VOBODNA SLOVENIJA Našim materam Rdeči oblastniki doma se trudijo na vse načine, da bi pritegnili ženske, zla¬ sti matero, v svoje območje. Lažna pro¬ paganda boče dokazati, da je šele ko¬ munizem rešil ženo stoletnih vezi in po¬ nižanj in ji dal v družbi enakopravno mesto z moškim. Kakšna je ta osvobojena žena? Po¬ glejmo Titove poštne znamke, pocestne lepake, filme ali ukazano umetnost: vse slika vlogo rdeče žene: enkrat kot možačo v polvojaški obleki z bombami .za pasom in puško na rami, enkrat kot prostovoljno delavko s samokolnico in lopato, enkrat kot udarnico za strojem v tovarni, nikdar pa ne z otrokom v na¬ ročju. Za otroka Titova ženska nima več časa. Je sto drugih važnejših opravil, ki jo čakajo. In mora jih opraviti, če hoče živeti, kajti mož sam ne zasluži dovolj, da bi lahko živela cela družina. Tako se komunizem načrtno trudi, da bi porušil v ženski in v človeški družbi to, kar je bilo doslej sveto in nedotakljivo: mate¬ rinsko čast in dostojanstvo. Mi, ki nismo in nočemo biti komuni¬ sti, imamo o ženski in materi popolno¬ ma drugačne nazore. Mi si predstavlja¬ mo vzor — žensko kot mater v krogu družine in z otrokom v naročju. Gospodinja, žena in mati! Tri na¬ loge, ki jih je Stvarnik položil v žensko srce. Gospodinja, ki hiši tri vogale podpi¬ ra, ki kot čebelica neutrudno ureja sto drobnih, velikokrat nevidnih stvari, po¬ trebnih, da se družina počuti doma za¬ dovoljno ki je zjutraj prva na nogah in ki se zvečer, ko je že vse pri počitku, še sklanja nad del pm, ki mora biti kon¬ čano. žena, življenska, družica svojemu možu, ki ga spremlja v borbi za življen- ski obstoj, tolažeč ga v dneh tegob in bodreč ga k vedno novim uspehom. Ko¬ liko je mož, ki se morajo zahvaliti le svoji plemeniti, razumni in uvidevni življenski družici, da so* se dvignili ali obdržali na moralni višini in da so mo- , gli v življenju izpolniti nalogo, ki jim jo je naložila Previdnost. Mati! Predvsem mati! Biti mati, je najbolj naravna pravica in naloga žen¬ ske. Mati, ki v blagoslovljeni zakonski zvezi rodi narodu in Bogu nov rod, ga z žrtvami in potrpljenjem vzgaja v vredne člane človeške družbe in govori otrckdvi dojemljivi duši tako, kakor zna samo ona govoriti ter,potrjuje z dobrim vzgledom svoje zlate nauke. Ne komunistični imožači, ampak pra¬ vi slovenski in krščanski ženi in mate¬ ri veljajo naše misli ob materinskem dnevu. Slovenska mati mora danes iz¬ polniti ogromno nalogo: doma prepre¬ čiti, da načrtno razkristjanjenje družbe in družine ne uniči naše narodne bodoč¬ nosti, v tujini pa, da mladi rod ki so mu dale življenje slovenske matere, ne po¬ zabi, čigava kri se pretaka po njegovih žilah in da ne pozabi svetih izročil na¬ ših očetov. V borbi za vsakdanji kruh mora dan¬ danes marsikdaj tudi mati poprijeti za KOfiforCVICB 1 Šli F ill ¥ Pari^M Presiden,e ® enera l Peron ammcio la consfrucciosi de la Villa Olimpica y la Časa del Deporfe Ko so se 5. marca sešli v Parizu za¬ stopniki zunanjih ministrov Francije, Anglije, Sovjetske zveze in USA, je po¬ teklo že pol leta, odkar so se začela u- vodna pogajanja med štirimi velesilami za pravo konferenco štirih zunanjih mi¬ nistrov. Na konferenci v Potsdamu je bilo 1. 1945. sklenjeno, da se bodo zuna¬ nji ministri štirih sestajali od časa do časa in sicer 1. da bodo pripravili mi¬ rovne pogodbe s poraženimi sovražniki in 2. da bodo urejali tekoče zadeve med glavnimi zmagovalci. Prve konference štirih so srečno privedle do tega, da je bila sklenjena mirovna pogodba z Itali¬ jo in ostalimi zavezniki Nemčije; z Nemčijo samo pa bi naj bila sklenjena mirovna pogodba, ki bi jo pripravile po¬ sebne konference štirih zunanjih mini- j strov. Toda konference v Londonu, New- 1 yoi'ku in Parizu so propadle, nazadnje so bila samo še zasedanja skupščine ZN vsako leto tisto torišče, na katerem so se še lahko razgovorili zastopniki vseh štirih. Toda vsi razgovori so bili taki, da so se zastopniki razšli, ne da bi bili kaj dosegli, pogosto se je napetost med zmagovalci po takih konferencah še po¬ večala. Sedaj se pogajajo zastopniki vseh šti¬ rih v Parizu in sicer se dogovarjajo o tem, kaj naj pride na dnevni red kon¬ ference same, ki bi bila sklicana nekaj časa pozneje, potem ko ti zastopniki se¬ stavijo dnevni red zanjo. Toda pogaja¬ nja trajajo že drugi teden, a ponavlja se isto, kar se je dogajalo na doseda¬ njih konferencah. Sovjetski zastopnik vztraja pri svojih predlogih in dokler ti njegovi pogoji niso v celoti sprejeti, razgovori ne morejo naprej. To sovjetsko politiko so v zadnjih treh letih različno nazivali. Pravijo ji, da je obstruktivna, to je zavirajoča, da ima za cilj sabotažo miru in da je pro¬ pagandna, ko skuša lajšati propagando posameznih komunističnih strank v sve¬ tu. Vse to se je že tako pogosto pove¬ dalo in ugotovilo, da je čudno, da se za¬ hodni zavezniki še odločajo, da prihaja¬ jo na razgovore, ki nazadnje niso dru¬ gega ko izguba časa. Vendar je tokrat pariška predkonfe- renca važna zaradi tega, ker je s poseb¬ no jasnostjo pokazala, da so bili tokrat sovjeti tisti, ki so terjali in tudi dose¬ gli ta posvet v Parizu. Pred pol leta, ko so se na Koreji začeli kazati obrisi ki¬ tajske intervencije, je Moskva še od¬ klanjala razgovore štirih, ako bi ti pre¬ segali zadeve, ki so jih sovjetski zastop¬ niki hoteli pustiti na dnevnem redu. Te- | daj so sovjeti govorili, da se sme govo riti samo o tem, kako preprečiti oboro¬ žitev Nemčije. Ko so se v decembru če¬ te Mac Arthurja umikale proti jugu in to precej hitro, so zavezniki še huje tr¬ kali v Moskvi, da bi bila konferenca čimprej. V Moskvi so pristajali in ko je Anglija zadrževala ameriške državnike, ki so rekli da naj se na Koreji uporabi atomska bomba, je Moskva nekoliko to željo po konferenci podpirala, ko se je vidno izražala za novo konferenco šti¬ rih. Čim bolj so kom. čete. prodirale, tembolj je v Moskvi naraščalo razpolo¬ ženje, da se naj pogajanjem o nemškem oboroževanju pridružijo, še druga vpra¬ šanja. Kakor so sovjeti popuščali v Mo¬ skvi, tako so tudi “ovirali” na Koreji, da bi kitajski komunisti zmogli izvoje- vati dokončno zmago ali pa vojno na Koreji s svoje strani raztegniti na Pa¬ cifik in tako pospešiti tretjo svetovno vojno. Ko so sovjeti lani sprožili vojno na Koreji, je bilo sovjetskemu poveljstvu v Mandžuriji naročeno, da kom. vojskam ne sme dati letalstva. Tudi v drugi do- ! bi vojskovanja, ko so posegli v boj kit. komunisti, sovjeti še niso dovolili sode¬ lovanja ali- pa posega sovjetskega letal¬ stva. Bilo je sicer nekaj bojev med so¬ vjetskimi raketnimi lovci vrste MIG 15' in ameriškimi raketnimi letali; toda so¬ vjetska letala niso vzdržala boja' z ame¬ riškimi — na rdeči strani se. letalstvo ’ Dos anuncios de excepcional importancia para el futuro del deporte argen- tino, formulo el sabado pasado el presidente de la Nacion, durante la fiesta que fue ofrecida en OlivosJ en homenaje a nuestros participantes en los Juegos De- portivos Panamericanos y a los pequenos jugadores que intervinieron en el Cam- peonato Argentino de Fiitbol Infantil Evita. Luego de referirse a diversos as- peetos de la organizacion de los deportes y a la necesidad de encauzar su direc- cion para asegurar su mas amplia difusion y eficacia, el general Peron adelan- to que seria construido, en brevisimo plažo, el nuevo edificio de la Confederacion Argentina de Deportes, organismo que maneja, dirige y gobierna el deporte na- cional. Recordo que tiene una časa que resulta hoy un poco pequena, insuficien- te para cumplir el importante cometido que debe llenar. “Ya esta por hacerse, dijo, la nneva časa, al lado de River Plate, que costara siete millones de pesos, para que todos los deportistas tengan alli su gran edificio, comodo y todas las federaciones puedan disponer de sectores para atender sus actividades. Luego, el Gral. Peron adelanto que en el segundo Plan Quinquenal figura, como uno de los proyectos que se llevaran a la practica con mayor celeridad, la construccion de la Cindad Olimpica, sueno largamente acariciado por todos los los deportistas argentinos. La monumental obra sera levantada en una zona espeeialmente destinada a ese fin, cuya extension es de 4.500 hectareas y con- tara con todas las instalaciones y dependencias capaces de convertirla en un modelo en su genero en el mundo. Las palabras del primer magistrado, ampliamente difundidas por la prensa y la radiotelefoma, causaron magnifica impresion en todo el pais y profundo jubilo entre los argentinos, que veran satisfechas, asi aspiraciones forjadas du¬ rante muchos anos. Predsednik Gral Peron napovedal zgraditev Olimpijskega mesta in športnega doma Prejšnjo soboto so bili gostje na večerji pri predsedniku gralu PERONU in njegovi gospe soprogi vsi argentinski športniki, ki so sodelovali pri Prvih Vse- dejansko še ne vojskuje. Sovjeti pa kom. i ameriškich igrah in vsi mladi športniki, ki so odigrali vrsto tekem za Argen¬ tinsko mladinsko nogometno prvenstvo Evita. Ob tej priliki je vse športnike nagovoril predsednik gral. PERON in jim poudarjal vlogo in naloge športa ter potrebo njegove popularizacije na področju cele republike. Govoril je tudi o novi organizaciji športnega udejstvovanja. * Da bo pa šport lahko nemoteno vršil svojo nalogo in dosegel še lepši raz¬ voj, je gral Peron izjavil,- da bo Argentinska športna konferencija v najkrajšem času dobila nov, moderen športni dom, ki bo stal 7 milijonov pesov in bodo v njem imele svoje prostore za udejstvovanje vse športne panoge. V drugem petletnem gospodarskem načrtu je pa predvidena tudi zgraditev OLIMPIJSKEGA MESTA na posebej določenem prostoru, ki meri 4.500 hek¬ tarjev. V Olimpijskem mestu bodo na razpolago vse potrebne, najmodernejše športne naprave. Ti predsednikovi napovedi sta med vso športno javnostjo v državi vzbudili veliko odobravanje in zadovoljstvo, ker v njih športniki vidijo uresničitev svojih dolgoletnih teženj. delo izven doma. Brez dvoma v škodo domu in družini! Dal Bog, da bi se raz¬ mere kmalu tako uredile, da bodo lahko slovenske matere, kjerkoli po svetu so, ' r se svoje moči posvetile cilju, za katere¬ ga jih je Bog ustvaril: domu in družini. Na materinski dan zahvalimo Boga, ki nam je dal naše-zlate mamice m pro¬ simo ga, da bi tudi oni, ki pridejo za nami, lahko bili tako srečni! na Koreji letal ne dado, ker menijo, da bi komunisti začeli kmalu bombardirati Japonsko, Formozo in mogoče še Filipi¬ ne — lokalna vojna, ki ima na Koreji za sovjete določeno nalogo bi jzzvala tre¬ tjo vojno v taki obliki in ob tistem ča¬ su, ki si ga sovjeti ne žele. Tako so prišli sovjeti na konferenco v Pariz z nameni, da pripuste na dnev¬ ni red prave konference zunanjih mini¬ strov skoraj vsa vprašanja, gre jim le za vrstni red in za besedilo točk dnev¬ nega reda. Po dveh tednih razgovorov pa je sovjetski zastopnik Gromiko že dvakrat spremenil besedilo svojih točk, samo da je lahko vztrajal pri tem, da je vendarle razlika med sovjetskim dnevnim redom in pa zavezniškim, dasi obsega zavezniški vse, kar terja sovjet¬ ski. Tako ponavljajo razni opazovalci, da sovjeti tudi s to konferenco ne misli¬ jo resno in da so se odločili za taktiko, ki jim dovoljuje “čas kupovati”. Boji na Koreji in pa zavezniške priprave v o- kviru Atlantske obrambne zveze so so¬ vjetom pokazale, da so v njih sistemu vojnih priprav še pomanjkljivosti, ki jih je treba odstraniti ali pa ameriške vojne priprave dohiteli. Ako bo kazalo, bo sovjetski zastopnik skušal še pove : čati nekatere spore med USA in Angli¬ jo, med USA in Francijo ter Italijo. O vsem tem se govori o konferenci v precej jasnih komentarjih. Le malo je verjetno, da je i na vzhodu i na zahodu še kdo, ki hi na konference štirih še.po¬ lagal kake nade. Trenoto je položaj že tak, da sovjeti resnično “čas še kupuje¬ jo”, Eisenhowerjeve priprave pa doka¬ zujejo, da zahodni zavezniki naloge ča¬ sa v dobršni meri že prehitevajo. Zaključek I. Vseamenških športnih iger Deset dni so ameriški športniki me¬ rili svoje moči, prejšnji četrtek, 8. t.m. pa so se Prve Vseameriške športne igre slovesno končale na velikem štadionu River Plate. Zaključil jih je predsednik republike Gral. Juan D. Peron ob pri¬ sotnosti svoje gospe soproge in drugih odličnikov, vseh sodelujočih športnikov in številnega občinstva. Aigentina si je s precejšnjim nasko¬ kom osvojila prvenstvo pred USA. Nje¬ ni športniki so se ze j 0 j z kazali. Kakor smo že v prejšnji številki predvidevali, si je osvojila prvenstvo v nogometu, in to brez poraza ter pra v tako v water- polu. Vsi zastopniki v boksu, 8 po šte¬ vilu, so prav tako zmagali v svojih ka¬ tegorijah. Največje zanimanje pa je bilo za tek¬ mo v košarki med Argentino in USA. Dolge vrste prijateljev košarke so osta¬ le brez vstopnic. Listi so poročali, cla jih je bilo okrog 80.000. Veliki Luna Park je bil do zadnjega kotička napol¬ njen. Pred finalno tekmo je Panama zma¬ gala nad Brazilijo in Cuba nad Čilom. Občinstvo je burno pozdravilo domače moštvo in predstavnike USA. Sodil je brazilski sodnik. V začetku je bilo domače moštvo pre¬ cej nervozno. Zgrešili so nekaj prostih strelov in tako so Amerikanci pridobili velik naskok: 26:6. Ko pa je vstopil Del Vecchio pa so se uredili in prvi polčas se je končal z 29:23, drugi polčas pa neodločeno 28:28. Končni rezultat je 57:51 ter si je s tem moštvo USA osvo¬ jilo vseameriško prvenstvo v košarki, obenem se je tudi revanžiralo za poraz na nedavnem svetovnem prvenstvu. Tito: Tržaški problem ni posebno resen S prihodom De Gasperija in Sfor- ze v London in s sovj. zahtevo o obrav¬ navanju tržaškega vprašanja n a seji ‘velikih štirih’ je tržaško vprašanje spet stopilo v ospredje evropskega do¬ gajanja. Sforza je pred svojim odhodom iz Ri¬ ma dejal novinarjem, da bo tržaško vprašanje vedno ostalo v očeh vseh Ita¬ lijanov silno pomembno, da pa je v go¬ tovih trenutkih treba misliti na pamet¬ no sožitje s sosedi. Ni mu znano, ako bodo v Londonu tržaško vprašanje ob¬ ravnavali v vseh podrobnostih, upa pa, da bo prišlo do sporazuma, ki naj vodi k miru v tem predelu sveta. Isti dan je Tito v govoru omenil Trst ter dejal med drugim: “ZSSR se trudi, NALOŽI PLODONOSNO SVOJ DENAR — VPIŠI TAKOJ DELEŽ ZA PRISTAVO! Vrednost nepremičnin neprestano raste. Vodja neke tukajšnje dražbe- ne družbe (rematador) objavlja v časopisih, da prodaja kvadratni me¬ ter zemljišč v Moronu povprečno po $ 80.— —MI SMO PA PLAČALI V TEM OKOLIŠU KVADRATNI METER LE PO 35 PESOV. da bi med laškim in našim ljudstvom postavila kitajski zid. Sedaj so se zdru¬ žili fašisti in laški komunisti v skupni obrambi Trsta, toda v sedanjih okolišči¬ nah ne smemo v korist našega in itali¬ janskega naroda načenjati tega vpra¬ šanja, kajti ne smemo biti orodje v ro¬ kah drugih. ‘‘Navzočim zastopnikom ital. borcev iz Trsta je Tito dejal, n a j povedo svojim rojakom, da “tržaški problem ni posebno resna zadeva in da ga je mogoče rešiti, ako se drugi vanj ne bodo vmešavali”. Isti dan pa je Kardelj v Ljubljani izjavil, da FLRJ od svojih zahtev do Trsta ne bo odstopila; “ne sme nas pri tem motiti časopisna gonja Po laških' listih za vrnitev Trsta Italiji’’, pravi Kardelj. Titov govor in njegove izjave ital. poslaniku v Beogradu, v katerih je po¬ novil misli iz govora, so zelo ugodno odjeknile v Londonu, kjer pričakujejo, da se bodo Jug. in Italijani kmaki lah¬ ko dokončno pomenili sami med seboj o rešitvi tržaškega vprašanja. Ne izklju¬ čujejo tudi možnosti, da bi do razgovo¬ rov prišlo že v Londonu med Sforzo in Mošem Pijado. talki politiki opozarjajo zaveznike na resnost položaja Goreče hotenje ‘štirih’, doseči v razgo¬ vorih med namestniki “štirih velikih” vsaj enkratno snidenje zun. min. USA. ZSSR, Francije in Anglije, je povzročilo v Nemčiji precej preplaha, kajti sploš¬ ne mnenje v Nemčiji je, da bi med za¬ vezniki lahko prišlo vsaj do začasne u- reditve na račun Nemcev. Adenauer je¬ va stranka je v zvezi z novicami o nev¬ tralizaciji Nemčije objavila, da bi nem¬ ška nevtralnost ne pomenila nič druge¬ ga kakor umik Amerikancev iz Evrope in nadaljni obstoj Sovjetov na Labi. še ostreje kot Adenauer je postopanje za¬ veznikov z Nemci obsodil Schumacher, po čigar mnenju predstavlja kakršen koli kompromis s Sovjeti smrt Nemči¬ je. “Nemškega problema ni mogoče re¬ šiti, ako zavezniki mislijo, da gre samo za Nemčijo,’’ je dejal Schumacher. “Razgovori ne smeje potekati na škodo Nemčije, pač pa bi bilo mnogo bolj ko¬ ristno, pogovoriti se z Nemci samimi”. Nemško bojazen, da bi ostali neobo¬ roženi in prepuščeni usodi, je najbolj določno povedal podpredsednik soc. stranke Carlo Schmid, rekoč: “Vprašali smo zavezniške generale, koliko divi¬ zij potrebujejo za obrambo linije Stet- tin—Trst, in so nam rekli, da šestdeset. K temu dodajamo: če zavezniki sedaj izvedejo v Nemčiji plebiscit o oborožit¬ vi, se bo narod izrekel proti njej, kajti Evropa si ne more dovoliti luksuza do¬ biti zadnjo bitko, kakor si to lahko pri¬ voščijo Amerikanci.” Schmid je s tem ponovno izrazil Spaakovo mnenje, da se Evropejcem ne kaže boriti, ako bodo po nekaj tednih zasedeni, nato pa pri¬ siljeni k čakanju prihoda osvobodilnih amer. in za v. čet. ‘‘Če Rusi doslej še niso napadli,” je zaključil Schmid, “ni¬ so storili tega zato, ker si niso svesti zmage v poslednji bitki.” Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 15. III. 1951 Ob prazniku sv. Jožefa Praznik sv. Jožefa je že dolga leta delavski praznik in smo ga Slovenci vedno obhajali. Letošnji praznik obhajamo v posebnih okoliščinah. Letos je namreč jubilejno leto dveh važnih cerkvenih okrožnic, ki govorita o delavskem vprašanju: 60 let¬ nica okrožnice papeža Leona XIII, ki nosi naslov “Rerum novarum” in 20 let¬ nica “Quadragesimo ano”, okrožnice Pia XI. Ti dve okrožnici imenujemo delavski okrožnici, ker se predvsem pe¬ čata z delavskim vprašanjem, t. j. kako urediti človeško družbo, da bo v njej tudi delavec živel človeka vredno živ¬ ljenje. Rešujeta konkretne delavske probleme kot n. pr. vprašanje plač, zla¬ sti družinskih plač, zaščite pri delu, za¬ varovanja, osvoboditve žene delovne tek¬ me, združevanja delavcev itd. ,oda, če okrožnici natančneje pregle¬ damo, vidimo, da ne zadevata samo de¬ lavcev in ne rešujeta samo delavskega vprašanja, ampak vse stanove in rešu¬ jeta družabna ali socialna vprašanja v celoti. Prva okrožnica pokaže na vzroke tedanjega zla (1. 1891). Ti vzroki so v brezsrčnem kapitalizmu, ki izžerna vse stanove in grabi bogastvo sveta, ki po pravici pripada vsem. Druga okrožnica potrdi vse ono, kar je v prvi napisano, doda pa še nekaj novih misli. Posebno važni sta med mnogimi drugimi slede¬ či misli: Prva govori o tem, da sta se zoper kapitalizem dvignila tako socia¬ lizem kakor tudi nasilni komunizem. Oba pa izhajata iz zmotnih osnov glede človeka in človeške družbe in sta name¬ sto rešitve socialnega vprašanja prine¬ sla še večjo zmedo. Druga misel pa je, da je rešitev v sodelovanju delavcev in delodajalcev v skupnih stanovskih združ¬ bah. Ni naš namen danes razlagati gornji dve okrožnici. Hoteli smo ob prazniku sv. Jožefa, zaščitnika delavcev le poka¬ zati, kje moreta pričakovati delavstvo in vsa človeška družba svojo rešitev. Ta rešitev je samo v obnovi družabnega reda na krščanskih načelih. O tem se bo v lfetošnjem jubilejnem letu še mno¬ go govorilo in pisalo. Med nami se s te¬ mi vprašanji posebno bavi “Družabna pravda”, ki prireja mesečno socialne ve¬ čere, 20. maja pa bo imela večjo prire¬ ditev v proslavo delavskih papeških o- krožnic. Prav bi, bilo in sv. Jožef naj vsem iz- prosti to spoznanje, da bi se vsi Sloven¬ ci resno bavili s socialnim vprašanjem, ki je tudi po mnenju papeža eno izmed- najbolj važnih vprašanj. Zavedati se mo¬ ramo, da bo po porazu komunizma in njegovem razdejanju človeštvo potrebo¬ valo močnih in v socialnih vprašanjih dobro razgledanih delavcev, ki bodo znali ustvariti resnično pravični družab¬ ni red. IZ TEDNA V TEDEN Slovenski tisk v Argentini Duhovno življenje, marec 1951, XIX. letnik: vsebina številke je naslednja: Škof G. Rožman “Z Marijo pripravljeni na trpljenje” in “Ne bodi vam prazno, zjutraj vstajati pred zoro...’’, F. žu¬ žek. “Na veliki teden 1941—45”, dr. O' dar “Krščanski optimizem”, dr. Gnido¬ vec “Zakrament božjega usmiljenja” dr. T. Debeljak "Versko kulturni pomen škofjeloškega okraja”, dr. Hanielič “Plačilo in kazen pri vzgoji”. Poleg Socialnega obzornika, pregleda. Po ka" iz svobodnega sveta USA: \Vashingtonsko federalno so¬ dišče je obsodilo atentatorja na Truma¬ na Oskarja Collazo-a na smrt na elek¬ tričnem stolu. Vrhovna davčna komisija je izdelala podroben načrt o popolni omejitvi vse nevojaške potrošnje za 1. 1952. Ameriška vlada je z odlokom postala edini ameriški kupec) cina in cinka. Brezposelnost v USA je padla zaradi vojne na Koreji od 4,000,000 v pretek¬ lem letu na 2,047.000 v februarju 1951. Na washingtonski univerzi “George- town” so specialisti za srce izdelali prvo umetno srce. Poskusi na 100' psih, ki so jim tako srce vsadili, so se obnesli. Vsi psi žive z umetnim srcem brez motenj že dve leti. Ameriški senat je v načelu odobril pošiljanje ameriških čet v Evropo. General Eisenhower je prepričan, da je franc, polotok Breton mogoče braniti v začetku z 12 divizijami, če bodo do¬ volj zavarovane iz zraka in morja. Pred obrambnim senatnim odborom je tudi izjavil, da je za uporabo atomske bombe proti ZSSR ali njenim satelitom, če bo¬ do ti napadli. Meni pa, da ZSSR ne bo pričela spopada zaradi stran« pred dol¬ gotrajno vojno. Vojaška služba v USA so podaljšali od 21 na 24 mesecev. Sedaj kličejo v vo¬ jaško shizboi mladeniče od 18 do 26 let. Truman je odobril novi dve milijardi za povečanje ameriške vojne mornari¬ ce. V prvi vrsti bodo zgradili 57 tisoč tonsko letalonosilko za atomska leta¬ la in prvo atomsko podmornico. V ameriškem senatu so obdolžili An¬ glijo trgovanja z rdečo Kitajsko. Kongres bo v kratkem odobril nadalj- nih 97,500.000 dolarjev za razširitev protikomunističnega radijskega progra¬ ma za “Glas Amerike”. V New Yorku se je pričel atomski špijonski proces proti trem atomskim inženirjem judovske krvi, ki so v letu 1945 in 1946 izdajali atomske skrivno¬ sti ZSSR. Vse tri obtožence bo verjet¬ no doletela smrtna kazen. Eisenhower je kot vrhovni poveljnik atlantskih držav imenoval za svoja štabna šefa Francoza Carpentierja in Bodet-a, prvega za poveljnika napadal¬ nih oddelkov, drugega pa za poveljnika oddelka za načrtne operacije. Šef per- sonala je Italijan Capponi, šef obvešče¬ valne službe Anglež Airey, šef oddelka za vežbanje Anglež Festing, šef prehra¬ ne pa Amerikanec Leavey. toliškem svetu, Iz domovine, Med izse¬ ljenci prinaša številka nekaj sestavkov v prozi in pesmi, običajno zaglavje Fantom in dekletom, ter redno prilogo Katoliški misijoni in otroško Božje ste¬ zice. Družabna pravda, februar - marec 1951, štev. 42|3: članki “Živimo s Cer¬ kvijo” (Mgr), “Sv. Jožef, zaščitnik de¬ lovnih stanov” (Omega), “Cesarju, kar je cesarjevega, in Bog«, kar je božje¬ ga... (Mgr), “Odločilen vpliv socialnih okrožnic v industriji”, v obliki pisma napisal Janez Majeršič. “Podružablje- nje in podržavljenje industrije” France Žužek; ostalo vsebino izpolnjujejo ci¬ tati iz Quadragesimo anno, Pismo Mi¬ lana Majnika uredništvu, reporterski pregled delavnosti Družabne pravde in krajše novice. MACARTHUR ZAHTEVA SVOBODO AKCIJE Na korejskem bojišču so Amerikan- ci prodirali previdno dalje proti severu ter so obšli na vzhodni strani močno branjeni Seul, se približali Hoengsongu, ki je že obkoljen in prodrli ob vzhodni obali, kjer je komunistični odpor naj¬ močnejši, na 25 km južno od 38. vzpo¬ rednika. Amerikanci so v zadnjih tednih spre¬ menili svojo taktiko zavzemanja velikih prostorov in jo zamenjali z akcijo te¬ meljitega redčenja sovražnikovih vrst. Ameriški štab v Tokiju je izdelal po¬ droben načrt tkzv. “killer action” (čim več komunistov pobiti), ki je prizadeja¬ la rdečim strahotne izgube. V eni sami taki bitki so imeli rdeči Kitajci v šestih urah 18.400 mrtvih, ranjenih in ujetih. Komunisti se zato počasi umikajo na vsem bojišču. Ameriške edinice so v zadnjem času znova ugotovile večje skupine gverilcev v zaledju ter jih cenijo n a kakih 25.000. Vendar njih delavnost ni velika, ker ne morejo dobivati pomoči od red¬ nih rdečih sil. General MacArthur je imel v soboto KANADA; Minister za delo Milton Gregg je izjavil, da bo Kanada sprejela nadaljnih 100.000 priseljencev iz preob- Ijudenih dežel, prav tako pa tudi begun¬ cev izza železne zavese ter je o tem že obvestil glavni stan IRO v Ženevi. ★ NORVEŠKA: Na konferenci zun. min, skandinavskih držav v Oslu so obravna¬ vali vprašanji pristopa k Evropski zvezi in ureditev spora na Koreji, h ka¬ terem« predlagajo, naj bi ga UNO po možnosti rešila po diplomatski poti. ★ ANGLIJA: Angl. vlada je kot prva v Evropi ratificirala dogovor o člove¬ čanskih pravicah, sprejet na zasedanju Evropske zveze. De Gasperi in Sforza sta prispela na uraden obisk v London. Angleže bosta v razgovorih zastopala Attlee in novi zun. minister Herbert Morrison, ki je bil pred nekaj dnevi imenovan, na mesto odstopivšega Bevina. Moša Pijade se na čelu Titove dele¬ gacije mudi na obisku v Londonu. Vlada je objavila, da je v Moskvi iz¬ ginila gospa Nedja Bolton, žena angl. sergeanta, nameščenega na amabasadi, rodom Rusinja. Njeno sedanje bivali¬ šče ni znano. ★ FRANCIJA: Queille je sestavil novo franc, vlado iz predstavnikov velikih treh strank (socialistov, Bidaultove in radikalov) in nekaterih neodvisnih. Kot računajo, bodo v pričetku junija volitve v novi parlament. Zun. min. je še nada¬ lje Schuman. ★ ŠPANIJA: Umrl je general Queipo de Liano, junak Francovih čet med državljansko vojno. V Barceloni so v ponedeljek izbruhni¬ li veliki nemiri. Povzročilo jih je delav¬ stvo in dijaštvo zaradi draginje in zvi¬ šanja cen vozovnicam na tramvaju in in omnibusih. Krajevna policija je do¬ bila pojačenje s policijskimi oddelki iz drugih mest. Na pomoč je priskočilo tu¬ di vojaštvo. Vladne osebnosti zatrjuje¬ jo, da so nemire organizirali komunisti in njihovi sopožniški “koristni tepci”, ki da so v ta namen dali na razpolago 10 miljonov peset. ITALIJA: Amer. vlada je ital. vladi poslala kot darilo v svrho okrepitve mornarice tri rušilce, za katere so laško posadko že izvežbali. ★ PERZIJA: Po umoru preds. vlade ge¬ nerala Ala Razmara j e bil imenovan za novega predsednika in od parlamen¬ ta tudi že potrjen bivši zun, min. in član perzijske delegacije pri UNO Hu¬ sein Ala, znan nasprotnik komunizma in zagovornik politike močne roke na- pram ZSSR. ★ PAKISTAN: Preds. vlade Liaquat Ali Kan je dal aretirati vrh. poveljnika vojske in še nekaj drugih višjih oficir¬ jev zaradi “veleizdaje’, katere podrob¬ nosti pa vlada zaenkrat še ne bo obja¬ vila. ★ AVSTRALIJA; Najvišje sodišče je sklep avstr, vlade o prepovedi KP Av¬ stralije proglasilo za nezakonit. Vlada se bo obrnila n a člane ‘zasebnega sveta’ kralja Jurija VI., da bi njen sklep ostal v veljavi. in v ponedeljek tiskovni konferenci, na katerima je poudaril, da bo neizogibno prišlo do zastoja na korejskem bojišču, če ne bo dobil novih ojačen j in več svo¬ bode v akcijah proti komunistom. Izja¬ vil je tudi, da ni dobil nobenih novih na¬ vodil od ZN, ter smatrajo njegovo izja¬ vo kot poziv ZN, da bi smel pričeti z vojaškimi akcijami proti rdeči Kitajski. MacArthur je tudi poudaril, da je cilj sovjetov zavzeti vso Azijo, ki naj bi jim potem služila kot odskočna deska na nove pohode za zasužnjenje sveta. Za vrhovnega poveljnika rdečih čet na Koreji je bil imenovan general Pelng, medtem ko je dosedanji povelj¬ nik gen. Lin Piao prevzel vrhovno po¬ veljstvo kitajskih armad na domačem ozemlju. Peng je bil poslan na Korejo po nalogu iz Moskve, ker da je naspro¬ toval zasedanju province Sinkiang po sovjetskih četah. Sovjeti so prepeljali poleg tega nad| 80.000 mož v Mandžuri¬ jo ter zbirajo majhno brodovje vzdolž cele kitajske obale. ZSSR je poleg tega prevzela popolno kontrolo nad kitajski¬ mi provincami, ki meje na Sibirijo. NEMČIJA: Zastopniki nemških po' rurskih magnatov so po razgovoru z McCloyem v bistvu pristali na podpira¬ nje Adenauerjevega popravka k Schu- manovemu načrtu, vendar so stavili ne¬ katere pogoje, v'katerih zlasti svetujejo zav. (Amerikancem in Francozom), naj jim puste bolj proste roke in še pre¬ cejšnjo udeležbo pri porurskih operaci¬ jah. V nasprotnem primeru enostavno ne bodo pristali niti na ameriški posre¬ dovalni predlog. Pri pogajanjih so na¬ vzoči zastopniki vseh zainteresiranih držav razen Anglije, od katere priča¬ kujejo, da bo zaradi svoje socialistič¬ ne vlade odbila sleherne popuste velein- dustrijalcem, čeprav bi vse druge drža¬ ve nanje pristale. Adenauerjeva vlada je bila pooblašče¬ na, da lahko takoj imenuje nemškega zun. ministra ter diplomatske predsta- nike v zah. državah. Vrhovno kontrolo pri izvajanju nemške zun. politike pa so si zav. še pridržali. Amer. franc, in angl. čete v Nemčiji bodo lahko prestavljali iz ene zone v drugo, kadar koli sel bo to zdelo potreb¬ no zav. poveljstvu. Prav tako je bilo odločeno, da se smejo n a nemškem o- zemlju premikati čete katere koli dru¬ ge zav. države. IZ a železno zaveso TITOVA JUGOSLAVIJA: V Beogra¬ du so bili obsojeni n a daljše zaporne kazni zaradi spijonaže v korist bivšega kralja Petra II. študent Pojov Dušan, Todor Miloradič, njegov brat Ivan, štu¬ dent Tihomir Banovič in bivši uradnik fin. min Simeon Stanič. Vsi so bili ob¬ toženi sodelovanja z Milošem Gojičem, ki je iz Italije prišel rušit titovico. Amer. in angl. vlada se bavita z načr¬ tom, ukiniti prepoved uvoza letal v FLRJ. Med FLRJ in Pakistanom so bili vzpostavljeni diplomatski stiki. Iz Beograda je odpotovalo v Atene 60 otrok, ki so bili v FLRJ poslani v času drž. vojne v Grčiji. ★ ČEŠKOSLOVAŠKA: Praški nadškof Beran je po nalogu vlade moral zapusti¬ ti Prago. Kam ga je vlada prisilno po¬ slala, še ni znano. Te dni je pet čeških kat. škofov pri¬ seglo pokorščino in vdanost češko-slova- škim kom. oblastem. Pričakujejo, da bo Vatikan vseh pet izobčil, ako ni bila pri¬ sega izsiljena. Poleg Clementisa, namestnice gen. sekr. KP Svermove in drugih visokih KP funkcionarjev je vlada zaprla tudi bivšega nam. vojnega min. gen. Rejčlna ter ppk. Karla Kopolda, češ da sta bila soudeležena pri titoističnih akcijah med češkej KP. ★ MAOTSETUNGOVA KITAJSKA; V nekatera pristanišča rdeče Kitajske so prišle rovjetske podmornice; v Kantonu samem pa je že dalj časa močnejša sovj. letalska posadka. Iz bojišč v Indokini javljajo, da je o- paziti precejšnje zmanjšanje kitajske pomoči rdečim Hočiminhovim uporni¬ kom, kar pripisujejo težkim kitajskim izgubam na korejskem bojišču. Maotsetung, kit. kom. diktator je ne¬ varno zbolel. V kom. kitajski so zaradi lakote iz¬ bruhnili veliki nemiri. Sestradane mno¬ žice napadajo vojaška skladišča, pobija¬ jo komunistične straže in plenijo živila. Povsod se v velikem številu pojavljajo tudi gverilci. Ali si že vpisal in pla¬ čal delež za pristavo Moron? Beograjska "Bela knjiga" o delovanju ZSSR in satelitov FLRJ vlada je te dni objavila 481 strani obsegajočo ‘Belo knjigo’ o vseh akcijah ZSSR in njenih satelitov proti Jugoslaviji, navajajoč do podrobnosti Vse podatke o mejnih izgredih, sabote¬ rjih in prelomitvah trg. in drugih dogo¬ vorov. FLRJ vlada je s to knjigo hotela prikazati svetu, kot pravi pom. zun. min. Ivo Vojvoda, da, jug. ljudstvo pre¬ življa težke čase zaradi stalne grožnje s strani ZSSR; “ne bi bili radi preroki glede bodoče vojne z ZSSR,” pravi Voj¬ voda, “vendar je iz posameznosti v knji¬ gi razvidno, da moramo iz zaskrbljenosti biti vsak čas pripravljeni, zoperstaviti se kakršnemu koli napadu’’. Izrečno je bilo poudarjeno, da FLRJ sovj. groženj ne bo iznesla pred UNO skupščino, češ da “ima UNO že itak preveč skrbi”, da pa se bodo nanjo obrnili, brž ko bi se stanje poslabšalo. Potrebni komentar h knjigi je podal Tito v govoru bivšim borcem, ko je o- sebno napadel Stalina in mu očital, da seje sovraštvo med balkanskimi narodi, da bi si tako utrdil oblast nad dežela¬ mi, ki jih je podjarmil. Omenjajoč, da se sedanja “Jugoslavija resnično in na široki socialistični bazi demokratizira” je Tito zagovarjal potrebo povečanja izdatkov za oborožitev v vojni pridob¬ ljenih “svoboščin”. H koncu je dejal, da je pripravljena jug. vlada še enkrat s krvjo napojiti že s krvjo napojeno zem¬ ljo v obrambi pred tujimi napadalci. Iz kušnje prejšnje vojne bodo pri tem v veliko korist. Podobne misli je na zborovanju v Ljubljani izvajal tudi Kardelj, ki se je pa med drugim zahvalil Amerikancem za izkazano pomoč, poudarjajoč pose¬ bej,, da je pomoč bila poslana brez po¬ gojev. ARGENTINA V Buenos Airesu se je v ponedeljek začela III. Vseamerika konferenca za socialno varnost. V slavnostni dvo¬ rani pravne fakultete so bili zbrani delegati vseh ameriških držav in vsi ministri. Ko sta prišla na konferen¬ co predsednik gral Peron in njegova gospa Eva Peron, so ju vsi navzoči pozdravili. Prvi je povzel besedo šef ameriške delegacije Arthur J. Alt- mayer, za njim sta govorila pomoč¬ nik ravnatelja Mednarodnega urada za delo dr. Luis Alvarado in argent. zun. minister dr. Paz, za tem pa pe- ruanski min. za zdravstvo in socialna vprašanja dr. Edgardo Rebagliattie. Ko je začel svoj govor predsednik gral Peron, s katerim je proglasil za¬ četek III. Vseameriške konference za socialno varnost, so ga vsi navzoči pozdravili. Gral Peron je nato v dalj¬ šem govoru poudarjal važnost social¬ ne varnosti, socialne pravičnosti in gospodarske neodvisnosti v okviru justicializma. Po njegovem govoru je bila na predlog panamskega dele¬ gata soglasno izvoljena za predsed¬ nico III. Vseameriške konference za socialno varnost soproga gospoda predsednika Eva Peron. Zunanjepolitični odbor v ameriš¬ kem senatu je odobril imenovanje Elsworth-a Bunker-ja za poslanika USA v Argentini. Poslanci Peronistične stranke se bodo sestali 15. t. m. ter bodo spreje¬ li sklep, naj bi radi nadaljevanja uspešnega obnovitvenega dela v državi sedanji predsednik republike gral Peron vdrugič kandidiral pri predsedniških volitvah prihodnje le¬ to. Isto željo izražajo tudi strankine organizacije iz notranjosti republike. V San Juanu se zavzemajo tudi za to, naj bi bila kandidatinja za podpred¬ sednika republike gospa Eva Peron. Vrhovni svet Peronistične stranke je pa na svoji zadnji seji sklenil, da no¬ ben član tega sveta ne bo pri pri¬ hodnjih volitvah kandidiral. Na tji. način bo vrhovni forum stranke lažje vršil svojo nalogo. Holandski princ Bernard bo prispel 3. aprila na prijateljski obisk v Ar¬ gentino ter bo ostal tu kot gost pred¬ sednika republike grala Perona do 10. aprila. Glavna delavska zveza je v zvezi s stavko v tiskarskem podjetju “La Prensa” sklenila poostriti borbo pro¬ ti temu listu, ker dosedanji razgovo¬ ri za zaključitev stavke niso privedli do pozitivnih rezultatov. Zato je Glavna delavska zveza proglasila boj¬ kot tega lista in je za minuli torek proglasila tudi splošno 15 minutno stavko v znak solidarnosti s stavk u- jujočim osebjem v omenjenem pod¬ jetju. V Buenos Airesu se nadaljujejo razgovori med zastopniki argentin¬ ske in britanske vlade za obnovitev pošiljanja argentinskega mesa v An¬ glijo. Šef britanske delegacije Sir John Edvards je na tiskovni konfe¬ renci izjavil, da je Anglija priprav¬ ljena prevzeti neomejene količine ar¬ gentinskega mesa. V zvezi s to izja¬ vo poročajo listi, da razgovori dobro napredujejo, vendar pa Anglija ne bo mogla dobiti več tako velikih količin mesa kot poprej, ker je Argentina v času, ko mesa ni pošiljala v Anglijo, našla nove kupce za svoje meso in ti so v glavnem v USA. Po pisanju teh listov USA uvažajo iz Argentine ve¬ like količine konzerviranega mesa. Ministrstvo za tehnične zadeve je sporočilo, da bo po naročilu predsed¬ nika grala Perona novi petletni go¬ spodarski načrt izdelan v sporazumu in soglasju s provincijskimi vladami. V ta namen so že odpotovali v posa¬ mezne province strokovnjaki tega mi¬ nistrstva, da bodo z guvernerji po¬ sameznih provinc izdelali načrte za izvedbo najpotrebnejših javnih del na področju njihovih provinc. Argentina bo to leto izvozila v či¬ le 100.000 glav goveje živine. Tak sporazum med vladama obeh sosed¬ njih republik je bil sklenjen te dni. Na progi FCNGR so te dni začele voziti štiri nove najmodernejše in dosedaj najtežje lokomotive, ki so jih nedavno pripeljali iz Anglije. V Buenos Aires bo meseca aprila prispela nemška ladja “Sveta Uršu¬ la” ki bo kot prva nemška ladja po vojni zopet obnovila redno pomorsko zvezo med Hamburgom in Buenos Airesom. V provincci Buenos Aires deluje že 150 živinorejskih zadrug. Buenos Aires, 15. III. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice vz SHovenije^ Z) 10. Kmalu za snegom pa je deževalo Kanonik dr. Ivan Žagar — umrl. V l Mariboru je v začetku februarja umrl tamošnji kanonik dr. Ivan Žagar. Pok. je bil rojen pred 62. leti v Št. Petru v Savinjski dolini. Za svojim starejšim bratom je vstopil tudi on po končani gimnaziji v marib. bogoslovje. Kot ka¬ plan je nato deloval v Slov. Bistrici, Vojniku pri Celju in Čadramu pri Slov- Konjicah. Med pivo svetovno vojno je postal župnik v Dobju pri Planini, po ustanovitvi ljubjanske teološke fakul¬ tete pa je pa prvi napravil na njej dok¬ torat iz teologije. Nekaj let je zatem preživel kot inf. prošt v Ptuju, leta 1935 pa je bil imenovan za stolnega ka¬ nonika v Mariboru. Aprila meseca 1941 ga je Gestapo aretirala in z ostalo slov. inteligenco pregnala n a Hrvatsko, kjer je deloval v djakovski škofiji. Pok. je bil na glasu kot izvrsten katehet, odli¬ čen cerkveni govornik in sijajen družab¬ nik. K večnemu počitku so ga spremili v njegovi rojstni fari v Št. Petru v Sav. dolini 5. februarja t. 1. Naj počiva v mi¬ ru! . Demontaža železsnice v Sloveniji. Na dvotirni železniški progi Maribor-Trst so na odseku od avstrijske meje pri Št. liju do Maribora odstranili drugi tir. V Sloveniji se gredo zopet volitve. Ti- tovci so za 1. marec razpisali “volitve ljudskih poslancev LRS’’. Za volitve je mogla biti postavljena samo režimska komunistična lista. Zato bodo tudi te volitve izpadle tako, kakor bodo komu¬ nisti želeli in si bodo pri njih zopet lah¬ ko sami določili procent volilne udelež¬ be in “zaupanja’’ ljudstva. Pri volitvah kandidirajo seveda skoro vse komuni¬ stične in njihove sopotniške “veličine”. Tako kandidira v bežigrajskem okraju v Ljubljani Edvard Kocbek. V Beogradu so ustanovili organizaci¬ jo ČARE paketov. Po terenih so titovci že začeli delati sezname oseb, ki bi pri¬ šle v poštev za brezplačno dobivanje dobrot te organizacije. Pravijo, da bodo tri skupine upravičencev in sicer naj¬ prej bolniki (predvsem tuberkulozni), nato invalidi, vdove in sirote, vsi otroci ter revnejši dijaki ter končno tudi sta- rcupokojenci. Napovedujejo, da bodo dobivali “v mejah možnosti” mleko, jajčni prah in surovo maslo, morda tudi moko in sladkor. Mila zima v Sloveniji. Letašnja zima v .Sloveniji ni bila Bog ve kako huda. V Ljubljani je pozimi trikrat zares sne¬ li. dež je pobral večino snega. To se je ponavljalo kar trikrat. Ljubljanska mla¬ dež se ni mogla niti sankati, drsati pa tudi ne, ker ni bilo dovolj stalnega mra¬ za, da bi drsališča pošteno zamrznila. Smučarji so bili tudi prikrajšani na svo¬ jih užitkih, ker je le na visokem Go¬ renjskem obležalo toliko snega, da je bil goden za smuko. Delavci, vozeči se iz ljubljanske okolice na delo v mesto, so mogli skoraj ves čas prihajati v me¬ sto s kolesi. Sredi februarja se je ko- | lesar lahko peljal iz Ljubljane do Med¬ vod po suhi cesti; šele od tam naprej pa do Kranja je ležalo malo plundraste- ga snega, ki pa vožnje tudi ni oviral. Mi¬ la zima je prišla vsem zelo prav, saj mnogi niso. vedeli, s čim bi si kurili, če bi pritisnil hud in trajen mraz. . .Milana Trobca so zaprli. Nekdanji rdeči propagandist DP-taborišča v Spit- talu, Milan Trobec, je žalostno končal svojo kariero. Kdo od Spittalskih slo¬ venskih protikomunističnih beguncev se ga ne spominja, “tovariša” predsedni¬ ka jugoslovenske repatriacijske komisi¬ je, kako je ščuval taboriščno povelj¬ stvo proti slovenskim beguncem in jim tako skušal nagajati. Marsikdo se je zaradi njega moral začasno umakniti iz taborišča. Posebnih uspehov Trobec pač ni dosegel in ko se je njegovo “poslan¬ stvo” na Koroškem končalo, je moral nazaj v Jugoslavijo. Kaj je tam zagre¬ šil, nj znano; morda so tam ugotovili, da se je na Koroškem preveč razvadil in “zahodno” okužil, dejstvo je le, da so ga pred nedavnim dali pod ključ in da se mu ne obeta nič dobrega. Umrli so: Ciril Zupan v Novem me¬ stu (se smrtno ponesrečil), Ivanka. Vidmar, drž. uradnica v Ljb., Frančiš¬ ka Lužar, vdova Zavinšek, roj. Rozman v Šmarju, Ivan Breskvar, mesar v Ljb., Anton Ošlag v Celju, Antonija Siser- nik, roj. Konečnik v Starem trgu pri Slovenj gradcu, Ivan Senger v Ljb., Franc Doberšek, župnik v Makolah, Ma¬ rija, Krušič, vdova po majorju na Vi¬ ču, Zinka Kopše v Hotinji vasi, Franc Grošelj v Ljb., Ivan Dekleva, strojevo¬ dja v p. Ljb., Marija Medved, sestra pesnika Antona Medveda v Grabnu pri Kamniku, Miha Erjavšek, pos. v Stra¬ njah pri Kamniku, Avgust Marinko, po¬ štni manipulant v Ljb., Miha Erjavšek v Županji njivi pri Kamniški Bistrici, Ludvik Fatur, strojevodja v Ljb., Ka- SLOVENSKA MATI, Ti v Bogu močna strla boš glavo stari kači! Iz tebe nov rod vstaja kot iz zibelke božje — molitev, žrtev, križ so njegovih rek orožje močnejše od zvrščenih udarnih trum in jekla. Vabljeni na materinsko proslavo, ki jo prireja v nedeljo 18. mar¬ ca 1951. ob 17. uri na Rio Bamba 650 SLOVENSKA MLADINA rolina Bizjak v Rihemberku, Jožefa Je¬ rin v Ptuju, Franc Centa, direktor zbir¬ nega lesnega središča v Brezovici, Av¬ gust Blaznik v Škofji Loki in Rozalija Koželj na Bledu. Na ljubljanskem trgu so bile 31. jajiuar- ja t. 1. nasleduje cene: Slanina, mast, maslo 550—600 din, bela moka 200— j 210 din, jajca 16 din in volna 3.500 din. j V okolici Metlike in Kočevja so se po- j pojavili volkovi. Dne 31. jan. je pred j Metliko ustrelil Jože Rajner 40 kg tež- j Slovenci v BBuenos Aires POSLOVILNI VEČER ODBORA DRUŠTVA SLOVENCEV G. DR. BOJANU RIBNIKARJU Večletni podpredsednik Društva Slo¬ vencev g. dr. Bojan Ribnikar bo prihod¬ nje dni z gospo soprogo odpotoval v USAi' Odbor Društva Slovencev mu je prejšnjo soboto zvečer priredil v svojih društvenih prostorih poslovilni večer. Ob tej priliki se je predsednik društva g. Miloš Stare g. dr. Bojanu Ribnikarju v navzočnosti odbornikov Društva Slo¬ vencev iskreno zahvalil za njegovo so¬ delovanje, v društvu, ki je zahtevalo po- I guma in odločne volje v prvih dveh le¬ tih društvenega delovanja. Poudarjal je, da se je g. dr. Ribnikar stalno zanimal za vsa slovenska vprašanja v Argentini in je zlasti podpiral vsako tiskano slo¬ vensko besedo, bodisi v knjigi ali časo¬ pisu. Poslovilno besedo g. dr. Ribnikarju je nato spregovoril tudi še podpredsednik Društva Slovencev g. ing. Albin Moze¬ tič, ki je predvsem poudarjal vsa priza¬ devanja g. dr. Ribnikarja, da bi Sloven- j ci vseh nazorov živeli v slogi in prija¬ teljstvu. G. dr. Ribnikar se je za poslovilne besede prisrčno zahvalil in obljubil, da bo tudi sedaj, ko bo prišel v USA za¬ sledoval delo in uspehe Slovencev v Ar¬ gentini. GREGOR MALI-PETDESETLETNIK Dne 12. marca t. 1. je praznoval v Buenos Airesu petdesetletnico svojega življenja g. župnik Gregor Mali, znani slov. religiozni in domoljubni pesnik ter javni delavec. Jubilant se je rodil v Znojilah pri Kamnik«. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani, kaplanoval pa je v Žužemberku in na Vrhniki, odkoder je odšel za župnika v Ajdovec. Kot be¬ gunec je v letih kom. revolucije živel v Ljubljani, begunska leta izven domovi¬ ne je preživel delno v Peggezzu na Ti¬ rolskem, nato pa v Spittalu na Koroš¬ kem. V Argentino je prispel decembra meseca 1949. V Buenos Airesu deluje sedaj kot kaplan v župniji sv. Amelije. G. Mal (ja odlikuje predvsem neumor¬ na delavnost. Na vseh svojih službenih mestih je slovel kot izboren dušni pa¬ stir, odličen pridigar in spovednik. Naj¬ bolj pri srcu so mu bili povsod otroci m nad vse uspešno je deloval v številnih verskih organizacijah, predvsem v KA. ko volkuljo, pri Rdečem kamnu bliz« j Dol. Toplic pa tamošnji oskrbnik veli- j kega volka. Prvak Slovenije v nogometu za leto | 1950|51 je postal SK “Kranj” V Ljubljani je ob cesti na Brdo dne | 8. februarja izbruhnil požar v interna¬ tu gozdarskega tehnikuma. Enonad¬ stropna, 42 m dolga lesena stavba je kljub temu, da je požar gasilo nad 100 gasilcev, popolnoma zgorela. Škoda je miljonska. Argentini V Argentini ga imajo slovenski duhov¬ niki za svojega spirituala. Komunisti doma tudi njemu niso pri¬ zanesli. Imeli so ga zaprtega, njegove¬ ga brata so hoteli živega zažgati ter se je rešil samo z begom. Na domu je o- stala svakinja s kopico malih sirot. G. Mali se je vsa leta udejstvoval tu¬ di kot religiozni in domoljubni pesnik. Njegove pesmice so raztresene po vseh Slov. nabožnih listih zlasti v “Bogolju¬ bu”. Tudi v pesmih je naraven in pre¬ prost. Napisal pa je tudi veliko versko- vzgojnih člankov. Svoje prispevke ob¬ javlja sedaj predvsem v “Duhovnem življenju”, in v “Božjih stezicah”. Ob petdesetletnici mu čestitamo k de¬ lu, ki ga je v tem času opravil in prosi¬ mo Boga, da bi ga ohranil v zdravju in moči ša naprej! OSEBNE NOVICE Družinska sreča. G. Ivan Brecelj in ga Pinica roj. Legiša, sta dobila 4. mar¬ ca sina ,ki bo pri krstu dobil ime Aleš Venceslav. Pri Sv. Patriku v Rochdale v Angliji je pa bila krščena Eva Kristi¬ na Lešnik, čestitamo! Poroka. V Stanley Durham v Angliji sta se 3. februarja poročila gdč. Mau- leen Heaton in g. Viljem Herček. Naše čestitke! ' f , Za kaplana v San Martinu je name¬ ščen g. g. E. Lavrih, sin tuk. slovenskih staronaseljencev, ki je pel svojo prvo mašo meseca novembra preteklega le¬ ta v Dolini pri Trstu. Tako imajo se¬ daj Slovenci v San Martinu in okolici kar dva slovenska duhovnika. Promocija. V Salzburgu je promovi¬ ral za doktorja bogoslovja cistercijan iz Stične g. p. Bernard Slovša, doma iz Horjula, čestitamo! V Beneški Sloveniji je voditelj beneš¬ kih Slovencev Monsignor Ivan Trinko te dni obhajal 88. letnico svojega živ¬ ljenja. Bog ga živi še mnogo let v zdrav¬ ju ip, moči! Atendoza Napovedani občni zbor “Društva Slo¬ vencev v Mendozi” je bil odpovedan in se bo vršil po Veliki noči. G. prof. Božo Bajuk je odložil mesto cerkvenega pevovodje v Mendozi. Rojaki iz Device Marije v Polju vne¬ to pripravljajo novomašno slovesnost g. Lojzetu Kukovci, ki bo o Veliki noči po¬ svečen v duhovnika v San Luis« ter bo pel novo mašo v Mendozi. SLOVENCI Avstralija PO SVETU Iz Adelaide sem bil nekaj mesecev odsoten. Bil sem v več krajih in posku¬ šal srečo. Končno sem se ustavil v pre¬ cej pustem kraju in sem dobil delo v rudniku. Črncev tu ni, pač pa so delav¬ ci: Poljaki, Italijani, Angleži, Žkotje, Irci in domačini. Slovenec in tudi edi¬ ni Jugoslovan sem jaz. Delo je precej težko. Štirinajst dni sem se mučil s starinskim vrtalnim strojem. Če bi imel modernega, bi vse to delo 14 dni opra¬ vil v pol dnevu. Največ se družim s Poljakom. Je dober človek. Midva mo¬ rava poseči v vsako tako delo, kjer spretnost ostalim odpove. Od pošte sem sedaj oddaljen 65 milj. Edina zveza s svetom je avto, ki prevaža rudo. Hrano imam v kuhinji, ki jo vodi žen a uprav¬ nika rudnika. Po opravljenem delu imam časa dovolj za pisanje pisem in branje listov ter knjig. V. P. Peru SLOVO OD ARGENTINE IN POT V PERU Lepi so bili dnevi, ki sem jih od svo¬ je nove maše preživel med Vami v Ar¬ gentini, v njeni prestolnici Buenos Ai¬ res in v okoliških mestih. Pa je že ta¬ ko na svetu. Človek n e more ostati vedno tam, kjer bi rad in je tako tudi za mene prišel dan, ko sem se moral posloviti od vseh Vas in oditi za ne¬ kaj časa na svoje prvo službeno mesto v Peru. Med potjo sem videl precej zanimi¬ vosti. Ker sem sam vedno rad prebiral taka poročila v Svobodni Sloveniji, se Vam tudi jaz oglašam sedaj iz Peruja s kratkim dopisom. Iz Buenos Airesa sem potoval z vla¬ kom in sem prevozil vse severne ar¬ gentinske province. Vozil sem se tudi skozi Bolivijo in Vam bom v tem pismu skušal najprej opisati to, kar sem opazil in ugotovil v tej deželi. Precej podatkov mi je dal tudi moj sopotnik, Bolivijanec, sin bolivijskega ministra, ki študira v Montevideo. Sam sem se pa tudi mudil štiri dni v La Pazu in sem narsikaj sam videl. Na potovanju iz Buenos Airesa pro¬ ti severu, potnik lahko takoj ugotovi, da se svet stalno dviga in od Tucu- man a naprej včasih kar strmo. Ko vlak doseže Bolivijo, je že n a visoki plano¬ ti, ki niha med 3.700 in 4.8(50 m viši¬ ne. Republika Bolivija s 4,300.000 pre¬ bivalci zavzema po večini samo visoke planote Kordiljer v višini 3.700 m z (Nadaljevanje na 4. strani) Milijarda narodnega premoženja v nevarnosti. Slov. strokovnjaki za sad¬ jarstvo so sedaj ugotovili, da je od pri¬ bližno 3,800.000 sadnih dreves okuženo v 17 okrajih v Sloveniji okoli pol drug milijon dreves. Isti strokovnjaki so ob tem dejstvu izračunali, da bo zaradil manjšega pridelka in slabše vrste sad¬ ja izguba narodnega premoženja zne¬ sla eno mijardo. HUGO WAST 62. G6© DRUGI DEL IVANE TABOR. — POSLOVENJENO S PISATELJEVIM DOVOLJENJEM. In res so vse te kače šle mimo njega . in se porazgubile med sencami vrta. Nato so prišle v ogromni množini same hijene. Njih mimohod, sprevod zvijajo¬ čih se hrbtov, njuhajočih gobcev in bež¬ nih ter medlih oči, je trajal dolgo ča¬ sa. Celo uro so nato hodili mimo šaka¬ li, nosorožci, vrteči se divji psi. volko¬ vi. Da se bliža kralj se je poznalo že potem, da je prenehal sprevod teh zopr¬ nih zveri in se je prikazal trop kraljev¬ skih tigrov. Toda pravo spremstvo tega kralja niso predstavljale živali, ni¬ ti ne skupina , škandalozno nesramež¬ ljivih ženskih razuzdank, ki je stopala takoj za živalmi, temveč skupina, ki je stopala ob nosilnici Čira Dana in so ti žalostni ljudje bili njena ‘‘častna stra- ža. To j e bila skupina odpadlih du¬ hovnikov vseh redov, ki pa so, da bi prizadejali še večjo krivico verskim družbam, ohranili njihova redovna ob¬ lačila, katera odložiti jim je bilo celo prepovedano. Bil j e to precejšen trop ljudi, ki so v svetu uživali velik sloves, ki pa so sedaj pozabljeni od istega sve¬ ta kot suhe veje figovega drevesa, ka¬ terih deblo je vrženo n a grmado. Ne bom skušal opisovati teh oblačil, niti jih naštevati, kajti, čeprav so bi¬ la tako osramočena, so vendar le vzbu¬ jalo veliko spoštovanje, čeprav je bilo teh odpadnikov zelo veliko, ni bilo med njimi nikogar, ki bi bil mlad. Odpad- ništvo ni plod mladosti, ki je doba naj¬ lepših bogoslovnih čednosti: vere, u- panja in ljubezni. Odpadništvo, delež obupa in napuha, je bolezen starosti, kakor rak ali poapnjenje žil in se zdi, da je cena, ki jo plačujejo starci za svoje znanje ali čednosti, kadar mislijo o njih, da so njihova lastna pridobitev in ne darilo božje. Tudi ni bilo med njimi nobenega ško¬ fa, kajti vse neizmerno prizadevanje Čira Dana, da bi dobil v svoje vrste ko¬ ga izmed njih, je bilo brezuspešno. To¬ da tudi tako je bila ta izbrana družba človeških bitij, katerim je Kristus dal milost odpuščati drugim grehe in spre¬ minjati kruh v Njegovo Telo, največ¬ ji ponos Antikrista. Ti niso hodili dol¬ go časa, kakor pred njimi zveri, temveč so hitro stopili čez prag, skoraj, da se niso zadevali ob Simona de Sama- ria. Tik za njimi so prinesli vojaki Čira Dana v škrlatni nosilnici; na njeni levi¬ ci je vodil Jezabel; vsi so v hipu pad¬ li na kolena v globokem spoštovanju in glas je šel od ceste do ceste do kon¬ ca neizmernih zidov. Vsi so padli na kolena razen tistih sedmerih ljudi, po¬ stavljenih ob oltarju, kjer je temen le¬ sen križ razpenjal proti njim usmilje¬ ne roke. In Simon de Samaria je sedaj Videl Ivano Tabor brez tistega škrlat¬ nega traku čez čelo, na katerem je se¬ daj jasno sijalo znamenje Antikristovo: 666. Zdaj šele je razumel, kdo je ona in kakšno vlogo je igrala, da ga je spe¬ ljala in da je s templarji napolnil celi¬ ce svojih samostanov. Toda prvi del programa se je že do¬ polnil. Pred Čirom Danom je šlo dvanajst stražnikov njegove garde, za njimi je od leve stopil na prestol, toda pred nje¬ gove noge, tik pred gobce tistih tigrov, o katerih bi človek mislil, da spe, je sedla tista ženska, katero so Indijci imenovali Mahta Baj. Preden bi se za¬ čela ceremonija , ki jo je ona odredila, poznavajoča katoliški obred, je poklica¬ la' Simona de Samaria in sam Ciro Dan mu je z železnim pečatnikom vtisnil v njegovo roko apokaliptično znamenje. V tem hipu je oče Simon občutil satan¬ sko globokost svoje nesreče in si je zaželel smrti; toda kesanja ni občutil. Ko pa se je približal oltarju, da se ob¬ leče v duhovniško oblačilo, je oparil tistih sedem ljudi v raznih meniških ha¬ ljah. V enem izmed njih je spoznal svojega včerajšnjega vodnika, ki je ob¬ stal v začudenju, ko ga je videl, da si nadeva plašč in mu je zaklical: “Tudi ti si duhovnik?” j Oče Simon ni mogel drugega odgo¬ voriti kot da je nadaljeval verz': “In aeternum — Za vekomaj!” In začela se je naša odpadnika, spre- in komaj je začel prve vstopne verze obrnjenca v apostola Antikristovega; psalmov, je tistih sedem mož začelo pe¬ ti strašno liturgično pesem “Dies irae — Dan jeze”, ki se poje pri katoliških črnih mašah za umrle. Morda stražniki niso razumeli njene¬ ga smisla, ali pa so mislili, da ta pe¬ sem predstavlja del obreda. Gotovo je, da je to smrtno razpoloženje v najbolj občutka polni melodiji, kar jih je izna¬ šel človeški glasbeni genij, padlo na glave vseh okoli stoječih, da so se sklo¬ nile kakor pod žgočim ogljem, katerega napoveduje Job za sodni dan. “Dan jeze... Zemlja v prah se bo zdro¬ bila ...” je pel zbor sedmih duhovnikov in radijski zvočniki so strahotno pove¬ čavah njihov glas, ga dvigali nad me¬ sto in ga razširjali po svetu ter ves ve¬ soljni svet zagrnili v spokorno raševi- no. Ljudje vseh delov sveta in vseh ple¬ men so čutili, da se je ustavil čas na nji¬ hovih urah in da sta postala sonce in ki¬ na krvava, in vedeli so, da se je zlomila os zemlje. Sedem glasov pa je ponavljalo ta dva verza brez prenehanja: “Strašna tromba je zavpila, čej grobove se razlila...” In oče Simon, želeč se odtegniti temu vplivu in zadušiti svoje lastno kričanje, je prelistal svojo mašno knjigo, da bi našel evangelij tega dne, ki je bila prva adventna nedelja dne 29. novembra leta 1998, ter je bral na ves glas: “Prišla bodo znamenja in videli jih bomo v soncu, na luni in v zvezdah, in narode na zemlji bosta prevzela strah in groza ob šumenju morja in valov, in ljudje se bodo onesveščali od strahu pred tem, kar ima priti v vesoljstvu, kaj¬ ti stebri neba se bodo tresli...” In teh sedem glasov je vpilo čez ob¬ ličje zemlje tisto večno prošnjo usmi¬ ljenja: “Kralj mogočne velikosti... reši me, vir usmiljenosti...” Duša odpadnikova se je zaprla, da ne bi padla vanjo kaplja tega kesanja, ki je prihajalo iz teh glasov, ter se je raz¬ veselil, ko je videl, da so nekateri vo¬ jaki pristopili k tistim sedmim jetnikom in jih odpeljali na mesto pokolja, ki se bo izvršilo v trenutku obhajila. Med tem, ko se je odpadnik sklanjal nad dve hostiji, ki sta mu ležali nad pa- teno, in ko je vse stvarstvo padlo na kolena, ko je slišalo tiste svete besede: ‘‘To je moje Telo”, so ujetnike vrgli z obrazom na sedem tistih marmornatih skladov in njihovi zlati glasovi so utih¬ nili šele v trenutku, ko se je začolo drobljenje njihovih senc, ko so jim čre¬ pinje stisnile kot kamen teške šape ve¬ likanskih slonov. i SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 15. III. 1951 Stran 4. (Nadaljevanja s 3. strani) vrhovi, ki presegajo 6.000 m. Zemlja je zaradi kamenja zelo nehvaležna za obdelovanje, zato je gostota prebival¬ stva le 3—4 prebivalci na kv. km. Na visoki planoti žive skoro izključ¬ no le Indijanci, ki pasejo svoje ovce in delajo v rudnikih. Rudniki srebra in estana so namreč glavno bogastvo Bolivije. Večina rudnikov je visoko v gorah in njihovi lastniki so po večini Amerikanci, Angleži in Nemci. Delav¬ ci zaslužijo dobro, kar je poguba za Indijance, ki poženejo ves zaslužek po grlu. Kopljejo tudi sol in jo čistijo še na zelo preprost način. Na trgu dobiš vse, od indijanskih izdelkov iz srebra, ki so pogosto prave umetnine, do naj¬ modernejših am. proizvodov. Za Evro¬ pejca, ki ni trgovec s kapitalom ali Žid, je tu življenje zelo težko, posebno bi to veljalo za naše ljudi. Ni toliko tovarn, da bi primanjkovalo delavcev., na visoki planoti pa si naš človek ne bi vedel pomagati; kdor namreč ni va¬ jen delati v teh višinah, ne more vzdr¬ žati. Prebivalstvo se deli v tri skupine: Indijance, mešanico Indijancev in bel¬ cev, ki se imenujejo Čoli ter evropske priseljence. L. 1934 je Bolivija spreje¬ la 1.000 Židov, katerih nihče ni maral, danes pa bi jih radi spodili in še dru¬ ge, ki se tam bogatijo. Indijancev je zelo veliko, posebno na gorski planoti. Sc majhne postave, črni, umazani in raztrgani, ženske pa ljubijo najbolj kričeče barve. Obnašanja so otročje¬ ga, posebno ženske, ki prodajajo na postaji vse, kar se dobi pri bajti, čoli dajo več nase. Nekatere ženske se ob lačijo kot dame za časa Marije Tere¬ zije, druge pa so že moderne. Ob praz¬ nikih je vse v svili in srebrnem na¬ kitu. Belci, ki so po večini trgovci ali veliki posestniki, posebno v Cochabam- bi, ki je žitnica Bolivije, zelo radi iz- žemajo Indijance. Vse to ljudstvo je globoko verno, čeprav včasih tudi pra¬ znoverno. Največji njihov praznik je “Fiesta del Sehor del gran poder.” K Mariji v Cochabambo roma od vsake družine letno po en član. Glavno mesto je Sucre, a to samo po imenu, dejansko pa je La Paz, ki ima 324.045 prebivalcev. Mesto leži v ko¬ tanji, vendar v višini 3.650 m. Označi¬ li bi ga lahko za mesto nasprotij. Sre¬ dišče je lepo in moderno, da se lahko primerja z vsakim drugim mestom, o- kolica pa indijanska. Ima stalno in pogosto letalsko zvezo z ostalimi n|j- večjimi ameriškimi mesti. Kogar za¬ nimajo novi kraji in ljudje, bo našel tu dovolj zanimivosti za nekaj časa. Iz La Paza me je vodila pot v Peru in sicer v - mesto Arequipa, ki je v vi¬ šini 2,300 m in je drugo največje me¬ sto Peruja. Tu bom ostal en mesec, po¬ tem pa bom šel proti Limi. Sedaj smo pod ognjenikom' Misti, ki je visok 6.000 m in j© pokrit s snegom. Potresi so še kar pogosti, seveda niso močni. Pod¬ nebje je dobro. Še sedaj poleti je kar hladno in so popoldnevi zamegleni. Po¬ zimi pa — tako mi pravijo — ni no¬ benega oblačka; in sonce lepo greje. Pač narobp svet. Ob priliki se Vam bom zopet oglasil Sedaj se moram najprej malo razgle¬ dati okoli. Z zanimanjem pa že priča¬ kujem Svobodne Slovenije, ker bom le tako malo združen z ostalimi Slovenci po svetu. Lepe pozdrave vsem C. K—p. Proti takojšnjemu plačilu prodam svoj lot v Lanusu v izmeri 268 kv. m. po ceni $ 20.— kv. meter. Franc Slavič, Mexico 1329, piso 5, Dpto B, Capital OBVESTILA Materinska proslava bo v nedeljo, 18. t. m. na Rio Bamba 650, v isti dvorani, kjer je bila lani proslava Kristusa Kra¬ lja. Izstopiti je treba na postaji Subte Congreso, nato iti eno kvadro nazaj v smeri proti Primeri junti in zatem za¬ viti v ulico Rio Bamba na desni strani. Društveni Oglasnik Na dobrodelno akcijo, ki jo je začelo Društvo Slovencev za pomoč revnim in trpečim rojakom v Nem¬ čiji in Italiji, je prejelo od sloven¬ skega begunskega duhovnika v Nemčiji č. g. Franca Seškarja pi¬ smo naslednje vsebine: “Predvsem se lepo zahvaljujem odboru Dru/dva Slovencev ter vsem njegovim članom in podpira- teljem, ki so pokrenili akcijo za pomoč beguncem v Nemčiji. Mislim, da bo res najbolje, da pakete pošiljate meni, da jih jaz po potrebi razdeljujem. Ker je to¬ liko potrebnih, Vam gotovo ni mo¬ goče, da bi vsem poslali paket. Na ta način bom jaz mogel z enim pa¬ ketom večim pomagati. Veliko naših ljudi je tu brezpo¬ selnih in tisti, ki imajo delo izhaja- jajo za silo, ako nimajo velike dru¬ žine. Kdor pa ima dva ali tri otro¬ ke, pa res težko izhaja, ker zaslu¬ ži komaj za prehrano, ne more pa si nabaviti obleke in perila. Ako Vam je mogoče, Vas pro¬ sim, da bi poslali staro obleko predvsem za moške in za otroke. Moških je tu več in novi, ki stal¬ no prihajajo, so tudi samo mladi fantje. Živila bodo vsa prida prav, po- \ sebno maščobe. Za cigarete je vi¬ soka carina. Pa upam, da teh ne boste pošiljali. Z željo, da Bog blagoslavlja Va¬ še delo, Vas lepo pozdravljam udani Franc Seškar, kurat za jugoslovanske begunce v Nemčiji Sporočamo, da nam je v zasužnjeni domovini dne 14. februarja umrl naš ata, stari ata gospod Priporočamo ga v molitev. Naj počiva v miru! Žalujoči Roza Gorišek, Francka in Mimi Martinčič, hčere; zeta, vnuki m ostalo sorodstvo. Buenos Aires — Vel. Lašče — Cleveland. liko naših rojakov, ki trpe veliko• po¬ manjkanje in prosijo pomoči. Zganite sc, ne odlašajte! Tudi Vi prinesite svoj dar. POMOČ OEII ŽIIVAM V SLOVENI,!! izbira paketov z vsemi potrebnimi živili in ostalimi koristnimi predmeti Zahtevajte cenike! — EUROPLATA POZOS 129 - I. nadstropje BUENOS AIRES Ali veste, da imamo tudi za vas PISEMSKI PAPIR vseh vrst in oblik, PERESA, ČRNILO, svinčnike, veliko izbiro BIROME in nova NALIVNA PERESA svetovnih znamk, ŠOLSKE potrebščine, ŠOLSKE zvezke, ŠOLSKE TORBICE, vse PISARNIŠKE POTREBŠČINE za doma in v pisarni, lepe in praktične AKTOVKE ter TORBICE, za voščila in pozdrave, lepe RAZGLEDNICE, beležke in NOTESE vseh vrst, ALBUME in vogličke, SPOMINSKE KNJIGE, PODOBE, svetinjice, ROŽNE VEN¬ CE, podobice in KRIŽE, nabožne KIPE, mašne knjižice in latinske ter španske MISALE, pa ša marsikaj drugega? PRIDITE in POGLEJTE! GOTOVO BOSTE ZADOVOLJNI! Santeria y Papeleria Victor Martinez 39 "SANTA J U L I A " Bolnim in onemoglim slovenskim be¬ guncem v Nemčiji je te dni Društvo Slo¬ vencev poslalo dva paketa po 20 kg. V paketih je bilo 26.50 kg maščob in pa nova ter stara obleka za moške in otro¬ ke. Obleko so darovali tukajšnji naši rojaki, maščobe pa je društvo nakupilo iz dosedej nabranih denarnih darov. Društvo je pakete poslalo č. g. Francu šeškarju, kuratu za jugoslovanske be¬ gunce v Nemčiji, ki bo vse to delil med potrebne slovenske begunce. Pred tem pa je Društvo posameznim Slovencem, ki so prosili za pomoč, poslalo 4 živilske pakete po 5 kg. Ker pa so gospodu ku¬ ratu razmere in potrebe naših ljudi v Nemčiji bolj znane, je odbor sklenil, da bo vse pošljke za Nemčijo pošiljal na g. kurata šeškarja. Vsi tisti, ki po Giro-postal pošiljajo denar za Društvo Slovencev ali za raz¬ ne knjige in časopise, naj pošiljajo pošt¬ ne in tudi bančne čeke na nme: Fran¬ cisco Pernisek. To ime napišete točno tako, kakor je tukaj napisano in prav nič drugače. Knjižnica Društva Slovencev je sedaj že preurejena in ima lepo število knjig na razpolago. Pridite in oglejte si jo, sezite po slovenskih knjigah. Knjižnica je redno odprta ob sobotah popoldne in ob nedeljah dopoldne, v nujnih prime¬ rih pa dobite knjige tudi vsak dan med tednom. V pisarni Društva Slovencev dobite l;pe slovenske velikonočne razglednice. SEZNAM DRUŠTVENE KNJIŽNICE (7. nadaljevanje) za leto 1881.: J. Jurčič: Rokovnjači. — Dr. J. Men cinger: Mešana gospoda. — Dr. Ivan Tavčar: Otok in Struga. L. 1888.: Janez Trdina: Bajke in povesti o Gor¬ jancih: 39. Razodetje. — 40. Ko,ca- neža. A. Planinec: Na Vrbovem. — Povest. Dr. Ivan Tavčar: Revež. — Obraz. — Josip Stare: Vanda. — Povest. L. 1903.: Ivan Cankar: Greh. — Josip Jeranov: Reautcntimorumenos. — Podlimbar- ski Potresna povest. — Josip Doli¬ nar: Trenotki iz učiteljskega življe¬ nja. — Ivan Cankar: Živeti! L. 1911.: Rado Murnik: Hči grofa Blagaja. — Roman. Ivan Albreht: Cilka. — Krojač Marko. Anton Funtek: Za hčer. — Milan Pregelj: Prebujenje. — Ivan Tavčar: Visoška kronika. — Ivan Zorec: Za doto. — Vašo. — Ibrahim Suša. — V sobi štv. 12. L. 1921. L. 1922.: Miran Jarc: Poletje. — Josip Kostanje¬ vec: Sprevod. — Juš Kozak: Tehtni¬ ca. L. 1926.: France Bevk: Beg pred senco. — Juš Kozak: šentpeter. — Vladimir Lev¬ stik: Oblcdovci. —• Hilarij Pernat. — Ivan Zorec: Ban Vuk Strahinja. L. 1927. (Bo sledilo) Vsakoletno romanje Slovet cev v Liljan bo letos 13. ma Ali ste za bolne slovenske begunce v Evropi že kaj darovali? Ali ste mar že popolnoma pozabili na prestano trpljenje? Pomislite, da je v Evropi po taboriščih in zunaj taborišč še zelo ve¬ li AHILA ŽIVILA, TEKSTILNO BLAGO, ZDRAVILA. ZA VSE DRŽAVE. Iz Buenos Airesa pošiljamo 5 kg tež¬ ke pakete v Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Čehoslovaško in druge dr¬ žave: Posteljnino, srajce, blago, čev¬ lje, usnje, rabljeno obleko: mast, slanino, šunko, med, salame in čokolado. F AN E T H g Cia . DIAGONAL NORTE 501 — Of. 810 T. E. 30-7352 Slov e-tt s k i Izseljenski Oder . Ciudadela — Buenos Aires pričenja na Belo nedeljo svojo tretjo sezono s Klabundovo dramo v štirih slikah: "Praznih cvetočih česenj" VSTOPNCE: dobite v predprodaji pri fotografu L. Erjavcu v Ramos Mejii, Alvarado 350, po $ 5.—, 4.—, 2.— Želite morda postaviti dom, pa niste še izbrali lota? Morda pa ga že imate in bi ga želeli zamenjati ali prodati? Posredujem nakupe in prodaje zemljišč v okolici Buenos Aire¬ sa. Trenutno na razpolago nekaj lepih lotov po zmernih cenah v Moreno, Castelarju, Don Torcuato, Ezeizi, Florencio Varela itd. itd. Obiščite me na JOSE LEON SUAREZ 562 (ob sobotah zvečer in nedeljah dopoldne), pet kvader od postaje Liniers, ali pa pišite na naslov A. G. istotam. Imprenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires ČASA 6 0 Y U Tel. 76-9160 OLAZABAL 2336 1/2 kvadre Cabildo 2300 Nudimo ure OMEGA, UNVER, RECORD, DELOS — avtomatične, vo¬ dotesne in antimagnetične — najmodernejše oblike in vse s tovarniško garancijo. Opozarjamo, da si nabavite budilke, dokler je še zaloga. Vsa popravila ur in. zlatnine — točno in zanesljivo. Našim strankam nudimo kot olajšavo pri nakupu plačilo na obroke. (Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338, 1. nadstr. dto. 5.) tt 99 CANGALLO 439, Oficina 1502 TRANSITO E N C 0 M I E H D A S INTERNACIONALE! URADNE URE: OD 9. DO 18. NAROČNIKI, KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRO T. E. 3 4 — 9103 ZA MONTEVIDEO: CALLE ANDES 1202 No. 1.§ 4o.__ 2,25 kg riža 2,25 kg sladkorja No. 2.$ 40.— 4,5 kg riža Ta cenik razveljavlja No. 13 .. . . . $ 65.— POSTAL vse dosedanje e e n i h e. 1 kg prekajene slanine 1 kg svinjske masti 2 kg čebelnega medu No. 22.$ 90.- 2 kg Santos kave v zrnju 1,5 kg sladkorja 1 kg riža 4,5 kg sladkorja No. 7. 4 kg mila za pranje 300 g toaletnega mila No. 8. 2 kg svinjskege masti 3 konserve govejega mesa 1 steklenica mesnega izvlečka 1 konserva paradižnikove mezge No. 10.$ 58,— 1 kg surove kave Santos 2 kg sladkorja 1,5 kg riža No. 12.$ 58.— 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) 2 konservi z govedino 1 steklenica mesnega izvlečka No. 16.$ 67.— 2 kg neto svinjske masti 2 kg prekajene slanine No. 17.S 70.— 1 kg Santos kave v zrnju \3 kg neto svinjske masti No. 18.§ 72.— 4,5 kg riža , 4,5 kg sladkorja No. 19.$ 72.— 9 kg riža No. 20.$ 72.— 9 kg sladkorja 1 kg Santos kave v zrnju 2 kg sladkorja 2 kg svinjske masti 2 kg riža 1 kg govedine (pecho de vaca) % kg marmelade No. 27.§ 115.— 1 konserva z govejim jezikom 1140 g) 1 kg slanine 2 kg svinjske masti 1 kg riža 1 kg čebelnega medu 1 kg sladkorja % kg kakaa No. 30.$ 180. 1 kg Santos kave v zrnju 1 kg sladkorja 1 kg marmelade 1 kg čistega čebelnega medu 1 kg svinjske masti 1 kg prekajene slanine 1,14 kg govejega jezika 1 steklenica (100 g) mesnega izvlečka 1 manjša konserva s svinino 250 g angleškega kakaa 200 g Ceylon čaja 400 g izbranih dišav 1 kg surove kave 1 kg kakaa % kg čaja