oglašajte v NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne liskovii^e ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXVI.—LETO XXXVI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA). JANUARY 14, 1953 ŠTEVILKA (NUMBER) 9 clara nenadovich Preminila je Clara Nenado-vich, stara 69 let, stanujoča na 7527 Aetna Ave. Rojena je bila na Hrvatskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1914. Tukaj zapušča pet otrok: Sgt. Valentine v armadi, Magdaleno, Michael, Thomas in Anna, vnuke ter brata Nicholas Manich v Gary, Ind. Pogreb se vrši v četrtek ob 9.30 uri zjutraj iz Golu-bovega pogrebnega zavoda, E. 47 St. in Superior Ave. v cerkev sv. Pavla ter nato na pokopališče Calvary. + jacob sablyak Za srčno kapjo je umrl .Tacob Sablyar, star 58 let, stanujoč na 25^8 Jay Ave. Družina je preje živela na 4124 St. Clair Ave. Doma je bil iz vasi Temas pri Reki, odkoder je prišel v Ameriko pred 43 leti. Tukaj zapušča soprogo Helen, rojena Klepac, pet otrok: Helen, Sgt. Ann pri marinih na Havajskem, Jacob, Julie, ki je pri ženskem oddelku mornarice v Norfolk, Va., in Cpl. John, katerega pa pogrešajo od 11. junija 1951 na Koreji, vnuka, brata Johna in več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek .zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 6602 St. Clair Ave., v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. bb 9.30 uri ter nato na pokopališče Calvary. -f mitro hladus Snoči je preminil v zavetišču za brezdomce Mitro Hladus, rodom Hrvat, ki je "preje stanoval pri Mrs. Helen Zorich na 15007 Thames Ave. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St. Čas pogreba še ni bil določen. 4 Prances kužnik Po dolgotrajni bolezni je prekinila včeraj Frances Kužnik, ''ojena Rodic, stara 67 let, stanujoča na 3572 E. 82 St. Doma je bila iz Dobruške vasi, fara бкосјап na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 50 leti. Bila je članica društva Mir št. 10 SDZ, društva sv. Ane št. 150 KSKJ, društva sv. Rešnjega telesa, tretjega reda sv. Frančiška in podr. št. 15 SŽZ. Tukaj zapušča soproga Johna, hčer Mrs. dara Barle, sinove John, Leo in Victor, vnuke in Vnukinje, brata Antona, polsestro Agnes Kužnik in več dru-Sih sorodnikov. Pogreb se vrši v petek ob 8.30 uri zjutraj iz Louis ^erfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca obv9. uri in hato na pokopališče Calvary. + rvan w. spehek Po kratki bolezni pljučnici je umrl v City bolnišnici Ivan W. Spehek iz 1256 E. 170 St., ki je vodil mesnico na E. 123 St. Star je bil 44 let in rojen v Cleve-landu. Bil je najstarejši sin družine pokojnih Mr. in Mrs. John Spehek, ki sta dolgo let vodila grocerijo in mesnico na Arcade Ave, Tu zapušča ženo Ada, rojena Moore, sinova David in Catherine, brata Henry F. in Albert H. ter sestro Mrs. Betty Claussen in Več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob dveh iz Si-las F. Richards pc^grebnega zavoda na 15230 Lake Shore Blvd. KOLEKTIVNO POGAJANJE JE INDUSTRIJCEM TRN V PETI CLEVELAND, 13. januarja—Ameriška trgovinska zbornica je po svojih podružnicah in sorodnih organizacijah sklicala v Clevelandu konferenco delegatov, ki se je začela danes. Na dnevnem redu je zahteva industrije, da naj se Taft-Hartleyev zakon spremeni v tem smislu, da se odpravi monopol delavskih unij pdi pogajanjih z delodajalci. Kapital stremi za tem, da bi razbil kolektivna pogajanja in se pogajal s posamezno delovno silo. Ameriška trgovinska zbornica je kapitalistična v dobesednem smislu te besede. Kadarkoli je bil stavljen kak predlog, ki bi okrnil absolutni gospodarski liberalizem, je nastopila ta zbornica zoper njega. Največja pridobitev delavstva v zadnjih desetletjih je pač uzakonjena pravica, da se z delodajalci pogaja kot enota, kot organizacija. Mnogo ameriških industrijskih podjetij je to pridobitev sprejelo kot zadovoljivo tudi za njih. Mnogo pa jih je takih, ki bi hoteli potisniti kazalec ure nazaj in bi bilo od vodstva podjetja odvisno koga sprejmejo in koga in kdaj odslovijo. Pogajanja za delavski standard—mezde, delavni pogoji, razni fondi, soudeležba na dobičku, vprašanje dela kot takega, dopusti—so bila učinkovita šele potem, ko si je delavstvo priborilo zakonito pravico, da se pogaja potom svoje organizacije, ki govori v imenu celokupnega članstva. Kapitalisti pravijo, da je tak položaj ustvaril za delavstvo— položaj monopola. Če naj se organiziranim delavskim zahtevam ne ugodiš delavci stopijo v stavko. Na svoji strani pa da kapital nima nobenega takega učinkovitega sredstva. Na dnevnem redu federalne vlade je tudi sprememba delavskega Taft-Hartleyevega zakona. Ameriški kapital hoče skori-stiti republikansko zmago, da se ta zakon spremeni njemu v prid. Na imenovani konferenci v Clevelandu je bila glavna debata o tem, kaj pomeni.za kapital kolektivno pogajanje, ki da je "monopol" in ki naj se odpravi. stare žene umirajo v Clevelandu je umrla zamor-ka Lucy Watts v starosti 104 let. Stanovala je na 2255 E. 105 St. Rojena je bila leta 1848 v Geor-giji. Ko ji je bilo 12 let, se je začela državljanska vojna in se je Watts dobro spominjala imen takratnih generalov in ameriških predsednikov, ki so vodili usodo Amerike takrat in ki so kasneje obiskovali bojišča. ■t- V kraju Jonzac v Franciji je umrla Nelly Marchat v starosti 106 let. Francdzi pravijo o njej, da je bila najstarejša ženska v Franciji. Umrla je v kraju, kjer se je rodila in odkoder se ni premaknila vse svoje življenje. C.I.O. IN EISENHOWER WASHINGTON, 13. januarja Objavljena je bila korespondenca med Eisenhowerjem Дп Walter Reutherjem, predsednikom unije C.I.O. Unija C.I.O. zahteva, da naj se podsekretar v tajništvu za delo imenuje član unije C.I.O. Iz korespondence izhaja, da stoji Eisenhower na stališču, da je odvisno od novo imenovanega tajnika za delo, Martina Burkina, koga bo sprejel kot pod tajnika. Novi uradniki Na letni seji društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ so bili izvoljeni sledeči uradniki za tekoče leto: Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor; Frank Matko, predsednik, Frank Misič in Mary Segu-Hn. Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih. Smrt v domovini Mr. John Modic iz 19413 Mohican Ave. je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je tamkaj 5. januarja umrla preljub-Ijena mati Marija Modic, p.d. Gorjupova, ki je dočakala častitljivo starost 93 let. Pokojnica je bila doma iz Velike Bloke št. 22, pošta Nova vas pri Rakeku. Tu v Clevelandu zapušča štiri sinove: Josepha, Matha, Louisa in Johna, sin Primož je umrl v Clevelandu leta 1943, sin Tomaž pa je padel v zadnji svetovni vojni. Tu v Ameriki in stari domovini pa zapušča poleg sinov še več drugih sorodnikov. Bodi pokoj-nici rahla domača gruda! Razprodaja opreme V trgovini Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Ave. je v teku velika razprodaja na razstavnih vzorcih hišne opreme in pripomočkov. Cene so bile znatno znižane, kvaliteta blaga pa je vedno prvovrstna. Kupite tudi lahko na mesečne obroke. SMERNICE FRANKA LAUSCHETA COLUMBUS, 13. januarja—V svoji poslanici ohij-skemu kongresu jc gover-ner Frank Lausche zaht(wal od kongresa zakonodajo, ki naj jo vodijo tek smernice: Vsak delavec pri nas ima naravno pravico, da se presoja za delo na podlagi njegove sposobnosti, izvežba-nosti, skušenj in karakterja; ne sme pa biti meroda-jen ozir na njegovo polt; ve-rp, posebno raso in članstvo v kaki organizaciji. Svoboda pomeni tudi pravico do dela. Nujno je, da se v okviru proračuna povišajo starostne pokojnine. Ljudstvo ni kaka posebna interesna skupina, če bi se vdali zahtevam interesnih skupin, bi postalo pravo ohijsko ljudstvo brez moči in brez obrambe. Zakon, ki določa, pod poro za slučaj brezposelnosti in odškodnino delavcem, ki so bili pri delu poškodovani, naj se popravi v tem smislu, da se dajatve tem upravičencem zvišajo in spravijo v sklad z današnjimi stroški preživljanja. Pri vsem delu me bo tudi v bodoče vodila ena misel —koristi ohijskega ljudstva kot celote. Po izvršenih dejstvih-sporazum; Eisenhower naj se posvetuje s Taftom... DEŽEVJE JIM JE PRIŠLO PRAV BUENOS AIRES, Argentina, 13. januarja — Ги pvovhicijuh Argentine je ogenj na polju uničeval pridelek. Argentinske oblasti so prepričane, da ima prste vmes sabotaža. Pri gašenju ognja je izgubilo življenje 17 oseb. Argentino je zajelo deževje, ki je pogasilo tudi požare na poljih. RADIKALNI UNIJCI EDINBURGH, Škotska, 13. januarja—Tom O'Brien je predsednik škotske unije rudarjev. Ko je odšel britanski ministrski predsednik v Ameriko na obisk k Eisenhowerju, mu je O'Brien brzojavno voščil "srečno pot." Unijsko organizirani rudarji so sedaj zahtevali od 0'Briena, naj da ostavko na svoj položaj kot predsednik unije. EDEN GRE V TURČIJO LONDON, 13. januarja—Britanski zunanji minister Anthony Eden je najavil, da bo to spomlad uradno obiskal Turčijo. Iz Turčije se bo nazaj grede v Anglijo ustavil tudi v Grčiji. Posvetovanja so se danes nadaljevala, vendar ne kot posvetovanja celotne vlade, marveč le s posameznimi skupinami strokovnjakov na posameznih poljih javne uprave. POSKUSI z DELOM V NEMČIJI! BONN, Nemčija, 13. januarja —Ameriška kolonija v Nemčiji —razna zastopstva, družine, delavci—imajo svojo posebno naselbino, ki še ni izgotovljena. Osobje, pa tudi delavstvo, ki je zaposleno pri tem delu ima vse ameriške dolarske ugodnosti v tujini. In celo več. Galon gasolina stane le 15 centov; zavitek cigaret le 10 centov; steklenica whiskya le $3; kosilo z bogato obloženo mizo stane le $1.80. Kopališča, igrališča, športski prostori, pivnice, nočni lokah, prosti avtobusi—vse je na razpolago. Tisoč Amerikancev je že v tej koloniji. Ameriški nameščenci in delavci imajo v tujini posebne dokla-de, češ, da so razmere izven Amerike težje kot doma. Zato tudi dobivajo razne predmete prav po tovarniških cenah. Vrhu tega gre za razmerje dolarja, v katerem so Amerikanci plačani do tujih valut. Bil je čas, ko je "ghetto" pomenil ulico, kjer so smeli po mestih živeti Judje in to sami za se. Amerikanci so si s svojim življenjem in udobnostjo sami napravili svoj "ghetto," katerega pa v Nemčiji domačini spoštljivo izgovarjajo in so ga krstili za—"zlati ghetto." Mezde se bodo povišale? Russell Metzner, ki je podpredsednik "Narpdne banke v Clevelandu" je napovedal, da se bo v letu 1953 dvignil osebni dohodek približno za 3'/r. Tisto delavstvo, ki ni dobilo lanskega leta povišanja mezd, bo zahtevalo noya pogajanja, ki naj popravijo krivico. Takih slučajev je mnogo in bo to povišanje mezd vplivalo na splošno gospodarstvo. Tudi gradnja hiš bo uspevala, čeprav se letošnje leto ne bo gradilo toliko stavb kot v letu 1952. Splošna gospodarska konjuk-tura v letu 1953 bo ista kot v letu 1952. Ameriška obrambena industrija bo trošila to in prihodnje leto še vedno milijarde dolarjev—$52,000,000,000 na leto— to pa vsled tega, ker je svetovni položaj slej ko prej zamotan. Žalostna vest Mrs. Mary Zakrajšek, 15904 Arcade Ave. je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je tamkaj umrl ljubljeni brat John Turk, bivajoč v vasi Malibog v Loškem potoku. Podlegel je pljučnici v starosti 73 let. Bil je dobro poznan v Clevelandu, posebno v Collinwoodu, kjer je delal 30 let pri New York Central železnici, leta 1947 pa se je povrnil v staro domovino. V domovini zapušča ženo Antonijo, rojena Baraga, doma iz iste vasi, tri sinove, dve hčeri, več vnukov in vnukinj ter sestro Antonijo Anzelc, tu v Clevelandu omenjeno sestro Mrs. Zakrajšek, v Chisholm, Minn., pa brata Louisa, ki je načelnik ognjegas-cev. Bodi pokojniku lahka domača gruda! Redna seja Nocoj ob osmih se vrši redna seja društva sv. Ane št. 4 SDZ v navadnih prostorih Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Tajnica bo pobirala asesment od 6. ure naprej. Prosi se članice, da se udeleže v polnem številu. NOVA UGIBANJA O KONCU VOJNE NA KOREJI WASHINGTON, 13. januarja—V kolikor so se izjavili posamezni vidni republikanci o vsebini seje federalne vlade in konferenc s Eisenhowerjem, bi se .dalo sklepati, da je Eisenhower v bodoče pripravljen posvetovati se z republikanci, predvsem s Taftom, predno bi izvršil kako pomembno imenovanje. Za dosedanja imenovanja pa se Eisenhower ne mara ukloniti Taftovim očitkom, da je postopal samovoljno. Značilne so bile nadaljnje pritožbe Tafta, ne sicer v direktni obliki, marveč bolj izrečene med vrsticami, da bi lojalno postopanje Eisenhowerja pri bodočih imenovanjih le pomagalo odpraviti zmešnjave, ki dejansko obstojajo. Taft jetudi priznal, da nekaj vprašanj, ki so bila v tej zvezi, še ni razčiščenih. Uradnega komunikeja o seji federalne vlade pred njenim formalnim nastopom, ni bilo izdanega nobenega. Ugibanja o Koreji Vojaški strokovnjaki, ki imajo zveze z Eisenhowerjem, pravijo, da bo Eisenhower nekaj ukrenil, da se nerešeno stanje na Koreji na eni ali drugi način reši. Od svoje strani pa predla,ga-jo, da naj se blokira celotna kitajska obala in naj se začno z bombardiranjem kitajske celine. č'ie bi prišlo do blcliade, puteni bi bili Kitajci prisiljeni, da umaknejo nekaj svojih čet iz Koieje in se pripravijo na obrambo celinske Kitajske, ki da je, oziroma bi bilo ogrožena, podprta z blokado po četah Ciang Kajšeka. Splošna blokada Kitajske bi ne povzročila intervencije Sovjetske zveze, s tem pa razširjenje vojne. Drugi zagovarjajo skupno operacijo kitajskih nacionalistov in zavezniških čet na celinski Kitajski. Če še naj Kitajska bombardira, potem mora nastopiti tudi kopna vojska, če naj učinke bombardiranja izkoristi. Zoper blokado celinske Kitajske bodo sicer nastopili Angleži, ki pa se bodo končno vdali. Mnenje pekinškega radia Pekinški radio se je to pot po-služil neke poslanice, ki bi jo naj poslali Eisenhowerju ameriški vojni ujetniki na Koreji. Ti ujetr niki so v taboriščih v severni Koreji. Radio trdi, da imajo, kakor ti ujetniki sami pišejo, polno upanje v Eisenhowerja, da bo prišlo na Koreji v bližnji bodočnosti do pravične poravnave. Če bi pa Amerika nadaljevala z dosedanjo zunanjo politiko, potem bi ta politika privedla Amer iko v zmešnjavo.' Vojni ujetniki prosijo generala Eisenhowerja, da naj po dvojih močeh reši korejsko vprašanje, da ne bo bodočih Korej in ne bodočih vojn, vsaj ne za sedanjo generacijo. Radio sam pa dodaja od svoje strani politični komentar, v katerem trdi, da Eisenhower izdeluje načrt kako začeti s splošno ofenzivo. Napoveduje pa istočasno, da bodo vsi, ki bodo hoteli izvesti ta načrt, z njim vred propadli. Konference se nadaljujejo Kakega poročila o seji federalne vlade, kot rečeno, niso izdali. Omenjeno pa je bilo, da se je Eisenhower s svojimi vladnimi sodelavci razgovarjal o vseh perečih notranje in zunanje političnih vprašanjih, ki se tičejo Amerike. Egipt ne popušča LONDON, 13. januar ja — V britanskem zunanjem ministrstvu si ne prikrivajo težav, ki jih to imela Velika Britanija pri bodočih pogajanjih z vlado generala Naguiba. Gre za angleške čete v območju kanala Sueza in za bodočo usodo pokrajine Sudan, ki je sedaj pod skupno egiptsko-britanako upravo, go-verner pa je Anglež. Napetost se je zadnje dni poostrila, ker se je Egipt pogodil s Sudanom na svojo pest in ker je predsednik egiptske vlade Na-guib v zadnjem času podal ostre izjave. Naguib je trdil, da se moti vsakdo, Ifi bi mislil, da Egipt ne bo izgnal Britancev iz območja Sueškega kanala. NA KOREJI NI EPIDEMIJE WASHINGTON, 13. januarja —V nekaterih vojašnicah v Cali-forniji, Missouri ju in Virgin! ji je izbruhnila med vojaštvom vročinska bolezen. Enake slučaje so beležili, vendar posamično tudi na Koreji. Ni strahu pred kako epidemijo vročinske bolezni na Koreji, vsaj za sedaj ne. "Vsi ameriški vojaki, pa tudi člani oboroženih sil ostalih zavezniških sil na Koreji se morajo obvezno cepiti zoper morebitno epidemijo," pravi vojaško })oveljstvo. Komunizem ne zastara WASHINGTON, 13. januarja Roman Martinez, po rodu Mehikanec, je prišel v Ameriko 1. maja 1924. Takrat je bil star 20 let. Leta 1932 je pristopil k ameriški komunistični stranki, bil član skozi dobo petih mesecev, nato pa prostovoljno izstopil. Zoper Martineza se je začel postopek, da se iz Amerike izže-ne nazaj v Mehiko. Procedura se je začela že leta 1949. Martinez je stal na stališču, da o deporta-ciji ne more biti govora. Prvič, ker je minilo že dvajset let, odkar je pristopil, nato pa izstopil iz komunistične stranke; drugič pa ni nobenega dokaza, dd bi bila komunistična stranka takrat, ko je bil Martinez njen član, za to, da se ameriški vladni sistem spremeni s silo. Vrhovno sodišče je sedaj odločilo z enakim številom glasov, da je članstvo nekoga pri komunistični stranki, četudi leta in desetletja nazaj, lahko vzrok, da s6 izžene iz Amerike. SLON BO LE PARADIRAL WASHINGTON, 13. januarja —Za parado dne 20. januarja ob priliki nastopa službe predsednika Eisenhowerja bodo republi kanci vodili v paradi tudi svoj živ simbol slona. Slonu je ime "Miss Burma." Slon je navajen na whiskey in na udobno stano vanje, ki mora imeti stalno temperaturo. Slona je posodila cirkuška družba "Mills Brothers." Za slona so dobili končno stanovanje in sicer v prostorih, ki so sicer na razpolago gasilcem. Požar sledil eksploziji Snoči okrog 9.20 ure je vsled plinov, ki so se zbrali okrog pečice za gretje v gasolinski postaji Montello's Sunoco Super Service Station na 1905 E. 55 St., nastala eksplozija, ki je napravila za več kot $4,000 vrednosti škode. V požaru, ki je sledil eksploziji, je dobil Sam Montello, star 31 let, hude opekline in se nahaja v resnem stanju v bolnišnici, neki 13 let star deček, ki se je^ istočasno nahajal v postaji, toda malo oddaljeno od pečice, je dobil tudi opekline toda ne tako nevarne kot Montello. Proti domu Profesor antropologije Božo Škerlj in njegova žena Ružena, avtorica angleško - slovenskega besednjaka, ki sta se nahajala v Ameriki na proučevanju na podlagi štipendije, sta se danes vkrcala v New Yorku na ladjo, ki ju popelje domov. Spotoma se bosta ustavila za nekaj časa v Londonu, Franciji in Švici, Slike v Jolietu Mr. Anton Grdina sporoča, da je bilo zadnjič pomotoma poro-čano, da bo kazal slike v Jolietu, 111., v soboto, 17. januarja. Slike se bo tamkaj kazalo v ponedeljek, 19. jan., kar naj vzamejo v naznani je vsi, ki nameravajo posetiti predvajanje slik. Letna seja čitalnice Nocoj ob osmih se vrši letno zborovanje čitalnice Slov. del. doma na Waterloo Rd. Radi važnosti seje in volitve odbornikov za prihodnje leto se prosi čitalni-čarje in društvene zastopnike, da se udeleže v polnem številu. Hladnejše vreme Po izjavi vremenskega napovedovalca bo toplomer, ki je včeraj popoldne dosegel 47 stopinj, danes popoldne zdrknil navzdol ter bo začelo snežiti. Tudi za jutri se napoveduje hladnejše vreme in sneg. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST ii ENAKOPRAVNOST Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATE&I4CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_________ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$10.00 - 6.00 - 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)__ For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$12.00 _ 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 SLOVENSKA PESEM V AMERIKI (3) Prijatelj, globlje poglej—pa tudi okrog sebe. Kako se predstaviti ameriški javnosti kaj da zmoremo po svoji notranji zmoznosti, o tem ostane vzgled, ne samo primer Lojze Adamič. V človeški govorici bi rekli, da ta vzgled drži za vedno. Da razumemo upravljati javne zadeve, v tem pogledu imamo enako vzgled in primer "kodrolasega sina sloven skih priseljencev, ki je postavil s četrto governaturo v svoji lastni osebi edinstveni primer v 150-letni zgodovini države Ohio Franka Lauscheta," kakor imenuje ameriški tisk sina naše krvi Franceta Lauscheta. Pa v izražanju naše notranjosti v obliki pesmi? Naši pevci in pevke nam samim nudijo vso priložnost. In za veliko ameriško javnost? Na mestu je opomba, da se spričo razgibanosti našega življenja v Ameriki odkrito sprašujemo, kako da se še ni pojavil dirigent, ki bi zbral štiri, osem ali več pevcev, kvartet, oktet ali zbor, pa bi nas predstavil in predstavljal potom ameriških radijskih in televizijskih postaj pravi ameriški javnosti?! Ali nismo sposobni? Na tem mestu je umestna odkrita beseda. Slovenski pevci in pevke v Ameriki so tudi kva^tetni. Če se prirejajo samostojni koncertni nastopi pevcev in pevk, ki imajo že sedaj vzgojen glas in žadostno kvaliteto za nastop; če se na slovenskem odru uprizori lahko cela opera, če se pomisli, da je brez dvoma še mnogo zakopanega, kar bi bilo lahko odkopano; pa naj dvigne taktirko vešča roka, predana v ljubezni do stvari, kdo bi mogel samo dvomiti, da smo za tistimi narodnimi manjšinami (naj se oprosti ta izraz, ker je za ameriško politično življenje po evropskem vzgledu neumesten) kot Ukrajinci, Nemci in drugimi, najmanj v prednji vrsti? Idealno bi bilo, da slovenski živelj v Ameriki predstavlja slovenstvo, tako tukajšnje kakor starokrajnsko, ameriški javnosti. Sposobno bi bilo! Pa preiti je na gostovanje. Gostovanja so med kulturnimi narodi na dnevnem redu. V katerikoli obliki že. Tudi posečanje teh prireditev ni ozkosrčno, ker lepota je lepota in lepota ni deljiva. Kdor je prisostvoval zadnji predstavi, ki jo je dala Glasbena Matica v Clevelandu z opero "Traviato," je mogel opaziti, da se je udeležilo te prireditve iz redno veliko število prijateljev iz hrvaških in srbskih vrst. Uživanje umetnosti ne pozna strasti, ki jih zna roditi politična gonja. Podčrtamo še enkrat besedo GOSTOVANJE. Če nastopi drugi umetnik, drugo društvo, potem člani domačega društva in domači umetniki ter občinstvo sploh ima priliko tudi za kritiko; ali se da iz tega nastopa kaj naučiti, ah pa se spozna, da smo tudi sami doma na konju. Gostovanje samo na sebi je akt vljudnosti in prijateljstva in glavno—vezanje tistih intimnih misli, ki končno vsakega človeka, kadar se poglobi v svojo duhovno notranjost, družijo skupaj. Če torej naj pride slovenski oktet iz starega kraja v našo novo domovino, zakaj bi naj bilo v tem dejanju nekaj, kar bi odbijalo, mesto, da bi družilo? Že če gre za prijateljski obisk kot tak, se ga vsakdo razveseli. y obisku slovenskega okteta po našem mišljenju tudi nihče ne migli povdariti, da je kdo več kakor pa naj se misli. Organske vezi, kakor že povedano z veliko rodbino slovenskega naroda v starem kraju, niso in ne morejo biti pretrgane. Tudi pevci, ki imajo priti, so ena taka nit v našem skupnem narodnem organizmu. Dvomim tudi, da bi kak dolar za vstopnino pomenil pri tukajšnjih Slovencih preveliko izgubo v njihovem domačem gospodarstvu, j Pri vsem pa—pokažimo se kot zrel narod sredi vrtinca vesoljne Amerike, ki v svojo sredo rada sprejema že po svoji naturi nekaj novega, samo da je vredno, da se pojavi med tistimi vrelci razgibanega ameriškega hlastanja po kulturi, ki imajo v sebi res nekaj ameriško živega. Prihod slovenskih pevcev, če je zanj na tukajšnji in na njihovi strani vse tako pripravljeno, kakor to zahtevajo ameriške zahteve, naj bi bil dogodek, ki bo dal tudi nam v izmenjavanju misli, recimo, nekaj spomina, pa tudi novega poguma! L.C. PROBLEMI ARABSKIH BEGUNCEV 14. januarja 1953 Med mnogimi mednarodnimi problemi, ki jih je treba rešiti, je vsekakor vprašanje, kako ublažiti strahotno revščino treh ^.četrtin milijona arabskih beguncev, ki so postali kamen spotike med Izraelom in arabskimi državami in za katerih vprašanje ni upanja, da bi bilo kaj kmalu rešeno, marveč bo ostalo še nadalje žarišče nemirov v tem delu sveta. Ko so začeli leta 1947 prvi begunci zapuščati Izrael, je prišlo takoj do medsebojnega obdolže^ vanja med vlado Izraela in med vladami arabskih držel, kamor so se ti begunci zatekli. Arabske države trdijo, da so ti ljudje morali bežati zaradi terorja orto-doksnih židovskih skupin, Izrael pa izjavlja, da je prišlo do izseljevanja zaradi propagandne gonje arabskih držav. Vsekakor pa nobena izmed teh dežel ni bila pripravljena na takojšnjo rešitev tega vprašanja, tako da so ga prevzele agencije organizacije Združenih narodov. Do leta 1950 je podpirala begunce organizacija United Nations Relief for Palestine Refugees (UNRPR), potlej pa United Nations Relief and Works' Agency (UNRWA). Ta agencija, ki je dobila za izvajanje svojega triletnega programa 250 milijonov dolarjev, je skrbela za 867,470 beguncev po arabskih taboriščih. Zagotovila jim je streho—barake ali šotore—preprečila v taboriščih večje epidemije, dajala nujno potrebno hrano in skrbela za šolanje 44,000 otrok. Kljub vsej tej pomoči pa je življenje v teh taboriščih izredno bedno. Begunci niso dobili zaposlitve, porabili pa so tudi tisto malo, kar so bili prinesli s seboj iz Izraela. Zaradi dobre zdravstvene službe je umrljivost manjša, letni prirastek otrok pa se suče okrog 30,000. Šolo obiskuje manj kakor polovica šoloobveznih otrok. Vsi begunci so oblečeni dobesedno v cunje, bosi in izčrpani. V taboriščih pa živi le okrog 65 odstotkov beguncev. Ostalim gre še slabše: spijo po votlinah, na ulicah in v kleteh arabskih mest. Razen tega pa je nerešeno tudi vprašanje 127,-000 ljudi, ki imajo domove na meji, njih posestva pa so ostala po razmejitvi v Izraelu. Ker ne smejo obdelovati svojih polj onstran meje, žive v pomanjkanju; ker imajo lastne hiše, niso upravičeni do pomoči Združenih narodov, zato so prav taki reveži, kakor tistih 800,000 v taboriščih. , Mnogo časa je že minilo, odkar se potikajo ti ljudje po taboriščih v trdovratnem prepričanju, da se bodo naposled vendarle vrnili domov, zato zvečine niti ne iščejo zaposlitve, marveč postajajo "poklicni begunci." Zato si je zadala agencija Združenih narodov kot eno najnujnejših nalog, zaposliti te ljudi. Sklenila je, da bo uporabila za neposredno pomoč beguncem le 50 milijonov dolarjev od 250 milijonov, določenih za begunce, 200 milijonov pa za zaposlitev teh ljudi. Zaradi slabe gospodarske osnove arabskih dežel niti ni bilo pričakovati, da bodo vsi ti begunci dobili zaposlitev, zato je Ekonomika komisija Združenih narodov predlagala že leta 1949, naj bi arabske države ob materialni podpori Združenih narodov razširile svoje načrte za zgraditev dežele, kar bi v mno^očem pomoglo beguncem, da bi se vključili v delo in življenje države. Po zamisli te komisije je začela UNRWA leta 1950 graditi ceste ter pogozdovati, namakati, zboljševati zemljišča in graditi hidrocentrale. Ker pa je ta program zahteval mnogo več materialnih sredstev, predvsem pa sodelovanje vlad arabskih držav, ga ni bilo mogoče ' uresničiti; zato je ostalo vprašanje beguncev še nadalje nerešeno. Zakaj arabske države niso hotele sodelovati z Združenimi narodi pri reševanju tega vprašanja? Njihova pasivnost ima globlje politične korenine in po-nazoruje njihovo splošno stališče do tega vprašanja. Taborišča arabskih beguncev iz Izraela so v Libanonu, 104,641 ljudi; v Siriji, 83,694; v Jordanu, 458,250; v Gazi pod nadzorstvom Egipta, 201,175, in v Izraelu, 19,710. Čeprav je UNRWA želela naseliti begunce po teh deželah, ne da bi se vmešavala v nesoglasja med arabskim svetom in Izraelom, je vendar ni uspelo opraviti to nalogo brez sodelovanja arabskih dežel. Te pa so že takoj v začetku zavzele rezervirano stališče. Brez sodelovanja arabskih dežel se bo moral velik del beguncev izseliti iz Jordana in Libanona v gospodarsko močnejše države. Z nekaj več razumevanja za vprašanja beguncev bi mogel Irak zaposliti mnoge izmed njih, ko bodo začela obratovati petrolejska polja, Sirija pa v svoji čedalje močnejši industriji. Če bi arabske države sodelovale pri reševanju begunskega vprašanja, bi se ne zgodilo na primer to, da Egipt ne dovoljuje beguncem izselitve, hkrati pa jih ne mara naseliti v svoji državi, razen na nenaseljenem Sinaj-polotoku. V tem stališču do beguncev so enotne vse arabske dežele. Jordan jih je sicer za razliko od drugih držav lepo sprejel, jim takoj dal državljanstvo in celo začel manjša dela, da bi begunci dobili kruh in krov. Ne smemo pa pozabiti, da je zavzel Jordan tako stališče po priključitvi področja, ki ga je Arabska liga vze la Izraelu. Tako se skriva za obema, dozdevno nasprotnima stališčema isti račun. Saj je znano, da je organizacija Združenih narodov zastopala v svojih resolucijah ,od začetka 1948 staU-šče, da . je treba beguncem, ki se žele vrniti na svoje domove in v miru živeti s svojimi sosedi, omogočiti povratek in dati nadomestilo za imetje tistim, ki bi se ne želeli vrniti..." Združeni narodi so tako potrdili upravičenost zahtev arab' skih držav, zato so arabske vlade spoznale, da bi jim begunci mogli poslužiti kot koristno sredstvo za nekako izsiljevanje Združenih narodov. Če bi namreč te države naselile begunce, bi izgubile najzanesljiveši adut, s pomočjo katerega bi izsilile od Izraela nadomestilo v denarju in ozemlju. Zato vztrajajo na stališču, da izraelske meje niso dokončne, zahtevajo višjo vsoto od tiste, ki jim je bila ponudena kot nadomestilo, in žele, naj bi se begunci vrnili v Izrael. S tem stališčem "pasivnega odpora" so začele hladno vojno proti Izraelu in to pa predvsem v škodo beguncev. Kominformovske agenture teh dežel močno propagirajo po taboriščih. Podpihujejo odpor beguncev proti naseljevanju v teh deželah in jih hujskajo, naj zahtevajo ustanovitev neodvisne arabske države v Izraelu, pri čemer računajo z revščino in pomanjkanjem teh ljudi ter z brez-upnostjo njihovega, položaja. "Ekonomist" je komentiral stališča arabskih držav in poudaril, da so Zedinjene države doslej največ pomagale beguncem, in da je vprašanje s čim naj ameriški Kongres podpre ponovno prošnjo za pomoč, če dosedanja ne bo dala nikakršnih rezultatov. Arabske države naj bi tudi s svoje strani pomagale odstraniti žarišče, nemirov, ki ga predstavljajo begunci v njihovi sredi. S.A, Nenavadne električne centrale v dolini Laradello, okrog 70 km južno od Florence v Italiji, prihaja podzemeljska voda v dotik z _vročo lavo, katera vodo spreminja v paro. Skozi izvrtane luknje zajamejo to paro za pogon turbinskih generatorjev električnih central. Ta nenavadni vir energije so začeli izkoriščati že pred mnogimi leti. L. 1944 so proizvajali na ta način 800 milijonov kilovatnih ur na leto. Proti koncu vojne so umikajoči se Nemci večji del naprav porušili, zaradi česar so po vojni morali naprave central skoraj popolnoma na novo opremiti. Para se dviga skozi 140 izvrta-nih lukenj, vrtajo pa še vedno nove. Nekatere od njih so globoke 2100 metrov, povprečno pa 300-600 metrov. Na tem ozemlju je več takih central, združene dajejo zdaj okrog 2 milijardi kilovatnih ur, nameravajo pa zgraditi nove centrale z močjo 150,000 KW. Dve tretjini električne energije izrablja železnica (med Bologno in Florenco je skozi Apenine 18,500 m dolgi predor, skozi katerega je električni velik vlakov nujen), eno četrtino energije izrablja industrija, ostanek pa centrale same za svoj pomožni pogon in v industrijske namene. Centrale ležijo v sredi med severno in južno Italijo, energijo vodijo zato na sever in jug. Vodo, ki jo dobijo z-zgoščevanjem pare po opravljenem delu v turbinah, uporabljajo za namakanje polj. V teh centralah je stalno zaposlenih 1500, sezonsko pa poleg teh še 400 delavcev. (PO "LJUDSKI PRAVICI") Poštna podzemeljska železnica v Londonu je obratu edina majhna podzemeljska železnica na svetu, ki jo rabijo za poštni promet. Nahaja se 20 m pod zemljo in veže 6 velikih pošt, o(i katerih sta skrajni oddaljeni 10 km. Zgradili so jo za razbremenitev cestnega prometa in za hitrejšo razdelitev in dostavo pošte. S to železnico so prepeljali leta 1929 7 milijonov poštnih vreč, v osmih mesecih lanskega leta pa že 11 in pol milijonov vreč, povprečno na leto pol milijona ton pošte. V vožnji med postajami ni na vlakih niti vlako-vodje, niti sprevodnika, vlaki vozi je avtomatično z brzino 50 km na uro, na postajah pa manevrirajo z njimi s pomočjo ročne komande z brzino 12 km. Vlaki vozijo v presledkih 3 do 5 minut. Električna in mehanična kontrola vseh naprav je v kretni-ških postajah, od koder 'lahko ustavijo vse vlake s prekinitvijo toka. Zato nezgod ni skoraj nobenih in tudi iztirjenja so redka. Na postajah je ročno delo minimalno, vse delo opravljajo drče in dvigala, s katerimi dvigajo in ipuščajo poštne vreče na postajo, ki je pod poštnim poslopjem. Tamkaj jih nakladajo preko tekočih trakov v posebne zaboje 3 kolesci, ki pristojijo vsak v en vagon. Zanimivo podzemeljsko železnico si ogleda letno okrog 18,000 obiskovalcev. (PO "LJUDSKI PRAVICI") RAZNE ZANIMIVOSTI ALUMINIJASTA POSODA Nekateri ljudje so mnenja, da je aluminijasta posoda škodljiva človeku. Izčrpna raziskovanja so medtem ugotovila, da noben aluminijev oksid, ki bi prišel v poštev pri praktični uporabi aluminijaste posode, ne vpliva kvarno na človeški organizem. Pač pa ima aluminij drugo napako. Kisline ga močno grizejo in še navaden kis pusti na njem svoj pečat. Fo možnosti aluminijaste posode ne bomo uporabljali za kishne in tudi očistili jih bomo takoj, ko smo jih odrabili. življenje na drugih planetih PRIDELEK VINA Svetovno proizvodnjo vina cenijo na 170 milijonov hektolitrov letno. Najmočnejši producent je ranči ja (okrog 60 milijonov hektolitrov), Jugoslavija ima men-(Ja deseto mesto, ker pridela povprečno 4 milijone hektolitrov vina letno. ANESTEZIJA Anestezija (gr.) pomeni neobčutljivost. Izraz je udomačen predvsem ■V medicmi, kjer je potrebno večkrat napraviti človeka neobčutjivega za razne medicinske posege. V ta namen uporabljajo več sredstev. Med najstarejše spada eter, ki je bil pi-vič z uspehom uporabljen leta 1846. Uporabil ga je zobozdravnik William Morton v bolnišnici Massachusetts (ZDA), ko je iz diral zobe. Danes si moremo težko zamisliti neko operacijo brez narkotičnega sredstva. MUZEJI V JUGOSLAVm Pred drugo svetovno vojne smo imeli v Jugoslaviji 76 muzejev, leta 1050 pa je njihove število že zraslo na 127, danes pa jih je še nekoliko več. Največ muzejev je imela ljudska republika Hrvatska (58), najmanj pn Črna gora (2). KORINTSKI KANAL Korintski kanal deli polotok Peloponez od ostale Grčije. Dolg jo 6343 m, širok 21 do 25 m ir globok samo 8 m. Veže Jonske morje z Egejskim, nima pa po sebnega prometa (samo okrog 3 milijone ton letno), ker je za velike ladje preozek in preph-tev, razen " tega pa so takse za prehod precej visoke. ČLOVEK PRESPI Človek prespi nad tretjino svojega življenja. Ta trditev velja seveda za povprečne ljudi, ki jim zadostuje 7 ur počitka dnevno. Je pa mnogo takih, ki prespijc in preležijo celo več kot polovico svojega življenja. ■ ANTIBIOTIKI Antibiotiki so tvarine, ki so izdelane iz raznih glivic, bacilo\ itd. ter služijo v zdravilstvu na ta način, da oneniogočajo delovanje raznih bolezenskih klic, v prehranbeni industriji pa za konzerviranje jestvin. Danes poznamo že nad 2000 raznih antibiotikov, nekatere od njih, kot na primer penicilin in strepto rnicin, pozna ža skoraj vsak naš človek. V prehranbeni industriji zavzema važno mesto suptilin ki služi v prvi vrsti za konzerviranje hrane in zelenjave. Don't gomM# wfth fire— the odds ore ogainst you I T AFT NAPADA IN OBŽALUJE WASHINGTON, 13. januarja —Senator Taft je ponovno napadel Eisenhowerja radi imeno-1 vanja Martina Durkina za tajnika za delo. Rabil je izraz, da! znači to imenovanje isto kakor ! če bi imenoval Achesona za državnega tajnika ali pa celo senatorja McCarrena, Jennerja ali McCarthya. Ker je ta izjava pri imenovanih senatorjih vzbudila nejevoljo, se je Taft napram njim javno opravičil. KOT MEJO VEČNEGA SNEGA Kot mejo večnega snega označujemo tisto črto, nad katero se ne raztali ves sneg, 'ki je padel v teku leta. V polarnih krajih je ta črta identična z obalno linijo, na Islandu poteka na višini od 600 do 900 m, v Srednji Evropi med 2850 in 1900 m, v tropskih krajih n. pr. v Keniji (Centralna Afrika) pa na višini od 5500 m. Sneg, ki se ne raztali, se pretvarja v led in drsi počasi po pobočjih kot ledenik navzdol. Oglašajte v - « • Enakopravnosti ®®®(!XsXŽXiXs)(iXS®®(^^ Za enkrat vemo za gotovo le, da živijo ljudje samo na enem planetu, to je na naši Zemlji. Okoli našega Sonca kroži razen Zemlje še več drugih planetov. Nekatere so znanstveniki odkrili šele zadnja leta, ker so zelo oddaljeni. Na večini teh planetov ni življenja kot ga mi poznamo. Znanstveniki ugibajo, da je morda rastlinsko in živalsko življenje na planetih Marsu in Veneri, toda ugotoviti tega še niso mogli. Naše Sonce spada v galaksijo, ki jo imenujemo Rimsko cesto in ki v^buje do sto tisoč milijonov zvezd, to je sonc. Mnoga teh sone so večja od našega Sonca, nekatera so manjša. Dalje so v vsemirju stomili-joni nadaljnih galaksij, ki rvse-bujejo nadaljne tisoče milijonov ivezd, to je sonc. Mnoge so zve-idoslovci že odkrili, še več pa jih je, katerih ne dosežejo so-lobni instrumenti. Ali je vpričo tega verjetno, da ned vsemi temi neštetimi milijoni in bilijoni sonc, ima samo laše Sonce svoje planete? Odli-3ni ameriški kemist Harold C-Urey sodi, da ima vsaj vsako ieseto sonce svoje planete, kot jih ima naše Sonce. Po tem ra-junu bi bilo samo v naši galaksiji, v naši Rimski cesti sto milijonov sonc, ki imajo planete, fateri krožijo okoli njih. Na nekaterih teh planetov so ledvomno tudi pogoji za rast-instvo 'in živalstvo in tudi za judi. Morda so pogoji nekoliko irugačni, pa se je rastlinsko in živalsko in morda tudi človeško življenje razvilo drugače. Saj ce-0 na naši mali Zemlji vidimo, la imajo razni kraji različno astlinsko in živalsko življenje, :n celo prvotni prebivalci raZ" lih kontinentov se močno razlikujejo med seboj. Tako je mogoče, da imajo mnoga sonca v , laši galaksiji in neštetih drugih galaksijah svoje planete, med ijimi tudi take, na katerih se p •azvilo življenje, bolj ali manj )odobno našemu. Tako vsaj sodi znanstvenik Urey. Nekoč so sodili, da je naša Zemlja središče vesoljstva in da o zvezde na nebu samo prijazne učice, postavljene tja za naše .'azveseljevanje. Danes je ugo-:ovljeno, da so zvezde, ki jih /idimo na nebu, razen nekaterih planetov našega osončja, зопса,Spodobna našemu SoncU, lekatera mnogo večja, nekatera manjša'. In pravijo, da s prostim očesom se more našteti na lebu le okrog 20 tisoč zvezd-Milijone nadaljnih so znanstvenikom odkrili teleskopi. Danes je ugotovljeno, da je laša Zemlja samo silno majhen згавек v vsemirju in da se celo laše Sonce skrije v tisoč milijonih drugih црпс v naši galak-iiji, da o nadaljnih galaksijah liti ne govorimo. Na podlagi lavedenega je verjetno, da je ^ /semirju mnogo planetov, ki imajo pogoje za življenje rast-in, živali in ljudi, podobne po-Tojem na naši Zemlji ali pa nekoliko drugačne. Morda se znanstvenikom nekoč posreči točno ugotoviti, če je kakšno oziroma kakšno je življenje ha naših sosednih pla--letih Marsu in Veneri; morda ;elo ugotovijo, če tam živijo človeku podobna bitja. Da bi kdaj "aziskavanja dosegla silno oddaljene planete v drugih osončjih, ni verjetno. Včasih je zdravo, da nas znanstveniki opozorijo na take reci, da se zavemo, kako neznatni črvički smo ljudje, ki gomazimo in se pobijamo med seboj na tej mal^ n-aši Zemlji, ki je samo neznaten prašek v vesoljstvu. —NOVA DOBA ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Turneja slovenskega okteta Po poročilih ravnateljice Centralnega odbora turneje slovenskih pevcev, vlada po naših naselbinah za to umetniško turnejo ogromno zanimanje. Toda, кбг bo to izreden kulturen dogodek, želijo zlasti manjše naselbine raznovrstnih podatkov, ki 80 s tem v zvezi. Zato bodo vsi točni podatki v kratkem objavljeni v časopisih, kakor tudi pismenim potom. Pri aranžiran ju teh koncertov se odlikuje zlasti država Penna. Pri tem ima velike zasluge poznani Anton Red-иак. Koncertov je do sedaj aranžiranih že lepo število in vse izgleda, da jih bo še mnogo več. Največ preglavic delajo finance. Površni proračun za to tur-^ejo se vrti okoli $15,000, kar je precejšna vsota za naše razme-^e. Zato ima Centralni odbor resne pomiselke glede koncertov zapadno od Minnesote. V zapad-državah, vključivši Cal. je ^Gset naselbin, ki želijo imeti koncerte. Toda vsled ogromne razdalje, bi ti nastopi stah okoli ^6,000 in bi se najbrž ne izplavali. Toda, če se dotične naselbine navzlic temu zavežejo pokriti stroške, tedaj bo Centralni odbor z radostjo sodeloval in tu- pevcem bomo ustregli, žal, da Je temu tako, ampak finance so pri vsakem podvzetju glavno 'Vprašanje. Društva in posamezniki se na pisma za prostovoljne prispevke povoljno odzivajo. Po poročilu blagajnika je nabranega denarja že nad tisočak, dočim je še precej obljubljenega. " Imena vseh, ki darujejo $5.00 ah več, bodo natisnjena v lični program- knjižici, ki bo razposlana po naselbinah. Odbor polaga tudi veliko važnost na oglase trgovcev in društev, ki bodo v ,pro-gramni knjižici. V ta namen smo na prošli seji izvolili odbor, ki bo obiskal naše in tuje trgovce v Clevelandu. Priporoča se tudi ostalim naselbinam, da to storijo. Lep vzgled za financiranje pevskega sklada nam daje pevski zbor Zarja, ki bo 22. feb. priredil koncert v počast skladatelju Vinku Vodopivcu in podaril polovico preostanka za omenjeni sklad. Zato so vsi ljubitelji naše pesmi prošeni, da pose-tijo ta koncert. Dalje je Centralni odbor prejel od okteta precej slik, kakor tudi laskave ocene njihovih nastopov v Avstriji in drugod. Vse to bo postopoma priobčeno v časopisih. Prejeli smo tudi nekaj plošč teh pevcev, ki bodo služile v oglaševalne svrhe na radio in televizijo. In ko smo te plošče na seji poslušah, smo bili vsi edini v tem, da je petje tega okteta v vseh ozirih dovršeno, in da so pevci že zdavnaj prestopili meje običajnih zborovskih pevcev. Sodeč po tem in ugodnih ocenah izbrane in razvajane jugoslovanske in avstrijske publike, bo slovenski oktet naravnost zadivil naše rojake po Ame riki. ( Za publicijski obor F. Česen Slovenski oktet je zadivil poslušalce Dolgi vrsti kultumo-umetni-ških gostovanj iz Slovenije oziroma Jugoslavije, ki so mnogo doprinesla k razvoju dobroso-scdskih odnosov med obema državama, se je zdaj pridružilo tudi nadvse dobro uspelo gostovanje znanega Slovenskega okteta iz Ljubljane, ki je na povabilo Slovenske prosvetne zveze priredil pred nedavnim nepozabne koncerte narodnih in umetnih pesmi v Celovcu, Borovljah in Žitari vesi. Za danes lahko trdimo, da so si pevci Slovenskega okteta povsod, kjer so gostovali s svojim edinstvenim programom, osvojili srca poslušalcev, kar bo nedvomno le še poglobilo strpno sožitje obeh narodov v deželi. V Domu glasbe v Celovcu V soboto zvečer je oktet nastopil v celovškem Domu glasbe, kjer so se zbrali tudi mnogi predstavniki koroškega javnega V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG IN DOBRI, SKRBNI OČE LOUIS VOLK Zatisnil je svoje blage oči dne 11. januarja 1952. Hladna Te zemlja leto dni krije, mirno in sladko v-grobu zdaj spiš, mi pa ne moremo biti veseli, ker so to žalostni dnevi za nas. Spavaj v miru, blaga duša, nikdar Te ne bomo pozabili, vedno bo živel med nami Tvoj spomin, preljubi jeni soprog, oče in stari oče. Žalujoči ostali: KATARINA, soproga SOPHIE, poročena SUBEL, hči JACK SUBEL, zet JACKIE, RICHARD in JANET, vnuki Cleveland, Ohio, dne 14. januarja 1953 in kulturnega življenja, med njimi jugoslovanski konzul v Celovcu legacijski svetnik Mitja Vošnjak, s člani konzulata, deželni glavar Ferdinand Wedenig, kulturni referent koroške deželne vlade dvorni svetnik Heinzel —celovški župan se je oprostil zaradi službene odsotnosti in poslal zastopnika—koroški pisatelj prof. Josef Friedrich Perkonig, številni zastopniki celovških pev-ških pevskih društev in seveda veliko število celovških Slovencev. Navzoči pa so bili tudi iz drugih krajev, tako je iz Veli-kovca prispel preds. Demokratične fronte dr. Petek, koncerta se je udeležil tudi pevovodja in harmonikar Pavle Kernjak iz Trebinje, prišli so iz Kotmare vesi, Vetrinja in celo iz daljne Zilje ter drugih krajev. Izvajanje obširnega programa je presegalo vsa pričakovanja; celovška publika je morda razvajena, toda nad petjem Slovenskega okteta je bilo vse presenečeno. Lahko rečemo, da take dovršenosti v podajanju še nismo doživeli. Težko je reči, kaj zasluži večji povdarek, ali notranja skladnost zbora, ali podajanje posebne glasovne borbe pri posameznih pesmih, mogoče lakodnost in neprisiljenost, s katero so umetniško dognano izvajali spored, kar je včasih mejilo že na virtouznost. Posebna odlika pa je vsekakor v doži-vetostosti interpretacije, ki človeka naravnost zgrabi in se je ravno tedaj posebno spomniti mojsterske sposobnosti dirigenta prof. Janeza Boleta; ki iz pevca izvabi vse njegovo notranje občutenje. Prav tako pa sta pri slehernem članu okteta vzbujala pozornost jasna dikcija in popolna fonetika, da so bili prehodi iz decrescendo v crescendo od piano do pianisimo izvedeni z vso preciznostjo; tudi v najvišjih legah so plavali po dvorani najbolj čisti naravni glasovi. Posebej je treba še omeniti, da so člani okteta vsak zase dovršeni solisti in so zato že davno prestopili mejo običajnih zborovskih pevcev. Kljub temu ali prav zato pa je njihova posebna odhka v zlivanju glasov v tako dovršeno hramonično celoto, ker imata solopetje na eni in zborovo petje na drugi strani pač svoje posebne zahteve in lastnosti. Spored je obsegal v prvem delu umetnp pesmi, katerim so sledile narodne iz Bele Krajine, Makedctfiije, Dalmacije, Srbije in naposled iz Koroške in širše Slovenije. Mnoge izmed pesmi vsebujejo solospeve, v katerih je bilo mogoče občudovati posebnost posameznih pevcev, kar je za ljubitelje petja vsekakor pomenilo višek užitka. Kakor mogočni akordi himne je za uvod zadonela iz odra Aljaževa pesem Triglav,' takoj nato pa Nedve-dovi "Popotnikovi pesmi" potoži} mehki tenor—Gašper Dermo-ta, prvi tenor ljubljanske Opere —svojo domotežje. Pesmi "Tam kjer pisana so polja" (Bučar) so sledile Tomceve "Svatske pesmi," kjer so med belokranjskimi narodnimi povezane tudi hrvatske pesmi, tukaj udomačene ši iz časov Uskokov. Mirkova glasbena mojstrovina "Na trgu" je napravila poseben vtis s soli, medtem ko je P'orsterjev "Spak" navdušil s svojo baladno vsebino iz ribiškega življenja in s svojo živahnostjo demonstriral izrazito nasprotje mehki čustveni pesmi "Bolen mi leži" (Simo-niti, makedonska narodna), pri kateri je publika zastrmela nad edinstveno čistostjo solospeva prvega tenorista ljubljanske Opere Janeza Lipuščka, ki je bil lani na evropskem tekmovanju v Belgiji nagrajen s prvo nagrado. Tudi naslednja dalmatii\pka na- rodna "Plovi, plovi" (Simoniti) je v svoji romantični slikovitosti pokazala melodično dovršenost tako posameznega pevca kakor celotnega zbora, medtem ko je Mirkovo srbsko "Kolo," ki se stopnjuje do živahnega for-tissima, posebej izražalo železno disciplino pevcev in močno roko nevidnega dirigenta. V drugem delu so pevci nastopili v slovenskih narodnih nošah in s pesmijo "Sel sem čez gmajnico" (Dev) ustvaril razpoloženje za švikaršičevo "Pojdem v Rute," eno izmed najlepših koroških narodnih pesmi, v kateri se je zlivala vsa milina tenorja (J. Lipušček) in v oči marsikaterega poslušalca so se ukradle solze ganjenosti. Maroltova "Dobil sem pisemce" je prav tako kakor pesem "Je vpihnila luč" (Dev) spev z izrazito narodnim motivom, ki se je zrcalil tudi v občutnem podajanju. V Kernjakovi "Ti pobič ja kna lumpej" je drugi tenorist Božo Grošelj mojstersko izvedel svojo solo in žel priznanje tudi s strani harmonizatorja, katerega so navzoči še posebej slavili. Maroltova "Furmanska" je pomenila spet prehod k veselejsim motivom, kjer je v pesmi "Kaj bi jaz tebi dal" (Marolt) še enkrat zadivil poslušalce s svojim tenorjem Gašper Dermota. Za zaključek sporeda pa sta v Ma-roltovi "Ribniška" prišla do bri-lantne veljave še baritonist Tone Kozlevčar ter drugi basist Tone Petrovčič. Po končanem sporedu so poslušalci vedno spet in spet zahtevali na oder pevce, ki so na splošno željo dodali še pesmi "Mlatiči" in "Mrzel veter," v katerih zadnji je občutno zapel solo baritonist Roman Petrovčič. Koncert v Borovljah Če je bilo na koncertu v Celovcu v sobotnih večernih urah zaradi dežja videti poleg celovških Slovencev od nemške strani le izbrano publiko, ki ima zanimanje za glasbo, je koncert v nedeljo popoldne v Borovljah privabil številne udeležence brez razlike narodnosti, ki so skoraj napolnih prostorno mestno kinodvorano. Med uglednimi gosti so bili šef Urada za zvezo FLRJ v Celovcu legacijski svetnik Mitja Vošnjak, ataše Milan Samec, župan mestne občine Borovlje, ravnatelj glavne šole Josef Lang, inšpektof za dvojezične šole vladni svetnik Lorenc Just in številni predstavniki javnega življenja v Borovljah. Slovenski poslušalci so prišli tudi iz gorskih Sel, iz šmar-jcte in od Št. Jakoba dol skoraj z vseh vasi našega Roža. Celo iz Loge vasi je bilo videti naše ljudi. In niso pršli zastonj, nagrajeni so bili od Slovenskega okteta Љ umetnostno podanim petjem, da se je stopnjeval navdušenja od melodije do melodije. Borovljanci so znani dobri pevci in so tudi gostovali v Ljubljani. Ob tem koncertu pa so brez zavisti priznavali: "Še in še naj pridejo in spet bomo napolnih dvorano" so izjavljali obiskovalci ob koncu globoko vzhi-čeni in polni hvaležnosti do' umetnikov pevcev. V Žitari vesi bila dvorana mnogo premajhna Nič manjši ni bil uspeh večernega koncerta v Žitari vesi. Od vseh strani so prišli naši ljudje; iz visokih Kort, iz Železne Kaple, iz Globasnice, iz Do-brle vesi in jasno iz vse žitar-gke okolice. Veliko premajhna je bila dvorana novega Prosvetnega doma, da bi sprejela vse ljubitelje naše pesmi in številni domačini in okoličani so se morali vrniti, v kolikor niso že prej doma zvedeli, da je dvorana prenapolnjena. Ko so po pozdravnih besedah predsednika SPZ tovariša dr. Francija Zwittra, ki je povdaril dvojni pomen gostovanja odlič- nega Slovenskega okteta na Koroškem, po eni strani kot manifestacije kulturne enotnost vseh Slovencev in po drugi strani kot oblak v plemeniti službi kulturne izmenjave in medsebojnega spoznavanja slovenskega in avstrijskega ljudstva, nastopili gostje in zapeli prve akorde, je kljub silni gneči umolknila vsa publika in bila samo še uho, ki je hvaležno sprejemalo vase lepoto slovenske melodije. Poleg burnega aplavza je bila marsikatera solza sreče nagrada velikim pevcem in umetnikom. Menda še nikdar naši ljudje niso bili tako zavzeti kot ob tem koncertu, ki je bil za naše ljudstvo in za odlične goste višek doživetja. Ljudje se kar niso hoteli razi ti in so še po koncertu ostali v dvorani, kjer so potem še pozno v noč sedeli skupaj z gosti v pomenku in veselem razpoloženju, šentvidski m gališki pevski zbor sta ob tej priložnosti zapela pod vodstvom tov. PeVcarja in tov. Hanzija Kežarja gostom svoje domače pesmi, gostje pa so jih obdarili za slovo še enkrat s svojo pesmijo. Gostovanja Slovenskega okteta koroški Slovenci nikdar ne bodo pozabili. Centralni odbor turneje Slovenskega okteta v Clevelandu, upa in želi, da bodo ameriški Slovenci prav tako, če ne še bolj prisrčno sprejeli te odlične pevce-umetnike. Posebno apeliramo na naše pevce, da brez zavisti posnemajo svoje koroške tovariše in jih sprejmejo v svojo, sredo kot krvne brate, da bodo odnesli čim lepše spomine na ameriško Slovenijo. Za publicijski odbor F. C. GOSTILNA NAPRODAJ Proda se gostilno v slovenski naselbini v okolici St. Clair Ave. Ima Dl, D2, D3 in D3A licence. Poleg je stanovanje s 5 sobami. Cena samo $23,500. Najemnina zelo nizka. Za naslov se.poizve v uradu tega lista. HE 1-5311. Proda se mimeograph stroj Je v dobrem stanju. Vpraša se v prostorih pev. zbor Zarja v Slov. nar. domu, staro poslopje. 6409 ST. CLAIR AVE. MOŠKI ŽELI DOBITI SPALNO SOBO med E. 30 in E. 79 St. v okolici St. Clair Ave. Ima dobra priporočila. Kdor ima za oddati, naj pokliče EN 1-9741 Bt J. RADIO SERVICE SOUND SYSTEM INDOOR — OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno 1363 E. 45 St. — HE 1-3028 Pri nas radevolje POŠILJKE V JUGOSLAVIJO PRIPRAVIMO ZDRAVILA ZA MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rđ.—KE 1-0034 KOREJA BO PRVA WASHINGTON, 13. januarja Državni tajnik John Foster Dulles, je javil zunanje političnemu odboru senata, da bo po formalnem prevzemu oblasti po republikancih dne 20. januarja sprožil korejsko vprašanje kot prvo zunanje politično ameriško vprašanje. Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicožt 1-3113 Grocerijsko trgovino najboljša v Clevelandu, z letnim dohodkom $136.000 se proda za samo $15.500. Cena vključuje zalogo in opremo. ZA PODROBNOSTI POKLIČITE SU I-4I2I ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 • • '(Vi" ' f HMT , ' f .)-.; IMPANTIU ' .:. - •• 5^ . - ХЛ&^^-л^ЗГ:^ :,. MflAkVUf ^. . • л • ^Лг.:.-,.^ •. I:' ' : - В№:ТмША^ЖЖ#1#МЖ :. ' JMlf^ATieWJl FOUNBATi'oN por mFANTltt JPARA^IS'? CRANKUX 0. BOOSEVat, fOUNDER' /.' H Sik•^ ftW# PREDELUJEM IN PRENAVLJAM kuhinje in kopalnice ter napravim lepe rekreacijske sobe. Vlagam asfaltne pode in stene obijem z vsakovrstnimi ploščicami (tiles). Dobro, zadovoljivo delo po zmerni ceni. Vprašajte za proračun. STANLEY DOLENEC 19870 ORMISTON AVE. KE 1-6597 IŠČEJO STANOVANJE MLAD PAR išče stanovanje s 3 do 5^"sobami. Oba zaposlena, želita do 18. marca. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči na • EN 1-1473 DELO DOBIJO ŽENSKE ŽENSKE v starosti 18 do 40 let za TOVARNIŠKO DELO Podnevi. Dobra plača od ure. Prijetne delovne razmere. Intervuj med 9. zj. in 3. pop. Sprejme se novodošle. Morate govoriti nekoliko angleščine. Benton Glass Co. 4540 HOUGH AVE. HIŠA NAPRODAJ CENA SAMO $14,500 Hiša za eno družino, v prvovrstnem stanju. 6 sob. Na Fuller Ave. Ima zaprt soinčni porč, čisto nov fornez in druge ugodnosti. Se lahko takoj vselite. Obrnite se na CHARDON ROAD REALTY IV 1-4041 - IV 1-6163 ZELO DOBER NAKUP V COLLINWOODU iJHiša s 7 sobami; 4 spalne sobe, avtomatično plinska kurjava. Ce-mentiran .dovoz. Lota 40x165. Se lahko takoj vselite. Samo $11,900. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 Eost 185th Street KE 1-5030 KRASNA HIŠA ZA ENO DRUŽINO blizu E, 185 St. in bulevarja. 6 sob, soinčni porč, garaža, dovoz. Proda se po zmerni ceni. Naprodaj imamo tudi veliko drugih novih domov v okolici E. 185 St. in bulevarja ter v Euclid. Za podrobnosti se obrnite na JOHN K N I F I C realty 820 E. 185 St., IV 1-7540 DELO DOBIJO MOŠKI PRIDRUŽITE SE TAPCO SKUPINI TAPCO potrebuje TOOLMAKERS za eksperimentalno delo pri izdelavi jigs in fixtures VERTICAL TURRET LATHE OPERATORJE PRESS OPERATOR VAJENCE Morate »biti pripravljeni delati katerikoli šift. Dobra plača od ure. Idealne delovne riizmtTe. Prosimo, prinesite izkaz državljanstva. Urad odprt dnevno od 8. zj. do 5. pop.; ob sobotah in nedeljah od 8. zj. do 4. pop. THOMPSON PRODUCTS, INC. 23555 Euclid Ave. C.T.S. Bus št. 28 et imtom has a responsibility to contribute to the pmbUe This advertisement is ther^^ev ENAKOPRAVNOST ževo življenje, in vedrosti, s katero brzda prirojeno burnost moževe nravi. Vročina dne in znoj dovršitve sta njegova, a jutro in večer sta ženina. Ta je blaga sivina razsvita in hladna somračna zelen. Ona prinaša tisto, česar manjka možu. Ill kaj bi ji mogel dati on ? Sodil je, da ji za zdaj nima pravice dajati drugega kakor molk. Pravica izbere je bila njena. On je mogel samo molče čakati, in Mary je smela videti le toliko, da ima njegov molk ume-vajoče oči. Bile so pa stvari, ki jih je bilo moči storiti, in te si je hotel postaviti za nalogo. Hotel je, da bi mu njena navzočnost prepojila vse notranje in vnanje življenje in ga vzela v last; mogel ji je pokazati, da je žival v njem očiščena in ukročena. Žgalni dar! Nenaden smeh ga je poslil, ko je kuril ogenj za najnenavadnejšo vseh žrtev: za svoja stara oblačila, prepojena z znojem in blatom slabih volj. Zbral jih je; hlače, nogavice, srajce, umazan star suknjič in nekaj ogoljenih ovratnikov; zmetal jih je v ogenj, ki je plapolal v velikem kaminu, in jih potlačil z žežljem, kakor da bi imel vile v rokah. Črna mačka, ki je ležala na umazani rogoznici, ga je nezaupljivo gledala, nato pa vstala, pregnana po smradu njegovega žgalnega daru, in s pogledom rumenookega zaničevanja skočila skozi okno. Furze se je zasmejal. "Prav imaš, stara. Vse črne sence naj izginejo s teboj vred!" Pobral je rogoznico, ki je Tibi spala na njej, in jo navrgel k daritvi. Takšen je bil začetek: koristen, da nikoli tega. Furze je na stežaj odprl okna in vrata, nagrmadil večino pohištva na mizo in okoli nje, zavlekel skobel-nik na dvorišče in se z metlo in vedrom lotil opečnatih tal. Polival in pometal jih je kakor hlevski pod ter pljuskal umazano vodo skozi hišna vrata in po stopnicah na pot. Po storjenem delu se je prebudil v njem čut za dostojanstvo stare hiše, ali bolje, vnovič ga je odkril, takisto, kakor se je bil spomnil svojega lastnega dostojanstva. Ko je stopal po konjskem oboru, je ob- stal, se zagledal v visoko, širno sleme Usodovca z jesenskim sadovnjakom pa eni strani in s štrlečimi vi-hovi mecesnov v ozadju ter začutil vso mračno lepoto starega doma, ki je besede niso mogle izraziti. Izkušal jo je razčleniti, a zaman. Vse, kar je mogel l eči, je bilo to, da je bil nekdo dober zidar, da je nekdo drug sadil drevesa in da sta bila solnce in dež pustila na strešnikih in zidakih in kamenju svoje sledove. Tudi hiša je imela tega jesenskega jutra krotko, pristr-to dobrohotno lice.. Modro in prijazno mu je zrla v oči. In Furze je pomislil: "Ali je moči grešiti zoper duha kake hiše? Hiše vidijo in shšijo. Naša notranjost jim je dostopna, kakor njihova nam." Z obnovljeno zavestjo svojega dostojanstva se je vrnil pod streho in obstal, zamišljen in poln spoštovanja, zavedajoč se duhovnega čiščenja v sebi in razburjen od spominov, ki so se dra-mili v njem. Da, posvetitev hiše je bila mogoča. Stari Rimljani so imeli prav, ko so častili hišne bogove. Streha, hiša, ognjišče; trdne reči, stvarnosti v svetu nemirnih in praznih dozdevkov. Nekaj, kamor se lahko vrneš in kjer najdeš zavetje. Kajti hiša utegne biti polna sladkih, domačih dišav, dehtenja zelišč in sadov, duha po cvetlicah in kipečih sokovih in blagega vonja zemlje. Hodil je po vsej hiši, po stopnicah na vrh in po sobah, kakor v minulih dneh. Čutil se je ponižnega, srečnega, v svesti si človeškega bistva vsega, kar zadeva ljubezen in usmiljenje, in nevidne navzočnosti žalostnih, milih duhov. Zdaj je vedel, da je grešil zoper tisto, zoper kar je usodno grešiti: zoper svoje lastno bistvo, zoper večno skrivnost življenja, zoper tista čudna hrepenenja po nečem, kar človek sluti in česrfr videti ne more. 2 Srečal jo je na poljski poti. Izprememba v njem ji je na prvi pogled razločno udarila v oči. Nekakšen notranji mir ga je bil obšel; razodeval se je v njegovem obrazu in njegovih gibih, in celo v glasu je bilo čutiti njegovo sled. Govoril je bolj poča- PRIPOROČAMO se, da bosle naše gledališče posečali iudi v tekočem' letu kakor ste v preteklem. Nabavili smo najnovejše, najboljše in najbolj zanimive filme—komične, novičarske in zabavne. R. K. O. KE:TH S _ E. lOSth THEATRE FAST 105th STREET & EUCLID AVENUE SUKICH FURNITURE CO. Aicb r—Ecisy fonxis ' JAMES D. STAKICH, lastnik rv 1-8288 16305 WATERLOO RD. V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti si, kakor da bi mu besede lile iz globokega vira in jih ne bi več na pol v srdu bruhalo na površje. Njegove oči so s plaho, a trdno prijaznostjo pozdravile njene oči, in če je bila v njih ljubezen, je bila pazljiva in tiha, a zanesljiva. Zdel se ji je večji, kakor da bi se bila vsa njegova skriven-čena in zgrbančena hrapavost izgladila. Resen je bil, vendar z resnobo, ki ji ni bilo škoda drobnih, prizanesljivih nasmeškov. "Lepo je tamle doli." Skozi vrzel v seči je gledal proti klinovškim hrastom, in ona jc stala zraven njega in z njim vred gledala tja. "Zakaj se nekateri hrasti zlati jo in drugi rjavijo, nekateri so pa še vsi zeleni?" "Tega ti ne morem povedati. — Bržkone se razlikujejo drug od drugega — kakor mi." Stopila je bila ob njegovo stran, kakor da bi spadala semkaj. "Razlike so dobrodejne. Ali se ti ne zdi?" "Nasprotja?" "Da." Smehljal se je. "O — vsekako. Ondan se mi je razodelo. Čas je bil." (Dalje prmodnJiO TAKO JE BILO IN BO V publikaciji Trailer Talk smo brali sledečo lamentacijo: Življenje moškega je polno nepri-lik. Na svet pride, ne da bi ga kdo vprašal, če hoče ali ne, in navadno odide s sveta proti svoji volji. Med tema dvema mejnikoma je polno neprijetnih kontrastov. Ko je majhen, ga poljubu-jejo velika dekleta; ko je velik pa ga poljubujejo le mala dekleta. Ako je siromašen, je slab gospodar; ako je bogat, trdijo ljudje, da je nepošten, če potrebuje posojilo, ga ne dobi; če je finančno dobro stoječ, je vsak pripravljen mu storiti uslugo. Če je v politiki, pravijo, da prejema podkupnine; če ni v politiki, ni patriot. Ako prispeva v dobro- Chicago, m. business opportunity GARAGE — Central Wisconsin Chrysler-Plymouth dealer. Only one in town. Gross income $200,-000. Sacrifice at $28,500. Call between 1-4 p. m. ' RAvenswood 8-8505 GROCERY - MEAT MARKET — Certified. Self-service. Fully stocked: $3,500 gross sales combined per week. Must see to appreciate. Sale due to illness. Fillmore 4-0640 Good chance to buy SCHOOL SUPPLIES AND DAIRY STORE. Nice 4 room heated apartment in rear. Good established trade. Selling due to illness. KEystone 9-0806 Good chance to buy HAND LAUNDRY. Splendid opportunity for young couple. 25 years established business. See to appreciate. Buckingham 1-1660 after 4 p. m. delne namene, se hoče ponašati; ako. ne prispeva, je skopuh. Ako umrje mlad, je imel veliko prihodnost pred seboj; ako doživi zrelo starost, je izgrešil svoj poklic. Ako varčuje z denarjem, je skopuh; ako ne varčuje, je za-pravljivec. Če trdo dela, pravijo, da je neumen; če se izogiblje dela, pravijo, da je bum ... —NOVA DOBA Dva pogrebna * zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH. KI JIH VI DOLOČITE pokliči!# iVGRDINAtJ'SONS mineral Directors m cm« «2« st. тФтшша нт СШСАСО, ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING CALL DEarborn 2^179 female help wanted NICE MODERN HOME heeds corn* petenl woman. General housework. Assist with care of 3 children. Own room. References. ORchard 3-2184 WANTED LADY to take care of elderly woman. Light housework. Stay. Salary $25.00 a week plus room and board. ROckwell 2-3226 wanted to rent RESPONSIBLE Couple (Ex-G.L) steadily eniployed, 1 child, need 5 room, 2 bedroom unfurnished apartment. N. or N.W. Moderate rental. GLadstone 3-7272 RESPONSIBLE Couple, 6 year old girl, need 4-5 room unfurnished apartment. Good location. North west. Moderate rental. Call before 4:30. Mulberry 5-4643 RESPONSIBLE Couple, 1 child, urgently need 5-6 room, 2 or 3 bedroom unfurnished apartment. Northwest prefer. Moderate rental. FRontier 6-5190 RESPONSIBLE Couple, 2 children, 5 and 2 years, need 4-5-6 room unfurnished apartment. N. of N.W. Moderate rental. Buckingham 1-0416 female help wanted GIRLS delta power tool ARE NOW HIRING — CLERK-TYPISTS „ . diversified office work Excellent Working Conditions — Permanent Position 5 DAYS — 40 HOURS Apply in person delta power 3920 s. winchester TOOL LAfayelte 3-6673 help wanted male MACHINISTS A-l EXPERIENCED MEN IN DIE WORK PREFERRED STEADY WORK — 48 HOUR WEEK MINIMUM TIME AND % OVER 40 HOURS HIGHEST WAGES TO QUALIFIED MEN INSURANCE PROGRAM APPLY AT ONCE STANDARD RAILWAY EQUIPMENT MFG. CO. 4527 COLUMBIA AVE. HAMMOND, IND.