
ske reaktorje. Deuterija je v
oceanih dovolj in ga, kakor je
izjavil predsednik Komisije za
atomsko energijo ZDA, lahko
up<m^bijo 1000 ton več, kakor
če bi ga črF>ali iz do sedaj raz-
položljivih izvorov. Takšno miš-
ljenje je potrdil tudi sovjetski
učenjak Meskirjakov.
Danes mnogi državni in pri-
vatni instituti organizirajo re-
ševanje teh problemov morja.
Pod okriljem Organizacije 2LN
za prosveto in kulturo v Tokiu
je bil sestanek, na katerem so
predstavniki pomorskih institu-
tov razpravljali o tem, na kak-
šen način bi lahko najuspešneje
ek^loatirali prirodna bogastva
oceanskih globin.
Eno najvažnejših vprašanj
tega sestanka je bila pomoč,
katero UNESCO lahko nudi
učenjakom na tem področju.
Pred kratkim je bil podoben
sestanek tudi v Parizu. Na njem
so eksperti iz večjega števila
dežel razpravljali o problemu
podvodnih tokov, ki se gibljejo
od obal proti morskim globi-
nam. Gre za hladne tokove, ki
prenašajo ogromne količine ra-
znega materiala. Ta material
prinašajo v morje reke, prido-
bivajo ga pa z raztapljanjem in
erozijo svojih strug. Izračunali
so, da znaša količina mineral-
nih soli. ki so v teku zemeljske
zgodovine dospele v morje, tri-
krat večjo količino od celokup-
ne količine zemlje v Evropi.
Učenjaki in tehniki iščejo
način, da bi ponovno pridobili
ta bogastva. To je težka nalo-
ga, toda človek ima koristne
zaveznike v isti naravi, ki mu
je ta bogastva vzela. Poleg dru-
gih je eden takih zaveznikov
morska ostriga, katere lupina
vsebuje mnogo magnezija. Uče-
njaki so to seveda izkoristili in
pridobivajo iz nje znatne koli-
čine tega minerala.
Mnoge druge vrste mor.^ike
flore in favne se lahko izkori-
stijo v podobne svrhe. Nekate-
re od njih asimilirajo velike
količine bakrovih spojin. Na
področju južnega pacifika, kjer
so koralni grebeni ponekod
daljši od 1000 milj in visoki
nad 500 metrov, se polipi hra-
nijo s srebrom, medtem ko ta-
kozvanim morskim .stenicam še
bolj ugaja vanadij ali kemična
substanca, ki vsebuje mnogo
urana, Rdeče alge so se poka-
zale kot odlični proizvajalci
amonijaka. Neki vodeni čr\'i
izločajo jod, neka vrsta meh-
kužcev pa izloča žvepleno ki-
slino, ko napada .svojo žrtev.
Strokovnjaki sedaj proučuje-
jo, kako bi ukrotili nekatere od
teh morskih bitij, da bi delala
za ljudi.
Trenutno je sicer treba reči,
da je človek šele začel izkori-
ščati bajeslovna morska boga-
stva, ki se nahajajo v morskih
globinah.
San Francisco — Aucklandski
zalivski most veže mesti San
Francisco in Auckland. Most
predstavlja nad 8 milj dolgo
dvokrovno vozno cesto, vklju-
čena sta dva razpona visečega
in razpon podpornega mostu.
Glavni steber je zasidran nad
72 m pod površino zaliva. Most
je razpet preko štiri m pol mi-
lje plovne vode in veže cvetoči
kalifornijski mesti Auckland in
San Francisco. Gradili so ga več
kot tri in pol leta. Zgrajen je
bil iz dveh delov, ki sta pkjve-
zana s 162 metrov dolgem pre-
doru, ki prebija otok Ycrba
Brena v zalivu Šan Francisco.
Medsebojno nadziranje
lahko služj razorožitvi
Predlog predsednika Eisenho-
wera, po katerem naj bi se
Združene drž. Amerike in Sov-
jetska zveza zavzele za načrt
vzajemnega zračnega prouče-
vanja je usmeril svetovno po-
zornost na presenetljive mož-
nosti zračnega fotografiranja,
odkrivajo podrobnosti terena
in človeške dejavnosti. Prezi-
dentov načrt bi nudil praktič-
na .sredstva za potrjevanje vo-
jaških fotografskih posnetkov,
ki bi jih Združene države in
Sovjetska zveza vzajemno iz-
menjavali v interesu miru
Predstavljal bi prvi korak v
smeri splošnega razorožitvene-
ga načrta. Odbor Združenih na-
rodov, ki se ukvarja s politič-
nimi in varnostnimi zadevami
in z razorožitvijo, je podpri
predlog za zračno nadziranje.
Podrobnosti zračne fotografi-
je, ki jih nevešči opazovalec ne
vidi, 7. lahkoto ugotovi izvede-
nec, za fotografije. Na sliki, ki
prikazuje velemesto, je izvede-
nec analiziral mali vokvirjeni
predal
panamski kanal
Človeštvo je zgradilo to vod-
no pot, da bi povezalo Atlant-
ski in Tihi ocean. Kanal so
gradili nad 10 let (priprave so
trajale tri, dejanska izgradnja
pa sedem lei). Izkopati so mo-
rali nad 240 milijonov kub.
metrov zemlje in skal, vliti je
bilo treba okoli 4300 tisoč kub.
metrov betona. S postavitvijo
jeza Gatun so omogočili nasta-
nek umetnega jezera na reki
Chagres   ki d-^je 196 milijonov
760 tisoč litrov vode, ki jo po-
trebujejo, da dvignejo vsako
ladjo čez gorsko sleme — imer
novano Continental Oivide. Jez
se razteza v daljavo 40 milj; od
globoke vode na eno do globo-
ke vode na drugi strani je nad
50 milj razdalje. Šest parov za-
pornic, katerih vsaka meri v
dolžino 300 metrov, omogoča
istočasen prehod ladjam, ki po-
tujejo v nasprotnih smereh.
Penicilin v borbi
proti sifilisu
Ob priliki 10-letnice uporabe
penicilinske terapije in 100-let-
nici odkritja hemoterapije je
objavila svetovna zdravstvena
organizacija študijo o uporabi
penicilina proti sifilisu, v kate-
ri se smatra ta antibiotik kot
efikasno, netoksično in relativ-
no poceni sredstvo. Z eno samo
injekcijo penicilina, povdarja
študija Svet. zdravstvene or-
ganizacije, bomo ozdravili bol-
nika v začetnem stadiu v 10—
15 dneh. Poleg tega, da se peni-
cilin odlikuje z izredno zdravil-
nimi svojstvi, je z epidemiolo-
škega stališča zelo uspešno
zdravilo, če se uporablja v fazi
inkubacije.
Študija svetovne zdravstvene
organizacije podčrtuje, da se
mednarodni pomen te bolezni
ni zmanjšal. Čeprav je število
obolelih v nekaterih deželah
padlo,   predstavlja   bolezen   v
drugih še vedno resen zdrav-
stveni problem. Svetovna zdrav-
stvena organizacija ceni, da je
danes na svetu okrog 20 mili-
jonov sifilitikov, da pa je v ne-
katerih krajih do 80 odstotkov
prebivalstva okuženo s sifili-
som.
Obstoj teh rezervoarjev in-
fekcij predstavlja veliko nevar-
nost v času hitrega razvoja
kopnega, morskega in zračnega
prometa, ko veliko ljudi potuje
in ko se trgovske zveze med
deželami vse hitreje razvijajo.
Sir Aleksander Fleming je
odkril penicilin pred 28 leti,
vendar so šele leta 1944 ugoto-
vili prednosti penicilinske tera-
pije in izredne možnosti, ki jih
ta nudi v borbi proti venerič-
nemu sifilisu.
PREVENTIVNO DEJSTVO
PENICILINA
Čeprav se uporablja penicilin
v glavnem za zdravljenje šele
po prvih simptomih obolenja,
ga uspešno lahko uporabimo
tudi v času inkubacije. Smatra
se, da injekcija penicilina pred
infekcijo lahko deluje profi-
laktično in da lahko postane
pomemben faktor v kampaniji,
ki se vodi proti tej bolezni.
DEJSTVA IN ŠTEVILKE
Sifilis je zelo stara bolezen,
epidemije sifilisa so bile znane
v vseh časih. Vzrok sifilisa je
bacil. V času svoje dolge zgo-
dovine se je prenašala bolezen
cesto po veneričnih kanalih pa
tudi drugače. Na Moravskem je
1587. leta izbruhnila velika epi-
demija sifilisa zaradi okužene
vode v javnih kopališčih. 1727.
leta je neka babica z gnojnim
sifilitičim čirom na prstu oku-
žila 50 nosečih žena. Medicinska
literatura pozna mnogo prime-
rov in podatkov o izvenvene-
ričnem prenašanju sifilisa kot
na primer s transfuzijo krvi, z
iglami za teroviranje,   vakcini-
ranjem s slabo čistimi instru-
menti itd
Iz statističnih podatkov je
razvidno, da je največ sifiliti-
kov v Afrild, dalje v Jugo-
vzhodni Aziji. Skupnost dopri-
naša ogromna materialna sred-
stva v borbi proti tej bolezni,
tako so n pr. 1945—1950 izdali
v ZDA za vzdrževanje pacien-
tov, ki so bolovali za sifilisom,
41 milijonov 162 tisoč dolarjev;
izguba zaslužka in dohodkov
istih bolnikov je znašala 86,489
tisoč dolarjev, vzdrževanje sle-
pih sifilitikov 18,750 tisoč do-
larjev itd.
Bolezni zapadajo v glavnem
ljudje v najproduktivnejšem
obdobju življenja. Opaža se, da
je v mlajših letih okuženo več-
je število žena kakor moških.
Voda — neizmeren
rezervoar Človeške hrane
Po sedanjih cenitvah Organi-
zacije ZN za prehrano in kme-
tijstvo dajeje ogromne vodne
površine človeštvu le en odsto-
tek njegove celokupno potreb-
ne hrane Čeprav je težko reči,
za koliko bi se lahko odstotek
povečal, določa organ FAO, da
je Konferenca Organizacije ZN
za prehrano in kmetijstvo 1951.
leta izrazila upanje, da bi sve-
tovno proizvodnjo rib lahko
podvojili, da pa pri tem ne bi
prizadeli proizvodnih kapacitet
morja, jezer in rek.
Po statističnih podatkih vidi-
mo, da je bilo v letu 1952-53
ulovljeno 27 milijonov ton rib,
pri čemer so vštete tudi želve,
alge. mehkužci in druga mor-
ska favna. V to število ni vra-
čunan lov kitov, ki je znašal 2
milijona ton. Okrog 90 odstot-
kov te proizvodnje odpade na
vode. 12 milijonov ton ali na 40
odstotkov izvira iz Daljnega
vzhoda, okrog 7,2 milijona ton
iz evropskega področja, medtem
ko vlovijo na področju Severne
Amerike okrog 3 in pol milijo-
nov ton letno Okrog 40 odstot-
kov celokupnega plena se kon-
zumira v svežem stanju, 7 mi-
lijonov ton rib se posuši, ostalo
pa se konservira odnosno pre-
dela v olje
Pri vsem tem pa se v mno-
gih delih sveta ribištvo ne iz-
korišča niti do tistega minimu-
ma, do katerega bi to bilo v
vsakem primeru mogoče. Ce-
nijo, da bi lahko samo na Škot-
skem proizvedli 70 do 110 tisoč
ton ogljikovih hidratov letno
za človeško in živalsko prehra-
no iz ulovljenih rib
Organ FAO ugotavlja, da
neznatna proizvodnja protein-
ske hrane ni posledica slabega
lova, temveč omejene sposob-
nosti človeštva, da bi v večji
meri izkoriščalo naravna bo-
gastva vode
Zanimivo predavanje
v Ptuju
V ponedeljcK, dne 28. 5,, je
bila velika dvorana Okrajnega
komiteja nabito polna občin-
stva, ki je pazljivo sledilo
razlagi tov. Dobčnika, tajnika
Esperantskega društva v Celju,
ki nam je v svoje»vi predavanju
prikazal lepo in senčno prsc
potovanja po svetu. Govoril je
o življenju italijanskega ljud-
stva, o opaženem luksuzu na
eni in pomanjkanju na drugi
strani.
Prav zanimive so bile slike iz
male samostojne demokratične
državice San Marino in Benetk,
katere kraje je lansko leto
obiskala naša delegacija iz Slo-
venije, ki se je udeležila sve-
tovnega esperantskega kongre-
sa v Bologni. kjer so se espe-
rantistj — pripadniki 30 naro-
dov — med seboj odlično razu-
meli 2 ESPERANTOM.
Tovarna penicilina
v Jugoslaviji
Uprava za tehnično pomoč
pri OZN smatra tovarno peni-
cilina v Zemunu v Jugoslaviji
tovrstno tovarno prve vrste na
svetu. Tovarna je zelo moder-
na, dobro organizirana in z do-
bro kontrolo proizvodnje. Pro-
izvodnja penicilina predstavlja
že sama po sebi lep uspeh, ven-
dar je tu važno še nekaj dru-
gega. Tovarna je začela z de-
lom z osebjem, ki ni bilo stro-
kovno, vendar se je kmalu po-
kazalo, da se delovni pogoji
lahko v kratkem času razvijejo
do take mere, da dosežejo nivo
najboljših tovarn te vrste na
svetu.
Omenjena uprava nudi to to-
varno kot eden večjih primerov
uspešno ostvarjenega programa
tehnične pomoči Organizacije
Združenih narodov neki deželi.
Grand Coulee j'e ogrom«»
jeai. Predstavlja središče co-
lumbijskega namakalnega i»-
2eae in je postal izhodišče in-
dustrijskega in poljedelskega
'■»rvoja severozahodnega dela
Združenih držav. Jez je trdna
^nota več kot sedmih milijonov
^28.300   kub.   metrov   betona i
visok je 163 metrov, dolg pa
1260 metrov, kar predstavlja
dolžino 14 hišnih bl(*;ov. Bate-
rija z 18 generatorji lahko
stalno proizvaja vsaj 2 milijo-
na kilovatov električne energi-
je. Neanakalni bazen jeza do-
vaja vodo več kot 4^^ 7i^n hek-
lasoiu zemlje.
leleuizi ib u iteuilkah
Mnogi mislijo, da je televizi-
.ia povojni uspeh tehnike. Ven-
dar bi, če bi pregledali stati-
stične podatke, ki jih je pred
kratkim objavila Organizacija
ZN za prosvetno znanost in
kulturo pod naslovom »Televi-
zija v .svetu«, lahko ugotovili,
da so že pred drugo svetovno
vojno obstajali programi za
razširitev obstoječih in uvedbo
novih televizijskih postaj v
Franciji, na Japonskem, v Veli-
ki Britaniji, ZDA in ZSSR. V
mnogih drugih državah so de-
lali poskuse z napravami in
planirali gradnjo televizijskih
postaj.
Vojna je grobo prekinila raz-
voj teh načrtov in poskusov.
Danes, 11 let po končani vojni,
so narodi 20-tih držav v stanju
konkretno pregledati svoje te-
levizijske načrte, medtem ko v
drugih 17-tih državah končuje-
jo zadnje načrte za uvedbo te-
levizije v bližnji bodočnosti.
V ZDA odpade danes na vsa-
kih 7,15 prebivalcev po eden
televizijski sprejemnik. V Ve-
liki Britaniji odpade televizij-
ski sprejemnik na 24 prebival-
cev, v Franciji na vsake 704
prebivalce itd. UNESCO se bavi
tudi s kvaliteto televizijskih
oddaj in njih vzgojnemu pome-
nu. V Kanadi je ena petina te-
levizijskega programa posveče-
na poročilom in intervjujem.
Letošnjega 15. maja smo tudi
v Jugoslaviji dobili prvo tele-
vizijsko oddajno postajo, ki je
instalirana v bližini Zagreba.
Istočasno je bilo uvoženih ne-
kaj desetin televizijskih spre-
jemnikov, in Zagrebčani pa že
imajo možnost gledati televizij-
ski program avstrijske televi-
zijske mreže. Ko bo zgrajena v
Sloveniji televizijska oddajna
postaja (kar bo v kratkem), bo-
mo tudi mi lahko gledali tele-
vizijske programe, ki jih bo
slovenska televizijska postaja
prenašala iz italijanske televi-
zijske mreže, s katero bo pove-
zana.
6_
PTUJ. 1. JUNIJA 1956
Okrajna akademija
partizanskih društev
Zavest o potrebi telesne
vzgoje prodira čedalje bolj med
naše delovno ljudstvo, zato je
tudi rast partizanskih društev
v našem okraju vidnejša. Sedaj
šteje okrajna 2:veza 14 telesno-
vzgojnih društev Partiz^an, od
katerih so nekatera prav ak-
tivna. Tudi kvaliteta dela se
izboljšuje, kar nam je jasno in
vidno pokazala olcrajna telo-
vadna akademija v počastitev
rojstnega dne Maršala Tita.
Kdor zasleduje delo naših
društev, mora priznati, da je
na letošnji okrajni akademiji
bOo poudarka na kvaliteti In
kvantiteti. Tako smo imeli pri-
llteo videti vse oddelke od cici-
banov pa tja do članov. Pohva-
le vrectoii sta bili okrajna vrsta
članov na bradlji, kjer so sko-
rag vsi brez izjeme izvajali tež-
ke vaje spretno in kvalitetno.
Nastopajočim se pozna, da so
telovadci že dolgo let, kar pai-
ča ne samo telesna zmc^jivost
in moč, ki so jo zahtevale va-
je, temveč tudi lepa in pravilna
rast telesa. V tej vrsti so bili
zast(^3ani člani društev I*tuj,
Ormož, Dornava in Središče.
Tndi okrajna vrsta članic na
bradlji je žela vso pohvalo. Va-
je so bile lepe, izvajane   pre-
cizno mehko in skladno brez
posebnega utrujanja. Tudi to
priča, da so to redne in vztraj-
ne telovadke, sicer bi nam ne
mogle izvajati skoraj altrobat-
ske vaje Želeti bi bilo, da bi
se jim pridružila še ostala dru-
štva, tako da bi na prihodnji
akademiji .sodelovala vsa dru-
štva.
Okrajna vrsta mladincev na
mizi, kjer so sodelovala društva
Ptuj, Ormož in Markovci, kaže
lep napredek in spretnost posa-
meznih telovadcev Verjetno pa
je premajhen prostor telovadce
oviral, da se niso mogli sprosti-
ti ter so bili posamezni presko-
ki premalo precizni.
Tudi talne vaje mladincev iz
Ptuja in pionirk iz Ormoža so
navdušile marsikaterega gle-
dalca. Pionirke iz Onnoža so
lepo izvajale osnovne gibe tal-
nih vaj, dočim so Ptujčanke po-
kazale dokaj spretnosti in gibč-
nosti telesa, ki se doseže s tal-
nimi vajami. Vsekakor je tu
potrebno čestitati mladinkam
Benkovičevi in Horvatovi ter
pionirkam Sološijevi in Potoč-
nikovi, ki so z lepim in pre-
ciznim izvajanjem izvedle še
tako težke vaje.
Dn*gi del   akademije pa   so
bile ritmične sestave, s kateri-
mi so nastopila vsa sodelujoča
društva. Potrebno je poudariti,
da so avtorji vseh ritmičnih
sestav vodniki sami. Posebno
pohvalo zaslužijo naša podežel-
ska društva Markovci in Dor-
nava, ki prav malo zaostajajo
za mestnimi društvi.
Kot prvo naj omenimo druš-
tvo Ormož, ki je na akademiji
sodelovalo s 4 točkami ritmič-
nih vaj. Zelo uspešni in lepi
sta bili točki cicibanov in žen-
ske dece »Zajček« in »Jaz pa
pojdem«. Ti naši najmlajši bo-
do verjetno še dobri telovadci,
saj so morali vzljubiti telo-
vadnico, sicei bi ne izvajali
svojih vaj tako lepo in pravil-
no
Sledile so mladinke z vajo
»Polet mladosti«. Ritmična se-
stava je lepa; tudi izvedba je
bila skladna in mehka. Pionir-
ke So nastopile z vajo »Pomla-
danski cvet«.
Partizan Središče se nam jc
predistavil z ritmično »Desetori-
co«, ki so jo izvajale mladinke.
Vaje so bil*^ težke, zahtevale
so mnogo sposobnosti in pre-
ciznosti, ki so jo Središčanke
dobro podale.
Partizan Markovci je sodelo-
val z dvema ritmičnima točka-
ma, »Mladi vojaki«, ki so jih
izvajali pod vodstvom tovariša
Štrafele pionirji ter pionirke.
«Vaje z obročki« pod vodstvom
tov. Toplakove. Obe točki sta
želi priznanje in naj bostai
spodbuda ostalim Markovča-
nom za nadaljnje delo v vrstah
Partizana.
Dornava je sodelovala z dve-
ma točkama; člani »Mladi ba-
taljoni« in članice. Vaje so le-
pe, izvajanje je bilo skladno,
posebno poudarjeno je bilo pri
članih.
Ptuj se nam je tokrat pred-
stavil s 4 točkami in sicer pio-
nirke »Vaje s palicami« pod
vodstvom tov, Bračlcove ter
pionirke z vajami »Vaje z ru-
tico«, »Vaje na švedski klopi«
in »Ples v n..rav^i« pod vodstvom
tov, Zavadlalove, Vse točke so
žele nanogo priznanja, saj so
bile po sestavi in izvajanju le-
pe in privlačne. Pionirkam se
pozna, da pridno vadijo in da
so vajene nastopati.
Priznanje gledalcev so delili
nastopajoči s svojimi vodniki in
vodnicami tov. Bedračevo, tov.
Žebelo, tov. Kosijevo, tov. Stra-
felo, tov. Toplakovo, tov. Vau-
potičevima, tov. Bračkovo in
Zavadlalovo, ki so si vedno pri-
zadevali, da bi se vrste Partiza-
na okrepile z mladimi telovad-
kami in telovadci in da bi bili
njihovi nastopi pred javnostjo
manifestacija zdravega uma in
telesa nase mladine.
Okrajna zveza partizanskih
društev nastopajočim iskreno
čestita in jim žeK uspešno delo
pri širjenju partizanske misli
po naših naseljih,
-bo
^eroklub fe zopet začel
s solanfem mladih fadrakev
in pilotov
Pregled   jadralnih   letal   pred letenjem na letališču Aaero-
, .,. klvSM Ptuj
Od 13. maja t. 1. dalje je na
letališču A«rokluba Ptuj zopet
prav živahno, zhasti. o<flšar de-
luje letalska šola Aerokli&a
Ptuj z 12 učenci iz Aeroklufoa
Ptuj in Murska Sobota, ki se
pripravljajo za samostojne po-
lete na šolskih jadralnih letalih
in doseglo diplome B jadralnega
pilota in diplome C ter ostale
športne diplcMne. V sredo, 30.
maja t. 1., je pri^o na letališče
še 15 novih uč^cicev, ki se bo-
do pripravljali za diplomo B.
Taborjenje v 5 šotorih pri leta-
lišču je prvim Bčencem zelo
ugajaio. Predavatelji tov. Kla-
rič, Planjšek, I>išom, Malek —
upravnik in Ganza, ki so ob-
enem piloti, so stalno med
učenci ter jih praktično in teo-
retKno uvajajo v posebnosti
jadralnega tn motornega letal-
stva
Konjske dtrke na Turnišču pri Ptuju
3. iuntja popoldne
Zanimive,]še od vseh prejšnjih
bodo letošnje konjske dirke 3. ju-
nija 1956 ob 15. uri pbpoldne na
Turnišču pri Ptuju, ki jih pri-
pravlja Klub za konjski šport
v Ptuju ob sodelovanju klubov
iz Var^'d^na Cakovca, Belova-
ra in Zagreba ter kmetovalcev
iz ptujskega okraja, ki se vedno
radi odzovejo vabilu na konj-
ske dirke v Ptuju.
Prireditelji  nameravajo     le-
tos presenetiti številno publiko
z obširnitn prograiiKsm in na-
peto borbo za jahalno prven-
stvo, v kateri se bodo po-
merili domači jahači in gostje
iz sosedne Hrvatske, med ka-
terimi bo tudi več ženskih ekip.
Galopske in kasaške dirke, dir-
ke čez prepreke, ženske ravne
galopske dirke in podobno
ljudstvo vedno vneto spremlja
in daje z besedami, gestami in
žvižgom pobudo tekmovalcem v
borbi za zmago pred sotekmo-
valci.
Prav zanimive bodo tudi to-
krat dirke kmečkih konj, za ka-
tere je precej zanimanja in tudi
prijav.
Opozorite na to zimimivo pri-
rc-ditev svojo prijatelje in 2aian-
ce. ki So mogoče prezrli v^abila
na njo. Pridite v čimvečjem šte-
vilu! Razvedrili se boste naj-
prej na dirki, potem pa še na
veselici, ki bo po prireditvi na
Turnišču pri gradu.
Na gimnaziji v Ptuju bodo
SPREJEiVINI  IZPITI
za V. razred v dneh od 13. do
15. junija t. 1.. Rok za pismeno
prijavo je 7. junij.
Ravnateljstvo
OGLAS
Združenje .šoferjev in avto-
mehanikov LRS, podružnica v
Ptuju, sklicuje za nedeljo 3. .ju-
nija 1956
REDNI MESEČNI SESTANEK,
ki bo v dvorani Oicrajnega ko-
miteja ob 8. uri zjutraj. Isto-
časno bo strokovno nredavanjo
tov. KOVAČA iz SKS Maribor,
na kar še posebej vabimo član-
stvo.
Istočasno vabimo vse. ki j i In
zanima napredek avtomobilske
tehnike, da se tega sestanka in
predavanja udeleže.
Za člane združenja udeležba
obvezna.
ODBOR
OBVESTILO!
Vse davčne zavezance na ob-
močju Občins-kega LO Ptuj ob-
veščamo, da je z dnem 21. maja
1956 razveljavljena uradna štam-
piljka odnosno uradni pečat
(okrogli) z napisom:
Ljudska republika Slovenija
Občinski Ljudski odbor
Ptuj
7
Okraj Ptuj
Uradni pečat z gornjim be-
sedilom in ki nosi štev. 7 je to-
rej od 21. maja 1956 naprej ne-
veljaven in brez vre'^ !r>?ti.
Občinski ljiul.,ki odbor
Pfcaj
UPOKOJENCI!
T^J — Društvo upokojencev,
podružnica Ptuj bo imela
REDNI LETNI OBČNI ZBOR
v soboto, dne 2, junija 1956, ob
16. uri (4. uri popoldne), \ dvo-
nmi Okrajnega komiteja ZKS v
Ptuju z dnevnim redom, ki je
objavljen na oglasni deski v
društveni pisarni v Piešernovi
uKci 10.
Pridite vsi'
Upravni odbor
NAJDITELJA OTROŠKIH RJA-
VIH SANDAL prosim, da jih
proti nagradi vrne na naslov:
Kvas, Jadranska 11.
MOTORNO KOLO znamke *Vik-
toria . 150 kub. centimetrov,
generalno popravljeno, pro-
dam. Vprašati: Ptuj, Vičava
štev. 26.
Zdravnik dr. Fran Brumen se
je preselil in ordinira Na tratah
št. 9 (ulica od klavnice proti
sejmišču).
VOZ   ZAPRAVLJIVCEK   (Lin-
cerwagen) prodam. Vprašati v
pekarni: Ptuj, Prešernova ul.
POL ORALA VINOGRADA
(belo trsje) v Janeževskem
vrhu — Destemik — prodam.
Naslov v upravi.
SADONOSNIK, gozd. njivo in
vinograd, v skupni izmeri dva
hektara i-n 34 arov, v Repišču,
prodam. Naslov v upravi.
UPOKOJENEC-ADMINISTRA-
TOR, železničar, išče hono-
rarno zaposlitev za šest ur
dnevno. Nastop takoj ali po
dogovoru. Naslov v upravi.
NAMIZNI ŠTEDILNIK, vrata in
konjski komat, vse v dobrem
stanju, prodam. Vprašati: Her-
nja. Ptuj, Cankarjeva 14.
NA STANOVANJE sprejmemo
večje število samskih stano-
valcev in stanovalk. Uprava
stanovanj  Kidričevo  13.
TAPECIRAN ŠPORTNI VOZI-
ČEK prodam. Naslov v upravi.
DVA KLJUČA sem zgubila v
parku. Najditelja prosim, da
jih odda v upravi lista.
SEJMI V PTUJU V JUNIJU:
Tedenski živinski sejem za
govedo in konje bo 5. in 19. ju-
nija, za svinje in drobnico pa
6., 13., 20. in 27. junija 1956.
MESTNO GLEDALIŠČE
PTUJ
Petek, 1. junija 1956. ob 20.
uri: Frederick Knott: »Umor po
naročilu«, drama v treh deja-
njih (šestih slikah). — Gostova-
nje Narodnega gledališča »Au-
gust Cesarec« iz V^araždina, —
»Skvpno stanovanje«, komedija
Izven!
Torek, 5. junija 1956, ob 20,
uri: Dragutin Dobričanin:
v treh dejanjih. Enajstič. Go-
stovanje v Ormožu (Dom »Par-
tizana«). Abonma in Izven. —
Predprodaja vstopnic pri trg.
podjetju »Vzor«   Ormož.
bo predvajal v dneh od 1. do
3. junija ameriški barvni film
»Djipsi«, v dneh od 5. do 7. ju-
nija pa ameriški film »Trinaj-
sta ura«.
l\esr€Ča ne poeira
Stanko Hercog iz Ladanja 95
— Varaždin, je padel s kolesa
in si poškodoval glavo; Terezi-
ja Horvat iz Gorišnice 74 je
padla z lestve in si poškodovala
desno nogo; Franc Kranjc iz
Pobrežja 60 je padel z- motorja
in si poškodoval trebuh; Štef-
ka Sori iz Levanjc 33 si je i>o-
parila levo roko z vrelo juho;
Martin Lcbar iz Maribora je
padel z motorja in si poškodo-
val glavo; Antona Zormana iz
Zupetinc 44 je neznani napada-
lec poškodoval po glavi in levi
roki; Ivanu Hanželiču iz Har-
deka 22 je konj odgriznil palec
levice; Stanislav Gašljevič iz
Skorbe 40 si je pri prekladanju
stekla poškodoval desno roko;
otrok Robert Muhič iz Ptuja,
Na Pristanu, je prišel ž roko v
rezkalni stroj ki mu je po.ško-
doval levico; otrok Ida Stante
iz Zg. Pristave 31 si je s plu-
gom prerezala desno nogo pod
kolenom; Alojza Arka iz Ptuja,
otroka, je nekdo udaril z roko
po nosu in ga poškodoval.
Imenovani so bili ozironvi a»
še pacienti ptujske bolnišnice
in jim želimo čimprejšnje okre-
vanje.
Rojstva in poroke
v področju mesta Ptuja v pre-
teklem tedmi
ROJSTVA: Angela Znidanč,
Iljašievci 29 • ~ MMico; Angela
Janžekovič. Kidričevo — Bena;
Ana Kolednik, Pohorje 45 —
Alojza in Franca; Mari.ja Gok»b,
Stanetinci 32 — DarinJko; Ivan-
ka Vidic. Ljutomer — Marja-
na; Zora Sprah, Ptuj — Marti-
na; Marija Jeza, Cirkulane 33
— Milico; Katarina Cičerm,
Ptuj — Angelo; Julijana Zumec,
Hardek 39 — Davida; Mari.ta
Peršuh, Naraplje 9 — Milana;
Terezija Rajtmarer, Bukovci
163 — Marjano; Šlavica Ciglar,
Ki car 47 — Slavka; Matilda Si-
rec, Ptuj - - Dragico; Marija
Osenjak. Zg. Hajdina — Mari-
jo: Marija Fridauer, Slatina 36
— Branka.
POROKE: Vaclav Pintor,
Frankolovo 23 — Fraoičiška
Klep, Ptuj, Selška c. 17; P^nc
Cizerl, Ptuj, Jadranska 15 —
Marija Berzalanič. Ptuj, Voš-
nJakova 6.
ROKOMET
DRAVA" nas jc razočarala
v nedeljo je bil v Mariboru
polfinalni turnir v malem roko-
metu. Nastopila je tudi ekipa
Drave, toda njen plasma la za-
viden. Prva tekma
Branik — Drava 18:9 (9:2)
je z raztrgano igro končala s
porazom. Nepovezanost I>rave
pri končnih akcijah in premalo
streljanja na gol sta glavna
vzroka.
Svojo dru,go tekmo je Drava
zaigrala proti Fužinarju
Fužinar — Drava 17:10 (6:6)
O tej tekmi lahko rečemo, da
je bila zmaga v rokah Drave,
saj je bila do sredine drugega
polčasa v vodstvu, toda je tu
odpovedal vratar, ki je verjetno
naislabše igral, kar smo ga vi-
dela.
In zadnjo tekmo je Drava za-
igrala proti ekipi Maribora.
Drava — Maribor 22:6 (12:4)
v tej tekmi <^mo videli pravo
nasprotje in efcipa je kot prcro-
jeiia zaigrala z voijo in borbe-
nostjo. Rezultat sam nam govo-
ri, da so zaigrali kot nekdaj.
Najboljši igralci na vseh tek-
mah so bil Erbus, Herceg. Per-
nat in Turodič.
Ostali rezultati:
Fužinar : Maribor 8:3 (4:0)
Branik : Maribor 17:7 (9:2)
Branik : Fužinar 24:6 (10:1)
TABELA:
Branik 3 3 0 0 59:22 b
Fnaaaar        3 2 0 1 31:37 i
Drawfe 3 1 0 2 41:41 2
Maribor       3 0 0 3 16:47 O
Med turnirjem je bila telcma
zvezne lige med ženskima eki-
pama Biranak — CSrvena zvezda
4:0 (1:0), v kateri smo videli
polno lepih ajkcij pa tudi dovolj
grobosti gostujoče ekipe.
Ženska ekipa Drave je brez
borbe postala finalist, ker sta
ekipi Celja in Fužinarja predali
tietane.
v finalu se sreča ekipa Drave
z efcipa ma Svobode iz Ljublja-
ne in Rudarja iz Trboveftj. Že-
limo iim mnogo uspeha in upa-
mo, da bodo častno zastopale
ptujski rokomet.
URBILO
V nedeljo, 3. junija 1956, bo v
osnovni šoli v Ptuju razstava
odprta od 8. ure do 12.30 in po-
poldne od 16.30 do 19. ure.
Popoldne bo ob 14.30 akade-
mija, na kateri bodo pionirji
pokazali svoje kultu moprosvet-
no udejstvovanje.
Vabimo vse starše in prijate-
lje naših na,jmlajših, naj siogle-
da.Jo razstavo in obiSčejo aka-
demijo.
"praviteljstvo osnovne
kole v Ptuju
Dnevni spored zii r^edeljo, dn«
3. junija 1956
d-OO—TMi PosJM»6ne in vesele za pri-
jetno nedeljsko jobro — toks ob 6.05—
6.10 Poročite in vremenska napo««]. 7.00
Naooived časa. poročila., vreaneosiia na-
poved in objava dnevnega sporecia. 7.15
Reklame. 7.30 Radijski iioledai io pri-
reditve dneva. 7-35 ICR^o TClito' zabavni
orkestri. 8.00 O "jportM m športnikih: Pred
dipiomo na Visoki no I i za telesno Vzgo-
jo v Liubljani. 8.15 ,.Vsak eno" .. •
(Revija ansamblov, zborov m solistoiv. ki
nastopajo v našem radia). 9.00 Otroška
predstava — E. Kastoer: Pikica ta Ton-
ček (r3<tiiska priredba Marije Da5e). 9.30
Operetni zvoki. 10.00 Drttžinski pogovo-
ri. 10 10 Nedeljski sčmloničm koncert.
Franz Sdiubert: Rozanmnda. nvertura;
Friderik Chopin: Koncert za klavir »n or-
kester 5t. 1 T c-molM. 11.00 Oddaja »
Beneške Slovence, 11.20 Malo od vče-
raj in malo od danes. 12.00 Pogovor s
poslušalci. 12.10 Opoldanski glasbeni
spored. 13.00 Napoved časa. poročila,
vremenska natKJved. pregled dnevnega
sporeda in obveslila 13.15 Zatoafvna
glasba, vmes reklame, }230 Za našo
TOS. 14.15 Revija zabavnih melodij. 15.00
Napoved Časa. poročila, vremenska na-
poved in obvestfla. 15.15 Želeli ste —
posln.šatte! 16.30 Od Idrije do Vipa-ve
po nekdanjih poteh (rerortaža). 17.00
Promenadni koncert. 18.00 Radijska igra
— Skaeestad: Mesec nad fjordom (po-
novitev). 18.47 Glasbeni intermezzo.
19 00 Radijski dnevnik. 19."^0 Zabavna
glasba, vmes reklame 20 00 Večerni
cpemi spored. 21.00 Kulturni ra?gledi.
21.15 Popevke in ritm:. 22.00 Napoved
časa roroeila. vremenska napoved in
pregled sporeda za naslednii dan. 22.15
—23.00 Noinf koncert. Uro' Krek: Kon-
certna glasba za facot, g^tlalni orket^^er.
harfo in timoane. losin S'a"pnsk;: Bal-
kanofonija. 22.1.5—23.0n i'KV nrogram:
P'.esra g',a«ha. ?t oo—"»i.oo '^'^•ia'a za
tu;i'-i - na valu 327,1 m (Prenos iz
Zacreba).
Tesen rezultat v Zagorju
v nedeljo le nogometna enaj-
storica Drave gostovala v Za-
gorru in odigrala prvenstveno
nogometno tekmo z domačim
Proletarcem.
Pred približno 1000 gledalci,
ki jih je privabilo poleg zanimi-
ve tekme tudi lepo vreme, so
dornaiči zmagali s tesnim rezul-
tatom 2:1 (0:1). Enajstorica Dra-
ve je takoj v prvih minutah
močno napadla vrata domači-
nov, toda vratar je nekaj stre-
lov ubranil, vendar je moral
kloniti, ko je levo knlo Drave,
Herceg, preigral obrambo in z
ostrim strelom dosegel prvi gol
in vodstvo Drave ter postavil
rezultat prvega polčasa.
V drugem delu je postala igra
živahnejša in domačini so imeli
več ugodnih priložnosti, da bi
dosegli gol. To ee jim je tudi
posreči^.o in so celo p>ovišali rezijl-
tat na 2:1. kar je bi'o dovolj
z^ zmago in za dve dragoceni
točki.
Pri moštvu Drave je treba
jx)hvaliti Hercega in novega
vratarja Šireca III.
Pionirji Drave so imeli doma
v gos teh enajstorico Sobote iz
Murske Sobote. Po lepi in po-
žrtvovalni igri so gostje prema-
gali domače pionirje z rezulta-
tom 3:0 (1:0).
KEGL.IANJE
V boju za vstop -v' ligo mari-
borske podzveze so ket^jači
Drave gostovali v Ljutomeru,
kjer So se srečala s domačimi
kegljači. kegljači iz Slovenske
Bistrice in Nafte iz Doln.je Len-
dave. Prvo mesto je zasedlo od-
lično domače moštvo s 418 po-
drtimi keglji. Drugi so bili Bi-
stričani s 340 keglji in tretji
člani Drave s 339, na 2adlnjem
mestu pa so bili kegljači Nafte
(294 kegljev). Pri most.\'u Dra-
ve se je izkaza: Hodnik Mar-
jan,
PRODAM: strešno in zidno ope-
ko ter gradbeni les. — Naslov
v upravi lista.
SOBO (opremljeno ali prazno)
v Ptuju ali na Bregu iščeta
učiteljici. — Naslov v upravi
lista.
MOŠKO KOLO znamke »Vik-
loria« prodam. — Naslov v
upravi Usta. _
Ptuičani,
usi na Gcmllo
u Slov. goricah
Letošnji turistični teden na
Gomili bo od 2. do 10. junija.
Priredilo ga bo domače Turi-
stično društvo. PraTnik bodo
napovedali širni okolici s kreso-
vi in .streljanjem iz možnar.jev%
3. junija bo na hribčku poleg
razglednega stolpa otvoritvena
prireditev. Popoldne je na spo-
redu turistična veselica s sre-
Čt>Iovom. gibanice in slovenje-
goriško vino. Izlet z avtobusi na
CJomilo iz F*tuja v nedeljo, 3.
junija, ob 13. uri s trga Mladin-
skih brigad. Vožnja na obe stra-
ni stane 235 din. Prijave spreje-
ma predsednik TOD tov. Pernat
Lud\ak (NAMA) Ptuj. K\'©drov
tr*