Stev. 31
V Trstu, v patefr, 31. fanuarj« 19' §

'zHaTa i!«n zjutrnj, :u<f1 cS redslj !a »izrtfMh. ~
t'ređnlitvo: ulica sv. Frančiška '	20.	D >ptsi
r^i s* po*'"jio irednlltvu. — N«f inhlrani pisma »e ne prebralo, rok.)pi3l « ne vra?«'n. — .tJajatdj ifi odgovorni irediilft Hrfi'ji Godina. ~ Lastnik ko > are ) lista „Edino«!-. — T.sk ti« jtVsrr c Ldliios:. - Telefon u<cdniitva in uprave it i. 11*57. — NarcCnina znafta: za celo leto ftO K, pol Jela Ć5U K, tri mesee« jr K - za nedeljsko Izdajo za cel > leto 12 K, pol leta d K".
Posamezna ItevilUa za Trst n < t cKcc 2) vfr., zrra''0\in Oglasi trgovcev in obrtnikov mm ro 0 * n ; «$m»<tke, ithvale poslanice, vabila, ogld.si d<rarnlh »av<«ov rur. po !,0 v.; oeUsl v tekstu I sta do 5 vrst K, vtaka n^Um \r3 K. M. H ofjUsi po ft vin, beseda, • ajmani »s fO Tn '^'s1;* sp*"! mi m-Feratiii oddelek Edinosti. Naročnina ii te.i riac e s.- posil a o izključno upravi „Edinosti". Ppfava i« i, . .na oddi-lck ss'nahajata v ulici «vr. Fr«n.!i ka A<. M. — Foltn .;fjn. ra:uti 3i\t52
£rnar	komisija v Maribcru*
Irvave nemlke ča.itors radi 3.
MARIBOR, 27. ]an. Danes dopoldne se je pripeljalo amerlSko odposlanstvo, na čelu mu podpolkovnik Mi-les. v Maribor, kjer se vršijo nadaljnja podajanja, oziroma posvetovanja med ameriškimi odposlanci in zastopniki koroških Slovencev. Koroške slovenske vešča-ke vodi komisar Smodej. Ko se je ameriško odposlanko pripeljalo Iz Oradca v Maribor, so jo tukajšnji Slovenci po glavni ulici živahno pozdravljali. Kako dolgo se bodo vršila poklanja, še ni znano.
MARIBOR. 27. Jan. Na vest, da je prišla amerikanska komisija v Maribor, so priredili Nemci med 31 in 1 uro po celem mestu velik obliod z demonstracijami. Razobesili sc nemške zastave, v izprevodu pa so nosili napise: Živela republika! 2lvcla Nemška Avstrija! itd. Demonstracije so se udeležili večinoma nahu;skanl delavci i ii drugi tuJJ inozemski elementi, otroci in od bivše avstrijske vlade tu naseljeni želcznlčarskl uslužbenci. Vkljub burnemn kričanju »heil«, se je naše vojaštvo držalo izborno. Ko so pa nahujskane tolpe hotele napasti mestni magistrat in stražo, ki ga je čuvala, je bilo naše vojaštvo prisiljeno rabiti orožje, nakar je padlo 7 Nem-cev in 30 ranjenih. Tolpe so kričale: Doli s Slovenci! Dr. Oroscl, sin slovenskega očeta, je demonstrante navdušeno pozdravljal. Drulial je žalila jugoslovanske častnike. Na dopustu se nahajajoči nemški Častniki so «e udeležili demonstracije s frankfurtaricami. Dostojnost, vzorna disciplina, red in zaupanje v naše pravice med Slovenci, ki so ignorirali to nečuveno izzivanje, je zabranilo krvave boje.
Podrobnost' o demonstracijah v Maribora.
MARIBOR, 27. >ap. Med zaslišavanjem slovenskih zastopnikov je pred ckrai.no glavarstvo dospela nemška množica, ki so jo nemški aranžerjl iz vse srednje in spodnje Štajerske poklicali v Maribor. Demonstracija se j'.1 vršila popolnoma v starem nemškem duhu. Demonstranti so opetovano prepevali »Die VVacht am Rheln«, \ / ki i kal i »Heil« in vihteli svoje pruske in nemško-na-(rodiie zastave. K tej demonstraciji je prihitelo ogromno številu nameščencev iz kuiilnlce In delavnic južne že-' leznlce, kjer je zaposlenik ckoli 1500 delavcev, nadalje »lijakov, žensk In Šolarjev. S svojim kričanjem so mo- [ •tili delovanje komisije. Na člane ameriške komisije je' ta nastop Nemcev vplival očividno zelo neprijetno. Pre-verili pa so se, da Nemci v Mariboru uživajo vso svobodo. VaJia. ameriške komisije je izjavil, da te demonstracij ne jemlje na znanje,
MARIBOR, 27. lra Ko le ameriška komisija zapustila ofrrajio glavarstvo, so demostrantje izdali parolo: na Glavni trg. pred Mestni dom! Položaj na Olavnem trgu. kjer so i med tem zbralo več tisoč Ijndl./je postajal od minute uo minute opasnejši. Demonstrante so napadali vojake in civiliste, ki so lih spoznali za Slovence. Mnogim vojakom so s silo izkušali odvzeti orožje. Med drugim! so napadli tudi vodjo mariborskega redarslveuega oddelka, komisarja dr. Scnekoviča; podrli so ga na tla, mu s sik) odvzeli službe.ii samokres, ga tepli In tolkli po nJem, da "e Izgubil skoro zavest. Na njegovo klicane je pritekla straža z nasajenim bajonetom na pomoč in ga rešila iz njegovega nevarnega položaja le na ta način, da je rabila bajonete proti napadalcem. Straža je pozvala množico, naj se razide, ker bi bila drugače prisiljena rabiti orožje. Temu pozivu pa se demonstrante niso odzvali, temveč navalili na Mestni dom, ki je bil zastražen po oddelkih vojakov in redarjev. Množica je skušala nekaterim vojakom odvzeti orožje in ker je Istočasno padlo iz njene sredine nekaj strelov, katerih eden je nekemu vojaku odbil konico bodala, ki je odletel za nJim stoječemu tovarišu v glavo, so vojaki uporabili proti nasilnikom orožje. Padlo je približno 50 strelov. Sedem oseb !e mrtvih In okrog 35 ranjenih. Nato so se dcmrnstrnntje razkropili In je bil zopet vpostavljen mir iti red. Med demonstracijo pred okramim glavarstvom je polkovnik Miles vprašal generala Maistra, ali ne bi Imel ničesar proti temu, da se pokaže množici. Na po-, vcl'nl odgovor generala Maistra je stopil polkovnik i M les na balkon in se Čez neka) minut zopet povrnil v sobo.
Demonstracije so hlle dobro organizirane in pripravljene!
MARIBOR, 27. jan. Današnji dogodki so posledica do-, bro premišljenega in organiziranega načrta, ki je Ml že' pred dnevi izdelan. Ob današnji navzočnosti ameriške komisije v Mariboru so bile vse trgovine zaprte, nem-1 Ška gimnazija in realka (obe v istem poslopju) kakor t tudi 1'udske in meščanske šole so zaključile pouk ob enajstih, da se je mogla šolska mladina udeležiti demonstracij, delo v delavnici in kurilnici južne železnice le počivalo in bila je opažati splošna napetost. Raz stolp stolne cerkve je plapolala frankfurtarica In tudi na k.ie-znskofovi plači je bila razobešetta poleg belo-zelene (štajerske) tudi črno-rdeče-rurnena zastava. Demonstranta so nosili table z napisi: Hoch dle Republik! Ks lebe Wi!son! Us Jeben dic 14 Punkte \Vllsons! In vzklikali: Heil EngLud! Heil Wilson! Tudi raz razna zasebna poslopia so plapolale zastavs, med temi tudi črno-ru-uiene. M generalu Maistru je prišla deputacija nekoliko uglednih nemških mož zaradi demonstracij In trdila, da niso organizirane, ampak spontane. Iz navzočnosti ncinško-avstrijsklh častnikov In nemških diiakov Iz Oradca kakor tudi raznih Nemcev Iz Cmureka. Straž in drugih manjših obmejnih krajev pa se da sklepati, da je bilo vse dobro organizirano. Zato je general Maister odgovoril deputaciji, da njihove Izjave ne more sprejeti na znanje.
PolzkuScn atentat na generala Maistra.
MARIBOR, 27. jan. Očividec Izjavlja, da Je 35—40 eteu mož nameril z revolverjem na generala Maistra, I ko je zapuščal okrajno glavarstvo. Ko pa ie množica njegovem prihodu pričda vzkl.kati: živio! Je povesil' foko z icv.oivcijein. ______ _ .......
Polkovnik Miles obsoja nemško demonstraclfc In Izraža Slovencem priznanje.
MARIBOR, 27. lan. Voditelj ameriške vojaške komisije, polkovnik Miles, se je izrazil proti vodji okrajnega glavarstva, dr. La'JnŠiču, medtem ko je bila pri generalu Maistru deputacija, tako-le:' Vzemite kot prva vladna oseba in kot imcjitelj vladne moči na ozemlju, na katerem se nahajam, na znanje tn obvestite o tem tudi tre-notno odsotnega generala Maistra, kot vojaškega poveljnika teh pokrajin, da zelo obžalujem, ker je moja navzočnost povzročila dejnonstraclje pred glavarstvom in po mestu Mariboru. Bodite pa prepričani, da so vsa dejanja 'popolnoma brezpomembna in da jih uiti na zna-n'e ne vzamem. Obenem izjavljam, da se vrši štetje glasov za Nemško Avstrijo aH proti njej, ki so ga uprizorili Nemci baje po nalogu ameriške komisije, popolnoma samovoljno. Jaz nisem dal nobenega naročila za tako štefrie, ki je, kakor mora uvideti vsak pameten in resen človek, popolnoma brezmiselno. Istočasno Vam izražam svoje priznanje na vzorni upravi in redu v Vašem ozemlju, kar vse najbolj priča, da so Slovenci sposobni za vladanje. Prosim Vas tn gospoda generala Mais-tra, da ohranite še zanaprel ta red in da zaradi samovol'nega pobiranja glasovnic za Nemško Avstrtfo kakor tudi zaradi današnjih demonstracij — ki jih, to povdarjam še enkrat in slovesno, niti na znan'e ne jemljem — ne preganjate nikogar, kolikor to iz posebnih razlogov zaradi ohranitve miru In reda ne bilo nujno | potrebno.
Slovenski Stajer ugovarja.
MARIBOR, 27. jan. Na včerajšnjem velikem ljudskem zborovanju v Laporju pri Slov. Bistrici je ljudstvo burno protestiralo proti temu, da Narodna vlada v Ljubljani še dosedai ni odstavila nemčurskih sodnikov v Sk>v. Bistrici. Ti flemčurli še neprestano agitiralo za Nemško Avstrijo, razburjajo naše ljudstvo in sodijo po svoje. Zbrane ljudske množice so odločno ugovarjale, da Narodna vlada na tem važnem mestu ne nastavi slovenskih uradnikov.
Grožnjo štajerskega deželnega glavarja. '
ORADEC, 28. jan. Deželni glavar pl. Kaan je zagrozil generalu Maistru, da bo dal vse graške Slovence zapreti, ako v Mariboru nc spuste iz zaporov tistih nemških in iiemčurskih hujskačev, katere je policija, orož-ništvo in vojaštvo zaprlo radi hujskarji, ki so jih uganjali zadnje dni v Mariboru in okolici. Teh lurskačev je 30 do 40. Logika g. pl, Kaana je Jako čudna. On hoče zoreti nedolžne ljudi, dočim so zaprti v Marilwvru samo taki, ki so zapor z rovanjem proti obstoječi oblasti in državi že davno zaslužili.
Protestni tabor koroških Slovencev.
OUSTANJ, 27. Jan. Včeraj se je vršil velik protestni tabor koroških Slovencev. Shoda se je udeležilo nad 3000 Slovencev Iz bližnje in daljne okol'ce. Zborovalci so protestirali proti okupaciji domače zemlje do Nemcih In oprati njihovim nasilstvom. * " *
~ ' 'in apelirali na pravičnost NVilsono-vin načel o samoodločbi malih narodov.
Napad na poročnika Vidmnjcrja.
MARIBOR, 27. jan. Ko se je poveljnik batorlje v Spodnjem Dravogradu, poročnik Vidmajer snoči vračal v svoie stanovanje, ga je napadel kmet In z nožem težko ranil v trebuh. Po kasnejih poročil je Vidmajer za zadoblienimi ranami umrl. Kmeta so prijeli.
Dr. Korošec na potu v Belgrad.
LJUBLJANA, 27. jan. Danes zjutraj se je ob 8 odpeljal ministrski podpredsednik dr. Korošec s posebnim vlakom v Belgrad. Dr. Korošec je dalje časa bolehal, a je zadnje dni toliko okreval, da |e sedaj mogel oditi na Dot v prestolno mesto, kamor ga kličejo važni opravki. Pričakovati je, da se sedaj sestava nove deželne vlade za Slovenijo pospeši.
ZAGRF.B, 27. jan. Na svojem potu v Belgrad je dospel danes popoldne ministrski predsednik dr. Korošec v Zagreb. Po kratkem odmoru se le odpeljal takoj naprej proti Belgradu.
General Segr6 v Ljuhljan.
DUNAJ, 27, Jan. Glasom Dun. kor. ur. poroča »Kor-respondenz. VVilhelm«, je odpotoval ooveljnik italijanske komisije general Segrč s petimi častniki v Ljubljano.
Združitev J. D. S, Hrvatsko-srb. koalicije In Pašlčevcev.
ZRMUN. 29. jan. »Radnlške Novine« so naznanile, da se je Jugoslovanska demokratska stranka, ki bo nastala iz spojitve slovenske JDS in hrvatsko-srbske ko-združila s PaŠIčevo staroradikalno straukcu »Rauniskć Novine pristavljajo, da so to stare buržo-azljskc stranke, ki sedaj stopaio v javnost v imenu jugoslovanskega demokratizma,
|	Prvo narodno društvo v Mudmiirtu.
CAKOVKC. 27. jati. Včerai Je bila osnovana v Ca-'kovcu jugoslovanska čitalnica, ki le prvo nart "no društvo v Medmurju. Društvo šteje že nad 100 članov. Predsednik društva ie poverjenik Narodne vlade v Zagrebu dr. Novak
Vprašanie odškodnine.
BFLGRAD, 29. Jan. Pod predsedstvom članu Državnega vuča dr. Vuja Vclikovića se ,1« osnovala s licl-
gradu posebna komisija, da dožene škodo, povzročeno po nemško-madžarski invaziji.
Dunajski Celil Jusorlovanom.
DUNAJ, 27. Jan. Cchcslov. tisk. urad poroča: Včeraj je bil v Loškem domu koncert, ki so ga p:iredi!i na Dunaju bivajoči Jugoslovani. Otvoritveni govor ic mesto obolelega prof. dr. Jagiča imel pref. dr. R -šetar. boored, ki so ga izvajali umetniki, pcvci in pevke, je obsegal skladbe slovanskih glasbenikov. Dovršena prednašan'a so izzvala viharno odobravanje. H koncu je govoril neki član dunajskega češkega Narodnega sveta. Zahvaljeval sc je Jugoslovanom v imenu dunaV skih Cehov ter jih pozival, da naj pri prlbodn'lh volitvah nastopajo skupno s Cehi, v katerimi naj jih ne veže samo gospodarska in politična, marveč tudi umetnostna skupnost. Ta skupnost naj bi svoj višek doseda v prekoalDski i. 'jracijl, ki bi zatrla nemški imperialistični pohlep. Tudi ta govor Je Izzval plamteče navdušenje.
Američani proučujejo Ogrsko.
BUDIMPEŠTA, 29. jan. Scf tiskovnega urada scvero-ameriških Zedinjenih držav, Crecr, je c!osel v Budimpešto, da proučuje javne razmere in da se pogaja zaradi direktne poročevalske službe z Ameriko.
Romuni so umikajo z Ogrskega?
BUDIMPEŠTA, 28. Jan. Glasom dun. kor. urada Je »Pester Lloyd« izvedel s poučne strani, da se romunske čete na Sedmozraškem še vedno umikajo za demarkacijsko črto. Doscdaj se še ni moglo ugotoviti, a'i sc je ta ukrep odredil le. da sc prepreči cepljenje sil, ali pa pod pritiskom političnih razmer na Romunskem. Kakor se govori, so na Romunskem izbruhnili večji kmetski nemiri. Druga govorica pravi, da so Rusi in Ukrajinci vpadli v Besarabljo in da mora vsled tega Romunija zbrati vse razpoložljive vojaške sile. V protislovju s temi vestmi je poročilo, da Romuni na črll Sibinj-FogarnŠ dovažajo močne čete, da zatrejo stavko sedmograških železničarjev.
Poljaki in Nemci.	~
'NA U EN. 29. Jan. Poljaki na Poznanjskem so naprosi!! nemško državno vlado za dobavo premoga in so obljubili. da bi za to dobavili živil. Državna vlada je prošn'o v tej obliki odklonila in je izjavila, da ne more dopustiti, da bi sc zl prusko-noljske skupine problcithov izločila posamezna vprašanja, marveč da mora vztra'ati pri tem, da sc bodo nemško-poljske razmere razmik trivale v celoti.
Boji med Poljaki In Ukrajinci. ' -
■DUNAJ, 27. jan. Glasom Cchoslovaškcga tis!«, nr. poroča ukrajinski tisk. urad: Početkom tega tedna so se v Ivovskcm bojnem okrožju ob navzočnosti angfcško-francoskc misije vršila poljsko-ukrajlnska pogajanja o premirju, ki naj bi veljalo do končuc odločitve na mirovni konferenci. Poljski generalni štab je zahteval, tla naj se vzhodna Galicija Izprazni do Buga, ki naj velia kot začasna demarkacijska črta. Ukra incl so polsVo zahtevo zavrnili kot nelzpoliijivo. Tako so pogaiania zoret enkrat zaradi poljskih pretiranih zahtev ostala ■brezuspešna in boj se nadaljuje.
200.000 Poljakov v Odesi?
BUDIMPEŠTA, 28. Jan. »Az Est« poroča: 200.000 Pollakov je vkorakalo v Odeso. PoPskc čete so se krvavo borile z boljšcviki. (To bo najbrž lepa madžarska raca)
Usoda ruskih ujetnikov.
NAUEN. 29. Jan. Mednarodni odbor Rdečega križa poroča, da se ruski vojni ujetniki na Nemškem ne bodo vrnili v domovino, preden ne bo oc'stran'cna vsaka nevarnost. da Ivi bili na Ruskem izpostavljeni lakoti ali delovanju boliševišklh agitatorjev.
Proti boljševikom.
BERLIN, 29. jan. CchcslavaSkl tiskovni urad poroča: Francoski povclinik v Saarbriicknu je izgnal tajnika so-cljalnodemokratske stranke, Reesoja. in nradn ka zveze rudarjev, Pokornega. Reese je moral ostaviti svojo rodbino. Povelje, s katerim sc odreja izgon, o/nača oba sodruga za hujskača, ki širita boljseviške ideje. lJokoriiy je Lzvolien za člana narodne skupščine.
Nemčija in krivci vojsko.
BERLIN, 28. jan. Dunajski kor. urad poroča: Državni tajnik za zunanje stvari grof Slrockdorif Rantzau ie sprejel ooročevalce inozemskih listov. Pri tej priliki }e imel govor, v katerem je med drugim rekel: »Moja prva naloga na tem mestu je, da sodelujem, ustvariti novi svetovni red na podlagi pravičnega miru. Mi v Nemčiii smo kar največ interesiram na tem. da sc razkrinkajo krivci voine. Nova nemška državna vlada ie že predlagala, naj sc imenuje nevtralna komisija, ki bo preiskala to vprašanje na kar najširši podlgi. Predlagala je, naj se tej komisiji dajo na razpolago vsi akti in tajni arhivi sveta.
Nemška armada po volni.
MONAKOVO. 29. jan. Cehoslovaški tisk. urad poroča: Minister za vojaške stvari je sporočil pri predstavi mn-nakovske posadke zelo zanimive podrobnosti o sestavi nemške vojske po sklepu miru. Na Bavarskem se bo ustanovila najeta policijska četa, ki bo štela v mirni dobi 12.000 mož v vojni pa 44.000 mož. V vsej Nctnjijl Jih bo 350.000 mož. Poleg te stalne vojske bodo uvedli sistem narodne vojske na podlagi splošne voi. š^e dolžnosti. Vojaška službena doba bo trajala za infanterijo 3 mesece, za artiljerijo 4 hj, za kavalcrllo 5 mesecev. j'o tem sistemu bi imela Nemčija 7?« milijona vojakov.
Židovsko vprašanje v Romuniji.
KODANJ. 29. Jan. Glasom čehoslov. tisk. urada ie brzojavll angleški poslanik v Bukarešti: Židovsko vprašanje se more smatrati za rečeno. Romunska vlada le izdala naredbo, glasom katere so vsem tujcem, ki sc nc
smatr:
ovlnska pr
17
v J de so le osebe, lu so L>iJc raUi vohunstva, (kuvrUci^e
*fr»n fT.
»EDINOST« Slcv. 31.
V Trs!u, dne 31. januarja 1919.
■aH veleizdaje obsojene aH se nahajajo v preiskav}. Ker so. kakor znano. Žide smatrali za tujce, za njihovo naturaliziranje sedaj ni več ovir.	. __ __
Ermcte Novelll orarl.
NAPOU, 30. Jan. Snoči oh 10*30 ie tu nenadoma »mrl 'veliki dramatični umetnik Ermcte NovcNJ. ki se le mudil tu nekaj dni sem. Snoči ie nenadoma potožil, tla mu je sin ho, a kmalu nato je bil mrtev. Novelli je bil rojen leta 1851 v mestu Lucca in ie bil poleg Zacconiji največji italijanski dramski igralec.
Mirovna konferenca«
Uradno poročilo.
PARIZ. 20. Jan. Predsednik Zedirijenih držav, mfnlstr.
ski predsednik in ministri zunanjih stvari zaveznih in pridruženih velevlasti ter zastopniki Japonske so imeli danes na O r savske m nabrežju dve seli: prvo od M do 12 don„ drugo pa od 3'30 do 7 zvečer. V dopoldanski seji sta bila zaslišana ooljska zastopnika Dmowski in Piltz. ki sta podala splošno poročilo o položaju na Poljskem in poljskih zahtevali. V popoldanski seji sta čeko-slovaška odposlanca Kramftf in Beneš podala svoje mne-n'c o industrijskem okrožju šlezijskem med CcŠko in Poljsko. Prihodnja seja bo jutri ob 11 dopoldne.
Vprašanje nemških kolonij.
PARI71, 29. jan. V vprašanju bivših nemških kolonij sr je pokazalo med zastopniki velevlasti dvojno, znatno si nasprotujoče mnenje. \Vilson stoji na stališču, da naj bi se blvfie nemške kolonij« z majhnimi Izj-cmami podredile naravnost Zvezi narodov In tvorile tako potem nekak mednaroden dominij, dc Jim naj .bi se neposredna uprava v njih poverila najbolj interniranim vlastim. Nasprotno mnenje, ki ga predvsem zastopa francoska vlada, pa je. da na! bi bivše nemške koloni'e prešle v last ncDosredno interesiramh držav, tako da hi Francoska dobila Togo in Kamerun, Angleška Vzhodno In Zapadno nemško Afriko, južno otočje v Tihem oceanu Nova Zelandija In Avstralija, severno pa Japonska. Angleška zavzema v tem vprašanju previdno posredovalno stališče. Italija pa strogo reservirano, pričakujoč, da se položaj razjasni.
Razgovor med Wllsonoin. Llovd Geortem In Sonitlftom.
PARIZ, 28. jan. Po dopoldanski seji zastopnikov velevlasti sc ie vršil razgovor med Wiisow>m, Lloyd Oe-orgem in Sonninom. ki ie trajal od 12*45 do 1 '30 popol-<lac. O vsebini tega la/.govora vlada popolna tajnost.
Belgrad povellnik srbskega oroznlštva polkovnik Vu-kasovič-Stibilj, Slovenec, doma iz Vrtov ina na Gori-škem-Vipavskem. Moz je čil in zdrav in je zelo vesel, da more vršiti svojo službo med Slovenci, knnior mu e tako dolgo hrepenelo srce. Odpotoval je v LJubljano v posebni misiji.
Belgrad je središče življenja. Tu se mudi vse polno francoskih, angleških, amerikanskih in drugih žurna-listov, med njimi je najbolj interesantna piikazen švicarski Prancoz vseučiliški profesor Reis. ki je ves čas vojne bil prideljen srbski armadi kot poročevalec in je spremljal srbsko vojsko na nienih težkih in zmagovitih potih. Reis k član mednarodne komisije, ki ie preiskavah bolgarska grozodejstva v Srbiji.
Kako je stališče Srbov proti Bolgarom? Neki voditelj PaSičeve starorad-ikalne stranke mi je naglašal. da sc ne more misliti v bližnjem čas« na spojitev Bolgarije z Jugoslavijo, ker $o »rane še pregloboke*. Toda splošno je jedro srbskega naroda za priklopitev Bolgarije k Jugoslaviji in vsakdo ve, da mora do tega v doglednem času priti.
Zdafcajoš....!
»Lavorafore« ic priobčil pod tem naslovom v svojem izdanju od 30. januarja nastopno polemiko proti listu »Nazione«, ki sc neprestano drgne tudi ob slovenske voditelje, očitajoč jim avstrijakantstvo. ne da bi hotel malo izprašati svojo vest, koliko so na tem avstrija-kantstvu krivi, ravno oni, ki jim služi — »Nazlone«.
»Nazicne« — ne da bi kdo to zahteval od ni-c — nas seznanja s svojimi okusi. In o njenih okusih sc ne razpravlja, Sklep našega (socijalnodemokratičnega) sestanka, da naj bi eksekutlva stranke poskrbela fuzijo vseh narodnih skupin, ie torej ugajal gospodom pri glasilu »Riunovamenta«. Obveščajo pa nas obenem, da ne soglašajo glede načina, po katerem naj se ustvari zi-stem organizacije na narodni podlagi, sprejet od naše ■stranke tedaj, ko so Avstrijo tvorila — ako se ne motimo v— ljudstva najrazličnejših narodnosti.
Jemljemo na znan'e zdehaioč... Kaj hočete, da nnl zanima nas da bi vedeli, koliko se dviga in koliko pada termometer — simpatij naših nasprotnikov za postupanje naše stranke? Jell morda učinek naše neibčut-postl, ako nas ne more ganiti ne »veselic«, ne »zadoščenje« Izvestnih ljudi?
Morda. V enem pa imajo prav gospod'e pri »Naziru?«. In to prav teda'. ko pravijo, da bi se bila socijalistička stranica lahko izognila »neljubih« volilii'ih porazov, če bi bila znala delovati tako, da bi si bila pridobivala »simpatije« mesta. Skoda, da je eden grehov nr.še stranke v tem. da ni nikdar hodifa iskat si »simpatij«.,. Izvestna dela prepuščamo mi kal radi poznavateljem te vrste. Soglašamo z vaini, da bi nam bila drugačna taktika dala kakega pol tucata več občinskih svetovalcev. Lahko bi si bili pridobili prav po ceni odobravanje vseh tistih, ki hodijo od Hortisa do Cutina... ali, čc hi bili postopali tako, kakor bi vi pobožno želeli, bi sc pri-^..„„^, padnikl stranke nahajali danes v položalu — zadrege, d V Te \Vilsoit TaJnV pLrfo vor«r skfenietie med"za7e*zniki i nc, w vedeti, do koga naj bi se obračali, da dole nred vstooom v svetovno voino. priznal Ic v toliko, ko- i izkaznice: ali k sedežu »rascio nazionale«, ali k onemu
'DERN.29. jan. Čeho-lov. tisi«, urad poroča: »Secolo« lavlja !z Pariza, da je Izvedel od ameriškega politika.
likor niso v protislovju * 14 točkami njegovega programa.
Belgrajsko pismo.
Belgrad, 22. Jan. 1919.
V Rctfcradu postaja živo. Vsi ministri so tu raze« dr.
»Eintraelrte«, ali »Rinnovarnenta«, in kdo med njimi bi zašel morda na stopnice uredništva lista »NazJone«...
Obžalujemo torej, ali — kakor vidite — so nam praktični razlogi svetovali, da smo postopali tako, kakor smo.
»Nartone« sc dela, kakor da !e v »Lavoratoru« razkrila naše »mučenike« narodnega edinstvu. Ne ne.. „ , -. . . . .	. . M . vi prednhoviti gospodje. Mučenik! so vsi vaši: rojeni,
Korošca. Vrse se važna ministrska posvetovanj Na 1-1 2|vcfi| in obnovljeni izključno /.a vašo rabo in po-vaznejši sklop ministrstva je uvedba agrarne reforme T(aJ>0
v tem smislu, kot je bilo Javljeno po jugosh>vanskem i M|' da 5nw ZtTV<,ra naro(1a. ^ da smo m k| ^ dopisnem uradu v Bekradu. Današnja »Pravdi., Ki' >om, Avstrj)o }mH ,Kro slovanskc buržoazi'c* - tako simpatizira s srbjfldmi .naprednlakk poudarja, da le prav[te ^ in torel n, jvomiti na (em uovo|!te pa n,am skupna vlada brez programa, ter da >e nu:no potrebno, vsaj eno b„edo v obrambo. vidite, mi smo menili v da si ta široka koaliCila strank ustvari jasen pozitive« dobri vcr| da imino v dn jffr0t	^
mogram. Napada eksklua viste na Hrvatskem, kjer, vansk<; buržonzl:e. ko srno pobijali naše prih telje -kakor pravi »Pravda«. »Una le vsak čevhar svoo ^bhake slovenskih krumiriev. In ko smo razkrukov;:!: stranko m svoi program.« PKmčna konstelacija	nacijonallstično buržoazijo italijansko, ki ic v občinskem
v kraljevini se rarbis ru;e. Konture Postaajo ostre>e vc|u sk 2 dr RvbAfem ,n dr. W'lfanom El:-sovr.!a Med .Samoupravo. glasHom atanfc radika cev. in med|prot, poholl^koin za razrede proletarijata, prcUlasunlin opozicljonahrim blokom sc ostra polemika. Posebno od S(K2jjaijstov ostro piše »Samouprava« ter organ, ki slofi na strani An nfinnv|tn
• samostalcev«. »Večerne Novosti«. Tudi socijalretične »Radničke Novine* pišejo v ostrejšem tonu. Med stran* kami se drM le še novi, sedaj naiboHe urelevanl dnevnik »tnolia«. o katerem trde stari radikale!, da le tla-silo voinih dobičkarjev.
Dr. ?.olger je odpotoval v Paril. V smislu sktcoa ministrskega sveta ostane dr. Žolier pole« Pašiča in Trumblča na mirovni konferenci tre>JU delegat.
te dni le'đo^el v Belgrad MstoonIV Slrvenile v ml-
nlstrstvu ra jwchrarH> ravnatelj Janko Jovan, kl po mnen'u ebljrralskih srbskih krogov kot natboljši strokovnjak vrši pridno svtV>e delo. Unati ie. da bo v na1-kra'šem času vprašan'c orehrane Slovenije uendim rešeno. Preskrba za Slovenijo le doslej popolnoma «a-gotcvllena.
Te dni se mudi v Helgradn prof. dr. Ilešlč. Bil Je
spre et od regenta v avdilencl. l>.ines je prit hčll v »Pravd!« člančič o odnošanh med Srbi In Slovengf, Jutri odpotuje »opet v Uubl mo.
Istotako so se mudili mvd nami ladnle dni naši le-"iloitarll. ki so bojevali na k'uskem v srbski armadi, jMed tviml starešina^»Žar^e* dr. Kotnik, ki se le le vrnil v l.'ubHano. Pripovedovali so nam mnoro in z ta-do;; u'em sprvieli vest. da ie »nani srbski poveljnik, ki ie argaulllra! v Rušili Jugoslovanske legije, icncral JlvkovlE' UPOkolttL ^rj-telili *''dcn se le vrnii iz Soluna preko NUa v
Ali, ponavljamo: čc pravite vi, nam ne preostaja drugega, kakor da si natrosimo pepela na glavo In izvršimo čin kesa. In ker kes ne more ostati na sre»'i pota. izpovedujemo, da snio grešili, ko smo opezar ali na motno, oficijelno sankeijonirano zvezo v deželnem zboru goriškem, trajajočo vse zasedanje: med liberalnimi narodnimi Italijani in slovenskimi klcrlTiakl, Iti Jim načelu!e Gregorčič.
Grešili smo torej... In ker nc zadošča, da sc duša očisti. Treba je neka* drupega. Svetega grobišča vaših miličnikov ne sme onečaščati stik z nami...
Salate. Are so vaši, povsem vaši. Istotako kakor Je vaša vsa kohorta tistih, ki so v Iz vestnih odborih v kraljestvu Izvrševan posle, o katc.ili hoCcmo izp.cco-, voritl nekega dntgvva dne.
' Dan« ne; »burja* piha prcsllno.,.1
• * •
T;>Vo »l.avoratore«. Slovenska 'nvnost, r^"n:'v?Wa tr2aško minulost, nekdanje boje med nami in Italijan-
biberalci in tudi laškimi socijalisti, pa tudi vzro' c teh bojev: ta n:«Ša Javnost bo gotovo nah Čitati Izvajan!« v »Lavoratoru« s primemo raz?o.'nos:;:o. Mi koustatujemo. da Rvbdf In VVill; n vodita	ki
'e vettno ftJtvno oprro v slove v' em -proletarijatu 1 In trliko že smemo reci, je rtrnensM proletarl-'flt vsai toliko zaveden In politično zrel l ot !c llall'anskl. toliko, da ne ho sledil svrim nasprotn'^ m. Irncnrtno besedo na je izpregovorll »l.nvorrlr-c«, o•^>-zaraioč na Izvcstne funkcije« izvestn:h t u M Izve Trsta, ko so ljudje v Trstu brez razlike narodnosti mc rall prenašati najhule gorje...
[z Imocldv nsk ym rvsia.
Pe?, Šolski nadzornik dr. Mihael Opeka Ic odšel t
dvamesečen dopust.
I ra icoskl častnik Uenrv de Pancel, Član gen?r^lnc <taba franetrekeg" Pf'vel'nika j.- nerala Tranivra Riki, je obiskal L'ubljano. Djlusll se »e p*i mi ' dh I tlkih. da se Inlorn ra o političnem mišl.'enju v S'n\en l*ri obisku pri dr, Korošcu se J* posebno zanimal za j
vnnnTc nemške uprave pri rudnikih v Trbovljah In pri ju ni 2ckvnieiJ ker je v teh podjetjih nalo2cn tudi francoski kapital. '
Po'kovnlk Prcblčevlč proti batinam. Poročalo se J«
0	slučajih, l:o so posamezniki na Hrvatskem uvcdU kot
1	azen za razne prestopke — batine. Scdai objavlja soc. dem. »Sloboda« naredbo polkovnika Jesliča — ki 'e sedaj v Beluvaru s katero odreja vojaške kazni, in sicer za žalitve kralja ali za propaslranje republikan-stva. dalje za prestopke v stražni službi, prekoračenje dopusta, beg. krajo itd. — batine, od 5 do 25 -gorkih«; kdor bi nalahno udarjal, bo sam tepen. — Polkovnik Milan Pribiievič je deputaaijj kmetov iz Račc pri Beluvaru. ki so sc mu prišli pritožit proti uvedbi »p;'lc«, odgovoril, da ie že pred več dnevi ukrenil potrebno, da se kaj tujega ne bo več zgodilo. Krivci se pokličejo na odirovor. ker se v srbski vojski tako postopanje n« trpi, nego sc kaznujejo častniki in podčastniki z izgubo čina, Pribfčevič jc dodal, da je dotični častnik ravna! | brez vednosti srbske vojne uprave in da sc more vselej in vsak brez vseh službenih formalnosti pritožiti '.»roti vsaki podobni nepravilnosti. On sain se je takoj, ko jc zvedel za stvar, osebno odpeljal v dotične vasi in <k>» uodek preis%al. Proti krivcem se ie uvedlo zakcm;to postopanje. — Upamo, da so s tem batine tudi na Hrvatskem končnovcljavno spravljene s sveta.
Američani o Srbih In o bolgarskih grozotah. V Bel. gradu sc mudi Američan.JVUctu Astor Drcjton, ki j« član komisije za preiskovanje bolgarskih grozovitosti. On pravi, da je imel o Balkanu in njegovih narodih vedno napačen no;cm. kakor tudi drugi Amerikanci. Mislil jc* da so to sami razbojniku In hajduki. Drugačen pojem Je dobil šele za časa balkanskoturške vojne in posebno zdaj, za svetovne vojne, ko je vrli srbski nared zapustil svuio domovino, trpel v tujini in se boTil z« skupno stvar, ter na ta način ohranil zvestobo zaveznikom. Takrat je pomislil, da tak narod ne more biti lako slab. kot se o-njem misli. In res, ko Je živel zdaj med srbskim parodom. jc videl njegovo veličino in njegovo plemenitost. — S komisijo je prepotoval vse kraje, katere je bila okupirala balkanska vojska. Rekel je, da so trpeli v teh krajih. Srbi toliko, da ta slučaj v zgodovini človeštva nima primere. V Lcskovcu je videl take stvari, dn,jih nI mogoče dopovedati. Na nesramno načine so rriu-ili ženske. Nekega starca so zvezali in mu zakurili na prsih ogcnl. V Kuršumlu so posilili neko deklico in jo potem tako mučili, da je znorela. Sveče-nlk Trajko Popovič i ž Turckovca Je Imel dve hčerki. I:no od njih so toliko časa tolkli, da je umrla, drugo so pa zaprli v hišo in hišo zažgali, da je deklica živa zgorela. V surdnllSkem klancu ic do 15.000 grobov onih Srbov, katere so peljali na Bolgarsko, da bi Hh Internirali. a so Jih na mestu pobili. ^Bolgarski polkovnik Kal^tiencv le bil gotovo nmvStt krvnik';"Dal le ub!H 60 svečenikov. 200 uradnikov In 3000 meščanov bTex razlike vere. Strašen pn je tudi »oiled na ene, ki so še ostali pri življenju. Na njih licih ni niti ene poteze, ki bi prič:*la o vese^h ali sreči. Ainerikanec je delal, da ca bo stalo truda, lia bo dopovedal svojm rojakom vs« to. kar je videl. Oni nc morcio pojmiti s svojim razumom grozote, ki so se tu godile, — Tako poroča srbski list v Novem Sadu.
Nemščina odpravljena Iz šol. Višji Šolski svet v LJub-linni jc izdal okrožnico, v kateri določa med drugim: Na podlagi ukaza poverjeništva Narodne vlade SHS z« uk in iMKočastle v Uubl'ani z dne 20. novembra 1918, štev. RfiOS. odpela višji šolski svet glede nemščine kot drugega jezil a na ljudskih in meščanskih Šotah ter glede slovenščine kot ebligatnega predmeta za prehodno dobo sledeče: Nemščina se kot obvezen predmet li vseh Urdskih in meščanskih šol v celem območja Na. rodne vlade SHS v Uubllanl tako! odpravi. Dovoli se kot neobvezen predmet na štiri- in večrazrednih ljudskih ter na meščanskih šolah, in siccr v zmislu izvršilnega jredrisa k S 12. dok. šol. in u. r., čc to želijo starci In sc za tak pouk rclr.si v razredu vsaj 15 otrok. Ako se rulasi v ] akem razredu manj kot 15 otrok, |e le-ta prikloniti bli/.rrciru n ' en:u ril višjemu razredu. Pouk vrši od 3. šoJsl:egn leta dallo no 3 ure na teden v vsakem razredu, po drugem obligt.tncm šolskem pouku in šteje k dcLnrstnemu pensuinu pristojnega razrednik,".. Ako sc z urami neobveznega' nemškcira pouka prekorači obvezna učna dolžnost učitel'eva, se nadure postavno nag.a de. V obmejnih kra:ih bivše Koroške in Spcdna Štaiers1 e se vrši h rruk nn ist! način tiuM na vseh r.:ž'e rtTanizlrm'h šolah. — Namesto nemščine, ki odpade kot obligatni predmet, dobč: n) na štirirazrednl-cah: v III. razredu slovenski učni jezik s posebnim ozl-rc:n na spisovnl pcuk po A ure, računstvo po 2 uri in realija po 2 uri več na teden; v IV. razredu slovenski učili jezik po 3 ure. računstvo pfi 2 url in rcallje po 2 url več tn teden. — b) Na pet- in oscmrazrcdnlcah: v lil. raw;«du slovenski učni jezik po 3 ure, računstvo po
2	url In realijc po 2 uTi voč na teden: v ostalih razredih slovenščina po 3 ure, računstvo po 1 uro In re^Hle po
1	um več na teden. — c) Na šest- in sedemrazrednkah: v HI. in IV. razredu slovenščina ro 3 ure. računstvo
2	url in realljc po 2 uri več na teden; v ostalih razredih' slovenščina po 2 ure, računstvo no 1 uro ln rei'll'e ^o
1 uro več na teden. - I:\entuclno se tako pridobljene ure za slovenščino lahko že zdaj deloma porabl'o v to, da se večji otroci vsai nekaj malega seznanijo s srbo. hrvaščino. — Glede slovenščine na manjšinskih kolk S a vrl a: Slovcri čina nai sc poučuje na manjšinskih šo-lah kut obvezen predmet, in sicer: a) na eno- dvo- In t irazre'a'eah od trcfegn šolskega teta dalje na račun u^n.ga Jezika In pomnožlvil število jezikovnih ur za 2 m teden, - ro 7 tedcnO !h ur v vseh letni14h; b) na 5" ednh ščitili od 3 razreda d I jc v Isti ri se ic d, skj poučevala nemščina kot tiet. — Ta odredba na) sc začite takoj
stirt-
in ve< . v k:
r,! pri /a ti.
La novice. V Pliberku le minuli mesec preminul
'I * t • i 'ter ti;a Drobeš. hud sovražnik •ev. V t el	'nc 14. lan. pogorelo čet-
j- h mi -! 'i	?kode '9 bit}« en mlH'on
: ' i 12.	-nane tolpe napadle žu^-
^ineitu	vcem. Pel ure Ic letelo
'drugo na	. več .kot 40 šip Je ra«-
j d .	vMlo ročna gr?n»t«. Lepa
i mesta 1 - V Kanalski 1 nc'vcm Umu	napravila mnogo ikode.
UiUt,ten je bil	Pokrčah rojeni E. Kol-
v Trstu, dne 31. Jannarla 1919.
•EDINOST« I ter. II.
Stran III.
man, Wšnik v celovški gostilni »Pri kroni«, ki ga je ce-! lovška porota 18. scpt. 191« obsodila radi umora in tatvine na vislice. Smrtno kazen so izpremenili na 16 let težke ječe. — Celovško mesto šteje za volitve v; travni zbo- ofcrog 18.010 volilccv. Poslovalo bo 21 volilnih komisij.
javna vo hanja Narodni vladi. »Slovencc« piše: Iz: krogov naših častnikov smo prejeli: V zadnjem časti se vrši dosledno nameščanje aktivnih nemških častnikov in bivših pciuricr v našo narodno vojsko. Na naši severni meji nam je n. pr. znan polk, kjer so že taki in enaki skoraj v večini in zavzemajo vsa višja poveljniška mesta. Pripomnjcno bodi še. da so sc ti gospodje potikali do sedai v Nemški Avstriji in deloma ludi tam službovali. — Taki dogodki v te! meri so mogoči samo na dva načina, za kar prosimo vlado najnlaujnei-seja pojasnila. In sicer so lahko tega krivi podrejeni organi, ki so to iz nevednosti storili. aH pa Bog si vedi iako na lastno pest, — v tetu slrčaju pa prosimo takojšnje in najstrožje remedure; ali oa druga možnost, ki io pa naši vladi nikakor ne moremo domnevati, da hi bile prišle tozadevne višje direktive. V takem slučaju pa prosimo takojšnjega javnega obvestila, ker si bodo narodno čuteči častniki pač dvakra premislili so-oelovati s tovariši, ki jim ne zaunajo. Ali, kakor rečeno, zdi se nam nemogoče, da bi bila došla z vladnega mesta k£aka taka navodila, ki bi vsadlla v našo mlado armado kal nesoglas'a in izpodkopala zaupanje tej, preden je postavljena. Obračamo se torej tem potom na merodajne faktorje, da se ne razširi raburjenje med prebivalstvom, ki je ogorčeno. Prepričani smo, da se odpomorcl
Govor predsednika francoske republike povodom otvoritve mirovne konference komentira zagrebška *RijeČ« tsko-le: Poincarč je izrekel krasen govor. Z enim po-flcdom je zajel zasluge vseh narodov za zmago nad centralnimi vlastima, nad cesarskimi orli. Za nas Jugoslovane Je posebne važnosti zaključni odstavek njegovega govora, v katerem je govoril popolnoma z Wilsonovo frazeologijo. A ne samo to. ampak tudi z besedami, vzetimi iz Wilsonovih -poslanic. (V tem odstavku Je najlašal Poincare. da mir mora bUl pravičen tud v teritorijalnih ter v finančnih in gospodarskih vprašanjih. Pravičnosti Izkl'uču'e osvajanja in imperializem. Pravičnost Izključuje samovoljo Izmcnave pokrajin med poedinim idržavami, kakor da bi bili narodi le blago ali šahove figure. Svetovnega zemljevida ne ustvar|aio diplomatje, ampak narodi. Na tej sedanji konferenci — nadaljuje »Riječ« — so zastopane samo ententne velevlasti In njihovi večji In rnan'ši zavezniki, dočim bodo pozneje v Versaillesu, ko bodo gotovi pariški preliminarni, navzoče tudi poražene države: Nemčija, nemška Avstrija, Turčija in Bolgarska. Besedam Poincarejevlm Je treba pripisovati večio pomembnost, nego samo formalno. Njegove besede — pravjlno tol-maJene Indosledno Izvedene — so ugodne za naše asplracH«. Ako naše diplomatsko predstavitelistvo In movi strokovni pomagači nastopno složno in edinstveno, bo naši stvari koristilo, dočim bi onm vsako needinstveno nastopanje nedogledno škodilo. Dasi imamo močnih nasprotnikov našim aspiracijam. in dasi je položai kraljestva SHS, ki ril še priznano od entente, na mirovni konferenci jako težaven, nam zopet besede predsednika francoske republike — ako nastopimo edinstveno — dajejo nado, da se naše jugoslovanske pokrajine ne bodo samovoljno izmenjevale med državami, da se ustvari pravica.narodne samoodločbe, ker bodo tako le narodi in ne diplomatje. ustvarjali svetovni zemljevid....To je smisel PoIncareJcvih besed. Ako bodo v tem smislu tudi deh mirovne konference, odpade za Evropo bojazen, da bi megla skoro zopet Izbruhniti kaka nova vo'na. Potem odpuste narodi novi diolomacili tudi to. da sc poslužuje sredstev stare diplomacije: tajnosti razprav.
loč! primerna remuneraclla. 2, Narodna vlada se na-	To	je resnica, ki se ji mo-
proša, naj uredi prejemke upokojenemu učiteljstvu, uči-1 ramo ukloniti tudi G»azzctta	di Venezia«, će se hoče
teljskim vdovam in sirotam tako. kakor bi bilo upoko-1 informirati pri — objektivnih	ljudeh. Saj je najelemen-
I________.1 _ I ..-Ii«.... !L.	»..UmLlk niimmi trirH«»in iiIiIb,-
jeno po sedal veljavnih službenih prejemkih, oziroma kakor bi prejemale vdovnine in vzgojne prispevke po sedaj veljavnih določbah. Predloga sta bila sprejeta.
Pozdrav prekmurskim Slovencom. Z velikom vese-Ijom sva štela, kako je 5000 Prekmurcev manifestiralo za Jugoslavijo v Beltincih. Ciravno preganjajo Vogri in židovje vse, ki so za Jugoslavijo, sc Itak naši junaški bratje toga nikaj ne bojijo. Bratje, tako naprej 1 Prek-murje pride za gotovo vkiip s Slovenci na Štajerskom. Samo malo še potrpite! Oni ne držijo reči. V času. ko je bio kapitan Jurlšič na Prekmilrskom. so že včili v nekih Šolah slovenski, zda) pa le pi vse vogrski. Ponii-jajo vam avtonomijo pod Vogrl. To je premalo. Pa tiidi toga ne bi dali. Zazdaj zahtevajte, da nčitelle včijo slovenski; da se popeva v cerkvi slovenski, tildi v tjedni v sobočkaj cerkvi; da gučljo gospodje po kance-lajah vsi slovenski. Jugoslovanski Prekmurci smo spravili Vo^re le do toga, da nas spoznalo za Slovence. Dne 20. oktobra I. I. so ešče rekli, da nega Slovencov na Vogrskem. £da| pa tildi listi, Šterl z Židovi držijo, kak na priliko Kolossa Jozsel pišejo na letakih: »Dragi szlovenszki bratje!« Ne verjite pa tomi Kolossul ti šče sam pete lizati Židovom in Vogronr svobodno je njemi. Mi toga neščemo več. Tiidi evangeličancom se rte} trbci bojati za vtiro. Jugoslavija pOstl vsakomi njegovo vbro. Zđto pa, vrli bratje, katoličanci in evange-llčancl, ljubite svojo voro. svoi domači Jezik, ne dajte se vkraj včesnoti od drilglh Slovencov, liki združite se i njimi v JugoslavIJU Prisrčno vas pozdravljava Matjaž Kiizma in njegov prllatel z dolinskoga Premu-rja. bodoči politični uradnik na Prekmiirskom. šterlva se zdaj mudiva v poslih za Prckmtirje v Ljubljani.
Bolgarski popravek. Bolgarsko poslaništvo na Dunam Je poslalo »N. F. Pr.« i ozlrom na vest, ki jo ie bil prinesel list glede misije profesorja Balabanovega v Pragi, odločen popravek, v katerem ugotavlja, da profesor Balabanov nima,prav nobene misije in da nI nikdar stavil kakega takega predloga, kakor Je bil o nJem poročal list. Bolgarija se ne meša v zadeve drugih držav ter je vse. kar je bilo rečenega o Maccdoniji in državni obliki Bolgarije, docela neresnično. Bolgarija ie ustavna monarhična drsava in krall Boris uživa v svoji deželi največjo populartttst In priljubljenost. Kar tiče Mace-dontje, je njen bolgarski značaj od nekdaj splošno in povsod! priznan In Bolgarija pričakuje pravično in
tarneja zahteva, da mora tisti, ki hoče narekovati smeri za postopanie v kakem kraju, najprej poznati resnične razmere v tem kraiu.
Italijanska sociialnodemokratska stranka na Prlmor-skeni je Imela prošlo nedeljo svoj strankin zbor. Glavni v govornik na zboru je bfl "SOilrug Turila":, ki jc poudarjal, da je stranka slcjkoprej odločna nasprotnica vsakate-rega imperialističnega meščanstva. Cehi so si pripojili nad tri milijone Nemcev, Poljaki okoli 4 milijone Ukrajincev, Romuni razsežne pokrajine, ki so popolnoma madžarske, in Slovani popolnoma nemške. »Kot socijalisti in kot Italijani se moramo upirati imperializmu drugih kakor tudi Imperijalistom svojoga lastnega naroda. Ne moremo si usvojiti taktike Izvršenih dejstev, kolikor se tiče teženj italijanskega imperijalizma. Absurdno ie zahtevati odrešitev vse do zadnjega Italijana v Julijski Benečiji. Vsled zemljepisnih razlogov bo Italijanom. ki sc ne bodo rno.uli priklopili narodu in tako se bodo morala žrtvovati jedra slovanskega prebivalstva.« Zakl učil je z besedami, d i stranka želi dobro svojemu in vsem narodom. Predlagal je resolucijo, katera ugotavlja, da v vseh zmagalskih državah.vstala imperijalizam izraža prepričanje, da bo trajen mir mogoč samo po porušitvi meščanske kapitalistične vladavine; izjavlja, da pričakuje dosego takega miru le v vzajemnem delovanju velikih delavskih mas fivrope in vsega sveta; spoznava, da se more le z občo. popolno in prisino udej-stitvijo pravice samoodločbe vseli narodov, absolutno upoštevaje svobodo glede dosege notranjega socijalno političnega reda. uresničiti vsai relativno tr.i'«"i mir v smislu 23 VVilsonovih točk (resolucija pozdravlja tu rusko bolfteviško repubNko in obsoja o ohoruicno posredovanje ententnih vlasti); vidi tik., v tem strogem varovanju pravice do samoodločbe edino sredstvo, da se z medsebojno zadovoljitvijo prizadetih narot'ov, preko vseh strateških potreb in zgodovinskih pravic, nasprotujočih modernemu pojmovati u narodnostnega načela, reši italijausko-neiiiški spor glede Retskih alp in spor med Italijo in porajajočo se Jugoslavijo glede JnllJtkih alp in Adrije, iz katerega bi se še tem pre'c morali poroditi neizogibni diplomatski in vojni zapleti; in ugo* tavlja, da je najtrdnejša opora nameravane Zveze narodov v lastnem strumnem delovanju mednarodnega proletarijata pod zastavo socijalizma. Resolucija je bila sprejeta soglasno. Po poročilu s od ruga Laurencleha se
ugodno rešitev tega vprašanja. — Diplomati so nebolj-1 ie potem sklenilo, da stranka pristopi k italijanski so-£jjjVj	j cijalnodemokratskl stranki, sprejemajoč njen program in
Nevarni pojavi. Pod tem naslovom piše »Zvono«, da sklepe njenega osrednjega vodstva, vstopajo v socijalno demokracijo ljudje, ki Imalo temno prlhodnjost in jim ne leži na srcu čista ideja socijalizma. Oni ljudje so za Časa vojne Igrali ulogo črno-žoltega režima, in so služili vsemu In vsakemu. Turku in Kaurinu, samo ne narodu. Ti so denuncirali, kradli in spravljali liudl na vešafa. Ce si socijalisti krepijo vrste s takimi ljudmi, trpi pri tem socrjalizem. Ta nagli vstop velike večine teh ljudi se vrši zato. ker so nezadovoijmi t novim preobratom v drŽavi in iščejo kot prijatelji habsburške dinastije zavetje v socijalni demokraciji, ki io imajo za protinarodno. iredentično in mislijo, da obrača zato svoje oči na Dunaj. Na (a način si moremo razlagati, kako so prišli v organizacijo ljudje i zlatimi ovratniki, ki so vedno preganjali delavce. Jih zapirali, danes Jim pa pravijo: sodrugl. — Kakšna ironija!
/.a učiteljice ročnih del In vrtnarlce. V prvi seli vlš'e-delelnega šolskega iveta v Ljubljani je člnn L. Jelene predlagal: 1. Narodna vlada sc naproša, da uredi službene pre!emke učltericam ženskih ročnih del In otroškim vrtnaricam. ki imajo predpisano število tedenskih učnih ur In potrebno strokovno kvalifikacijo, tako da sluiUJo prvi dve leti provizorlčno s 1600 K letne nasade potem pa namestijo sta vo v XI. čin. razred, kif slu V;|o v vsaki stcnnjl po 4 leta s 8 let; zatem nanreJuVo v X čin. ia:,red s tremi stopnjami po 4 It \ (.-= 12 Irt) in končno prlde'o v b. čin. razred s »remi alfonlanrt po 5 let U I* M). T. člnovni razredi so tnak! onim, kl veljajo sedal In v bodoče za Hudsko-talsko učitel'jtvo, za dotične učne osebe teh dveh ka-tagortj, ki nimajo predpisanega števila učnih ur, se do-
Domače vesti.
»Ciazzetta dl Venezia« razpravlja v daljšem članku o tem. kako da Jc Avstrlla slavlzirala naše pokrajine. To da se le zgodilo posebno tudi tu železniškem področju — nastavljala da Je veliko preveč slovenskih Železničarjev. Ce si smemo domnevati, da rečeni list ne piše mala Ude, da ne govori namenoma nercsnlce, potem mu moramo že reči. da so njegove informacije zelo netočne. Avstrija ni slovenlzirala naših železnic, marveč Uh je — germanizirala. Na vsa važna mesta v železniškem področju v naših krailh le pošiljala nemške ljudi, kl niso poznali kralev. niso bili tudi uobri stro-kovnjakl, niti niso poznali jezka prcbvalstva — ne slo-
V izvrševalnl odbor stranke so bih' IzvoHenl Plttonf. Oliva. Passlgll. za 1'rst. Tuntar za Goriško (namestnik Tonct). za Istro Furlan (namestnik Tarlao), v nadzorstvo pa Bratina, Cotnel in Kermolj. Sprejel sc le končno Kermoljev predlog, da nai bi sc zedlnila italijanski in slovenski odbor, iu se /je naročilo izvrše valne mu odboru nai strtri korake v tem smislu. Doktoric Je izjavil da so tudi nemški in slovanski železničarji sklenili pristopiti k stranki. Nato se jc zbor zaključil.
Neutnljlvo postopanje cenzure. Pred kakim tednom aM kal sc je poročila gdč. Adela Amfova Iz Sežane, in nas Ust jo ie imenoval »našo narodno tuučenico«, In to po vsej pravici, ker jc s svojo sestro Ljudmilo, ki sc Je poročila včeraj, morala pretrpeti menda celo leto aH šo več v avstrijski ječi iu potem internirana zaradi zlobne ovadbe nekega avstroogrskega vojaškega lopova I k^t veleizdalalka. Tedaj nam cenzura ni črtala •mučenice«. Ali so se morda v teli kratkih dneh razmere toliko Izpremenilc. da naj bi Ljudmila ne smela biti, kar je Adela, ko je vendar obe istočasno c. in kr. vojaško sodišče s svojo nesramno obsodbo povzdignilo v pravi naši narodni mučenici?! Upamo, da jc rdeči svinčnik gospoda cenzorja le pomotoma zašel preko teh svetih besed!
Stari bogovi so — krivi bogovi! In Bog Izraelov le v enem dnevu pogubil 22.000 !;udi iz svojega ljudstva, ker so molili krive bogove in plesali okoli zlatega teleta. Tako sc čita v svetem pismu stare zaveze iu tako naj bi mislili in storili tudi tisti, ki vladajo jugoslovanskemu narodu v slovenski prestollcl, ne pa da še dalje mirno gledajo, kako molijo pastirji ljudstva stare, krive bogovi, plešejo okoli zlatega teleta iu zavajajo ljudstvo v maltkoviinie. Hog Izraelcev je pogttliil brez usmitlemu tiste. KI so molili krut bogovel — ZupniK, ki v vojni nI Izgubil vere.
Pozor na zastaranje terjatev. V smislu 5 104. novele
od 19. marca 1916, štev. 69 drž. zak. za stare terjatve iz faktur obrtnikov, trgovcev, dobave poljedelskih pridelkov, za prehranjevanje, pouk, najemščino in zakupnino, zaslužek delavca in uslužbenca, predujmi delodajalcev, nagrade odvetnikov« notarjev, privatnih učiteljev in babic ter ekspenzarne terjatve odvetnikov. Kljub temu, da triletna doba zastaranja poteče že I. aprila 1. 1919, prizadeli kroni niso poučeni, da obšlo« ta določila vsled česar Izgube pravico izter;ati zastaukc. Nujno le torej potrebno, da kraljeva intulijanska vlada v naših kralih podaljša rok zastaranja, ali na razveljavi zakon glede tega določila vsai za neko dobo. Vsekakor pa opozarjamo lavnost in prizadete kroge na to določbo, da ne bo znatnih škod.
Izplačevanje pokojnin za mesec februar 1919. Pokol-nine, vzgojevalnine. miloščine, službeni in podobni prejemki oseb, ki spadajo v Julijsko Benečijo In drugo po kr. armadi zasedeno ozemlje ler prebivajo sedaj v Trstu, s: bodo likvidirali in izplačevali za mesec februar 1919 v dveh turnih: civilni prejemki od I. do 8,. vojaški na od II. do 15. februarja In sicer: civilni prejemki: 1.
A- C. 3. leb. D- O. 4. P- R. 7. feb. S—T, 8
venskega, ne Italijanskega I Celo tudi na podrekna mesta
— kot sprevodnike In delavce — je urinjala Nemce. Da 1 feb. prc'emnikom z začetnicami pa ob danih narodnrstnrlh razmerah na ozemljih, po feb. M L, 5. feb. M—O. 6. feo katerih tečejo naše Želcznlcc, tudi avstrijska vi?.da — feb. U—Z. Obenem z rednimi mesečnimi prejemki sc [sicer dovolj strupeni proti vsem nar<«'nim stremljenjem j izplača tudi Izredna trimesečna podpora (nabavni prl-I Slovencev — ni mcvgla popolnoma odpraviti slovenskih spevek) v enakem znesku kakor v prej trem četrtletju, uslužbencev — to le pač raiumi'lvo..	— Volaškl pre'emkl (samo vdovske, delavske In Inva-
* • ' * _ || lidske pokojnine): 11. kii. prejemki z začetn'ceml A- I*.
M. 14. feb. N
12. feb, r -J. 1,1 S—Ž. Likvidirali 1 oddetku »oddc'ek št. 2. III. nadstr.,
feb. K M. 14. feb. N R. 15. feb. t bodo vsi ti prejemki pri računskem :a pokolnitie« (trg evtmgrlske cerkve vrata 131). Pobotn'cc morajo, la'tnr
je pač treba, biti opremljene z uradnim potrdilom o Jlv»
»EDINOST« štev. JI.
V Trstu, dne 31. Jauoaria 1919.
fijčiiiir. bivanju, vdovstvu, in če gre za vzgojevalnlno i i miloščino, tudi s potrdilom, da so dotični prejemniki v pesnici nepreskrbljeni. Obenem se mora tudi primerno »dokazati pravica do prejema (pokojninski dekret it J.) J - i prejemki se bodo prejemnikom, bivajočim Izven »Tj-na enak način likvidirali in izplačevali pri prlstoj-r.:li cuvčnih uradih.
In zopet zemljepisno znanje- Italijanskih listov! Ita-I lanski listi objavljajo iz nemškega vira prihajajočo, filno potvorjeno in zavito vest o dogodkih v Mariboru, čemur se pač nihče nc bo čudil, kdor ve, kako nesram-\ i znajo Nemci zavijati vesti o dogodkih v Jugoslaviji. Čudit: pa se moramo, da milanski »Secolo«, svetovni .'ist, 1? ic drugače hc precej dobro poučen o jugosiovan-skiit stvareh, objavlja to vest pod naravnost vnebovpl-ioče smešnim naslovom: vFucilate jugoslave contro i te-dcscl/i — istrianl.« (Jugoslovansko streljanje proti — i-itrskim Nemcem«.)
Otroška predstava, ki se je vršila včeraj popoldne pod vodstvom gdc. Carge v gledališki dvorani v Naravnem domu. jc privabila veliko število našega dro-M. i. ki pa sc je tudi imenitno zabaval ob stvareh, ki jih ie Jedal na odru. Kes prav iz srca smo hvaležni gospodični, da se ni bala truda, da je pripravila naši mladini to veselje, katero more biti tudi njej sami gotovo najlepše zadoščenje, kakor je vsakomur, ki resnično ljubi našo.deeo, naš up, našo bodočnost. Naj bi se te otroške predstave le še nadaljevale, kaltl brezdvomno so posebno v takih časih, kakor so sedanji, ko je naša rrtl tdina prepuščena takorekoč popolnoma sama sebi, na.večjega pomena, ker jo varujejo brezdelnega postopanja iti potepanja in jo navajajo k dobremu Ivi lepemu. Torej le naprej, saj je potreba tako velika, korist pa Se veliko večja!
Zabavni večer ženske podružnice v prid tibožne decc, ki bo v soboto I. svečana, priča po včeral objavljenem spored«, da bo ta večer res pravi dogodek. Z veliko marljivostjo dela odbor potrebne priprave, da sc bo vsak gost res dobro počutil. Domača pesem, milo-zv. Sna godba ter dobro opremljeni paviljoni bodo pripomogli, da ne bo nikomur dolgčas. Vstopnina k tet prireditvi /jiaša 4 krone. Sedeži v dvorani in na galeriji polog vs*opnine 2 kroni. Lože 50 knm. Opozarjamo, da sc bedo sedeži v pritličju takoj po dovršenemu I. delu sporeda odstranili, da se pripravi prostor za ples. Mize bodo ta večer na galeriji in v čitalnici.
Slovensko gledališče. Nocoj je aranžirana vaja za burko »Svet brez moških«. Sodeluiejo ga. 2. Silova in gdčne. Gradlšarjeva, Kavčičeva, Mezgečcva, Vovkova In Scrlijeva ter gg. Bratuž, Bukovnik, Gabrščik, Kralj, Martinčlč, Požar in Sila. V nedeljo popoldne se uprizori ieirtu: »Deseti brat« m sicer ob 3 popoldne, zvečer ob pol osmih pa drugič »Red Iz nravnosti*.
»Krojač In niegova sreča«, to je naslov najnovejše mladinske igre, katero je napisal Jos. Ribičič, avtoT ne-;:;zabnega »Kraljestva palčkov«. Uprizori se pod njegovim vodstvom prihodnji četrtek dne 6. svečana ob ,-rl 4 popoldne v našern gledališču. Naša dcca nestrpno l^ičakuje tega dogodka. Gospod Ribičič s spretno roko vjdl deco v deželo hnjflnsti in nedolžnega humorja. Ku-| r Kraljestvo palčkov«, tako je tudi to njegovo nal-«;Gvejše delo prepreženo s humorjem in bojimo se, da sc In.do naši mali gledalci In poslušalci še preveč smejali, uJa to ne škodi. Smeh dela zdravo kri. — Starše opo-::: rjamo žc danes na to otroško predstavo. Podrobnosti bodo objavljene v prihodnjih dneh. Vstopnice in sedeži boJo žc od ponedeljka dalje v predprodaji v veži Narodnega doinn. Cene z vstopnino vred: sedeži od prve do 5. vrste po 4 krone, od f> do 10 vrste 3 krone, ostali sedež? v pritličju in na galeriji 2 kroni. Lože 16 kron.
Vsi čitatelji liudskc knjižnice v Rojanu so naprošeni, da vrnejo takoj, in sicer prihodnjo nedeljo od 10—11 dop. vse knjige, ki jih imajo že nad 14 dni izposojene. Opozarjajo se nadalic vsi oni čitatelji, ki niso vrnili iknjig, izposojenih v letu 1914. da te knjige nemudoma iTiie'o, ker bi bil knjižničar sicer primoran na podlagi svojega zapisnika zahtevati od dotičnih čltateljev primerno odškodnino. — Knjižničar.
Vaja za orkester Glasbene Matice danes ob 7 zvečer.
Topič.
t;e kdo kal ve o Kristijanu Stokell, kateri jc do 25.
oktobra 1. 1018. služil pri rGcbirgsartillerleabteilung 44, Datterie 2. vojna posta 646. naj blagovoli proti plačilu sporočiti Jožefu ŠtokelJ, Velike Žablje 17, pošta Sv. Križ-Cesta, Primorsko.
Našla sta se na ulici rojstni In domovinski list, glaseča sc na ime Benedikta Slubana iz Stiaka. Izgublteli ju dobi v našem uredništvu. Najditelj nam je sporočil, da it bila poleg teh dveh listin tudi še tretia, katero pa je odnesla burja, da jc ni mogel več uloviti.
V soboto 1. svečana zabavni večer ženske podrnžnlcc :: v Narodnem domu. Začetek ob pol devetih zvečer ::
število žensk bo moralo tedaj, v zreli starosti Iskati za služka, da se preživi, in opustiti misel na ženitev. Mnogo vdov bo moralo skrbeti za mladoletne otroke. Število porodov bo padalo. Stic čez 27 let Ihj ta diierenca odstranjena in bomo prišli zopet na staro število. Medtem se bo pa marsikaka — sedaj mlada — postarala. Slaba bodočnost za možitev!
Plešoči ministrski predsednik. V Monakovem se je pričela plesna sezona, ki je zganila vse mesto in ga spremenila v eno samo plesišče. Toku dobe se ni mogel ubraniti niti ministrski oredsednik Jud in socijalist Kurt fcisner. V poslopju deželne zbornice sc je vršila plesna zabava. Na čelu poloneze jc plesal Kurt Eisner. Na zunanjem ministrstvu so priredili plesni venček, kjer sta plesa!«1 tudi ministrski predsednik in njegova žena.
Mesto brez žensk. Mesto brez ženS in deklic Jc na Kitajskem in se imenuje Mal-ma-tšin. Ime pomeni skupiti In prodati*. Tedaj tržišče. To mesto ima 3000 moških duš. Nobene ženske, nobenega otroka nI v tem kraju. Mnogi moški, ki tam živijo, imajo otroke na Ki-: tajskem, toda kitajska vlada nc doovoll, da bi jih prepeljali v Mai-ma- tšln, da bi se nravno slabo življenje na meji ne zaneslo v družine. Moški žive tam samo radi kupčije in obiskujejo družine tupatam. Toda družine ne smejo niti na obisk k očetom ali bratom. Naše ženske bodo gotovo relde: kakšen dolgčas mora to biti!
Japonska justlca. Čudna je ta justica — pravica. Ko so prišli Japonci v Sibirijo, jc padlo v njih roke devet Korejcev, ki so bili v službi Rusov kot delavci. Postavljeni so bili pred sodišče. Sodišče se le izjavilo, da siccr nima nič Droti niim, da niso prekoračili nobene pestave, pa jc vendar bolje, da jih pošljejo za eno leto v pregnanstvo na samotne otoke. To so tudi Izpolnili. — Bolj gotovo je bilo.
Roparski umor v Pragi. V Vinogradih so dobili moško truplo, ki je bilo potisnjeno v vrečo, ta pa je bila zavita v platno za šotore. Truplo Je Imelo vrv krog vratu in mnogo ran od uboda. Pri njem so našli torbico z 78 vinarji in dva lističa s seznami vreč — bil ie namreč trgovcc. Pogrešali so ga že od 18. t. m. Gre najbrž za roparski umor, ker je imel pri sebi 800 kron denarja,
Nekončaal roman. Zadnje dni jc aretirala policija v Lyonu deklico, o kateri so rekli, da je iz inozemstva. Pri zaslišanju jc dejala, da Je iz Avstrije In da prlhajn i t Monakovega. Zbežala je od svojih staršev t nekim francoskim ujetnikom. V začetku vojne je stanovala s svojo družino v Parizu in je bila internirana v nekem taborišču. Od tam je bila odpuščena in je šla v Mona-kovo. Kako sc jc spoznala z mladim Francozom? Se je to zgodilo pred njenim odhodom Iz Pariza? Ali pred prihodom v Monakovo? Naj Je bilo, kakor je hotelo. Ko so sc peljali irancoski ujetniki, je skočila v vlak. Prešla jc vso Švico z vojaško kapo in plaščem in dospela v Amberieu. Šla je iz vlaka in šla v Lyon. kjer Jc ostala 24 ur. Vzela jc listek za Troves in Salnt-Dizler, kjer je bil ujetnik doma. V Dijomi pa je policija prekinila »nieno romantično potovanje. Mlada Inozemka Je zdaj zaprta.
Smrtna kazen. Neki vojak, ki le bjl povabljen na večerjo v neki družini, je izuslU originalen predlog. Ko so pri večerji, kot je to pri pojedinah navada, govorili o tem in onem, o lahkih In najtežjih stvareh, jc zinil vojak iu dejal: v Vsak, ki bo izdeloval aH prodajal topove od cinka za otroke, naj se kaznuje s smrtjo!« To je malo hudo. In vendar... Ali nismo zagrešili mnogo z raznimi puškicami, čeladami, malimi vojaškimi uniformami?.,. in še drugimi stvarmi?
Preroške besede. V nekem starem nemškem koledarju Iz leta 1851. so bile zapisane ic besede: Uboga Nemčija! Ti imaš — toliko svetnikov in nobenega sveta, toliko pravic in nobene pravice, toliko prostosti in nobene prostosti, toliko vojakov in nobene vojske, toliko močnih in nobene moči, toliko silnih in nobene sile, toliko enotnosti in nobene enote, toliko inož in nobenega moža.
Zobozdravnik Gr. Kratek
Trt - Corso 24 - 9. n. Trst.
Ordinira od 9—12 djp in od 3—6 pop.
hztsletfm izdiranje sit, m tanje is Mi\
MALI OGLASI
rtMA>1fim moUd plaši*. Ul. Molid riOjUin grandu 2, Iti. vr. IS
Mleko
Kozo
Promet v pristanišču. Prispeli so parniki: »Carlntfa« iz Barija, »Fraucnlcls« iz Rangoona, »Perdinando Pa-Jasciano iz Pule; odplttl je »Argentina«? v NapolJ. Velik požar. Prcdsnočnjcm okoli 10 so bili obveščeni sile!, da jc na lesnem pomolu v lopah tvrdke Segrč c C., ki se uporabljaj« v vojaške namene, Izbruhnil ogenj. Oddelek požarne brambe s Štirimi vozovi In dvema parnima brizgalnicama se je odpeljal na lice mesta in po štiriurnem delu zadušil ogenj. Zgorelo ie deset vagoni,v sena. Gasilec Virgilll Prlnl se Je ob tej priliki znatni poškodoval, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, Koni ie ugriznil šestdcsetletnega Jakoba Kampcrla za brado. Prvo pomoč so mu podali na rešilni postaji, potem so ga pa poslali v bolnišnico.
Neznanci so ranili, kletnega postrežčkn h ana Zlobca v i eki gostilni. Obvezali so ga potem na rešilni postaji.
S kolesom jc podrl ne1 do na tla hJIctno Ido Aprile, rf.i je precei pobila po obrazu, zlasti po nosu.
__3290
lepo, tmjo, proi'« Jatbec , SI. 1'de- m krasu.__3.92
M M* 011 'tcdilnlk z dvema peči -niU vil mama, t> trunl ne proda. H. XXX. okiobra 14 (Cn&ytna) vra t ar._____ 3203
PA nm nov 'fii-,iii' i>\ t. U .um ta 100 K. Tor S. JMem 2, IV. vr. 18,__ _ _3*M
M vstopu v tr. mvaj bliin državnega kMndvora, dne 29. t, *tn.
NOV
10 litrov dnevno prodam*
Ul. Istria «4. _3.91
voaTfek za < Ir ka. v usnju, se proda. Tor 8. Piero 2, IV.
3294 b
Radi
pogoji. 15.
blitve prodam |ako t«pa drevaka za vrt prd dobrimi Ul. Oallico Oaltlei 7, II. vr.
32S7
zveicr st se izgubiti d\c «1 znl* farskl legi ii acljt. Mor ju c nn*L'1 ie proni, da ju Izroči In-, odd. Hdi-notti, proti primerni nagradi, 329>Vla delle
Urit* »prejema popravila vsako
UlUl vrKtinh ur. vrauioionov Cene zmerne, delo tofno. Velkavrti ul. 'J Igor 6, 11.	3<t>
Anton Jerklf poilujc v avujem « t ,e D v 'iftihi 1 nate st* 10,	40
čevljarnlca
Jos. Kolenc
se je |T reseli .a iz ulice Bclvedtie v ulico Com-meiciale št. 14. I. nadst, ker sprejem?! in izvršuje vsa v stroko spadajoča dela so'idno, točno in po zmernih ceu. h.
PFAFF
Stroj ari Šivanj« in vezanje pravi nemški oe< rci.
Seidet & Ncumann In .Slnger4 O., s t & Gasser.
Bogata r>nl«?A vseh po reb sčin. Mchnničuu dflavnien za vsako popravljanje
Tvrdim ustanovljena \. 1878.
FRANCESCO BtDNAR
! Trst, uIich Camnanile ft.
Razne vesti.
Zlato, srebro In dragulje
kupuje po najvišjih cen. h dobroznana urama in zlatarna A. Potih, v Trstu, Barrlcra veccbia 3
tertpk bo prevuć. Tako so danes Izračunali. Ravno prirastek i;oroi'ov nalvečll, Jc število :',ensk i * to Je od 18. do 4E, leta. V te' moških 1004 žcu !
:h, l(
iT!o kini najvišic ti so prišle pred voino nn 1000 (istU Zdaj pn pride n,i 1000 inoških IloS žen ;o, p.i še daleč nc tak . ^IHHI in ena kruljeva oovrhe. ^ te vilo žensk ie v pri-
Htui &	Divrastlo vo
kakor pravilo Jtaldvd:!
■PP|. v pri-vo<rK>	Veliko!

utmrnm DR J. CERMflR
v Trstu. nI. Oicailiiito lm\ 12 m\ nI. fclle hft
Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja Umetni zobje.	Umetni zobje.
KREDITNI ZAVOD
za trgov n? In oirt
nozzti Koovo 2 — TiiST - PI:zzj HB3?a 2
(Ma v« v Min slroKa sMfe Kit - lil v ml o V£ib:sJ|] Imiz
(BlCC (;0 Gr)
v svcj:m mm itf -aš iti nsj:cKIc:I
Uradne ure za blaga no od 9 do 13. Za varnostne celice od 9 -13 in od 15—17.
TeiaJ za rksn!e in slikanje
za začetr.lke
odrrt od 13. januarja 19!9 napr j.
Pojasrila In vpisovanja od 9 do 12 v o'. S n Fran-e.ico d* Assisi it 4 (dru^e stvpnlce\ IV. n.. rr. 23.
V. P.er.dl!.
z in Hrez čeljusti, 7l te — krone in obrobkl —.
Umetni zobje
UILJEM mtm, Konc. zolcielinlh
Trst, ulica Caserma štev. 13, II. — Ordinira od 9 p*edpoldne do 6 zvečer. —
Trst m\ l'Bft Tcrcsn-S. CnfeilM.
Novi dohed, velik^ izbera volnenega blaga 7a ^.oike in žen ke. — Elago za sukiije, iamtt, barlient, svile in velikaUbera
•Č02UK0VIN
ter razr.ih predme'ov za okras obit k. Vre po zniinih kon^urtnča.h cenili.
Croolio
lavsrdvsrna zacTruga v Za^rcbir, ?q edina comača zavarcva!n!ca
Ustanovljena 1884 leta. — Central«': Zagreb, v lastni pa« laćl, vogal Marcvske in Freradovl^evc ulice. PODRUŽNICA V TRSTU. ULICA LAVATOIO I. II,
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoj) sledeča zavarovanja: I. Proti požarnim Škodam. 1. Zavarovanje zgradb (biš. gospodarskih zgradb, tovaren). 2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajaluiškega blaga, gospodarskih strojev itd.) 3. Zavarovanje poljsikh pitdcikov (žita, sena itd.) 11. Zavarovanje steklenih šip. 111. Na življenje. I. Redna zavarovanja, a) Zavarovanje glavnic za slučaj dožlvlienla In smrti, b) Zavarovanje dote. c) življenje rente.
Zavodovo Imetje do 31. 12. 1917	K S.792,993'52
Izplačane odškodnine do 31. 12. 1917 K 8,329.834'13

JADRANSKA BANKA,
- TRST -	I
Via CtBM dl Hlspcmlo 5 - Via S. El:oI& 9.
Podružnice : Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Ljub- L ljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zauar. | Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bančno stroko spada-dajoče posle.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun
ŠOT v lirah in kronah
po najkttlaiunejšiti pogojih. — Uradne ure blagajne od 9 do 13. —