številka 46*letoXU*cena CeUe,19.m ^ovi tedmik je glasilo občinskih organizacij szdl ceue, laško, mozirje. slovenske konjice. šentjur, sitarje pri jelšah in žalec Izbrali izvajalce del za modernizacijo bolnišnice v novem osrednjem objektu celjske bolnišni- ce so zaenkrat samo ne- katere socialistične am- bulante. Za nasled^o eta- po, vredno 3,5 milijarde dinarjev, je izvršni odbor podpisnic družbenega dogovora o modernizaciji bolnišnice prejšnji teden izbral izv^dce del. Veči- na jih je s celjskega ob- močja, kar je v skladu že s pred leti sprejetim do- govorom, da pod enakimi pogoji opravljajo dela or- ganizacije združenega de- la s celjskega območja. Izvršilni odbor je spre- jel izvajalce del na osnovi predloga, ki ga je pripra- vil Smelt skupeO s stro- kovno medicinsko komi- sijo Zdravstvenega cen- tra Celje. Gradbena dela bodo tako tudi v bodoče v rokah Ingrada in Gra- "lisa (oba iz Celja). Za obrtna dela so potrdili Obnovo Celje kot naju- godnejšega izmed števil- '^ih ponudnikov. Za opremljanje so sprejeli Ponudbo delovne organi- zacije Lesnina Ljubljana, •^i je že doslej opravila ^aj zahtevnejša dela. Strojne inštalacije je ^Ijub interesu iz vse Slo- f:enije dobila Klima Ce- ije. Za medicinske pline Se bodo pogovorili s Po- Jiurko iz Murske Sobote, ^lektroinštalacije bo še Naprej izvajal Elektrosig- Celje, ki je dal najbolj Celovito in ugodno po- nudbo. MBP Na referendum za bolnišnico in zdravje v nedeljo bodo občani Ce- lja glasovali o uvedbi četr- tega samoprispevka v obči- ni. Program je v celoti na- menjen posodobitvi in ure- ditvi razmer v celjski bol- nišnici. Zato, ker so potrebe tam najbolj pereče in jih na drug način ni mogoče zado- voljiti. Vsaj ne v doglednem času. Spomladi so se v občini odrekli referendumu, ker po skupni oceni ni bil primeren čas. Danes, po najnovejših protiinflacijskih ukrepih, je na prvi pogled čas še manj primeren. Vedno več ljudi komajda še dostojno živi in vsi po vrsti imamo vsega do- volj. Prevladuje prepričanje, da nam vsi po vrsti jemljejo iz žepov. Sedaj pa še samo- prispevek! Ampak to je res le na prvi pogled. Že nasled- nji nam prinese spoznanje, da druge poti sploh ni. Nihče nam ne bo ničesar podaril. Če hočemo urejeno bolnišni- co, ki ne bo zaostajala za dru- gimi, če hočemo v njej ustrezno zdravljenje, potem si bomo morali to zagotoviti sami. Prejšnjo nedeljo je bil refe- rendum o samoprispevku v krajevnih skupnostih ko- njiške občine. Povsod so se krajani odločili, da hočejo nove ceste, šole, vrtce, vodo in telefone ... So te sicer živ- ljenjsko potrebne reči več vredne kot zdravje? Takšno merjenje ni pravično, saj tu- di v celjski občini še potre- bujejo ceste, šole, vodo ... Vse n^nujnejše bodo tudi skušali zagotoviti na različne načine. A vse naenkrat ni mogoče. Zato so izbrali samo eno - bolnišnico. Predvide- na prispevna stopnja je skromna samo en odstotek (v tretjem samoprispevku 1,4, Konjičani so se odločili za dva odstotka). Za vsakega posameznika to ni veliko (kdor v resnici ne zmore, je tako oproščen plačila), zato lahko rečemo, da bo referen- dum predvsem pokazal pri- pravljenost občanov Celja za skupno reševanje proble- mov - če se bodo odločali samo z glavo. Če pa bo pre- vladalo geslo pripravljalcev četrtega samoprispevka »Iz srca za zdravje (bolnišnico)«, potem si težko predstavljam, kdo bo proti svojemu zdrav- ju in večjim možnostim, da ga ohrani. MILENA B. POKLIČ No¥e podražitve so le kap Ha ¥ m orle Odmevi na zadnje podražitve. Stran 2. Plača nI edina vzpodbuda za dobro delo Intervju z Alešem licem. Stran 4. Zgodba, primerna za današnje dni Batalci v Vrbju in v gosteh. Stran 8. IVled obrtniki je veiilco »revežev« Poostrili nadzor nad šmarskiml obratovalnicami Ko je šmarski izvršni svet pretekli teden obravnaval ugotovitve davčne inšpekci- je ob pregledu poslovanja davčnih zavezancev v prvem letošnjem polletju, je menil, daje večina obratovalnic pri- javila prenizek prihodek, Sfy so številke v mnogih prime- rih naravnost smešne. Kar nekaj je tudi takšnih, ki so bile ob polletju brez ostanka čistega dohodka. V občini Šmaije pri Jelšah je torej, zlasti med gostinci in avtoprevozniki, čedna množica socialno ogroženih občanov. Ker šmarski izvrš- ni svet le ni nasedel števil- kam v prikazani tabeli, seje zavzel, daje tovrstni družbe- ni nadzor treba poostriti, v možnih primerih izdelati primerjavo z družbenim sek- torjem in s stanjem v drugih občinah. Preprečiti je treba tudi šušmarstvo, ki se je v občini močno razraslo, ter preučiti kaznovalno politiko, kjer bi bil odvzem obrtnega dovoljenja za daljše obdobje bržkone najbolj učinkovit ukrep zoper tovrstne zlora- be. Da davčnih ut^j ni lahko preprečevati, je najbrž dej- stvo, ki drži, ni pa, da bi se s tem preprosto sprijaznili. Ne v občini Šmarje pri Jel- šah, ne kje drugje. M. AGREŽ Javna radijska oddaja v Logarski dolini Za Logarsko dolino radi pravimo, da ostaja naš neiz- koriščeni turistični biser. Dolga leta se tam izven poletne turistične sezone ni dogajalo pravzaprav niče- sar. Kot kaže, se je letos le premaknilo na bolje. Novi upravnik Izletnikovega doma je delo zastavil dokaj široko in tudi uspešno. To potrjujejo številne rezervacije tega doma tudi v tem času. Seveda pa je treba marsikaj narediti tudi na področju propagande. V ta namen bo naše uredništvo pripravilo jutri, v petek ob 19. uri v Izletnikovem domu javno radijsko oddajo v kateri bodo sodelovali: Tatjana Dremelj, Celjski ii»trumen- talni kvintet, ansambel Viasong, Frankoiovčani, Karli i ^ Gradišnik in še kdo. Skratka zanimiv in privlačen pro- ^ gram za marsikoga. Del tega programa bomo strnili tudi ; v enouroi posnetek, ki ga bomo predvajiUi na Radiu -^Ceije v nedeljo dopoldnex Za večjo uporabnost informacij Anketa o bralnosti In slišnosti množičnih občil na aollskem območlu Z namenom, da bi poveča- li uporabnost informacij in dosegli bolj smotrno delitev dela in sredstev med mno- žičnimi občih na celjskem območju, so prejšnjo sredo na pobudo celjskega aktiva Društva novinarjev Sloveni- je in v okviru Medobčinske- ga sveta SZDL Celje ustano- vili odbor za racionalizacijo obveščanja v celjski regiji. Za predsednika odbora, ki ga sestavljajo predstavniki občinskih konferenc SZDL vseh osmih občin in novinar- ji celjskega aktiva, so imeno- vali Franca Šeliha, predsed- nika Občinskega komiteja ZKS Slovenske Konjice. Ker odbor nima nikakršne funkcije, bo pripravil le stro- kovni predlog za racionaliza- cijo obveščanja v tem pro- storu, ki naj bi ga spravi]^ v življenje občinske konfe- rence SZDL. Pri pripravi predloga bo sudeloval tudi Republiški komite za infor- miranje, ki je podobno akci- jo skušal izpeljati pred leti v Ljubljani. Odbor računa tudi na pomoč študentov in univerzitetnih profesorjev Fakultete za sociologijo, po- litične vede in novinarstvo. Pritegniti bodo skušali tudi vse razmišljujoče posamez- nike v tej regiji, ki im^o ustvaijalen odnos do obveš- čanja. Sekretariat odbora za raci- onalizacijo obveščanja se je sestal že prejšnji petek in pripravil program dela s konkretnimi nosilci in roki. Strokovni predlog bo pred- vidoma pripravljen za javno razpravo že aprila prihodnje- ga leta. Prva konkretna nalo- ga, ki jo bo odbor izpeljal še letos, je priprava in objava ankete o bralnosti oziroma slišnosti množičnih občil na celjskem območju. Z njo želi odbor ugotoviti katera mno- žična občila so se sposobna sama potrjevati na tržišču. Anketo bodo objavila vsa glasila, ki izhajajo v celjski regiji. V. E. Bloudkove nagrade v Nazarjili Vsako leto konec no- vembra v Sloveniji pode- lijo Bloudkove nagrade in priznanja najboljšim športnikom, športnim de- lavcem in organizacijam. Letos bo ta prireditev v Nazarjih in sicer jutri, v petek 20. novembra ob 18. uri. Po kulturnem progra- mu, ki ga pripravljajo do- mačini, bodo podehli na- grade in priznanja. Z na- šega območja bo Bloud- kovo nagrado dobila Pa- vla Trogar iz Mozirja, Blo- udfeova priznanja pa še trije zaslužni športni de- lavci. TV 2. STRAN - NOVI TEDNIK 19. NOVEMBER 1987 Nove podražitve so le kaplja v morje železnica, Elektro, P7T, Rudnik In Petrol z višilmi cenami s sklepom Zveznega iz- vršnega sveta so se železni- ške storitve podražile za 61 odstotkov, električna ener- gija za 69 odstotkov, ptt sto- ritve za 33 odstotkov, pre- mog za 62 odstotkov, precej pa so se podražila tudi gori- va in ostali naftni derivati. Kako bodo poslovali ob no- vih cenah in ali bo zatega- delj tudi preskrba kaj bolj- ša smo povprašali v nekate- rih delovnih organizacijah na Celjskem. Kot je dejal Anton Rosen- stein s Podjetja za PTT pro- met v Celju, jim 33-odstotna podražitev poštnih uslug ne prinaša kakšnega posebnega dohodka; še vedno bodo imeli denarja le za enostavno reprodukcijo, zmanjkovalo pa ga bo za razširjeno. Ob tem še nekaj najznačilnejših cen po novem; poštnina za pismo velja po novem 106 di- narjev, beseda v telegramu 10,60 dinaija, telefonski im- pulz pa 9,30 dinarja. Janko Budna, vodja prev- zema in prodaje električne energije pri celjski Elektro- distribuciji, je pojasnil, da je 69-odstotna podražitev celo manjša od tiste, ki so jo zah- tevali in, ki bi jim zagotavlja- la normalno poslovanje. Si- cer pa so že v ponedeljek od- čitali števce pri vseh pogod- benih odjemalcih energije, v torek so pričeli odčitavati pri zasebnikih, v naslednjih dvajsetih dneh pa naj bi od- čitali stanja števcev najprej po hribovskih naseljih in na- to še v nižje ležečih naseljih. Poudaril je tudi, da nova ce- na elektrike še ni veljala v ponedeljek, saj so čakah še na ustrezen sklep delavske- ga sveta svojega sozda. V Rudniku hgnita Velenje si po besedah Dragice Kot- nik obetajo na račun 62-od- stotne podražitve premoga le zmanjšanje končne izgube v letu 1987 s šestih na kakšne štiri milijarde dinarjev, saj so lahko takoj podražili le pre- mog za prodajo občanom, te- ga pa je v skupnih količinah le 18 odstotkov. Ostali pre- mog, ki ga porabi elektrogo- spodarstvo, dobijo plačan po ustvarjenem dohodku od električne energije, tega pa ne bo toliko več. Martin Frece iz celjske Že- lezniške transportne organi- zacije nam je posredoval ne- kaj podatkov za vso republi- ko. Železničarji ocenjujejo, da bo 61-odstotno povišanje cen v notranjem potniškem in blagovnem prometu do konca leta naneslo še 4,3 mi- lijarde dinarjev prihodka, vendar bosta povečanje cen električne energije in goriv zmanjšala ta dohodek za pol- drugo milijardo. Drago Prtenjak je zatrdil, da Petrol Celje zaradi podra- žitve naftnih derivatov ne bo bistveno bolje posloval. Po- sledično so se jim sicer pove- čale dvanajstinpolodstotne trgovske marže, vendar bo- do imeli tudi nekaj več stro- škov s prevozi derivatov na črpalke. Do podražitev so tu- di rafinerije zadrževale doba- vo goriv in maziv, tako da je bilo še v torek na Celjskem ponekod nemogoče dobiti super bencin in plinsko olje, vendar so dobavitelji Petro- lu obljubili boljšo preskrbo. V ponedeljek so na regijskih črpalkah dobih tudi prvo po- šiljko antifriza, ki ga i2idelu- jejo v Mariboru. V dveh ali treh tednih naj bi Petrolu uspelo oskrbeti z njim vse, ki ga potrebujejo, nič razvese- ljivi pa niso obeti v zvezi s preskrbo z motornimi olji. Manjše količine občasno si- cer pošljejo na črpalke, ven- dar ga verjetno še ne bo kmalu dovolj za vse, ki ga potrebujejo. Kurilno olje pa imajo ta čas le na eni celjski črpalki in ga prodajajo naj- več 30 litrov naenkrat. Če se nam zaradi podraži- tev goriv obetajo tudi podra- žitve avtobusnih prevozov smo povprašali na celjskem Izletniku. Lojze Selič, po- močnik direktorja pravi, da zaenkrat ne, saj so njihovi potniki že nedavno podraži- tev težko sprejeli. Če bi pre- voze v teh dneh ponovno po- dražili, bi imeli tudi manj potnikov, kar bi se jim pre- več poznalo pri dohodku, saj opažajo, da predvsem Celja- ni zadnji čas raje pešačijo eno ali dve postaji v mest- nem avtobusnem prevozu, kot da bi za vožnjo odšteli 350 dinarjev. Sicer pa pri Iz- letniku porabijo dnevno okoli 20 tisoč litrov nafte, Pe- trolu pa bodo morali gorivo najverjetneje plačevati po posebnih cenah, ki so višje od tistih na črpalkah. BRANE PIANO Uspešen referendum gre pripisati skrbnim pripravam Občani konjiške občine so se v nedeljo z referendu- mom v vseh dvaindvajsetih krajevnih skupnostih izre- kli za uvedbo petega samo- prispevka. Kljub slabemu vremenu in kljub >»šopku« Zveznega izvršnega sveta, ki ni bil kaj prida budnica za razpoloženje pred odho- dom na glasovalna mesta, je bila povsod udeležba do- bra - 85 do 90-odstotna. Naj- višji odstotek udeležbe so dosegli v krajevni skupno- sti Špitalič (85,4 odstotka), v krajevni skupnosti Sojek- Kamna gora pa najnižjega (50,3 odstotke). Da je referendum v konji- ški občini tako dobro uspel, gre pripisati predvsem skrb- nim predhodnim pripravam, saj so ljudje natančno vedeli, kam bo šel denar iz njihove- ga žepa. O tem so temeljito razpravljali na zborih kraja- nov, hitrejši razvoj in raven družbenega standarda pa so vpeli že v lok srednjeročnega razvoja krajevnih skupnosti. Zato so že lani izoblikovali stališče, da je potrebno ob izteku četrtega samoprispev- ka misliti na naslednjega. Peti je bil naravnan h geslu: gradimo za bodočnost. Eden od prepričljivih adutov, ki je govoril V'prid novemu samo- prispevku, so tudi uresniče- ne naloge in naložbe prejš- njega. Marsikje so naredili celo več kot so si zadali, za kar gre v veliki meri zahvala gmotni pomoči in razumeva- nju stabilnega gospodarstva konjiške občine, ki že nekaj let ne pozna večjih izgub. Zbrana sredstva bodo v ko- njiški občini v naslednjih le- tih namenjali izključno reše- vanju krajevnih problemov. Predvideni prihodki v petih letih znašajo 8 milijard 710 milijonov dinarjev, pri če- mer je v znesek zajet tako samoprispevek občanov, kot tudi prispevki organizacij združenega dela, samou- pravnih interesnih skupno- sti in občine. Največ denarja bodo namenili za izgradnjo šolskih objektov (približno 23 ostotkov), kar so v svoje programe vključile krajevne skupnosti Jernej, Žiče, Te- panje. Slovenske Konjice, Zreče, Gorenje in Vitanje. Spet drugod so se krajani zavzeli za modernizacijo cest, dograjevanje telefon- skega omrežja, oskrbo z vo- do, napeljavo električnega orarežja in ureditev kanaliza- cije, urejanje otroškega var- stva, izgradnjo domov kraja- nov in ne nazadnje tudi za napeljavo kabelsko distribu- cijskega TV omrežja. MATEJA PODJED V krajevni skupnosti Slo- venske Konjice je bilo za uvedbo petega samopri- spevka 65 odstotkov kraja- nov, v Zrečah 71 odstotkov, prav toliko tudi v Ločah in v Vitanju 67 odstotkov kra- janov. Za primerjavo naj navedemo samo podatek, da je bilo leta 1982, torej za četrti samoprispevek v kra- jevni skupnosti Vitanje 56 odstotkov krajanov. Za podpredsednika bo lista odprta Na zadigi seji je predsed- stvo občinske konference SZDL Šmarje pri Jelšah osrednjo pozornost nameni- lo kadrovanju za najodgo- vornejše funkcije v občin- ski frontni organizaciji. Na programsko-volilni seji ob- Mnske konference SZDL, ki bo predvidoma 8. decem- bra, bodo namreč izvolili tudi novo vodstvo. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu občinske kon- ference SZDL Šmarje pri Jelšah je na osnovi razprav in predlogov krajevnih kon- ferenc pripravil listo možnih kandidatov za vodilne funk- cije. Odziv v krajevnih skup- nostih je po oceni tega orga- na dober, saj je prispelo 14 predlogov, od teh 7 za pred- sednika, 4 predlogi za pod- predsednika in trije za sekre- tarja občinske konference SZDL. Po razgovorih s pred- laganimi možnimi kandidati je koordinacijski odbor izo- blikoval predlog za nadaljnji kadrovski postopek. Za predsednika občinske kon- ference SZDL so predlagali Rudija Fileja iz Podčetrtka, M podpredsednika Marijo Čakš iz Kostrivnice in Albi- na Šrimpfa iz Rogaške Slati- ne ter za sekre^a Marjana Sarlaha z Šmarja. Ker sta za funkcijo podpredsednika predlagana dva kandidata, bo lista v tem delu odprta in odločanje v rokah delegatov na programsko-volilni seji občinske konference SZDL. M. AGREŽ Pobude za hitrejše reševanje problemov Konjiški Izvršni svet o delu samoupravnih Interesnih skupnosti Zadnji mesec se na sejah konjiškega izvršnega sveta vrstijo razprave o delu sa- moupravnih interesnih skupnosti. Namen teh raz- prav ni zgolj preverjanje uresničevanja srednjeroč- nega programa in letošnje Resolucije in na osnovi tega oblikovanje usmeritev za leto 1988, temveč tudi obli- kovanje pobud za hitreše reševanje posameznih pro- blemov. Izkušr\je s takšnim delom že im^o. Na eni izmed sej so na primer obravnavali delik- venco mladoletnikov. Če- prav je v občini ni ravno veli- ko (še toliko ni treba), so v njeno zmanjševanje vklju- čili ne samo vrsto samou- pravnih interesnih skupno- sti, ampak tudi različna dru- štva in sekcije. Ko so obrav- navali razveze in predzakon- ska svetovanja, so temo raz- širili s.služb, ki se s tem uk- varj^o, na stanovanjsko skupnost, da bi ugotovih, če tudi stanovanjske razmere vplivno na pogostost razvez. Prav tako so spregovorili tu- di o ustreznosti skrbi za otro- ke iz razbitih družin. Prizadevanja, da bi reševa- nje posameznih problemov razširili iz okvirov samo ene dejavnosti na vse, ki lahko k£y prispevajo, so v občini vedno bolj podarjena. Ob po- manjkanju denarja za druž- bene dejavnosti je to še toli- ko bolj pomembno, če bi naj opravile vse sprejete naloge tudi učinkovito. Zaenkrat interesne skup- nosti v občini zastavljene na- loge uresničujejo, čeprav se pojavlja precej težav. Pozna se, da občina več kot doslej prispeva za skupne sloven- ske programe, pa tudi naraš- čanje števila upravičencev do različnih denarnih nado- mestil in njihovo poviševa- nje. V skupnosti otroškega varstva, kjer mor^o zaradi primanjkljaja povečati pri- spevno stopnjo, je na primer letos prejemalo družbene de- narne pomoči za otroke 706 družin za 1570 otrok, od tega 70 kmečkih družin za 165 otrok. Te pomoči so bile ma- ja na novo odmerjene, nato pa dvakrat povečane po 40 odstotkov. Nadomestila v času porodniškega dopu- sta je prejemalo povprečno 250 delavk mesečno. Samo za ti dve obliki so porabili v devetih mesecih preko 650 milijonov ah trikrat toliko kot v enakem lanskem ob- dobju. MILENA B. POKLIČ Glasujemo zase in za svoje zdravje Večer sem preživel s šoferji. Nek^ jih poznam še iz šolskih let, nekatelre z naših skupnih poti, nekatere pa kar tako, z ulice, mestnega avtobusa, postaje ... Večina niso zadovoljni, saj menijo, da trdo delajo, vozijo za svojim hrbtom odgovornost za sto in včasih tudi več življenj. Pa jezni zanjo biti tudi. Jezni takrat, ko vedo, da po črki zakona ni v avtobusu več prostora, ob cesti pa jih čaka onemogla ženica ali premražen ^ant. Takrat, pravijo, ravnajo po srcu. Prav ta njihova jeza in ravnanje mi je dala misliti. Hote sem jo povezal z vsem o čemer te dni tečejo razprave, razlage in pojasnjevanja zdravstvenih delav- cev, pa naša včasih neprijetna, a upravičena vprašanja njim (zdravstvenim delavcem) in, bodimo pošteni, tudi nam samim: - ali ima glas ZA samoprisevek za izgradnjo bolniš- nice v tem antiinflacijskem času še sploh smisel; - ali smo sredstva dosedanjih treh uspešno izglaso- vanih samoprispevkov koristno, in namensko upora- bili. V dneh pred tem pisanjem smo se na zborih v delov- nih organizaicjah in kr^evnih skupnostih, v Novem tedniku in Radiu Celje srečevali s kilometri cest, šolami, vrtci, vodnimi zajetji in drugimi objekti, ki so bili zgrajeni v zadnjih petnajstih letih naših samopri- spevkov. Nismo bili vedno v naši ali vaši ali v njihovi krajevni skupnosti zadovoljni s hitrostjo uresničeva- njem programa. Pogosto smo se^ celo razdelili - kar pošteni bodimo - kupčkali smo. Če boš dal ti meni to, bom jaz glasoval za ono. Ta pot je bila sicer pot reševa- nja najnujnejših potreb krajevnih skupnosti, rezultat pa je bil »vsakemu najnujnejše«. Pa vendar je bilo tega, kar smo v petnajstih letih naredili, več kot le to kar smo želeli in hoteli storiti. Pred vsakim domom v Celju, Štorah, Vojniku, Kom- polah, Socki, na Dobrni pa še kje, je mnogo drobnih in velikih zagat. Vsaka od njih je vredna pozornosti, mnogo je takšnih, ki bi jih morali reševati skups^. Danes celo bolj kot kdaj prej. Pa vendar; odločitev, da se v nedeljo na referen- dumu izrekamo za naš prispevek k modernizaciji bol- nišnice, je tu. Ob vseh upravičenih potrebah pot do odločitve za tak predlog in le en skupen program ni bila lahka. Slabo bi bilo govoriti danes o generacijah za katere bomo glasovali. Zase in za svoje zdravje glasujemo predvsem. Pa tudi za tiste naše rodove, ki bodo živeli v tretjem tisočletju, pa bodo tudi zaradi našega nedelj- skega »za« ob vstopu v to tisočletje lahko uporabili tisto, kar jim bo medicina takratnega časa znala in zmogla dati. Namenoma sem to razmišljanje začel s šoferji in njihovimi zagatami. Poznam jih, različni so. Mladi, stari, lokalni vozniki pa vozniki na progah po vsej Evropi. Mnogi med njimo so pogosto bolj gostje kot družinski očetje doma. Tudi za - to so nezadovoljni, jezni... A verjernite: ni ga med njimi, ki bi človeka v nesreči pustil vnemar. Smo tudi mi takšni? BORIS ROSINA Celjski strokovnjaki odhajajo drugam Prestrukturiranje celj- skega gospodarstva je še vedno zelo oddaljen sen, saj v Celju vse do danes nismo uspeli zagotoviti enega os- novnih pogojev za prestruk- turiranje - stalnega dotoka dovolj velikih količin in ka- kovosti znanja. V minulih treh letih se je število viso- ko in višje izobraženih za- poslenih kadrov v občini celo zmanjšalo za več kot dvajset odstotkov, če pri- merjamo zahtevano in de- jansko izobrazbo teh de- lavcev. Ob tem pa niti s spodbuja- njem izobraževanja in šti- pendijsko politiko ne uspe- vamo pridobivati dovolj kva- litetnih kadrov; nasprotno, marsikateri strokovnjak, ki smo ga šolali Celjani, po ne- kaj letih odide drugam. O kadrih je na zadnjih za- sedanjih občinskih zborov govorila tudi Mojca Ceglar, strokovna delavka celjske skupnosti za zaposlovanje. Povedala je, da v občini Ce- lje zapusti osnovno šolo vsa- ko leto okoli osemsto učen- cev, od tega polovica fantov in polovica deklet. Glede na to, da fantje v osnovni šoli dosegajo v povprečju slabši uspeh, so njihove težnje za dosego optimalne izobrazbe nižje. Posledično tako konča srednjo šolo le še tretjina fantov, na višje in visoke šo- le pa se od vseh vpiše le še četrtina fantov, zaradi večje študijske uspešnosti deklet pa jih še manj konča šolanje. Ob vsem tem pa se povečuje še problem vključevanja mladink v izobraževanje in delo. Delež učencev, ki ne pridobe strokovne izobraz; be, je glede na generacijski priliv torej prevehk. Zaradi bolj ali manj znanih problemov dolgoročnega pa tudi srednjeročnega ka; drovskga načrtovanja naj bi načrtovanje izobraževanja in štipendiranja temeljilo vs^ na strokovnih ocenah pri' hodnjih kadrovskih potreb, v praksi pa je, žal, vse prevef poudarjen kriterij trenutnih aU celo minulih potreb. Kljub vsemu je zadnji čas le opaziti nekatere lastovke, ki sicer ne bodo prinesle po- mladi celjskega gospodar- stva, jo pa lahko napovedu;| jejo. Trajnejše uspehe pri pridobivanju kvalitetnejših kadrov namreč beležijo v Že- lezarni Štore, Aeru, Cinkar- ni, Zlatarni, Mlinsko prede- lovalni industriji in v Ingra- du. Nasprotno pa Toper, Ste- klar, Opekarna Ljubečna- Aurea in Merx Blagovni cen; ter že nekaj let ne skrbe kaj dosti za nove kadre. BRANE PIANO november 1987 novi tednik - stran 3 sejem bi moraH bolje pripraviti pja o dobri Igrači še nI zaživela ^udi letoš^i sejem ni pri- bil dovolj delovnih orga- Vij, ki oskrbujejo jugo- Lansko tržišče z izdelki Ltroke. Več kot skromno i bili zastopani obutvena J prehrambena industrija, !, obsegu in kakovosti po- Ifldbe pa je izstopala sekci- jproizv^alcev igrač in uč- 1 vzgojnih pripomočkov ^ obrtnem združenju Slo- Jjije. Vzroke za preskro- 1(0 odziv poznamo. Izdelki I otroke gredo dobro v pro- lijo, ne glede na kakovost. To ovira prizadevanja, da li zaživela ideja o dobri igra- i-ideja, ki seje rodila prav Celju - kaj šele, da bi ozna- 0 kakovosti imeli še kakšni irugi izdelki, ki izstopajo iz ovprečja in bi bili kot takš- j oproščeni prometnega avka. Sejem tudi finančno iicmeni prozvajalce. Zato si 1 skrbno načrtujejo leto dni jej na katerih sejmih bodo odelo vali. Datum sejma Vse a otroka pa organizatorji ner lehno prestavljajo. Zavod ;iovoec se bo moral vendar- E dokončno odločiti, kdaj ug bo sejem in naj datum lotem velja za vsa leta v na- irej. Na Zavodu Golovec bo- 0 morali poskrbeti tudi za lolj profesionalni pristop ; pripravi sejma. Nobena krivnost ni, da se priprave la sejem začnejo prepozno, [a ni stalne aktivnosti pri iripravi sejma in tudi ne leama, ki bi se ukvarjal zgolj z organizacijo sejma Vse za otroka. Tudi gospodarska zborni- raJugoslavije, kije bila letos e drugič zapored pokrovite- ica sejma, še ni uspela izpe- ljati nekaterih aktivnosti na zvezni ravni, da bi ščasoma ustanovUi posebno združe- nje proizvajalcev izdelkov za otroke. Nepovezanost teh proizvajalcev pa dodatrio otežuje izpeljavo nekaterih akcij, ki so si jih zastavili na številnih strokovnih sreča- njih in posvetovanjih v Ce- lju. Tako na primer naj bi ob podpori in aktivnem sodelo- vanju vseh pristojnih orga- nov in organizacij dosegli, da bi bili izdelki za otroke ce- nejši. Kljub pomankljivostim te- ga sejma lahko zaključimo, da si je utrdil mesto med ju- goslovanskimi sejmi pred- vsem zato, ker je edini, ki združuje proizvajalce izdel- kov za otroke. S programom spremljajočih že tradicional- no dobrih in odmevnih stro- kovnih posvetov in okroglih miz pa se odziva na najbolj pereče vprašanja, s katerimi se danes srečuje področje ta- koimenovane celovite druž- bene skrbi za otroke. Res pa je, da tudi sejem odraža, v kakšnem položsgu je to po- dročje družbene nadgradnje. Na posvetih v Celju smo le- tos večkrat slišali misel, »ne le, da nismo obvarovali otrok pred posledicami go- spodarske krize, temveč so ti z vsakim dnem bolj na udaru.« VIOLETA V. EINSPIELER Sejemska priznanja so prejeli: Zlato plaketo: Toper Ce- lje, Uniles - Tribuna, Zdravstveni Center Celje, tozd socialna medicina in' higijena, Fructal Ajdovšči- na, Zveza organizacij za tehnično kulturo Celje Be- no Strozak, Ivan Zalar, Jože Pernarčič, Borut Peterlin in »25. maj« Labin. Zlato zibko so dobili: Mojca Založnik, Florjan Mi- klavčič. Drago Burja, Roza- lija Vrečko, Jožica in Milan Šubic, Jože Cank ter Sekci- ja proizvajalcev igrač in uč- no-vzgojnih pripomočkov pri obrtnem združenju Slo- venije ter Odeja Škofja Loka. Občinsko plaketo pa so prejeli: Odeja Škofja Loka, Beno Strozak in Alojz Si- mončič. Zaključek letošnjega sejma Vse za otroka je bil v znamenju veselega ŽIV ŽAVA, ki so ga organizatorji pripravili kar v dvorani kegljišča. Škoda, da se odlično pripravljene prireditve v kateri so sodelovali plesalci in manekeni skupine Igen in Packa, Mateja Koležnik in Čudežna Polja, niso mogli udeležiti prav vsi otroci, ki so zadnjo nedeljo prišli v Golovec. Prostora je zmanjkalo za kakšnih 300 otrok in staršev, ki jim ni kazalo drugega, da se razvedrijo kar na razstavnih prostorih, kjer zaposlitve za otroke tudi ni manjkalo. Na sliki: otroci so zapeli tudi s Čudežnimi polji. poto: ^ASNEC O mednacionalnih odnosih Konec prejšnjega tedna je celjsko društvo sociologov in politologov orga- niziralo razgovor s profesorjem iz FSPN dr. Petrom Klinarjem na temo Mednaci- onalni odnosi v Jugoslaviji. V uvodu je dr. P. Klinar podal nek^ socioloških in kulturoloških vidikov slo- venskega naroda in vedno bolj zaplete- nih mednacionalnih odnosov. Za osnovo svojih razmišljanj, ki so v razpravi nalete- la na bogat odmev, je uporabil ugotovi- tve letošnje raziskave »Slovensko javno mnenje«. Raziskava je namreč ugotovila, da naraščajo negativni pojavi v nacional- nih odnosih in da se zastavlja problem prihodnosti mednacionalnega sodelova- nja zaradi naraščanja nekaterih negativ- nih tendenc v Sloveniji in Jugoslaviji. K^ti tudi iz drugih okolij je v zadnjem času slišati vedno več negativnih pred- sodkov o Slovencih (o razvitosti, izkoriš- čanju, standardu, demokratizaciji ipd.), da razbijamo tabige te družbe. Problem, ki je bil izpostavljen, je v do- jemanju slovenskega naroda. Takole raz- mišlja dr. Klinar: »Kot nacija se Slovenci razvijamo relativno kratek čas, perspek- tiva naroda pa je v tej smeri, da krepimo svoje etično kulturne elemente ali, dru- gače povedano, da bi se transformirali iz dezalieniranega naroda v tvorbo, ki bi temeljila na etično kulturnih značilno- stih.« Zato je razumevanje slovenskega naroda, kot kulturne skupnosti, treba razumeti v odprtosti do sveta, saj zave- danje o ozkosti nacionalnega prostora, glede na sodobne ekonomske, znanstve- ne in kulturne procese, že samo po sebi kliče na nujnost širšega, tudi mednarod- nega povezovanja. V tej smeri naj bi se razumelo tudi razmišljanje Slovencev o odpiranju nadalnjih razvojnih možno- sti zuneo okvira Jugoslavije. Ta razmišljanja izražajo torej nezado- voljstvo z obstoječimi jugoslovanskimi razmerami, ko upada zaupanje v temelje obstoječega političnega sistema in se ru- šijo sistemske vrednote, naraščc^o pa zahteve po večji nacionalni samostojno- sti in večjemu vplivu vrednot razvitih zahodnoevropskih družb. Iz raziskave o političnem sklopu mednacionalrlth od- nosov je razbrati, da se Slovenci zavze- m^o za večjo samostojnost, kar je treba razumeti tudi v luči ustavnih sprememb, ki neg zagotovijo Sloveniji, kakor tudi drugim, večjo samostojnost pri urejanju družbenih odnosov. Odločno je izraženo nasprotovanje tendencam unitaristično centralistične ureditve, kar se odraža tu- di preko ocen o notranjem sovražniku, s^ se ljudje ne opredeljujejo za »klasič- ne« sovražnike našega sistema (obrtniki, intelegenca ipd.), temveč mednje uvršča- jo vodilne, ki dopušč^o tiskanje nepo- kritega denarja in, ki se zavzemajo za administrativni sistem - sistem močne roke. Uvodničar dr. Klinar se je v svojih raz- mišljanjih zaustavil tudi na ekonomsko razvojnem sklopu mednacionalnih odno- sov, kjer je izpostavil izraziti pomen so- dobnih ekonomskih problemov (različne delovne navade ipd.), ki postajno naobolj dominantni dezintegracijski dejavnik. V okviru kulturnega pluralizma pa je izpostavil občutljivost do slovenskega je- zika, ki je povezana z našo majhnostjo. Opredelil je dva razloga, ki ogrožata slo- venščino: prem^hna samokritičnost do skrbi in uporabnosti našega jezika in ogroženost jezika zaradi Neslovencev v Sloveniji, ki ne govorijo in se ne učijo slovenščine. Kulturne razlike (jezik, vera, tradicija) so zato tudi označene kot zaple- ten in neučinkovit integracijski dejavnik. »Odgovori iz naših empiričnih razisko- vary potrjujejo, da je pot za naprej prav gotovo v različnih pogledih, v večji samo- stojnosti - avtonomiji narodov in narod- nosti, v razvoju pluralizma, ki pa ga je treba razumeti kot nujnost institucional- ne diferenciacije, ne pa v ukrepih sile, prisile ali centralizma«, je zaključil dr. Klinar. Zaključimo torej lahko, da je kriza utr- dila slovensko narodno zavest v smislu samostojnosti v razvoju, v zavračanju ne- gativnih predsodkov in v občutljivosti do svoje kulture. To moramo označiti kot pozitivni nacionalizem, ki je tudi šansa, da dosežemo večjo socialno, kulturno in politično integracijo za učinkovitejše raz- reševanje mednacionalnih odnosov. Isto- časno pa je to tudi, kot ugotavljajo nosilci raziskave, pomembna odgovorna naloga slovenskega političnega vodstva pri vo' denju bolj samostojne nacionalne politi- ke in pri formuliragu takšnih spremenje- nih ustavnih dopolnil, ki bodo le-to tudi omogočale sprovajati v stvarnosti. VIKI KRAJNC E2. Kaj sodite o tem, ali bi imela Slo- venija kakšno možnost razvoja (per- spektivo) izven okvira Jugoslavije, ali je ne bi imela? 1. ne bi imela nobene možnosti 18,9% 2. odprle bi se ji nove možnosti razvoja 53,0% 3. ne ve, neodločeni 28,1% E5. Ali menite, da je slovenski jezik ogrožen, ali ni ogrožen? 1. da 65,5% 2. ne 25,2% 3. ne ve, neodločen 9,3% Za zdravje otrok Na okrogli mizi so se zbrali zdravstveni [ielavci, vzgomeUI In učitelll Ohranitev zdravja otrok j« dolžnost staršev, vzgoji- •tljev, učiteljev, zdravstve- nih delavcev in družbene ^^upnosti. Da se vsi ti zave- do pomena zdravja otrok ^ njih in za našo prihod- "ost, je prejšnji teden potr- liila okrogla miza v okviru 5«ima Vse za otroka. Pripra- J^il jo je Zdravstveni center ^(Ije s svojim Zavodom za ^cialno medicino in higi- 'tto ter komisijo za zdrav- stveno vzgojo. Naslovili so' Jo »Predpogoji za zdravje«, pa je sodelovalo pre- 200 udeležencev iz vse Slovenije. Pozdrav in uvodne besede prispevala predsednik ■komisije za zdravstveno ^zpjo dr. Jože Hlačer in di- '^Ktor Zavoda za socialno ^edicino in higieno Andrej I laninšek, ki sta tudi podeli- ^ Posebna priznanja za de- ^tletno sodelovanje in pod- Poro zdravstveno-preventiv- ^ dejavnosti na sejmu Vse ? otroka. Priznanja so preje- Zaslužni posamezniki, or- ^^izacije združenega dela, "finske zdravstvene skup- ■^osti in drugi. Strokovni del okrogle mi- ^ Večini udeležencev ni bil j^^nan, szg se s vprašanji, ^Vezanimi z varovanjem .^•"^vja otrok redno srečuje- j Pri svojem delu. Področje Zelo široko, saj zajema ta- y telesno kot duševno ^^ravje, se pričenja z načrto- j^^^jem družine in nadaljuje p^ozi vse otroško obdobje edvsem s priv^anjem .ravega načina življenja, sodi vse: od higiene, •■^vih prehrambenih na- vad in zavestnega odklanja- nja škodljivih razvad, kot sta na primer k^enje ter uživa- nje alkoholnih pijač in drog. Tudi preprečevanje nezgod sodi zraven, še posebej uva- janje otroka v promet. Pri vsem tem je mogoče veliko narediti že z znanjem in dobro voljo posamezni- kov in posameznih služb, ve- liko težje pa je zagotoviti še enega izmed pomembnih pogojev za zdravje: zdravo okolje. MILENA B. POKLIČ REKLI SO: Aleš lic, predsednik KPO Kovinotehne o ukrepih ZIS: »V široki razpravi je bilo si- cer dosti Eu-gumentov v prid temu, da bi bili učinki tega programa precej vprašljivi, a vseeno je sedaj, takoj po sprejetju težko ocenjevati, ksO nam bodo ti v resnici pri- nesli. Oceno bo lažje dati ko bodo znani vsi spremljajoči ukrepi. V tem trenutku tudi še ne vemo, k^ pomeni izja- va ZIS, da bodo upoštevali pripombe dane na devizno zakonod^o. Ob vsem skupgj je vprašljivo, ali bo admini- stracija tako hitro nehala krojiti usodo gospodarstva kot to zagotavlja. V vsakem primeru pa ima troštevilčna inflacija svoje zakonitosti, ki jih ni mogoče omejevati z dr- žavno regulativo. Resnični dolgoročni izhod za Jugosla- vijo je po mojem nadaljna gospodarska rast, kar pa po- meni tudi odpiranje možno- sti za investiranje itd ...« POGLED V SVET Gvatemalski sporazum na razpotju Ironija usode bi bila, če bi predsednik Kostarike Oscar Arias naslednji mesec prejel v Stockbolmu Nobelovo nagrado za svoj obetaven mirovni načrt, medtem ko bi v Nikaragvi in Salvadont besneli spopadi. S sporazumom predvidena pre- kinitev ognja je namreč formalno sicer začela veljati, vendar v resnici boji niso povsem prenehali. Po sodbah opazovalcev se razmere v tako kratkem času ne bodo dramatič- no poslabšale, vendar je za uresničenje načrta oziroma sporazuma, ki so ga av- gusta letos podpisali predsedniki petih srednjeameriških držav, še precej ovir. Predsedniki Gvatemale, Hondurasa, Ko- starike, Nikaragve in Salvadora so se, kot je znano, strinjali da odpravijo iz- redno stanje v posameznih državah, ob- nove državljanske svoboščine, razglasi- jo splošno amnestijo, omogočijo opozici- ji politično udejstvovanje in se z uporni- ki dogovorijo o prekinitvi ognja. Ta vprašanja so seveda najbolj žgoča v Sal- vadoru in Nikaragvi. Ni mogoče spregledati dejstva, da je od avgusta prišlo tudi do konkretnih po- zitivnih sprememb. Salvadorski pred- sednik se je ie začel pogajati z gverilci in oznanil bližnjo amnestijo za kakih 500 gverilcev (na nesrečo tudi za ubijalce zloglasnih desničarskih eskadronov smrti). V Nikaragvi je sandinistična vla- da spet dovolila izhajanje opozicijskega časopisa La Prensa in celo nekaj opozi- cijskih demonstracij, zopet deluje kato- liški radio in ustanovljena je bila neod- visna komisija za nadzor procesa demo- kratizacije. Po drugi strani pa Managva ni razglasila obljubljene amnestije za politične zapornike in odpravila izred- nega stanja. Kritična za uresničitev gvatemalske- ga sporazuma pa sta zlasti dva dejavni- ka, pri katerih je v zadnjem času prišlo do pomembnih, a vendarle še ne odločil- nih premikov. Gre za ameriško pomoč nikaragovskim upornikom (oziroma dr- žo Washingtona v srednjeameriškem mi- rovnem poskusu nasploh) in za dialog vlade Daniela Ortega z uporniki. Četudi je predsednik Reagan napove- dal, da se bo »do smrti* bojeval za ame- riško pomoč protisandinističnim gveril- cem, njegova administracija do januar- ja ne bo stopila pred kongres z zahtevo za vojaško pomoč v vsoti 270 milijonov dolaijev. Zahtevala naj bi le za 30 mili- jonov dolarjev »humanitarne« (v bistvu prehodne) pomoči. To je bilo oznanjeno po nenadni odlo- čitvi predsednika Daniela Ortega, da bo s pomočjo enega svojih najostrejših do- mačih kritikov, kardinala Obanda y Brava, stopil v neposredna pogajanja z uporniki. Med nedavnim Ortegovim obiskom v Washingtonu ob konferenci Organizacije ameriških držav so se na »nevtralnih tleh* vatikanskega velepo- slaništva sešli Ortega, Obando y Bravo in govornik predstavniškega doma Jim Wright. Ortega je ob tem predstavil svoj najnovejši mirovni načrt v 11 točkah, katerega bistvo je podaljšanje začasne- ga premirja, posredna pogajanja z upor- niki in vključevanje upornikov v nor- malen politični proces, seveda pod po- gojem, da položijo orožje, ZDA pa jim prenehajo pošiljati pomoč. Reagana je baje hudo razkačUo, da je govorec predstavniškega doma (na- sprotja med tem in Belo hišo so znana) dovolil nikaragovskemu predsedniku to pobudo in pri tem svojevoljno omogočil vtis ublažitve ameriške politike priti- ska in diktiranja pogojev sandinistom. Zato je Reagan še enkrat javno izjavil, da se je drža vni sekretar Shultz pripra v- Ijen srečati z zunanjimi ministri sred- njeameriških držav le pod pogojem, da stopi Ortegova vlada v neposredna po- gajanja z uporniki, kar pa Managva še vedno odločno zavrača. Trenutek je to- rej kritičen, odločilnih potez pa zaradi »zaščite interesov* še ni. Piše Slobodan ¥ulanovlč 4. STRAN - NOVI TEDNIK 19. NOVEMBER 1987 Plača ni edina vzpodtiuda za dobro delo Aleš lic: »Zaradi pripadnosti kolektivu Imamo nizko fluktuacIJO'' že nekaj let se celjska Ko- vinotehna uveljavlja kot prodorna delovna organiza- cija, ki dosega v svoji pod- skupini dejavnosti zelo do- bre rezultate. Uspeh gre pri- pisati vse večjemu zaupa- nju delavcev v svojo delov- no organizacijo, enotnosti pri vodenju organizacije, odprtosti in kritičnosti pri obravnavi najpomembnej- ših vprašanj razvoja. O tem smo se pogovarjali z Ale- šem licem, predsednikom KPO Kovinotebne. Pred sedmimi leti je imela večina zaposlenih v Kovino- tehni zelo slabo mnenje o svoji delovni organizaciji. Kaj je bilo odločilno za za- suk, če vemo, da je Kovino- tehna edina slovenska trgo- vina takšne velikosti, ki ni- ma sedeža v republiškem središču in torej tudi nima v ozadju političnega lobija? lic: »Naš prvi cilj je bil do- seči zaupanje vseh v svoj ko- lektiv, v samega sebe, vse v okviru takšne poslovne fi- lozofije, da so razvojna po- dročja Kovinotehne v Celju omejena. V Jugoslaviji se na- mreč premalo zavedamo po- mena tovrstne motivacije delavcev in ljudi podcenjuje- mo ob tem, ko mislimo, daje edina motivacija za delo osebni dohodek. Ves razviti svet gradi motivacijo tudi na pripadnosti, tako da je na koncu koncev nekomu tudi v čast, da dela v določeni fir- mi. Dobro plačilo torej ni edini in najbistvenejši ele- ment motivacije, kar pri nas dokazuje tudi relativno niz- ka fluktuacija za celjske raz- mere. Prav tako smo v zad- njih štirih letih zamenjali vso vodilno strukturo in nihče od teh delavcev ni šel iz Ko- vinotehne. Takšna poslovna filozofija je po določenem času dala tudi boljše poslov- ne rezultate.« In v čem je. če odmislimo poglavje o motivaciji, še skrivnost poslovne filozofi- je Kovinotehne? lic: »Ob tem, da smo jugo- slovanski sistem in pred- stavljamo vez med industrijo in potrošniki, je glede na lo- kacijo v Celju najbistveneje to, da moramo imeti boljši servis od konkurence. Pri tem smo tradicionalno nave- zani predvsem na črno meta- lurgijo, ki predstavlja okost- nico delovne organizacije. V okviru takšnih razmišljanj smo zato začeli s sloganom »Če nisi največji, moraš bili najboljši« potem, ko smo za- čeli dosegati boljše rezultate, pa z »Nemogoče je mogoče.« Takšna usmeritev terja tudi sprotno spremljanje konkurence, kar je sicer na vseh področjih, ne le v trgo- vini, eden bistvenih ele- mentov dobrega poslo- vanja? lic: »Imamo tak sistem, ki omogoča tromesečno pri- meijavo poslovnih rezulta- tov, tako da točno vemo, kaj se dogaja pri nas in pri dru- gih firmah. Tem podatkom prilagajamo tekočo poslov- no politiko in delitvena raz- merja.« In kakšni so, če se primer- jate v svoji podskupini de- javnosti, ti rezultati tre- nutno? lic: »Po rezultatih na de- lavca v tehnični trgovini v Jugoslaviji smo trenutno na drugem mestu, za Mer- kurjem.« Trgovina je povsem spe- cifična panoga, ki ji že dol- go časa »reže kos kruha« tu- di država. Kakšen bo, po zadnjih administrativnih posegih^ vaš položaj? lic: »Ze od leta 1972 je tr- govina pod absolutno druž- beno kontrolo, z nžOvišjo raz- liko v ceni med vsemi trgovi- nami, četudi je v bistvu zara- di najtežjih pogojev kadrov- sko in organizacijsko najbo- lje usposobljena. Leta '72 so pri oblikovanju cen opustili tak sistem oblikovanja marž, ki ga sestavljajo stroški dela trgovine in financiranje. Fi- nanciranja do letošnjega leta ni nihče priznal. Po našem skupnem zahtevku s črno metalurgijo, ki smo ga dali ZIS-u, smo dobili zagotovilo, da se bo maržni sistem do tehnične trgovine preobliko- val. V nasprotnem primeru svoje vloge ne bomo uresni- čevali in bomo poslovali le v tranzitu. Vemo, da to po- meni neracionalno alokacijo obratnih sredstev in gradnjo skladiščih zmogljivosti. A misUm, da se nova vlada tega problema zaveda.« Kakšni so ob vsem tem vaši obeti, kakšno bo vaše poslovanje v tem letu? lic: »Po devetmesečju so zaradi visokih obrestnih mer in neplačilne sposobnosti polovice jugoslovanskega gospodarstva rezultati neko- hko slabši kot ob polletju, vendar so delitvena razmerja med skladi še vedno na ravni porasta akumulativnoti. Ker do konca leta zaključujemo večje zunanjetrgovinske po- sle, predvidevamo, da bodo rezultati uspešni, pa čeprav je ta uspešnost v naših raz- merah relativna stvar. Po- slovno politiko in plan za prihodnje leto imamo pri- pravljen, v tem tednu pa imamo zunanjetrgovinsko konferenco s predstavniki iz tujine ih notranje trgovinsko mrežo, sžy konec tega mese- ca že sklepamo pogodbe za prihodnje leto.« RADO PANTELIČ Kvaliteten premik so v zadnjem času v Kovino- tehni naredili tudi na zuna- njetrgovinskem področju, ko so z vzpostavitvijo last- ne zunanjetrgovinske mre- že popravili napake iz pre- teklosti. Tako imajo s skup- nimi ali lastnimi predstav- ništvi z izjemo Bolgarije po- krite vse države SEV-a, z lastnimi firmami in vsto- pom v mešane firme pa so prisotni v Avstriji, Italiji, ZRN in v vzhodni Afriki, imajo pa še predstavništvo na Kitajskem. Podoben ko- rak naprej so naredili pri sodelovanju z drobnim go- spodarstvom. Nov sistem obveščanja imetnikov tekočih računov Število tekočih računov in obseg poslovanja prek njih se v Ljubljan- ski banki naglo povečuje. Imetniki tekočih računov uporabljajo ved- no več čekov za plačevanje kup- ljenega blaga in opravljenih stori- tev. Hkrati se povečuje tudi število trajnih pooblastil bank za plačeva- nje mesečnih obveznosti. Sedanji format izpiska je postal zaradi povečanja števila spre- memb, ki se izpisujejo na izpisku, premajhen. Imetniki so zato pogo- sto prejemali naenkrat po več izpi- skov. Ljubljanska banka je zato pripravi- la nov izpisek na povečanem for- matu, na katerem bo izpisanih do 20 sprememb. y bodoče bodo na izpisku izpisana tudi vsa sporoči- la, ki se nanašajo na dovoljeno prekoračitev stanja. Nov izpisek bo banka izdelovala vsakega 8. in 28. v mesecu, prvega pa boste prejeli že 28. novembra. Vsem, ki ste želeli, da vam banka izdela obvestilo le enkrat meseč- no, se datum obveščanja ne bo spremenil. Tudi nov izpisek boste prejemali enako kot do sedaj, to je 28. v mesecu. Prosimo, da z razumevanjem sprejmete navedene spremembe. Posojila za devize LB Splošna banka je spet začela odobravati posojila na osnovi prodanih deviz in za nakup blaga domače izdelave - za gradbeni material, stavbno in ostalo pohištvo ter za osebne avtomobile. Posojila odobravajo do višine dvojne dinarske protivrednosti prodanih deviz po tečaju na dan odobritve posojila. Dinarske protivrednosti prodanih deviz banka ne izplača posojilojemalcu, ampak mu jo upošteva kot lastno udeležbo pri posojilu za zmanjšanje skupne zadolžitve. Roki za vračanje posojil ne smejo biti daljši od petih let, obrestna mera pa je 131 odstotkov. Garant dobro gospodari Tovarna pohištva Garant iz Polzele se uspešno upira te kim gospodarskim pogojem in stalnemu spreminjanju zak nov in predpisov ter vsem težavam, ki pestijo lesarje. Devi mesečno obdobje so zaključili uspešno. Za ta čas ima povprečni osebni dohodek 210 tisoč dinarjev, ki ga bo( povečevali v skladu z rastjo fizičnega in vrednostnega dvi| proizvodnje. Za letošnje leto so izpolnili že več kot osemd set odstotkov načrta; tudi izvoznega. Izvažajo v dv^j držav; predvsem knjižne regale ter samske in zakonsl splanice. Tudi za naprej so optimisti, čeprav se zavedajo,( lahko spremembe predpisov, zakonov, razni ukrepi in ti^ situacija usodno vplivajo na njihove poslovne rezultate. T. TAVČi^ Trženje je oteženo V šentjurski delovni orga- nizaciji Alpos pripravljajo že nekaj časa ob koncu po- slovnega leta komercialni teden. Letos bo nekoliko bolj slovesen, vendar še vedno deloven, saj ga pri- pravljajo ob 30-letnici po- slovanja tega šentjurskega ko vinsko-predelo valnega delovnega kolektiva. Alposov komercialni te- den, ki bo v teherskem go- stišču Mlinarjev Janez, se za- čenja v nedeljo, 22. novem- bra, do petka, 27. novembra pa pričakujejo obisk vseh n^večjih kupcev svojih iz- delkov. Osnovni namen ko- mercialnega tedna je namreč sklepanje novih poslovnih pogodb in obnavljanje sta- rih; odziv večjih kupcev Al- posovih izdelkov, ki so se v zadnjih letih na komercial- ni teden že navadili, je zado- voljiv. Tako v prihodnjem tednu pričakujejo predsta nike vseh jugoslovanskihl govskih delovnih organiz cij, s katerimi posluje Alpe le-teh je kar veliko, saj ima samo v tozdu Cevarna večjih kupcev. Sicer pa, pi vijo v Alposu, je osnova di brega poslovanja prav pi vilno in uspešno trženje. Trženje, ki se ga v Alp« lotevajo na dolgoročnih a novah, pa je v zadnjem ča močno oteženo. Neuskli^ei cenovna politika, ki je v c lotni črni metalurgiji letfl naredila veliko škode, je n mreč prizadela tudi Alposo tozd Cevarna. Vehka cenoi na neskladja med cenan vhodnih surovin in končni izdelkov vse bolj onernogi č^o ekonomsko poslovat v Cevami, podobno pa je si veda tudi v drugih delovni kolektivih črne metalurgije I. FIDLS Izvoz zaradi socialne varnosti MIK tarejo likvidnostne težave Z devetmesečnimi rezul- tati poslovai^a v prebold- skem Miku sicer niso zado- voljni, kljub temu, da se v svoji branži uvrščajo med uspešnejše organizacije združenega dela. V devetih mesecih so sicer ustvarili 90 odstotkov načrtovane letne realizacije oziroma 2,4 mili- jarde dinarjev skupnega prihodka, kar pa je pred- vsem posledica naraščajo- čih cen oziroma inflacije. To lepo ilustrirajo podatki, da je dohodek precej manjši od skupnega prihodka in znaša 660 milijonov dinarjev ostanek čistega dohodka pa le 475 milijonov dinarjev. Si- cer pa je bila tlzičrja rast pro- izvodnje deset ^odstotkov večja kot v enakem lanskem obdobju. Problem pa je v tem, da zaradi padanja kupne moči upada prodaja na domačem trgu. Zlasti kritično je bilo oktobra in v Miku upajo, da se takšen položaj ne bo nada- ljeval. Ena izmed usmeritev je zato izvoz, ki se je letos povečal za pet odstotkov in vrednost izvoza v skupnem prihodku predstavlja 17,2 odstotka. Da pa je izvoz, vsaj doslej, bil finančno vedno manj zanimiv, pove podatek, daje delež izvoza v skupnem prihodku še lani znašal sko- raj dv^ set odstotkov. Kljul temu pa bodo storili vse, di bodo izvoz še povečevali, ft že zaradi drugega ne, poten vs^ za večjo socialno vai nost. Tudi Mik se ubada z lik vidnostnimi težavami. Ti govske delovne organizacij namreč zaradi pomanjkafl/ hkvidnostnih sredstev iz^ ljujejo roke plačil iz že tak dolgih 90 na 120 ali celo dni. Bolj bi morali spoštov^' medsebojne dogovore, na tem področju pa bi moi^ napraviti predvsem zborni' ni organi. JANEZ VEDENI^ Valter Zupane, vodja merciale: »V Celju v Gubf vi 8 nasproti Teka bo® pred Dnevom republike w prli lastno prodajalno. N gre za to, da bi bili konfci renčni večjim trgovskim šam, pač pa za to, da boi® lahko ponudili tudi matiji ekskluzivne serije, za kaf re nekatere trgovske bii zaradi svoje poslovne usm' ritve niso zainteresirafl' Drugi pa je flnančni vidi) V časih, ko se ubadal® z likvidnostnimi težava® je gotovinski dotok denafl' zelo pomemben.« TDO NAMA LJUBLJANA TOZD VELEBLAGOVNICA ŽALEC objavlja prosta dela in naloge Vodje PE kooperacija Pogoji: - V. oz. VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske oz. komercialne smeri - 5 oz. 3 leta delovnih izkušenj - poznavanje poslovanja v trgovini - poskusno delo 3 mesece. Vloge pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: NAMA Žalec. 19. NOVEMBER 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Kandidacijska javna tribuna Socialistična zveza v Celju si je letos nekoliko drugače zastavila postopek za izvolitev na najodgo- vornejše dolžnosti v občinski konferenci. Z namenom, da bi bil celoten postopek bolj demo- kratičen. Socialistična zveza pa še bolj odprta, so menili, da morajo imeti za predsednika občinske kon- ference vsaj tri kandidate. Ti so doslej že znani. Za novega predsednika kandidir^o Slavko Pezdir, Andrej Cvetko in Željko Cigler. Vsi trije se bodo v sredo, 25. novembra predstavili na kandidacijski javni tribuni, ki prav tako pomeni novost v volilnem postopku. Javna tribuna bo ob 16. uri v spodnji stran- ski dvorani Narodnega doma, na njej pa bodo vsi trije kandidati predstavili poglede na vlogo in razvoj Soci- alistične zveze in na svoje delovanje v njej, predstavili pa bodo tudi celoten postopek evidentiranja in kandi- diranja. Javna tribuna bo lahko dober smerokaz delegatom, ki se bodo nato vrnili v svojo bazo in tam razpravljali o kandidatih in se pripravljali za samo volilno konfe- renco, ki bo 7. decembra. Hkrati pa so na tribuno vabljeni tisti, ki menijo, da lahko prispevno k razpravi, saj bo povsem odprta za vse. TC Zmeda pri obračunavanju ¥eUko nepNmerUMh podatkov, so poudarili ¥ Šontjurlu Ob obravnavi devetmesečnih go- spodarskih rezultatov v občini sotla- ni šentjurskega izvršnega sveta po- udarili, da je s spremenjenim obra- čunskim sistemom prišlo do velike zmede. Številni podatki za to obdob- je zaradi spremenjenega načina obra- čunavanja sploh niso primerljivi z lanskim enakim obdobjem, prav ta- ko pa je tudi s primerjanjem z načrto- vanimi rezultati poslovanja. Predvsem obračunavanje obresti - nekateri namreč obračunavžoo le obresti na dolgoročna posojila, drugi tudi na kratkoročna - in hkrati še reva- lorizacijske obresti, močno meglijo po- enoteno sliko devetmesečnih rezulta- tov šentjurskega gospodarstva. Boja- zen, ki so jo izrazili člani šentjurskega izvršnega sveta, da se lahko tudi tiste delovne organizacije, ki imzgo zd^ ce- lo ostanek dohodka in dovolj velik po- slovni sklad, že ob koncu leta znjOdejo med izgubarji, je torej povsem upravi- čena. Povsem razumljiva in upraviče- na pa je bila tudi razprava o trenutnem splošnem gospodarskem položaju pri nas, ki krni tudi možnosti razvoja v številnih delovnih sredinah šentjur- ske občine. Podatek, da je Alposov tozd Cevar- na, ki je zadnja leta sodil med po- membnejše delovne kolektive v obči- ni, zdcu v nezavidljivem položžgu, je prav tako zaskrbljujoč. Zaradi neure- jene cenovne politike v vsej črni meta- lurgiji, cenovnega neskladja med ce- nami vhodnih surovin in končnih iz- delkov, preti tozdu izguba. Le-to bodo najbrž do konca leta še uspeli pokriva- ti z lastnimi sredstvi, vnaprej pa bodo, če se razmere ne uredijo, primorani v krčenje fizičnega obsega proizvod- nje in s tem tudi omejevanje zaposlo- v£^a. Ob tem razmišljsgo tudi o selek- ciji kupcev, s^ imžgo zdaj vrsto nered- nih plačnikov. Obrnjena shka pa je v Alposovem tozdu Oprema, kjer so letos uredili svoje poslovanje in s sti- mulativno prodajno politiko zabeležili dobre rezultate. Razmišljeuo tudi o kandidaturi za mednarodni kredit s katerim bi posodobili proizvodnjo. IVANA FIDLER Rast industrijske proizvodnje je v šentjurski občini db konca devet- mesečja presegla 15 odstotkov, kar je več kot v republiki. Presegli so tudi načrtovano rast zaposlov^a za le- tos, saj so v devetih mesecih načrto- vano stopnjo 1,5 presegli skoraj za odstotek, veliko slabše pa je v zuna- njetrgovinski dejavnosti. Načrtova- na 5-odstotna rast izvoza in 4-odstot- na rast uvoza nista uresničeni, saj so v primerjavi z lanskim devetmeseč- jem izvozili za skoraj 13 odstotkov manj, uvozili pa za 33 odstotkov manj. V občini so sicer dosegli po- kritje uvoza z izvozom, vendar je re- alizacija načrtovanega izvoza in uvo- za le nekaj več kot polovična. ;Na Šmarskem primanjkuje telefonov Kljub uresničitvi mnogih na- log na področju ptt zmogljivo- , sti, so potrebe, zlasti po tele- I fonskih priključkih, v občini Šmaije pri Jelšah še vedno ve- ' liko večje od možnosti, so oce- ' nili na zadnji seji izvršnega ' sveta skupščine občine Šmaije I pri Jelšah. I Da bi stvari hitreje stekle, I n^ bi o^anizacije združenega dela na Smarskem letos podpi- sale samoupravni sporazum o dodatnem združevanju sred- stev v razširitev ptt zmogljivo- sti, žal pa je do sedeg le polovi- ca podpisala pristopno igavo. Ker pri tej akciji najbrž ne gre ; za odpor, ampak za zamujanje, M jo kazalo pospešiti. M. A. Tatinska sraka v glasbeni šoii Celjski klub kulturnih delav- cev Ivan Cankar vse bolj širi svoj program prireditev, raz- [nih strokovnih predavary in ! posvetovanj. To mu uspeva tu- 1 di zato, ker se vse bolj povezu- je z najrazličnimi društvi, orga- nizacijami in institucijami v občini in izven. V sodelovanju z glasbeno šo- lo, ki bo dala na razpolago pro- stor, lahko uresniči že staro idejo o plesnem večeru. Ta bo v sredo, 25. novembra ob 19. ' uri. Plesna skupina Akt bo iz- ; vedla Rossinijevo Tatinsko i srako, plesalci Akta in pionir- ! skega plesnega gledališča : Cvetke Jerinove iz Celja pa bo- i do odplesali Šeherezado, oboje j pod mentorskim vodstvom in v koreografiji Ane Vovk- Pezdir. Po predstavi bo -razgovor z izvajalci v prostorih kluba. VVE I Poštarji pojejo I s slavnostnim koncertom i v celjskem Narodnem domu bodo pevci Moškega pevskega zbora PTT Celje v torek, 24. •Novembra ob 19. uri, obeležili ; lO-letnico delovanja. Leta 1977 I So namreč na pobudo delavcev j delovne organizacije pri sin- I ri!>pevek predviden po^beu odbor, odgovo- refiza zbiranje sredstev in ^zva.jaMje del. Sred- stv^ se kiitdo shirala na porJfebliviffj računu pri Sa- mc^pravi;! interesni sksfonosti za izgradnjo ob.^^ktov posebnega Avmbtmga. pomena. Ne- po^^edno odgovoren za urtieničc vanje programa sai^opriisiiftvka bo Zdiavstveai center Ce- lje. Sredstva samopri- spevka ni mogoče upora- biti za ničesar drugega, kot predvideva pro- gram. Prav tako tudi doslej ni bilo mogoče uporab- ljati denarja, ki se zbira za modernizacijo bolniš- nice, za tekoi^ vzdrževa- nje ali eelo osebne do- hodke. O uporabi tega denarja odloča odbor podpisnic družbenega dogovora. Oesetletle Za posodabljanje bolnišnic« žujemo na celjskem območju ^ že pd leta 1977, ko je bil po^. prvi regijski družbeni dogovon gi dogovor je bil podpisan letai tretji 1986 in velja do leta I991 tem dogovoru so se občine sp^ mele, da bodo letno združevale o| tek od bruto osebnih dohodkov denar občine zagotavljajo delno! zi cene zdravstvenih storitev in,| z enodnevnim zaslužkom vseh ] slenih. Izgradnja je odvisna od prillvj narja. Zaradi visoke inflacije je v težje slediti sprejetim načrtom. Č je že jasno, da do leta 1990 brez d nega denarja ne bo mogoče nai vsega. Rešitev je v samoprispevki se bodo občani Celje odločili i moprispevek, ne bodo več zdrui enodnevnega zaslužka. V okviru modernizacije so dog veliko zgradili. Med večje prido sodi nova toplarna s toplovo omre^em in sedmimi podpost^ s katero ogrevajo bolnišnico, 2 stveni dom, zgradbe zdravsi skupnosti in Zavoda za rehabilil invalidov. Toplarna zagotavlja tu plo vodo bolnišnici in zdravstvei domu ter paro za bolniško kuhii pralnico. Tudi pralnica je nova. I zmogljivost je 4500 kilogramov j Prenova na Glavna sestra na infekcij- skem oddelku v celjski bol- nišnici je Regina Rozman, ki to zahtevno delo opravlja že 27 let. Prav dobro pomni razmere na tem oddelku, jih spremlja že vrsto let in se ubada z njihovimi teža- vami. Stavba, v kateri je nameš- čen infekcijski oddelek je iz leta 1906. V tem času so pre- uredili samo klet, se pravi, iz kletnih prostorov so naredili pisarne za osebje. Standard- Odprta vrata bolnišnice Jutri (v petek) si bo lahko vsakdo, ki to želi, ogldal celj- sko bolnišnico. Pridite ob 8., 10. ali ob 16. uri h glavnemu vhodu, kjer vas bosta čakali medicinski sestri, ki vas bo- sta odpeljali na oddelke, za katere se zanimate. Prilož- nost za tak ogled je bila tudi včeraj. Bodimo radodarni za »še vedno nimate dviga- la?«, meje vprašala kolegica iz LJubljane. Otroški odde- lek v Celju je v II. nadstropju stare zgradbe in pogosto se namreč zgodi, da je potrebna premestitev hudo bolnega otroka iz Celja v Ljubljano. Na oddelku nimamo medi- cinskih tehnikov, ki bi pre- našah težak prenosni inku- bator z otrokom, zato mora- mo to opraviti sestre in strež- nice same. Tudi za starše so stopnice, če je otrok hudo prizadet, zelo dolge. To je le drobna pomanjk- ljivost, ki jo občutimo prav vsi. Nerimerno urejeni pro- stori za bolnega-prizadetega otroka, posebno za predšol- skega in šolskega, so kaj ža- lostna slika skupnih prizade- vanj družbe - nas vseh. Starši hrepenimo po zdra- vem otroku od rojstva na- prej. Marsikoga pa zadene bolezen in potrebuje zdrav- ljenje v bolnišnici. Kako se bo ta mali varovanec počutil, kaj se mu bo nudilo, to skrbi vsako mater. Otrok, ki ima doma prijetno sobo, okolje v katerem se dobro počuti, je sedaj primoran ostati v tu- jem okolju. Nameščen je v natrpano sobo (8-10 po- stelj), ki nima niti tekoče vo- de, ne omare, da bi imel shranjeno garderobo. V ta- kem okolju se bolan otrok še težje privadi in vse to slabo vphva nanj ter na zdrav- ljenje. Kaj je naša skupna nalo- ga? Mislim, da bi se morah vsi občani, kakor tudi delav- ci mesta Celje zamisliti nad tem in sami kaj prispevati k izboljšanju. Pogosto se sli- šijo kritike, ki so v nekaterih primerih opravičene. Ven- dar bolni otroci niso ničesar krivi. Zato zagotovimo bol- nemu otroku, materi, ki žeh biti ob svojem bolnem do- i 1987 r^ii I [Odabijanja bolnišnice g eno izmeno. Z denarjem za moder- 'ijj^acijo so uredili enoto za intenzivno Lrapijo za zdravljenje n^težjih bolni- Lv, nabavili nekaj prepotrebne medi- Lnske opreme, zgradili dve trafopo- ^ti^ji z dvema agregatoma in zgradili .srednji medicinski objekt do četrte faze. ' Nov medicinski objekt ima 32.000 jjvadratnih metrov koristnih površin. Od leta 1986 jih za speciahstično am- bulantno dejavnost uporablj^o 2800 kvadratnih metrov. Poleg urejanja no- vega dela pa so vsako leto 10 odstot- kov zbranih sredstev uporabili za po- sodobitev starega dela. S tem denar- jem so uredili posamezne oddelke in kupili nekaj najpotrebnejših medicin- skih aparatov, vendar so ostali odprti še mnogi problemi. Kolilco denarja za kaj Za ureditev in dograditev posameznih oddelkov ter nakup aparature za računalniško tomografijo bi v petih letih iz sredstev samoprispevka namenili: ekcijskem oddelku Je nujna je na oddelku 48, enoposteljnih ||ina Rozman, ži- ^ tega oddelka iircba v njem po- I boste vi najbo- ' Ki^ je najtrši (a je potrebno tozman: »Ker je elek zgrsoen v za- itoletja, je razum- lodgovaija sodob- ^kim kriterijem, kaj veUke sobe z več posteljami, zato bi radi napravili več enoposteljnih sob, poseben problem pa predstavlja star sanitarni vo- zel. Za ilustracijo bi rada po- vedala, da je v prvem nad- stropju samo ena kopalnica, ki služi moškim, ženskam in otrokom, v drugem nad- stropju pa sta dve kopalnici, za ženske in moške.« Kaj pa otroci? Regina Rozman: »Za otro- ke nimamo ustreznih prosto- rov, zato smo prisiljeni im- provizirati. Vse drugo so za- nas še sanje. V programu posodobitve našega oddelka predvideva- mo izboljšanje higienske oskrbe naših bolnikov, v na- črtu imamo več kopahiic, stranišč ter tako zagotoviti bolnikom vs^ takšen stan- dard kot ga imajo ljudje že doma. Večina naših bolni- kov se čudi, kako je mogoče, da je v bolnišnici slabše kot doma. Naša želja je, da se lju- dje zdravijo pri nas v ustrez- nih higienskih pogojih, k^ti zdravje je dostikrat odvisno tudi od počutja bolnika in mi bi radi bolniku prav to omo- gočili.« tretjega fispevka Izpolnjen ^ti, ki so bili predvideni v tretjem samo- ^so bili zgrajeni in dani v uporabo. > - > namenili za vodooskrbni sistem, za medi- !«mo, otroško varstvo in šolstvo, izgradnjo lic, kanalizacijo, telefonijo, topliflkacijo Idnjo mrliških vežic in mostov. ^ teh področjih so ite, a Jih bodo reševali nje otroke store, da se bodo ''lo - varno poču- ' to potrebujemo ispevek, katerega t>gočil adaptacijo 'ddelka. ®vstveni delavci, 'tako neurejenih lioremo biti ved- Jii. ^ enkrat vrnem in pogojem, ki f^odrobno nav^a- ' razmere v slo- ^oških bolnišni- cah in moram reči, da otroci v celjski bolnišnici preživlja- jo svoje n^težje trenutke v neurejenih in neprimernih prostorih. Omogočimo jim lepši dan, četudi je ta v bolniški poste- lji. Bodimo tudi tukaj rado- darni za svoje otroke, saj si vsi želimo, da bi bili naši otroci zdravi, da bi zrasU v narod, ki bo zdravega tele- sa in duha! Medicinska sestra na otroškem oddelku ke omejitve obstoječo zakonodajo, ki prepoveduje izgradnjo 'skih objektov, je možno nadaljevati s posodobi- • bolnišnice le, če zagotovimo vsaj polovico sred- ^^^prispevka oziroma iz sredstev, ki se zbirajo družbenim dogovorom. Možnosti zbiranja sred- '^vne stopnje so prav tako omejene (tudi z najno- ^Pi), saj se lahko zbirajo za 10 odstotkov počas- ^ dohodek v gospodarstvu. Oprostitve plačevanja samoprispevka Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni vsi delovni ljudje in upokojenci ter osta- h krajani, katerih mesečni dohodek ne bi dosegel oseb- nega dohodka ali pokojnine, ki zagotalja materialno in so- cialno varnost (mejni znesek določa zakon). Pristojni od- bor bo lahko oprostil tudi druge, če bo ugotovil na pod- lagi mnenja krajevne skup- nosti in Centra za socialno delo, da bi plačilo samopri- spevka ogrozilo nujno pre- življanje zavezanca oziroma njegovih družinskih članov. OBČANI, BOLNIKI, ZDRAVSTVENI DELAVCI O SAMOPRISPEVKU Vinka Stevovič iz Ce- lja: »Na ginekološkem oddelku sem že od prejš- njega tedna, vendar sem zelo zadovoljna, ker sem v obnovljenih prostorih. Vendar sem opazila, daje na oddelku še precej takšnih prostorov, ki bi jih bilo treba preurediti. Vem, da so v programu samoprispevka in takšen način reševanja težav podpiram. Glasovala bom za samoprispevek, saj menim, da je zdrav- stvo pomembno in da moramo kljub nenehne- mu padanju standarda nek^ prispevati za zdrav- stvo. Nikoli ne vemo, kdaj bomo zboleli in po- trebovali nego v teh pro- storih.« Alojz Borinc, član zve- ze borcev: »Jaz osebno m vsi borci v naši krajevni skupnosti Dečkovo nase- lje se jasno zavedamo, da bolnišnico potrebujemo vsi, predvsem pa borci, ker od nas nihče ni več mlad. Poudaril bi pa sa- mo to, da denar, ki ga bo- mo zbrali, hitro in korist- no obrnemo. Izvajalec mora imeti točne načrte, prilagojene sedanjemu in prihodnjemu času. Tudi prevelikega apetita ne smemo imeti, kcjti denar je od nas vseh in želimo, da bi bil denar koristno vložen, občani pa več vpogleda nad tem, ks^j se je z zbranim denarjem na- redilo. « Alojz Obrez, upokoje- nec: »O samoprispevku, ki je pred vrati, razmi- šljam takole: samoprispe- vek je dobrovoljni prispe- vek. Tako kot smo nekd^ vse dobrovoljno naredili in dali, tako naj tudi da- nes. Ker pa gre za poso- dabljanje v zdravstvu bi rekel takole: tu sploh ni potrebno, da človek raz- mišlja; vsak od nas to po- trebuje ali pa bo še potre- boval jutri, vsak od nas se je rodil in bo tudi star. Nihče ne more reči, da lahko shaja brez zdravni- ške pomoči; nikdar nihče ne ve, da se bo znašel v kritičnem položaju, ko bo potrebno nujno v bol- nišnico. Ker smo se Celjani in širše območje odločili, da bomo zgradili bolnišnico, potem jo moramo tudi dokončati, nabaviti opre- mo, da bo zdravstveno osebje lahko delalo. Zato pri samoprispevku sploh ni potrebno oklevati!« Martina Bučar iz Žal- ca: »Poznam zlasti razme- re na otroškem oddelku, s^ je bil sin že večkrat tam na zdravljenju. Ugo- tavljam, da je za otroke premalo prostora, še zla- sti pa je tesna soba za obi- ske in čakalnica pred am- bulanto. V i^ih se zbere veliko ljudi in je zato zelo neprijetno za otroke in starše. Slišala sem za sa- moprispevek in program zanj in mislim, da je to edini način, da se razmere rešijo.« Štefka Jerin: »Prepri- čana sem, da bo refren- dum uspel, k^jti ljudje, ki se zavedajo, kaj je bole- zen in kaj jim bolnišnica nudi, so dobro osveščeni. Prav je, daje tokrat samo- prispevek namenjen sa- mo zdravstvu. Celjska bolnišnica je resnično po- trebna obnove, da bodo imeli bolniki posodoblje- no zdravljenje. Z zdravstvemmi stori- tvami sem zadovoljna, zmanjšati pa bi se morala čakalna doba. S posodo- bitvijo bolnišnice se bo tudi to uredilo, kar moč- no upam.« Hajrudia Dugonjič iz Hrastnika: »Že 20. dan ležim na dermatološkem oddelku, kjer ugotavljam, da je prostorska stiska precejšnja. V sobi je šest postelj, vendar smo tre- nutno v njej le štirje, zato še ni prehuda gneča. Si- cer pa bi bilo zelo tesno. Osebje za nas zelo lepo skrbi, zato" se ne prito- žujem. Brigita Pavčnik, se- stra na gastro oddelku: »S pogoji za delo nisem zadovoljna, s^ mislim, da družba nameni še vedno premalo sredstev za iz- boljšanje naših pogojev. Konkretno na našem ga- stro oddelku je težav vse več. Postelje si moramo sposojati, pacienti ležijo na zasilnih ležiščih, pro- storska stiska je velika. Pacienti so zato večkrat nezadovoljni, vse to pa je neprijetno tudi za nas za- poslene. Zato menim, da bi posodobitev potrebo- vali tudi drugi oddelki bolnišnice, ne le tisti, ki so v sedanjem programu za samoprispevek.« Anica Rajher iz Rogat- ca: »Razmere na porodni- ško-ginekološkem oddel- ku dokaj dobro poznam, Sc(j sem tu že dober me- sec. Deklica je namreč v inkubatorju in ne vem še, kd^j bova lahko šli do- mov. Zlasti me moti, ker je na oddelku samo ena kopalnica; v sobi tudi ni vode, niti pultov za previ- janje otrok. Zato menim, da bi morali te prostore urediti. Sicer pa sem kljub prostorskim teža- vam zadovoljna, saj so vsi zdravstveni delavci z na- mi zelo prijazni.« Ana Pimat, gospodi- nja: »Če je potreben kak- šen samoprispevek, je ta za celjsko bolnišnico in r\jeno posodobitev. Stare oddelke poznam, kjer imajo največkrat samo po eno kopalnico in samo eno strcmišče. Lepo vas prosim, to je tako kot za časa Avstroogrske. Ker je za pacienta takšno stanje nevzdržno, često krivi' zdravstveno osebje, ki ni nič krivo. Mnogim bo težko dati predpisani odstotek, če bo referendum uspel, vsak pa tudi ve, da se bo v bolezni zatekel v bolniš- nico. Če bo zmagala zdra- va pamet, bo referendum uspel; kljub težkim raz- meram v katerih se naha- jamo.« Avgust Jakše, upokoje- nec: »Če človek obišče celjsko bolnišnico, je zgrožen nad razmerami v katerih delajo zdrav- stveni delavci, v kakšnih razmerah čakajo pacienti ure in ure, da pridejo na vrsto. Čeprav so težke go- spodarske razmere, mo- ramo prispevati, da se razmere v celjski bolniš- nici popravijo. Družba je vložila v posodobitev zdravstvenega centra v Celju že ogromno de- narja. Žal to izničuje in- flacija; roki za gradnjo so predolgi in če bi se gradi- lo bolj po hitrem postop- ku, verjetno bi zdravstve- ni center svojo prenovo že zaključil in ne bi bilo potrebno razpisovati refe- renduma. Žal pa ni tako, zato podpiram pobudo za posodobitev celjske bol- nišnice.« Rozalija Polutnik, go- spodinja: »Akcija poso- dobitve celjske bolnišni- ce je nujna, s^' so nekate- ri oddelki takšni, da ne more človek verjeti, da še obstajajo. Nemogoč je dermatološki oddelek, kjer morajo bolnike še nositi po stopnicah; nuj- no je potreben preuredi- tve tudi porodniški odde- lek, saj je stavba že na zu- naj neugledna. Zlasti pa je sedaj močno vidna raz- lika med starim in novim delom bolnišnice in zato je potrebno stari del vsc^j približati novemu.« Simona Križnik, dija- kinja: »Pred leti sem le- žala na otroškem oddelku in spomirvam se, da ni bil moderno urejen. Sploh pa je posodobitev celjske bolnišnice nujna, zat» podpiram takšno obliko zbiranja denarja kot je sa- moprispevek. Bolezen ni- koli ne počiva; danes si zdrav, jutri lahko bolan, zato vsak posameznik ob- čuti neko pripadnost zdravstveni ustanovi, kjer lahko vsako minuto dobiš pomoč, če jo potre- buješ.« 14. STRAN - NOVI TEDNIK 19. NOVEMBER 1987 Z ekipo transfuzilskega oddelka na terenu Delo na terenu Je težko, a nujno Ekipa se je zbrala pred peto uro zjutraj, tako rekoč sredi noči. V majhen avtobus so na- tovorili številne vreče, škatle in kovčke in, ko je bilo vse nared, so krenili proti Štoram - pred njimi je bila še ena iz- med mnogih akcij na terenu. Tako se že vrsto let pričenja tisti delovni dan, ko se skupi- na transfuzijskega oddelka celjske bolnišnice odpravi na terensko krvodajalsko akcijo. Njihovi cilji so kraji širom celjskega območja, na pot pa odidejo najmanj enkrat teden- sko, včasih tudi ob sobotah in nedeljah; kakor krajanom in delavcem pač n^bolj ustreza. Potrebe po krvi so iz dneva v dan večje, zato brez tovrstnih akcij ne gre. V gasilskem do- mu v Štorah so nato vso opre- mo ponovno raztovorili. Prvi krvodcOalci so prihajali z noč- ne izmene v štorski Železarni, kjer je odziv na takšne akcije vselej dober, ScO pride na od- vzem več kot 100 delavcev. Po prvi gneči je sledilo zatišje, ko si je ekipa malo oddahnila, vendar ne za dolgo. PrihcOali so novi krvodajalci, ki pa so hitro prišli na vrsto, s^j vsak v ekipi natančno pozna svoje naloge. V vseh teh letih so se že na- vadili, da so razmere v krajih, kamor prihajajo, različne; naj- bolj so zadovoljni, če pridejo v zdravstveni dom, Ker pa to vselej ni mogoče, morajo biti zadovoljni tudi s prostori v šo- lah, kulturnih in gasilskih do- movih. V terenski ekipi transfuzij- skega oddelka celjske bolniš- nice, ki je delala v Štorah, so sodelovali: dr. Marija Major- Šunjevarič, višji sestri Pavla Jager in Sonja Veber, Sabina Košenina, Adela Zagoričnik, Anica Ojsteršek, Jožica Jaz- bec, Marjana Venko, Nevenka Sever, Nada Baumkirher in Ivan Hribernik. Ekipo transfuzijskega oddel- ka že vrsto let tudi na terenu vodi dr. Marija M^jor-Šunjeva- rič. »Takšno terensko delo me je v začetku zelo navdušilo, kmalu pa sem spoznala, kako težko je. V ekipi smo skoraj same ženske in že pred odho- dom na akcijo im^o mnoge te- žave, da poskrbijo za varstvo otrok; zlasti, če so doma izven Celja. Naporno je nalaganje in iztovarjanje številne opreme, ki jo potrebujemo pri delu. Po končani akciji pa je treba po- skrbeti, da vso kri obdelamo še na oddelku v bolnišnici, kjer pa so prostorske razmere po- vsem neustrezne.« Sicer pa za krvodajalca naj- prej poskrbi sestra in ga napoti k priročnemu laboratoriju. Tu mu odvzamejo vzorec krvi, da ugotovijo, če ni kakšnih zna- kov bolezni; nato krvodcgalca »obdela« še dr. Šunjevaričeva. Če prihaja ki-vodajalec na akci- je trikrat do štirikrat na leto, ga vpraša le o njegovih morebit- nih zadrxiih obolenjih, sicer je pogovor nekoUko daljši. Na os- novi krvnega izvida, izmerje- nega pritiska in podatkov kr- vodag^ca se zdravnik odloči, koliko krvi lahko nekdo dš. Ženskam po navadi odvza- mejo po 2 del krvi, moškim pa od 3 do 4. Višja sestra Pavla Jager opravlja to delo že vrsto let. »Posebej moram paziti, da je vse sterilno in da se krvoda- jalec med odvzemom dobro počuti. Včasih je katerega ma- lo strah, še zlasti, če pride na akcijo prvič, a ga kaj hitro po- mirimo.« Stekleničke s krvjo pa je nato treba ustrezno ozna- čiti, da ne pride do kakšne za- menjave, krvodajalci pa gredo na zasluženo malico. Zanje po- skrbi Marjana Venko; že osmo leto je zadolžena za kuharje malic, nad katerimi se po nava- di ne pritožujejo, zato pa ima toliko več težav pri kuhi. Več- krat ni vode, kuhalniki so majhni, lonci pa veliki. Kri pa je treba že med akcijo odvažati v bolnišnico, kjer jo ustrezno obdel^o ter shranijo. Vse to opravljajo v laboratori- jih, ki so postali pretesni in v njih niti ni prostora za novo opremo. Raziskav pa je vse več. Vsak krvni vzorec testira- jo na zlatenico, spolne bolezni, v zadryemčasu pa tudi na AIDS; vendar doslej še niso odkrili protitelesa. Za pravočasen prevoz krvi mora poskrbeti voznik avtobu- sa Ivan Hribernik. Z ekipo se seli iz kraja v kraj že 15. leto in v temčasu je doživel že marsi- kcO. Zlasti pozimi gre včasih za nohte, saj seje že zgodilo, da so morale vse iz ekipe poprijeti, da so spravile avtobus iz snega. »Včasih vso noč ne spim, ker me skrbi, če bom prišel pravo- časno na delo, seg je od tega odvisna celotna akcija,« pravi Ivan Hribernik. Z avtobusom se mora večkrat odpravit po krvod^alce v različne kraje in jih pripeljati v bolnišnico, ko gre za nujne primere in je treba s klicaryem krvodajalcev zbra- ti manjkajoče krvne skupine. Krvodajalci se vselej radi od- zovejo, pa čeprav včasih slišijo tudi pripombe drugih, da daje- jo kri le zato, da imajo prost dan. Maijan Kačičnik iz Žele- zarne ima takšne izkušrye, vendar ga tovrstne pripombe ne motijo. Krvodajalec je že nekaj let in po vsakem odvze- mu se počuti zelo dobro, zato se tej humani aktivnosti ne bo odpovedal. Takšni so tudi vsi drugi kr- vodajalci, ki smo jih tisto do- poldne srečali v gasilskem do- mu v Štorah. Iz leta v leto jih je več. Dr. Šunjevaričeva pravi: »Tudi če so nekatere delovne organizacije blizu bolnišnice, bi ljudi težko prepričali, da pri- dejo k nam na odvzem krvi. Raje gremo mi k njim, s^ je tako uspeh zagotovljen.« Sicer pa tudi prostorska stiska na oddelku v bolnišnici ne omo- goča sprejema večjega števila krvodajalcev, če pa'^ pridejo, mor^o čakati tako rekoč pred vrati ordinacije. Pomena takš- nega terenskega dela se celot- na ekipa dobro zaveda, zato jim ni pretežko niti zgodnje vstajanje niti prenašanje škatel z opremo. Dr. Marija Šunjevarič se z vsakim krvodajalcem pogovori in mu izmeri pritisk. Krvodajalci se po odvzemu okrepcijo z malico, ki pa jo je brez vode v prostoru težko pripraviti. ČB SAMOPRISPEVKA ME BO Dr. Marija Šunjevarič, transfuzi- ološki oddelek: »Nove prostore potre- bujemo. Brez samoprispevka bomo narije čakali pet do deset let. Ta čas bomo še naprej sprejemali kri v majh- ni čakalnici, krvodajalcev ne bomo mogli primerno pregledati, zanje ne bo predprostora za pripravo na odv- zem, ostali bomo brez aparature, ki bi nam omogočala pripravo posebnih de- lov krvi, brez urejene kartoteke. Če pa samoprispevek bo - in mi pričakuje- mo solidarnost občanov - bo vse to urejeno v letu dni, n^več letu in pol, s^i smo po načrtih med prvimi.« Dr. Gorazd Lešničar, infekcijski oddelek: Življenje bo teklo naprej. Tu so bolniki, za katere moramo skrbeti po svojih najboljših močeh. Ne glede na izzid referenduma bomo skušali dajati največ kar zmoremo in znamo. Le veliko težje bo za nas in za bolnike, ko bomo morali še naprej premagova- ti veliko prostorsko stisko; ko bomo morali še naprej trepetati pred navz- križnimi okužbami, ko bolnikom ne bomo mogli zagotoviti osnovnih higi- enskih pogojev.« Dr. Jana Barič, enota za novoro- jenčke na ginekološko-porodniškem oddelku: »O tem nismo razmišljali. Doslej smo vedno imeli podporo pri občanih in pri delovnih organizacijah. Tudi vozičke, v katerih so lahko novo- rojenčki ob mamicah, smo kupih s pri- spevki. Če pa samoprispevka ne bo, bomo morali pošiljati še več nedono- šenčkov v LJubljano in ločevati mate- re od otrok. Prepričani smo, da bodo občani tudi takrat podprli urejanje po- gojev za novorojenčke in mamico. •■ Dr. Jože Arzenšek, dermatovenero- loški oddelek: »Brez tega samopri- spevka sije prihodnost težko zamišlja- ti. Ne da se predvideti, v kakšnih po- gojih bi v bodoče izvc{jali sodobno me- dicino. Tako za bolnike kot za zdrav- stvene delavce predstavlja delo in zdravljenje v' takšnih prostorih in s takšno opremo, kot jo imamo, veliko težav. Povsem drži izjava enega izmed bolnikov, ki se pri nas često zdravi: »To bi bila prava groza.« Dr. Ana Meštrovič, otroški odde- lek: »Ne vem, k^ bomo odgovorili materam, ki smo jim obljubljali izbolj- šanje. Še naprej bodo oddaljene od svojih dojenčkov, v podstrešni sobi z oknom na hodnik. K večjim otrokom bo tako kot sed^ lahko prišel na obisk istočasno samo eden izmed staršev. .. Brez samoprispevka je ureditev naše- ga oddelka predvidena čisto na koncu. Kako bomo do takrat? Skor^ ne bi smeli razmišljati o tem. Dr. Željko Radič, rentgenski odde- lek: »Brez samoprispevka ne bo apa- rata za računalniško tomografijo. To- rej bodo življenjsko ogroženi pred- vsem poškodovanci v prometnih in drugih nezgodah, deležni nižje ravni uslug kot na primer v Ljubljani ali Mariboru. Takšnih bolnikov tudi ne moremo pošiljati drugam. Naša medi- cina že sedcu zaostaja pri aparaturah. Če bomo še bolj, je to katastrofa. Živi- mo v upanju, da si naši občani žele prav tako zdravljenje, kot bi ga dobili v drugih centrih. Ljudje so povsod enaki.« Na zadnje vprašanje, ki ga objavljamo v tej rubriki, odgova^ata predsednica akcijskega odbora za IV. samoprispevek za zdravstvo dr. Danica Homan in predsednik kolektivnega poslovodnega organa Zdrav- stvenega centra Celje Alojz Žuntar. Kako oziroma koliko sredstev prispevajo občine celjske zdravstvene regije za modernizacijo bolniš- nice? K posodobitvi oziroma modernizaciji bolnišnice smo pristopili leta 1977, ko je bil podpisan prvi druž- beni dogovor. Drugi družbeni dogovor je bil podpisan za obdobje 1981-1985 in tretji družbeni dogovor je podpisan za obdobje 1986-1990. V tretjem družbenem dogovoru so se podpisnice (Celje, Sevnica, Laško, Šentjur, Šmaije, Žalec, Slov. Konjice in Moziije ter T. Velenje) sporazumele, da bodo za modernizacijo bolnišnice v Celju združevale 1 odstotek sredstev od bruto OD. Ta sredstva združu- jejo občine v obliki pospešene amortizacije preko cene zdravstvenih storitev in v obliki enodnevnega zaslužka, ki ga prispevajo delovni ljudje v posameznih občinah ali pa združujejo sredstva v kakšni drugi obliki. Oblika združevanja je prepuščena posamezni občini, obveznost vsake občine pa je 1 odstotek od bruto OD, razen za občino Sevnica, Moziije in T. Veler\je, ki prispe- vajo tolikšen delež od OD, kolikor njihovi občani oz. delovni ljudje koristijo zdravstvene storitve v regionalni bolnišnici v Celju. Občina Celje seje opredehla, da se sredstva IV. samopri- spevka namenijo posodobitvi bolnišnice v Celju. Ce bo samoprispevek izglasovan v občini Celje, odpade združe- vanje sredstev v obliki enodnevnega zaslužka. Občane in delovne ljudi občine Celje zanima, kaj to za mih pomeni, ker je bolnišnica v Celju regijskega značaja? Če bo referendum uspel, bodo občani občine Celje odva- jali 1 odstotek OD, s tem pa odpade združevanje enodnev- nega zaslužka. Od skupno zbranih sredstev od 1/1-1980 do 30/6-1987, se je združilo z regijskim družbenim dogovorom z dodatno prispevno stopnjo s samoprispevkom, enodnevnim zaslužkom, prispevkom delovnih organizacij in občanov •skupaj tri milyarde 806 milijonov din (3,806.752.060 din), od tega v občini Celje ena milyarda 745 milyonov novih din (1,745.269.175), ostali plačniki v regiji in zunaj hje pa dve milijardi 61 milijonov din (2,061.482.855 din). Za investicijsko vzdrževanje starega dela bolnišnice smo v letu 1986 porabili 38.277.000 din rednih sredstev (ostalo glej Indok št. 3/87, stran 8, 10, 11,). Poleg tega imajo Celjani določene prednosti: - Bolnišnica je delovni kolektiv s 1.660 zaposlenimi, ki so v večini iz občine Celje in je že to pomembna družbeno- ekonomska pridobitev. - Občani in delovni ljudje občine Celje imajo do bolniš- nice bliže, kot tisti iz Šm^a, Sevnice, Moziija ipd. Tudi to je določena prednost, ki jo imajo Celjani ne glede na to, ali so pacienti ^i obiskovalci sorodnikov oz. znancev. Vedeti moramo, da nam ostanejo kljub eventuelnemu pozitivnemu izidu referenduma za zdravstvo in nato ures- ničitvi predloženega programa, še nekateri odprti pro- blemi pri dokončanju posodobitve bonišnice (novi objekt), katere bomo skušali dodatno reševati s prispevki delovnih ljudi in občanov ostalih občin celjske zdrav- stvene regije. Zato jih že sedaj vabimo, da posnemajo Celjane in omogočijo še nada^no hitrejšo posodobitev svoje bolnišnice z rednim plačevanjem že dogovorjenih prispevkov in uvedbo še drugih oblik zbiranja denarnih sredstev kot npr., da vključijo v program, ob razpisu novih samoprispevkov, tudi nadaljno posodobitev bolnišnice v Celju. Predlog za pospešitev reizličnih oblik prispevkov bomo izdelali skupaj s predsedstvom Skupščine občine Celje ter ga predložili Svetu občin celjskega območja. 19. NOVEMBER 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 15 O nastopu tovariša Rinca na seii CK ZKS, 16. oktobra 1987 Moj nastop na 12. seji CK ZK Slovenije je izzval k od- govoru Medobčinski svet ZSMS celjske regije, pred- sedstvo Občinske konferen- ce ZSMS Celje ter aktiv ko- munistov v tem organu kar v štirih občilih: v Telexu, v Delu, na Valu 202 in v No- vem tedniku. Oglašam se predvsem za- to, ker se mi zdi potrebno javno razmišljati o tem, v čem je bistvo tega odmeva. Ali gre predvsem za upravi- čeno in dobronamerno zav- zemanje za demokratične odnose v zvezi komunistov in v družbi, kar nedvoumno je v interesu cele naše druž- be, ali pa gre za nekaj bistve- no manj konstruktivnega, za oporekanje pravice članu zveze komunistov, morda predvsem njenemu aktivi- stu, da javno in jasno izrazi - kar sme vsakdo drug - svoj pogled na kak važen družbe- ni pojav. Omenjeni odmev načenja tako vprašanje vsebine moje diskusije kot vprašanje, v či- gavem imenu sem jo izrekel. Komunisti v vseh sloven- skih občinah smo se, sicer na razUčne načine, pred sejo CK ZK Slovenije, ki je bila namenjena problematiki gi- banja članstva, poglobili v ta vprašanja v svojih okoljih. Na seji Medobčinskega sveta ZKS Celje, 15. 10. 1987, smo strnili ugotovitve in predlo- ge občinskih komitejev ter se dogovorili tudi za vsebino razprave, ki naj bi jo nekdo iz celjske regije povedal na seji CK ZK Slovenije. Ta nekdo sem bil jaz. V svoji razpravi sem povzel razpra- ve v občinskih komitejih in na seji Medobčinskega sveta ZK Slove lije. Ocene vsebine pisanja re- vije Mladine in tozadevnega delovanja komunistov v RK ZSMS sem povzel iz razprav na Medobčinskem svetu ZKS Celje in jih javno pove- dal zato, da bi jih preveril, saj je svobodno soočanje mnenj v zvezi komunistov osnova njene notranje demokracije. Ali sem pri tem napačno razumel vsebino nekaterih razprav in si jih preširoko razlagal kot pooblastilo Me- dobčinskega sveta ZKS Ce- lje za mojo razpravo na seji CK ZK Slovenije, o teih je mogoče razpravljati znotraj ZK, vendar ni mogoče spre- jeti, da nisem imel pravice predstaviti stališč dela čla- nov, ki jim na Medobčin- skem svetu ZKS Celje nihče ni oporekal. Razprava o tem, ali sem prekoračil pooblastila, se je na seji OK ZKS Celje že za- čela in to pred reakcijami na Valu 202, v Telexu, v Delu in v Novem tedniku, vendar za- časno prekinila zaradi moje enomesečne službene odsot- nosti. Res je, da sem med drugim v imenu Medobčinskega sveta ZKS Celje dal pobudo za ugotavljanje odgovornosti komunistov, ki delajo v uredništvu Mladine in v RK ZSMS, ne pa vodstva RK ZSMS in časopisa Mladi- na. Poudariti želim, da gre za zelo pomembno razliko med zahtevo po ugotavljanju od- govornosti komunistov vsa- kega posamično, in zahtevo, da naj bi CK ZK Slovenije kUcal na odgovornost celot- no mladinsko vodstvo in uredništvo časopisa Mladi- na, kar mi želijo naprtiti mla- dinci v vodstvu OK ZSMS Celje in Medobčinskega sve- ta ZSMS celjske regije. Niti jaz, niti kdorkoli drug v ZK ni zahteval, da se imenuje partijsko skupino, ki bi se ukvarjala z »inkcizicijskim poslom na RK ZSMS in Mla- dini«, kot mi to očitajo. Gre preprosto za to, da sme vsak član zveze komunistov pred- lagati, da se ugotovi, kako in ali posamezni člani uresni- čujejo kongresne in druge sklepe zveze komunistov. Za pravilno informiranje, pri tem pa tudi za uresniče- vanje stališč in usmeritev ZK Slovenije in ZK Jugosla- vije na poročju javnega ob- veščanja, so pač najbolj od- govorni komunisti, ki delajo pri časopisih in tisti, ki dela- jo pri njihovih ustanovite- ljih. Da pobuda (moja in neka- terih članov Medobčinskega sveta ZKS Celje) ni bila brez vsake osnove, dokazujejo stališča CK ZK Slovenije, ki jih je v zvezi z mojo razpravo sprejel na naslednji seji, 28. 10. 1987, in po katerih naj bi predsedstvo CK ZK Sloveni- je dalo pobudo tiskovnemu svetu RK SZDL, da organizi- ra celovito razpravo o vlogi in vsebini mladinskega tiska v Sloveniji. Komunistom v predsedstvu RK ZSMS, v izdajateljskem svetu in v uredništvu Mladine pa na- laga, da ocenijo skladnost uredniške politike in vsebin- ske zasnove revije Mladina. Značilno za ves ta zaplet je, da navedeni odmev za- molčuje dejstvo, da se je na moje stališče z drugačnim pristopom že na isti seji CK ZK Slovenije odzval Robert Černe, kaj šele, da bi prika- zalo, v čem je vsebinska in metodološka razlika med mojimi predlogi in stahš- čem, ki je bilo zavzeto na CK ZK Slovenije na naslednji seji. Koliko je zveza komuni- stov zakoračila v prenovo in koliko je uspela spremeniti svoje metode, je gotovo tre- ba presojati po stališčih or- ganov, v tem primeru CK ZK Slovenije, ne pa po vse- bini posamičnih diskusij, pa čeprav gre v tem primeru za mojo na podlagi razprav v Medobčinskem svetu ZKS Celje. Komu in zakaj je v intere- su, da trka na odprta vrata in z nenačelnim pritiskom po- skuša onemogočiti svobod- no izrekanje mnenj in demo- kratično nastajanje stališč organov Zveze kon>unistov Slovenije, o tem naj presodi- jo bralci sami. DANIJEL RINC Sekretar MS ZKS Celje Vojnišici gasilci Gasilsko društvo Vojnik se je vsestransko vključilo v aktivnosti v okviru meseca požarne varnosti. Učencem osnovne šole je pripravilo prikaz reševanja iz zmečka- nega avtomobila (prikazala ga je enota Zavoda za požar- no varnost iz Celja). V zgrad- bi nižje osnovne šole je pre- izkusilo, v kolikem času je mogoče izprazniti šolo ob morebitni eksploziji. Ugoto- vili so, da so učenci izprazni- li zgradbo v eni minuti, če- prav prej nihče ni vedel za akcijo. Krajani so prejeli od gasil- skega društva letake s pre- ventivno vsebino o požarni varnosti v gospodinjstvu, na delovnem mestu in na kme- tiji. Gasilci so si ogledali tudi vodne vire na svojem ob- močju in opravili preventiv- ne preglede v zgradbah druž- benega sektorja. V sredo, 21. oktobra so v večernih urah organizirali sektorsko vajo - gašenje zdravstvenega doma in nje- gove okolice. Sodelovalo je devet društev, ki so prispela zelo hitro; vaja je uspela. Za- nimivo je bilo, da so krajani res mishh, daje prišlo do po- žara. Pionirji gasilci A skupine so sodelovali na sektorskem tekmovanju v Socki in osvo- jili prvo mesto. Vsi poveljniki in predsed- niki društev v sektorju Voj- nik pa so si ogledali skladiš- če Petrola in njegovo organi- ziranost požarne varnosti. MILENA JURGEC Ko pride jesen Pred dnevi 27. 10. 87. je praznovala svoj devetdeseti rojstni dan mama Milka Jer- man, iz Ul. Milke Kerinove 15 v Celju. K čestitki tako visokemu jubileju smo se želeli pridru- žiti tudi mi. V lepo urejenem domu, nas je izza sobnih vrat naj- prej pozdravila mala zveda- va glavica pravnukinje Ur- ške. Le še nekaj trenutkov in že je tu mama Milka; vsa ve- dra in zadovoljna. Vse naše najlepše želje za njen praz- - nik je s presenečenjem in ve- seljem sprejela. Med prijet- nim kramljanjem v njenem družinskem krogu nam je na vprašanje, kako je uspela ohraniti do danes toliko zdravja, vitalnosti in dobre volje, odgovorila z rahlim na- smeškom zelo kratko: celo življenje sem bila skromna in delovna. Tako je še danea. Še vedno si sama ureja stanovanje, z metlo se napoti okrog hiše ter še marsikaj drugega po- stori ... Sin, snaha, vnukinja in pravnukinja ji nudijo vso ti- sto družinsko toplino, ki si jo želi sleherna mama, posebej pa še mame, ki so pozabljene od svojih otrok. V naši KS smo zelo ponos- ni na našo mamo Milko. IVA RAJH, Celje Prijazni prodajalki v soboto, 17. oktobra sem nabavila kotliček za WC v tr- govini Labod. Žal sem pre- pozno opazila, da je za to na- peljavo neuporaben. Morda bi se ga dalo z raznimi spre- membami le montirati, toda saj veste, kako je s strokov- njaki za to vrsto dela. Dva dni kasneje sem nesla kotliček nazaj k Labodu in kar verjeti nisem mogla; pri- jazna prodajalka Cvetka je zadevo takoj uredila. Denar so mi takoj povrnili, pa še svetovala mi je, naj se ogla- sim v trgovini Galeb v Stane- tovi ulici. Povedala sem, da sem invalid, pa je prodajalka sama telefonirala v Galeb in malo kasneje povedala, naj kar grem tja. Take sreče res nimam vsak dan. Res sem v Galebu dobila pravi kotliček. Žal mi je, da ne vem imena prodajalke v Galebu, zakaj tudi ta mi je prijazno postregla in kotli- ček lepo ovUa z vrvico, da sem ga lahko nesla do avto- busne postaje in domov. Škoda le, da nimamo v Celju več takšnih prodajalk. HEDA JANZEKOVIČ, Celje Zdravo, prijatelji! Kako ste kaj? Pravite, da ste že utru- jeni od vsega skupaj, in da bi bilo prav lepo, ko bi imeli spet kakšen mesec počitnic.. Verjamem. Tudi meni bi prav prišle, am- pak ker to pač ni mogoče, vztrajamo in delamo ali se učimo naprej. Pa s^ še najdete čas tu- di za igro in veselje. Ma- me pač morajo vedeti, da ste tudi tega potrebni, če hočejo, da se boste dobro učili. Se stroj potrebuje počitek, kaj šele človek in kaj šele vi, ki ste vendarle še (skor^) otroci. Ali ne? Vaša Nadja Ali je to varčevanje? Zgodnje jutro pri nas doma. Na hodniku že stojita ata Dani in mama Stanka in se pomenku- jeta. »Danes bi šla v šolo z avtomo- bilom,« pravi mama Stanka. »Z avtomobilom? V današnjih časih? To ni mogoče. Bencin je vendar predrag!« se razburi ata Dani. V roko vzame čm kovček, pre- hodi stopnice, sede v a\'tomobil in se odpelje v SIP, oddaljen 500 metrov. Mama Stanka na postaji poča- ka avtobus in plača 300 dinaijev za vožnjo na Polzelo, oddaljeno 3 in pol kilometre. Začnem se odpravljati v šolo. Pogledam v peresnico in ugotovim, da bom morala začeti varčevati z minica- mi za svinčnik. »Prevehke konce mečem proč,« si rečem. Že sem pred uro matematike. Pogledam, koliko minice je še v svinčniku. Polovica. »Eh, kar zamenjala jo bom.« se odločim in jo vržem proč. Ura je dve. Po obilnem kosilu sedim v dnevni sobi in prebavlja- mo použito hrano. Mama Stanka iznenada dvigne glavo iznad ča- sopisa: »Morali bomo še bolj var- čevati,« pravi razburjeno. »Infla- cija je že 135 odstotna. Grozno! In piše, da se je kava spet podra- žila.« Da bi pomirila svoje živčke, srkne požirek pravkar omeiyene tekočine iz skodelice za čaj- Spet mine nekaj ur. Sonce po- časi zaide in stemni se. Sprehajam se po stanovanju in s spoštovanjem opazujem raz- košno razsvetljavo. Gorijo vse lu- či, dvanajst žarnic. Ni malo, kaj- ne? Do ušes mi priplava glas po- ročevalca: Napovedujejo podra- žitev elektrike... Stopim v sobo in odtrgam s ko- ledarja list. Lahko kot pero je padal proti košu in se nato pomešal med ostale smeti. Na njem je bilo z ve- hkimi številkami odtisnjeno: 31. oktober. PETRA KOPUŠAR, 8. a OŠ Bratov Juhart ŠEMPETER Sneguljčica Sneguljčica stanuje v četrtem nadstropju. Danes je takšen dan, da ji gre vse narobe. Za začetek se je pokvarilo dvigalo. Ker je morala peš po stopnicah, je za- mudila avtobus. »Oh, ne,« je pomislila, »spet bom zamudila in ta grozna tova- rišica mučiteljica se bo zopet kre- gala. Kot da sem jaz kriva, da se je dvigalo pokvarilo!« Hitro stopajoč po pločniku se vdaja podobnim mislim, nato pa se odloči za avtoštop. Kot po na- ročilu se ji bliža fant na beli ve- spi. Ustavi se in vpraša, kam bi se peljala. Pove mu, da se ji mudi v šolo. Z belima čeladama na gla- vah že drvita proti šoli. Prispeta pravočasno in Sneguljčica je re- šena neusmiljenih pogledov to- varišice. Svojemu rešitelju se le- po zahvali in dogovorita se, da jo pride čakat po pouku. In še dandanes tako srečno dr- vita na beli vespi, če se še nista zaletela. TANJA SRDIČ 8. b Kako sem se učila Ko sem zadnjič prišla iz šole, sem se takoj spravila k domači nalogi. Ko sem jo napisala, sem bila že zelo lačna. NakosUa sem se in pospravila posodo za sabo. Spomnila sem se, da bom nasled- nji dan vprašana zemljepis. Šla sem v sobo in poiskala knjige in se začela učiti. Ko sem bila z zemljepisom gotova, sem zače- la iskati rokovnik, v katerega vedno vpišem, kdaj kaj pišemo. Ojoj, le kako sem mogla pozabiti! Jutri smo dvanajstega in pišemo matematiko! Hitro sem poiskala učbenik in zvezek ter začela reše- vati naloge. Ko sem prišla do na- loge 118, mi nikakor ni šla v gla- vo. Reševala sem jo več kot pol ure. Na koncu sem morala prositi atija, naj mi jo pomaga rešiti Za nalogami sem se šla učit pravila. To je bilo precej težje od nalog. Učila sem se jih tako, da sem jih nekajkrat prebrala. Toda zdelo se mi je. da bolj ko jih berem, manj jih razumem. Zvečer ob šestih sem končala z matematiko. Na mizi je*priteg- nila mojo pozornost knjiga za bi- ologijo. Oh, saj res! Kaj pa biolo- gija? Usedla sem se za mizo in začela listati po knjigi. Nič več se mi ni ljubilo. Eh, biologija, sem pomislila in se prisilila k branju! Ko sem ravno brala o velikem metljaju, jo primaha od nekod bratec. Pride naravnost v mojo sobo in me začne gnjaviti z nje- govimi oslarijami. Naj sem ga še tako podila ven, vse je bilo za- man. Uvidela sem, da je za danes z biologijo konec. Zaprla sem knjigo in se morala hočeš nočeš igrati z bratcem. Zjutraj sem pa vstala pol ure prej, da sem se do konca naučila biologijo in pono- vila matematiko. LILJANA JOVANOVIČ, 6. r. OŠ Bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI Bil sem kaznovan Ko sem prvič pozabil v šoh zvezek, sem moral takoj po nje- ga. Mamica je bila zelo huda in ves popoldan sem ji moral poma- gati. Ker potem nisem imel nič prostega časa za igranje, sem sklenil, da se bom poboljšal. Tru- dim se, da bi mame ne jezil več, vendar mi ne uspe. Včasih pa je tudi mama slabe volje in noče poslušati mojih želja. ' BLAŽ KRESNIK, 2. r OŠ KOMPOLE Kako ravnam s kruhom Kruh je naša vsakdanja hrana, zato ga moramo spoštovati. Kruh imam zelo rad in ga jem vsak dan. Mamica in ati me ved- no učita, da moram kruh spošto- vati. Nikoli ne mečem kruha v smeti, še drobtine prihranim za lačne ptičke. Mnogo ljudi med vojno ni imelo kruha, zato so umirali od lakote. Večkrat vidim kruh v posodah za smeti in takrat se spomnim maminih in očeto- vih besed. Še danes je po svetu mnogo lačnih ljudi, ki ne poznajo kruha, tako kot mi. Ko bom velik, bom svoje otro- ke vedno učil, kako morajo spo- štovati kruh. DANI URANKAR, 3. c OŠ Ivan Kovačič-Efenka CELJE 16. STRAN - NOVI TEDNIK 19. NOVEMBER 1987 Nalbolj pomagajo pravočasne prijave Vlomilci In tatovi na Cellskem ne poznajo počitka Na celjskem območju se v zadnjem času kar vrstijo razne kraje in vlomi v sta- novanja pa tudi v šole in trgovine. Tatovi in vlomilci imajo najraje denar, tujo valuto, zlatnino in tehnične predmete. Delavci Uprave za notranje zadeve ob tem opozarjajo, da gre marsika- tera kraja tudi na rovaš sa- mih lastnikov, saj je malo- marnost pri varovanju pre- moženja iz dneva v dan večja. Tako nemalokrat lastniki šele potem, ko so bili okra- deni, pomislijo na odprta ah priprta okna, nezaklenjena vrata, slabe ključavnice ... Zgodi se, da opazijo krego še- le nekaj dni po tistem, ko so bili tatovi na obisku. Pozne prijave ali sploh molk o vlo- mih pa delavcem Uprave za notranje zadeve zelo otežko- ča odkrivanje storilcev. Kljub temu so v zadnjem ča- su izvedli nekaj uspešnih ak- cij in spravili nekaj drznih tatov za zapahe. Nizka cena Je lahko sumljiva Tako so prijeli skupino, ki je proste izhode ali krajše po- bege iz vzgojnega zavoda v Slivnici izrabljala za vlo- milske podvige. Ivan Kajte- rer iz Šentjurja ter mladolet- na S. O. iz Šmarja in M. B. iz Kranja so se lotevali pred- vsem avtomobilov, vlamljali pa so tudi v trgovine. Njihov cilj so bih tehnični predmeti in rezervni deli, ki so jih po- ceni prodajali naprej. Milič- niki so ovadili tudi dva ku- pca: Jožeta O. iz Šmarja in Jožeta P. iz Laškega. Osum- ljena sta kaznivega dejanja prikrivanja, saj bi jima smeš- no nizke cene kupljenih predmetov morale biti sum- ljive. Delavci Uprave za notra- nje zadeve opozarjajo, da je bilo na našem območju v zadnjem času več kraj tehničnega blaga, pred- vsem videorekorderjev, za- to svarijo pred neprevidni- mi nakupi. Prav poceni sta do avto- mobila prišla tudi Sašo Mož- gon in Davorin Pere iz Tito- vega Velenja. Od zdomca Ljuba Lebra, ki trenutno živi v Frankfurtu, sta kupila ukraden porshe 911 CS za borih 5000 nemških mark. Možgon je avtomobil opre- mil z registrskimi tabUcami odsluženega volksvvagna in ga tako pripeljal čez mejo. Na podoben način sta »uvo- zila« tudi ukraden osebni av- tomobil iz Avstrije. Poleg ca- rinskega prekrška sta zagre- šila tudi kaznivo dejanje pri- krivanja. Presenečenje v seniku Dva avtomobila, ki sta iz- ginila iz ograjenega, slabo za- varovanega parkirišča Avto- tehnike v Trnovljah, so našli v seniku Božidarja Kocmana v Paki pri Titovem Velenju. Avtomobila znamke Renault 18 in Lada Nrva sta ukradla 23-letni Bojan Senica iz Ro- gaške Slatine in mladoletni S. M. Renault sta najprej »shranila« v garaži Franca Stojana v Vrbnem, zato je tu- di on osumljen prikrivanja kaznivega dejanja, Kocman pa je za avtomobil celo že plačal 1500 nemških mark, čeprav je vedel, da gre za po- vsem novi vozili. Zlahka so odklepali vrata Posebej premeteni so bili trije mladoletni vlomilci: S. K., M. J. in R. V. iz Celja. Od junija naprej so vlomih v več stanovanjskih hiš v Ce- lju, kradli pa so denar, teh- nične predmete in zlatnino. Svoje žrtve so izbirali med premožnejšimi znanci. Po te- lefonu so preverjali, če so stanovanja prazna, da so se lahko lotili dela. Večkrat so si iz otroških plaščev v šol- skih garderobah izposodili ključe in jih ponaredili. Z njimi so zlahka prišh do plena, začasnega izginotja ključev pa ni nihče opazil. Obsežno delovno območle Skupina Romov, Josip Kolompar in mladoletna I. A. ter N. Z. so na svojem popotovanju od Sombora do Celja okradli več stanovanj. Posebej zavzeto so kradli na območju med Zidanim mo- stom in Celjem. Tatinski pr- sti pa jim niso dali miru niti- na obisku pri sosedu v Pe- čovniku, kjer so našh svoj novi dom. Medtem, ko jih je sosed nameraval gostoljub- no postreči, so ga okradli. Za zapahi se je znašel tudi Izet Mosorovič iz Lukovca. Njegovo »delovno območje« je bilo precej obsežno, saj je segalo celo do Tuzle in Pule, najbolj vneto pa je kradel v Celju in Žalcu. Od leta 1984 je večkrat vlomil v kioske in stanovanja ter odnašal de- nar, tehnične predmete in dokumente. Donosno razkladanje Trije delavci v Erinem skladišču v Titovem Velenju so bili pri razkladanju tovor- njakov tako marljivi, da so mimogrede razložili še neko- liko več, kot bi morah. Na- zadnje so tako hiteli pri raz- kladanju pomivalnih strojev, ki jih je tovornjak pripeljal iz Hrvaške. Ne, da bi šofer opa- zil, so razložili 10 pomivalnih strojev in jih prodah, izkupi- ček'skoraj 900 starih milijo- nov-pa so si razdehh. Troji- co: 30-letnega Milana Felici- jana, 33-letnega Marjana Krašovca in 34-letnega Bo- gomirja Stvarnika sumijo, da so se na podoben način okoriščali že prej. Mikavni nabožni kipci Vse bolj priljubljeni so med tatovi tudi nabožni ki- pci. Tako vsaj kaže vedno več tatvin v kapelicah in cerkvah. Miličniki so zaradi krso tega blaga priprli Stani- slava Novaka in Zlatka Pe- troviča iz Maribora ter Bori- sa Smernjaka iz Ptuja. Tatovi in vlomilci so torej kar marljivi, zato bomo mo- rali vsi skupaj bolj pozorno varovati svoje in družbeno premoženje. Kako zlahka pridejo včasih tatovi do svo- jega plena, ilustrira tudi pri- mer iz žalske Name, kjer je neznanec ukradel zlatnino, vredno več kot 3 milijone di- narjev. Predal ni bil zakle- njen, kr£oo pa so opazili šele dan kasneje. N. K. Goljufivi pomočnik Anton Malgaj, star 21 let, doma iz Ponkvice pri Šmar- ju, je znancu, poštarju, lju- beznivo ponudil pomoč pri raznašanju pokojnin. Ven- dar denar do pravih lastni- kov ni prispel. Anton je sam podpisal nakaznice in si pri- svojil 1,7 mihjona dinarjev. Delavci Uprave za notranje zadeve ga še iščejo in napro- šajo vse, ki bi karkoli vedeli o njem, da to sporočijo naj- bližji postaji milice. NOČNE CVETKE • V soboto gutraj je var- nostnik prijel šolarja, ki je skočil preko ogr^e Surovi- ne ob Mariborski cesti. Pri- šli so miličniki, ki so ugoto- vili, da je fant strasten lju- bitelj stripov; tako strasten, da mu ni bilo težko vstati ob štirih zjutraj, ko je raču- nal, da bo najlažje izbrskal nekai stripov iz kontejnerja za papir. • V ponedeljek popoldne so celjski miličniki naleteli na brezdomca Jureta Z. Ker Jure nima nobenih sredstev za preživljanje, so ga odpeljali sodniku za pre- krške, ki ga je kaznoval z zaporom. Zun^ postaja vsak dan hladneje, zato se Jure ni preveč branil strehe nad glavo, pa čeprav je to zapor. • Milan V. je prejšnji te- den dobil prost izhod iz za- pora. Ker izhodi iz zapora niso tako pogosti in se je moral kar dolgo lepo obna- šati, si je hotel privoščiti, da bi se tega dopusta še dolgo spomiryal. Ker pa ni imel dovolj denarja, se je odločil za način, ki ga naj- bolje pozna - vlomil je v tr- govino "Voglajna. Pa so pri- šli miličniki in ga zalotili. Milan si bo ta prosti izhod vseeno dobro zapomnil, le da ga bo imel v slabem spo- minu. S. Š. Traktorist umrl y ponedeljek popoldne, pri- bližno ob 14. uri se je smrtno po- nesreil Sl-letni traktorist Jože Rovšnik iz Dobrovelj. Rovšnik je na gozdni cesti s traktorjem za- peljal na večji kamen, ki se je odtrgal od škarpe. Zaradi tega je zavozil s ceste in zdrsnil 70 me- trov po strmini. Med drsenjem je padel iz vozila in obležal mrtev. Umrl na tirih v nedeljo zjutraj, nekaj po 7. uri 24-letni Dragotin Šopek iz Rovnega pri Krapini zaradi ne- primerne hitrosti ni mogel zvozi- ti ostrega desnega ovinka na ma- gistralni cesti Rogaška Slatina -Krapina. Malo pred Rogatcem je izgubil oblast nad vozilom, za- to ga je zaneslo v levo čez banki- no in na travnik. Po travniku je vozilo drselo še približno 17 me- trov, nato pa padlo na železniške tire v tri metre globokem useku. Voznika Šopka je vrglo čez tire, kjer je obležal mrtev, sopotnik, 29-letni Branko Mužak iz Goriča- novcev pri I^apini pa je bil le lažje ranjen. Škode ja za več kot dva milijona dinarjev. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE CELJE objavlja RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IZGRADNJE STANOVANJ V DRUŽBENO USMERJENI STANOVANJSKI GRADNJI IN ZA POSOJILA ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA V DRUŽBENO USMERJENI STANOVANJSKI GRADNJI ZA LETO 1987 1. Sofinanciranje izgradnje stanovanj v družbeno usmer- jeni stanovanjski gradnji je razpisano za sledeča stanova- nja v stanovanjsko poslovni zgradbi ob Stanetovi in Levsti- kovi ulici s plansko ceno 658.360 din/m^ in s predvidenim rokom dograditve 31. 7. 1988: V plansko ceno niso vključeni stroški financiranja dose- danje gradnje, ki jih mora poravnati kupec zaradi kasnej- šega pristopa k refinanciranju in gradnji stanovanj. 2. Prijave na razpis za sofinanciranje izgradnje stanovanj je treba poslati v petnajstih dneh po objavi razpisa Zavodu občine Celje za planiranje in Izgradnjo, Celje, Aškerčeva 15. 3. Organizacije združenega dela, ki se bodo prijavile na razpis za sofinanciranje izgradnje stanovanj, bodo lahko uveljavljale tudi pravico do posojila iz združenih sredstev vzajemnosti, ki se bodo oblikovala za drugo polletje 1987 po zaključnem računu za leto 1987. Pravica do posojila in obseg posojila bosta odvisna od obsega na ta način zdru- ženih sredstev. Pravico do posojila za sofinanciranje izgradnje stano- vanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji za svoje delavce lahko uveljavljajo organizacije združenega dela: - ki začasno niso sposobne oblikovati v skladu skupne porabe dovolj sredstev za planiran obseg stanovanjske graditve, - ki izpolnjujejo svoje obveznosti do združevanja sredstev vzajemnosti ali, ki jim je pristojni organ stanovanjske skupnosti zgčasno delno ali v celoti odložil obveznost plačila obračunanega prispevka za vzajemnost, - ki so sprejele srednjeročne in letne plane kadrov ter plane stanovanjske graditve, usklajene s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, - ki so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za zadovoljevanje stanovanjskih potreb delav- cev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodar- stvu in z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega go- spodarstva v SR Sloveniji, - ki imajo v skladu s temi samoupravnimi splošnimi akti sprejete prednostne liste upravičencev do stanovanj, - ki gradijo ali kupujejo nova stanovanja v okviru pro- grama stanovanjske graditve stanovanjske skupnosti in v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi v stano- vanjski skupnosti, - ki imajo zagotovljena sredstva za lastno udeležbo, - ki imajo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo in - ki so kreditno sposobne. 4. Prijavi na razpis je treba priložiti potrdilo o povprečnem osebnem dohodku na delavca v organizaciji združenega dela v letu 1986. 5. Rok za prijavo na razpis znaša trideset dni od dneva, ko bo objavljen. Prijave na razpis je treba poslati Ljubljanski banki, Splošni banki Celje, Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo, Celje, Vrunčeva 1, kjer bodo udeleženci razpisa prejeli predpisane obrazce in podrob- nejše informacije. Udeleženci bodo o rezultatih razpisa obveščeni v tride- setih dneh od dneva, ki bo določen za izdelavo zaključ- nega računa za leto 1987. 6. Kandidati za sofinanciranje izgradnje stanovanj lahko na podlagi posebnega aranžmaja v Ljubljansko banko, Splošno banko Celje uveljavljajo tudi kredit iz naslova bodočega oblikovanja stanovanjskega dela sklada skupne porabe ali na podlagi vezave prostih sredstev. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE CEUE 19. NOVEMBER 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 17 Kal se dogaja s celjskim plavanjem? v soboto in nedeljo smo lahko na (•eljskem bazenu Golovec spremljali jgpo plavalno prireditev, 3. mednarod- jji miting za pokal Celja. Organizatorje 0 PK Klima Neptun. Torej klub, kije zadnjih neks^ let znan po odličnih pla- valcih in organizaciji, žal pa je zadnji jniting potrdil, da se »hišica iz kart« po tekmovalni plati počasi ruši. Poglejmo nekaj primerov: ženske ekipe praktič- no ni več. Drezgičeva ni nastopila (o vzrokih takšnih in drugačnih pišemo drugje), Lavričevih, Fermentinove in /inderletove ni. Md moškimi je blestel, poleg mladega Gorenaka, samo Vra- iun, Jurak in Tešovič pa sta »tako, tako«. Pravega nadebudnega pod- mladka ni. Res je, da so Celjani na tekmovanju v Celju osvojili ekipno drugo mesto, vendar je bila konkuren- ca slaba, sai ni bilo na startu niti naj- boljših slovenskih in jugoslovanskih plavalcev (Petrič, Kučejeva itd.). Po kuloarjih smo slišali o celjskem plavanju vse mogoče. Nam je žal, daje prišlo do tega, ker je bilo delo dobro zastavljeno. Osebno pa ponovno pov- darjam, daje pri delu kluba vsako delo staršev hvaležno, vendar se ne sme vti- kovati v delo strokovnega vodstva. To se ne dogaja samo pri plavanju, ampak tudi umetnostnem drsanju, smučanju, streljanju, kegljanju in še kje. V otro- kovem uspehu vidpo največji uspeh starši. Zresnimo se in postavimo stvari na pravo mesto: trenerje usposobljen za svoje delo in n^j trenira mlade športnike, starši pa naj opravljajo tista dela, ki njim odgovarjajo in jih znajo. Velika škoda bo, če bomo prihodnje leto imeli še manj vrhunskih plaval- cev, kot jih imamo in da bo izničeno nekajletno dobro zastavljeno delo. TONE VRABL KOmENTIRAMO Najuspešnejši Celjan je bil vse boljši Jure Vračun, kije zmagal na 100 m prsno (edina zmaga Celjanov) in bil tretji na 200 m prsno. Novi zmagi kegljavk EMO Celje v 3. in 4. kolu novousta- novljene zvezne lige so kegljavke EMO Celje dose- gle novi zmagi, ko so pre- magale Podravko 2342:2473 in Varteks 2355:2458. V obeh nastopih je bila najboljša novinka v ekipi, svetovna prvakinja Nagy, ki je proti Podravki s 482 keglji postavila tudi nov rekord kegljišča, z Var- teksom pa je podala 429. Tako so Celjanke po štirih nastopih brez poraza v vod-, stvu skupaj z ljubljansko ekipo SCT. Z njo in Rijeko (obe ekipi sta pleg EMO Celje favoriti za prvaka) pa se bodo srečali v nasled- njem kolu v Celju. Kegljači EMO Celje so v zvezni ligi po dveh pora- zih na domačem kegljišču doživeli tretji poraz v go- steh s Partizanom 5571:5429. Najboljši posa- meznik v celjski ekipi je bil Salobir 927. Celjani pa sre- čanja z Slovenom niso od- digrali, ker ni bilo izpravno kegljišče in bodo tako brez boja verjetno prišli do pr- vega para točk v zvezni ligi. TV Državni rekord Gašperja Gorenaka v Celju je bil 3. mednarodni plavalni miting za nagrado Celja, ki ga je organiziral PK Klima Neptun. Edini državni rekord je dosegel Gašper Go- renak iz Celja, ki je med 25. plavalci na 100 m prsno sicer osvojil »samo« petnajsto me- sto, vendar je s časom 1:17,66 nov rekorder Jugoslavije za pionirje do 12 let. Zmagal je tudi Grega Jurak na 100 m kravi s časom 54,19, kar je samo za tri stotinke slab- še od republiškega rekorda, ki ga ima še vedno - zdaj ne več aktivni - Borut Petrič. Jure Vračun je bil najboljši na 100 m prsno s časom 1:09,27. Kot najboljša ekipa je osvojila pokal za nagrado Celja PK Ljubljana, domačin PK Klima Neptun je bil drugi, PK Vele- nje pa osmi. Sodelovalo je 27 ekip iz večih držav. Andrej Žnidaršič, bivši pro- fesionalni trener PK Klima Neptun, zdaj pa »bademaj- ster« na bazenu Golovca: »Na 3. mednarodnem plavalnem mitingu ni nastopila Tanja Drezgič, ker ima vnetje sinu- sov ter ima zdravniško prepo- ved plavanja za en teden. Zara- di tega tudi ne bo šla na pripra- ve na Madžarsko. Resnični vzroki pa so v slabih šolskih ocenah.« Mijo Tešovič, predsednik organizacijskega > odbora mednarodnega mitinga v Ce- lju, sicer pa oče trenutno naj- boljšega celjskega plavalca Dejana Tešoviča: »Dejan ne bo na pripravah na Madžar- skem preprosto zaradi šolskih obveznosti. Doma smo se do- govorili, da je prvo šola, potem pa vse ostalo. Ne gre mu slabo, vendar ima čuden ržizpored pouka.« Načrti še niso gotovi Medtem, ko so se celjski pla- valni delavci pritoževali, da ni- majo pogojev za zimsko vadbo (dokler niso dobili Golovca), se zdaj pritožujejo nad odprtim bazenom. Ta je dotrajan in po- treben kompletne obnove. O tem smo pisali pred začet- kom letošnje kopalne sežone. Odgovorni ,so obljubljali, da iaodo načrte za sanacijo napra- vili do konca poletne sezone in začeli z obnovo. Zal pa s tem ne bo nič, ker načrti še niso narejeni in znova obstoja boja- zen, da se prihodnje leto v celj- skem bazenu ob Ljubljanski cesti ne bomo kopali in plaval- ci trenirali. t. VRABL Skupina celjskih plavalcev, ob njih levo pa Nace Majcen iz LJubljane, ki je bil najboljši posameznik s časom 3:59,54 na 400 m kravi in je prejel pokal v trajno last. Foto: EDI MASNEC 20GA JE OKROGLA Končan je jesenski del prvenstva v republiški ligi, vodijo nogometaši Ljubljane, ekipe s celjskega območja pa so na naslednjih mestih: 7. Ingrad Kladivar, 9. Rudar (TV), 11. Elkroj in zadnji, 14. Steklar. Rezultati zadnjega jesenskega kola: Elkroj je gostoval v Kopru in izgubil z 2:0, prav tako pa je z 2:0 izgubil velenjski Rudar v Ljubljani z jesenskim prvakom Ljub- ljano. Novinec Steklarje doma premagal Izolo 1:0, strelec je bil Ivatac v zadnji, 90. minuti. Prijetno presenečenje so pripravih nogometaši Ingrad Kladivaija, ki so na težkem gostovaju v Trbovljah premagali Rudaija 0:1, gol pa je dal Zukič. Za nogometaše s celjskega območja se je jesenski del prvenstva končal tako, kot smo pričakovali. Ingrad Kladi- var je igral v zadnjih kolih solidno, velenjski Rudar je razočaral, več smo tudi pričakovali od mozirskega Elkroj a, ki nekako ne najde samega sebe, novinec Steklar pa se trudi, vendar v izenačeni konkurenci brez izkušenj ostaja na repu lestvice. Prav gotovo ekipe spomladi ne bodo dosegle bistveno boljših uvrstitev, saj so pred njimi takšne, ki so od njih močnejše in kvalitetnejše. TV POD KOSI I. B ZKL moški: zaradi četrtfmalnih turnirjev jugoslovanskega pokalnega tekmovanja košarkarji zveznih lig niso odigrah rednega kola. Kratko prekinitev prvenstva so košarkarji celjskega Merxa izkoristili za nekajdnevne' priprave v Šmarju, kjer so pozornost posvetili ob- navljanju fizične pripravljenosti in uigra- vanju nekaterih taktičnih variant. Oboje jim bo še kako potrebno v nadaljevanju lige, ko bodo poskušali ohraniti status prvo B-ligaša. V soboto bodo Celjani go- stovali v Vršcu pri ekipi Inexa Vršac. II. ZKL ženske: košarkarice Korsa Ro- gaške so v Rogaški Slatini dosegle svojo četrto zmago. Premagale so gostje iz Za- greba, ekipo Peščenice s 74:71. SKL moški V Slovenskih Konjicah je Comet premagal Iskro Novo Gorico s 108:98, z istim rezultatom pa so izgubili Košarkarji Rogaške na gostovanju v Ljubljani pri Ihriji. V Celju je Železar gostil vodečo ekipo lige, KK Maribor. Storani so odlično igrali v prvem polča- su. Vodih so že 52:39, ob polčasu 57:50, pozneje pa so gostje na čelu z odličnim Mirtom razliko izničili in v finišu dokaj visoko zmagali: 114:103. V prve delu seje izkazal Turk, v drugem Kraperšek, vso tekmo pa je odlično zadeval Aničič. Strelci za Zelezar: Turk 23, Černak 2, Kramperšek 24, Kahvedžič 16, Ulaga 2, Šlatau 2, Aničič 34 (6 x 3). V prihodnjem kolu bo v Rogaški Slatini lokalni derbi med domačini in košarkarji Cometa, Že- lezarja pa po Mariboru čaka še gostova- nje v Ljubljani pri Mineralu Slovanu. SKL ženske: tekmo med Cometom in Iskro Delto Ježico so preložili, v Celju pa je domača Metka osvojila točki proti eki- pi Cerknice z rezultatom 68:63. Celjanke so nastopile brez bolne Juršetove in od- sotne Cenceljeve, igralk prve peterke, vendar so zmogle premagati gostje, ki so velik zaostanek (42:24) znižale in 3 minu- te pred koncem povedle s 57:61. Doma- činke so nato dosegle 11 točk, gostje le dve in točki sta zasluženo ostai doma. Tokrat se je razigrala Podgorškova, kas- neje so ji sledih še Obrovnikova in Jura- kova. Strelke za Metko: Obrovnik 20, Vo- dopivec 4, Čretnik 3, Hajdinjak 4, Pod- goršek 18 in Jurak 19. V naslednjem kolu bo Metka gostovala pri ekipi Jesenic, Co- met pa pri Cerknici. 2. SKL moški: košarkarji Šentjurja so v dobri formi, kar dokazujejo njihove zmage. Tokrat so gostavali na Ravnah in premagali ekipo Koroške 98:89 (43:44), Šentjur je šestič zmagal, četrtič na tujem, in je še brez poraza. Najbolj natančna sta kot ponavadi bila Polutnik 27 in Šker- janc 22. Polzelani so po podaljških v Slo- venj Gradcu premagali domačine s 81:75 (72:72, 39:40). Največ košev so dosegU Turnšek M. 32, Mlakar 11 ter Cajner in Poteko po 10. V naslednjem kolu bosta Elektra in Šentjur imela lahko delo, saj gostita ekipi Slovenj Gradca in Mute, v soboto ob 18.45 pa bo vroče na Polzeli, ko se bodo domači košarkarji pomerili z bližnjimi Preboldčani. DEAN ŠUSTER Rokometne vesti v II. zvezni moški rokometni ligi je prvenstvo prekinjeno zaradi priprav mla- dinske državne reprezentance za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo na Rijeki. V jugoslovanski ekipi bo tudi član Aero kluba Celje Jeršič. S pr- venstvom bodo nadaljevali šele prihod- nje leto. V 2. zvezni ligi so rokometašice Velenja dosegle drugo zmago, ko so doma prema- gale VIS Varaždin 31:26. Čerafinova je dala 7 golov. Po 7. kolih so Velenjčanke na 8. mestu, v prihodnjem kolu 21. no- vembra pa gostujejo pri Trešnjevki v Za- grebu, ki je na 7. mestu. V moški republiški ligi so prijetno pre- senečenje pripravih rokometaši Šošta- rya, ki so v Šlovenj Gradcu premagali vodečo ekipo 25:27. Tokrat je bil najučin- kovitejši Požun, kije dal 9 golov. Tako je Šoštary po 10. kolih na četrtem mestu in za vodečim Slovenj Gradcem zaostaja štiri točke; 21. novembra se bo v Rdeči dvorani v Titovem Velenju Šoštanj po- meril s STT Rudarjem iz Trbovelj, ki je trenutno peti. V ženski republiški ligi so rokometaši- ce ERA Šmartno doma doživele nov po- raz, ko jih je premagcda ekipa maribor- skega Branika 19:23. Trobina je dala šest golov. ERA Šmartno je po 10. kohh na 9. mestu, v prihodrvjem kolu pa gostuje v Cerknem. TV košarkarice Metke. Stojijo od leve: Cencelj, Jurak, H. Podgoršek, Vodopivec, ^trašek, Hajdinjak in trener Aužner. Čepijo od leve: Obrovnik. Čretnik, Jurše, ^eškovič, T. Podgoršek in HrustL Foto: TONE TAVČAR Nagrado je podarila Kovinotohna Za 94. šahovsko nagradno igro smo dobili 68 odgovorov, med njimi je bilo 59 pravilnih (Bruno Parma). Nagrade Kovinotehne so dobih: Mišo Krivec, Pristava 28, Drago Bradač, Ljubljanska 10, Celje in Andrej Pinter, Tesarska 4, Ljubljana. Skrivnostna gostja je bila tokrat Nataša Urbančič, ki je tudi izžrebala vse nagrajence, njo pa je odkril Igor Horvat z Ljubljanske 68 v Celju. Šahovska nagradna igra 95 V oddaji šahovski kotiček so bili gostje mnogi znani športniki, med njimi tudi zagrebški vele- mojster in urednik športnega uredništva Radio Zagreb. Kdo? Ivo Bajec Dražen Marovič Vlado Kovačevič Kupone s pravilnimi odgovori sprejemamo do 10. decembra, tokrat pa nagrajuje Zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost Celje. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 19. NOVEMBER 1987 Žabe, Radiorama in narodnozabavni ansambii v Celju se v zadnjem času, z izjemo Kljuba, na glasbenem področju ni kaj posebnega dogajalo. Zato pa bo bolj pestro do konca leta, saj napoveduje- jo več nastopov najrazličnejših izva- jalcev. Že ta konec tedna bodo prišli na svoj račun ljubitelji starih skladb Millerja, Ellingtona in drugih ter na- rodnozabavnih melodij, prihodnji te- den pa ljubitelji disko glasbe. Celjski plesni orkester Žabe priče- nja letošnjo sezono s plesom, ki bo v soboto v dvorani Narodnega doma s pričetkom ob 20,30. uri. Dirigent Edi Goršič je tudi tokrat, ob že ustaljenem programu, pripravil nekaj sodobnejših, priredb za to zasedbo, tako da bodo prišU na svoj račun tako tisti, ki samo poslušajo, kot tudi tisti, ki se radi zavr- tijo. Vokalni solisti pa bodo presene- čenje. Libojska revija narodnozabavnih ansamblov bo tudi letos združila vrsto bolj ah manj znanih ansamblov iz vse Slovenije, ki bodo na dveh koncertih, ob 14. in 17. uri zaigrah po dve skladbi. Po imenih nastopajočih sodeč, bo le- tošnja revija kvahtetna, saj na njej na- stopno skupine, ki so na ptujskem fe- stivalu osvojile zlatega orfeja (CIK, Klavžar, Rogaški instrumentjdni kvin- tet itd.) ter ansambla, ki sta se uvrstila na zaključno prireditev »Lojtrca do- mačih« Marela in ansambel Nika Zaj- ca. Tu je seveda še cela vrsta drugih ansamblov, od domačina Mira Klinca do Laškega instrumentalnega kvinte- ta, Planš^ev, Flereta ter drugih, vse- ga skupaj pa je 22 skupin. Diskoteka Superfleck pa bo končno v Celje le pripeljala duo Radiorama. Ta koncert bi moral biti že oktobra, ven- dar je zaradi bolezni odpadel. Tako bo- sta Oscar in Antonnella nastopila v dvorani Golovec v torek, 24. tega meseca ob 19,30. uri in verjetno zado- voljila ljubitelje disko glasbe. Za »Lojtrco domačih«, ki bo 12. decembra v dvo- rani Golovec v Celju je že vehko zanimanje, saj so nekateri rezervirah vstop- nice še preden so prišle v prodno. To pa se bo zgodilo verjetno prihod- nji teden • Dušan Šan- drič, pevec primorskga ansambla Prizma, zdaj nastopa v duetu Balck Dack, ki bo v soboto, 21. tega meseca nastopil v Golding klubu hotela Rubin v Žalcu • Ansam- bel Savinjskih 7 ne bo šel narazen in bo še nastopal. Tako bodo za Novo leto igrah na Gomilskem na Silvestrovanju, ki ga pri- pravlja tamkajšnje kul- turno društvo • New swing guartet veliko na- stopa tudi po šolah v ok- viru učnega programa, kjer predstavljajo črnsko duhovno glasbo. Pred ne- davnim so gostovali v Šempetru in Žalcu • Ansambel Vikija Ašiča, starejšega, je v Mariboru posnel material za novo kaseto, ki naj bi kmalu iz- šla. Viki mlajši pa je imel prejšnji teden nastop v ZRN • Na sejmu Vse za otroka so najmlajše zaba- vali tudi člani maribor- skega ansambla Čudežna polja in Mateja Koležnik Lestvici Radia Ceiie Zabavne melodije: 1. I WANT YOUR SEX - GEORGE MICHAEL (5) 2. ITS A SIN - PET SHOP BOYS (6) 3. JAČI OD SUDBINE - BORIS (6) 4. NA VESELICO - OBVEZNA SMER (4) 5. VVHERE STREETS HAVE NO NAME - U2 (8) 6. BEAT PATROL - SPARSHIP (3) 7. NOTHING GONNA STOP ME NOW - SAMANTHA FOX (10) 8. GALL ME - SPAGNA (2) 9. HERE I GO AGAIN - VVHITESNAKE (1) 10. OKRENI SE, IDI - NOVI FOSILI (i) Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako soboto ob 17.15 uri. DomaČe meiodije: 1. MED PRIJATELJI - ŠTAJERSKIH 7 (10) 2. ŽIVLJENJE NAS UČI - RŽ (7) 3. LEPA MORA BIT' - HENČEK (5) 4. ZA TVOJ NAJLEPŠI DAN - DOBRI ZNANCI (5) 5. LJUBICA LAHKO NOČ - KMETEC (6) 6. PISMO SPOMINOV - FANTJE Z VSEH VETROV (4) 7. MOJA DEŽELA - SLOVENSKI MUZIKANTJE (6) 8. NOCOJ S TEBOJ BI RADA ZAPLESALA - STOPAR (5) 9. KO-^BOŠ SAMA - ROGAŠKI INSTRUMENTALNI KVINTET (9) 10. SAMO ENKRAT SE ŽIVI - AVSENIK (1) Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak ponedeljek ob 17.15 url. KUPON lestvica zabavnih melodij- izvajalec____________ lestvica domačih melodij_____ izvajalec_________ ime in priimek_______________ naslov________________ Nagrajenca: Tanja Sodin, Mala Pristava 18, Šmarje pri Jelšah Jernej Zagozda, Podgorje 46, Celje Pišite na naslov: Novi tednik-Radio Celje, Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v prodajalni MELODIJA v Celju. 19. NOVEMBER 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 19 20. STRAN - NOVI TEDNIK 19. NOVEMBER 1987 Niti zmaknil ni, če je pritisnil bodeči osat z dlanjo. Kmalu se je toliko približal, da je videl poskakujoče Hune ob ognjih. Kakor mrmljaipeje razločil pogovor in tu in tam glasen, razločen vzklik. »Dobre volje so! Pijejo! Brez skrbi jih zalezem!« Postajal je čedalje drznejši in pogumnejši. Povzpel se je iz trave in premišljal,-kako bi dospel najlaže v obližje največjega ognja. Ob njem bo videl Tunjuša in morda celo njo. Preplazil se je prek doline do drugega roba gozda. Droben potok seje vil ob rebri. Rado je prebredel vodo in se skril v gozd. Tod je brez bojazni hitro korakal. Voda je šum^a in glušila njegove korake, od ognjev je prihajal čedalje večji hrup, smeh in pesem. Roko je držal na nožu in v vročici podrhtaval. Domislil seje, ali se bo brzdal, če zazre Tunjuša in ob njem LJubinico, ali plane nanj in ga zabode. »O, Devana,* je vzdihnil, »bogovi mojih očetov, čuvajte me!« Ob tem razmišljanju je zazevala pred njim široka jasa. Svit ogi^evje segel prav do roba gozda. Sunkoma seje umaknil in stopil za debel hrast. Od tod je videl vse. Huni so smodili bravino na ognjih, poskakovali in plesali, vihteč debele čutare nad glavdmi. Kocinaste hlače so plahutale ob skokih, dolge, sloke postave so bile v krvavem svitu ognjev še daljše in groznejše. »Kakor vedomcU* je presodil Rado. Ali v tem hipu zadoni hreščeč, razklan glas. Huni obstojš in utihnejo. »Plink - plunk, plunk - plink.« ^ »Kaj je to? Strune! In sedaj pesem. Čigav glas? O, Šetek v tvoji bradi, Radovane! To si ti! To je tvoja plunka! Tvoj glas! O, Radovane, očka!« Mladec za deblom sije pomencal oči, ker gaje zaske- lelo kakor od veselih solzd. Očka jo potolaži. Nocoj ji razodene, da prihajamo! Radovane, v Drenopelj pošljem po vina zate za to tolažbo! V rodu Slovenov bo večen spomin na tvoje ukane! Smehljaje seje poslušal divjo hunsko pesem, ki jo je pel Radovan in slepil Hune. Ob ognjih so se zgibale manjše sence, dekleta so plesala ob zvokih plunke. Rado seje ozrl na nebo. Prestrašil seje, ko je zapazil bledo svetel kolobar, ki je naznanjal prihod meseca. Naglo seje obrnil in bežal. Na vščer drugega dne seje bližala hunskemu taboru vojska Slovenov. V treh oddelkih so gazili tiho po stepi. V sredi na čelu težko oborožene konjiče Iztok, ob levi pračarji in lokostrelci, ob desnem boku siloviti suličarji, oboroženi z bojno sekiro in zavarovani z lesenimi ščiti, prevlečenimi z debelo bivoljo kožo. Iztok se je veselil vzornega reda. Noben meč ni žvenknil, noben vojščak ni izpregovoril, celo konji niso prhali in hrzali. čul seje samo šelest in šum po usahli travi, kakor bi zdržema vlekel veter po gozdu. Ko so prišli že do ovinka, koder bi morala zaviti vojska v sotesko, je Iztok zavil na desno proti zaraslemu holmu. Brez pomisleka mu je sledila četa za četo. Zamahnil je z mečem. Izurjeni Sloveni iz Bizanca, sedaj stotniki, so zasukali konje in se zbrali ob svojem poveljniku. »Zastražite dolino, da ne pride nihče ven ne noter. Napad izvršimo jutri! Nocoj prenočijo čete ob robu tega gozda!« Stotniki so po vojaško odzdravili, obrnili konje in odjezdili vsak k svoji četi. Toda čete niso sprejele tega povelja tako kakor stroge pokorščine vajeni vojaki. Spo- čelo se je tiho mrmranje, glava se je sklonila h glavi, potresavala so se kopja, stotine oči je zrlo na Svaruniča, ki je sedel v bleščeči opravi magistra peditum v sedlu. Iztok ni okrenil pogleda od teh bodečih, vprašujočih oči. Ob ustnici se mu je zarezala tanka črta kakor očetu, ki pravi: »Le mrmrate, otroci! Moja beseda je pribita!« Kmalu se je ločilo od vojske nekaj veljakov, med njimi Rado. Ne meneč se za povelje, so se bližali Iztoku in zahtevali vojnega svčta. Njihovo ukoreninjeno ljud- sko naziranje se ni moglo kloniti povelju edinca, dasi so ga sami izbrali za vodjo. »Bogovi že sipljejo črno nočco na zemljo, da nas zakri- jejo sovragu. Kaj se obotavljaš? Nad Hune! Opolnoči jih zgrabimo in Morana bo obhajala gostijo na veselje vseh besov, na čast naših bogov in v slavo slovenskega imena! Smrt izdajalcem! Rešimo Ljubinico! To je volja veljakov, to je volja vojske. Govori, Iztoče!« Svarunič ni izpremenil Uca. Le črta ob ustnicah se je še poglobila, z jasnimi in mirnimi očmi je motril može, ki so s temnim čelom čakah odgovora. »Rado! Lepe so tvoje besede, ki sijih govoril v imenu velmož. Lepe so, pravim, toda na bogove, modre niso.« Iztok je bral z lic začudet^e, nejevero, celo odpor. »Ni vam vdahnil te misli Svetovit! Čemu smo prišli? Zakaj smo pripeh jermen in segli po kopju in sekiri! Odgovorite!« »Da se maščujemo!« je zamrmralo v en glas med vojščaki. Samo zato? Sin Svarunov je prišel najprej otemat edinico slavnega staroste, in ko jo bo otel, se maščuje zlodeju!« »In Rado, sin Bojanov, je prišel, da otme takoj svojo izvoljenko nevesto. Morda je nocoj tista noč, ko oskruni pesjan golobico, morda jo nocoj pretepe z bičem in ti čakaš dneva? Nad Hune!« »Nad Hune! Smrt Tunjušu!« je govoril vojni svet. »SmH Tunjušu, pravim tudi jaz. Toda življenje Ljubi- mci! Če pa udarimo ponoči nanje, spozna Tunjuš, da je zmaga nemogoča, ko začuti klanje. Sam prebode Ljubi- nico, potem pa nam v temi ubeži - zak^ tisoč besov je v njegovi glavi - in v jutro imamo nekaj poklanih moloj- cev in mrtvo Ljubinico brez Tunjuša. Ali smo zato pri- šU? Kača pika, dokler ji ne stareš glave. In kaj nam zmaga brez Tunjuševe glave! Lepa radost Svarunova, če mu vrnemo mrtvo hčer!« Možje so obmolknili. Rado seje tresel »Iztoče, s teboj je Svetovit! Velevaj! Mi smo hlapci!« Vojni svet se je vrnil k vojski; ta je z značilnimi kretnjami hvalila Iztokovo povelje in se tiho umikala h gozdu, da v lesih počaka zore. Iztok je občutil slaj samozavesti in zmage nad četami. Priznal si je, da je govoril resnico, vendar je zamolčal glavni vzrok, zakaj je določil napad ob belem dnevu. Prvič se mu je ponudila prilika, da z divjo, pa vs^ za silo urejeno in ukročeno četo Slovenov izvede boj, kakor se gaje naučil pri Bizantincih. Hotel je izučiti to četo, da bi bila nekoč kvas, katerega vmesi med velikansko tolpo naroda in udari z njim na jug. Vedel je, da ga čaka delo. Zakaj Huni so bili izvrstni borci, utrjeni, pokorni, žilavi, ki niso zaman sprožili tetive, ne mahali z mečem v prazen veter. In tega dela, tako vročega in krvavega dne se je veselil Iztok, vojak, kakršnih niso imeU niti med Goti v palatincih. Vso noč ni legel 19. NOVEMBER 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 21 22. STRAN - NOVI TEDNIK 19. NOVEMBER 1987 19. NOVEMBER 1987 NOVI TEDNIK - STRAN 23 24. STRAN - NOVI TEDNIK 19. NOVEMBER 1987 Zakulisje brez kuhinje Teden domačega filma, letos že petnajsti ali šest- n^sti po vrsti, je za nami. Filmski programi in vse spremljajoče prireditve osrednje slovenske filmske manifestacije so zaključeni, ostaja le še sklepna ocena uspešnosti prireditve. Le-to bodo organizatorji izdelali v teh dneh, pregleda- h pa jo bodo skupaj z gene- ralnim pokroviteljem TDF, velenjskim Gorenjem. Čas ostaja še za to, da se v Celju odločimo, kohkič zapovrstjo imamo Teden domačega fil- ma. Prvi je namreč bil v Ce- lju že januarja 1948 leta, nato pa se je filmska manifestaci- ja v mestu ob Savinji ponav- ljala od leta 1973 naprej. Najstniška leta so resda tu, a Teden prevelikih težav s puberteto nima. Pomen in ugled filmske manifestacije se iz leta v leto bolj širi v slo- venski prostor, letos pa so Celje obiskali tudi češkoslo- vaški filmski delavci in pred- stavniki goriškega Kino-ate- Ijeja iz sosednje Italije. Kakorkoli že. Teden do- mačega filma v Celju pa v svoji zasnovi ostaja tisto, kar je od samega začetka. Filmska prireditev, name- njena občinstvu, ljubiteljem sedme umetnosti, ki v osmih dneh poleg pregleda domače celovečerne in kratkome- tražne produkcije spozn^o tudi precej filmskega zaku- hsja. IVANA FIDLER Foto: EDI MASNEC Klopčičev Moj ata socialistični kulak je letošnji dobitnik nagrade celjskega občinstva - Celjskega viteza, kipca, ki ga je izdelal Ljubo Mlinarič. Kulaška socialistična družina, okrepljena s scenografom Nikom Matulom, pa je v foto- grafski objektiv gledala nekoliko zaskrbljeno. Prav gotovo ne zato, ker bi bila z nagrado nezadovoljna... Ljubiša Samardžič, priljubljeni Smoki jugoslovanskega filma je letos gosto, val v Celju kar nekaj dni. Obiskal je nekaj osnovnih šol ter krajevnih skupno, sti in gledalce s samostojnim programom zabaval tudi na posebnih predsta- vah v dvorani kina Union. Vojaki, s katerimi skupaj zapušča dvorano, so bili, po nasmehih sodeč, z njim zadovoljni. Mustafa Nadarevič ob fotografiji iz filma Lju- bezni Blanke Kolak kar malce zaskrbljeno in kritično gleda, tako pa srn pogledovali tudi obiskovalci informacijskega središča, ki jih je že ob vhodu pozdravljal 3-metrski poster igralca. Nasmejani in zadovoljni - po osmih dneh Tedna domačega filma in le nekaj minut zatem, ko so podeljene vse nagrade in je Tedna tudi v resnici konec - takšni so iz leta v leto vsi, ki skrbijo, da prireditev nemoteno izpeljejo do konca. Malce zaskrbljenosti je sicer videti na obrazih, a ta bo do prihodnjega leta gotovo minila. Skriti pod Bohorjem Na senovški strani Bohor- ja, kjer si s soncem niso pre- več na roke, so pripete na strmine in skrite v globačah, daleč od doline in njenih ra- doživosti, skromne bajte, ki nikoli ne dosežejo tiste ime- nitnosti, kakršna se je razpa- sla v trgih in večjih vaseh. Gručice staj se stiskajo ob hišah, ki jih tu in tam ovija starodavna br^da, ki ponudi žejnemu kvečjemu nekaj ki- slega, bledega vina. Pravih poti, širokih, trdnih, zaneslji- vih torej, skorajda ni. Blatni kolovozi se stekajo kot kalne mlakuže h glavni cesti, ki se vije z Bohoija in od koder ni videti nikakršnih selišč. Iz kotov in samin se zgodaj zjutr^ napotyo v dolino vase zaprti možje (dislocirani obrati so daleč), ki pestujejo v sebi skromne skrivnosti, nič vehkega, majhne skrbi in še manjše radosti. Tako so jih navadili! Senovški rudar- ji odhajajo v jamo! Tako sta leta in leta odhajala po blatnih stezah v jamo tudi KrsOnčev Janez in njegov oče iz Dobove pod Bohor- jem. Moiče sta se spustila z bregov, '/ blatu sta koračila po dolin :, -ekla kakšno bese- do o kmetiji, rudniku in ob- molčeda. Beseda o delav- skem razredu je izvenela v snežnem metežu, v blatu ko- lovozov ... Kadar se tako malo dogaja kot v teh zaselkih pod Bo- horjem, kjer zime kažejo zo- be in jesensko ter spomla- dansko deževje trga zemljo in drapa kolovoze in jih spre- minja v struge, ni k^ govori- ti... Nekdo bi pač moral po- magati! Šele mgja 1942. leta, pes je Igjal in se trgal verige, oče so rekh, da najbrž kdo lovi ribe v jezu, se je spremenilo in poslej sta se Janez in oče večkrat zalotila, da besede ne gredo tako težko iz ust. Nihče ni lovil rib, tudi div- jih lovcev ni zamikala div- jad, le Modras in Krom sta se bhžala hiši in - še nekaj tuj- cev. Janez je bil na šihtu v jami, a poslej so se ti obiski nadaljevali, postajali vse bolj pogosti in zgodilo se je, da se je, kar nevede, z njimi pove- zal tudi Janez. Z Ženeijevim Jankom iz Senovega sta si bila blizu, pošto v čevelj, sta zamrmrala in h^d mimo stražarjev v trg. Janez bi moral v nemško vojsko, dvakrat so ga klicali, dvakrat jim je odslužil po ne- kžo mesecev, zadnje vabilo pa je rudniški čuvaj vrnil na- zaj, češ da gaje dobil prepoz- no. Poslej ga niso poklicali, še vedno je delal v rudniku. V b^ti, sama skromnostjo je bila, so se začeh shajati fantje iz Kozjanskega odre- da, tukaj sta bila tudi kurir- ska postaja TV-27 OV 1 in okrajni odbor OF za Senovo-" Blanco, a to že dosti pozneje, dolgo po tistem, ko je mladi rudar Janez natanko 1. aprila 1942 prvič stopil pod zemljo, sledeč očetovim stopi- njam ... Na Krajnčevem so uredili bunker in Janez je pomagal klati živino za partizane, vsak teden so zaklali po dvo- je, troje živinčet, za fante, za civilno oblast! Tako je dejal: za civilno oblast. To pa je po- menilo tudi partizanske bol- nišnice v Bohoiju! Bunker, ki je vnesel na Krajnčevino novo življenje, so zgradih kakšne tričetrt ure vstran od domačije. In poslej je vsa družina živela z bunkerjem. Živela je tudi s strahom! Naneslo je, da so ga 27. marca 1945 Nemci vendarle odkrih, bržkone zaradi gazi. Tistikrat so bili v temimi tesnega prostora Kari Štr- bank, Maks Berčič (okrožni sekretar), Poldi Brtole (nje- gov kurir), Jože Radi, Davo- rin Štrukelj in Franc Bra- čun-Simon pa Kristina Zor- ko, Globov Joža, Petanov Nestl, mesar, Učakaijev Mi- ha,. Fran Sohna in Stanko Černetič ter Janez. Bunkerju so se bližale ko- lone Nemcev, s Planine in Senovega, a jih je opazila straža. Fantje so se razleteh, kakor je kdo vedel in znal, tudi Janez, ki je pozneje vi- del, kako so Nemci metali v votlino bombe. Srh ga je spreletel. Misel je vrtala v Janezu: nasledili dan se je vrnil. V bunkerju sta bila Avsenako- va dva, Janko in Franc. Živa, zdrava. Preselili so se pod vas Stranje. V prvih februarskih dneh 1944 so Kr^nčev oče imeli šiht popoldan, Janez pa do- poldan, in ko je prišla v ne- posredno bližino domačije Štirinajsta divizija, so sneh iz tople kuhinje Janeza, da jim je pokazal pot do Ložce in Mrzle planine, še prej pa so se fantje odpočih in nekaj použili. Ko je zagorela senovška separacija, sta Janez in Sto- par vse to opazovala od da- leč, bUžje ju niso pustili, le pozneje je Stopar odšel z nji- mi... Janeza niso hoteh. Stopar ga je poslal nazaj, je bil pač koristnejši doma. Staremu knapu Kr^ncu je po svoje kar prav prišla prva svetovna vojna. Dodobra se je naučil klatiti nemško. V rudniku je lovil na ušesa, kar so drobili med seboj nadzor- nik in drugi v šahtih. Bese- dovje je prenašal naprej, ti- stim, ki jim je koristilo. Tako je, denimo, zvedel, kdaj bo nemška hajka na Bohorju, koliko jih bo, kdaj bodo šli in kam ... Mati Frančiška je delala za bolnišnico, celo najmlajši, desetletni Lojze, je, bogme, marsikaj pripo- mogel. S polno steklenico žganja, da ne bi bil sumljiv, so ga poslali na Ložce, da po- gleda, kako in kaj. Če bi ga srečah Nemci, bi pač dejal, da nosi žganje stricem. Človek se pač enkrat ujame. Tako ali drugače. V poseb- nih okohščinah še prej. In ujel seje tudi Janez. 28. janu- a^a, zadnje leto vojne, so ga ujeli Nemci na Ložcah. Kot z^ca. Z Lojzetom Zupan- cem sta peljala v Stranje ov- ce. Za partizane. Komaj sta prišla iz gozda, nič hudega sluteč, sta že zagledala so- vražne vojake. Nedaleč od Kočevaijeve hiše je stari go- spodar mahal in krilil z roka- mi: »Pridita, brž pridita!« Mrak se je delal, Bohor se je odel v temo, le tu in tam si še videl razločno kakšno smreko ... Komajda stajo še potegnila. V zavetje bohor- skih gozdov. , V soboto sta nesla moko iz mUna. Tistikrat so še mleli- Zupane je odšel v hišo spat. tam je bil tudi Žener, menda še Bevc, s katerim sta odšla v hlev. Zjutraj je Janez šel napajat konje. Pred hlevom se je po- govarjal s Hlastanom. Za hip. Iz megle so se pojavili Nemci. Janeza je pogrelo: kot da bi na globoko cuknil iz flaškona - v žepu je imel zaupne papirje. Tebi nič, me- ni nič, je mislil oditi, takrat pa je n^bližji Nemec zavpil: »Stoj!« Bili so na smučeh, v belih uniformah, skorajda nevid- ni... Obkrožili so ga, odšel je z njimi, nihče ni zinil niti besedice. Snega je bilo do pasu. Le tu in tam so bile sledi od divjačine . Pri Župancu so Ženerja in Bevca ustrelih ... Janez je, na pol mrtev od strahu, brž skril papirje! Od nekod sta se pojavila dva kurirja. Na gosto je uda- rilo po njiju - strelom, kot da ni konca. Janez je začel pre mišljevati, kaj naj sploh še lahko stori. Takrat mu je nemški vojak dejal, naj stopi v hišo, kjer je že bil Župane- (Nadaljevanje prihodnjič) Janez Krajnc