PRIZNANJE
St. 49(1530) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 7. decembra 1978
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
' YU ISSN 0416-2242
»Hrast” prenovljen
Sentlovrenški mizarji v primernejših prostorih
Letošnji praznik republike je bil še posebno slavnosten za Sentlovrenc: kolektiv mizarskega podjetja „Hrast“ je dobil nove delovne prostore.
Direktor „Hrasta“ in predsednik šentlovreške KS Alojz Re-povž je ob tej priliki obudil spomin na nelahko razvojno pot tega kolektiva. Začetki v nekdanjih svinjskih hlevih za vasjo so bili nadvse nespodbudni. Število delavcev se je z leti od 8 povspelo na 13, spet padlo, dokler se kolektiv ni utrdil in se navsezadnje lotil trimilijonske naložbe. Tako so pridobili 450 kvadratnih metrov delovnih prostorov. Pričakujejo, da bodo predvsem zaradi boljših delovnih pogojev lahko naredili za 30 odst. več. Že lep čas so soliden partner škofjeloškega LTH in ljubljanskega IGA pri izdelavi hladilnih in gostinskih pultov.
Predsednik občinskega izvršnega sveta inž. Avgust Gregorčič je v priložnostnem nagovoru pohvalil prizadevnost tega malega kolektiva. Poudaril je njegovo vlogo pri krepitvi materialne osnove te sicer pretežno kmetijske usmerjene krajevne skupnosti. Sentlovrenški „Hrast“ ima tako tudi pomembno vlogo pri krepitvi občinskega malega gospodarstva.
A. Z.
ARHIVSKA PODOBA PRVIH POVOJNIH LET
V mali dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu bodo jutri, 8. decembra, ob 17. uri odprli razstavo arhivskih dokumentov o obnovi in socialistični graditvi v letih 1945 do 1947. Razstavo je pripravil Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota za Dolenjsko in Belo krajino.
Razstava bo, delno spremenjena, odprta tudi v Črnomlju. V Beli krajini jo bodo lahko videli od 20. decembra dalje.
PRED OČETI — Malčki s šentlovren&e podružnične šole, ki so bili sprejeti v pionirsko organizacijo v tovarni svojih očetov, so lepo zaokrožili delovno zmago „Hrasta“. Pred dnevom republike so namreč izročili namenu nove proizvodne prostore. Pionirčki in njihovi vrstniki so družno s šentlovrenškim pevskim društvom poskibeli tudi za prisrčen kulturni spored. (Foto: Železnik)
Vsi v en glas ZA napredek
Trebnje: dobre priprave za podaljšanje samoprispevka — Danes delavci, v nedeljo vsi
Danes se bodo na 30 voliščih v združenem delu zvrstili delavci v
prvem krogu glasovanja za podaljšanje samoprispevka, namenjenega gradnji šolskih objektov in komunalnih naprav v trebanjski občini. V nedeljo od 7. ure dalje pa bo za vse volilne upravičence v občini odprtih kar 83 volišč.
RIBNICA:
8 SREBRNIH ZNAKOV OF
Na zadnji seji občinske konference SŽDL Ribnica, ki je bila 27. novembra, so sprejeli volilne dokumente SZDL in podelili srebrne znake OF zaslužnim organizacijam in posameznikom. Prejeli sojih TVD Partizan Sodražica, Dom JLA Ribnica, Alojz Škulj (Dolenje Pod-poljane), Marica Košmerlj (Loški potok), Jože Ponikvar (Ribnica), Franc Perovšek (Sv. Gregor), Drago Turnšek (Ribnica), Anton Andoljšek (Ribnica) in Jože Perušek (Grčarice)
Razpoloženje pred odločilnim glasovanjem je dobro. Posebna propagandna komisija pod predsedstvom prof. Vladimirja Silvestra je pred sklepnimi razpravami izdala lično zeleno knjižico pod naslovom „Najlepši DA za prihodnost", številni lepaki, delo likovnega pedagoga Lucijana Reščiča, pa še prispevajo k slavnostnemu vzdušju. Knjižico so izdali v nakladi 5.500 izvodov.
Poudariti velja, da v trebanjski manj razviti občini s solidarnostnim načinom že enajst let zbirajo denar. Uspehi so vidni na slehernem koraku; bili pa bi še večji, če pri sami gradnji ne bi bilo toliko težav. Samo z zadnjim samoprispevkom je bilo do konca lanskega leta zbranih nad 23 milijonov dinarjev. Trenutno je tik pred dograditvijo telovadnica v Velikem Gabru, v Šentrupertu pa so nared temelji za podoben objekt. Navsezadnje tudi ne bi bilo velikanskega vodovoda za Suho krajino, če ne bi na ta način sami združevali denarja.
Z novim samoprispevkom - o uspešnem izidu glasovanja nihče ne dvomi - nameravajo do leta 1983 zbrati nad 32 milijonov dinarjev, ta
denar pa bodo oplemenitili še z vrsto drugih virov. Za izgradnjo šolskega prostora nameravajo dati 75 odst. zbranega denarja, za gradnjo komunalnih objektov po krajevnih skupnostih pa preostalih 25 odst. Ravno zategadelj bi se moral v tem programu videti krajan sleherne krajevne skupnosti.
A. ŽELEZNIK
90 let ribištva
Plakete trem Dolenjcem — poema rekam, ki jih ubijamo z odplakami, tudi Krki
Letos se je zvrstilo več svečanosti slovenskih ribičev, ki praznujejo 90-letnico organiziranega sladkovodnega ribištva na Slovenskem, 25-let-nico Ribiške zveze (RZ) Slovenije in še nekatere jubileje. Osrednji svečanosti, svečana seja RZ Slovenije in proslava, sta bili 25. novembra v Ljubljani. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja zaslužnim posameznikom in organizacijam. Izmed dolenjskih ribičev so prejeli plaketo Ribiške zveze Slovenije tudi dr. Ivo Podrgajs in Brane Suhy (oba RD Novo mesto) in Stevo Vidovič (RD Črnomelj).
Svečanosti so se udeležili razen delegatov vseh slovenskih RD in drugih gostov tudi predstavniki ribiških zvez drugih republik, posebno prisrčno pa so bili pozdravljeni koroški ribiči, katerih predstavnik je med drugim poudaril, da bi bili Korošci srečni, če bi bil tudi pri njih ribolov urejen tako, kot je v Sloveniji. V kapitalizmu namreč ne more .biti vsakdo ribič, ker je ribolov v lasti zasebnikov. Še posebno hudo pa je na Koroškem, kjer je ribolov urejen še na osnovi posestnih razmerij, se pravi, kot v fevdalizmu.
Na osrednji proslavi v dvorani kina Union v Ljubljani je pel tudi Koroški akademski oktet. Tokrat so bile njegove pesmi posvečene vodam in dogajanju okrog njih.Slušatelji akademije za gledališče, film in TV pa so recitirali poemo ..Slovenskim rekam", ki je posvečena rekam Soči, Krki, Savinji, in Savi.
J. PRIMC
Ni vseeno, kdo gre v šolo
Posavje: pretehtano pošiljanje komunistov na seminarje bo zmanjšalo osip
Leto dni je mimo, leto prvih izkušenj medobčinskega študijskega središča Politične šole CK ZKS za Posavje pri oiganiziranem idejnopolitičnem usposabljanju komunistov. V izobraževalni sezoni od septembra 1977 do septembra 1979 je bilo vključenih v različne izobraževalne oblike deset odstotkov komunistov v regiji.
Na nedavni skupni seji komisije za idejnopolitično usposabljanje pri MS ZKS in sveta medobčinskega študijskega središča je Miha Haler opozoril na pomanjkljivosti pri izbiri kandidatov za razne izobraževalne oblike. Velik opis med potekom-seminarjev kaže, da izbira ni bila dovolj pretehtana.
V Posavju so od lanskega do letošnjega septembra sprejeli v ZK
Novo v ribniškem Inlesu
Za praznik republike vrsta zanimivih prireditev
V Ribnici so dan pred praznikom, dnevom republike, svečano odprli novo menzo, zaklonišče in upravne prostore ribniškega tozda Inles.
Druge osrednje praznične prireditve v Ribnici so bile v domu
HOTEL „METR0P0L” NOVO
vas vabi na veliko
SILVESTROVANJE
V ŠPORTNI DVORANI V NOVEM MESTU
Silvestrska večerja z bogatim menujem bo popestrena z nagradnimi igrami, vso noč pa bo za dobro razpoloženje in ples skrbel ansambel „Škorpijoni''.
VSE TO- IN ŠE VEČ ZA 350,00 DIN
Rezervacije sprejema recepcija hotela „Metropol". Informacije po telefonu (068) 22—226.
1. januarja 1979 pa vas vabimo na NOVOLETNI PLES
JLA. Najprej so že 22. novembra odprli razstavo del slikarja Jožeta Cente, ki je trajala do 6. decembra.
^26. novembra je bila avla doma JLA premajhna, da bi sprejela vse, ki so želeli poslušati koncert „Revolucija in glasba".
Posebno je uspela osrednja proslava, namenjena vojakom, v kateri pa ni manjkalo glasbe in humorja, na sporedu pa je bil tudi tekmovalni deL Vojaki so s pomočjo ribniških mladincev pripravili še bogat folklorni program, nastopil pa je tudi pevski zbor pod vodstvom Bernarde Kogovšek.
V domu JLA je bil še tradicionalni, že šesti po vrsti, šahovski turnir, posvečen dnevu republike; za mlade pa so bili najprivlačnejši plesni večeri. Dva večera je igrala skupina „Prah“. Tretji večer je bil najlepši, saj se je predstavil najpopularnejši makedonski pevec Dragan Mijalkov-ski s plesno skupino „Tigrice“ in ansamblom „Dah“ (,,Dih“).
J. PRIMC in M. GLAVONJIC
225 novih članov, v seminarje za kandidate pa so jih vključili le 106, od tega 76 v brežiški in 30 v krški občini. Vpisalo se jih je seveda več, vendar niso vztrajali do konca.
Za novo sprejete člane ZK so bili v regiji trije seminarji. Tudi tu je bil osip zelo velik. V Brežicah jih je od 18 vpisanih končalo seminar 13, v Krškem pa od 84 vpisanih le 54. Prav pri teh slušateljih je prišla do izraza izredno slaba motiviranost za idejnopolitično usposabljanje.
Podobna ugotovitev velja tudi za dopisno šolo marksizma, kjer je kadrovanje še zlasti pomembno. Ta oblika namreč temelji na vodenem samoizobraževanju in zahteva intenzivno individualno delo, ki ga ne zmore vsak slučajno izbran slušatelj. Tako so bila študijska srečanja z mentorji pogosto ..nesklepčna" in delo se je zavleklo. V Brežicah so šolo končali konec novembra, v Krškem pa bo trajala do konca
decembra. Od vpisanih 69 slušateljev jih sodeluje le še 42 iz vseh treh občin.
Izredno dobro sodelovanje udeležencev je posavsko študijsko središče doživelo v trimesečnem seminarju iz teorije in prakse marksizma za delavce iz proizvodnje. Končalo ga je 28 slušateljev.
V Posavju bo nova izobraževalna sezona še bogatejša. Program obsega več izobraževalnih oblik, te pa niso odraz papirnatih želja, ampak izhajajo iz potreb posameznih občin.
JOŽICA TEPPEY
MALA DRAMA V BREŽICAH
Slovensko narodno gledališče -oder Male drame bo v torek, 12. decembra, gostovalo v Brežicah z igro Jeana Anouilha „Orkester“. Predstava bo v prosvetnem domu ob 19.30. Igrali bodo Mojca Ribičeva, Duša Počkajeva, Vika Grilova, Mihaela Novakova, Majda Potokarjeva, Lenča Serenčakova, Branko Grubar in Radko Polič. To je prvo gostovanje v gledališki sezoni 78-79.
j Hladno in suho vreme bo prevladovalo do sobote. V 1; nižinah megla, ob koncu i tedna ponovno poslabšanje s ] padavinami.
„ JELKA"	EDVARDU
KARDELJU — Bronasto jelko je izvršni svet KS Kočevje na predlog izvršnega odbora KK SZDL Kočevje mesto podelil članu predsedstva ZKJ Edvardu Kardelju za izredne zasluge za ZKJ in razvoj socialističnih samoupravnih odnosov. Jelko je izdelal akademski kipar Stane Jarm. Visokemu politiku bo jelko te dni predala posebna delegacija. (Foto: F. Brus)
Vodovod za dan republike
V Kočevju za praznik priznanja KS zaslužnim in 110 novih pionirjev —
aje in zaslužnemu medvojne-r"in povojnemu političnemu
V kočevski občini so se zače-i osrednje svečanosti ob letošnjem dnevu republike 26. novembra zvečer s koncertom Revolucija in glasba". Žal je bil obisk bolj slab, ker je bil ob povsem drugem času, kot je bil napovedan.
27. novembra so na svečani seji mestne konference SZDL podelili priznanja KS zaslužnim ljudem in organizacijam. Članu predsedstva ZKJ Edvardu Kardelju so podelili „Bronasto ,elk;o“, ki mu jo bo te dni odijesla posebna delegacija. Organizatorju delavskega gibanja na Kočevskem, organizatorju vsti ' mu
delavcu Dušanu Bravničarju so podelili zlato spominsko plaketo mesta s posvetilom. Srebrni grb mesta sta sprejela moški pevski zbor „Svoboda“ Kočevje in Adi Skorjanec, spominske plakete pa ing. Janez Trošt, Stane Levstek, Stane Krapež in Bojan Kovač.
Zelo svečano so proslavili dan republike v Strugah, kjer so odprli dva zelo pomembna objekta: novo zdravstveno postajo n novi vodovod, o čemer bomo podrobneje še poročali.
Tudi po ostalih krajevnih skupnostih in šolah so praznovali dan republike zelo svečano. Dopisnik Franc Kalič iz KS Draga poroča, da je bila osrednja proslava za to KS 25. novembra v Podpreski. Na njej so nastopili domači šolarji, mladina in skupina vojakov iz Postojne.
J. PRIMC
OTVORITEV PRI INLESU - Na fotografiji je del udeležencev otvoritve obrata družbene prehrane, zaklonišča in pisarn tozda Inles Ribnica. To je bila tudi edina večja otvoritev v občini za letošnji dan republike. (Foto: Primc)
MENTORJU IN IZVAJALCU - Krajevna skupnost Kočevje je podelila ob dnevu republike priznanje tudi Bojanu Kovaču, ki je letos zasedel 4. mesto na svetovnem tekmovanju harmonikarjev in njegovemu mentoiju Adiju Skoijancu (na fotografiji).
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
Iz glavnega mesta Irana prihajajo novice, ki zgovorno potrjujejo, da se zmeda v Teheranu vsak dan bolj širi, podobno pa je tudi v nekaterih drugih iranskih mestih, od koder prav tako poročajo o mrtvih in ranjenih demonstrantih.
Med verskimi prazniki je po doslej znanih uradnih podatkih izgubilo življenje samo v Tehranu 7 oseb, 35 pa je bilo ranjenih, toda neuradno se je zvedelo, da je žrtev veliko več. Medtem ko je Številka o aretiranih (okrog 150) morebiti sprejemljiva, pa menijo opazovalci, da je mrtvih okrog sto, po nekaterih novicah celo tisoč.
Kljub prepovedi zbiranja je bilo v zadnjih nekaj dneh v Teheranu več demonstracij, ki jih je vojska s streli
V Teheranu se zmeda širi
razgnala. Demonstranti so sicer večinoma vzklikali verska gesla, toda vmes je bilo slišati tudi nekatere politične parole.
Med najpogostejšimi političnimi gesli, ki jih vzklikajo demonstranti, so zahteve, da oblasti ukinejo izredno stanje, da se formira narodna vlada, okoliče „islamska republika'", najdejo in obsodijo krivci za korupcijo in druge grehe ter ukine dinastija Pahlavi
Vlada je uradno obtožila za nerede ,.destruktivne elemente", ki da so največji krivci za sedanje nemire in ki da ne pripadajo iranskemu ljudstvu. Toda te obtožbe ne morejo prepričati vseh, saj celo v najvišjih krogih nekateri menijo, da niso upravičene. Opozicijski poslanci parlamenta so, denimo, javno terjali odgovor na vprašanje, kdo je kriv za zadnje prelivanje krvi in zakaj vojska ne spoštuje verskih običajev ter čustev.
Ob tem je jasno čutiti tudi negodovanje zaradi cen-
zure tiska in splošne prisile, ki jo izvajajo varnostne sile ter vojska. Za zdaj še ni podrobnosti o stanju v večjih pokrajinskih krajih, vendar se zdi, da položaj tam ni dosti boljši kot v Teheranu.
Velika in bogata država tako še vedno ostaja na robu dramatičnih in nemara celo usodnih dogodkov, ki imajo lahko zaradi političnega in strateškega položaja Irana tudi izjemne mednarodne posledice.
VSI RAZEN ROMUNIJE
Vse vlade države varšavske pogodbe razen Romunije so te dni javno izjavljale svojo privrženost sklepom nedavnega političnega posvetovalnega komiteja, na katerem so se zedinili, da namenijo večja sredstva za oboroževanje. Romunija se s tem ni strinjala, prav tako pa je bila opazna javna podpora načelu, da lahko romunski armadi ukazujejo samo romunska partija in romunske državne institucije.
Razlike v stališčih glede povečanih izdatkov za oborožitev med Romunijo in Sovjetsko zvezo ter drugimi članicami varšavskega vojaškega pakta so s tem dobile svojo polno potrditev, toda opazovalci v Moskvi ugotavljajo, da za zdaj ni mogoče zaslediti nobene kritike na rovaš Bukarešte.
V Moskvi ob tem zgolj objavljajo stališča zavezniških držav in svoja pojasnila, zakaj je za oboroževanje treba ne meniti več denarja. Po njihovi oceni zaradi tega, ker zahod ni odgovoril na zadnjo sovjetsko pobudo za zmanjšanje oboroženih sil.
Romunija je v zezi s tem objavila, da morajo imeti povečanja oboroženih sil varšavske zveze „razumno in racionalno mero“ in da ne smejo postati „ovira za vsestranski razvoj socialistične družbe".
JANEZ ČUČEK
I
„NE BOVA SE REŠILA“ - Demonstracije proti šahu se nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Iranska policija je ustanovila posebno sodišče za aretirane protivladne demonstrante. Iranski šah Mohamed Reza Pahlavi in njegova žena Farah Diba ne bosta odšla iz Teherana. „Ne bova se rešila41, je rekla šahova žena, „če bova morala umreti, naj se to zgodi v Teheranu.14 (— Telefoto: UPI —)
»Hobi kmetijstvo” ni rešitev
Pospeševati je treba predvsem razvoj tržnega kmetijstva, za kar so možnosti
Naši kmetje ne gospodarijo po enotnih merilih. Nekaterim je obdelovanje zemlje nuja, saj drugih dohodkov nimajo, drugim bolj konjiček ali razvedrilo oziroma dopolnilo k rednim mesečnim dohodkom ali pokojnini. Tudi na tigu niso vsi enaki. Nekateri morajo prodati, kar so pridelali, za vsako oceno, sicer ne bi imeli dohodkov, drugi prodajo le takrat, ko so s ceno zadovoljni.
Tako se naše kmetijstvo raz- Vzroke za neenako založe-vija v dveh smereh. Njegov po- nost naših trgovin in tržnic z
membnejši del mora temeljiti 'na gospodarnosti. Z dohodki je treba kriti vse pridelovalne stroške in kmetovalcem zagotoviti take osebne dohodke, da bodo voljni svoje delo opravljati še naprej. Drugi del zasebnega kmetijstva se razvija — ali včasih nazaduje - bolj priložnostno. Tisti kmetje, ki niso le kmetje, imajo še druge redne dohodke, večje, mnogi celo veliko večje kot iz kmetijstva. Dohodek iz kmetijstva jim je le dodatek za boljše življenje.
Kmetje, ki imajo iz kmetijstva le dodatne dohodke, nimajo enotnih meril, katero delo se jim splača in katero ne. Nekatera dela opravljajo bolj za razvedrilo kot po računu, da so ustrezno plačana. Vzlic temu ne marajo, da bi se kdo okoristil z njihovim pridelkom tako, da bi zanj premalo plačal. Četudi pridelajo, nočejo prodati. Pa tudi manj pridelajo.
TRANJEPCLITICNI PREGLED
Novi srednjeročni načrt mora pomeniti korak naprej pri uveljavljanju združene dela in sredstev, je v pogovoru s predstavn Tanjuga dejal predsednik predsedstva SR Slovenije Sergej Kraigher.
Med drugim je v svojem izčrpnem izvajanju, ki ga je obširno objavil jugoslovanski tisk, poudaril:
— sedanje kreditne odnose moramo bolj kot doslej nadomeščati s samoupravnimi sporazumi;
nujno je tudi okrepiti ekonomske nagibe in interes delavcev, da bi s svojim delom in sklepi kar najbolj prispevali k smotrnemu go-spodaijenju;
ena poglavitnih gospodarskih nalog: potrebni uvoz naj bi bolj pokrili z lastnim izvozom, a najbolj zanesljiva pot do tega je ekonomsko motiviranje delavcev in organizacij združenega dela;
Načrt - korak naprej
povsod, kjer samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovaijanja ne uveljavljajo, nastajajo problemi in spori, ki jih ni mogoče reševati na samoupravni način;
v sistem družbenega planiranja in pri združevanju sredstev samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje še nista dobila vsebine, ki bi jo morali imeti dogovori in samoupravni sporazumi o temeljih načrtov.
IMENOVANJE
Predsedstvo CK ZKS je obravnavalo uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na stanovanjskem področju ter sprejelo nekatere politične usmeritve za razvoj teh odnosov.
Predsedstvo CK ZKS je tudi razrešilo Ra-nalda Strelca dolžnosti predsednika komisije predsedstva CK ZKS za mednarodna eko-
1(9919111911 —nar---
nomska in politična vprašanja. Tovariš Strelec bo prevzel odgovorne dolžnosti pri Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve. Namesto njega je predsedstvo imenovalo za predsednika te komisije Jožeta Smoleta, ki je ves čas opravljal pomembne družbenopolitične funkcije in nazadnje dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika SFRJ v ZSSR.
NAGRADE AVNOJ
Za ustvarjalnost in delo, ki je velikega pomena za razvoj Socialistične federativne republike Jugoslavije je odbor za nagrado AVNOJ izmed osemdesetih predlogov izbral 16 dobitnikov letošnjih nagrad AVNOJ. Nagrado AVNOJ so prejeli:
Mihajlo Apostolski, Skopje (zgodovinske vede),
dr. Midhat Bagič, Sarajevo (književnost), dr. Robert Blinc, Ljubljana (naravoslovne vede - fizika),
dr. Hugo Klajn, Beograd (gledališka umetnost),
Zinka Kunc, Zagreb (glasbena umetnost), dipl. ing. Andrija Mijuskovič, Nikšič (gospodarstvo),
Partizanski pevski zbor, Ljubljana (kultu no-umetniški amaterizem)
Vaško Popa, Beograd (književnost), delovna organizacija „Livnica željeza i tempera44, Kikinda (gospodarstvo),
Marino Tartaglia, Zagreb (slikarstvo), Vojnotehnični inštitut kopenske vojske JLA (tehniške vede),
„Crvena zastava44, Kragujevac (gospodarstvo),
dr. Svetozar Zimonjič, Sarajevo (gospodarstvo) in
dr. Branko Zogovič, Ivangrad (medicinske vede).
MILAN MEDEN
1 • !
■■■■■■■■■■■■■■■■■i
laaaaaaaaaaaaaaaaai
Saaaai aaaai
aaaaaaaaaaaaaai
laaaaaaaaaaaaaai
aaaaaaaaaaai
K
živili je treba iskati tudi tu. Vidimo le vreme, ki resda lahko močno zmanjša količino pridelkov. Večkrat pa se zgodi, da tudi ob normalnem ali poprečnem vremenu imamo eno leto preveč krompirja, živine in drugega, naslednje leto pa premalo. Študij različnih meril, ki se jih poslužujejo naši kmetje pri gospodarjenju, pa se mnogim menda zdi tako naporen ali zapleten, da se ga ne marajo lotiti.
Med pomembnejši del našega kmetijstva smo poleg družbenega uvrstili še tiste kmete, ki tudi ob neugodnih razmerah na trgu ne smejo omejevati svoje proizvodnje. Ne smejo zato, ker bi si potem še bolj zmanjšali dohodke, ki jih ne bi mogli nadomestiti iz drugih dejavnosti. Neko poljščico sicer lahko zamenjajo z drugo, donosnejšo, pitance z molznicami in podobno, ne smejo pa pustiti polj neobdelanih in krme neporabljene.
Ta, pomembnejši del našega kmetijstva pa je po obdelovalni zemlji manjši od priložnostnega. Zaščitene kmetije imajo le kako četrtino vse kmetijske zemlje, v nekaterih občinah še
TELEGRAMI
BRUSELJ - Z razpravo o sistemu monetarne stabilizacije EGS se je tu začel dvodnevni sestanek devetih šefov držav ali vlad zahodne Evrope. Predseduje mu zahodno-nemški kancler Helmut Schmidt.
PEKING - V Vietnam je odpotoval novi kitajski veleposlanik, kar pomeni, da se je začelo delno popuščanje v kitajsko-vietnamskih odnosih.
CARACAS - Vse kaže, da je na predsedniških volitvah v Venezueli zmagal Luis Herrera. Volilo je več kot šest milijonov ljudi, doslej pa so prešteli 2.200.000 glasov. Za zdaj prepričljivo vodi kandidat opozicijske krščansko-demokratske stranke Copci Luis HerTera Campins, ki je zbral okoli 1.200.000 glasov (48 odstotkov).
MADRID - Velika večina od 24 milijonov španskih volilcev bo glasovalo na referendumu, v veri, da bo nova ustava postavila zadnjo piko za razdobjem Francove diktature. Res da vsi Španci ne bodo glasovali za novo ustavo, vendar je že vnaprej povsem jasno, da jo bo podprla velika večina španskega ljudstva, ki je na ta dan čakala kar štiri desetletja.
RIM - Centtalni komite KPI je pričel z razpravo o tezah za kongres stranke, ki bo prihodnjo pomlad. Teze bodo objavljene v partijskem tisku ob koncu zasedanja centralnega komiteja. Druga osrednja tema zasedanja najvišjega partijskega organa je politika italijanskih komunistov do evropskega združenja in evropskih volitev.
veliko manj. Zaščitene kmetije tudi niso še vse dovolj trdne, (iti polovica jih ni moderniziranih ali urejenih. Kako torej obdelovati kmetijsko zemljo, da ne bo mnogim služila le za razvedrilo po delu v tovarni ali pisarni? Odgovor imamo: to je možno z združevanjem zemlje, sredstev in dela — a je, žal, premalo upoštevan.
JOŽE PETEK
LETOS VELIKO MANJ ZDRAVIL
Zanimiv je podatek, da je bilo v novomeški občini lani v devetih mesecih izdanih 21 3.449 receptov, pri katerih je znašala poprečna vrednost zdravila 55,94 din, letos pa smo dosegli bistveno spremembo. Število izdanih receptov je bilo do septembra za 19.871 manjše, medtem pa je vrednost zdravil porasla za 45, 33 dinarjev. Smo bili letos manj bolni? Se pozna načrtno varčevanje pri pisanju receptov? Na taka vprašanja bodo v marsikaterem kolektivu želeli odgovor, ko bodo obravnavali interesne skupnosti in med njimi zdravstvo.
IZŠLO JE 60.472 ŠTEVILK londonskega „Timesa“, slovitega britanskega časnika, ki je postal pojem v novinarstvu, toda na-lsednja bo izšla kdove kdaj: po 193 letih so namreč lastniki sklenili, da lista za nedoločen čas ne bodo več izdajali zaradi spora s sindikatom grafičnih delavcev. V Veliki Britaniji je to senzacija dneva, dogodek, o katerem so razpravljali celo na posebni seji Spodnjega doma in o katerem živahno pišejo vsi britanski časopisi. Londonski „Timcs“ je nemara največja značilnost Velike Britanije in če je kdo na koga resnično jezen ali pa meni, da ima svetu povedati kaj izjemnega, pove to na straneh tega časopisa. Bolje rečeno: je povedal, kajti do nadaljnjega časopis ne bo več izhajal. In zakaj ne? Zato ker se lastniki niso mogli sporazumeti s sindikatom, ki je,nasprotoval uvajanju nove grafične tehnike, če to ne bo spremljalo tudi zagotovilo, da bodo lahko vsi zaposleni obdržali svoja delovna mesta. Zaradi stavk je imela uprava „Time-sa“ samo letos 3,9 milijona ftin-tov škode, ker pri časopisu, ki prinaša izgubo (krijejo jo z dohodki od drugih listov iste hiše) ni majhna reč . . . Zastave na pol droga .. .
ZATO PA SO ZASTAVE V dveh drugih državah zelo visoko razvite kot se spodobi za vojno, čeprav gre le za „vojno znamk‘“. V sporu sta namreč Vatikan in San Marino, kriva pa je serija poštnih znamk, na katerih je upodobljen kip Jezusa Kristusa, delo kiparja Faccinija. Ta je sicer privolil v to, da upodobijo njegov kip na seriji znamk. Toda oglasil se je Vatikan, kajti ta kip je v dvorani za avdience rimskega papeža. Vatikan trdi, da bi morala poštna uprava San Marina poprej zaprositi za dovoljenje, pa tega ni storila . .. Vse bi bilo v redu, če ne bi tako Vatikan kot San Marino imela velikih dohodkov od prodaje znamk . ..
IN PRAV TAKO BI BILO V REDU, če nekateri politiki ne bi jemali tako ,,resno" politike, kot to delajo v Turčiji, kjer je bilo samo letos v spopadih političnih nasprotnikov ubitih nič manj kot 687 oseb, od tega kar 86 minuli mesec in 6 v začetku tega tedna .. . Vroče strasti. ..
„KRKA" farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča in gostinstvo, n. sol. o.
Novo mesto. Cesta herojev 45 RAZGLASA
KRKA *" iJh1096
EKSPEDITORJEV
v prodajnih skladiščih
Naloge ekspeditorja vsebujejo predvsem:
— sprejemanje in izdajanje gotovih izdelkov na podlagi skladiščnih dokumentov,
— skladiščenje in manipuliranje z gotovimi izdelki,
— sodelovanje pri reševanju reklamacij,
— sodelovanje pri inventurah.
Zahtevana strokovna usposobljenost je farmacevtski, kemijski ali kmetijski tehnik in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. Delo se opravlja v izmenah.
Sprejeti kandidati bodo 3 mesece na poskusnem delu.
Vse, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo, prosimo, da v roku 7 dni po dnevu objave razglasa pošljejo svoje ponudbe na kadrovsko splošno službo podjetja v Novo mesto, Cesta herojev 45.
JORDAN IVAN
DRAGA 1, p. ŠMARJEŠKE TOPLICE telefon: (068) 84-923
IZDELOVANJE PREDMETOV IZ POLYESTR-SKIH SMOL
Potrebujete cisterno za kurilno olje ali mazut?
Po naročilu vam jo izdelam za vgraditev v kletne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah v 7 do 14 dneh.
Po želji možna dostava na dom.
%
<9
1
MEDALJE ZA DAN REPUBLIKE - Rojstni dan republike so v torek proslavili tudi v UJV Novo mesto. Ob tej priložnosti je predsednik občinske skupščine Marjan Simič podelil najzaslužnejšim medalje dela. Na sliki: Zmago Špacapan prejema medaljo za 30—letno delo v UJV. (Foto: J. Pavlin)
RAZSTAVA DOBROT — Kar 45 najbolj slastnih in za oko prijetnih jedi vsake sorte so v Metropo-lu pripravili gostom ob otvoritvi konec novembra. Avtor kulinarične prireditve je Nace Ferkolj (na sliki), šef kuhinje, ki je svetoval za pokušnjo najboljše od najboljšega. (Foto: Bačer)
V	NOVOTEKSOVI PREDILNICI v Metliki, so pretekli teden prvič v zgodovini 20—letnega obstoja tega obrata obdarili 40 delavcev, ki so v njem že od samega začetka. Na sliki: med tovariškim srečanjem v tovarniški menzi predaja direktor tovariš Smuk priznanje eni izmed jubi-lantk. (Foto: M. Gošnik)
NOVI PIONIRJI — V osnovni šoli v Kočevju so zelo svečano sprejeli v vrste pionirskega odreda „Ljubo Šercer'4 110 cicibanov iz prvega razreda in se tako pridružili mnogim prireditvam v čast dneva republike, o katerih poročamo na 1. strani. (Foto: France Brus)
ZAKAJ ZARDEVAJO NOVOMEŠČANI?
Pristojni so ugotovili, da se cene živil v košarici že od oktobra naprej niso bistveno spremenile, to pa ne velja za ceno svežega paradižnika. Na tržišče prihaja iz rastlinjakov, zato je občutno dražji. Kar 10 dinarjev več je treba odšteti za eno kilo. Paradižnik je torej kriv, da se je poprečna cena živil v košarici povečala z 291,80 na 301,89 dinarja. Tako imajo Novomeščani spet vzrok za zardevanje, zaradi rdečega paradižnika je njihovo mesto znova najdražje v državi. Za njimi pa zaradi visokih cen živil bledijo Sarajevčani, Ljubljančani in Mariborčani.
Mešalnica ne sme iz rok kmetijstva
Nepredviden zaplet okoli tovarne močnih krmil v Bršljinu ali ozadje vzrokov
Sejmišča
NOVO MESTO: Kljub mrazu je bil ponedeljkov sejem nenavadno živahen. Naprodaj je bilo 341 pujskov in 37 nad tri mesece starih prašičev, razen teh pa še 57 glav goveje živine. Prodanih je bilo 297 prašičev. Pujski so bili po 640 do 850 din, starejši prašiči pa po 860 do 1.300 din. Lastnika je menjalo tudi 29 glav govedi. Voli so veljali 24 do 25.50 din, krave 18 do 22 din, mlada živina 21 do 23,50 din kilogram žive teže.
BREŽICE: Na sejmu so ponujali 474 pujskov in 19 nad tri mesece starih prašičev, prodali pa so jih skupno 411. Pujski so bili po 33 do 34 din, starejši prašiči pa po 24 do 27 din kilogram žive teže.
Kmetijska zadruga je zgradila v Bršljinu tovarno močnih krmil z zmogljivostjo 24.000 ton na leto. Poskusno je začela obratovati 22. septembra 1978.
Priprave za gradnjo so se začele že j^ed šestimi leti, ko so na ob-moq|u zadruge porabilf več kot 6.5(f0 ton močnih krmil in bili odvisni od zelo nezanesljive oskrbe iz drugih mešalnic v Sloveniji in Jugoslaviji. Pri proučevanju tehnologije in ugotavljanju optimalne velikosti je bilo določeno, naj znaša zmogljivost dolenjske mešanice
24.000 ton. V tem smislu je bila dopolnjena tudi investicijsko-teh-nična dokumentacija, hkrati pa je bil sklenjen samoupravni dogovor o proizvodnji in oskrbi kmetijskih organizacij Dolenjske z močnimi krmili. S tem dogovorom so podpisnice na osnovi svojih razvojnih načrtov predvidele v letu 1980 naslednjo porabo krmil: KZ Črnomelj 1.500 ton, KZ Metlika 2.000 ton, KZ Trebnje 2.000 ton, KZ Stična
1.000 ton, KZ Krka Novo mesto 12.250 ton, Agrokombinat Krško
5.000 ton in KZ Žužemberk 250 ton.
Gradnja mešalnice se jezačela aprila 1976, takrat pa je analiza tržišča pokazala, da bodo zaradi zmanjševanja organizirane reje živine znašale potrebe dolenjskih kmetijskih organizacij samo 7.000 ton. Da bi bile kapacitete nove mešalnice izrabljene bi zagotovili denar za plačilo investicijskih del, je novomeška zadruga sklenila januarja lani
Kmetijski nasveti
Zamrznjeno meso res slabše?
Nizka temperatura uniči ali vsaj zadrži razmnoževanje mikroorganizmov in celo zajedalcev v mesu, zato je zamrzovanje ena najboljših oblik konzerviranja tega važnega živila. Brez hladilnika si gospodinjstva sploh ne znamo več predstavljati, brez zamrzovalne skrinje pa ne redne oskrbre z mesom na osamljeni, od prodajaln oddaljeni kmetiji. Skrinje se na podeželju množijo kot gobe po dežju.
Napake pri shranjevanju mesa v zamrzovalnih skrinjah so krive, da se je tega odličnega pripomočka in postopka oprijel slab glas, češ da je zamrznjeno meso slabše kakovosti kot sveže in da to dejstvo zmanjša sicer zelo očitne prednosti zamrzovanja mesa. Očitek je krivičen, če le spoštujemo nekatera temeljna navodila, ki pa jih v praksi, žal, pogosto podcenjujejo.
Zamrzniti smemo le sveže, kakovostno in dobro ohlajeno meso. Po klanju mora najprej zazoreti, kot se temu reče, saj meso pravkar zaklane živali ni primerno za zamrzovanje. Pri kletni temperaturi 8 do 10 stopin Celzija zazori govedina šele v dobrih treh dneh, svinina pa v enem dnevu. Če je temperatura nižja, se čas zorenja podaljšuje.
Kakovost zamrznjenega mesa je odvisna zlasti od postopka zamrzovanja. Tako imenovane porabniške kose mesa, ki jih najbolje pripravi mesar, upoštevaje potrebe gospodinjstva, in ki jih je treba skrbno in temeljito, tesno zaviti v aluminijaste ali plastične folije, pričnemo zamrzovati pri —1,5 do —2 stopinjah,
potem pa na hitro zamrzniti pod -25 stopinjami. S tem se prepreči tvorba velikih ledenih kristalov, ki povzročajo poškodbe mesnih vlaken in izcejanje soka iz mesa, kar je še posebno nezaželjeno pri zrezkih. Odtajanje mesa pred kuhanjem ali pečenjem naj bo naravno, ne pa pospešeno s toplo vodo ali vročo pečico. Samo meso za juho naj bo le natajano, preden gre v lonec.
Upoštevati moramo tudi rok trajanja posamezne vrste mesa. Svinina, ki je bolj mastna, postane prej žarka od govedine. Mastne klobase so precej manj obstojne kot puste. In še to: dodajanje začimb zmrznjenemu mesu ni primerno, dodati jih je treba že prej.
Inž. M. L.
s Tovarno zdravil Krka pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju in skupnem izkoriščanju zmogljivosti mešalnice. Z njo si je tovarna zdravil zagotovila 16.000 ton kapacitet mešalnice brez obveznosti, če te
Še zanemarjeni
Kako so urejeni kampi
Komite za turizem slovenskega izvršnega sveta je 21. novembra v Slovenskih Konjicah obravnaval informacijo izvršnega odbora gospodarske zbornice o stanju turističnih kampov v Sloveniji. Ni ravno razveseljivo, da je ustrezno urejen le del kampov, pri večini pa ne manjka raznih pomanjkljivosti. Smo sicer v zimskem obdobju, ko kampi niso zanimivi, toda pozorhost do teh vprašanj tudi sedaj ni odveč.
Gradivo, ki vsebuje poimenski pregled vseh Kampov v republiki, je izredno poučno. Obdelani so tudi dolenjski: na Otočcu, na Vinici ob Kolpi ter pri Čateških Toplicah. Objekt na Otočcu je po ugotovitvah komisije ustrezno vzdrževan, ni pa pri njem zagotovljena požarna varnost, kar je sploh pomanjkljivost večine naših kampov, manjkajo pa še nekatere ..malenkosti", ki se v praksi pogosto izkažejo kot pomembne. Podobno velja za Čateške Toplice; tudi tam imajo tako kot na Otočcu v načrtu asfaltiranje glavne dovozne poti in gradnjo sanitarij samo za potrebe kampa.
Več pomanjkljivosti ima kamp na Vinici, kjer za prihodnje leto predvidevajo ograditev prostora. Po priporočilih komisije je treba urediti dostop v vodo ter odpraviti še nekatere pomanjkljivosti, na cesti Metlika-Vinica pa namestiti več opozorilnih tabel. Za vse kampe pa velja, da je marsikaj, če ne že vse, mogoče urediti do nove turistične sezone.
A. Ž.
zmogljivosti ne bi izkoristila, tovarna pa je zagotovila sredstva za podražitev investicijskih del.
Tako že ob začetku obratovanja nastaja vprašanje, kako izkoristiti zmogljivosti, saj bo v prvem letu obratovanja mešalnica lahko izkoriščena le 30-odstotno, kajti za leto 1979 je prodanih le 7.000 ton krmil. „Krka” bo namreč po dosedanjih informacijah izkoristila v letu 1979 manj kot 1000 ton zmogljivosti tovarne.
Izvajanje investicijskih del se je zavleklo za več kot eno leto, kar je povečalo obresti. Anuitete bo morala zadruga začeti vračati v januarju 1979, prvi obrok pa znaša nad 4 milijone dinarjev. Tega denarja pa novomeška zadruga nima, prav tako nima kritja za izgubo, ki bo nastala v letu 1979 zaradi neizkoriščene zmogljivosti tovarne krmil. Nastalo, je vprašanje, ali naj zadruga odda mešalnico drugim delovnim organizacijam, ki so jo pripravljene sprejeti in vrniti lastna sredstva ter organizirati v njej svojo proizvodnjo. Mešalnico je pripravljena vzeti Tovarna zdravil Krka, ki bi v njej izdelovala tudi močna krmila, ter ljubljanska Emona, ki pa v njej ne bi delala močnih krmil.
Z oddajo mešalnice bo kmetijstvo izgubilo možnost vplivanja na proizvodnjo močnih krmil, kar je bil osnovni motiv za sprejem odločitve o gradnji mešalnice. Z oddajo mešalnice nastaja tudi vprašanje uresničevanja družbenega plana novomeške občine, ki določa kot nosilca razvoja kmetijstva Kmetijsko zadrugo Krko, Novo mesto. Mešalnica krmil je bila zgrajena kot prvi obrat v verigi tako imenovane reprodukcijske celote, v katero štejejo proizvodnja, dodelava in predelava kmetijskih pridelkov. Zadružni kolektiv pričakuje, da bodo organi občine in drugih družbenopolitičnih organizacij proučili ta vprašanja in nakazali konkretne ukrepe.
PO ,.NAŠEM POLJU”
PRIPIS: Kmetijska zadruga „Krka”, Novo mesto, je medtem že sprejela nekatere ukrepe za zagotovitev sredstev, s katerimi bi premostila izgube do polne izkoriščenosti mešalnice. Pričakuje, da bo denar zagotovljen in s tem mešalnica ohranjena kmetijstvu.
AKTUALNA KARIKATURA
Umor prašiča po jugoslovansko (Iz »Borbe«)
!
N
*
*
!
I
I
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL~
Ureja: Tit Doberšek
D. F. iz Semiča sporoča, da opaža pri mnogih letošnjih vinih vonj in okus po žveplu. Ta vonj prehaja pri nekaterih vinih že v duh po gnilih jajcih. Poleg tega opaža še vonj po škropivu muy-codifolu.
Čeprav je o tej napaki vina pisal v prejšnji številki Dolenjskega lista že inž. Stane Bajuk v članku o pretakanju vina, sodimo, da bo mnogim vinogradnikom v pomoč, če o tej napaki še enkrat pišemo v posebnem članku.
Vino ima vonj in okus po žveplu
Vonj in okus po žveplu se pojavlja v lažji in močnejši obliki. Nekatero vino ima le rahel vonj po žveplu, medtem ko pri okusu žvepla sploh ne čutimo. To napako kletariji štejejo med duh po žveplovem dvokisu. Kadar je ta vonj močnejši, preide tudi na okus. To je napaka, ki jo povzroča žveplov vodik in nas spominja na duh po gnilih jajcih. Tako vino, če ga zaužijemo, povzroča glabovol in bljuvanje.
Odkod ta napaka vina?
Žveplo lahko pride v vino na več načinov in to:
Ce smo prazne sode, preden smo jih napolnili, močno žveplali in sodov pred polnjenjem nismo dovolj oprali. Ta primer je med dolenjskimi vinogradniki bolj redek, ker dolenjski vinogradniki prazno vinsko posodo navadno nezadostno žveplajo, zaradi česar jim pogosto splesni.
Največkrat pride žveplo v mošt z grozdjem, če smo bolj pozno uporabljali žveplo v vinogradu v borbi proti oidiju in do trgatve ni bilo večjega dežja, da bi dež žveplo z grozdja izpral. Žveplo pride v grozdje in mošt tudi, če trte rastejo na močno gnojeni in na žveplu bogati zemlji. Prav tako povzroča vonj in okus po žveplu prevelika količina kalijevega metabisulfita, ki smo ga ob trgatvi trosili po zmletem grozdju, posebno če mošta takoj po uporabi kalijevega metabisulfita nismo v 25 urah pretočili.
Po Rittigu (Vinarstvo, Zagreb 1924) tudi nekatere vrelne glivice in bakterije s pomočjo encima hidrigeneze (philateion) povzročajo, da se žveplo z vodikom spaja v žveplov vodik, ki daje vinu neprijeten vonj.
Žveplo se ne topi v vodi in sladkem moštu. Sele, ko se je v moštu razvilo dovolj alkohola, se žveplo topi. Vrelne glivice uporabljajo del žvepla za ustvarjanje plazmatične beljakovine. Zato manjše količine žvepla pospešujejo vrenje mošta. Pri tem se izloča žveplov vodik, ki daje
mlademu vinu po navadi le rahel vonj po žveplu. Zato je rahel vonj po žveplovem dvokisu oziroma žveplovem vodiku napaka mnogih mladih vin.
ZDRAVLJENJE
VINA
Vonj po žveplovem dvokisu (S02) in manjši vonj in okus po žveplovem vodiku (H2S), je napaka vina, ki ni prav nič nevarna, saj je to silno nestanoviten plin. Ko opazimo po burnem vrenju mošta, da ima mlado vino vonj in okus po žveplu, moramo mlado vino takoj, ko so se droži v glavnem polegle, pretočiti. Tako vino pretakamo brez črpalke za vino z dostopom zraka, da se vino dobro prezrači. Na zraku se namreč žveplov vodik s pomočjo kisika spreminja zopet v vodo in žveplo. Iz istega vzroka, to je, da pospešimo spreminjanje žveplovega vodika v vodo in žveplo, posodo, v katero pretakamo, ali pa vino samo, žveplamo (2 do 3 azbestne trščice na hi). Tako s tem žveplanjem dobimo žveplov dvokis, ki se spaja z žveplovim vodikom, pri čemer nastajata voda in žveplo (brez vonja).-
Poleg pretoka in ponovnega žveplanja posode ali vina pospešujte- odpravo žveplovega vodika iz vina tudi pretok takega vina čez primeren bakren predmet, to je luknjičasta bakrena plošča,, ki jo podstavimo pod pipo, ali pa čez bakren lijak, ki je v širšem delu delno zaprt z luknjiča-' sto bakreno ploščo. Baker vleče žveplov vodik nase in se z njim ob dostopu zraka spaja v bakrov sulfat, to je modro galico. Ta drobna zrnca modre galice (CuS04) moramo od časa do časa odstraniti (odrgniti) z navedenega bakrenega predmeta.
Francozi celo priporočajo, da se vinu, ki ima okus po žveplovem vodiku, doda modra galica, ker se galica takoj spaja v neto-pljiv sulfit, ki ga potem iz vina odstranijo s čiščenjem vina.
Če pretok mladega vina, ki ima okus po žveplovem vodiku, predolgo odlašamo in ga ne opravimo pravočasno, obstaja nevarnost, da se razmeroma nenevaren žveplov vodik veže z alkoholom v etilni merkaptan, ki ima zelo neprijeten vonj, ki ga zelo težko odpravimo z vina in je v tem primeru učinkovito k čiščenje z aktivnim ogljem, ki (n rdečemu vinu odvzame barvilo.
. Če en pretok ne zadošča, postopek ponovimo. Z 2 do 3-knt-nim pretokom se duh po žveplovem vodiku navadno popolnoma odpravi. Tako vino se pozneje Se boljše čisti, je manj podvrženo drugim boleznim vina in je na splošno bolj stanovitno.
DT.
I
I
I
I
I
*
!
I
ž
0
0
[
1
V pretresu tudi Dolenjski list
Medobčinski svet SZDL za Posavje o obveščanju
27. novembra so se sešli na seji v Sevnici člani medobčinskega sveta SZDL za Posavje. Osrednja pozornost sestanka je bila posvečena obveščanju. Kot smo že poročali 23. novembra, imajo v Posavju nemalo pripomb, zbranih iz javne razprave o programih slovenske RTV.
Tokrat je ta forum posvetil precej pozornosti tudi poslanstvu, delu in težavam Dolenjskega lista. Sestanka sta se udeležila tudi direktor ČZP Dolenjski list Avgust Avbar in glavni ter odgovorni urednik Marjan Legan. Le-ta je pripravil krajše gradivo o nekaterih odprtih vprašanjih obveščanja preko pokrajinskega lista.
Posebno delegati iz krške občine so načeli pomen delegatskega obveščanja. V tej občini namreč mnogo razmišljajo o vlogi INDOK centra, ustavlja se pa pri denarju, ki bi ga zahtevalo ustanavljanje posebnega glasila. Ker je v razvojnih načrtih ČZP Dolenjski list marsikaj rečeno tudi o možnostih še obsežnejšega delegatskega obveščanja preko Dolenjskega lista, bo lahko pre-nekatera misel s tega sestanka koristna za nadaljnje delo.
A. 2.
Šiviljam se bo spočilo oko
Nova konfekcijska hala tozda „Lisce" na Senovem se podaljšuje v tropski vrt — Sproščeno vzdušje za šivalnimi stroji — Naložba v izboljšavo delovnih pogojev veljala 15
milijonov dinarjev
nas se je tega prva lotila
Šiviljin delavnik za tekočim trakom je zaradi enoličnih gibov in dolgotrajnega sedenja zelo naporen. Brezosebnost razsežnih konfekcijskih obratov ne spodbuja razpoloženja, zato po svetu že poskušajo spreminjati delovno okolje. Pri sevniška „Lisca“ v tozdu na Senovem.
Tam so za dan republike odprli 1600 kvadratnih metrov novih delovnih prostorov. Z njimi so zaokrožili proizvodno tehnologijo, vzporedno pa poskrbeli za ugodnejše počutje zaposlenih. K temu bo pripomogla prijetnejša mikroklima, se pravi stalna svežina zraka in enakomerna toplota, ki se z letnimi časi 'ne bo spreminjala.
Na Senovem so vzporedno z graditvijo nove hale preurejali in povečevali tudi stare prostore. Vse po vrsti so polepšali, tako da se delavke že ob prestopu tovarniškega praga počutijo bolj sproščeno.
Naložba v humanizacijo delovnih pogojev je veljala 15 milijonov dinarjev. Del sredstev so zagotovile vse temeljne organizacije „Lisce“ s solidarnostnim združevanjem. Načrt za izboljšanje delovnih pogojev je izdelal razvojni sektor matične delovne organizacije.
Delavke so izboljšav zelo vesele.
Na otvoritvi so vse.navdušene pripovedovale: ,,Pred leti si še v sanjah nismo predstavljale, da bo naše delovne prostore krasilo tako lepo
KOŠČEK NARAVE V TOVARNI. - Pogled na zelenje v industrijski hau „Lisce“ na Senovem. (Foto: Jožica Teppey)
Snežne nadloge
Sneg in mraz, ki sta se začela že precej pred prazniki, sta povzročila na območju občin Kočevje in Ribnica vrsto nadlog, ki še danes niso zadovoljivo odstranjene. Glavne ceste so bile kljub pluženju komaj prevozne. Tako je na magistralni cesti Kočevje-Skofljica na Jasnici s posebnimi prometnimi znaki dovoljena največja brzina 40 km na uro, a je tudi ta hitrost nevarna.
Zanimivo je, da je bila n.pr. 29. novembra cesta komaj prevozna od Kočevja preko Ribnice do „Vahtnice“, se pravi do meje z občino Ljub|jana-Vič-Rud-nik, kjer je tudi meja cestnih podjetij Novo mesto in Ljubljana. Od te meje dalje proti Ljubljani je bila cesta kopna! Dosti bolje ni tudi danes, za morebitne izboljšave pa je bolj zaslužno vreme kot cestne službe.
Trenutno so v Kočevju zaledeneli mnogi pločniki in tudi javna stopnišča so prehodna v glavnem b za akrobate.
Na veselje mladine pa je zaledenela tudi Rinža. Mladi se na njej drsajo in igrajo hokej. Led pa ni dovolj trden oziroma sploh ne plava na vodi, kar pa mladih posebno ne moti. Zato pa se zgodi, da dožive nekateri tudi neprijetno kopel. j. PRIMC
TV in prizvok zaostalosti
Utemeljene pripombe Dolenjske k programom RTV
jevnih skupnosti, delovnih organizacij in krajanov, izrečenih v
23. novembra je družbeni svet za informiranje pri Občinski konferenci SZDL v Novem mestu analiziral pripombe kra-ipnosti, delovnih i
KI
menda doslej najkrajši javni razpravi o predlogu programa RTV Ljubljana za leto 1979. Čez radio ni pritožb, čez televizijo pa veliko.
Ob tej priložnosti je že lani obljubljeni pretvornik na Gorjancih spet postal predmet razprav in vse kaže, da se bo potrebno zanj bolj zavzeto „boriti*‘. Zapisan je sicer v novem programu, toda na zadnjem mestu, za katero pa se ve, da rado iq>ade zaradi podražitev pri prej začetih gradnjah.
Celotna Dolenjska, posebno pa Novomeščani, zameri televizijski hiši, da je to področje zlasti v dnevnih informativnih oddajah malokdaj predstavljeno, sploh pa ne v Dnevniku, Id je veliko bolj gledan, kot pa Obzornik, na katerega se pri TV izgovarjajo.
Občani in organizacije so bili posebno razočarani ob oktobrski stalni konferenci mest, ko sta TV Beograd in Zagreb v svojih oddajah temu dogodku ob tem pa Novemu mestu, posvetila veliko več časa kot domača televizija. Na SZDL so do-
► iTrdno	pov	eza	m	iz J	LA
< > Posavje: vrsta prireditev skupaj z vojaki i >					
Prireditve v počastitev dneva JLA, 22. decembra, bodo letos v Posavju izredno številne in bogate. O pripravah nanje so se starešine cerkljanske garnizije pred kratkim dogovarjali na skupnem sestanku z vodstvi družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin v posavski regiji ter s štabi teritorialne obrambe iz sevniške, krike in brežiške občine.
Organizator posveta polkovnik Rade Japundžič je ob tej priložnosti poudaril, da je dosedanje uspešno sodelovanje pripadnikov JLA s pionirji, mladino, enotami teritorialne obrambe, političnimi organizacijami in društvi rezultat zavzete družbene aktivnosti starešin in dokaz trdnih vezi, ki se pri skupnih akcijah iz leta v leto spletajo med ljudstvom in njegovo armado.
Letošnje prireditve predstavljajo zaključek aktivnosti v počastitev 11. kongresa ZKJ, 8. kongresa ZKS, 35-letnice drugega zasedanja AVNOJ, 35-letnice bitke na Neretvi, občinskih in drugih praznikov v garniziji ter posavski regiji. Praznične prireditve bodo prikazale plodove dosedanjih dosežkov in priza-
devanj, zato bodo s priznanji nagradili tiste, ki so imeli največ zaslug za te uspehe. Aktivnosti pred dnevom JLA vsebujejo športna tekmovanja med enotami garnizije, mladino in pripadniki teritorialnih enot, kulturne prireditve, kviz tekmovanja, literarne večere, glasbene prireditve, obiske starešin in pripadnikov teritoralnih enot v šolah, delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih. V brežiškem domu JLA bodo tudi filmske predstave, Foto-kino klub pa bo priredil razstavo na temo kmečke hiše v Posavju, in na svobodne teme. Najboljše fotografije bodo nagrajene.
Na vseh prireditvah, ki se bodo zvrstile do praznika, bodo sodelovali mladi iz treh posavskih občin, športniki, teritorialci, člani društev in družbenopolitičnih organizacij. Zaključna slovesnost bo 22. decembra v Cerkljah, kjer se bodo pionirji In mladinci pobliže spoznali z vojaškim življenjem in delom. Ob tej priložnosti bodo nagradili tudi najboljše literarne prispevke na temo NOB in JLA ter najboljše fotografske dosežke.
VINKO ŠEBREK
bili celo nekaj pismenih protestov.
Novomeščani menijo, da pri RTV nimajo izdelanih ustreznih meril za razvrščanje poročil in komentarjev v dnevne informativne oddaje, ker se manj pomembni dogodki iz drugih mest redno pojavljajo, novomeški pa ne. Dejstvo je, da je dopisniška mreža v ostalih področjih Slovenije številnejša in tehnično mnogo bolje opremljena. Tudi zaradi takega odnosa (zapostavljenega) ima Dolenjska z novomeško občino vred v javnosti še vedno prizvok zaostalosti in nerazvitosti, kar pa že zdavnaj ni več.
(Jede radijskega programa in deleža novomeške občine v tem mediju ni pripomb. Akcijo za lokalno radijsko postajo bo potrebno oživiti. Dokler je bila v občinski pristojnosti, je že kazala lep napredek, ko pa je stekla na medobčinski ravni, je zaspala.
R.B.
uiininiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
TISOČ NAJBOLJŠIH
Na 1. seji predsedstva konference mladih v vzgoji in izobraževanju, ki deluje v okviru občinske konference ZSMS, so mladi sprejeli akcijsko politični program, se dogovorili o metodah izobraževanja predsednikov osnovnih organizacij osnovnih in srednjih šol, o pripravi razprave o štipendijski politiki itd. Največ besed so namenili pripravi akcije „Tisoč najboljših", ki bo od mladih zahtevala veliko požrtvovalnega dela.
V. RATAJ
KOMUNISTI
O	IZVAJANJU NAČRTA
Danes ob 14. uri se bodo v Trebnjem sešli člani občinske konference ZK. Med drugim bodo obravnavali skrbno pripravljeno gradivo o dosedanjem uresničevanju srednjeročnega načrta razvoja občine. Le—to dokumentirano govori o uspehih in tudi neuspehih, kar je lahko dobra osnova za pripravo novega načrta.
OPRAVIČILO
Bralcem se opravičujemo zaradi zamenjanih besedil pri člankih „Do kod je prišla reforma” in „Kot da smo nepomembni” v 48. številki DL. Do neljube napake je prišlo pri tehničnem prelomu strani v stiski s časom. Zadnjo številko Dolenjskega lista smo namreč morali na-hitro pripraviti, da smo jo pravočasno dali natisniti in že med prazniki dostavili naročnikom.
UREDNIŠKI ODBOR
zelenje, da se bodo utrujene oči lahko vsak trenutek spočile ob pogledu na to zeleno razkošje."
Industrijska dvorana se namreč zdaj podaljšuje v zasteklen tropski vrt, v katerem se bo rastlinje bujno razraslo in z zeleno zaveso zaprlo pogled v jedilnico. Vrt so uredili po zamisli prof. Vardjana iz Leskovca. Ta je povedal, da je tokrat prvič dobil naročilo za polepšanje industrijskih prostorov. Doslej je bilo to pri nas v navadi le za hotele in gostinske objekte. Lisca je torej med prvimi, ki investira v boljše počutje delavk za šivalnimi stroji in uvaja sproščeno vzdušje tudi v industrijske prostore.
JOŽICA TEPPEY
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
PIONIRČKI V LISCI
Pred dnevom republike so člani pionirskega odreda sevniške osnovne šole Sava Kladnika sprejeli v svoje vrste 120 dotedanjih cicibanov, svojih vrstnikov iz štirih oddelkov prvega razreda. Ze prekaljeni pionirji in ,.novopečeni” so staršem in učiteljem pripravili izčrpen kulturni spored v dvorani gasilskega doma. Pokrovitelj sprejema je bila „Lisca” -tozd Krojilnica. Po sprejemu so malčke z njihovimi tovarišicami povabili v tovarniško jedilnico na prigrizek.
ZAMUJENO NADOKNADITI
Osnovne organizacije ZK v Posavju se ta čas veliko posvečajo programom za usposabljanje komunistov. Bolj dosledno kot do zdaj bodo skrbele za obvezno udeležbo kandidatov ZK na seminarjih, pa tudi vse ..zamudnike” med novo sprejetimi člani bodo poskušale v tej sezoni pripeljati skozi njim namenjene izobraževalne oblike. Organizatorji usposabljanja so razen osnovnih organizacij še občinski komiteji, komisije, delavske univerze in medobčinsko študijsko središče. V razpravo o idejnopolitičnem izobraževanju v regiji je posegel tudi medobčinski svet ZKS Posavje. Bila je na dnevnem redu seje, ki je bila sklicana za 6. december.
Sekcije dajo vsebino delu
Pred volitvami v SZDL govori Stane Gabrič, vršilec dolžnosti sekretarja OK SZDL v Kočevju
Te dni so v kočevski občini sedi priprav za volitve v organizacijah SZDL. Za razgovor o delu in nalogah v sedanjem obdobju smo zaprosili vršilca dolžnosti sekretarja občinske konference SZDL Staneta Gabriča, ki je dejal:
..Sprejeli smo že vse dokumente, ki določajo vsebinski in tehnični potek volitev, med njimi je najpomembnejši tisti, ki določa novo teritorialno zaokroženost krajevnih organizacij SZDL. Pred meseci smo namreč podeželju združili nekatere
krajevne skupnosti, zdaj
STANE GABRIČ: „V vseh sredinah je treba tudi oceniti, zakaj delegati in delegacije ne delajo dobro. Marsikje se izgovarjajo na pomanjkljivo znanje, ko pa so organizirani seminarji za delegate, se jih udeleži le polovica vabljenih.” (Foto: Primc)
treba tudi krajevne organizacije SZDL spraviti v meje KS. Po enakem načelu je treba organizirati tudi vsa druga društva in organizacije. V Kočevju (mesto) bo 8 območnih oz. krajevnih odborov SZDL, ki se bodo pokrivali s sedanjimi 8 odbori KS Kočevje-mesto, ki delujejo za posamezna območja mesta.
-	Kako bo zagotovljeno, da bo SZDL še bliže občanom oz. da bo res prava njihova organizacija, v kateri bo vsak našel svoje mesto?
„To bomo po eni strani dosegli tako, da bomo organizacije SZDL na podeželju organizirali
tudi po vaseh oz. naseljih, v mestu pa po ulicah. Če bodo občani želeli, bodo v mestu lahko organizirali organizacije SZDL še po večjih stanovanjskih blokih oziroma skupno za nekaj blokov. Vendar naša konferenca meni, da preveliko drobljenje ni potrebno in da bi vlogo organizacij SZDL po blokih lahko prevzeli zbori stanovalcev oz. hišni sveti. Posebno vlogo pri vključevanju občanov pa bodo imele še sekcije SZDL.
„Po našem rokovniku morajo biti volitve v ulične, vaške in krajevne odbore SZDL zaključene do konca decembra. Zaradi nove organiziranosti SZDL v mestu pa bo tu rok nekoliko podaljšan.”- Zdaj smo torej tik pred volilnimi konferencami SZDL. Kaj naj dajo na dnevni red teh konferenc?
„Razen zadev v zvezi z volitvami naj ocenijo še svoje dosedanje delo. Obravnavajo naj glavne probleme ulice, naselja, KS in občine. Gotovo bo treba pregledati, kako je bil porabljen dosedanji samoprispevek in kaj je treba - morda tudi s samoprispevkom - urediti v bodoče. Oceniti bo treba delovanje delegatov in delegacij. Posebno pozornost zasluži odnos med OZD in KS, se pravi med občani in delavci v združenem delu. V programih OZD morajo svoje mesto najti tudi KS, oceniti pa bo treba seveda tudi delo SIS, organizacij in društev. To pa pomeni, da volilne konference ne bodo le volilne, ampak programske, saj bodo dale usmeritev za nadaljnje delo.”
-	Velik poudarek se daje zdaj tudi sekcijam SZDL, vendar se slišijo o njihovi učinkovitosti zelo različna, tudi kritična mnenja . .
..Menim, da so sekcije zelo pomembne in da so za uspešno delo SZDL potrebne, saj bodo dajale vsebino delu SZDL. Doslej smo mnoge zadeve reševali forumsko. To pa ni prav. Prav preko sekcij bo prišlo do veljave mnenje vsakega člana SZDL oz. občana. V sekcijah, ki bodo sestavljene na delegatski osnovi, naj bi sodelovali vsi, ki so za rešitev nekega vprašanja posebno zainteresirani”
J. PRIMC
Varstvo otrok - osvoboditev žensk
Kočevje: varstvo otrok potrebno v mestu pa tudi na podeželju
Prešibko razvito otroško varstvo je ena glavnih ovir, da se zaposlena žena še razmeroma slabo uveljavlja kot samoupravljalka, da nima časa za izobraževanje in za opravljanje raznih političnih, društvenih in drugih dolžnosti. To so ugotovitve na nedavnem posvetu „Delavka v združenem delu'*, ki ga je organiziral svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL Kočevje.
V	občini je zaposlenih skupno 7.097 občanov, od tega 2.800 ali 39,6 odstotka žensk. Le 455 je zaposlenih na podeželju, vsi ostali pa v mestu Kočevje. Velika večina zaposlenih žensk ima šoloobvezne otroke.
DOLENJSKE TOPLICE: USTANOVLJEN MLADINSKI KLUB
3. decembra je bil v Dolenjskih Toplicah ustanovni sestanek mladinskega kluba, na katerem smo sprejeli pravila kluba, pravilnik o uporabi klubskih prostorov, delovni program in finančni načrt za prihodnje leto. V ustreznih aktih je poudarjena vloga kluba kot pomembnega dejavnika pri vzgoji mladega človeka. Dogovorili smo se, da bo dejavnost kluba potekala predvsem v naslednjih sekcijah: reci-tacijski, dramski, pevski, planinski, likovni, literarni, folklorni, sekciji za šport, krožku OZN in marksističnem krožku. V okviru kluba bo delovala tudi MDB. Za predsednika predsedstva kluba smo izvolili Andreja Lukšiča, za tajnico pa Tanjo Čibej. 23. decembra bomo priredili tudi zabavni večer.
Klub vabi k delu nove člane. Vpisuje jih tajnica ob petkih od 16. do 17. ure in ob nedeljah od
10.	do 11. ure v mali dvorani Prosvetnega doma v Dolenjskih Toplicah.
I. L.
Zenske se močno uveljavljajo v gospodarstvu, predvsem po zadnjih volitvah pa tudi na drugih odgovornih dolžnostih. Žal je večina žensk nekvalificiranih. Njihovo izobraževanje pa zavira prav slabo varstvo otrok, neurejena družbena prehrana, šibko varstvo ostarelih družinskih članov in dejstvo, da še vedno ni možnosti za ureditev celodnevne šole.
Velika večina OZD, med njimi na srečo tudi največje, se zavedajo, da je treba poskrbeti predvsem za varstvo otrok, zato so že podpisale sporazum o združevanju 1,59 odst. sredstev iz osebnih dohodkov za gradnjo vrtcev. Izmed večjih še nista podpisala sporazuma Zdravstveni dom in Trgopromet, medtem ko ga je Trikon že - čeprav je v finančnih težavah - in je celo nakazal zaostale
obroke od julija naprej, ko so podpisali sporazum prvi podpisniki. Teh 1,59 odst. niti ni nova obveznost, ampak predstavlja le tisti del prispevkov za SIS, ki so bili sredi leta znižani S tako združenimi sredstvi bi do konca leta zbrali okoli 5 milijonov dinarjev za gradnjo vrtcev.
Za reševanje otroškega varstva na podeželju bosta poskrbela Vzgojno-varstveni zavod Kočevje, ki bo priskrbel varuške, in ZKGP, ki bo dalo na razpolago prostore. Seveda naj bi za otroško varstvo storile več tudi KS. V Osilnici na primer obnavljajo šolo in prav bi bilo, če bi poleg uredili še prostor za otroško varstvo, saj je tu v obratu Tekstilane zaposlenih že okoli 50 žensk.
V	mestu pa si žele ženske varstvo vsaj do 20., če ne 22. ure. Tako varstvo bi rade predvsem trgovke in ženske v poklicih z deljenim delovnim časom. Vendar bodo ukrepali v tej smeri šele, ko bodo dobili od OZD predloge, podkrepljene s številkami, koliko otrok njihovih članov kolektiva potrebuje popoldansko oz. večerno varstvo.
J. PRIMC
UPOKOJENO IMAJO PRAPOR -
okviru slovesnosti
prazniku semiške KS so tukajšnji upokojenci razvili svoj društveni por, katerega pokrovitelj je sindikalna oiganizacija Iskre. Na
so izrekli priznanja prizadev-žKočevar)
ajši slovesnosti ob razvitju nim članom društva. (Foto: BI
IMV IMA SVOJ ZBOR - V torek popoldan so v novomeškem Domu JLA praznovali dan republike delavci Industrije motornih vozil. Ob tej priložnosti so svojim delavcem, ki v organizaciji vztrajajo že 30, 20 in 10 let, podelili jubilejne nagrade. V kulturnem programu seje poleg folklorne skupine Kres in pionirjev OŠ Grm prvič predstavil mešani pevski zbor IMV. Čeprav vadi 25-članski zbor šele tri mesece, je s svojim nastopom navdušil in dokazal, da se s trdim delom dirigenta Slavka Rauha in dobrimi glasovi tudi v kratkem času lahko dobro zapoje. (Foto: Janez Pavlin)
Nižje dajatve za ženske kolektive?
Zahteve sevniške občine: ponovno pretresti, kdo je in kdo ni manj razvit
Javna razprava o resolucijah gospodarskega razvoja v prihodnjem letu (republike in zveze) je v sevniški občini šla v precejšnjo širino.
Občinski izvršni svet je strnil vrsto pripomb, o njih so se izrekli tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine na zadnjem
30 let zvestobe
Novomeška občinska uprava je počastila jubilante
Tik pred dnevom republike je sindikalna organizacija delavcev novomeške občinske uprave priredila proslavo v Domu JLA, po kulturnem programu pa so podelili jubilantske nagrade (po sindikalni listi) za 30-letno, 20-letno in 10-letno delo. Med najstarejšimi jubilanti pa je večina takih, ki so od prvega dne službe do zdaj prebili v isti delovni organizaciji, se pravi v občinski upravi.
Za 30-letno delo so prejeli priznanja in nagrade: Slavka Bele, Marija Lipovšek, Tusti Mace-doni, Ivica Papež, Dominik Povše, Ljuba Šenica ter sestri Majda in Jelka Vojsk. Za 20-let-no delo je bilo nagrajenih 6, in za 10-letno 6 delavcev občinske uprave.
Vsekakor pa so ljudje, ki so 30 let preživeli v občinskih pisarnah, doživljali vse reorganizacije in zakonske spremembe, spoznali nešteto strank, postali že delček mestne zgodovine.
DANES SKUPŠČINSKI DELEGATI
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti novomeške občinske skupščine sta sklicana za danes, 7. decembra, medtem ko je družbenopolitični zbor isto gradivo obravnaval že v ponedeljek. Dnevni red predvideva razpravo o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine v prihodnjem letu ter obravnavo aneksov samoupravnih sporazumov SIS za dveletno obdobje. Delegati bodo pretresali tudi osnutek sporazuma o ustanovitvi interesne skupnosti za kmetijstvo in sprejemali dva odloka.
zasedanju konec novembra.
Že večkrat je bilo omenjeno, da štiri občine iz tako imenovanega , Jcluba" enajstih manj razvitih v naši republiki prehitevajo sevniško in brežiško občino, ki imata po zakonih priznani za nerazviti le nekaj krajevnih skupnosti.
Tekstilna, posebno konfekcijska industrija, je v resolucijskih besedilih prava desetnica, čeprav obe sev-niški tovarni, posebno Lisca, mnogo izvažata. Na nedavnih problemskih konferencah o vprašanjih žensk tako v Lisci kot Jutranjki je bilo še posebno izpostavljena vrsta obremenitev na dohodek v teh kolektivih. Zato sevniški delegati zahtevajo, da se ponovno proučijo pogoji za pri-
dobivanje dohodka v kolektivih, ki zaposlujejo pretežno ženske. Menijo, da bi jim bilo upravičeno zmanjšati davek od dohodka.
V	Sevnici tudi menijo, da sedanji sistem namenjanja posojil manj razvitim republikam v državi ni več ustrezen. V veljavi je namreč zgolj kreditni odnos, še ta je toliko zamegljen, da nikakor ni spodbuden. Predlagajo, da bi oblike pomoči manj razvitim zasnovali na dohodkovnih odnosih delovnih organizacij, ki ta denar dajejo s povsem določenimi nosilci in dogovorjenimi objekti v manj razvitih republikah.
JUTRI RUŠENJE ČRNE GRADNJE
Marsikomu, komur je drag kar najmanj pokvarjen videz spomeniško zaščitenega hribčka Sv. Ane v Šmarju, naj bi jutri odleglo. Za rušenje je namreč predvidena črna gradnja Draga Pompeta. Kot smo že poročali, je le-ta to poletje v pičlih enajstih dneh nadzidal hišo, čeprav za to ni imel ustrezne dokumentacije. Vse doslej je trajala precej mučna papirnata in tudi drugačna vojna. Red v urbanizmu je kajpak resna zadeva, posebno v tem primeru pa je očitno, da izjem ne more biti. Neljubo opravilo rušenja čaka delavce sevniškega Komunalno stanovanjskega podjetja jutri ob sedmi uri zjutraj, kolikor črnograditelj tega nehvaležnega dela seveda ne opravi že prej sam, kar pa ni verjetno. Delavcem Komunalnega podjetja je obljubljeno tudi sodelovanje miličnikov.
Razstava vin prihodnje leto
Z izredne seje skupščine Društva vinogradnikov Bele ___________krajine____________
V	nedeljo, 3. decembra, so na izredni seji skupščine Društva vinogradnikov Bele krajine dopolnili statut društva in sprejeli predlog IO DVB o organizaciji razstave belokranjskih vin. Razstava bo prihodnje leto v aprilu, spremljale pa jo bodo številne prireditve. Od 27. do 29. aprila naj bi razstavo obiskalo čim več ljudi; s tem namenom se bo društvo povezalo s turističnimi organizacijami iz vse Slovenije.
Na skupščini so sprejeli tudi načrt zimskega izobraževanja vinogradnikov. Organizirali bodo več predavanj v vseh večjih krajih vinogradniškega območja Bele krajine, predavatelji pa bodo strokovnjaki Vinske kleti KZ Metlika.
Po sklepu skupščine znaša članarina odslej 50,00 din na člana, pobrali pa jo bodo ob koncu leta, ko bodo izdajali članske izkaznice in oddajali škropilni koledar 1979.
Med drugim so se na seji zavzeli za povečanje članstva ter se dogovorili za organizacijo odvzema vzorcev zemlje za analizo, kar je pri obnovi vinogradov nujno potrebno.
F. DERGANC
V tako dopolnjenem sistemu ne bi bilo več mogoče govoriti o anonimnem odlivanju denarja, po vsej verjetnosti bi se tudi uspešneje borili proti podvajanju proizvodnih zmogljivosti v državi.
ALFRED ŽELEZNIK
Ribniško Avto-moto društvo bo letos zelo uspešno zaključilo svoje delo. Doslej so organizirali že 8 tečajev za voznike B kategorije, do konca leta pa bodo še dva, tako da bo število tečajnikov znašalo kar okoli 330 ali 80 več kot lani. Zanimivo je, daje na tečajih več žensk kot moških, veliko pa je tudi mladincev in mladink, starih od 18 do 25 let.
V	tečaje B kategorije se vključuje veliko traktoristov. AMD je organiziralo v Ribnici in Sodražici tudi
C	'	'N
Poučen izlet
Ogled dveh zanimivih razstav v Gorici — Priročna stroja
Zadnji dan novembra so belokranjski vinogradniki obiskali razstavo kmetijskih strojev in razstavo belih vin v Gorici. Obisk je organiziralo Društvo vinogradnikov Bele krajine z namenom seznaniti člane z najnovejšimi dosežki v mehanizaciji vinogradništva in kletarstva. Med obiskom so naši vinogradniki navezali stike z italijanskimi. Izleta se je udeležilo 42 vinogradnikov.
Največ zanimanja je zbudila praktična ročna črpalka za pretakanje vina in naprava za stekleničenje, ki samodejno zapira steklenice, ko so polne. Oba pripomočka so si nekateri vinogradniki nabavili, saj sta bila sorazmerno poceni.
F. DERGANC
V	  /
KS 2U2EMBERK: ZELJA SE URESNIČUJE
Večletna želja občanov iz zahodnega dela žužemberške krajevne skupnosti se uresničuje. Da bi kar najhitreje prišli do zdrave pitne vode, so se odločili za delovne akcije. S prvo so začeli 22. oktobra, zaključili pa so jo 25. novembra. V tem času so položili 1700 m cevi za glavni vodovod, in sicer vse na terenu IV. in V. kategorije.
Občani iz Šmihela, Klečeta, Dra-šče in Dešeče vasi so prispevali 1996 ur. Pri izkopu so pomagali tudi miličniki. Na trasi novega vodovoda so delali 260 ur. Občani se zavedajo, da bodo morah opraviti še več podobnih akcij, zakaj trasa je dolga okoli 11.700 metrov. Povrhu vsega bo moralo vsako gospodinjstvo iz prej naštetih vasi prispevati po
10.000	din in izkopati okoli 50 metrov jarka, ki bo globok okoli
1,30	m.
Janez Zupančič
Te dni je dolgotrajna bolezen prekinila življenjsko nit znanemu prvoborcu in revolucionarju Janezu Zupančiču iz Žabje vasi pri Novem mestu. V 79 letih življenja jc pokojnik dokazal svojo revolucionarno ir napredno zavest, saj je bil nosilec spomenice iz leta 1941, občani pa se ga spominjajo tudi kot funkcionarja v prvih povojnih letih.
Izhaja iz kmečke družine v bližnji Smolenji vasi, že leta 1922 pa se je zaposlil na novomeški železniški postaji. Sprva je bil kurjač, kasneje pa se jc izšolal in je bil dolga leta strojevodja. Prav to službeno mesto in pa njegova napredna usmerjenost sta pripomogla, da je bil Janez Zupančič med tistimi dolenjskimi železni-čaiji, ki so od vsega začetka sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem in opravili med drugim nešteto pogumnih podvigov ob prenašanju sporočil ali blaga za partizane.
Po vojni je bil tovariš Zupančič več let v občinskem komiteju ZK in je opravljal dolžnost predsednika občinske borčevske organizacije, aktiven pa je bil tudi drugod.
Janez Zupančič je bil večkrat visoko odlikovan, nazadnje letos, ko je prejel republiško priznanje Osvobodilne fronte. Da je bil med ljudmi znan in priljubljen, se je pokazalo tudi na pogrebu. Na zadnji poti gaje spremilo tudi veliko njegovih sodelavcev in tovarišev iz partizanskih časov, kovačev naprednih idej, katerim je Zupančič ostal zvest do zadnjega diha.
-a
tečaj za voznike koles s pomožnim motorjem.
AMD uresničuje tudi svoj načrt o ustanavljanju temeljnih enot društva. Doslej so taki enoti ustanovili že v Sodražici in Ribnici; ni pa jim to še uspelo v Loškem potoku in Dolenji vasi, kjer imajo še premalo članov.
AMD je dobilo tudi nove prostore za predavanja in sicer v domu JLA. Tako je lahko opustilo dosedanje v šoli. Kupili so tudi novo inštruktor-sko vozilo znamke Zastava.
Število članov AMD je letos po-rastlo na 546, računajo pa, da jih bodo imeli prihodnje leto že okoli 600. Tako ima AMD Ribnica v primerjavi s številom voznikov motornih vozil največ vključenih v svoje članstvo.
Na zaključku naj povemo še, da dosegajo tekmovalci AMD Ribnica na raznih tekmovanjih zelo dobre rezultate. Tekmovalec Zlatko Draškovič je na primer doslej v svoji kategoriji na državnih prvenstvih že trikrat osvojil drugo mesto.
M. GLAVONJIC
Pri Hydrovodu Kočevje-—Ribnica smo pred kratkim povprašali, do katere faze so zgrajeni vodovodi, ki so jih gradili na svojem območju letos, nekatere pa tudi že prejšnja leta.
STRUGE - Vodovod je dogTajen. Treba ga je le še tehnično prevzeti, opraviti obračun del in ga dodeliti v upravljanje Hydrovodu ali Komunalnemu podjetju Grosuplje. Vodo dobiva namreč ta vodovod iz grosupeljske občine. Ni ovir, da vse to ne bi bilo urejeno še lestos.
LOŠKI POTOK (Hrib-Mali log)
-	Že poizkusno dela. Vgraditi je treba še avtomatiko za črpanje. Ker je težava za dele oz. material, bo to urejeno šele prihodnje leto, čeprav je bilo predvideno, da bo gotov že za letošnji dan republike. Zdaj sta tu zaposlena dva črpalca (v zgornjem in spodnjem črpališču), potem - ko bo vgrajena avtomatika - pa ne bo nobenega.
VIMOLJ-CEPLJE-KRALJI-—BREZOVICA - Vodovod je v glavnem gotov. Dokončani niso le še nekateri priključki. Investitor, se pravi krajevna skupnost, mora zaprositi še za tehnični prevzem. Iz tega vodovoda bo dobivala vodo še Nemška Loka. Glavne cevi so že položene. Treba jih je še spojiti in urediti priključke.
HINJE-SMUKA-STARI LOG -Ta vodovod bo kmalu zgrajen do Smuke, od koder je do Starega loga še 5 do 6 km. Če bo dovolj denarja, bo lahko dokončan že prihodnje leto. Delale ga bodo tudi mladinske delovne brigade.
Vodovode na območju KS Osilnica, v Mozlju in še ponekod urejajo
Kupec je že bolj zaščiten
Inšpekcija je v štirih dolenjskih občinah začasno vzela iz prodaje za skoro 2,5 milijona dinarjev aparatov trajnejše vrednosti, ker niso imeli ustreznih listin
V	štirih dolenjskih občinah je bilo v dveh mesecih začasno izločenih iz prodaje veliko predmetov iz bele tehnike, elektromotorjev in kmetijskega orodja. Medobčinska inšpekcija kontrolira uporabo določil Zakona o standardizaciji, s katerim je potrošnik bolj zaščiten.
Na vsakovrstnih aparatih trajnejše rabe bi moral proizvajalec pripeti listke z navedbo datuma proizvodnje in življenjske dobe izdelka; garantno izjavo, s katero proizvajalec jamči, da bo v garancijskem roku poskrbel za odpravo napake najkasneje v 45 dneh. Vse te listine morajo biti napisane v 4 jugoslovanskih jezikih. Slovenski zakon zahteva še navodilo v slovenskem jeziku. Obenem so kontrolirali veljavnost označevanja aparatov proti oddajanju električnih motenj.
Lato dni so imeli proizvajalci raznih aparatov čas za pripravo ustreznih listin, pa jih velika večina tega ni naredila, zato so morali stroje umakniti iz trgovin, dokler ne bodo dobili zanje ustreznih „papirjev“.
Kot ugotavlja inšpekcija, imajo slovenski proizvajalci vse to že precej urejeno, medtem ko so bili aparati iz drugih republik opremljeni s starimi listinami in so bili glede tega šteti za pomanjkljivo blago v prodaji. Pri slovenskih proizvajalcih pa se je v akciji na Dolenjskem kot črna ovca najbolj izkazala Elektro-kovina iz Maribora. Ta kolektiv je namreč spremne listine izdal
samo v srbohrvatskem jeziku.
Akcija se še nadaljuje, čeprav je že pri koncu. In kolikor bolj gre h koncu, toliko manj odkrijejo napak. Medtem ko inšpektorji obiskujejo prodajalne in izločajo blago iz prodaje, se je med trgovci in proizvajalci že razvedelo, pa so ponekod hitro ukrepali...
te KS oz. vaški odbori, in ne Hydro-vod. Pač pa so nam zagotovili, da bodo v kratkem času (še prej, kot bo objavljen ta članek) uredili nemoteno oskrbovanje Salke vasi s pitno vodo in sicer tako, da bodo oskrbeli prečrpavanje vode z dodatno črpalko.
J. P.
ZIMSKA PREDAVANJA ZA VINOGRADNIKE
Društvo vinogradnikov Bele krajine je pripravilo vrsto zimskih predavanj za vse belokranjske vinogradnike. Predavanja bodo; v sredo, 13. decembra, ob 18. uri v gasilskem domu v Črnomlju; v petek, 15. decembra, ob 18. un v gasilskem domu Cerovec pri Semiču; v sredo, 20. decembra, ob 18. uri v selniškem gasilskem domu; v petek, 22. decembra, ob 18. uri v gasilskem domu Radoviča; v nedeljo, 7. januarja, ob 9,30. v metliški Vinski kleti. Predavanja o vinarstvu bodo: v nedeljo, 17. decembra, ob 9,30. v metliški Vinski kleti; v sredo, 20. decembra, ob 18. uri v gasilskem domu v Črnomlju; v četrtek, 21. decembra, ob 18. uri v osnovni šoli Strekljevec pri Semiču. Vsa predavanja bodo potekala kot pogovor z vinogradniki. Strokovnjaki bodo odgovarjali na postavljena vprašanja. Dobro bi bilo, ko bi ze prej poslali pismena vprašanja tajniku društva Francu Dergancu, Semič 3, ali ustno sporočili želje v Vinski kleti.
F. D.
Hotel ima zgodovino
Polajnarjev čibe bi bil najraje privzdignil tapisom v novem Metropolu in pogledal, če je spodaj še kaj . ..
Izrazito črnih oči in kljub ne več rosnim letom še vedno izrazito čmih las, je Ljubljančan Ciril Polajnar z uglajeno besedo izrazil zahvalo, ko so mu nedavno tega ob otvoritvi novega hotela Metropol v Novem mestu podelili častno članstvo kolektiva. V hiši, kjer je preživel svojo mladost kot dijak in študent, kjer je doživljal najlepše, čeprav morda najbolj nevarne in viharne dni, se je še vedno znašel.
„V tejle sobi smo imeli pod parketom skrit material za partizansko tehniko, ki je tudi delala v naši hiši,“ je kazal gostom v starem delu zdaj novega Metropola. Ciril Polajnar, svojim partizanskim kolegom in mladostnim prijateljem znan pod imenom Cibe, je ta dan povedal še več doživljajev, zaradi katerih ga je zdaj kolektiv Metropola počastil.
„Po italijanski okupaciji so novi oblastniki zasegli večji del hotela, ki je bil last naše družine. Takrat je prišlo do komičnih situacij, ki bi jim težko kje našli primere. Pod isto streho so biva-
li,	spali in jedli italijanski colo-nello - komandant mesta, okupacijski policijski komisar in nekaj oficirjev, poleg teh pa okrožni sekretar KPS, delala pa je tudi okrožna partijska tehnika z glavno kurirsko točko in okrožna blagajna OF, ki jo je vodil moj brat Cene. Vse te je družno čuval pred vhodom italijanski karabinjer."
Smešnih situacij pa je bilo čedalje manj in kaj kmalu se je Polajnarjeva družina raztepla. Mater in gospodinjo hotela je doletela smrt v ljubljanski bolnišnici, pridno sodelavko OF in sobarico Amalijo Kavšek je črna roka zverinsko mučila in ubila pri Stični, Cirila Polajnarja pa so slučajno zalotili skupaj s prijateljem Ljubanom Jakšetom-—Zveličarjem nekje za Marofom s polno torbo letakov. V zaporu sta sicer prestajala hude batine, nič pa nista izdala, marveč trdila, da nič ne vesta. Ciril Polajnar je bil obsojen na 7 let zapora, po italijanski kapitulaciji pa je prišel v Ljubljano in od tam je šel
naravnost v partizane. „Od takrat, ko sem začel partizansko odisejado v Kamniško-zasavskem odredu, pa do danes, sem marsikaj doživel in preživel. Delal sem v propagandi, pri OZNI, na ministrstvu za industrijo, pa v zvezni upravi za pospeševanje proizvodnje. Iz tega obdobja se spominjam hudih „bitk“, ko smo gradili prve institute na Viču. Bil sem tudi sekretar za lesno industrijo in prvi sekretar podjetja Adria-avio promet. Za konec sem šel pa med „gastarbajterje“, dokler me ni bolezen prisilila k upokojitvi in bolj normalnemu življenju. Na zdravje nisem namreč nikdar pazil in še na misel mi ni prišlo, da bi bil bolan, pa so me tudi tu slučajno odkrili pri fluorografiranju.“
Gril Polajnar-Čibe je bil sicer rojen v Žužemberku, živi v Ljubljani, ima pa se za Novomeščana in je eden tistih, ki veliko vedo o predvojnih in prvih okupacijskih letih v mestu.
Njegovo zdajšnje upokojensko življenje v Ljubljani je sicer mirno, ker pa ima več časa, tudi več premišlja o preteklosti. Veliko ve o predvojnem Novem mestu in takratnih političnih razmerah. Spominja se podrobnosti in oseb iz prvih časov osvobodilnega gibanja in študentskih potegavščin. Te menda rodovom vseh časov najraje in najdlje ostanejo v tistem kotičku srca, ki ga vse češče odklepaš, čim bolj se leta odmikajo.
R. BACER
Majhno društvo, veliki uspehi
AMD Ribnica ima glede na število voznikov največ članov — Draškovič 3-krat drugi na državnih prvenstvih
R. B.
Vsem zdravo pitno vodo
Povsod grade ali izboljšujejo vodovode
kultura
in
izobra-
ževanje
pisma
in
odmevi
Osmič zapovrstjo so v Dolenjski galeriji razstavljeni sadovi udeležencev Dolenjske slikarske kolonije, tradicionalne likovne manifestacije, ki ji je že od vsega začetka pokrovitelj in glavni mecen kolektiv novomeške tekstilne tovarne.
Čeprav je kolonija dovolj jasno izpričala svoj namen in pomen ter se potrdila v vsebinskem in organizacijskem pogledu, se je že ob malem jubileju, ob 5-letnici delovanja, znašla pred vprašanjem, kako naprej. Zadrega, ki je postala letos še bolj očitna, prav sili organizatorje, da naredijo potreben korak.
Za kaj gre? Motivno in izrazno je kolonija obtičala na točki, ko se mora že zaradi lokacije (Novo mesto z okolico) začeti ponavljanje in z njim dolgočasnost. Slikarji nimajo pokazati več kaj novega, lahko vzbudijo pozornost le z izjemno avtentičnostjo v slogu in izrednim čutom za odkrivanje še neodkritega. In razstave so najbrž zanimive le še po teh pojavih.
V zadregi
Kolonijo, ki ji zbledi osnovni smoter, je tudi čedalje teže organizirati. Komisar Dolenjske slikarske kolonije Andrej Pavlovec meni, da bi bili temu problemu bolj kos, če bi kolonije, ki jih v Sloveniji pa tudi v drugih republikah ni malo, med seboj sodelovale. S sodelovanjem bi se laže sporazumeli tudi o programih kolonij, o osnovni usmeritvi vsake posebej.
Dolenjska slikarska kolonija, sprva izrazito usmerjena v krajinarstvo, je v zadnjih letih dokazala, da se da na takih delovnih srečanjih gojiti še kaj slikanja krajinskih motivov. To pomeni, da išče nove oblike za delo, da se presnavlja. Za zdaj se sicer to dogaja bolj v razmišljanju in besedah kot z dejanji, saj bi bilo potrebno za novo usmeritev napraviti čisto tehnični premik. Izkušnje pa kažejo, da tak premik še nima dovolj pristašev in tudi čez noč ga ni mogoče napraviti.
I. Z.
Mimuagi
SCHUBERTU V SPOMIN - Pred dnevi je bil v gimnazijski dvorani v Kočevju koncert, posvečen 150-letnici smrti velikega skladatelja Franza Schuberta. Na njem so predstavili nekatera njegova instrumentalna in vokalna dela, izvajali pa so jih gimnazijski pevski zbor pod vodstvom prof. Miloška Humeka in učenci glasbenih šol iz Kočevja in Ribnice: Franci Štefanič, Srečko Štefanič, Andreja Le-ko, Andreja Obranovič, Nataša Žagar (na sliki), Alenka Remžgar, Mirjam Klemenc in Irma Nosan. (Foto: Jure Podržaj)
Tito na pevskem taboru?
Pričakujejo, da bo pokrovitelj 10. jubilejnega srečanja Šentvidu pri Stični predsednik re-
pevskih zborov v
publike
Pokrovitelj 10. pevskega tabora v Šentvidu pri Stični poleti 1979 bo, kot pričakujejo, predsednik republike in ZKJ Josip Broz — Tito. Na tej tradicionalni in največji manifestaciji zborovskega petja na Slovenskem bo predvidoma nastopilo 170 pevskih zborov z več kot 5.000 pevci. Za jubilejno prireditev, ki ji bo dalo Titovo pokroviteljstvo še posebno pomembno in slavnostno obeležje, se je že prijavilo 130
lejnega lejno prireditev pod Titovim pokroviteljstvom prihodnje leto. Pre' ' '
zborov, njim se bo gotovo pri-
jskih
in prav touko miadinsKih zbo-
družilo še i
še najmanj 10 zamejsk toliko mladinskih rov, ki bodo sodelovali na zaključni prireditvi.
Na seji častnega odbora, ki je bila 23. novembra v Ljubljani, so to pevsko manifestacijo, ki dobiva vsako leto več pristašev, ocenili s političnega in strokovnega vidika ter podrobneje govorili tudi o pripravah na jubi-
Predsednik republiške konference Socialistične zveze Mitja Ribičič je med 'drugim za dosedanjih devet taborov v tem dolenjskem kraju dejal, da so izpričali množično samoupravno kulturno manifestacijo, v kateri ni pregraj med porabniki in izvajalci kulturnega dela. Pristavil je, da se je pojavila v času, j ko se je ponekod že oglašalo malodušje in miselnost, da našemu amaterizmu zvoni navček.
NOVOSADSKI GODALNI KVARTET V BELI KRAJINI
V ponedeljek, 4. decembra, je bil pri Glasbeni mladini Bele krajine v gosteh Novosadski godalni kvartet. Na štirih koncertih za šolarje, Dragatušu, Vinici, Metliki in Črnomlju, so gostje izvajali Haydno-va, Mozartova, Beethovnova in Div-iakovičeva dela. Skladatelj Stevan Divjakovič je doma iz Novega Sada.
„Potujoča” že potuje
Prva potujoča knjižnica v novomeški občini je doživela slavnostno otvoritev 27. novembra v Gaberju
Vse leto pripravljajoča se prva potujoča knjižnica v novomeški občini je „shodila“, krst pa prestala v ponedeljek, 27. novembra, na dvorišču nekdanje podružnične šole v Gaberju. Na slovesni otvoritvi so učenci brusniške osemletke sodelovali s krajšim kulturnim sporedom.
Mali bibliobus, kakor bi lahko že na začetku imenovali za knjižnične potrebe urejeni kombi furgon, za katerega je bilo treba odšteti okoli 240.000 dinarjev, je v Gabeije pripeljal okoli 2.500 knjig, kar predstavlja začetni fond potujoče knjižnice. Za krajane te prav gotovo odročne vasi pod Gorjanci je bil to prvovrsten kulturni dogodek, saj še
Centa svojim rojakom
Jože Centa je na otvoritvi svoje slikarske razstave v Ribnici predlagal ustanovitev slikarske kolonije
V avli ribni&ega doma JLA razstavlja od 22. novembra svoja dela akademski slikar Jože Centa. Umetnika, ki je ribni&i rojak, je obiskovalcem na otvoritvi, na kateri so sodelovali učenci glasbene šole, predstavil Ive Stanič. Slednji je govoril tudi o kulturnih razmerah v občini. Ugotovil je, da delavci, ki sicer prispevajo denar za kulturo, ne prihajajo niti na prireditve. Kajpak so izjeme in ena takih ie prav gotovo kolektiv Rika, ki pomaga pri kulturnih akcijah in je tudi pokrovitelj Centove razstave.
O razstavjenih delih je govoril njihov avtor. Dejal je, da je na ogled izbor slik, ki jih je bil ustvaril v slikarskih kolonijah v Bovcu, Halozah (grad Bori) in Novem mestu. Obžaloval pa je, ker ni mogel uvrstiti nobenega ribniScega motiva, čeprav so kaj takega pričakovali od njega že zato, ker je ribniški rojak.
Jože Centa je ob tej priložnosti predlagal, naj bi slikarsko kolonijo organizirali tudi v Ribnici Kolonija ni predraga, stroške pokrijejo že dela, ki jih slikarji pustijo organizatorju. Največja vrednost takih kolonij je, da slikarji v slikah za potomce ohranjajo današnjo podobo krajev.
J. P.
»Dolenjski list« v vsako družino
V KOSTANJEVICI POZIMI ZAPRTO
Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici bo od ponedeljka, 4. decembra, z vsemi svojimi zbirkami in za vse obiske vso zimo zaprta.
9.AU	Jk
VjnAmi/tncf <bdl»AyJ*^tida/
UČIMO SE BOBNATI
V Artičah, od koder se vidijo brežiške stolpnice in krška jedrska elektrarna, se vsako leto zberejo pihalne godbe iz vse Slovenije. V povorki, ki gre skozi vas, se godbenikom priključimo tudi osnovnošolci. Pihalne godbe so nas navdušile s koncerti, zato smo letos ustanovili bobnarski krožek. Pridno vadimo dvakrat na teden, volje imamo dovolj, zato menimo, da bomo na ponovnem srečanju godbenikov tvorno sodelovali tudi mi.
LOJZKA KNEZ nov. krožek
CICIBANI POSTALI PIONIRJI
Dva dni pred praznikom smo dan republike počastili tudi učenci nižjih razredov črnomaljske osnovne šole Mirana Jarca. Ob krajšem kulturnem programu so bili cicibani sprejeti v pionirsko organizacijo, izrekli sp častno pionirsko zaobljubo, novim pionirjem pa je Ljubljanska banka podelila varčevalne knjižice.
HELENA VUKSINlC lit.-nov. krožek
LIKOVNIKI V KROŽKU
V začetku tega šolskega leta smo na naši šoli ustanovili likovni krožek, izvolili vodstvo in sestavili delovni program. Sestajamo se vsak četrtek popoldne in se seznanjamo z različnimi tehnikami likovnega ustvarjanja. Najprej smo risali s tušem, zdaj pa starejši člani slikajo na lesonitne plošče, mlajši pa rišemo s svinčnikom ali kiparimo z glino. Ker je čas za redni likovni pouk skopo odmerjen, skušamo v okviru krožka pridobiti čim več likovnega znanja.
METKA GABRIČ lit.-nov. krožek OŠ Žužemberk
PROSLAVA OB DNEVU REPUBLIKE
Krški učenci z Osnovne šole Jurija Dalmatina smo dan republike počastili s proslavo. Kulturni program so pripravili recitatorji, pevska zbora in folkloristi, v pionirsko organizacijo pa smo sprejeli prvošolce.
STANKA RADIČ nov. krožek
RAZVILI SMO PRAPOR
7. novembra smo pionirji krške Osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja v Delavskem domu razvili odredni prapor. Kulturni program so prijavili pevci in elani lutkovnega
JOŽKO ZORENC
»Norec v avtu”
Zaradi takih voznikov je toliko hudih nesreč
1. decembra zgodaj popoldne je bil v Novem mestu nepričakovano živahen promet; številni kupci iz mesta in s podeželja so ta dan preplavili trgovine. Ob treh popoldan je z Glavnega trga pridrvel v ovinek Ceste komandanta Staneta svetlo siv osebni avtomobil znamke Škoda z reg. tablico Nm 121 - (naslednjih številk si žal nismo zapomnili, saj je bila prava dirkal). Na ovinku, ki se začne ob prvih hišah Ceste komandanta Staneta, ga je začelo zanašati sem ter tja. Zaradi prehitre vožnje je zadel ob cestni robnik, od koder ga je spet , vrglo" proti sredini cestišča. Nekaj pešcev je preplašeno skočilo pod oboke pri Cvetličarni, mati z otrokom je planila med vrata slaščičarne, drugi pešci pa so se stiskali ob steklene izložbe trgovin s čevlji, ki se začno desno ob tem ovinku. Ljudje so se prijemali za glave in grozili divjaku za volanom, saj se je treba samo srečnemu naključju zahvaliti, da na ovinku ni bilo mrtvih.
Kaj bi bilo, če bi „norca v avtomobilu", kot so ljudje upravičeno takoj označili brezsrčnega voznika, zaneslo na poln hodnik pešcev?
Take ljudi je treba pregnati iz prometa na naših cestah in vsi bomo hvaležni organom milice, če bodo pri svojem odgovornem delu tudi v bodoče kar najbolj strogi in dosledni.
Za množico pešcev v gornjem primeru:
Z. G., Novo mesto
ŠOLSKA
POZABLJIVOST
Metliški osnovnošolci velikokrat pozabljajo svoje stvari v šoli. V zadnjem času se jih je nabralo zelo veliko, zato smo pozabljene predmete razstavili v šolski avli. Po svoje stvari je prišlo malo učencev, zato smo precej pozabljenih predmetov poklonili Rdečemu križu.
Člani nov. krožka
UČENCI BREZ POTI
Učenci iz Križevske vasi nimamo prave poti do šole. Hoditi moramo ob železniški progi, zato smo vedno v nevarnosti. Tega se zavedajo tudi vaščani, zato so že pred meseci sklenili, da nam bodo naredili primerno pot, vendar bi jim morala pomagati tudi metliška občina. Poti se ni, vse je ostalo pri obljubah.
MARIJA GRŠIC nov. krožek OŠ Metlika
ZANIMIVA
RAZSTAVA
Učenci žužemberške osnovne šole smo dan republike počastili z zanimivo razstavo. Predstavili smo dela tistih primorskih literatov, ki so si prizadevali za uresničitev odloka SNOS o priključitvi slovenskega Primorja k matični domovini. Ta odlok so potrdili tudi na drugem zasedanju AVNOJ.
METKA GABRIČ
Konju smrdi, pa ne bi ljudem!
Iz jame, kjer IMV uničuje odpadke, smrdi in se kadi — Je voda že onesnažena?
„So že spet pripeljali tega vraga!" sem zaklela, ko sem se sredi novembra peljala s konjsko vprego mimo jame, kjer novomeška IMV žge odpadni lak, olje in kdove kaj še vse.
PTav tedaj so trije delavci zvračali s tovornjaka sode z odpadki in nekakšne rešetke. Čez nekaj časa sem se ozrla in prav tisti hip je planil kvišku plamen z gostim črnim dimom. Ko sem se vračala, je okoli jame tako smrdelo, da sem komaj obvladala konja, ki se je zaradi smradu spustil v dir, in to kar po bregu nad cesto.
Okoli te jame torej obupno
niso doživeli, da bi jim kdo ponujal knjige na domačem pragu.
Na svoj redni obhod po občini pa je knjižnica na kolesih odšla šele ta teden. Po programu bo vozila na štirinajstih progah in se ustavila v več kot 40 odročnejših krajih po krajevnih skupnostih, knjige pa ,.odložila" tudi v več delovnih organizacijah. Sleherni kraj bo do 28. februarja 1979 obiskala trikrat.
Knjižni sejem tudi v Krškem
Mladinska knjiga ga je pri-1 redila v Delavskem domu
Krško je dočakalo svoj prvi knjižni sejem. V Delavskem domu so ga ob kulturnem sporedu slovesno odprli v torek, 5. decembra, končan pa bo v soboto, 9. decembra.
Razstavo in prodajo knjig na tem sejmu je organizirala Mladinska knjiga iz Ljubljane. Izbor literature je pester, obsega pa vse, od slikanic za najmlajše in izdaj knjig za mladino do poljudnoznanstvenih, družboslovnih, marksističnih del ter priročnikov.
Krški knjižni sejem je hkrati tudi prva prireditev te vrste v Posavju, ne pa novost za širše območje. Letošnjo pomlad je namreč ista založba pripravila prvi dolenjski knjižni sejem v Novem mestu.
JUTRI KONCERT V KRŠKEM
Jutri ob 19.30 bo v dvorani Delavskega doma v Krškem nastopil komorni zbor ljubljanske RTV pod vodstvom dirigenta Marka Muniha. Znani pevski zbor bo pel dela skladateljev Rogerja, Poulenca, Koszevv-skega, Simonittija, Ukmarja, Ježa in Mihelčiča.
Mladi na poti novinarstva
15 pionirjev dopisnikov je na 10. srečanje v Ljubljano povabil Dolenjski list — Pester delovni program
10. republiško srečanje pionirjev dopisnikov je bilo od 17. do 19. novembra v Ljubljani. Udeleženci iz novomeške občine smo se prvega dne srečanja zbrali v ljubljanski osnovni šoli Toneta Čufarja, kjer smo se seznanili s pionirji gostitelji. Kosili smo v OŠ Ledina in po ogledu slednje odšli na domove vrstnikov.
Popoldne smo si z gostitelji ogledali prostore ljubljanskega radia in televizije, kjer smo spoznali zanimivo, a odgovorno delo. Posebno nas je pritegnilo delo novinaijev. V istem času so si pionirji iz drugih občin ogledali nekatere založniške in tiskarske hiše.
Sobota je bila delovni dan srečanja. Po slovesnem začetku in otvoritvi razstave 168 šolskih glasil smo se pogovarjali s predstavniki uredništev. 15. dopisnikov z območja širše Dolenjske je na srečanje povabilo uredništvo Dolenjskega lista in novinar Drago R ustja nam je govoril o značilnostih dopisovanja ter nam podelil knjižne nagrade, diplome pa smo dobili kasneje po pošti. O abecedi novinarskega pisanja nam je
kasneje predaval Otmar Klipšteter, seznanili smo se z oblikami sporočanja po radiu in televiziji, pisatelja Jože Snoj in Slavko Pregl pa sta govorila o moderni poeziji oz. o proz nem ustvaijanju. Z gostitelji smo si nato ogledali znamenitosti Ljubljane, popoldne pa smo poslušali koncert okteta Gallus.
Zaključna prireditev srečanja je bila naslednji dan v kinu Šiška. Tamkajšnji pionirji so pripravili pester kulturni program, nastopili so tudi baletniki in telovadci, o pomembnosti novinarstvo pa je govoril Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS. Na koncu so podelili nagrade najboljšim glasilom (drugo nagrado je dobila šentjernejska Naša pot) in priznanja mentorjem.
Za prijetno doživetje smo fe posebno hvaležni uredništvu Dolenjskega lista.
HELENA JANŽEKOVIČ, NATALIJA PETAKOVIC in SONJA NEMANIČ lit.-nov. krožek OŠ Grm Novo mesto
smrdi, najhuje pa, kadar je megla, tedaj si morajo mimoidoči zatiskati nosove. Jama je v neposredni bližini ceste Novo mesto — Metlika, blizu vasi Veliki in Mali Cerovec. Izkopali so jo delavci IMV, jo obložili s ploščicami in ogradili z visoko žično ograjo z velikimi vrati in ključavnico.
Bližnji prebivalci zaradi kurjenja nenehno protestiramo, kajti nesnaga se z dimom useda na strehe hiš in gospodarskih poslopij in z deževnico odteka v vodnjake, vodo pa pijejo ljudje in živina.
Ze pred časom so vzeli vzorce vode iz več vodnjakov, za rezultate raziskave pa še ne vemo. Ne bi bilo napak spet ugotoviti pitnost vode, kajti umazanije ni malo. In vse to zaradi omenjene jame!
Poleti nesnaga škoduje čebelam, ne nazadnje pa tudi srčnim bolnikom, ki živijo v bližnjih vaseh. Sprašujemo se, ali se odpadkov ne da uničevati kje drugje ali na manj onesnažujoč način. Doslej še nismo dobili zadovoljivega odgovora, naši protesti so zaman.	j. u.
PET DOLARJEV ZA TISKOVNI SKLAD DOLENJSKEGA LISTA
Tovariš Lojze Slane iz Metlike nam je poslal pismo mrs. Mary Kvaternik iz Kansas City (država Kansas, USA), v katerem naša bralka v Združenih državah Amerike izraža svojcem pokojnega Jožeta Slanca svoje sožalje. Ob tej priložnosti je naša bralka priložila tudi 5 dolarjev za „pomoč Dolenjskemu listu", ki smo jih vpisali v naš tiskovni sklad. Lepa hvala za pozornost, njej in drugim našim zvestim bralcem v tujini pa tudi ob tej priložnosti prisrčne pozdrave iz starih krajev!
Uredništvo
POSTALI SMO PIONIRJI — Cicibani novomeške OŠ Katja Rupena smo postali pionirji. Pred pionirsko zastavo smo obljubili, da se bomo marljivo učili. Prejeli smo pionirske znake, kapo, ruto in izkaznico. (Foto: Franci Bašelj, foto krožek OŠ Katja Rupena)
POTA
PO DOLENJSKI DE2ELI
• V ponedeljek zjutraj so v trgovini ..Dolenjke" v Straži ugotovili, da so imeli med delopustom vlomilskega gosta. Nepridiprav je zalezel med dobrote skozi kletna skladiščna vrata. Iz kleti ga je vodila pot v pritličje in prvo nadstropje. Sistematičnemu dolgoprstnežu je bilo očitno najbolj pri želodcu meso, postregel si je z več kot enim kosom, kar pa še ni tragedija. Teže mu bodo Stražani in okoličani odpustili tatvino kar 9 kilogramov prave kave! Menda je bila celo naprodaj.
• Na praznik je F. N. iz Smolenje vasi parkiral osebni avto na Ragovski v Novem mestu. Avta ni zaklenil, na sedežu pa pustil suknjič z denarnico, v kateri je bilo za tri tisočake dinaijev. Nepridiprav je odnesel suknjič. Kaj hočemo, zima!
• Pred dnevi je bilo vlomljeno v neki kumik v Kristanovi ulici v Novem mestu. V neznanem loncu je končalo šest kokoši, tisti, kijih je použil, pa lahko zadovoljno ugotavlja, da ko-košereja na ožjem mestnem območju še zdaleč ni zatrta.
JANEZ KMET
ŽEJNA DO IZTREZNITVE Dan pred praznikom so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 22-letnega Nikico Ezeta iz Novega mesta, ki je, potem ko mu niso hoteli postreči z alkoholom, v gostišču Na.trgu prilično razgrajal.
PODOBNEGA gosta so imeli dan kasneje tudi pri Badovincu v Metliki. Miličniki so komaj umirili Bogdana Orliča iz Vodoteč, kije razmetaval kozarce in izzival prepir. Ezeta in O/lič bosta morala vsak k svojemu sodniku za prekrške.
OB GLASBO - Na praznik zvečer je nekdo vlomil v osebni avto Adema Bajramija iz Irče vasi, kije svoj opel-record parkiral na Cesti komandanta Staneta. Vlomilec je odnesel radiokasetofon, vreden pet tisočakov.
GROZIL Z NOŽEM - V četrtek zvečer so metliški miličniki pridržali do iztreznitve Petra Posinaka iz Metlike, ki je vinjen razgrajal po domači hiši in grozil s kuhinjskim nožem. Ni bilo prvič, spomine bo Posinak obujal pri sodniku za prekrške.
NESREČA V JUGOTANINU
Minuli četrtek okoli treh zjutraj se je v sevniškem Jugotani-nu hudo poškodoval skupino-vodja Janko Jezernik iz Sevnice. Pri odpiranju kotla za furfu-ral se je na Jezernika polila masa, ki je imela temperaturo okoli 100 stopinj Celzija. Na nesrečo so šli kotel odpirat z natrgano jekleno vrvjo. Janko Jezernik je hudo opečen po rokah in glavi, zdravijo ga v celjski bolnišnici.
MED PREHITEVANJEM SPREGLEDAL PEŠCA
V soboto je voznik osebnega avtomobila Branko Valand iz Sevnice vozil z osebnim avtom iz Brežic proti Krškemu. V vasi Trebež je dohitel nek osebni avto, ga začel prehitevati, pri tem pa zadel 69-letno Ano Simonšek iz Trebeža, ki je pravilno pešačila avtomobiloma nasproti. Hudo ranjeno Simon-škovo so odpeljali v brežiško bolnišnico.
Skala opustošila trtje
Blizu 10 ton težka skalna gmota se je utrgala izpod vrha Srobotnika — Pot se je končala pred otroškim vrtcem
Na dan republike okoli S. ure popoldne se je z vrha Srobotnika, gore nad Stražo pri Novem mestu, utrgala blizu 10 ton težka skala in zdrvela proti Straškim hišam.
Med potjo navzdol je utrla gaz med trtjem, obdrsnila zidanico Novomeščana Pavla Ajdiča (treba jo bo postaviti na novo), nato pa se je gmota ustavila v mehki zemlji pred štirimi novimi hišami in otroškim vrtcem. Na pobočju, po katerem je pridrvela skala, se je tedaj igralo okoli 20 otrok.
Preiskovalci so ugotovili, da je skalnata gmota nekaj deset let mirovala za starim hrastom na vrhu strmega Srobotnika. Hrast, s katerega se še ni osulo listje, je klonil pod težo snega in sprostil velikanski kamen. Ko se je skala zadrevila, je delala tudi po 50 metrov dolge skoke. Med potjo je opustošila tri vinograde (Dularjev, Bukovčev in Ajdičev). Sledi med trtjem so široke do dveh metrov, kolje se
škega hriba še veliko. Enkrat se bodo utrgale. Mar ni mogoče nič storiti zoper nenehno grozečo nevarnost?
/
ODLIKOVAL JIH JE PREDSEDNIK TITO
Na ukaz predsednika re-
Eublike so ob dnevu republi-e odlikovali nekatere dolenjske delavce javne varnosti. Zmago Špacapan je prejel red republike z bronastim vencem, Martina Luštek red zasluge za narod s srebrno zvezdo, Jurij Vogrinec red zasluge za narod s srebrno zvezdo, Anton Bertole red dela s srebrnim vencem, Franc Dravinec red deia s srebrnim vencem, Milič Mihailovič red dela s srebrnim vencem, Drago Poljanec red dela s srebrnim vencem, Jože Čopič medaljo dela, Mirko Kuzma medaljo dela, Darinka Mali pa prav tako medaljo dela.
Porazi dolenjskih ekip
je drobilo v trske, porušenih je nekaj podpornih zidov.
Na koncu vinogradov je skala zadela v slivo, ki je hitrost zmanjšala ,svoje pa sta naredila tudi mehka zemlja in manj strmo pobočje. Med potjo navzdol je povzročala skalnata gmota velik trušč, kar je bila sreča v nesreči. Otroci, ki so se sankali na pobočju, so jo slišali in se pravočasno in v pravo smer razbežali.
Stane Šobar, lovec iz Straže, ki ima hišo v neposredni bližini kraja, kjer je obmirovala utrgana skala, je povedal, daje takih in večjih skal pod vrhom Stra-
POIZVEDBA 24. novembra dopoldne je bil v Bistrici ob Sotli prijet moški, star okoli 30 let, visok 175 cm, temno kostanjevih las, ijavih oči, govori zagorsko narečje. Kdor osebo prepozna po fotografiji
prosimo, da to sporoči najbližji postaji milice ali Upravi javne varnosti Celje, Gre-
gorčičeva
239-41.
5, telefon
V.
SNEG NA CESTI - 27. novembra dopoldne je Jože Poljanšek iz Količevega vozil kombi od Otočca proti Zagrebu. Pri Grmovljah je na zasneženem cestišču avtomobil zaneslo čez levi rob po nasipu navzdol, kombi se je prevrnil. Voznik in sopotnik Boris Kenda iz D-omžal sta bila malo popraskana, na avtu pa je za 40.000 din škode.
SEM TER TJA - 28. novembra popoldne je Danijel Herak iz Kašta pri Ozlju vozil osebni avto po Cesti bratstva in enotnosti v Metliki. Na poti proti Jurovskemu brodu mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom Anton Berkopec iz Metlike. Ber-kopčev avto je zanašalo po cesti sem ter tja, med srečanjem je zavil v levo in treščil v Herakovo vozilo. Po glavi in nogi ranjenega Berkopca so odpeljali v novomeško bolnišnico, laže ranjen pa je bil tudi sopotnik Zlatko Herak iz Zagreba. Gmotne škode je za 55.000 din.
POLEDENELI OVINEK - Prvega decembra popoldne je Anton Bajec iz Maribora vozil z osebnim avtom od Mirne proti Trebnjemu. Ko je v Starem trgu v ovinku zapeljal na poledenelo cesto, ga je zaneslo v levo v osebni avto Marte Pevec iz Trebnjega, kije pripeljala nasproti. Ranjeni so bili voznik Anton Bajec, sopotnici Anica in Anka Bajec iz Maribora ter Marta Pevec in njen sopotnik Anton Pevec iz Trebnjega. Prvo pomoč so jim nudili v novomeški bolnišnici, Anton Pevec pa je ostal na zdravljenju.
SEKAL CESTO - V soboto popoldne je Hasim Dizdarevič iz Metlike vozil z osebnim avtom od Hrasta proti Suhorju. V ovinku mu je pripeljal nasproti z osebnim avtom Franc Cimermančič iz Bereče vasi, ki je ovinek ostro sekal in trčil v Dizdareviča. Ranjenega Cimerman-čiča so odpeljali v novomeško bolnišnico, gmotne škode pa je za 120.000 din.
V minulih namiznoteniških dvobojih največ pokazali Kočevci — Novomeščanke še vedno brez zmage
Namiznoteniške vrste, ki igrajo v slovenskih ligah, so mi-
nulo soboto in nedeljo odigrale zadnje oziroma predzadnje kolo jesenskega dela republiškega prvenstva. Medtem ko so se mo-Sce ekipe za letos poslovile od mizic, bodo dekleta zadnje kolo odigrale 9. decembra. Konec minulega tedna vrste z Dolenjskega v tekmovanju niso imele veliko uspeha.
DOLENJSKA -OBALA
3:6
V 4. kolu 1. slovenske namiznoteniške lige so Novomeščanke igrale doma in so po dokaj zanimivem srečanju prvenstveno tekmo izgubile, čeravno so pričakovale prvo zmago. Posamični izidi: Jeglič - Pilgram 2:1, J. Glavan - Lavrenčič 2:1, B. Glavan - Škabar 0:2, Jeglič-J. Glavan - Pilgram-Škabar 2:1, J. Glavan - Pilgram 0:2, Jeglič - Škabar 0:2, B. Glavan - Lovrenčič 0:2, J. Glavan — Škabar 0:2, B. Glavan -Pilgram 0:2.
DOLENJSKA -GORIŠKA
3:6
V predzadnjem kolu slovenske namiznoteniške lige sta se v športni dvorani pomerili vrsti Dolenjske in Goriške. Vodstvo domače ekipe je bilo prepričano, da bodo Novomeščanke srečanje z Goriško dobile, vendar je dvoboj pokazal, da je domača ekipa še premalo izkušena. Posamični izidi: Jeglič - Vodopivec
pivec 0:2, Jeglič - Nemec 0:2, Gregorčič - Mac us 0:2, Glavan - Nemec 2:1, Gregorčič - Vodopivec 0:2 in Jeglič -Mačus0:2.
KOČEVJE -NOTRANJSKA 5:1
V srečanju z Notranjci so domači igralci dosegli četrto prepričljivo zmago, ki jih je postavila na dobro drugo mesto. Čeravno niso igrali z najboljšo ekipo, so brez težav premagali Notranjce s 5:1. Za Kočevje so nastopili Lapajne, Štajdohar in Borut Pogorelec.
KOČEVJE - OBALA
2:5
V izredno pomembnem srečanju, ki je odločalo za najboljše mesto na tabeli, so zasluženo zmagali gostje, zakaj v domači vrsti je dobro igral le Osterman, ki je dosegel dve zmagi. Lapajne in Borut Pogorelec sta igrala pod svojimi zmožnostmi, tako da so gostje srečanje zaključili v svojo korist. Kočevje je po 1. delu lige na drugem mestu, toliko točk kot oni (8) pa imata tudi Obala in Žalec.
DOLENJSKA -ŽALEC 3:5
V srečanju z Žalcem so novomeški igralci zamudili lepo priložnost. Čeravno so nastopili s pomlajeno ekipo, bi lahko z bolj borbeno igro dosegli drugo letošnjo zmago. Posamični izidi: avent - Turk 0:2, Žigante - Herič 2:0, G. Guštin — Potočnik 1:2, Žigante - Turk 2:0, Švent - Potočnik 0:2, G. Guštin -
Herič 2:0, Žigante - Potočnik 1:2, G. Guštin - Turk 0:2.
DOLENJSKA - PTUJ
0:5
Konec tedna so se novomeški igralci namiznega tenisa pomerili z najboljšimi igralci v ligi in srečanje izgubili Novomeščani so igrali nezainteresirano in dvoboj praktično predali že pred začetkom srečanja. Za Dolenjsko so nastopili: Samo in Gregor Guštin ter Žigante.
I
BLOUDKOVE PLAKETE TUDI NA DOLENJSKO
Na slavnostni podelitvi najvišjih priznanj v telesni kulturi v Sloveniji, kije bila 23. novembra v Ljubljani, so podelili šest Bloudkovih priznanj in 29 plaket. Med nagrajenci, ki so dobili plakete, sta tudi Dolenjca Marija Andoljšek iz Kočevja m Jože Zajec iz Krškega.
KOLESARJENJE: OBČNI ZBOR KD NOVOTEKS
Upravni odbor novomeškega kolesarskega društva Novoteks je pripravil za 8. december ob 17. uri občni zbor. Vabljeni so vsi člani in i bodo i bo-
PINOZI DVA POKALA - Pred kratkim se je v Radečah končalo keglja&o prvenstvo KD Rudi Kepa iz Sevnice. Tekmovalci so nastopili v disciplini 2 x 200 lučajev, zasluženo pa je zmagal 26-letni Marjan Pinoza. Vrstni red: 1. Pinoza 1706 podrtih kegljev, 2. Pfeifer 1669, 3. Levičar 1662, 4. Glavan 1661, 5. Požek 1635, 6. Krejan 1608,7. Simončič 1580, 8. Mesinger 1540, 9. Kopina 1531 itd. Več o delu sevni&ega kegljaškega kluba v eni prihodnjih številk. (J. Blas)
ustanovili tudi sekcijo veteranov,
KRŠKO: STRUPEH IN CELULOZA
Kegljaškega turnirja, s katerim so tekmovalci počastili 29. november, se je udeležilo 12 ekip. V borbenih igrah je zasluženo zmagala vrsta Celuloze, pri posameznikih Strupeh, pri ženskah pa Antičeva.
Rezultati - moški, 3 x 100 lučajev: Strupeh 1326 podrtih kegljev, Rovan 1322, Šukunda 1298, Bogovič 1294, Runovec 1256 itd.; ekipno: Celuloza I 2522, Celuloza II 2445, Hotel Sremič 2348 itd.; ženske, 1 x 100 lučajev: Antič 399, Pavlin 372, Žičkar 372, Alba 369 itd.
G. R.
Desetletnica KK „Beti”
Ob desetletju uspešnega dela prireditev in kakovostna tekma — Nastopila bo Cibona — Govornik dr. Goranič
KOVINAR - PONIKVE 5,5:4,5
V predzadnjem kolu slovenske šahovske lige je vrsta Ponikev nastopila proti Kovinarju, vrsti, kije med boljšimi v Sloveniji. Gostje so dobro igrali in tesno izgubili, na lestvici pa so po 8. kolu prehiteli Kranj. Posamični izidi: Lesnik - Ivič remi, Kranjc — Čimer remi, Njegovan - Ofak remi, Ačko - Zupančič 1:0, Viritič - Mestek remi, Novačan - Podko-ritinik remi, Šifrer - Grden remi, Meško - Vehovar 0:1, Stavanja -Kirasič 1:0 in Virtič - Malnar remi.
MESTEK ZMAGAL
Konec prejšnjega tedna se je končal 6. tradicionalni šahovski turnir, na katerem je po lepih bojih zmagal mojstrski kandidat Mestek. Zmagovalec in Čimer sta na turnirju potrdila naslov mojstrskega kandidata, mladinec Žilevski je postal mojstrski kandidat, Kirasič in Malnar pa sta potrdila prvo kategorijo.
Vrstni red: Mestek 6,5, Čimer in Žilevski 6, Kirasič 5,5, Golia 5, Ivič, Malnar 4,5, Podkoritnik 3,5 itd.
MARČANA - KRKA 3:0(8, 10,9)
V zadniem kolu 1. dela II. zvezne odbojkarske lige za ženske so Novomeščanke gostovale v Pulju in doživele sedmi poraz. Čeravno so gostje dobro igrale, v boju z razpoloženimi domačinkami niso imele možnosti za presenečenje. Po 7. kolih so No-vomeščankc na zadnjem mestu in so edine brez zmage.
Krka: Rajer, Vidljinovič, Urbančič, Suša, Brajer, Galcša.
Sredi drugega tedna bodo metliški košarkarji uradno praznovali desetletnico obstoja. Osrednja prireditev bo v novi športni dvorani, poleg nekdanjih in sedanjih igralcev pa bodo na njej tudi košarkarji zagrebške Cibone, najresnejši kandidati za osvojitev novega državnega prvenstva.
Prireditve se bodo udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, najbolj obetavni mladi košarkarji iz Bele krajine ter prijatelji metliške košarke. Organizacijski odbor, ki ga sestavlja uprava kluba, uspešno pa vodita Tone Žlogar in Marjan Favlo-vič, je že opravil večino dela. Izdal je ličen bilten, ki v besedi in fotografiji predstavlja desetletno delo najuspešnejšega belokranjskega športnega kolektiva. Poleg tega so v predprodaji značke kluba, vabila za proslavo so dobili tudi nekdanji tre-neiji itd. Prireditev se bo začela okoli 15. ure, slavnostni govornik pa bo prvi in zdajšnji predsednik ter ustanovitelj kluba dr. Goranič.
..Desetletnico KK Beti," je povedal dr. Goranič, „smo želeli praznovati z močnim tumiijem. Povabili smo tudi najboljšo slovensko vrsto iz Ljubljane, žal pa se vabilu ni odzvala. Zato smo toliko bolj veseli Zagrebčanov in Mirka Novosela. Na tekmi, ki bo po slavnostnem govoru in podelitvi priznanj, plaket ter po-
hval, bodo belokranjski poznavalci košarke zagotovo užival. Jamstvo za to so Novolesovi fantje, ki že segajo po prvem mestu v državi.. .“
. Po tekmi se bo slavnost nadaljevala s tovariškim srečanjem nekdanjih in sedanjih igralcev, trenerjev, klubske uprave ter domačega tehničnega osebja. Na srečanju bodo govorili tudi o prihodnosti kluba. Zanimivo je namreč dejstvo, da se prav v času, ko slavijo Metličani deseto obletnico dela, močno otepajo z raznimi težavami, gotovo pa je največja pomanjkanje denarja. Klubu so če priskočile na pomoč nekatere organizacije ter obrtniki, tako da vsaj v jubilejnem letu klub ne bo imel večjih težav.
J. P.
KURETOVA IN CERKOVNIK V REPREZENTANCI SRS
V Zadru je bil letošnji turnir za košarkarski pokal republik, na katerem so nastopile kadetske reprezentance Srbije, Hrvat-ske, BIH in Slovenije. Na turnirju so bili tudi trije Novomeščani: Jože Splichal je vodil kadetsko reprezentanco, v kateri je igral Cerkovnik, v dekliški vrsti najboljših slovenskih igralk pa je bila tudi Irena Kure. Fantje so bili tretji, dekleta pa druga.
/O ljubljanska bai
novole
KAKOVOSTEN TURNIR - Novomeški plesni klub je v .odel -vanju z občinsko konferenco ZSMS Metlika in metliško tebsnoki -
i jo je ogieaaio okoii juu gledalcev, pa so orgai zatorji počastili 29. november in metli&i občinski praznik. Več j prireditvi v prihodnji številki. Na sliki: pari med tekmovanjem. (Foto: Janez Pezelj)
=imiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii=
.	' .j
1 TEŽAVNI SNEG — Zima je nasula snega po naših gričih š | in dolinah, ljubitelji fotografije pa se verjetno že navdušeno i | spopadajo s čarobnimi snežnimi oblikami, z zasneženo po- | = krajino, s kristalčki na vejah. Dostikrat jih potem v temnici i | dočaka veliko razočaranje. Namesto bogastva tonov dobe na j§ = sliki nezanimivo belino. Prav zaradi beline je sneg tako težko I | zares dobro fotografirati. A da to ni nemogoče, naj pokaže I = fotografija člana mirenskega Foto kluba Zdravka Kramaija. | I S primernim barvnim filtrom za čmobelo fotografijo in malo i | znanja je mogoče priti do konca vsakemu snegu. Filter je | | potreben, da očrta kontrast med nebom in belino snega. | i Dobro je še vedeti, da bo v gorskem svetu ta kontrast velik | i tudi brez filtra in da je pri barvnih posnetkih tam obvezen I | UV filter. Prav je tudi, če se fotografiranja snega lotimo bolj § i zgodaj dopoldan ali bolj pozno popoldan. Dolge sence, po- = | ševna svetloba omogoča, da pride do izraza tekstura snega. I
luninim muhi  .............
(poicnNfciuri pred 20 leti) Obilje perečih problemov
KAJ BODO morale občine in podjetja upoštevati, ko bodo ■ pripravljali načrte? V obilju perečih problemov in potreb in ■ spričo skomnih sredstev bodo morali pazljivo zbirati cilje in ■ naloge, ki naj bi jih uresničili v letu 1959. Nedvomno bo morala ■ biti skrb ljudskih odborov in industrijsko razvitih krajev usmer- j jena na probleme življenjske ravni. Tako bi bil že skrajni čas, da j preidemo na serijsko graditev stanovanj, dalje na tipizirano gra- ■ ditev šol. Skratka, samoupravni organi bodo morali dobro premisliti, za kaj bo uporabljenih kakih 300 milijard dinarjev, ki bodo na razpolago za negospodarske investicije v prihodnjem letu. Če bodo hoteli načrt uresničiti, bo treba povečati proizvodnjo za 11 odstotkov.
V MOTO MONTAŽI dela 380 delavcev. Majhna, tesna dvorana je tako natlačena ž avtomobilskimi deli, orodjem, s stroji in ljudmi, da moraš res paziti pri vsakem koraku. V tej dvorani, polni oglušujočega ropota, delajo delavci pozimi v mrazu, ker nimajo ogrevanja, nimajo sanitarij ne garderobe, ker ni prostora zanje, toda kljub temu zapuščajo tovarno dan za dnem, teden za tednom novi avtomobili.
PRI RAZLAGANJUrin uveljavljanju socialistične politike na vasi je treba vedeti, da bomo dosegli uspeh samo z doslednim, odkritim in neposrednim političnim delom. Spopad z zagovor-, niki mnenja, da bo „šlo tudi po starem še lahko naprej“, bo pri tem seveda neizogiben.
UPRAVNI ODBOR Jugoslovanske banke je na svoji seji odobril med drugim tudi novomeškemu občinskemu ljudskemu odboru posojilo 35 milijonov dinarjev, ki bo porabljeno za preureditev gradu Otočec na Krki v turistični objekt. Idealna lega gradu, avtocesta, najmodernejša bencinska črpalka, vse to so izredni pogoji, da bo urejeni grad že prihodnjo pomlad najpri-vlačnejša tujskoprometna točka med Zagrebom in Ljubljano.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 4. decembra 1958)
iodo trgovine
SVETU OKOLI
SOVRAŽI BALONČKE - Z
nevsakdanjimi težavami se spopada Russell Kerr vsakič, ko ga na cesti ustavijo policaji in zahtevajo od njega, da piha v balonček za testiranje zaužite količine alkohola. Balonček namreč vsakič pozeleni, čeprav se možakar na vse žive in mrtve priduša, da ni popil niti najmanjše kapljice alkohola. Telo nesrečnega (za nekatere srečnega!) Angleža namreč samo proizvaja alkohol. To so ugotovili pri natančni medicinski analizi. Kazni torej nevsakdanji mož ne bo plačeval, a nekateri so prepričani, da je Kerr lahko pijan tudi od svoje lastne proizvodnje.
S ČASOM V KORAK - V
ameriški zvezni državi Mississip-pi so končno le izglasovali določilo zakona, po katerem ne sme opravljati javnih služb niti voliti nihče, ki se zaplete v častne dvoboje. Prav tako jih je duh časa presvetlil za spremembo določila, po katerem ženska ne sme in ne more biti knjižničarka v državnih knjižnicah. Pa naj kdo reče, da v Mississippiju ne gredo v korak s časom.
NA VISOKI RAVNI - Da si
je kapitan letalstva Henry Stuart privoščil praznovanje na zares visoki ravni, ne more nihče trditi. Pilot je namreč po 31 letih dela praznoval upokojitev v velikem reaktivnem potniškem letalu, ki je krožilo na višini več tisoč metrov. Boeing 707 je v svojem trebuhu nosil 125 gostov. To je bila menda tudi ena od prvih proslav, s katere ni nihče predčasno odšel.
NEVARNI POLJUBI - V
Bangkoku na Tajskem se ni varno poljubljati na javnih prostorih. Zakon je namreč strog in neizprosen: vsako poljubljanje na prostorih, kjer so tudi drugi, se kaznuje z globo okoli 300 dinarjev. Kakšen je uspeh proti-poljubovalskih ukrepov, še ni znano, vendar pa lahko domnevamo, da ga ni vnetega ljubimca, ki bi se branil sladkosti ustnic svoje drage za piškavih 300 dinarjev. Ali pa?
PRILIKA — Poznavalci političnega življenja pravijo, aa je nek politik zelo natančno opi-
sal, kako se počuti mož političnih dejanj, če ostane na cedilu. Takole je dejal: „Bilo je, kot da sem se odgnal s skakalne deske, in šele potem videl, da v bazenu ni vode.“
Mizice prijateljev koristnih ptičev
(Prijateljem) koristnih ptičkov naznanjamo, da bo društvo za varstvo ptičev začelo v kratkem zopet nabirati člane za leto 1899. Vsak član plača le 20 kr. udnine. Te dni postavile so se tudi krmilne mizice, in sicer na prejšnjih mestih ob cesti proti železnici, ena pa ob cesti s kapiteljskega marofa proti kolodvoru. Opozarjamo slavno občinstvo na te mizice in prosimo, da bi pridno polagali nanje pripravno pičo za drobne ptičke.
(Slovenci ljubijo) svojo domovino, svoj rojstni kraj; in ako gredo po svetu iz ktere-gakoli vzroka, se vedno zanjo zanimajo, četudi prežive mnogo let v tujini, končno se vendar vrnejo v svojo domovino, svoj rojstni kraj. Z ljubeznijo do domovine pa je v tesni zvezi tudi ljubezen do svojega vladarja, ki nam je v srcu globoko vkoreninjena. Pri raznih dogodkih se veselimo in žalostimo s cesarsko hišo, vsikdar smo ponosni na svojega mogočnega, pravičnega in tako dobrotljivega vladarja.
, (Res častitljiva) po starosti je kapiteljska cerkev v Novem mestu. Veličasten se vidi že od daleč njen stolp, ali v resnici je cerkev znotraj že hudo potrebna poprave. Popraviti je treba veliki oltar in tabernakelj, preslikati stene in strop, narediti nove klopi in sicer v dveh vrstah, da bodo imeli moški kaj več sedežev, kakor so jih imeli doslej. Da bo res v ponos Novemu mestu, treba jo je popraviti.
(Začetkom novembra) se je tuj, stekline sumljiv pes potepal po šmihelskostopiš-ki občini in prišel v dotiko s psom posestnika Cimermančiča v Velikem Cerovcu (na Vahti), kteri je čez nekaj dni tudi obolel na steklini in bil vsled tega pokončan. K sreči ni bil nihče, kolikor sedaj znamo, ogrizen. Z ozirom na veliko nevarnost, ki preti vsled strašne stekline ljudstvu, odobravamo naredbo pasjega kontu-maca.
• (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. decembra 1898)
Blagovnicam slabo kaže — Nakupovanje preko pošte
Eni prazniki so minili, drugi se že bližajo; vsi tisti, d se morajo potikati po trgovinah v predprazničnih dneh, vedo, kako zelo neprijetno je postalo nakupo-vanje po prenatrpanih trgovinah, kjer še tako vljudnemu in pozornemu trgovcu v nakupovalnih konicah popustijo živci. Takih trgovcev, vljudnih in pozornih namreč, pa že tako ni veliko.
Nakupovanje torej postaja neprijetna zadeva. Če se k temu pridružijo še težave s arkiranjem avtomobila, sla-a založenost trgovin, potem postane nakupovanje zares mučno.
V svetu se ljudje srečujejo s podobnimi težavami, vendar pa že poskušajo razrešiti vozel. Američani so se domislili več kot sto ’et starega poskusa chicaškega trgovca A. M. Warda, ki je prvi prodajal svojo zalogo po pošti. Vse več trgovskih podjetij se oklepa tega stare->a načina. Tiskajo obsežne iarvne kataloge z bolj ali
manj natančnimi podatki o predmetih in cenah. Stvar kupca je, da si želeni pred-
met izbere, izpolni naročilnico in čez določen čas mu naročeno dostavijo na dom.
Pri takem nakupovanju je lahko kupec doma v topli postelji, pri ognjišču copatah, lahko pa se za „na-kupovanje“ odloči tudi ob treh zjutraj, če ga muči nespečnost.
Letos so v ZDA na tak način prodali za 22 milijard dolarjev blaga, opažajo pa stalen porast nakupovanja po pošti. Že zdaj se 18 odst. vseh nakupov v tej deželi opravi preko pošte. Nič čudnega torej, da raste tudi število trgovskih organizacij organiziranih za tovrstno prodno.
Prvi odsevi novega načina kupovanja se kažejo že tudi pri nas, vendar pa o» skromnih zalogah in izbira i ter stalno spremenljivih cenah trgovci niso navdušeni nad tiskanjem katalogov.
Rešitev prejšnje križanke1
				...			3K	....	-		7T	T,;*«:	S«!
£Jl				>s	A	kJ	0	1	K	R	O	$	L
				r.r	P	A	R	A	L	£	L	K	A
■ tj ' ,		?/,		?:;•	O	V	č	N	BS*	Z	O	1	s
				>K	M o | z		V O,	R	i	3	A\ O	S	
	ST Er		7	A	AJ , A		ti?	A	L	6	N	T	i
rr;	A	K	A	D		*-Ri.	p	A	a	A	C	€	K
	T	o	6,	A	TT-'	B	A	R	u	AJ	Sr	R	A
—	O	<	O	v		A	L	6	š	—	p	l	R
,	M	O T	D e	e R.	N	T			55?	i	G,	A	L	O
						A	LSS	r.v;	A/	A	AJ	O	S
mi um
prgišče misli
Kravji mir med „zmajevimi zobmi.“
Ne izpuliti zmajevih zob?
Zahodni Nemci bi radi ohranili betonske spomenike zadnje vojne — 22.000 bunkerjev in kilometri ovir
Da se nekaterim Nemcem od časa do časa nostalgično kolcne ob spominu na čase, ko so vihari-li po Evropi, ni nobena skrivnost. Bolj ko so ti časi odmaknjeni, bolj pogumno in z več zanosa govore o njih. Zato ni nič čudnega, če so nedolgo tega predlagali, da bi preko 100 kilometrov dolgi „Zahodni zid“, kot so imenovali pas vojaških utrdb na nemški meji s Francijo, ohranili restavriran za potomce.
Zahodni zid so zgradili leta 1940, ko je Hitler želel imeti zahodni bok svoje armade zaščiten pri napadu na Sovjetsko zvezo in druge vzhodne države. 22 tisoč masivnih bunkerjev in pasov dvometrskih protitankovskih ovir „zmajevih zob" je zgradila polmilijonska armada delavcev, ki ni štedila sil.
Kljub razvpiti slavi in nepremagljivosti zahodnega zidu pa so zavezniške sile prodrle skozi betonsko pošast in leta 1944 vdrle v industrijsko srce Nemčije. Vendar je poglavitni del obrambnih naprav ostal nepoškodovan in tak stoji še danes.
Tretjino bunkerjev in zmajevih zob je nemška vlada že odstranila. Pospravljanje vojnega ponosa je Nemce doslej stalo okoli 50 milijonov mark. Zdaj se je oglasila Zahodnonemška družba za zaščito zgodovinskih spomenikov in zahteva, da se del utrdb ohrani in restavrira kot dokument nacistične preteklosti.
„To je arheološka stvar. Bili bi še kako zadovoljni, ko bi, denimo, danes imeli ohranjen tak kos kake rimske vojaške napra-
ve,“ pravi zgodovinar M. Gross.
Menda Nemci ne vedo, da imamo restavrirane in ohranjene. tiste naprave, po katerih bodo nacisti za vse čase poznani — koncentracijska taborišča/
1
Črni astronomi
2300 let stara afriška astronomija — Megaliti
Afričani se lahko pohvalijo, da so vešči astronomije vsaj 2300 let. Čeprav je doslej veljalo prepričanje, da je bilo osrčje Afrike civilizacijsko nerazvito, pa so najdbe megalitskih tvorb dokazale, da pozna tudi črna Afrika svoje stare civilizacije. Že drugo presenečenje je čakalo arheologe nedolgo tega „sa-mo“ 250 km stran od prvega nahajališča. Na pobudo domačinov so obiskali gorski greben nad jezerom Turkana in tam našli devetnajst kamnitih blokov, razporejenih v smiselnem redu.
Pri natančnejših analizah so prišli do zaključka, da so kamni razporejeni v smereh najsvetlejših zvezd. Danes so naznačene smeri odklonjene od dejanskega položaja zvezd za slabih 6 stopinj. S pomočjo tega odklona so izračunali, da so megalitski koledar postavili okoli leta 300 pred našim štetjem. V 2300 letih se je namreč položaj zvezd, gledano z našega planeta, spremenil za približno toliko stopinj.
Prebivalci v krajih blizu najdišča še dandanes uporabljajo dokaj zapleten koledar, ki ga računajo na osnovi luninih men in navideznega gibanja zvezd.
Nikogar ne bi smeli kriviti zaradi trmoglave pravovernosti tistih, ki pozneje zatrjujejo, da govore v njegovem imenu.
I. ASIMOV
Življenje je vrsta presenečenj.
EMERSON
Večno mlada je samo domišljija.
F. SCHILLER
IIP
sever
polj.-nem reka
zabuhlina
it. mesto
berite dl
v vsako hišo dl
skupina
ptic
pergamski
kralj
misel
petna a hva
hudič
preplah
gl. mesto toga
anion
kos
ponižanje
>
sodni
IME.
mesni
izdelek
nagovor
mit-
letalec
ženski
tednik
pojav na JtuLi_____
tur.
sablja
tov. avtomobile maribor
glina
pokrivalo
kravica
škof
janez
vrsta
palme
it.
pesnik
ž.ime
novo
mesto
splet las
črni
premog
eg stvarnik sveta
oranje
spalnica na ladji
naša letal, družba
iftje
nadav
pokrajina ob gozdu
imperia
kraj pri ljubljani
fr.
komik
neomožena
ženska
prelaz čez velebit
turek
Če se človeški stroj pokvari
Velikani in pritlikavci niso le proizvod domišljije - Največji in najmanjši človek na svetu — Če žlezi podivjata — V laboratorijih so vzgojili podgane velikanke
O velikanih govore stari miti, omenja jih biblija, srednjeveške razprave govore o velikanih nadvse resno in učeno, naši predniki so veijeli v ajde izrednih moči in velikosti, otroci pa še danes poslušajo pravljice, v katerih nastopajo zli ali dobri velikani. Seveda gre ?a stvore, ki jih je porodila domišljija, čarobna ustvarjalka, vendar pa je domišljija dobila navdih v resničnosti. Nekdaj in tudi še danes žive. ljudje, katerih rast je visoko nad rastjo običajnih ljudi.
Po* nekaterih palcontoloških najdbah bi lahko sklepali, da je bila ena od vrst človečnjakov, torej naših najdaljnejših prednikov, izredno visoke rasti. Na Javi, Kitajskem in v Afriki so izkopali fosilne ostanke okostja človečnjakov. Če vzamemo približno taka razmerja velikosti udov, kakršna veljajo za človeka, potem je mogoče zatrditi, da so bili gigantopite-ki, po najdbah sodeč, visoki tri do štiri metre.
V TRIMETRSKI KRSTI
Neovrgljivih dokazov, da bi kdaj človek dosegel takšno višino nimamo. Kot navaja Guinessova Knjiga rekordov je bil najvišji človek na svetu, o katerem imamo zanesljive podatke, Robert Per-sliing Wadlow iz Altona v Združenih državah Amerike. Ob rojstvu je tehtal 3860 gramov. Bil je torej običajen novorojenček. Vendar je kmalu začel izredno hitro rasti. S petim letom je meril v višino že 163 cm, z enajstimi 2 metra, z
dvajsetimi pa 261 cm. Ko je leta 1940 star 22 let umrl, je meril v višino že 272 cm. Pokopali so ga v krsti, dolgi preko 3 metre. Menda je Robert ponesel svojega očeta po stopnicah domače hiše že v svojem devetem letu.
Žensk velikank je veliko manj kot moških. Najvišja ženska je bila Jane Bunford. Do enajstega leta je rasla normalno, nato pa je „podiv-jala“ in zrasla do 231 cm telesne višine.
Med ljudstvi najvišje zrastejo pripadniki plemena Tutsi. Moški tega pastirskega ljudstva, ki živi v Ruandi in Burundiju v Centralni Afriki, dosežejo v povprečju 185 cm telesne višine. Med narodi Evrope pa veljajo za najvišje Črnogorci s povprečno telesno višino 178 cm.
PRINCESA PAVLINA
Narava pozna tudi nasprotje velikanov - pritlikavce. Tudi o njih govore stara izročila, polres-nične knjige in pravljice. In kot velja za velikane, velja tudi za
pritlikavce, da niso zgolj plod do-’ mišljije. Morda so najbolj poznani pritlikavci pigmejci, črnsko pleme iz Zaira v Afriki. Moški tega plemena dosežejo povprečno telesno višino 137 cm, ženske pa 135 cm. Vendar velja za najnižje pleme na svetu maloštevilna plemenska skupnost Ongejev, ki žive na Malem Andamanskem otoku v Indijskem oceanu. Leta 1956 je pleme štelo 22 članov s povprečno telesno višino 122 cm.
Najbolj slaven pritlikavec je bil Charles Sherwood Stratton, katerega so v preteklem stoletju (1838 — 1883) razkazovali kot prvovrstno cirkuško zanimivost. Stratton je umrl v 45. letu starosti, visok 102 cm.
Najmanjši človek doslej pa je bila Paulina Musters iz Nizozemske. Rodila se je leta 1876, ob rojstvu pa je merila le 30 cm, medtem ko novorojenčki običajno merijo 46 do 50 cm. Paulina po rojstvu ni in ni hotela rasti; v devetem letu je merila v višino le 55 cm, tehtala pa je zgolj poldrugi kilogram. Umrla je v starosti 19 let. Ob smrti je tehtala slabe 4 kilograme, velika pa je bila 59 cm.
VELIKANI IZ LABORATORIJEV
Tako velikani kot pritlikavci predstavljajo izjemne primerke, opozarjajo pa zaradi svoje iz-
jemnosti na pojav, na katerega sicer gledamo kot nekaj povsem razumljivega - na rast. Vprašanje | rasti je namreč veliko biološko = vprašanje, ki še zdaleč ni tako preprosto in samoumevno. Kako deluje zapleteni „stroj“, ki v živih organizmih uravnava rast, znanost še ni povsem razkrila. V grobem | velja, da je pri vretenčarjih, kamor spadamo tudi ljudje, za rast odgovorna žleza hipofiza, oziroma hormon somatotrofin, ki ga izloča.
V zadnjem času so dokazali, da na rast vpliva tudi hormon tiroksin, proizvod žleze ščitnice.
Znanstvenikom je uspelo umetno uravnavati rast poskusnih živali. Podganam so izrezali obe omenjeni žlezi, nakar so ugotovili, i. da se je mladim živalim rast povsem zaustavila. Z vbrizgava- §§ njem somatotrofina so dosegli, da | so mladiči ponovno začeli rasti. =
Podobno so dosegli, ko so živali = spet vsadili hipoflzo. Z vplivanjem M-na delovanje hipofize in ščitnice je ~ znanstvenikom uspelo vzgojiti prave živalske velikane. Podgane velikanke, ki so jih „naredili“ v laboratorijih, so za dvakrat presegle velikost svojih vrstnic.
Vendar zgolj količina izločene- ' ga hormona ni zadosten razlog za pretirano ali zavrto rast. Ugotovili so, da so posamezniki različno občutljivi na hormone rasti. Ob vsaki taki napaki, naj bo preslabo delovanje žlez ali premajhna občutljivost, pride do pritlikavcev. V nasprotnih primerih, ko žleze izločajo nenormalno veliko hormonov in je posameznik preobčutljiv, pa pride do giganti zrna.
gii vy’	s	7
. f&k* V » k C
P"
•• *
Brez odlašanja so za'!^ bregu, in ko so se mu približali, jim je ^»kanec zaklical, da morajo biti Mingi v **tii. Nato jim je pokazal še tlečo pipo, ki lc pravkar našel. Okrašena je bila z znači ^ vzorci. Zdaj se niso smeli niti za trenuti ^otavljati. Stezosledec je popeljal oba 1 v majhen zaliv, potem pa je velel natri cim več zelenih vej.
Te veje je potem spretno potaknil v vodo, da so kakor naravna živa meja skrile zalivček, medtem ko je bil pravi breg že tako gosto zaraščen z grmovjem. »Cel bataljon vojakov bi šel mimo, ne da bi kdo kaj opazil, toda Minge je težko ukaniti,« je menil Stezosledec bolj sam zase in trudil se je, da bi dal svojemu umetnemu grmovju čim bolj priro-den videz.
Ta čas se je vrnil tudi Velika Kača, ki je šel na oglede. Povedal je, da so Mingi v neposredni bližini in da bi bil skoraj padel mednje. Videti je, da so nekaj opazili in da zdaj preiskujejo reko. In res so se čez nekaj trenutkov pokazali trije Mingi v vodi. Šli so tik ob bregu in preiskovali grmovje. Pokanje vej je nato naznanilo, da prihajajo še drugi po suhem.
VASA
ZGODBA
GRENKI KRUH TUJINE
Zdaj je vse hudo že mimo. Ostale so le brazde, globoko zarisane v spomin, brazde neprijetnih, temnih dogodkov in spoznanj.
Kdo ve, kaj me j? tako vleklo v tujino? Daje kruh v tujini veliko laže zaslužiti, so govorili zdomci, kadar so se ob večjih praznikih vrnili domov. Pa da je tam zunaj delo lepo, da za malo denarja veliko dobiš, daje delo zelo dobro plačano .. . in še in še so se znali hvaliti. Najbrž so z lepimi besedami varali sami sebe.
Kar sem si tako želela, sem uresničila.
Ko sem pospravljala svoje stvari in zlagala v kovček še zadnje predmete, sem bila vesela in žalostna hkrati. Prvikrat sem odhajala tako daleč od doma, v veliko tuje mesto, med visoke hiše, med neznane ljudi tuje govorice. Vendar je strah odplavljalo prekipevajoče veselje in radovednost. Žejalo me je po prihodnosti, po novih rečeh in novih dogodkih.
,,Da boš pametna in varčna!" mi je v slovo zaklicala mama.
Pisk lokomotive je zarezal v noč - slovo od domače vasi.
Prebudil me je šele carinik. Vožnjo prek naše majhne dežele sem prespala. Zbudila sem se že na tujih tleh.
Po več urah neprijetne vožnje sem končno prispela. Sprejela me je soseda, ki je bila v tujini že dolgo vrsto let. Odpeljala me je do mojega prebivališča. V nekaj stavkih je povedala vse, kar mi je bilo vedeti: „Glej, da boš točna! Vsak večer ob devetih začneš. Čistoča in še enkrat čistoča, to je tvoje delo. Stanovanje imaš zgoraj z ostalimi našimi...“
Prva opeka sanjskega gradu se je zdrobila že prvi dan bivanja v tujini. Nekako neprijetno jasno mi je postalo, da bom vendar vsak večer le navadna čistilka v veliki restavraciji, da sem le ena izmed mnogih neopaznih deklet, ki skrbe, da vsako jutro gostje prihajajo v čiste prostore.
Šest postelj v podstrešni, hladni sobi — to je bilo stanovanje „naših“, kot so nam vsi po vrsti dejali. V tej sobi smo spale in sanjarile. Prišle smo z vseh koncev naše domovine po večji kos kruha. Želele smo si veliko zaslužiti.
Počasi smo se navadile na trdi ritem dela. Moja glavna delovna naloga je bilo čiščenje bolniške hale in sobe v neki predmestni bolnišnici. Vsak večer sem utrujena od dela morala čistiti še v restavraciji.
„Saj boš zaslužila! Kupila si boš veliko lepih reči!" sem si prigovarjala, ko sem na pol v spanju drgnila umazana tla.
Minil je prvi mesec, pa drugi in šest naslednjih. Moje telo je postajalo vse bolj drobno, oči so se vdrle v lice, obkrožil jih je teman krožeč. Na trenutke se mi je dogajalo, da sem od izčrpanosti padla v nezavest.
Vse pogosteje sem pričela premišljati o svoji mladosti. Spominjala sem se razdrapanih, blatnih poti, vijugastih kolovozov, po katerih smo vozili z njive pridelke. Trdo smo delali, a vendar ni bilo v telesu take težke utrujenosti. Spominjala sem se večerov, mleka in žgancev, zelja in fižola, tople kmečke peči v zimskih nočeh. Vse pogosteje mi je misel romala tja doli k naši deželi.
Potem je prišel trenutek izkušnje. On je bil moj nadrejeni. Ko si me je poželel, sem ga ubogala in storila, kar je dejal. Ugodila sem vsaki njegovi želji. Pa ne zato, ker bi ga ljubila. Ne! Bala sem se ga in zoprn mi je bil. Morda sem celo računala, da mi bo dvignil zaslužek.
Ko je odhajal iz sobe, mi je zabičal: „Pozabi! in glej, da nikomur ne zineš niti besede!"
To jutro sem prvič zamudila delo v bolnišnici. Jokala sem, se kesala. A kaj sem hotela? Tako je zaukazal in ubogala sem ga!
Kmalu po tem neprijetnem dogodkih sem obolela. Cel mesec sem preležala v bolnišnici. Nihče me ni prišel obiskat, nihče pogledat, kako je z menoj. Tudi nbbena od „naših“ se ni oglasila.
Ko so me, shujšano in še bolj bledo, odslovili iz bolnišnice, je v meni že dozorel trden sklep - domov!
Ponovno je žvižg lokomotive paral noč, vendar je bilo tokrat v njem nekaj veselega, obetavnega. Vlak me je peljal proti domu, proti ljubim gozdovom, hribom, rekam in potokom, proti ljudem, katerih govorica tako lepo zveni v ušesih in katerih besede prihajajo od srca ...
DANICA
NOVI. PROGRAM OKEN IN BALKONSKIH VRAT
JELOBOR 78 s termoizolacijskim steklom
Aluminijasti profil
Zanesljiva površinska zaščita z globinsko delujočimi lazurnimi premazi
Prikrito kvalitetno enoročno okovje
Specialno 4 mm debelo steklo
Specialni aluminijasti odkapni profil
Optimalno profiliran zunanji del okvira, ki omogoča vgraditev zunanje in notranje okenske police
- vrednost
vrednost
cal/m 2h
zvočna izolacija 30 dB
Tesnilni profil iz trajno elastičnega materiala
Permanentni silikonski kit za zasteklitev
Sušilno sredstvo
Akustični podložni trak omogoča, da je TERMOTON steklo elastično vloženo
Izbran les (smreka/jelka) posušen na optimalno lesno vlago 12% ±2%
PRODAJNA MESTA Z NOVIM PROGRAMOM:
ŠKOFJA LOKA tel. (064) 61-361  	ZAGREB	-	Se	svete	tel.	(041)	253-259
©JELOVICA lesna industrija, ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58,
tel. (064) 61-361
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETA
KOTO
Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug
Komisija za delovna razmerja
TOZD ,,AGROSERVIS" BREŽICE
razpisuje prosta dela in naloge
V RAČUNOVODSTVU
Pogoj: ekonomska srednja šola finančne smeri
Razpisni rok velja 15 dni in sicer od 2. 12. do 17. 12. 1978.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku enega meseca.
TREBNJE: KLUBSKO PRVENSTVO
Kegljaški klub Mercator bo ta teden pripravil tekmovanja za klubske naslove. Člani se bodo pomerili v disciplini 6 x 200 lučajev, članice pa 6 x 100. Nastopili bodo na Oparo-vem kegljišču. Prvaki bodo dobili pokale, drugo- in tretjcuvrščeni pa diplome.
N.G.
MOKRONOG: ŠPORTNI TURNIR
Pred državnim praznikom je OO ZSMS kasarna Mokronog pripravila športni turnir. Predstavniki osnovnih organizacij ZSMS so se pomerili v streljanju (zmagali predstavniki KS ZSMS Lisca), v šahu (OO ZSMS kasarna Mokronog), malem nogometu (OO ZSMS kasarna Mokronog), vlečenju vrvi (OO ZSMS kasarna). Skupni vrstni red: 1. OO ZSMS kasarna, 2. KS ZSMS Lisca, 3. 00 ZSMS Jesenice.
F. A.
A
©
Delavski svet
DO EMONA-DOLENJKA TOZD ENGRO-DETAJL NOVO MESTO
v skladu z določili statuta razpisuje:
dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi individualnega poslovodnega organa
VODJE TOZD ENGRO-DETAJL NOVO MESTO
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo srednjo strokovno izobrazbo ustrezne stroke s 5 leti delovnih izkušenj v trgovski stroki ali poslovodsko šolo trgovske stroke oz. visokokvalificirani delavec trgovske stroke z 10 leti delovnih izkušenj v trgovski stroki;
— da imajo organizacijske sposobnosti in moralnopolitične kvalitete.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del naj kandidati pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: Razpisna komisija TOZD Engro—detajl Novo mesto.
Komisija za delovna razmerja pri MERCATOR-VELEPRESKRBA
n.sub.o. Ljubljana — TOZD Standard, n.sub.o. Novo mesto
objavlja prosta dela in naloge
1. PRODAJALCA V POTROŠNIŠKEM CENTRU V NOVEM MESTU,
2. MESARJA-SEKACA
Pogoji za sprejem:
pod 1: kvalificirani trgovski delavec živilske ali mešane stroke,
pod 2: kvalificirani mesar—sekač.
Nastop dela takoj ali po dogovoru.
Pismene vloge pošljite v 15 dneh po objavi splošni službi TOZD Standard Novo mesto, Glavni trg 3.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi.
TOVARNA POHIŠTVA BREŽICE, p. o.
BREŽICE
RAZPISUJE
dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1. organiziranje in vodenje dela splošno kadrovskega sektorja
2. organiziranje in vodenje dela finančno računovodskega sektorja
3. organiziranje in vodenje dela tehničnega sektorja
4. organiziranje in vodenje dela nabavne službe
POGOJI:
pod 1: — srednja strokovna izobrazba; višja strokovna izo-braza pravne, pedagoške, sociološke oziroma organizacijske smeri z 10 oziroma 5 leti delovnih izkušenj in 3 leti posebnih delovnih izkušenj pri izvajanju nalog splošne in kadrovske funkcije;
pod 2: — višja oziroma visoka izobrazba ekonomske smeri s 5 oziroma 3 leti delovnih izkušenj, aktivno znanje enega svetovnega jezika in 3 leta posebnih delovnih izkušenj pri izvajanju del finančno računovodske funkcije; pod 3: — višja oziroma visoka izobrazba lesarske ali organizacijske smeri s 5 oziroma 3 leti delovnih izkušenj, pasivno znanje enega svetovnega jezika, 3 leta posebnih delovnih izkušenj pri opravljanju delovnih nalog proizvodne funkcije; pod 4: — srednja oziroma višja izobrazba lesarske ali komercialne smeri z 10 oziroma 5 leti delovnih izkušenj, pasivno znanje enega svetovnega jezika, 2 leti posebnih delovnih izkušenj nabavne funkcije.
Kandidati morajo biti moralno in politično neoporečni, družbenopolitično razgledani, imeti morajo ustvarjalen odnos do samoupravljanja in ustrezne organizacijsko-vodstvene izkušnje.
Poseben pogoj je 3-mesečno poskusno delo.
Imenovanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je za 4 leta.
Kandidati naj vložijo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in programom razvoja delovnega področja za časovno obdobje v 15 dneh po objavi na naslov delovne organizacije.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku razpisa.
Delavski svet delovne skupnosti ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV — Dolenjske območne skupnosti Novo mesto
vabi
k sodelovanju nove sodelavce za opravljanje del in nalog:
1. SVETOVALCA za določanje najvišje verjetne škode, cenilca — likvidatorja večjih škod
2. PRAVNEGA REFERENTA, likvidatorja - cenilca mednarodnih škod
3. VODJE ODSEKA in referenta za zadeve organov upravljanja, publicistiko in obveščanje
4. ŽIVLJENJSKEGA ZASTOPNIKA za zastop Kočevje.
Pogoji:
pod 1: visoka izobrazba gradbene ali strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj
pod 2: visoka izobrazba pravne smeri, 5 let delovnih izkušenj in aktivno znanje nemškega jezika
pod 3: višješolska izobrazba pravne ali upravne smeri, 6 let delovnih izkušenj
pod 4: poklicna šola a!: končana osnovna šola. Za ta dela in naloge je določeno dvomesečno poizkusno delo
Kandidati za dela in naloge pod zaporedno številko 1., 2. in 3. naj svoje ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljejo v roku 30 dni, kandidati za dela in naloge pod zaporedno številko 4 pa v roku 15 dni na naslov:
Zavarovalna skupnost TRIGLAV — Dolenjska območna skupnost Novo mesto, delovna skupnost Novo mesto, Glavni trg 24.
Sklep o izbiri bo sprejet v 30 dneh po poteku objavljenih razpisnih rokov, kandidate pa bomo obvestili o izbiri v 8 dneh po sprejemu sklepa.
KOMUNALNO IN GRADBENO
PODJETJE
„NOVOGRAD"
JKBNOVO MESTO Jv n.sub.o.
Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD VODOVOD IN KANALIZACIJA objavlja prosta dela in naloge:
1. GEOMETRA
2. NADZORNIKA oskrbe vode
3. MONTERJA vodovodnih priključkov
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1:
— geodetski tehnik s 5 leti delovnih izkušenj pod 2:
— srednja tehnična šola s 3 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
— ali poklicna tehnična šola s 5 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
pod 3:
— poklicna šola - vodovodni inštalater s 3 leti delovnih izkušenj
Kandidati za objavljena dela in naloge naj vložijo prijave v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Komunalno in gradbeno podjetje „Novograd" Novo mesto, splošni sektor, Germova 3.	,
Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v roku 10 dni po izbiri.
INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO NOVO MESTO
TOZD OBUTEV,
NOVO MESTO, Bršljin 32
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osebnega avtomobila
KOMBI IMV 1600 TURIST,
letnik 1972, v nevoznem stanju.
Licitacija bo v ponedeljek, 11. decembra 1978, ob 8. uri v prostorih delovne organizacije v Bršljinu 32.
*
inDUSTRIJR mOTORDIH VOZIL
novo mESTo
Čeprav Industrije motornih vozil Novo mesto ni potrebno posebej predstavljati je vmesno, da na kratko povzamemo zgodovinski razvoj tega mladega kolektiva, ki s svojo nezadržano rastjo vzbuja pozornost doma in v svetu.
Začelo se je leta 1955 v skromni mehanični delavnici, ki je zaposlovala 28 delavcev. To leto štejemo za rojstno leto tega danes 6000 članskega kolektiva, ki se je že v rojstnem letu odločil za proizvodni program, na katerem še danes sloni osnovna usmeritev. V skromnih proizvodnih prostorih je že v letu 1959 izdelano prvo jugoslovansko vozilo domače konstrukcije.
Pomemben korak je bil storjen v letu 1966, ko smo se zapadnemu trgu predstavili kot proizvajalec avtoomobilskih prikolic. Danes se v IM V s proizvodnjo prikolic že uvrščamo v sam vrh evropskih proizvajalcev. Naše prikolice pa se enakovredno postavljajo ob bok najbolj renomiranim prikolicam v svetu.
G	o
— proizvodnja osebnih vozil
— proizvodnja dostavnih vozil
— proizvodnja stanovanjskih prikolic
— proizvodnja servisne opreme
je danes naš osnovni proizvodni program.
Prosta dela in naloge
S srednjeročnim programom razvoja
I	načrtujemo močno povečanje proizvodnje osebnih vozil. Tehnološko se moderniziramo in osvajamo zahteven proizvodni program. Veliko pričakujemo od strokovnega kadra, ki mu nudimo zanimivo delo in možnost nadalj-nega izpopolnjevanja doma in v tujini ter možnost stikov s strokovnjaki jugoslovanskih in tujih tovarn, možnosti teamskega načina dela, operativnega dela in delo na razvojnem področju.
Vabimo
nove sodelavce za opravljanje del in nalog:
— diplomirane strojne inženirje
— diplomirane ekonomiste
— diplomirane inženirje kemije
— diplomirane inženirje lesarstva
— diplomirane elektroinženirje
c
za delo v Razvojnem inštitutu. Tovarni avtomobilov, tehnični kontroli, zunanjetrgovinskem sektorju, tehnološkem oddelku, konstrukciji. Prodajno servisni organizaciji in na področju investicijske izgradnje.
K sodelovanju vabimo strojne inženirje, strojne tehnike, ekonpmiste, ekonomske tehnike, inženirje kemije in kemij-
ske tehnike, lesoindustrijske inženirje in lesarske tehnike.
S povečanjem proizvodnje osebnih avtomobilov in prikolic, odpiramo široke možnosti za zaposlitev
kvalificiranim delavcem,
zlasti naslednjih poklicev:
— ključavničar
— klepar
— strugar
— električar
— mizar 0
— avtomehanik	0
— avtoličar
— trgovec
— skladiščnik.
Zanimivo delo, kjer bo lahko sleherni pokazal svoje sposobnosti in se ob delu usposabljal, nudimo:
Nekvalificiranim delavcem:
—	za delo na montaži osebnih vozil in prikolic, karosernici, lakirnici in mehanski obdelavi;
Priučenim delavcem:
—	v kovinski, lesni in avtoličarski stroki;
Nekvalificiranim delavcem:
—	za priučitev za ozke profile poklicev v kovinski stroki, industrijski klepar, varilec, stiskalničar, brizgalec c montažer avtomobilov in prikolic.
Delo je primerno tudi za žensko delovno silo.
Na celotnem področju Dolenjske, Bele krajine in spodnjem Posavju, je našim delavcem omogočen avtobusni prevoz na delo in z dela. Po potrebi bomo tudi v bodoče odpirali nove avtobusne linije.
Kandidate za zaposlitev vabimo, da se zglasijo v kadrovskem oddelku, kjer jih bomo seznanili s pogoji dela.
Nastop dela je možen takoj.
moda mm
emonin kotiček
Mesec december je že po tradiciji mesec nakupovanja, pa naj bodo to darila vseh vrst, smučarska oprema, oblačila in podobno. Da bi vam olajšal odločitev, kje naj kupite, sem se odpravil v Ljubljano v trgovsko hišo Maximarket na ogled kar med tolikanj kritiziranimi podaljšanimi prazniki samo zato, da vam lahko postrežem s svežimi novicami s trgovskih polic.
v petek: „Moda mm"
Da bi trgovska hiša Maximar-ket na Trgu revolucije št. 1 v Ljubljani omogočila nakupe kar največjemu številu kupcev tudi izven Ljubljane, posluje tudi ob sobotah od 7.30 do 20. ure tako kot ob delavnikih.
Najprej sem se ustavil v novem oddelku „Moda mm", ki je poleg izhoda iz podzemnih garaž v kletnem prehodu Maxi-marketa. To ni navadna trgovina, ampak pravi kotiček za modne sladokusce. Posebno jo priporočam možem in fantom, da tja popeljejo svoje žene in dekleta, saj je „Moda mm" namenjena prav njim. Če bodo vaše družice kupovale v „Modi mm", se jim ni potrebno bati, da bodo za vsakim vogalom srečevale enako oblečene vrstnice.
V	tej prodajalni lahko kupujete vse leto sezonska modna oblačila. Največji čar „Mode mm" je v tem, da bodo na prodaj modeli s sejmov, ki sicer ne
Ne samo da je modno svetovanje novost v načinu trgovanja in organizacije trgovske hiše Maximarket, ampak je tudi nujna posledica sodobnega oblačenja. Modni tokovi so tako hitri, da jih lahko uspešno spremljajo le modni strokovnjaki. Zato se na njihove nasvete lahko zanesete. To ni svetovanje „na daljavo", ampak neposreden stik s stranko pred odločitvijo, kaj bo kupila.
Naj bo za danes o „Modi mm" dovolj. Ko bom pripravljal naslednji Emonin kotiček, pa ne bom pozabil pokukati v „Modo mm", če je kaj novega. Sicer pa bi bilo prav, da se s pisemcem oglasite naši propagandni službi ČZP Dolenjski list. Novo mesto, p.p. 33, in nam poveste svoje vtise želje in predloge, ki jih bomo sporočili trgovski hiši Maximarket, vam
s seboj en čevelj, da bodo vezi lahko pravilno montirali.
Maximarket tudi letos nadaljuje s sistemom „Novo za staro". To pomeni: če imate Elanove smuči, ki niso daljše od dveh metrov in ne starejše od treh let, jih lahko prinesete na oceno v Šport servis, kjer vam bodo izdali dobropis za ocenjeno vrednost smuči z vezmi ali brez njih. Z dobropisom pa lahko v roku enega meseca na športnem oddelku Maximarketa kupite nove smuči ali kaj drugega. V Športnem servisu so še omenili, da izjemoma vzamejo tudi starejše smuči, če so res dobro ohranjene.
Stare smuči obnovijo in jih dajo v prodajo v športni oddelek s posebno oznako. Tak način je zelo ugoden, saj ni več ' potrebno, da nam stare smuči polnijo kot v hiši, pa še ceneje pridemo do novih.
V	športnem oddelku boste poleg Elanovih smuči lahko kupili še ostalo zimsko športno opremo: vezi, oblačila, Toprove in kitajske rokavice, Elanove čelade in različne smučarske kape. Posebej pa bi rad opozoril •na stabilizator zoper križanje
Moda mm je novi modni kotiček za mlade po letih in srcu, predvsem pa za ljubiteljice sodobnega oblačenja
zagledajo luči modnega sveta, ker so zaradi svoje visoke mode in ekskluzivnosti neprimerni za serijsko proizvodnjo, torej unikati ali pa včasih izdelki v zelo majhnih serijah, ki pa bodo na prodaj samo v „Modi mm". K oblačilom sodijo seveda tudi različni modni dodatki in kozmetika. Že res, da je potrebno za takšne vrste izdelkov odšteti kak dinarček več, prepričan pa sem, da vam ne bo žal, kajti zavest, da soseda nima takšne obleke kot vi, zagotavlja mirno spanje. Kaj hočemo, saj smo samo ljudje!
Ali ste že pomislile, da ni vseeno, kaj in za kakšno priložnost oblečete kakšno obleko? Verjetno je to eden izmed problemov, ki ste ga reševale tako, kot ste se pač znašle. Ali pa ste tudi vedno zadele žebljico na glavico? Mogoče da, mogoče ne.
Od 24. novembra, ko je „Mo-da mm" odprla svoja vrata, pa takšnih in podobnih težav ne bo več, ker so poleg prodaje uvedli tudi modno svetovanje „v živo" vsak dan, razen sobote, od 15. do 19. ure. Pri tej novosti bodo sodelovali strokovnjaki „Mode mm" in modni strokovnjaki nekaterih priznanih slovenskih proizvajalcev konfekcije. Urnik svetovanja pa je:
v ponedeljek: Tovarna pletenin Rašica, Ljubljana
v torek: „Moda mm"
v sredo: Tovarna oblačil Labod, Novo mesto
v četrtek: Tovarna pletenin Angora, Ljubljana
pa odgovorili v enem izmed prihodnjih Emoninih kotičkov.
Svoj obhod sem nadaljeval kar v kletni etaži, kjer sem zvedel, da bo od 4. do 23. decembra vsak dan (tudi ob sobotah) dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 15. do 19. ure strokovnjak Maximarketa brusil pri njih kupljene kristalne izdelke. 10 enostavnih, vnaprej določenih vzorcev bo po želji ali vse enake ali pa različne brusil brezplačno. Za doplačilo pa bo brusil zahtevnejše vzorce, mo-nograme, črke in krajša posvetila. Ne pozabimo, da so kristalni izdelki vedno okusna in cenjene darila.
Če pa imate doma morda okrušeno vazo, kozarec ali kaj podobnega, vam bo strokovnjak poškodovani del odrezal in robove obrusil.
V	sklopu trgovske hiše Ma-ximarket deluje tudi Šport servis, ki ga vodi zasebni obrtnik Gorazd Mlakar. Delavnica je odprta stalno, v decembru, januarju in februarju vsak dan neprekinjeno od 9. do 20. ure, ob sobotah pa takrat, ko je odprt tudi Maximarket.
Šport servis opravlja montažo vezi na smuči, premontažo, brušenje robnikov, impregnacijo in obnovo drsnih ploskev, menjavo zaponk na smučarskih čevljih in razširjanje smučarskih čevljev.
Če ste v Maximarketu kupili smuči, vezi in čevlje, oziroma vsaj dva izmed naštetih izdelkov, vam v Športnem servisu brezplačno montirajo vezi. Seveda ne smete pozabiti prinesti
smuči, ki mu strokovno pravijo Parablack. Najbolje je, da si vzamete dovolj časa, da si boste izbrali vse, kar potrebujete.
Izbira zimskošportne konfekcije je na zavidljivi ravni. V športnem oddelku imajo velikosti samo za odrasle. Če pa boste hoteli obleči za smučanje še vaš naraščaj, se boste morali povzpeti v prvo nadstropje v etažo C, kjer kraljuje konfekcija za dojenčke, otroke, ženske in moške. Tu najdemo skoraj vse, kar sodi v konfekcijo, od perila pa tja do težke konfekcije. Posebej vam priporočam ogled in nakup sodobnih ženskih jaken iz velurja in krznenega velurja ter moških površnikov iz usnja in velurja. Iz množice modelov lahko izbirate jakne s krznenim in navadnim ovratnikom, podložene in nepodložene.
Bliža se novo leto. Skrajni čas je, da se podvizate z nakupi, dokler lahko še izbirate med različnimi toaletami. Zaloge so velike, toda niso neizčrpne.
Mladim priporočam nakupe na oddelku za mlade v etaži C. Bodite prepričani, da tudi doma lahko kupite, kar'Vam ustreza. Saj veste, kako je v inozemstvu, ko velikokrat kupujete za drag denar mačka v Žaklju. Mislim r\a slavne etikete na slabem blagu. Domači ‘zdelki pa tudi niso za v koš.
Bodi za danes dovolj. Vabim vas, da se spet srečamo v Emo-ninem kotičku v Dolenjskem listu 14. decembra, ko bom pripravil nove zanimivosti. Do takrat pa lepo pozdravljeni!
VAŠ JANEZ DOLENJSKI
Ko se ro eva novo ZivI on e
OPRAVIČILO ZARADI ZAMUDE — Zaradi pomanjkanja prostora v
prejšnjih dveh številkah Dolenjskega lista šele danes nadaljujemo (in končujemo) 16. novembra začet prispevek izpod zdravnikovega pe-
resa. Za zakasnitev se bralcem opravičujemo.
UREDNIŠTVO DL
(Nadaljevanje in konec)	Ce
obrat ne uspe, je potrebna operacija, ki se imenuje carski rez. Žena dobi omamo; zdravnik prereže trebušno steno, nato še maternično steno in vzame otroka s posteljico vred ven. Nato se rane zašijejo in ženi ostane le še brazgotina.
Trajanje poroda
Za dokončanje poroda je potrebno pri tistih ženah, ki še niso rodile, približno 120 popadkov, pri tistih, ki so že rodile, pa precej manj. V teku poroda postajajo presledki med popadki vedno krajši, trajanje krčenja maternice pa daljše. Tega ne povemo zato, da bi žene štele popadke, ampak da vedo, da porod nekaj časa traja. Porod predstavlja delo, ki ga opravi v glavnem mišičje maternice. Ze v starih učbenikih je pisalo, da nad porodnico ne sme dvakrat vziti sonce, torej porod ne sme trajati več kot 24 ur, ker obstaja nevarnost poškodbe otroka in matere.
Ob sodobnem vodenju poroda in pravilnem sodelovanju žene (dihanje vaje, sprostitev in drugo) je porod veliko krajši, traja tudi samo tri do pet ur.
Prav hiter porod zopet ni zaželen, ker se pri tem lahko poškoduje otrok. Otrok mora potovati skozi materino medenico, ki je kot koščen obroč. Pri tem je najbolj ogrožena otrokova glavica. Lobanja otroka je sestavljena iz med sabo še premičnih kosti. Tudi mečave so vmes. Pri prehodu skozi medenico se otrokove lobanjske kosti prekrijejo tudi do 1,5 cm.
Porod mora trajati svoj določeni čas.
Preiskave v času poroda
Če je žena, ki poraja, poučena o preiskavah, ki jo dolete v porodni sobi, in ve, zakaj so potrebne, ji bo laže in laže bo potrpela.
išsssii,
.v. 't , Vv
IJktit 4»
w.
V	porodni sobi je žena podvržena naslednjim preiskavam. Babica ali zdravnik uvede v sečno cev brezkužno gumijasto cevčico, tako da seč odteka. To preiskavo imenujemo kateteriziranje in se je poslužujemo, če žena sama ne more na malo potrebo ali pa če moramo imeti na ta način odvzeto seč za natančnejše preiskave. Če gre namreč žena sama na malo potrebo, se seč pomeša s krvjo in sluzjo ter za preiskavo ni uporaben. Druga preiskava je skozi nožnico. Zdravnik si nadene na roko brezkužno rokavico ter z dvema prstoma poseže skozi zunanje spolovilo v nožnico in otipa maternično ustje, če se odpira ali ne. Na ta način zelo točno določi velikost medenične votline in s tem ugotovi, če bo porod po naravni poti mogoč, nadalje otipa prednji del otroka. Veliko je podatkov, ki jih preiskovalec dobi na ta način, kar je nujno potrebno za uspešno vodenje poroda. Tretja obvezna in zelo pogostna preiskava je skozi črevo. Zdravnik ali babica si da na roko brezkužno rokavico, namaže kazalec z vazelinom, reče ženi, naj se napne, kot da gre na blato, in s kazalcem poseže skozi zadnjično odprtino v črevo. Ker so tkiva mehka, dobi vse potrebne podatke ravno tako, kot je omenjeno zgoraj. Preiskava skozi črevo je malo bolj boleča in neprijetna kot skozi nožnico, vendar se je pogosteje poslužujemo, ker pri njej ni nevarnosti, da bi ženo okužii. Kot četrto omenimo še klistiranje. V začetku poroda babica ženo klistira: skozi zadnjično odprtino uvede gumijasto cevko in skozi njo v črevesje natoči do liter in pol mlačne vode, da se nato črevo popolnoma izprazni. Tako se otrok pri rojstvu ne umaže z blatom, ki vsebuje seveda številne klice in se zato varujemo take okužbe.
Potek poroda delimo v tri dobe: dobo odpiranja materničnega ustja, dobo iztisa plodu in posteljično dobo.
Prva porodna doba je doba odpiranja materničnega ustja.
V	tem času ženi priporočamo samo, da pravilno diha, posebno v času popadkov. Ko ni popadka, pa naj se sprosti. Ce le more, naj zadremlje. S tem si bo prihranila ogromno energije. Leži naj na boku ali pa tudi hodi, če ji babica tako priporoči. Naj je nikakor ne skrbi porodnica na sosednji postelji ali pa babica in zdravnik in torej tudi ne dogajanje, ki se nje ne tiče. Naše porodne sobe so kot sobe za intenzivno nego (šok sobe) pod stalnim medicinskim nadzorom in vedno je prisotna babica, čeprav je morda porodnica ves čas ne vidi, ker za pregrajami opravlja kakšno
preiskavo. Vedno je tudi takoj na razpolago zdravnik, ki ga babica po potrebi pokliče. Kadar žena nima popadka, ne čuti nobene bolečine in takrat se naj sprosti, odpočije. Nekatere žene so pa tako prestrašene, da ves čas kličejo babico ali zdravnika, čeprav vemo, da nimajo bolečin. Da bi bili popadki čimbolj učinkoviti, učimo žene pravilnega dihanja. V začetku popadka žena dvakrat globoko vdihne in izdihne, nato diha malo hitreje in bolj plitvo, ko popadek popušča, zopet dvakrat globoko vdihne in izdihe. Kolikor je bolečine, nastopi že ob popuščanju popadka.
Zakaj koristijo dihalne vaje? Zaradi pravilne, boljše oskrbe maternične mišice s kisikom. Mišica pri svojem delu (popadkih) porablja kisik; če ga je premalo, nastopa bolečina. Podobno tudi športnike z dihalnimi vajami pripravljajo na fizične napore.
V tem času lahko žena s pridom uporablja prijeme za lajšanje porodnih bolečin oziroma bolečin popadkov. Porodniške knjige opisujejo naslednje: z dlanmi si masira v času popadka spodnji del trebuščka, drugič si s palci pritisne na sprednji črevnični osti (to je del medenice) in še tretji prijem: s pestmi pritiska na svoj ledveni ali križni predel.
Prva porodna doba se zaključi, ko je maternično ustje za dlan, to je popolnoma, odprto. Dokler ustje ni popolnoma odprto, kar pove ženi babica, ki jo med porodom preiskuje, naj samo pravilno diha, nikakor pa naj se ne napenja in pritiska navzdol. Da uporabimo primero: kot bi človek skušal priti skozi priprta vrata. To ne gre; najprej morajo biti vrata popolnoma odprta, šele tedaj gremo lahko skozi nje.
Ob koncu te porodne dobe poči plodov mehur, če ni že prej, in plodova voda odteče. Drugače pa ga babica ali zdravnik predre, česar žena sploh ne čuti.
V drugi porodni dobi se že glavica otroka pomika skozi odprto maternično ustje v nožnico in skozi zunanje spolovilo navzven. V tem času je pri ženi stalno babica. Naroči ji, naj glavo skloni na prsi, se prime z rokami pod koleni, pritegne nogi na vsako stran trebuščka, zajame sapo ter pritisne navzdol, kot bi šla na blato. Žena, ki se sramuje in ni pripravljena na porod, pa se noče prijeti pod kolena, ampak se prime za babico ali za posteljni stranici ali za svoje vzglavje in pritiska povsod, samo navzdol ne. Večkrat pritiska v glavo, tako da ji celo popokajo žilice v beločnici in ima nato nekaj dni krvave oči. Menda se boji, da bi kaj počilo. Vendar ši s tem nekoliko otežuje porod. Večkrat napravi pri prodiranju glavice zdravnik ali babica manjši vrez v tkivo od zunanjega spolovila navzven. Ta predel imenujemo presredek. Vrez se napravi približno pri vsaki drugi ženi, ki še niso rodile, pri tistih, ki so že, pa v manjšem številu. Naredi se v času močnega popadka, ko je tkivo stanjšano in žene ne boli (včasih ga sploh ne čuti). Zakaj je vrez potreben? Iz dveh razlogov: prvič zaradi otroka, da se glavica hitreje porodi, in drugič zaradi matere, da se ne strga v sečno cev ali v zadnje črevo. Raztrganino je teže zašiti in se slabše celi. Po raztrganinah lahko ženi uhaja voda ali pa blato, kar je neke stopnje invalidnost in je potrebno kasneje operirati. S tem vrezom taki zapletljaji odpadejo. Ranica se po porodu zašije v omami.
Glavici sledi porod ramen, trupa in nožič. Otrok navadno glasno zakriči, v nepopisno veselje mlade matere in babice. Babica na dveh mestih preveže popkovnico in jo prereže.
Še ko leži otrok med materinima nogama, dobi plastično zapestnico s številko in ravno tako dobi mati zapestnico z isto številko. To je prva oznaka otroka. Druga pa je, da mu babica prilepi na gole prsi levkoplast z materinim priimkom in imenom. Dokler je otrok v bolnišnici, mu nihče ne sme sneti teh dveh oznak, tako da mamica gotovo prinese domov svojega otročička. Babica pove materi, ali je fantek ali punčka. Ko otroka očisti in zavije, ji ga pokaže.
Sledi še tretja porodna doba ki vsebuje navadno le en popadek, s pomočjo katerega se izloči posteljica. To je organ, velik kot večji krožnik, in tehta 1/2 kg. Je življenjskega pomena za plod, dokler je v materi. Če zboli, lahko otrok v materi odmre. Otrok se namreč v materi hrani preko posteljice, tudi diha in izloča preko nje.
Po porodu posteljice jo babica pokaže zdravniku, ki jo pregleda, če je cela. Če manjka kakšen delček, je potrebno iztipanje maternice. Napravi se v omami. Zdravnik seže z roko v maternico ter poišče preostali del.
Žena ostane v porodni sobi še najmanj tri ure, v tem času pazi nanjo babica, da ne pride do krvavitve ali drugih zapletljajev.
HIGIENA PO PORODU
Pred vsakim dojenjem naj si mamica obvezno umije roke s toplo vodo in milom, prsno bradavico pa s kamilicami. Po dojenju jo posuši na zraku, nato pokrije s prekuhano in prelikano gazo, čez pa nosi udoben nedrček. Dojki umiva vsak dan, tako kot v času nosečnosti.
Za preprečitev okužbe je potrebno, da si redno umiva spolovilo dva do trikrat na dan, pogosto menja vložke in si po tem opravilu umije roke s toplo vodo in milom.
Hrana naj bo podobno kot v nosečnosti bogata z beljakovinami (mleko, drobovina, meso, jajca, ribe) in vitamini (zelenjava in sadje). Poleg mleka naj izdatno pije sadne sokove in limonade.
Nepotrebno je uživanje alkohola, kave, težko prebavljivih : nr
jedi, začinjene hrane in kajenje.
Z redno telovadbo si krepi telo in laže prenaša napore. Priporočamo, naj telovadi dvakrat na dan (dviganje glave, gibanje z nogami, stiskanje in sproščanje mišic medeničnega dna in vaje za trebušne mišice). Koristno je, če žena že takoj prvi dan po porodu za prav kratek čas vstane, čeprav se počuti oslabelo. S tem si zboljša krvni obtok, predvsem v nogah, in prezrači pljuča. Sicer pa naj dela dihalne vaje v postelji in tudi telovadi z nogami. Nikakor pa naj ne leži popolnoma pri miru kot pribita! Če upoštevamo ta navodila, se izognemo trombozam, pljučnicam in drugim zapletljajem.
Vznemirjanje in utrujenost slabo vplivata na dojenje. Občevanje ni dovoljeno prvih šest do sedem tednov. Tedaj naj gre žena na ginekološki pregled, da se ugotovi, če je zdrava in se lahko posvetuje o kontracepciji (sredstvih proti zanositvi).	DR.
Nov kotiček „Moda MM”
V ljubljanskem Maksimarketu specializirana trgovina
24. oktobra so v kletnem prehodu trgovske hiše Maksimarket v Ljubljani na Trgu revolucije 1 odprli
specializirano prodajalno ženskih modnih izdelkov moda „MM“, kjer so naprodaj najrazličnejši izdelki iz dragocenega krzna, pletenine, kozmetika, modni dodatki ter ekskluzivni modeli in unikati. Na prodajne police te trgovine bodo prihajali razstavni modeli s sejmov mode, tudi taki, ki jih zaradi svojih modnih posebnosti serijsko ne izdelujejo. Trgovina računa na pomoč in sodelovanje proizvajalcev te konfekcije.
V	novi specializirani prodajalni si tudi kupci močnejše postave lahko kupijo sebi ustrezne izdelke, posebnost prodajalne pa je tudi modno svetovanje vsak dan od 15. do 19. ure, z izjemo sobote, medtem ko je prodajalna odprta vsak dan od 7.30 do 20. ure.
Nova prodajalna je zelo lepo in funkcionalno opremljena, načrte zanjo so izdelali projektanti Anton Pibernik, Filip Vraber, in Vlado Sedej, gradbena in obrtni&a dela pa so opravili različni izvajalci v okviru Opremalesa iz Ljubljane.
JANKO SAJE
Pletenina
Odbor za delovna razmerja »PLETENINA" — TOVARNA TRIKOTAŽNIH IZDELKOV, Ljubljana, Zaloška 14,
objavlja prosta opravila in naloge v obratu SODRAŽICA:
1.	TRANSPORTNI DELAVEC
Pogoji:
— osnovna šola
— odslužen vojaški rok Poskusno delo traja 3 mesece.
Prijave z dokazili sprejema splošni sektor do vključno 12. 12. 1978.
O izbiri kandidata boste obveščeni najkasneje 8 dni po zasedanju odbora za delovna razmerja.
TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA
""'N illi i
vai
„DJURO SALAJ" KRŠKO - TOZD KOMERCIALA
objavlja prosta dela oz. naloge za: EKSPEDITORJA V TOZD KOMERCIALA
Pogoji:
— poklicna šola
— 6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
— delo je izmensko
Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
Kandidati bodo o izidu izbire pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
T"
kmetijska zadruga novo mesto
razglaša in objavlja prosta deta in naloge:
TOZD LASTNA KMETIJSKA »BRAZDA"
PROIZVODNJA
1. DELOVODJO za posestvo Klevevž
2. DELOVODJO za posestvo Draškovec
3. TEHNOLOGA za mešalnico močnih krmil
4. ŽIVINOREJCA (pri kravah molznicah na delovišču Orehovica).
TZE»OSKRBA"
5. PRODAJALKO za prodajalno v Straži
6. PRODAJALKO za prodajalno v Novem mestu
POGOJI:
pod 1. in 2. srednja ali višja šola agronomske smeri, najmanj enoletne delovne izkušnje,
pod 3. visoka ali višja šola agronomske smeri, zaželena praksa,
pod 4. končana osnovna šola, zaželena praksa,
pod 5. in 6. končana šola za prodajalce, zaželena praksa.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Prijave pošljite na naslov: Kmetijska zadruga „Krka", Cesta kom. Staneta 10, Novo mesto.
TELEVIZIJSKI SPORED) I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
‘ETEK, 8. XII. 1
.00 TV V SOLI: Ruščina, Od etka do petka, Gibanje živih bitij
0.00 TV V SOLI: Angleščina, Ri-anka, Zgodovina
5.00 TV V SOLI, ponovitev
6.55	POROČILA
7.00 ZVERINICE IZ REZIJE: 'OLK DELAL ZA LISICO
7.20	KO JE MOJ OCE BIL V ONCENTRACIJSKEM TABORI-CU, 3. del
7.50	OBZORNIK
8.00 DOMAČI ANSAMBU: fRANK in KUMER
8.30	izbira Študija in
OKLICA: VOJAŠKI POKLIC, 2. el
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	7 + 7, zabavnoglasbena oddaja
21.05	RAZGLEDI:	DODAJMO
ŽIVLJENJE LETOM, 2. del Prvi del oddaje z gornjim naslovom je nakazal težave ostarelih kmetov na Kozjanskem in posredno celotno problematiko tovrstnega življenja na Slovenskem, ki živi samo od zemlje. Tokrat bomo spoznali osebne in družbene stiske starejših ljudi, ki živijo v mestih. Televizijci so obiskali socialne zavode, v katere se zatekajo ostareli. Domov za ljudi, ki zaradi starosti ne morejo bivati doma, je odločno premalo, za vsega
5	odst. ostarelih. Videli bomo tudi, koliko so razne strokovne službe in družbene organizacije pripravljene pomagati starim ljudem pri negi, zanimivo pa bo izvedeti še, kako obračamo „kapital“, minulo delo in življenjske izkušnje ostarelih. Življenjska doba se je podaljšala, vprašanje pa je, če nam je uspelo zadrža-
ti prezgodnje fizično, psihično in socialno propadanje. O tem bo govoril dr. Bojan Accetto, predstojnik ljubljanskega inštituta za gerontolo-gijo. Dodajmo še, da bo oddaja Dodajmo življenje letom vsebinsko izhodišče oddaje V živo, ki bo na sporedu 14. decembra z delovnim naslovom Med ljudmi živeti.
21.50	TV DNEVNIK
22.05	BARETTA
22.55	POROČILA
TOREK, 12. XII. 1
16.55	Test - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -
17.45	Magnet - 18.15 Družbena tema — 18.45 Prikloni se in začni —
19.30	TV dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Portret Titograda - 21.50 Kapelnik (opera)
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
Sobota, 9. xu. 1
S.00	POROČILA
8-05 STARE JAPONSKE PRAVNICE
••20 VRTEC NA OBISKU: JESEN
f DOLINI RIBNIKOV
•35 Z BESEDO IN SLIKO:
'ASTIR
■00 S. Reisner: SAJ SI VENDAR UNCA, 1. del predstave SNG Mari-or
•50 RISANKA
•55 VELESLALOM ZA MOŠKE, renos iz Val d‘Isera
1.00	PISANI SVET: POMOČ Pisani svet bo tokrat stkan na emo pomoči. „Beseda pomoč po-teni odnos do ljudi. Kadar nekomu omagajo, smo lahko ponosni. Potoč - to je tisto, kar veže ljudi *ed seboj in jim pomaga, da lažje in !pše živijo." Tako misli o pomoči členka iz Limbuša pod Pohorjem,
6	veliko o pomoči pa bodo poveda-!“ njeni vrstniki pa učitelji in prebi-'fclci tamkajšnje krajevne skupnosti. U-35 PO SLEDEH NAPREDKA
12.05	IZBIRA ŠTUDIJA IN POKLICA: ARHITEKTURA
12.35 M. Dombrowska: NOCI IN DNEVI
13.25 POROČILA
14.25 VELESLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Val d‘Isera
15.40	POROČILA
15.45 NAJBOLJŠI 4. RAZRED, film
Predvsem mladi — nikjer pa ni zapisano, da ne tudi odrasli — se bodo lahko zabavali ob gledanju japonskega filma z gornjim naslovom. Da se zgodba odvija pod streho šolske stavbe in okoli nje, najbrž ni treba posebej poudarjati.
17.00 JUGOSPLASTIKA : CIBO NA, prenos košarkarske tekme
18.35 OBZORNIK
18.45 MUPPET SHOW (gostuje George Burns)
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 J. Mortimer: WILL SHAKESPEARE
20.50 MODA ZA VAS
21.00	NAPAD, film
Film z gornjim naslovom je 1956 posnel ameriški režiser Robert Aldrich, James Poe pa je scenarij napisal po drami Normana Brooksa. Gre za vojni film, zgodba se odvija 1944 v Belgiji in govori o četi ameriških vojakov, ki jih vodi dokaj strahopeten poveljnik. Igrajo Jack Palance, Eddie Albert, Lee Marvin, Buddy Ebsen in drugi.
22.50 POROČILA
22.55	625
16.55	Test — 17.10 Glasbeni pejsaži Srbije - 17.40 TV novice - 17.55 Apokalipsa živali - 18.45 Slalom za moške (posnetek iz Val d‘Isera) -
19.30	TV dnevnik - 20.00 Celovečerni film - 21.45 TV dnevnik
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
'E DE L JA, 10. XII.
20 POROČILA
25 ZA NEDELJSKO DOBRO HllO: PEVSKI TABOR 78 55 625
25 D. Sušič: ODBORNIKI
> oo Čebelica maja
>•25 SKRIVNOST PLETENEGA OŠA
>•55 SMUK ZA MOŠKE, prenos iz Ji d*Isera
2.10	KAJ VEMO O...
2.40	KMETIJSKA ODDAJA 3 -40 POROČILA
Za naslednjih devet oddaj bodo Revizija točen čas predvajanja dobili naknadno:
Krogli svet
fcSELI TOBOGAN: KAMNIK Priljubljena otroška prireditev je Nadnje gostovala med kamniškimi “novnošold, zbranim pa sta se f*dstavila tudi pianist Aci Berton--lj in metliški mojster za smeh in še *j - Toni Gašperič.
POROČILA MODA ZA VAS ŠPORTNA POROČILA ŠPORT
DOSJE NAŠEGA CASA: LETO 1958
Med dogodki po svetu pred dvema desetletjema se bomo podrobneje seznanili z vzroki in potekom vojne v Alžiriji, veliko pomembnega pa se je 1958 ugodilo tudi v domovini. Od 22. do 26. aprila je bil v Ljubljani VII. kongres ZKJ, ki je dal Zvezi komunistov tretji program, dokument z vsestransko marksistično kritiko stalinističnih doktrin; tega leta so odprli avtocesto Ljubija-' na — Zagreb, podpisali so jugoslo-vansko-romunski sporazum o gradnji hidroenergetskega sistema Djerdap, 28. novembra 1958 pa je začela uradno delovati jugoslovanska televizija.
REVOLUCIJA IN GLASBA DELEGACIJA, film
To nedeljsko popoldne ne bp krajšal igrani, ampak dokumentarni film, ki pa bo s svojo tematiko najbrž pritegnil širok krog gledalcev. Posneli so ga v ZRN, govori pa o NLP (za malo tistih, ki ne vedo, kaj pomeni ta kratica: neznani leteči predmeti). Ne vemo, kdaj in kako so film posneli, narejen pa je tako, da
pušča gledalca v dvomih o resničnosti oziroma neresničnosti pojavov, ki burijo domišljijo ljudi širom po svetu.
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	A. Marodič:	POTI	IN
STRANPOTI
i
ju 175omhJU
20.50	Sar planina
21.20	TV DNEVNIK
21.40	ŠPORTNI PREGLED
15.35	Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri
-	21.10 Celovečerni film »••••••••••<
te,
^NEDI
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
NEDELJEK, 11. XII.
I
00 TV V ŠOLI: Pravljica, Petrova J1* in revolucija, Za prosti čas, Jvljenje v gozdu
®00 TV V ŠOLI: Materinščina, ^anka, Zemljepis 110 TV V ŠOLI: Za najmlajše s-00 in 16.00 TV V ŠOLI, ponovi-tv
r’15 POROČILA *'-20 ČAROBNA ŽOGA y-}S KAJ VEMO O. . .
* 00 OBZORNIK
'flO CESTA IN MI: PROMETNI ^SVETI
Republiški svet za preventivo in '*fcojo v cestnem prometu nenehno
opozarja in svari. Tokrat bo poudarek na pravilni uporabi svetlobnih teles, odveč pa tudi ne bo razmišljanje o pogostih vzrokih prometnih nesreč, še zlasti o izsiljevanju prednosti ter o učinku zdravil in alkohola na vozniške sposobnosti.
18.20	SPEKTER: ULTRA ZVOK V DIAGNOSTIKI in DOK ZA LETALA
18.30 Sola smučanja
Smučarji se bodo tokrat seznanili s pluženjem ter paralelnim zavojem od brega. Za obvladanje teh veščin pa je potrebna vztrajna vaja.
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00	Z. Skovvronski: MOJSTER, drama Po scenariju Zdzislawa Skow-ronskega je televizijsko dramo z gornjim naslovom zrežiral Jerzy Antezak že 1964 in prejel zanjo prvo nagrado na mednarodnem tele-
vizijskem festivalu v Italiji. Dogajanje je postavljeno v čas okupacije, eden glavnih junakov pa je star igralec, ki se je desetletja potikal po podeželskih gledališčih in sanjaril o veliki vlogi Macbetha. Končno mora za en samcat delček te vloge dati največ - svoje življenje. Igrajo Ja-nusz Warnecki, Ignacy Gogolewski, Zbignew Cybulski, Ryszarda Hanin in drugi.
21.15	KULTURNE DIAGONALE
21.55	TV DNEVNIK
22.10	MOZAIK KRATKEGA FILMA: ZLATO OROŽJE
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Deček Skok - 18.00 Mali šlager - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik -
20.00	Športna oddaja - 20.30 Aktualna oddaja - 21.00
8.45 TV V ŠOLI: Kal življenja, Ali ste vedeli?, Musical, TV vrtec, Dnevnik 10
10.00 TV V ŠOLI: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk
14.45 TV V ŠOLI, ponovitev
16.30 ŠOLSKA TV: Bačka, Pogumna dekleta iz enot teritorialne obrambe, Alžirska konferenca
17.25	POROČILA
17.30 GLASBENI PEJSAŽI SRBIJE: MAČVA
18.00 OBZORNIK
18.10 DALJNOGLED
18.40	TRIMSKA TELEVIZIJA
19.10 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 POGOVOR O. ..: ŽEUE IN STVARNOST
Prav zdaj teče široka javna razprava o uresničevanju družbenega plana v naši republiki in sploh Jugoslaviji.
Zdi se, da je bilo uresničevanje dogovorjenih nalog za čas od 1976 do 1980 v zadnjih treh letih dokaj uspešno, inflacija se je zmanjšala skoraj za polovico, pri prednostnih panogah (npr. surovine, energija, hrana) pa se tudi ni preveč zatikalo. Toda nekateri premiki ne slonijo na kakovostnih osnovah, saj je precej slabosti, denimo preširoka investicijska fronta, kreditna odvisnost gospodarstva, pritiski na cene, upadanje delovne storilnosti, prevelika poraba, kratkoročna izvozna usmeritev ipd. Kako v prihodnjih dveh letih odpraviti te slabosti? O tem se bodo pred televizijskimi kamerami med drugim pogovarjali tudi predstavniki slovenskega in zveznega izvršnega sveta ter priznani ekonomisti.
20.55	Stendhal: LUCIEN LEUWEN
21.45	TV DNEVNIK
22.00	RAZVOJ POPULARNE
GLASBE
Za popularne pesmi, ki gTedo zlahka v uho, so številni izrazi, popevke pa je po naročilu prvi začel pisati Charles K. Harris že ob koncu prejšnjega stoletja. Bile so enostavne, prepevali pa so jih po zabaviščih in v potujočih skupinah. Iz tega je kmalu nastala obrt, kaj pa se vse skriva v njej, bodo govorili skladatelj
I.	Caesar, pevci B. Crosby, I. Whit-comb, R. Vallee, slišali pa bomo tudi A Jolsona, B. Monroa, B. Willsa in C. Familyja.
22.50	POROČILA
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio — 18.15 Nove knjige —
18.45	Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualna oddaja -
20.50	24 ur — 21.10 Znanost —
21.55	Izviri
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
SREDA, 13, XII.
8.30	TV V ŠOLI: Po poteh samoupravljanja, Orodje in stroji
9.25 in 11.55 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Madone di Cam-piglio
14.35	SLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Madone di Campiglio
16.05	POROČILA
16.10	Z BESEDO IN SLIKO: ČAROVNIK UJTATA
16.25 LONDONSKA NARODNA GALERIJA
16.50	OBZORNIK
17.00	ISKRA OLIMPIJA : BOSNA,
prenos košarkarske tekme
18.30 PUNTARSKA PESEM
Delovni naslov tokratne oddaje je oktobrska revolucija in njeni odmevi do druge svetovne vojne. Že med znamenito revolucijo, zlasti pa po njej so nastajale številne borbene pesmi, ki so se nato raznesle po svetu. Med drugim so pri nas peli tudi pesmi Po dolinah in po gorah, Pesem o Capajevu, Rdeča armada, Nai morje in v vihar, Letalsko, Ivanjok, Himna žena, Zapojmo, bratje.
19.10	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: SONCE „0“
Po lastnem scenariju je film Sonce „0“ 1969 posnel mavretanski filmski tvorec Mohamed Abid Hondo. Gre za prikaz zgod in nezgod tujega delavca, afriškega imigranta v Franciji, poudarek pa je na življenjskih razmerah, v katerih je ta delavec prisiljen delati. Hondo je film
označil kot „podobo desetletne, gaullistične Francije, kakor jo vidi Afričan". Film je bil 1970 prikazan na cannskem festivalu, kjer je požel veliko priznanj.
21.40	FILMSKI DNEVI KARTAGINA 78
V	Kartagini je vsake dve leti festival arabskega in afriškega filma. Zadnji se je končal pred kratkim in o tej filmski prireditvi bomo gledali zanimivo reportažo.
22.35	TV DNEVNIK
15.55	TV dnevnik v madžarščini -
16.15	TV dnevnik - 16.30 Mali svet
- 18.30 Beograjska kronika -
18.45	Muppet show - 19.10 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik
— 20.00 Kongres ZSM Jugoslavije —
20.30	Prosta sreda - 23.00 TV dnevnik
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
ČETRTEK, 14. XII.
1
8.55	TV V ŠOLI: Matematika, Partizanska lirska pesem, Maghreb
10.00	TV V ŠOLI: Francoščina
10.30 TV V ŠOU: Umetnost, Risanka, Kemija
13.25	PARALELNI SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Madone di Campiglio
15.30 PARALELNI SLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Madone di Campiglio
16.30 SOLSKA TV: Bačka, Pogumna dekleta iz enot teritorialne obrambe, Alžirska konferenca
Prvi prispevek bo učencem predstavil nižinski svet med Donavo in Tiso, iz drugega pa bodo izvedeli, da se tudi dekleta učijo rokovati z orožjem, in to celo s tistim za uničevanje tankov. Za zaključek pa se bodo osnovnošolci seznanili že s pomembnimi sklepi alžirske konference neuvrščenih držav.
17.25	POROČILA
17.30 S. Reisner: SAJ SI VENDAR PUNCA, nadaljevanje in konec predstave SNG Maribor
17.55	OBZORNIK
18.05	STARE JAPONSKE PRAVLJICE
18.20	NIRAKONGO
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.05	V ŽIVO: MED LJUDMI ŽIVETI (vmes POROČILA)
Kljub blaginji je v dandanašnji družbi veliko osamljenih ljudi, vzroki za to pa tičijo največkrat v hitrem potrošniškem tempu življenja.
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Mali upornik - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Humoristična oddaja
-	19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavnoglasbena oddaja — 21.15 24 ur - 21.30 Ženski spol, moški spol
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 8. XII.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (ftinesi mi kozarec mleka). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti.
ljem
12.30	Kmetijski i nasveti (dr. Janez Verbič: Koliko mleka lahko dosežemo pri kravah z osnovno krmo).
12.40	Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (M. in B. Lesjak: Nesporazum). 14.17 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05 - 4.30 Nočni program.
SOBOTA, 9. XII.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Iz klavirskega opusa Johannesa Brahmsa. 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30
poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk
Sri orkestru Hovvard Hawks. 14.05 edeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra (Gattey-Bramley-Moore: Križarjenje po Atlantiku).
19.45	Glasbene razglednice. 20.00
V	nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (O. Racz: Balada), glasba za vas. 0.05 program.
23.15 Plesna 4.30 Nočni
nal: Pesmi). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05 - 4.30 Nočni program.
SREDA, 13. XII.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori (Nisem se navadil učiti). 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma.
11.03 Po Talijinih poteh. 12.10
jemo
Kmetijski nasveti (dr. Jože Span-ring: Prijava novih sort jarin za uradno preskušanje). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino.
14.45	S pevko Terezo Kesovijo.
15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 S knjižnega trga. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino. 18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom George Shearing. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05 - 4.30 Nočni program.
NEDELJA, 10. XII.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Miodrag Djurdjevič: Stara čakalnica in vsi drugi). 8.52 Skladbe za mladino.
9.05	Še pomnite, tovariši! 10.05 Kar znaš, to veljaš. 11.05 Popovor s
PONEDELJEK, 11. XII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. (S. Mihelčič: Vrana na obisku). 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki re-vflski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Ciril Remic: Kamioni za prevoz lesa). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Primorska poje 78. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Kulturna kronika. 18.05 Izročila tisočletij.
18.25	Zvočni signali. 19.45 Minute z Blejskim kvintetom. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operne aktualnosti. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (H. Giacomelli: Gledanja). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 12. XII.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Kozjansko). 9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Milena Lekšan: Novosti v izboru hruškovih sort). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi.
15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Svet tehnike (inž. Slavko Pernuš: Razvoj televizije). 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
20.30 Pričevanja o slovenski radijski igri. 22.20 Skupni program JRT.
23.05	Literarni nokturno (E. Can<}e-
m-5 Spomini in pisma (S. Grum: Iz pisem). 18.05 Kaj radi poslušajo.
Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (NadaRihtaršič: Proizvodnja in poraba hrane v Sloveniji).
12.40	Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo.
5.45 : pise
18.30	Koncert za besedo'(Veča).
19.45	Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Dnevi hrvatske glasbe. 22.20 Z ljubljanskega 19. mednarodnega- festivala jzza. 23.05 Literarni nokturno (Iz sodobne grške poezije). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05
-	4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 14. XII.
8.08	Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (Harfa).
9.35	Tuja in domača zborovska
glasba. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Zvone Zakotnik: Odkup mleka in povečevanje zmogljivosti za predelavo ter vnovčevanje). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Mehurčki. 15^30 Glasbeni intermezzo. 15.45 Jezikovni pogovori (dr. Breda Pogorelec).
18.05 Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (V spomin Staneta Severja).
21.40	Lepe melodije. 22.20 Ruski baleti v solistični komorni literaturi.
23.05 Literarni nokturno (Z. Tarle: Pesmi). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05 — 4.30 Nočni program.
DOLENJSKI LIST
TEDENSKA
a
Hi
Četrtek, 7. decembra - Urban Petek, 8. decembra - Marija Sobota, 9. decembra - Valerija Nedelja, 10. decembra - Smiljan Ponedeljek, 11. decembra - Daniel Torek, 12. decembra - Aljoša Sreda, 1 3. decembra - Lucija Četrtek, 14. decembra - Dušan
I
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 8. do 10. 12. italijanski barvni film Ginekolog socialnega zavarovanja. 11. in 12. 12. francoski barvni film Težki dnevi podzemlja. 13. in 14. 12. ameriški barvni film Boter.
BREŽICE: 8. in 9. 12. avstralski barvni film Sin nevihte. 10. in 11. 12. angleški barvni film Alfi Darling. 12. in 13. 12. francoski barvni film Stanar.
KRŠKO: 7. 12. hongkonški film Karate Johns. 9. in 10. 12. ameriški film King-kong. 13. 12. italijanski film Polnočne strasti. 14. 12. ameriški film Morilec iz Rilingstone Squara.
MIRNA: 9. 12. film Kaliber 9.
MOKRONOG:	9.	12. film
Kleopatra Jones.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 7. do 10. 12. ameriški film Prgišče diamantov. 10. 12. film za otroke Abata in Kostela. Od 11. do 13. 12. indijski film Pustolovščine v džungli. Od 14. do 17. 12. ameriški film Dve minuti panike.
RIBNICA: 9. in 10.12. italijanski barvni film Lov za plenom.
SEVNICA: Od 9. in 10. 12. italijanski film Vonj žene. 13. in 14. 12. italijanski film Čipkarice.
TREBNJE: 9. in 10. 12. film Poslednji junak.
BRESTANICA: 9. in 10. 12. ameriški barvni film Mož iz Avstralije-
PRODAM FIAT 750 in AMI 8.
Slak, Šmihel 11, Novo mesto. PRODAM zastavo 1300, na nove lakirano, brez motorja, po ugodni ceni. Naslov v upravi lista (4161/78).
PRODAM BMW 1802, letnik 1972. Naslov v upravi lista (4164/78).
PRODAM
PRODAM črno-bel televizor. Sopčič, Mestne njive 1, Novo mesto.
STEREO radio-kasetofon s štirimi zvočniki „Hitachi“ in avto radiokasetofon „Blaupunkt“ prodam. TELEFON 85-155.
PO ZELO UGODNI ceni prodam črno-beli televizor in okovje za zidani štedilnik. Zamenjam ftidi za drva za kuijavo. Črnomelj, Semiška 2.
SLUŽBO DOBI
MLAJŠE' DEKLE zaposlim na delovnem mestu za pomoč v bifeju in kuhinji. Mesečni prejemki 4.000,- din, brezplačna hrana in stanovanje, nedelje proste. Lahko se priučite v gostinstvu. Prijavite se osebno ali pismeno na naslov: Bife Bernarda Nučič, Ul. Pohorskega bataljona 139, Ljubljana telefon 343-023.
TAKOJ SPREJMEM samostojno frizersko pomočnico. Božena Černe, Cesta narodnih herojev 3, Bled.
NUDIMO HRANO, ogrevano sobo in nagrado mlajšemu dekletu za varstvo otroka na našem domu v Ljubljani. Nastop službe zaželen takoj. Ostalo po dogovoru. Jožica Smodiš, Krakovska 27 Ljubljana.
BIFE „NA LETALIŠČU" v Prečni išče dekle za pomoč v gostinstvu. Stanovanje preskrbljeno. Dragica Župevc, Bife „Na letališču", Prečna!.
STANOVANJA
ODDAM stanovanje v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (4181/78).
V NEPOSREDNI bližini Novega mesta takoj oddam dve opremljeni sobi trem samskim ženskam. Eno neopremljeno sobo, v kateri je možnost kuhanja, oddam upokojenki. Zaželjene so osebe iz zdravstva. Sobe so centralno ogrevane, s kopalnico in posebnim vhodom. Možnost pranja. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista (4180/78).
MATI S 15-letnim sinom išče samostojno stanovanje. Možen dogovor za popoldansko pomoč. Telefon 21-486.
NUDIM STANOVANJE na lepi sončni legi ob glavni cesti, 10
PRODAM FIAT 125. Cena po dogovoru. Informacije na telefon 84-546.
PRODAM ZASTAVO 1300, nova karoserija in generalna. Lahko tudi na kredit. Judež, Praproče pri Šentjerneju.
UGODNO PRODAM traktor UNI-VERZAL 445, rotacijsko kosilnico WELGER, gumi voz (16-col-ski) in motorno žago HOMELLI-TE. Judež, Praproce pri Šentjerneju.
PRODAM traktor FEND 15 z bočno koso. Maks Habinc Ano-vec 1, Krško.
PRODAM AVTO Ford Fiesta, Naslov v upravi lista (4133/78).
PRODAM karambolirano škodo 1000 MB, kompletno ali po delih, prevleke, 4 ježevke, prtljažnik. Vprašajte na tel. 21-609. Ogled: Torkar, Šolska 6, Novo mesto.
PRODAM ŠKODO 110 L, letnik 1973. Registracija plačana za celo leto. Cena 3,5 M. Vinko Šušterič, Šmarjeta 53.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1975. Informacije na telefon (068) 84-178.
UGODNO PRODAM fiat 850, možno tudi po delih. Naslov v upravi lista (4166/78).
VW 1300 brezhiben, registriran do decembra 1979, ugodno prodam. Črmošnjice 4 a, Stopiče.
V ZELO DOBREM STANJU prodam traktor 18 KM Pasquali Tomo Vinkovič s priključki, kosilnica, obračalnik ter dvobrazdni plug. Jože Jarkovič, Čadraže 4, Šentjernej.
PRODAM 4W termoakumulacijske peči, nove. Telefon 78-327. Miodrag Dordevič, Kot pri Semiču 81, 68333 Semič.
UGODNO prodam spalnico MARCELA z jogi vložki. Žgavec, Kajuhova 4, Črnomelj, tel.: 068 76-403.
KOPALNO banjo (160 cm) nepoškodovano, umivalnik, školjko, električni štedilnik, zelo poceni
Srodam. Mihelčič, Trdinova 26, ovo mesto.
PEČ na olje EMO 8, rabljeno dve sezoni, ugodno prodam. Ferkolj, Kronovo, Šmarješke Toplice.
POD zelo ugodnimi pogoji prodam kamero EUMIG, Vienette 5, super 8. Telefon 23—611 (dop.).
PRODAM late (remeljne) za ostrešje. Naslov v upravi lista (4130/78).
PRODAM kravo, brejo 7 mesecev, in belega prašiča. Anton Jerič, Mali Vrh 7, Mirna peč.
UGODNO PRODAM kombiniran štedilnik (zelo malo rabljen) in hladilnik Gorenje 130 1. Oglasite se osebno ali po telefonu na št. 23-949. Čedomir Kitanovič, Ragovska 16/1 Novo mesto.
PRODAM dva tranzistoija (Grundig 4100, Shaub Lorenz 1000), oba s kasetofonom, in avtoradio s kasetofonom. Franc Pflege, Cerklje ob Krki 44, telefon do 14. ure (068)69-101.
POCENI PRODAM zbirko knjig „Naša beseda". Stane Murgelj, Smiheljska 4, Novo mesto.
PRODAM leto starega junca. Alojz Košmrlj, Dol. Težka Voda 7, Stopiče.
PRODAM MOTORNO žago 045 v dobrem stanju. Naslov v upravi Usta (4174/78).
PRODAM tropske akvarijske ribice. Nežka Zupanc, Kristanova 28/23 Novo mesto, telefon 22-524.
PRODAM malo rabljen pletilni stroj STANDARD in rezervne dele za diano 6, telefon 23-904.
PRODAM termoakumulacijsko peč 6 kw. Telefon 22-096, popoldne.
MLADE psičke volčjake prodam. Ragovska 5, Novo mesto.
PRODAM enofazni motor (2 KM), malo rabljen. Marija Andrejčič, Telče 24, Tržišče.
PRODAM motorno žago STIHL 070, vprežni plug obračalnik ter dva siva junca, stara 25 in 15 mesecev. Tone Gorenc, Sela Štravberk 3, Otočec.
PRODAM kosilnico BCS. Ignac Selak, Luterško selo 13, Otočec.
KUPIM
KUPIM malo rabljen traktor ZE-TOR, FERGUSON ali SAME do 35 KM. Janez Kurnik, Log 14, Boštanj.
SMUČI in visoke pancarje št. 39 kupim. Telefon (068) 76-530.
KUPIM rabljene smuči v velikosti 1,10 m in 1,70 m. Naslov v upravi lista.
Pepca Poglavc, Dol. Straža 30. ČRNOMLJU pro takoj vseljivo hiso z vrtom. Jože
PRODAM gozd na Uršnih selih.
ol. Straža 30. prodam manjšo, so z vrtom. J Fink, Cankarjeva 4 Črnomelj.
PRODAM 10 a vinograda v Slaten-ski gori. Naslov v upravi lista (4144/78).
PRODAM novo stanovanjsko hišo v centru Novega mesta. Naslov v upravi lista (4167/78).
HIŠO, enostanovanjsko, v sredini Novega mesta in v mirnem kotičku, prodamo. Inforamcije pri Jožetu Hribarju na Drski 41, Novo mesto.
PRODAM zemljišče (do 60 arov) v okolici Šmarjeških Toplic. Jože Črtalič, Brezovica 3,	68220
Šmarješke Toplice.
RAZNO
ZAMENJAM SMUČI ELAN-PLA-STIC COVERED 2000 TI (185 cm) za krajše (160 cm) podobne kvalitete. Telefon 23-611 int. 4.
IZGUBILA SE JE psica nemška ovčarka z rodovnikom. Poštenega najditelja visoko nagradim. Florjan Mlakar, Dol. Kamence 68, Novo mesto, telefon 23-617.
GOSTILNIČARJI! Za igranje na silvestrovanju se priporoča ansambel. Naslov v upravi lista (4142/78).
minut od železniške postaje upokojencu ali upokojenemu zakonskemu paru za pomoč na mali kmetiji Miklavčič, Brestanica.
NUDIM 2.000,- din nagrade tistemu, ki mi nudi večjo sobo v Brežicah ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (4095/78).
Motorna vozila
UGODNO PRODAM FIČKA, letnik 1971. Ogled ves dan: Drago Matko, Ragovska 10. Novo mesto.
KOMBI 435 K, 8 mesecev star, ugodno prodam. Avto je dodatno opremljen, grelec, radioaparat, meglenke, zimske gume s platišči. Ogled možen vsak dan od 15. ure naprej. Alojz Pavlič, Velika Bučna vas 31.
PRODAM traktor Ajher 15 KM s koso in hidravliko. Pinterič, Arnovo selo, Artiče, Brežice.
PRODAM WV 1300. Franci Vovko, Drama 1, Šentjernej.
PRODAM OSEBNI avto OPEL KADETT, letnik 1976. Informacije po telefonu 22-061
UGODNO PRODAM karambolirano KATRCO, letnik 1974. Telefon (068) 23-641.
PO UGODNI CENI PRODAM traktor Universal 445. Milan Smolič, Dobrnič 31.
PRODAM FIAT 850 special, letnik 1969, registriran do 3. 5. 1979. Jože Kral j , Pristavica 2, Šmarješke Toplice.
UGODNO PRODAM R 4, letnik november 1976, prevoženih 15.000 km. Meniška vas 51, Dolenjske Toplice.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
JANEZA MIKCA - ŽANA
iz Mihovega pri Šentjerneju nosilca partizanske spomenice 1941
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala vsem za darovano cvetje in izraženo sožalje, tov. Jordanu in Kušljanu za organizacijo, tov. Močniku, Majzlju in Zagorcu za poslovilne besede, enoti JLA iz Novega mesta, družbenopolitičnim organizacijam Novo mesto, BO ZZB NOV Slovenije, vsem področnim organizacijam ZZB in društvu upokojencev Šentjernej. Hvala lovcem iz LD Šentjernej, Orehovica, Škocjan in Kostanjevica, TOZD Gozdarstvo Novo mesto, nosilcem praporov ter godbi in oktetu iz Šentjerneja. Iskrena hvala dr. Šoštaričevi in dr. Baburiču, ki sta pokojnemu med boleznijo lajšala bolečine.
Žalujoči: vsi njegovi
OSMRTNICA SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL
Bogo Legiša
INŠTRUKTOR STROJEVODIJ
POGREB POKOJNIKA BO V ČETRTEK, 7. DECEMBRA, OB 15. URI IZ NIKOLAJEVE VEŽICE NA ŽALAH.
ŽTP-LJUBLJANA - SEKCUA ZA VLEKO NOVO MESTO.
sedaj uporabljala za svoje namene. Da ne boste imeli neljubih posledic, vas ponovno opozarjamo, da se poslužujete organiziranega odvoza smeti, ki ga opravlja Komunalno podjetje in da le kovinske predmete odlagate na označenem prostoru pri Koč-manu v Vavti vasi.
IVAN ZAGORC, Vratno 8, Šentjernej, prepovedujem vsakomur vlačenje drv po poti od vasi do mene. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
to/ESTILA I
o/*
m-
EMIL ROGLIČ,
GOSTILNA
PRI ..HRASTARJU"
Šmihel 14
Prireja veselo silvestrovanje. Rezervacije sprejemamo- v gostilni. Število rezervacij je omejeno. Za jedačo, pijačo in ples ter dobro počutje je poskrbljeno.
LTH SERVIS ANTON VRŠČAJ -Črnomelj, Kolodvorska 56, telefon 068	76-073,	obveščam
cenjene stranke, da opravljamo servisne storitve v garanciji na LTH zmrzovalnih skrinjah. Izven garancije tudi na vseh skrinjah, hladilnikih, hladilnicah in šankih.
SERVIS CTC'ANTON VRŠČAJ, Čnomelj, Kolodvorska 56, tel. (068) 76-073. Popravljamo in montiramo vse vrste gorilnikov za centralno ogrevanje, strokovno nastavitev izkoristka ogrevanja z najsodobnejšimi instrumenti. Kompletno montiramo oljne in elektroinstalacije za gorilce.
VALILNICA v Cegelnici je že začela sprejemati naročila za sezono
DRAGI MARIJI Mokronovič iz Birčne vasi, ki praznuje svoj 89. rojstni dan in god, mnogo zdravja in sreče še vrsto let! Soseda Mihela.
DRAGI MAMI, stari mami MARIJI MOKRONOVIČ iz Birčne vasi 7 želimo za njeno dvojno praznovanje vse najboljše, predvsem pa veliko zdravja. Hčerka Fani z možem. - Čestitki se pridružujeta tudi družini Bec in Saje.
PRIŠLA je jesen. S sabo je prinesla najlepši dan, 50. rojstni dan in god najinega ljubega edinega sina NIKA POPOVIČA iz Vasi Podul-ce št 16, Raka pri Krškem. Dragi sine Nikola, ob tako visokem jubileju, ki si ga dočakal, ti želimo od srca srečo, zadovoljstvo, posebno pa zdravja v krogu svoje družine in naju, ki te imava zelo rada. To so želje tvoje mame in ata Popoviča iz Novega mesta, Zagrebška 25. Čestitki se pridružuje sestra Danica s hčerko Liljano in možem Markom, kf pošilja * edinemu bratu veliko darilo za 50 rojstni dan in god iz daljne Nemčije. Družino pa lepo pozdravljamo.
&
afiiimni
NAMESTO venca na grob pokojne ga Alojza Šosterja z Muhaberja poklanja Društvo upokojencev tovarne zdravil Krka, Novo mesto, 300 din Zvezi slepih Novo mesto. Za poklonjeni znesek iskrena hvala. Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Novo mesto.
KRAJEVNA SKUPNOST STRAŽA obvešča vse občane, da je prekinila pogodbo za odlaganje smeti na parcelah tov. Beleta in Krena v Vavti vasi, ki jih bosta lastnika
i
ZAHVALA
V 47. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče. brat in svak
IVAN
BARTOLJ
iz Laz pri Uršnih selih
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom, ki so nam pomagali in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Posebna hvala duhovniku za lepo opravljeni obred, tov. Francu Šobarju za poslovilne besede ob odprtem grobu, družini Logar, kolektivu SGP Pionir, podjetju Gorjanci, GD Uršna sela, OŠ Milka Šobar-Nataša, OŠ Ruperč vrh ter vsem, ki ste pokojnega v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena z otroki ter drugo sorodstvo
Obvestilo naročnikom
Naročnike doma in v tujini, ki so v zamudi s poravnavo zaostanka naročnine za leto 1978, ponovno prosimo, da nam dolžno naročnino takoj pošljejo, če želijo naš tednik še naprej prejemati na svoj stalni naslov.
Vsem dolžnikom smo te dni razposlali opomine in položnice. Da ne bi prišlo do neljubih zadreg, pritožb in nepotrebnih stroškov, ko bomo netočnim plačnikom dostavo Dolenjskega lista ukinili, prosimo, za čimprejšnje nakazilo zaostanka naročnine. Naročnike iz tujine prosimo, da pošljejo naročnino bodisi s čekom, z mednarodno poštno nakaznico ali z nakazilom na naš devizni račun.
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomejj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Janez Pezeh, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačyiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100- 620-107- 32000-009- 8- 9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din). Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977- Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografu ne vračamo - Časopisni stavek filmi in prelom ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
ZAHVALA
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JANEZ
SEKULA
iz Koroške vasi
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili k zadnjemu počitku. Posebno se zahvaljujemo sosedom Čeličevim, Muhičevim, Baniče-vim in Kovačičevim, kolektivu Eli in še posebej sodelavcem Ele in FEG, skupnost strokovne službe. Zahvaljujemo se tudi bolnici internega oddelka Novo mesto, zdravnikom in strežnemu osebju, ki so mu nudili pomoč. Iskrena hvala župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Angelca, sin Ivan in hčerka Angelca z družino, sestre Micka, Lojzka, Pavla, Anica z družinami ter dnigo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi našega moža, očeta, brata in strica
IVANA
MAVROVIČA
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili k počitku, župniku pa za opravljeni pogrebni obred. Iskrena hvala dr. Rupniku, še posebej sestri Berti. Zahvaljujemo se ZB Stara Cerkev, K. G. P. Kočevje in „Nama“ Kočevje za vence. Hvala govorniku Potočarju za poslovilne besede, ter godbi iz Kočevja.
Žalujoči: Žena Jožefa, hčerki Mimica z možem in Anica z družino, sestra, ter drugo sorodstvo.
ZAHVALA
V62. letu starosti nas je za vedno zapustil ljubi mož, oče in stari
oče
ALOJZ VRANIČAR
borec 15. brigade iz Metlike
Od mo
jam GG Črnomelj, KZ Metlika, Novoteks, lisca, Slovenijales SOb Metlika za podarjeno cvetje jn vence. Zahvaljujemo se govornikom Petriču, Flajšmanu, Fabjanu za poslovilne besede ter godbi na pihala iz Metlike. Iskrena hvala sosedom za vso pomoč v najtežjih trenutkih, posebno pa med. sestri Martini Bečaj za požrtvovalno in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in izrekli sožalje.
Žalujoči; žena Marija, sinovi Jože, Slavo in Anton z družinami in hčerka Martina z družino
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 95. letu starosti za vedno zapustil naš dobri oče, ded, praded in prapraded
JANEZ SEDLAR
Stara Bučka 35
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in Znancem, ki so nam kakorkoli pomagali in darovali vence in cvetje.
Hvala ZB Škocjan za venec in ZB Bučka za spremstvo in govorniku Ingesbergerju ter duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Ivan, hčerki Marija in Pepca z družinami in drugo sorodstvo
PORODNIŠNICE'^*'’
V času od 25. 11. do 2. 12. 1978 so v brežiški porodnišnici rodile: Buka Tomlienovič iz Bregane -dečka, Tončka Gorišek iz Starega Grada - Mihaela, Ružiča Aleksič iz Zdencev - Sanjo, Jožica Brajdič iz Dobruške Gmajne - Žaljka, Burda Bašič iz Ivanca - dečka, Branka Kuševič iz Šnkovca - Davora, Zorica Gvozdanovič iz Male Jazbine ~ dečka, Nevenka Hočevar iz Sevnica - Simona, Liljana Mihelič iz Srebrnjaka - Dragico, Liljana Goru-Pec iz Marije Magdalene - Milana. ČESTITAMO!!!
V tem tednu so umrli: Marija Potokar - upokojenka iz Čateža, stara 86 let; Ivan Slak - upokojenec iz Dolenje vasi, star 82 let; Franc Ple-vanč - upokojenec iz Veniš, star 70
let.
u&B
Fanika Puhan iz Podturna - Polonco, Marija Božič iz Brusnic - Jožeta, Silvana Mozer iz Brestanice -Primoža, Marjana Maister iz Šmihela
- Janeza, Perka Aleksič iz Gorenje Straže - Jeleno, Marica Grabar iz Ragovega - Ermina, Ivanka Neče-mer s Sela - Kristjana, Frančiška Zupančič iz Lokev - Srečka, Jožica Jakše iz Skrjanč - Andreja, Mira Radojčič iz Bojancev - Vesno, Branka Redcnšek z Malega Cirnika
- Bojano, Silva Kastelic iz Štefana
- Katjo, Cecilija Čeh iz Hinj -Elito, Dragica Jug iz Sevnice -Jerneja, Ivanka Cajnar iz Krasnica -dečka, Ruža Ponjavič iz Starega Loga - Suzano, Angela Potočar iz Sevnega - Igorja, Olga Pflege iz Mrtvic - dečka, Ana Muhič iz Jurne vasi - deklico in Pavla Kalčič iz Orešja - deklico. - Čestitamo!
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je za vedno zapustila v 69. letu starosti naša ljuba mama, stara mama, sestra in teta
JOŽEFA
FRANKO
Mestne njive 2, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sostanovalcem, vaščanom Leskovca, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje, poklonjene vence ter cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju interne bolnišnice Novo mesto, proštu Lapu iz Novega mesta za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili k zadnjemu počitku na brusniško pokopališče. Lepa hvala tudi IMV Novo mesto.
Žalujoči: sin Jože z ženo Anico, vnuka Jožko in Mojca, sestra Lojzka, nečak in nečakinje z družinami
Novo mesto, 30. novembra 1978
ZAHVALA
Po zahrbtni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubi mož, brat, stric, botrček in svak
JAKOB
KASTELIC
z Vinjega viha pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika spremili na zadnji poti do preranega groba, in vsem, ki so mu podarili vence in cvetje. Zahvaliti se moramo zdravnikom in sestram pljučnega oddelka Novo mesto, župniku za opravljeni obred in metliški godbi. Iskrena hvala gasilskemu društvu Stranska vas in govorniku pri odprtem grobu Francu Malnoviču. Hvala vsem, ki ste nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, iskrena hvala sosedom Stanku in Ivanki Simonič, Anici Plut, Tonetu in Slavku Simoniču, svakinji Tilki, Francu Vidmarju in Francki Ogolin. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Tončka, sestri Micka in Anka in brat Jože
M
W
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi tati
JANEZ
ZUPANČIČ
iz Novega mesta
Od njega smo se poslovili v torek, 5. decembra 1978, ob 15,30 na pokopališču v Ločni.
Žalujoči; žena Pepca, sin Jože, hčerke Iva, Mila in Anča z družinami, bratje in sestre ter drugo sorodstvo
Novo mesto, Ljubljana, Zagreb in Kranj
V SPOMIN
8. decembra bodo minila štiri žalostna leta, odkar si nas nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil. Odšel si za vedno od nas, naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JANEZ
AMBROŽIČ
iz Gabija 124
Ne moremo verjeti, da te ni. Tvoji koraki se še slišijo, tvoj glas odmeva, oči še žarijo in usta kot da govorijo. Tvoj lik je še živ pred nami, a tvoj grob priča, da si se za vedno poslovil. Nemo priča, da smo te imeli radi, ker te še vedno obiskujemo. Ti pa molčiš in ne slišiš naših klicev, ne čutiš solza, ne vidiš potrtih src, vonj tisočih cvetov te ne prebudi, ker je usoda tako kruta.
Za vedno neutolažljiva tvoja družina
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je nenadno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
LUDVIK
JUVANČIČ
mlinar v pokoju iz Šentruperta na Dolenjskem
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste mu darovali toliko lepega cvetja in vencev ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo pevcem, duhovniku za lepo opravljeni obred, kolektivu „Dane“ na Mirni, „Iskre“ Avtomatika Ljubljana, Združenju šoferjev in avtomehanikov Ljubljana in organizaciji ZB. Posebna zahvala tov. Maksu Kurentu za poslovilne besede ter vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
ANE
BRADAČ
iz Gor. Mraševega 5
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami.
Žalujoči: sinovi Tone, Slavko, Ivan, Marjan in hči Anica z družinami
ZAHVALA
Ob prezgodnji izgubi našega ljubega in dobrega moža, očeta in starega ata
STANKA POŽUNA
iz Sevnice, Kvedrova 38
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, znancem in vsem ostalim, ki so počastili spomin našega dragega pokojnika, nam ustno in pismeno izrazili sožalje, darovali vence, šopke in cvetje ter vsem, ki ste nam v bridki uri stali ob strani. Predvsem pa se zahvaljujemo dr. Juriju Pesjaku za dolgoletno izjemno skrb pri spremljanju zdravja dragega pokojnika, kaplanu pa za opravljeni pogrebni obred. Hvala godbi iz Radeč.
Žalujoči: žena Pepka, sinova Jožko z ženo Nevenko, Stane z ženo Marinko, vnuki, Mojca, Majtaž in Borut ter drugo sorodstvo
A
Komisija za delovna razmerja „SOP" KRŠKO, TOZD STORITVE, Gasilska 3,
razpisuje sledeča delovna opravila in naloge:
VODENJE KOMERCIALNO—TEHNIČNIH OPRAVIL V STORITVENI DEJAVNOSTI Pogoj:
— srednja izobrazba gradbene smeri
— najmanj 5 let delovnih izkušenj
03RACUN PROIZVODNJE Pogoj:
— izobrazba ekonomskega tehnika
— najmanj 3 leta delovnih izkušenj
KORESPONDENT IN ADMINISTRATOR
Pogoj:
— nižja ali srednja administrativna šola
— najmanj 1 leto delovnih izkušenj
Prijave sprejema kadrovska služba 15 dni po objavi oglasa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi oglasa.
ZLATOPOROČENCA
SPAKE IZ ZEMLJE - Vjesc| so kmetje in gospodinje pogosti gostje v našem uredi štvu s pridelki, zemeljsf * spački. Pred pravo uganko
L postavil Vinko Virant tevžev Cenko, kot mu pra' jo po domače, iz Polja 17 Tržišču, ko je v ponedelj
Erinesel v uredništvo pri ' aj čudnih oblik. Repa je minjala na (nekdanjo svei Parlovo boksarsko rokavii črna redkev pa na morsk« prašička posebne izvedb (Foto: J. P.)
JUGOTANDM OBARVAL SNEG
V ponedeljek dopoldne je prebivalce Šmarja in naselja Heroja Maroka v Sevnici presenetil pravcati čmoijavi prašni metež. V poslovalnici avtodelov sevni-škega trgovskega podjetja so prodajalci ta prah enostavno pometali s pločnika pred trgovino. Precej jeze je bilo tudi med gospodinjami, ki so za konec tedna sušile perilo, nič manj pa tudi med lastniki avtomobilov, parkiranih na prostem
V torek so nam v Jugotaninu (tovarna je po rekonstrukciji v poskusni proizvodnji) povedali, da je v noči od nedelje na ponedeljek popustil eden od štirih ciklonov za ločevanje prašnih delcev. Ko so napako odkrili, so ukrepali, kar pa je prahu ušlo na prosto, gaje pač ušlo.
Gostje imajo čudne navade
DA LE PRIDE IZ PRAVIH UST
Jožič Repič je bil nepo-srednik. Delal je v skladišču gotovih izdelkov: vsak dan je prešteval nedrčke in steznike, jih metal v polivinilaste vrečke in te v odpre-mne kartone. Ob delu ni veliko premišljeval, kajti prepričan je bil, da so za to poklicani in plačani drugi.
Kljub temu pa se mu je zdelo, da se embalaža, ki niti ni tako poceni, preveč uničuje. Pa je rekel vodji skladišča: »Tovariš vodja, se vam ne zdi, da bi se dalo že rabljene kartone še enkrat
porabiti? Tako bi prihranili veliko denarja."
Vodja skladišča se ni preveč zmenil za Repičeve besede, kajti imel je veliko dela z neko vrnjeno pošiljko pa še otrok mu je zjutraj nekam sumljivo kašljal in odpeljati ga bo treba nemara k zdravniku.
Svojo misel o varčevanju z odpremnimi kartoni je povedal Repič še komercialnemu direktorju, tehničnemu direktorju in sekretarju. Kot bi se dogovorili, so vsi trije potrepljali Jožiča po
rami in mu rekli: „Lepo, Repič, da si varčen. Zadevo bomo gotovo uredili.”
Pa je niso, kajti ljudje na vodilnih položajih so strašansko zaposleni, v glavi nosijo na tisoče podatkov, skrbi in nalog, tako da so pozabili na Repičeve besede, še preden se jim je ohladila roka od njegove rame.
Še uporabni odpremni kartoni pa so leteli na smetišče, kjer jih je prestregel moški, jih sprešal v stiskalnici v kocke, ki jih je odpeljal kamion Dinosu. Tako je bilo, dokler ...
Bil je lep dan, zato se je direktor vseh direktorjev sprehodil po tovarniškem dvorišču. Ko je prišel do skladišča, je priletela mimo njegove glavne papirnata škatla, se nekajkrat odbila od tal, dokler je ni zgrabil moški in jo stlačil v stiskalnico.
Na kolegiju je direktor vseh direktorjev ostro napadel nespametno ravnanje z odgremno embalažo.
Ze drugi dan so prodali prešo, vodja skladišča pa je bil prepričan, da zasluži direktor vseh direktorjev nagrado za varčevanje z družbenimi sredstvi.
TONI GAŠPERIČ
PRIHAJA „SEDMINA“ - Jutri bo v Novem mestu v dvorani ki Kike ob 20. uri nastopila skupina Sedmina. To bo prvi koncer programu zimskih prireditev, ki jih pripravlja novomeško F« glasbeno društvo. Pred nastopom glasbenikov iz Tržiča se občinstvu predstavil obetajoči ljubljanski glasbenik Jani Kovač Na sliki: ansambel Sedmina med snemanjem v televizijskem stud
Znanost ni sama sebi namen
„Kot izumitelja si vselej predstavljam starejšega suhljatega moškega z očali, „mi je pred dnevi rekel sosedov fant, ki še praši kavbojke v osnovnošolskih klopeh. Najbrž niti ni tako redka tovrstna predstava, je pa vsekakor pravo nasprotje temu, kar lahko danes spoznaš v osebi izumitelja.
*\ Magister Pavle Zupet iz novomeške Krke je tak primer: sicer velik, vendar nikakor t suhljat. Nima očal, je še mlad in živahen, s smislom za vse sodobno in praktično.
Že petkrat je bil med na-J, grajenci Sklada Borisa Kidriča, večkrat je bil že nagrajen za izumiteljstvo in tehnične izboljšave v lastnem kolektivu, pred kratkim pa je bil tudi prvi med petindvajse-% timi nagrajenci občinske raziskovalne skupnosti v Novem mestu. Doma je iz Škocjana, bil je Krkin šti-t pendist in že dvanajst let £ dela v tem kolektivu. To je . človek, ki je ves predan po-£ klicu. Je vnet ribič in rekrea-+ cijski smučar, pa se vsemu £ temu čaestokrat za dlje časa £ odpove. Kadar ima zamisel, £ ki jo začenja uresničevati, J živi samo zanjo.
J „Pri nekajurnem namakati nju trnka v vodo se mi je že £ večkrat utrnila dobra ideja, t ki sem jo kasneje uspešno S uresničil. Žal pridejo obdob-J ja, ko niti za ribištvo ni več
* časa," je malce turobno de-£ jal. „Vednodelam v skupini, t Velikokrat sem dal sam ide-£ jo, pa smo jo s sodelavci sku-
* paj spravili v življenje, včasih t pa se jaz priključim skupini J raziskovalcev.
S Za najpomembnejši izum
* sprašujete? To, kar trenut-£ no delam s skupino kolegov
< - projekt za proizvodnjo £ pektinotitičnih encimov - je
< vsekakor iznajdba (nisem pa £ zanjo še dobil nobene nagra-J de), ki pomeni za skupnost t najmanj 10 starih milijard J deviznih dinarjev letnega pri-t hranka. Gre za postopek, v £ katerem iz odpadkov pogače
pri fermentiranju citronske kisline pridobimo encime. To so snovi, uporabljive za bistrenje in proizvodnjo sadnih sokov in vin, in jih na domačem trgu še nihče ne proizvaja. Prav med nedavnimi novembrskimi prazniki, ko so drugi uživali v nekajdnevnih počitnicah, sem bil z dr. Turkom z instituta Jožef Štefan in inž. Derenči-novo iz tovarne TOK Ilirska Bistrica v Kopenhagnu, kjer smo na pravšnjem aparatu proizvodnjo preizkusili in ugotovili pravilnost naše zamisli. Uresničujemo jo spet v skupini, v kateri dela tudi dr. Pokorny iz Krke. Ko bo ta proizvodni postopek, predvidoma v letu 1980, stekel v Ilirski Bistrici, bodo dajali na trg 100 ton tržnih pektinolitičnih encimov. Do zdaj smo jih uvažali, in sicer po ceni od 500 do 4.300 dinarjev kilogram, odvisno od kvalitete. ,JVaša“ proizvodnja pa bo stekla iz domačih odpadnih surovin, kar je najvažnejše, kvaliteta proizvoda pa bo enakovredna inozemski.
Najljubša pa mi je tehnična izboljšava v Krki, za katero sem dobil idejo ob opazovanju proizvodnje rentgenskih diagnostičnih sredstev, kjer je predstavljala zadnja faza dela ozko grlo. Idejo sem v laboratorijih preveril in s pomočjo kolegov hitro prišel do rezultata v proizvodnji: dolgotrajni postopek, ki je prej trajal okrog 50 ur, je zdaj možno opraviti v 45 minutah, ob tem pa je dosežena tudi taka kvaliteta proizvoda, da z njo lahko konkuriramo na inozemskem trgu."
Ves čas pogovora mi je na liste pred seboj risal molekule z ročicami, ki se vežejo med seboj, na pamet stresal iz rokava nešteto številk in mi skušal približati ne~ iani svet, v katerem je za razisko-valce-kemike še na milijone možnih odkritij. Če se z njimi ukvarjajo.
RIA BAČ ER
X
!
S
s
\
\
s
s
1
Vsi dolenjski bazeni so predvsem po zaslugi kopalcev nehigienski — Analize so pokazale v vodi vsakovrstno nesnago — Kako preprečiti spuščanje urina v kopalno vodo?
Takrat, ko je bila glavna kopalna sezona že v zatonu, je strokovna služba odvzela vzorce kopalnih vod v obeh termalnih kopališčih, v Šmarjeti in Dol. Toplicah, na Otočcu in v šolskem bazenu na Grmu pa ugotovila .
Kemične in bakteriološke raziskave so pokazale, da voda v bazenih večinoma zaradi nečistoče sicer ni zdravju škodljiva, ker je klorirana, pač pa je povsod prekomerno onesnažena.
Delovne organizacije, ki imajo v lasti bazene, bodisi notranje ali zunanje, bi morale poskrbeti za pogostejšo izmenjavo vode, večkrat za dodatnejše kloriranje. Vse to pa tudi ne
- JulHa-na in Franc Hervol iz Buko&a pri Brežicah sta si prvič rekla „da“ za skupno življenjsko pot pred petdesetimi leti. „Zlati“ zakonski jubilej sta z otroki, vnuki in pravnuki proslavila ob koncu novembra. (Besedilo in foto: Oskar Geijevič)
pomaga, če se kopalci v bazenih ne znajo prav vesti.
Vsi bi morali obvezno pod tuš, da izperejo pot in vrhnjo nesnago iz kože, preden vstopijo v bazen, in vsak bi moral obvezno stopiti v dezinfekcijski bazenček, pa se ga vsak ogne. Največkrat s prostim očesom ni opaziti nobene nesnage, ker gre voda čez filtre, ampak pod mikroskopom je videti koščke kože, slino ...
Urin pa je najslabša točka vseh naših bazenov, ker ga je povsod veliko preveč. Prav to dejstvo dokazuje, kako naši kopalci ne poznajo kopalne kulture. Mnogi ob vstopu v bazen celo povedo, da so prišli na „kopanje“, misleč tedensko umivanje. Ponekod imajo v vodah indikatorje, ki takoj pokažejo kopalca, ki spušča urin v bazen. Voda pod njim v hipu spremeni barvo, tako da vsi vidijo. O takih zadevah premišljajo pri nas, kajti glede tega doslej noben napis ni pomagal.
„JOJ, KOLIKO VRST KRUHA!“ so se na razstavi v Globokem čudili najmlajši obiskovalci. Miza je ponujala ajdov, koruzni in zmesni kruh s kumino, okrašena kruhova jagnjeta, vse vrste kvasnih potic, od orehove in ocvirkove do pehtranove, sirove in druge zavitke, nevestin šarkelj, pletena srca in še marsikatero zdaj že pozabljeno dobroto. (Foto: Jožica Teppey)
»Zjutraj jej kot kralj!”
Jedi iz mlevskih izdelkov in domače vino na razstavi za dan republike v Globokem
V soboto popoldne se je v Globokem trlo ljudi. Učilnice prvega nadstropja osnovne šole je Turistično društvo tokrat že tretje leto zapored spremenilo v razstavišče. Na mizah, pogrnjenih s prti iz domačega platna, so domačinke prikazale bogat izbor kruha, potic, zavitkov in drugih dobrot iz mlevskih izdelkov. Spekle so jih v krušnih pečeh. Razstavljene jedi so bile prava paša za oči. Izbor je vsako leto pestrejši, zato tudi glas o globoški razstavi seže vedno dlje. Veča se odziv raz-stavljalk in širi krog obiskovalcev.
SAMO ZA IZBRANCE - Pravijo, da tisti, ki so pri srcu ,gobjim božanstvom," najdejo jurčka tudi v snegu. Ne vemo, ali je Jože Irt iz Drganjih sel eden od njih, res pa je, da je dan pred letošnjim snegom prinesel pokazat dva gobja korenjaka. Sledovi neprijaznih vre menskih razmer so ju sicer malo zdelali, a če nista konca novembra pričakala v hladilni skrinji, sta vsekakor vredna, da ju vidi še kdo drug. (Foto: MiM)
DESETERČKI - Kljub mrazu in tudi suši je Marija Zur in Sevnice pred 29. novembrom v okolici Lončarjevega dola našla tole kolonijo jurčkov. Pod listjem je bila „družina“ sicer še bolj številna, vendar je bilo prav zdravih le teh deset. Verjetno jim je prav listje omogočilo vztrajati tako dolgo zunaj, dokler niso padli v oči gobarki.
„Letos je sodelovalo na razstavi 80 gospodinj z več kot 100 eksponati," je pojasnila tajnica Turističnega društva Anica Hotko. „Tokrat smo povabili zraven ženske s širšega območja. Zajeli smo ves šolski okoliš in rade volje so se odzvale tudi razstavljalke iz Bojsnega in Zupelevca. Razen kruha in potic smo prikazali še pecivo, ki ga pečejo gospodinje danes, in tako vključili mlajši rod. Imamo zlasti veliko vrst kruha in potic iz krušnih peči, ker želimo ohraniti to, kar so gospodinje včasih pripravljale svojim številnim družinam."
Anica Hotko pa je poudarila predvsem vzgojni namen teh razstav: „Letos smo prvič prikazali nekaj polnovrednih zajtrkov, praznični (velikonočni) zajtrk, prežganko z žganci, ajdove žgance s kislim zeljem, mlečno koruzno juho, mlečno proseno kašo, žgance z mlekom in pa najpogostejši nepravilni zajtrk sodobnega človeka s turško kavo in cigareto. Želeli smo povedati, kako dobro so preprosti ljudje včasih vedeli, da si morajo zjutraj privoščiti bogat obrok. Za vodilno geslo razstave smo zato zapisali tale izrek: .Zjutraj jej kot kralj, opoldne kot knez, zvečer kot berač!*
Novost letošnje razstave so tudi mlečni izdelki, ki so jih včasih pripravljali doma: sladko in kislo mleko, skuta, sladka in kisla smetana, surovo maslo, kuhano maslo, kuhan sir z maslom, sir, pripravljen s siriščem, in posušeni sirovi hlebčki s kumino. Mlečne izdelke sodoben človek zapostavlja, vendar v Globokem upajo, da bodo s temi prikazi vsaj v svoji krajevni skupnosti izboljšali prehrambne navade zaposlenih občanov.
JOŽICA TEPPEY
KRŠKT ANTENSKI STOLP V DOMŽALAH
Domžalski stolp, ponos Kovinarski
Zahtevna konstrukcija
Monterji krške tovarne Kovinarske so v rekordnem času postavili televizijski stolp v Domžalah. Visok je 160 metrov, najvišji, kar so jih izdelali doslej-Njihovi antenski stolpi stojijo na Kumu, pri Belem križu, na Uršlji gori, na Nanosu kar dva, na Krimu, na ljubljanski Pošti in n» poslopju Radia Koper, medteni ko so ga na Pohorju le adaptirali.; Na gradbišču jedrske centrale pa so postavili 80 metrov visoli meteorološki stolp. Tudi tega so izdelali sami.
Domžalski stolp je iz cevne konstrukcije. Zanj so uporabili specialno mikiolegirano pločevino, katero bo plašč korozije istočasno zaščitil. Stolp je ses-tavljen iz več elementov. Z« postavitev so si morali izposodit dvigalo mariborske Hidromonta že, ki pa je segalo le 145 metrot visoko, zato niso mogli montirati vsega na en mah.
Stolp je za zdaj samo zasilno zasidran, ker vrvi še niso naprav ljene. Izdelovalca Litostroj it Iskra jih namreč še nista dostavila Kovinarski. Računajo, da jil bosta poslala do konca leta. Njuna zamuda bo seveda zahtevala dodatno delo.
Stolp v Domžalah tehta brei vrvi 35 do 40 ton. Cevi zanj s< izdelali v „Kovinarski“, pločevi no posebej zanj pa železarna ni Jesenica!« „Kovinarska" običaj-ne konstrukcije precej opušča loteva se le zahtevnejših del, katerimi si je pridobila ugled poslovnem svetu.
JOŽICA TEPPE^