TEKSTILEC GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ Leto XVIII. Junij/Julij 1977 Št/f r TOZD predilnica v I. polletju V začetku letošnjega leta so vse temeljne organizacije sprejele sanacijske programe, v katerih so si začrtale naloge za uspešnejše poslovanje in izboljšanje gospodarskega stanja podjetja nasploh. To je bila nujna naloga, katero so narekovali slabi rezultati ob koncu poslovnega leta 1976, katerega smo zaključili z izgubo. Na zadnji seji delavskega sveta TOZD Predilnica so med drugim obravnavali pregled rezulta- tov gospodarjenja v I. polletju letošnjega leta oziroma, kako so izpolnili naloge, ki so jih sprejeli s sanacijskim programom. Kratek pregled kaže dokaj uspešne rezultate, ki so razvidni iz naslednjih podatkov: 1. Kvaliteta Glavni poudarek med nalogami v sanacijskem programu je bil dan kvaliteti izdelane preje, na katero vpliva predvsem število pretrgov. Pretrgi na prstančnih strojih (v 1000 vret. ur) Mesec Mikana Česana OE (BD 200) januar 92 88 231 februar 82 74 185 marec 79 55 244 april 63 49 157 maj 57 50 176 junij 57 53 117 predvideno 80 40 70 Ob občinskem prazniku Kranja iskrene čestitke Pri mikani preji so normativ dosegli, medtem ko se pri česani preji giblje še za približno 10 pretrgov več, kot je bilo predvideno. Pri OE preji normativ sicer še ni dosežen, vendar pa je v primerjavi z začetkom leta število pretrgov padlo za polovico. Rezultate so izboljšali z vrsto ukrepov; tako so dnevno kontrolirali število pretrgov in sproti izvajali ukrepe za izboljšanje stanja, nadalje so začeli prehajati na terminsko zamenjavo raztezalnih jermenčkov in brušenje gumi oblog na 6-mesečni ciklus na prstančnih strojih, dočim je v predpredilnici 3-mesečni ciklus, uvedli so nove — mehkejše obloge, uveljavili prepoved zamenjave predpreje z enostavnim prisukovanjem na iztekajočo predprejo, polovico flajerjev so preuredili tako, da se onemogoči premikanje jermena na kozmo-sih (na ostalih bodo uredili po remontu), itd. Število pretrgov v previjal-nici je še vedno previsoko. Temu so krivi naslednji vzroki: — Pri česani preji je bilo zahtevanega več ostrejšega čiščenja, kar povečuje število pretrgov; — Mikano bombažno prejo in prejo v mešanicah so z ozirom na možnosti previjali v večjem obsegu na elektronskih čistilcih, kar je imelo vpliv na prikaz večjega števila pretrgov; sicer pa je bolje, da se čim več preje previje preko elektronskih čistilcev; — Pri ocenjevanju kvalitete preje in ob proučitvi reklamacij na kvaliteto preje je bilo ugotovljeno, da je oh zamenjavi starih flajerk z novimi poraslo število napak, ki pa je pogojeno z oviro pri označevanju zaradi neustrezne krede, ki še ni dobavljena. Zamenjava flajerk pa je bila potrebna, ker so s prehodom na grobejšo številko preje morali preiti na 3-izmensko obratovanje. Število pretrgov na BD-200 strojih so sicer močno zmanjšali, vendar pa še niso dosegli zaželjenih rezultatov, kljub številnim ukrepom, kot npr.: poostrili so nadzor nad čiščenjem in mazanjem pre-dilnih komor, nadalje so poslali v reparaturo 200 kom rotorjev, nabavili 410 kom če-salnih valjčkov, po posvetovanju s firmo Rieter so poskusno naročili dodatne priprave za intenzivnejše odvajanje prahu; za pripravo materiala za OE predenje so vključili v največji možni meri samo Rieter linijo, tako da je predelava preko Cros-rol in stare čistilnice mini- malna, v prostoru, kjer tečejo BD-200 stroji, pa so z raznimi eksperimenti dosegli večjo relativno vlago, kar je tudi pripomoglo k boljšemu obratovanju. V mesecu juliju so pristopili k izdelavi programa poizkusnega predenja raznih mešanic, kar bi v veliki meri sprostilo ozko grlo na raztezalkah in Bajerjih prav pri predelavi mešanic, kjer imajo velike težave. Pri mikani preji so izvršili pripravo mešanice za predelavo, medtem ko je za česani asortiment zaradi pomanjkanja prostora to zaenkrat še neizvedljivo. 2. Rezervni deli Oskrba z rezervnimi deli je bila v predilnici letos sicer boljša kot prejšnje leto, vendar pa jim ostaja še vedno pereča dobava rezervnih delov za previjalnico, za Lesso-no in Savio ter vozlače. V II. polletju letošnjega leta jih čaka menjava garnitur na mikalnikih, za kar pa so priprave že v teku. 3. Delovna sila V TOZD Predilnico je letos vstopilo oz. se na novo zaposlilo 31 delavcev, izstopilo pa jih je ravno toliko, tako da je stanje ob zaključku polletja po številu enako, le s to razliko, da je podatek »število zaposlenih na delu« nižji, ker so se povečali izostanki z dela (predvsem bolniški stalež in redni letni dopusti). Za nemoteno obratovanje bo potrebno čimprej povečati število zaposlenih na planirano število in sicer 464 delavcev. 4. Proizvodnja Mesec Izdelano % napram Dosež. 0 tex et. kg bb. kg (dekl.) operat. planu gr bazni (Nm) januar 310.960 475.842 98,77 23,04 22,44 (44,56) februar 341.577,5 495.794 100,10 22,97 23,39 (42,75) marec 351.407,5 515.873 97,60 22,92 23,11 (43,27) april 286.978 421.848 92,55 21,96 22,98 (43,51) maj 299.118,5 474.039 96,65 22,61 21,75 (45,98) junij 335.067,5 525.966 100,10 23,82 21,92 (45,62) Skupaj I. poli. 1,925.109 2,909.362 97,60 22,88 22,59 (44,27) I. poli. 1976 1,679.723,5 2,794.901 103,10 23,23 20,93 (47,77) Indeks 114,6 104,1 94,7 98,5 107,93 V doseženi količini proizvodnje se pozna povečano število vreten (novi Krušik stroji) in pa poprečno predena— nižja številka (grobejša). S proizvodnjo preje smo tako v celoti zadostili potrebam doma, od meseca junija dalje pa se celo nekaj preje odprodaja, kljub temu, da sta bila odprodana 2 Pc stroja z 936 vreteni. Operativni plan ni bil izpolnjen, to pa zaradi naslednjih vzrokov: — zaradi predenja grobej-še številke preje so prišli v predilnici na troizmensko obratovanje skoraj vseh flajerjev in raztezalk, kar je povzročilo pomanjkanje sposobnih flajerk, kar je še vedno prisotno, saj nove fla-jerke delajo z nižjim učinkom; — istočasno se povečuje količina preje v mešanicah in nastaja ozko grlo na raztezalkah, kjer se zahteva predelava v tri ali štiri pasaže; — gornji problemi so povezani tudi z doseženo kvaliteto, pri predelavi mešanih pa prihaja do pogostih pomeš-njav. Tudi produktivnost je povezana z zgoraj navedenimi problemi, kar izkazujejo rezultati izkoriščanja kapacitet. Izkoriščenost je bila na PS strojih najnižja v mesecu juniju — samo 91,4%, ravno tako na flajerjih — le 87,2 %. Tekstilni inštitut nam je za našo predilnico po metodologiji izračunal naslednjo stopnjo organizacije in se nanaša na doseženo produktivnost: Mesec SO % Pretrgi — strosni Pri 80 pretrgih januar 92,4 1. mesto 2. mesto februar 90,8 2. mesto 2. mesto marec 89,1 1. mesto 1. mesto april 87,8 1. mesto 1. mesto maj 85,3 1. mesto 1. mesto junij 82,2 3. mesto 2. mesto Od junija povišani osebni dohodki V zadnji številki našega glasila smo vas obvestili, da se bodo s 1. junijem povišali osebni dohodki za 10 %. Pretežni del povišanja se bo upošteval pri izračunu vrednosti točke; del sredstev pa se je določil za povišanje oz. uskladitev posameznih problematičnih delovnih mest. Opozoriti vas želimo predvsem na spremembo, ki je nastala z uvedbo dodatka za minulo delo. Dosedaj smo obračunavali le dodatek na stalnost zaposlitve v podjetju. S 1.6.1977 dalje se bo obračunaval dodatek na stalnost zaposlitve in dodatek za skupno delovno dobo (minulo delo). S tem v zvezi se bo spremenil in dopolnil 13. člen Samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov, katerega so sprejeli zbori delavcev in ga vam v celoti posredujemo: ČLEN 13 SE SPREMENI IN GLASI: a) Za vsako uro opravljenega rednega delovnega časa pripada delavcem, ki izpolnjujejo pogoje, dodatek za stalnost zaposlitve v temeljni oziroma delovni organizaciji in dodatek za skupno delovno dobo (minulo delo), ki se obračunata na osnovi osnovne ocene delovnega mesta in ustreznega % iz spodaj navedene tabele: Doba zaposlitve v temeljni oz. delovni organizaciji in skupna delovna doba (minulo delo) % za stalnost zaposlitve % za skupno delovno dobo (minulo delo) nad 1— 5 let 4,0% 1,0 % nad 5—10 let 4,2 % 3,0% nad 10—15 let 4,4 % 4,0 % nad 15—20 let 4,6'% 5,0% nad 20—25 let 4,8% 6,0 % nad 25—30 let 4,9 % 7,0 '% nad 30 let 5,0% 8,0 % b) Osnova za pridobitev meljni oz. delovni organiza-pravice do dodatka za stal- ciji, katera se upošteva pri nost je doba zaposlitve v te- določanju letnega dopusta. TOZD predilnica... (Nadaljevanje s 1. strani) V prikazu produktivnosti v primerjavi z ostalimi predilnicami zavzemamo še vedno solidno uvrstitev, vendar se bo to mesto težko obdržalo, če bodo ti problemi še vnaprej tako prisotni. 5. Izpolnjevanje asortimenta Asortiment je bil samo v januarju dosežen le z 98,77 %, dočim je bil v ostalih mesecih izpolnjen. V proizvodnji pa so se stalno prilagajali zahtevam po spremembah, tako da se ni ogrožala proizvodnja v tkalnicah. Trenutno je nekoliko ogrožena normalna proizvodnja po asorti-manu, to pa zaradi ozkega grla na raztezalkah in težav pri predelavi staničnega vlakna. To bi bil v kratkem grob pregled doseženih rezultatov izpolnjevanja nalog sanacijskega programa v predilnici, oziroma polletnega gospodarjenja in doseženih rezultatov. Ob pregledu ostalih nalog sanacijskega programa ostaja odprto vprašanje nabave dveh raztezalk, za kar pa bo potrebno nujno poskrbeti finančna sredstva. Pri tem naj omenimo, da skrbijg tudi za prihranek na materialu, saj so že uvedli novo mešanico za mikano prejo 30 do 64 tex, kjer primešavajo izče-ske. Prihranek se bo poznal v razliki med ceno surovin in izčeski. Za izboljšanje pogojev obratovanja in kvalitete preje (predvsem v mešanicah) pa bodo morali čim-prej izvesti rekonstrukcijo flajerjev. Dolžina dobe zaposlitve v tej temeljni oz. delovni organizaciji se računa do vključno 31.12. tekočega leta. Za zaposlitev v temeljni oz. delovni organizaciji se štejejo tudi zaposlitve v podjetjih, katerim je sedanja delovna organizacija pravni naslednik. Osnova za pridobitev dodatka za minulo delo je skupna delovna doba, ki se izračunava do 31.12. tekočega leta, ki se prav tako upošteva pri določanju letnega dopusta. c) Višina posameznega dodatka v % se ugotavlja delavcu na dan 1.1. tekočega leta po doseženih dobah zaposlitve iz prejšnje točke tega člena. d) Delavcu, ki se ponovno zaposli v temeljni oz. delovni organizaciji in ima pogoje za pridobitev dodatka za stalnost zaposlitve, se dodatek prične obračunavati šele po treh mesecih ponovne neprekinjene zaposlitve. e) Za opravljene ure v podaljšanem delovnem času ali na proste dneve, se dodatka za stalnost in minulo delo ne obračunavata. f) Delavcu, ki je v teku meseca neopravičeno izostal z dela, se za dotični mesec dodatka za stalnost in minulo delo ne obračuna. g) Dodatek za stalnost zaposlitve v temeljni oz. delovni organizaciji in za minulo delo pripada delavcu, ki se je prvič zaposlil, šele z dnem, ko je dopolnil eno leto zaposlitve v temeljni oz. delovni organizaciji in s tem dosegel tudi eno leto skupne delovne dobe t. j. za razred nad 1—5 let, dočim ugotavljanje dobe za ostale razrede dodatka ostane nespremenjeno. h) Dodatek za minulo delo se prične obračunavati delavcu z dnem zaposlitve v temeljni oz. delovni organizaciji, če izpolnjuje pogoj enoletne skupne delovne dobe iz prejšnje točke. i) Točke, ki pripadajo delavcu po določilih tega člena za stalnost zaposlitve in minulo delo, se v tekočem letu obračunavajo oz. ovrednotijo s poprečno vrednostjo točke, ki je bila obračunana oz. izplačana v preteklem letu v delovni organizaciji in jo ugotovi oz. določi odbor za koordinacijo nagrajevanja. Odbor za koordinacijo nagrajevanja je na zadnji seji že ugotovil oz. določil vrednost točke za obračun dodatka za stalnost zaposlitve in skupno delovno dobo (minulo delo), ki znaša za leto 1977 5,10. Vsak delavec bo tako ob izplačilu osebnih dohodkov lahko na izplačilnem listku v koloni 5 ugotovil skupni % dodatka za stalnost in minulo delo, v koloni 36 pa bo to izraženo v dinarjih. Z izračunom poprečne vrednosti točke, ki je bila obračunana oz. izplačana v preteklem letu v delovni organizaciji in se bo upoštevala pri izračunu dodatka za stalnost zaposlitve in skupno delovno dobo, bo izpolnjena večletna želja oz. zahteva zaposlenih, da naj se dodatek ovrednoti za vse delavce enako. Obisk v Rivoliju Na povabilo mesta Rivoli — Torino je v četrtek, dne 30.6.1977 odšla na obisk v to pobrateno mesto 47-članska sindikalna delegacija mesta Kranja na čelu s predsednikom ObSS Kranj tovarišem Erženom. Ob prihodu v Rivoli so nas sprejeli pred občinsko skupščino njihov podpredsednik — velik ljubitelj Jugoslavije in še nekaj ostalih prijateljev, s katerimi navezujemo že dolgoletne stike. Gostitelji so se zelo trudili, da so nam razkazali vse pomembne znamenitosti mesta Rivoli in Torina, da smo dobili osnovno predstavo o teh dveh mestih, njihovih znamenitostih in seveda ne nazadnje boju njihovih sindikatov in komunistične partije za boljši jutri njihovega delavskega razreda. Tako smo imeli naslednji večer srečanje z njihovimi ima za cilj združevati po celi Italiji napredno misleči delavski razred, ki naj bi jutri še složneje nastopal proti izkoriščanju delavskih množic. Nepozaben je bil obisk Col-de-Lys približno 1300 m visoke planote nad Rivoli-jem, kjer je bilo v nedeljo, 3. julija veliko zborovanje italijanskih partizanov tega področja. Tega zborovanja se je poleg naše delegacije udeje-žila tudi francoska. Udeležilo se ga je več tisoč italijanskih antifašistov, ki so obujali spomine na slavne pretekle dni, ko so morali italijanski partizani v osrčju okupirane Evrope in Italije biti boj za osvoboditev Italije izpod fašističnega jarma. V imenu jugoslovanskih partizanov je pozdravil srečanje naš Peter Tulipan, ki je obudil spomine na borbo naših partizanov, složno z italijanskimi za osvo- Sodelujte v Tekstilcu! sindikalnimi delavci, ki so zelo zgoščeno prikazali cilje boja italijanskih sindikatov za boljši jutri italijanskih delavcev. Z ramo ob rami s komunistično partijo se borijo, da bi njihov delavec imel vsaj osnovne pravice odločanja v podjetjih, ki so pretežno last raznih tujih in domačih multinacionalnih družb in ostalih struktur kapitalistične družbe. Mesto Rivoli je izrazito levo usmerjeno mesto, kjer imajo komunisti in socialisti prevlado tako, da so v tem mestu sindikati in komunisti dosegli določene uspehe na področju izgradnje družbenih objektov za delavce, izboljšave delovnih pogojev za delavce, itd. Predzadnji večer obiska je bila delegacija povabljena na festival »Unita«. To je festival pod okriljem komunističnega glasila »Unita«, ki boditev izpod okupacije. Po uvodnem slavju je bilo družabno srečanje udeležencev proslave, ki so še dolgo obujali spomine na slavne pretekle dni. Ob odhodu iz Rivolija je imel vsak član naše delegacije prijeten občutek, da smo Jugoslovani cenjeni kot prekaljeni borci za človekove in delavske pravice, s katerimi napredne sile v svetu praznujejo pobratene stike, da bi si pridobili osnovne izkušnje za njihovo borbo v lastnih deželah. Po drugi strani pa še bolje ceniš pridobitve naše revolucije, ko vidiš, da v osrčju Evrope bijejo sindikati še velik boj za pridobitev osnovnih delavskih pravic, ki smo jih mi izbojevali že pred 30 leti. A. O. OD ZA MESEC MAJ 1977 V mesecu maju je bil povprečni izplačani osebni dohodek za 182 plačanih ur v organizaciji združenega dela 3.374,50 dinarjev. Po posameznih delovnih enotah oz. TOZD pa je bil naslednji: Delovna enota Maj 1977 TOZD predilnica 3.013,72 din DE tkalnica I 3.079,35 din DE tkalnica II 3.097,65 din TOZD tkalnica 3.090,17 din DE plamenitilnica I 3.323,72 din DE plemenitilnica II 3.249,56 din DE gravura 3.752,04 din TOZD plemenitilnica 3.345,52 din TOZD prehrana in oddih 3.435,25 din DS skupne službe 3.978,30 din J.š. J. š. Izobraževalna skupnost za tekstilno stroko V mesecu maju in juniju so se delavci v OZD na zborih seznanjali s kopico samoupravnih sporazumov posameznih SIS in z njihovimi programi dela. Programi so prikazani po nalogah, ki so po merilih ocenjene in izražene po svojih vrednostih v dinarjih. Skupno ocenjene naloge posameznih SIS predstavljajo sredstva, ki jih morajo delavci v združenem delu preko svojih delegatov odobriti in v obliki prispevne stopnje prispevati za dejavnosti posameznih SIS. S podpisi samoupravnih sporazumov so se delavci v OZD obvezali, da bodo od ustvarjenega dohodka TOZD ta sredstva zbrali in tako omogočili izvajanje programov. SIS pa so obvezne zbrane in sprejete naloge čimbolj e izpolniti. Med ostalimi samoupravnimi sporazumi ste delavci podpisali tudi Samoupravni sporazum o osnovah plana vzgoje in usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980. S tem samoupravnim sporazumom določamo za obdobje 1976 do 1980 osnovne smotre in naloge, ki jih bomo uresničili z usmerjenim izobraževanjem, pogoje in merila, na katerih bo slonela svobodna menjava dela, sestavine in obseg programov izobraževanja in usposabljanja za poklic ter programa skupnih nalog, obveznosti delavcev za izvedbo programov ter pravice, obveznosti in odgovornosti skupščin posebnih izobraževalnih skupnosti in Izobraževalne skupnosti Slovenije. Udeleženci se zavezujejo, da bodo v tem srednjeročnem obdobju razvijali usmerjeno izobraževanje tako, da bodo zadovoljevali kadrovsko-izobraževalne potrebe združenega dela. Ustvarjali bodo kadrovske, prostorske, materialne in vsebinske pogoje za preosnovo srednjega in visokega šolstva v celovito zasnovano usmerjeno izobraževanje in izenačevali možnosti mladih za usmerjeno izobraževanje. Vzgojno izobraževalne organizacije združenega dela bodo povečevale učinkovitost svojega dela ter zato posodabljale učne programe in učno tehnologijo. Obseg in vsebina planov usmerjenega izobraževanja se določata v mejah materialnih možnosti in potreb temeljnih organizacij združenega dela materialne proizvodnje in v mejah zmogljivosti temeljnih organizacij združenega dela usmerjenega izobraževanja. Program izobraževanja vsebuje: — program izobraževanja in usposabljanja za poklic (to so programi TOZD srednjih in visokih šol), — program skupnih nalog (ta program obsega tiste dejavnosti, ki so nujno potrebne za delovanje celovitega sistema vzgoje in izobraževanja). Sredstva za izvedbo programov po tem sporaz umu v Sloveniji znašajo: 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj Programi sred. in visok, šolstva 1,291,5 1.302,0 1.411,0 1.507,0 1.725,0 7.236,5 Programi skupni nalog 206,5 225,7 319,5 477,5 588,2 1.817,4 SKUPAJ: (v milijon din) 1.498,0 1.527,7 1.730,5 1.984,5 2.313,2 9.053,9 Kako bomo zbrana sredstva po prispevni stopnji 10,6 od panoge 124—00, to je od tekstilne industrije trošili v letu 1977. Zbrana sredstva planirana na podlagi poslovnega uspeha organizacij združenega dela za leto 1976 znašajo za leto 1977 66,462.000 dinarjev. Program izobraževanja in usposabljanja za tekstilne poklice: — Dejavnost srednjih šol in šol organiziranih po zakonu o poklicnem izobraževanju — Dejavnost visokih šol 28,113.000,—din 7,466.000,— din SKUPAJ — Program skupnih nalog 35,579.000,— din 652.000,— din SKUPAJ 36,231.000,— din Iz teh podatkov je razvidno, da bomo porabili za vzgojo tekstilnih kadrov v letu 1977 36,231.000 dinarjev ali 54,5 %, za programe drugih pa bomo prispevali 30,231.000din ali 45,5 % od zbranih sredstev tekstilne industrije. Da bi imeli uporabniki vpogled v šolstvo tekstilne stroke navajam vse TOZD srednjih in visokih šol, poklice, ki jih vzgajajo in število odd. v šolskem letu 1976/77. Šola oz. šolski center Poklici Število Število učencev oddelkov Tekstilni center predilski tehnik 4 70 Kranj tkalski tehnik 4 84 tekst.-kemijski tehnik 3 83 pletilski tehnik 4 98 konfekcijski tehnik 4 115 pletilja 1 25 krojač moških oblek 0 9 šivilja ženskih oblek 3 65 Center strokovnih šol krojač moških oblek 2 37 Ljubljana krojač ženskih oblek 2 42 šivilja ženskih oblek 3 92 tapetnik 1 19 Center poklicnih šol krojač moških oblek 2 36 Kočevje šivilja ženskih oblek 3 37 Poklicna tekstilna šola Metlika konfekcionar 4 80 Poklicna lesna in oblačilna šola Sevnica konfekcionar 6 163 Poklicna oblačilna in kovinarska šola z italijanskim učnim jezikom Izola šivilja ženskih oblek 6 Tehnična elektro- tkalski tehnik 5 100 strojna in tekstilna tekst.-kemijski tehnik 2 42 šola Maribor konfekcijski tehnik 4 118 Šolski center za krojač moških oblek 3 86 oblačilce in frizerje šivilja ženskih oblek 7 211 Maribor konfekcionar 1 24 konfekcijski modelar 4 134 Šolski center krojač ženskih oblek 2 33 Borisa Kidriča Celje šivilja ženskih oblek 1 18 konfekcionar 2 50 Center poklicnih šol krojač moških oblek 5 158 Murska Sobota šivilja ženskih oblek 4 106 Vpis v višje in visoke šole v šolskem letu 1976/77 je naslednji: Visokošolski zavod Poklic Število Število Skupno rednih izrednih število sluša- sluša- sluša- tel jev teljev tel jev FNT — TOZD tekstil, tehnol. odsek Ljubljana dipl. inž. tekstila 97 30 127 VTŠ — TOZD strojništvo inženir tekstila 49 12 61 odsek tekstil Maribor dipl. inž. tekstila 8 16 24 Z vsemi temi podatki sem želela našega delavca — uporabnika seznaniti z dejavnostjo izobraževanja tekstilnih kadrov in s stroški tega izobraževanja. Opozoriti pa želim tudi na to, da bi se moralo število oddelkov v naših šolah bistveno povečati. Letošnji redni vpis, ki je sedaj zaključen, je ponovno pokazal, da med mladino ni interesa za šolanje v tekstilnih strokovnih šolah. Sodobna tehnika in tehnologija v tekstilni industriji zahteva veliko strokovnjakov različnih profilov in strok. Na žalost kadrovska politika ni bila sestavni del razvojne politike v naših OZD in zato skrb za strokovni, izobraževalni napredek kadra ni bila enaka prizadevanjem za razvoj in napredek proizvajalnih sredstev v tekstilni industriji. Od 50.000 delavcev zaposlenih v tekstilni industriji je le 0,7 % delavcev z visokošolsko izobrazbo, 1,1 % delavcev z višješolsko izobrazbo in 6 % delavcev s srednjo izobrazbo (vseh strok). Tekstilna industrija hoče v prihodnjem srednjeročnem obdobju povečati svojo proizvodnjo, dvigniti produktivnost in popestriti asortiman proizvodov. Vse to bo pa lahko dosegla le z dvigom strokovne usposobljenosti zaposlenih. Pismo ii Novigrudo Kot ponavadi odhajamo po dopustu domov z različnimi vtisi in mnenji, dobrimi, pa tudi slabimi, o problemih, ki pa niso tako veliki, da jih ne bi bilo mogoče odpraviti. Dejstvo je, da je celotna ekipa, ki se trudi letos v Novi-gradu za počutje gostov, nova, med njimi tudi upravnik. Nekaterih problemov upravnik brez pomoči »domače hiše« ne bo mogel spremeniti oziroma izboljšati. Ne mislim kritizirati hrane, mnenja sem, da je bila na splošno kar v redu, le večerja je bila za nekatere premajhna. Kar pa se okusa hrane tiče, je pač tako, da vsaka kuharica kuha po svoje in nekoliko drugače. Menim, da je treba kljub vsemu pohvaliti celotno ekipo, saj se trudijo vsi — od prvega do zadnjega, še posebej zaradi tega, ker pogoji dela niso idealni: vročina, nefunkcionalna kuhinja in restavracija. Kar se tiče restavracije trdim še posebej to iz razloga, ker ni mogoče hrane razdeljevati s pomočjo vozičkov, kar bi močno olajšalo delo servirkam. Tako pa mlada in šibka dekleta težko prenašajo polne pladnje. Restavracija je vsekakor premajhna za toliko gostov, zid, ki jo zapira in omejuje, bi bilo potrebno podreti, ali pa narediti pomične stene za slučaj slabega vremena. Menim pa vsekakor, da je problematičen način postrežbe v osnovi, ki že dalj časa povzroča negodovanje gostov. Dejstvo je, da je gostov več kot miz, poleg domačih, prihajajo še tuji, ker je restavracija odprtega tipa (ne vem, če je to res potrebno). Napis na steni »Rezervacije niso dovoljene« prav nič ne koristi, ker so rezervacije miz le posledica neurejenosti v osnovi. Dogaja se pač tako, kot že vsa leta nazaj: pred razdeljevanjem obrokov gosti zasedajo mize, da se pač izognejo stanju in dolgem čakanju pred vrati in še potem temu, ko jih čaka obložena in popackana miza. Vse skupaj seveda spremlja rahlo slaba volja in človek ima občutek, kot da bi čakal na brezplačno kosilo. Mislim, da bi bilo potrebno v tem pogledu končno narediti red, mizg oštevilčiti in razporediti čas, prav tako tudi tuje goste, če ni možna istočasna postrežba. Ne bi bilo napak, ko bi pomislili tudi na spremembo turnusa. Številni gosti ugotavljajo, da je dopust za en teden prekratek, 15 dni pa predolg, kompromis bi bil torej 10 dni. Z ozirom na to, da ima danes že večina gostov svoj lastni prevoz, pa tudi avtobusne zveze so zelo dobre, bi bila menjava vsekakor možna, če ne za vse hišice, pa vsaj določeno število. Pripravljeni v vsakem trenutku V nedeljo, 19. junija, se je končala na območju Gorenjske vojaška vaja, katere cilj je bil — preizkusiti usposobljenost vseljudske obrambe za vodenje odpora in oboroženega boja v občini in krajevnih skupnostih. V vaji, katera je bila dosedaj edina v naši republiki, so sodelovali pripadniki teritorialnih enot, milice, narodne zaščite, vsa vodstva družbeno-političnih organizacij in navsezadnje celotno prebivalstvo okupiranega ozemlja. Vaje tega splošno-ljudskega odpora so si med drugim ogledali tudi visoki gostje: predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije Mitja Ribičič, predsednik izvršnega republiškega sveta Andrej Marinc, predsednik republiške zveze sindikatov Janez Barborič, republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen in generali Janko Si-kirnik, Jože Ožbolt, Rudolf Hribernik ter ostali gostje. Vsi, kateri smo si ogledali te vaje, smo se lahko prepričali, da je naša ljudska obramba praktično nepremagljiva. Naj povem še to, da je bila vaja »postavljena v čas dveh mesecev vnaprej«, po zasedbi okupatorja na naših tleh. PLAVI preide v ofenzivne akcije izven centrov, da bi odvrnil enote RDEČIH od komunikacij, ter da bi uničil objekte partizanskih baz. Ogledamo si najprej vajo zaseda. Korak za korakom se PLAVI pomikajo po prašnem makedamu proti okoliškim vasem. Vojaški korak PLA-VEGA je zanesljiv in odločen. Toda kljub tajnosti, katera je edini zaveznik PLAVIH, RDEČI preko svojih obveščevalcev izve za njihov namen. RDEČI postavijo zasedo ob cesti, kjer PLAVI najmanj pričakuje. Čelo kolone je že pri robu gozda. Iznenada rafal iz strojnice. Takoj nato še poki pušk. PLAVI padajo, se rešujejo, so zmedeni. Prične se boj mož — na moža. Uspeh RDEČIH je popoln. PLAVI nima izbire. Edina možna pot — pa še ta ga pripelje v smrt. Kratka ocenitev. Komu pripisati takšen uspeh? Pripisati ga je treba predvsem popolnemu maskiranju položajev zasede in pa seveda vsem okolnostim, katere zahtevajo uspehe v takšnih trenutkih. PLAVI hočejo na vsak način svoj neuspeh nadomestiti in to takoj. Pričnejo s helikopterskim desantom. Njihova enota je specializirana. Vlije se dež. Pravo deževno neurje. Bobnenje helikopterjev se stopnjuje, napetost narašča. Tudi PLAVIM se vidi, da so izvežbani do poslednjega moža. PLAVI takoj napade. Rezervna enota RDEČIH se ne more vzpostaviti v bran napadalcem. PLAVI so nekaj časa gospodarji terena. Napadajo, napredujejo. Iščejo krojaško delavnico. Kljub modernim tehničnim sredstvom in raznimi drugi- mi pripomočki ne odkrijejo ničesar. Ob pomoči RDEČIH čet rezervni enoti, so morali PLAVI odnehati s preiskovanjem in okupacijo po terenu. Nekaterim je uspelo pobegniti s helikopterji, drugi so ujeti in padejo v ujetništvo. PLAVI utrpi pri desantu precejšnjo škodo tako v živi sili, kot tudi v njihovem modernem tehničnem orožju. To sta bila dogodka, katera sta nas vse zelo navdušila. Vsi smo se lahko marsikaj naučili. Tudi prikaz različnih vojaških transportnih sredstev za transport materiala in ranjencev je bil odličen. Videli smo, da kljub še tako modernemu orožju vedno pride prav v gorskem svetu tudi navadni nahrbtni koš, pa na hitrico narejena nosila, lojtr-ski voz, majhni konji »bo-sančki« in težki gorenjski konji, katere opremimo tako, da so zmožni nositi tudi do 180 kg, pa navadni fičko opremljen z dvema puško-mitraljezoma, pa do najbolj modernih traktorjev in nazadnje tudi helikopterjev. Ta prikaz vaje s helikopterjem je bil še posebno zanimiv. Rekli bi lahko celo atraktiven, saj nam je vaja prikazala prevoz oziroma prenos ranjenca v posebni mreži iz enega območja na drugega. Tradicija partizanskega življenja je oživela tudi tokrat. Po uspešnih akcijah so zvečer na osvobojenem ozemlju pripravili partizanski miting. Tudi tega so se poleg domačinov udeležili najuglednejši slovenski družbenopolitični delavci. Vsi smo bili zelo navdušeni ob vseh točkah, katere so pripravili člani Prešernovega gledališča iz Kranja. Poleg njih so sodelovali še domači recitatorji, folklorna skupina, pionirski pevski zbor ter pevski oktet iz Jelovice. Po tako razgibanem sporedu nam je okusen pasulj iz vojaškega kotla še kako teknil. Ura je bila že pozno. Začelo se nam je muditi. Marsikaj smo morali še urediti. Vsi smo vedeli, da nas čaka še en naporen dan. Drugi dan smo obiskali več krajevnih skupnosti. Pot do njih je bila težavna. Vsi so se pomaknili v zaselke. Tukaj smo šele videli, kako so domačini vso stvar vzeli zares. Povsod vse zastraženo. Kljub nalepkam, katere smo imeli nalepljene na avtomobilih ter emblemi in našitki na naših srajcah, niso nič pomagali. Vodič je moral najprej na javko. Šele nato smo se smeli prosto gibati po osvobojenem ozemlju. Vsi — žene, otroci in starčki so nas nekam čudno motrili z očmi, češ, le kaj počenjajo ti tukaj, saj smo vendar v stalni vojni pripravljenosti. Po takšnih in podobnih zapletih, katerih pa ni bilo malo, smo prišli do štaba krajevne skupnosti. Dva viso- Žičnica za prevoz v vojaško bolnišnico Visoki slovenski gostje so si z zanimanjem ogledali vsako vajo RDEČI ima dobro organizirano svojo obveščevalno službo Notranjost vojaške krojaške delavnice Specializirana enota PLAVIH v trenutku helikopterskega desanta ka drogova sta nam dala vedeti, da je veza z zaledjem dobro vzpostavljena. Tudi stiki z vodstvi krajevnih skupnosti so bili zanimivi. Zvedeli smo marsikaj. Med drugim tudi to, da so v tem času sprejeli v članstvo zveze komunistov več mladincev, da kurirji do potankosti izpolnjujejo svoje naloge, da imajo odlično povezavo z občinskim vodstvom, da imajo zelo močan vpliv na prebivalstvo, kar je v teh trenutkih zelo pomembno, tako da kljub številnim zvijačam PLAVEGA nihče ni klonil. Ogledali smo si tudi partizanske baze, katerih kamuflaža je bila zelo dobra. Prav nihče, še domačini sami ne bi mogli odkriti važnih objektov, kot so vojaška krojaška delavnica, v kateri so delavke prenehale z delom samo v času desanta, pa vojaška bolnišnica, do katere je dostop možen samo z žičnico, pa vojaška čevljarna, tiskarna, itd. Lahko nam je jasno, da je ta vaja splošno-ljudskcga odpora, katera je bila dosedaj edina v Jugoslaviji, dokaz pravilne in nujne usmeritve v naših obrambnih pripravah. Veseli smo, da so prebivalci vzeli vso stvar zelo resno, tako da bi sovražnik — napadalec padel v nemilost že pripravljenim in izurjenim ljudem. Zato naj poudarim še enkrat, da je zmagovito orožje naše socialistične samoupravne Jugoslavije predvsem v pravilnosti naše usmeritve, stalni pripravljenosti, dobri izurjenosti ter moralnopolitični trdnosti vseh državljanov. To je tisto orožje, pred katerim lahko poklekne številno in tehnično močnejši napadalec. Niko Srabočan Vodiča Magda Rogelj in Anton Ozebek sta nas vodila po osvobojenem ozemlju PLAVI se umika. Za zaklon se poslužuje vsak kotiček Kršitve delovnih obveznosti Junija na zborih delavcev Na podlagi določil Statuta Temeljne organizacije združenega dela PREDILNICA »Tekstilindus« Kranj so delavci te temeljne organizacije združenega dela na zboru dne 14. 6. 1977 ter po predhodni javni obravnavi sprejeli naslednje SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O MEDSEBOJNIH RAZMERJIH DELAVCEV V ZDRUŽENEM DELU 1. Spremeni oz. dopolni se 119., 122., 124. in 125. člen, ki se v prečiščenem besedilu glasijo: (Opomba: zaradi boljšega pregleda se še dodajata nespremenjena 120. in 123. člen) 119. člen Delavec je disciplinsko odgovoren, če krši svoje delovne obveznosti po svoji krivdi, to je namerno ali iz malomarnosti oz. nepazljivosti. Kazensko odgovornost oziroma odgovornost za gospodarski prestopek ali drug prekršek ne izključuje vzporednega disciplinskega postopka, če je delavec s svojim ravnanjem prekršil svoje delovne obveznosti. Kršitve delovnih obveznosti so tudi vsa ostala dejanja, ki so v drugih samoupravnih splošnih aktih navedena kot kršitve delovnih obveznosti. Kršitve delovnih obveznosti so lažje in hujše. 120. člen Lažje krištve delovnih obveznosti so: — prepozno prihajanje na delo in prezgodnje odhajanje z dela ter neopravičeno zapuščanje delovnega mesta med delom; — malomarnost pri delu, ki nima za posledico premoženjske škode; — zlonamerne pripombe k navodilom pristojnih vodij in njih delu; — opustitev prijave napak pri strojih in strojnih napravah, zaščitnih napravah, sredstvih in vseh nenormalnih pojavov, ki jih delavec med delom opazi, če še niso nastopile hujše posledice; — neopravičen izostanek s preventivnega zdravstvenega pregleda; — vsako ravnanje, ki je v nasprotju z danimi zdravniškimi navodili, med bolezenskim dopustom; — kršitev predpisov glede vzdrževanje reda in čistoče, ki jih izda pristojni organ (prinašanje tranzistorskih sprejemnikov in fotoaparatov na delovna mesta, parkiranje vozil na mestih, ki niso za to odrejena in slično); — nepravilen odnos do ostalih delavcev pri delu; — opustitev varnostnih ukrepov, če še niso nastopile hujše posledice. 121. člen Hujše kršitve delovnih obveznosti so: — ponareditev listin ali dajanja nepravilnih podatkov z namenom, da bi se preslepili pristojni organi pri odločanju o sklenitvi delovnega razmerja; — sprejem delavca na delo v nasprotju z določili zakona; — zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila; — omejevanje pravic delavcev do sodelovanja pri upravljanju temeljne ali delovne organizacije; — dajanje nepravilnih podatkov, s katerimi se spravi delavec v zmoto glede uveljavljanja pravic iz združenega dela; —■ onemogočanje vpogleda v listine in poslovanje organizacije združenega dela, če je to delavcu potrebno, da bi uveljavil svoje pravice; — dajanje nepravilnih podatkov samoupravnim organom in delavcem, če je to bistveno vplivalo na sprejem samoupravne odločitve v temeljni oz. delovni organizaciji; —• pomanjkljivo ali napačno informiranje delavcev o stanju in poslovanju temeljne oz. delovne organizacije; — omejevanje pravic delavcev, ki jih imajo iz medsebojnega razmerja v združenem delu; — neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno ali malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti; — odklonitev dela oz. delovnega naloga, če za to ni opravičenega razloga; — vsako dejanje ali opustitev dejanja, s čimer se ovira ali onemogoča delovni proces ali upravljanje v temeljni oz. delovni organizaciji; — povzročitev premoženjske škode temeljni organizaciji ali delovni organizaciji z malomarnim ali nevestnim opravljanjem svojih dolžnosti; — kršitev določb o zavarovanju pred požarom, eksplozijo ali elementarnimi nesrečami; — malomarno opravljanje dela pri varovanju imovine temeljne ali delovne organizacije; — nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi, neupravičena uporaba denarja, vrednostnih papirjev ali delavcu zaupanih stvari v lastno korist ali v korist koga drugega; — tatvina družbenega ali zasebnega premoženja v temeljni ali delovni organiza- Kršitve delovnih obveznosti (Nadaljevanje s 5. strani) ciji ne glede na vrednost ukradenega predmeta in ne glede na to, ali gre za dokončno dejanje, poizkus, napeljevanje ali pomoč; — pridobitev osebne gmotne koristi, sprejemanje daril in drugih ugodnosti v zvezi z delom; — opustitev ukrepov ali nezadostno ukrepanje za varstvo delavcev pri delu ali varstvo družbenih sredstev, ali premajhna skrb za take ukrepe, če je zaradi tega prišlo do nezgode ali škode; — prihod na delo v vinjenem stanju ali uživanju alkohola ali drugega narkomatič-nega sredstva med delom, ki zmanjšuje zmožnost za delo, kakor tudi prinašanje alkoholnih pijač ali narkotičnih sredstev v temeljno ali delovno organizacijo; — povzročanje nereda ali pretepa v temeljni oz. delovni organizaciji ali sodelovanje pri njem, kakor tudi groženje s fizičnim napadom; — neopravičeno izostajanje iz dela; — zavajanje pristojnih organov pri opravičevanju odsotnosti z dela; — neizvrševanje, neredno ali nepravočasno izvrševanje del oz. nalog, ki se nanašajo na splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; —■ malomarno opravljanje del oz. nalog, ki utegne povzročiti kršitev poslovne vojaške ali druge v zakonu ali samoupravnem splošnem aktu določene tajnosti; — opustitev pošiljanja listin in podatkov na zahtevo pooblaščenih organov ali dajanje netočnih podatkov; — ponavljanje lažjih kršitev delovnih obveznosti. 122. člen Prenehanje lastnosti delavca v združenem delu se praviloma izreče za tiste hujše kršitve delovnih obveznosti, s katerim se predvsem povzroča motnje v razmerjih pri opravljanju del oz. nalog, onemogoča ali otežuje dela drugih delavcev ali kako drugače moti delovni proces, oškoduje temeljno oz. delovno organizacijo, zlasti pa zaradi: — neopravičenega izostanka z dela 5 ali več delovnih dni zaporedoma; — tatvine družbenega ali zasebnega premoženja v temeljni ali delovni organizaciji ne glede na to ali gre za dokončano dejanje, poizkus, napeljevanje ali pomoč; — povzročitve večje premoženjske škode temeljni oz. delovni organizaciji z namernim dejanjem, z neizvršitvijo dela oz. delovnega naloga ali z opustitvijo varnostnih ukrepov; —- kršitve ali opustitev varnostnih ukrepov, ki imajo za posledico nesrečo s težkimi telesnimi poškodbami; — povzročitve nereda ali pretepa v temeljni ali delovni organizaciji ali sodelovanje v njem, kakor tudi groženje s fizičnim napadom. 123. člen Delavcu, ki pride na delo vinjen, mora prepovedati oz. preprečiti vstop v obrat pristojna oseba vratarsko-čuvaj-ske službe oziroma ga mora za dotični dan odstraniti z dela vodja TOZD ali njegov namestnik ali od njega pooblaščena oseba oziroma vodja izmene. Izostanek z dela je v takem primeru šteti kot neopravičen. Delavec lahko ovrže ugotovitev glede vinjenosti, če se nemudoma podvrže preizkusu glede alkoholiziranosti ali zdravniškemu pregledu in predloži ustrezno spričevalo. 124. člen Za kršitev delovnih obveznosti se smejo delavcu izreči naslednji ukrepi: — za lažjo kršitev delovnih obveznosti: . opomin, . javni opomin; —- za hujšo kršitev delovnih obveznosti: . začasna razporeditev na drugo delovno mesto, za katero se zahteva ista ali neposredno nižja stopnja strokovne izobrazbe, a največ za dobo 1 leta, . odstranitev delavca z vodilnega delovnega mesta, . prenehanje lastnosti delavca v združenem delu z odložitvijo izvršitve za čas od 6 do 12 mesecev, . prenehanje lastnosti delavca v združenem delu brez odložitve izvršitve. Prenehanje lastnosti delavca v združenem delu z odložitvijo izvršitve se izreče pogojno, tako da se odloži izvršitev izrečenega ukrepa za določen čas pod pogojem, da delavec v tem času ne stori nove hujše kršitve delovnih obveznosti. Če delavec v določenem času stori novo hujšo kršitev delovnih obveznosti, sé po izvedenem ponovnem postopku to ugotovi, odložitev izvršitve prekliče oziroma izreče ukrep prenehanje lastnosti delavca v združenem delu brez odložitve. 125. člen Pri presoji posameznega primera in izrekanju ukrepa je treba upoštevati težino kršitve delovnih obveznosti in posledice te kršitve, stopnjo odgovornosti oziroma krivde, velikost škode, okoliščine, v katerih je bila kršitev storjena, prejšnje delo in zadrževanje delavca, naravo dela, ki ga delavec opravlja, njegovo socialno stanje ter druge olajševalne in obtežil-ne okolnosti. Ni omejitve, da bi se moralo delavcu za kršitve delovnih obveznosti po vrsti izrekati ukrepe, navedene v 124. členu tega sporazuma, marveč se za vsako kršitev izreče tisti ukrep, ki je primeren storjeni kršitvi. Ukrep prenehanja lastnosti delavca v združenem delu brez odložitve izvršitve se izreče le v primeru hujše kršitve delovnih obveznosti, kadar pristojni organ ugotovi, da ni računati s tem, da bi se delavec poboljšal oziroma kadar zaradi vzdrževanja reda in discipline v temeljni organizaciji oz. delovni organizaciji ni več primerno, da bi dotični delavec še naprej ostal član delovne skupnosti. 2. Te spremembe oz. dopolnitve členov stopijo v veljavo osmi dan za tem, ko so bile sprejete, uporabljajo pa se od 15.6.1977 dalje. Predsednik zbora: Jože Blaznik Novi predpisi s področja inovacijske dejavnosti Na podlagi 130. čl. Zakona o združenem delu (Ur. list SFRJ 53/76), 95. čl. Zakona o patentih in tehničnih izboljšavah (Ur. 1. SFRJ 44/60, 28/62 in 24/74) ter na podlagi določil statuta Temeljne organizacije združenega dela.. ...... Tekstilindus Kranj, so delavci temeljne organizacije sprejeli naslednji SAMOUPRAVNI SPORAZUM O IZUMIH, TEHNIČNIH IZBOLJŠAVAH IN KORISTNIH PREDLOGIH I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem samoupravnim sporazumom se skladno z zakonom o patentih in tehničnih izboljšavah določajo medsebojne pravice ter obveznosti med temeljno organizacijo in avtorjem izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga. 2. člen Namen tega samoupravnega sporazuma je, da spodbuja delavce k odkrivanju novih rešitev tehničnih problemov, k racionalnejši uporabi tehničnih sredstev, tehnoloških in drugih delovnih postopkov, s katerimi se dosega večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav, boljša organizacija in kontrola proizvodnje ter poslovanja, boljša varnost pri delu ter sploh vsako racionalnejše izvajanje katerekoli funkcije v temeljni organizaciji. 3. člen Za izum se šteje vsaka nova rešitev določenega tehničnega problema, ki jo je mogoče z uspehom uporabiti v industrijski dejavnosti in ki izpolnjuje zakonske pogoje za pridobitev patenta. 4. člen Za tehnične izboljšave se šteje tehnična rešitev, dosežena z racionalnejšo uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov, s katerimi se dosegajo večja delovna storilnost, boljša kakovost proizvodov, prihranek pri materialu in energiji, boljše izkoriščanje strojev in naprav in večja varnost dela. Pri tem se upoštevajo kot tehnična izboljšava: a) predlogi za izboljšanje organizacije na področju administracije, knjigovodstva, dokumentacije, statistike in planiranja ter organizacijskih ukrepov na področju prometa blaga in storitev; b) predlogi, ki pomenijo samo prenos znanih tehničnih izkušenj iz drugih domačih ali tujih organizacij z bolj razvito tehniko ali iz strokovne literature; c) predlogi strokovnih delavcev na raziskovalnih, dezi-naterskih ali drugih področjih dela, ki so jih pripravili jn izvedli v okviru svojih rednih delovnih nalog. 5. člen Koristni predlogi so tisti predlogi, ki pomenijo racionalnejšo rešitev, in se v smislu obstoječih predpisov ne štejejo za izum ali tehnično izboljšavo. Za koristne predloge se štejejo tudi predlogi, navedeni v prejšnjem členu pod točko a) in b). Delavcem pod točko c) pa le, v kolikor ti predlogi presegajo redne zadolžitve strokovnih delavcev oz. pričakovane izvršitve poverjenih jim nalog; tem delavcem se lahko pod istim pogojem le v izjemnih primerih prizna tehnična izboljšava. 6. člen Če v tem samoupravnem sporazumu ni ustreznega določila glede posameznega vprašanja ali pa je določilo v nasprotju z zakonom, se v takem primeru neposredno uporablja zakon o patentih in tehničnih izboljšavah ali drugi samoupravni splošni akti temeljne in delovne organizacije. 7. člen Vsak delavec v temeljni organizaciji, ne glede na katerem delovnem mestu dela, kakor tudi druge osebe, smejo predlagati temeljni organizaciji izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog, katerega namen je, da pospešuje in izboljšuje dejavnost, katero temeljna organizacija opravlja. Temeljna organizacija sme odkupiti izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog od osebe izven delovnega razmerja in se pri tem ravna po določilih zakona in tega samoupravnega sporazuma, upoštevajoč rentabilnost takega nakupa. II. ORGANI, KI OBRAVNAVAJO PREDLOGE 8. člen Za razvoj in pospeševanje inventivne dejavnosti v temeljni organizaciji so dolžni skrbeti: vodstvo, strokovna služba in samoupravni organi temeljne organizacije, strokovne službe delovne skupnosti skupne službe (razvojni, tehnični in kadrovski sektor), posebno pa še komisija za inventivno dejavnost v temeljni organizaciji in odbor za koordinacijo nagrajevanja. Vodstvo temeljne organizacije in ustrezne strokovne službe so dolžne nuditi avtorjem administrativno-tehnično pomoč pri sestavljanju prijav oz. predlogov. 9. člen Delavski svet temeljne organizacije ima zlasti naslednje naloge: — usmerja, spremlja in pospešuje inventivno dejavnost v temeljni organizaciji, — predlaga spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma, — dokončno odloča o vlogah in izplačilih odškodnin oziroma nagrad za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, —- odloča o varstvu avtorskih pravic ter o pritožbah, — imenuje komisijo za inventivno dejavnost, — sklepa o nakupu licenc in tehničnih izboljšav. 10. člen Odbor za koordinacijo nagrajevanja ima zlasti naslednje naloge: — pripravi predloge sprememb in dopolnitev tega samoupravnega sporazuma, — spremlja in vsklajuje izvajanje ukrepov na področju inventivne dejavnosti, — daje delavskemu svetu predlog za osvojitev izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga, — skrbi za pravilen izračun odškodnin in nagrad po določilih tega samoupravnega sporazuma, — daje delavskemu svetu predlog o višini odškodnine oz. nagrade avtorju izuma, tehnične izboljšave ali korist nega predloga, — daje delavskemu svetu mnenje oziroma predloge za nakup licenc in tehničnih izboljšav. 11. člen Komisija za inventivno dejavnost ima zlasti naslednje naloge: — spremlja in pospešuje ter usmerja inventivno dejav- nost v temeljni organizaciji, — opravi potrebno strokovno in tehnično delo v zvezi s posamezno prijavo, — pripravi potrebno dokumentacijo za odločitev sprejema predloga in priznanja odškodnine oz. nagrade, — daje mnenje o predlogu z ozirom na opredelitev (izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog), — posreduje zapisnik o sprejetih sklepih ter vso potrebno dokumentacijo odboru za koordinacijo nagrajevanja. 12. člen Referent za nagrajevanje opravlja tehnično-administra-tivne posle za odbor za koordinacijo nagrajevanja. V zvezi z inventivno dejavnostjo opravlja zlasti naslednje posle: — sprejema prijave za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, — izdaja avtorjem potrdila o sprejetih prijavah, — skrbi za sestavo zapisnikov o delu odbora za koordinacijo nagrajevanja, — posreduje predloge komisijam za inventivno dejavnost v temeljnih organizacijah, — izračunava višino odškodnine oziroma nagrade avtorjem za osvojeni in spro-vedeni predlog, — skrbi za pravočasno izdajo odločb, sklepov in obvestil ter za dostavo upravičenim organom in osebam. 13. člen Samoupravni organi, referent za nagrajevanje in drugi delavci, ki sodelujejo pri obravnavanju predloga, so dolžni varovati tajnost predloga oz. prijave, ki še ni bila sprejeta. Navzven velja predlog oz. prijava v vsakem primeru kot poslovna tajnost, ki veže vse delavce temeljne organizacije, kakor tudi sodelujoče izvedence izven nje. 14. člen Temeljna organizacija pospešuje razvoj inventivne dejavnosti lahko tudi tako, da razpiše natečaj za rešitev določenih problemov. V razpisu se mora podrobneje opisati problem, določiti rok za oddajo predlogov, nagrado za ustrezno rešitev in druge pogoje natečaja. Natečaj razpiše delavski svet temeljne organizacije. Udeleženci natečaja, katerih rešitve so nagrajene oz. odkupljene, imajo pravico tudi do odškodnine oz. nagrade za izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog, če izpolnjujejo pogoje tega samoupravnega sporazuma. III. POSTOPEK PRIJAVE, OBRAVNAVANJA IN UVELJAVLJANJA PREDLOGA 15. člen Izume, tehnične izboljšave in koristne predloge prijavljajo avtorji pismeno v dveh izvodih — odboru za koordinacijo nagrajevanja. Prijava se odda referentu za nagrajevanje. Prijava mora vsebovati opis predloga, po potrebi tudi skico in načrte, po možnosti pa še dokumentacijo o uporabljivosti, koristnosti in pomembnosti predloga. Referent, komisija oziroma odbor sme od avtorja zahtevati dokumentacijo, s katero razpolaga, strokovne nasvete in druge podatke, ki so potrebni za uporabo predloga, kakor tudi naknadno dopolnitev. Avtor mora navesti morebitne vire, ki so mu služili kot osnova pri sestavi predloga in kako jih je treba uporabiti. Avtor je odgovoren za posledice zamolčanja in netočnega poročanja. Ce izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog prijavlja več soavtorjev, morajo v prijavi biti navedena imena vseh in njihovi naslovi, kakor tudi odstotni delež vsakega soavtorja oziroma sodelavca. 16. člen Vsak izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog mora biti prijavljen praviloma vnaprej. Izboljšave, ki je že izvedena, ni mogoče naknadno prijaviti in zahtevati odškodnine oz. nagrade. 17. člen Referent za nagrajevanje izda ob vložitvi prijave avtorju potrdilo, da je prijavo sprejel in jo registriral. Ge referent ugotovi ob sprejemu prijave, da ji ni priložena kompletna dokumentacija, mora to navesti v potrdilu in z avtorjem določiti rok za predložitev manjkajoče dokumentacije. Referent za nagrajevanje mora prijavo s celotnim gradivom takoj predložiti predsedniku komisije za inventivno dejavnost temeljne organizacije, kamor predlog spada. 18. člen Komisija za inventivno dejavnost obravnava prijavo oz. predlog na prvi naslednji seji s tehnično-gospodarskih in pravnih vidikov. Na podlagi ugotovitev poda komisija mnenje glede opredelitve predloga za: izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog. Prijavljeni predlog se obravnava kot izum le, če je bil zavarovan s patentom, 19. člen Prijavo oz. predlog je treba preveriti oz. preizkusiti praviloma najpozneje v dveh mesecih od vložitve. Podaljšanje tega roka sme v utemeljenih primerih dovoliti odbor za koordinacijo nagrajevanja. Če je potrebna dopolnitev predloga, se rok pretrga. Tudi v tem primeru ne sme od vložitve prijave do odločitve praviloma preteči več kot 3 mesece, razen če avtor sam ne povzroči daljšega presledka. Če se komisija za inventivno dejavnost oz. odbor za koordinacijo nagrajevanja ne drži rokov, določenih v prejšnjih odstavkih, se sme v tem primeru avtor ravnati po zakonu, kot da je predlog odklonjen. V primeru, ko gre za očitno koristen predlog, pa sme zahtevati od delavskega sveta, da pospeši delo komisije oz. odbora. 20. člen Komisija za inventivno dejavnost je dolžna oceniti koristnost in uporabnost izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga ter vse druge elemente, ki so odločilni za njeno dokončno stališče pri odločanju o predlogu. Če komisija za inventivno dejavnost ugotovi, da predlog ne ustreza za izkoriščanje v temeljni organizaciji, mora to obrazložiti oz. utemeljiti ter o tem obvestiti avtorja in pa odbor za koordinacijo nagrajevanja. 21. člen Ko se je komisija za inventivno dejavnost opredelila gle de vrste predloga in se odločila, da se ga sprejme, dostavi odboru za koordinacijo nagrajevanja celotni material vključno z zapisnikom seje, iz katerega mora biti razviden potek obravnave, sprejeta mnenja oz. sklepi. Če se odbor za koordinacijo nagrajevanja strinja z mnenjem oz. sklepom komisije za invetivno dejavnost, izda pismeno odločbo o sprejemu predloga z navedbo, da bo izračun nadomestila narejen naknadno, Ta odločba se napiše v 4 izvodih, ki jih prejmejo: — delavski svet temeljne organizacije — avtor oz. soavtorji predloga — komisija za inventivno dejavnost in — arhiv odbora. Če se odbor za koordinacijo nagrajevanja ne strinja z mnenjem oz. sklepom komisije za inventivno dejavnost, ji vrne celotni material, s svojimi pripombami oz. razlogi. Komisija za inventivno dejavnost mora te pripombe oz. razloge obravnavati in znova podati mnenje oz. sklep o predlogu. 22. člen Zoper sklep oziroma odloč, bo odbora za koordinacijo nagrajevanja ima avtor pravico dc pritožbe v roku 15 dni po prejemu obvestila oziroma odločbe. Pritožbo obravnava najprej komisija za inventivno dejavnost, nato pa še odbor za koordinacijo nagrajevanja, če pritožbe ne moreta ugodno rešiti, jo odbor za koordinacijo nagrajevanja odstopi v reševanje delavskemu svetu temeljne organizacije, ki o zadevi dokončno odloči. 23. člen Komisija za inventivno dejavnost, kakor tudi odbor za koordinacijo nagrajevanja dela in odloča samo na sejah. Sejo sklicuje predsednik. Organ je sklepčen, če je navzoča večina njegovih članov. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh njegovih članov. O seji organa se piše zapisnik. Avtor ima pravico biti navzoč pri obravnavanju njegovega predloga na kateremkoli samoupravnem organu in ga je treba o času in kraju seje pismeno obvestiti; ne more pa biti navzoč pri sklepanju o njegovem predlogu. Komisija za inventivno dejavnost in odbor za koordinacijo nagrajevanja lahko pritegneta k sodelovanju pri obravnavanju predloga tudi druge strokovnjake, če je to potrebno za pravilno reševanje posamezne zadeve. IV. OCENITEV KORISTNOSTI PREDLOGA, ODŠKODNINE IN NAGRADE 24. člen Pri ocenitvi koristnosti predloga se morajo pristojni samoupravni organi ravnati po naslednjih merilih: — tehnični in gospodarski pomen predloga za temeljno organizacijo, — gospodarska korist, ki jo temeljna organizacija doseže z izkoriščanjem predloga, — vrednost sredstev, ki jih je temeljna organizacija vložila za izdelavo predloga oz. za izvedbo izkoriščanja predloga, — delež avtorja pri predlogu. — druge okoliščine, ki so pomembne za odmero odškodnine oz. nagrade. 25. člen Pri ocenitvi tehničnega in gospodarskega pomena predloga je upoštevati zlasti, ali se predlog nanaša na: — nov proizvod oz. povečanje asortimana, — povečanje produktivnosti in ekonomičnosti zaradi izpopolnitve obstoječega tehnološkega postopka, uvedbe cenejših materialov, zboljšanje kakovosti proizvodov, povečanje obsega proizvodnje in boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti, — odstranitev ali zmanjšanje možnosti nezgod pri delu. 26. člen Šteje se, da je predlog koristen, če se poveča dohodek oz. nastaja prihranek temeljni organizaciji. Kot prihranek se šteje zlasti: — prihranek na delovnem času, — prihranek na materialu in energiji, — prihranek na vloženih sredstvih (stroji in naprave, orodja, hitrejše obračanje obratnih sredstev), — prihranek na tekočem vzdrževanju strojev in naprav brez škode za njihovo življenjsko dobo. 27. člen Za sredstva, ki jih je temeljna organizacija vložila v uresničevanje predloga, se šteje zlasti: — vrednost porabljenega materiala, — izplačani osebni dohodki delavcev, ki so sodelovali pri izdelavi predloga in izvedbi izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga, — ustrezni del režijskih stroškov na zgoraj navedena sredstva. 28. člen Pri ocenjevanju deleža avtorja pri predlogu je upoštevati zlasti: — ali je avtor dal samo idejo za predlog ali pa je predlog v celoti izdelal, — ali je predlog neposredni rezultat delovne naloge, ki jo je avtorju dala temeljna oz. delovna organizacija, — ali je delo na predlogu redno delo avtorja oz. njegova redna delovna dolžnost, — ali se predlog nanaša na njegovo delovno mesto oz. področje dela, — ali se predlog nanaša na drugo delovno mesto oz. področje dela. 29. člen Avtor, ki za izvedbo svoje zamisli eventualnega predloga, izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga, potrebuje delovna sredstva, material ali pomoč drugih delavcev, mora za to imeti dovoljenje od vodje TOZD; za delo v vzdrževalno-energet-skih delavnicah oz. službah pa od direktorja tehničnega sektorja. V takem primeru mora avtor izdelani predlog obvezno ponuditi temeljni organizaciji. V kolikor avtor ne ponudi predloga temeljni organizaciji ali pa ga ta ne sprejme, odloča v tem primeru delavski svet temeljne organizacije o povrnitvi nastalih stroškov. 30. člen Višina odškodnine oz. nagrade, ki jo temeljna organizacija izplača avtorju izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga, je torej odvisna: 1. od gospodarske koristi, ki jo temeljni organizaciji prinaša izum, tehnična izboljšava ali koristen predlog, 2. od stroškov temeljne in delovne organizacije za izdelavo in izvajanje predloga, 3. od korekturnega faktorja z ozirom na vrsto predloga, stopnje novosti in od stopnje delovne dolžnosti oziroma področja dela. 31. člen Razlika med koristnostjo predloga in vrednostjo sredstev, ki jih je temeljna organizacija oz. delovna organizacija vložila v uresničitev predloga, se šteje kot osnovna za določitev višine odškodnine oz. nagrade. Finančni sektor mora v sodelovanju z vodjem temeljne organizacije organizirati in voditi natančno evidenco stroškov glede izdelave in izkoriščanja posameznega predloga. 32. člen Odškodnina oz. nagrada za posamezno leto izkoriščanja predloga se ugotovi tako, da se najprej ugotovi letna denarna vrednost gospodarske koristi, ki jo izum, tehnična izboljšava ali koristni predlog prinaša temeljni organizaciji. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) RAZPIS ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV Skupnost za zaposlovanje Kranj obvešča vse učence in študente, da je bil dne 28. junija 1977 v časopisu Glas objavljen razpis štipendij za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah za šolsko leto 1977/78 iz združenih sredstev za štipendiranje v občinah Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. V razpisu so navedeni vsi pogoji za pridobitev štipendije in rok razpisa. Informacije daje in vloge sprejema Skupnost za zaposlovanje Kranj ter enote Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem kadrovskega sektorja, vratar-sko-čuvajski službi za prekrasno darilo, ki me bo dolgo spominjalo na skupno delo. Obenem se zahvaljujem tudi aktivu ZB NOV za izkazano pozornost, kakor tudi organizaciji sindikata. Vsem skupaj želim še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Mijo Krizmanič Ob odhodu v pokoj se naj-lepše zahvaljujem za poklonjeno darilo in želim še veliko delovnih uspehov vsem sodelavcem v plemenitilnici I. Milka Vegnuti Iskreno se zahvaljujem vsem mojim sodelavkam tkalnice obrata II, enako sindikatu za lepa darila ob mojem odhodu v pokoj. Kristina Žlindra Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem in 00 sindikata predilnice za lepa poklonjena darila. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri delu. Tončka Božič Rezultati spomladanskega dela plavanja V okviru XI. letnih športnih iger občinskega sveta ZSS Kranj, se je v zimskem bazenu v Kranju dne 8. in 9. junija odvijal prvi spomladanski del tekmovanja v plavanju. Na tekmovanju je nastopilo 15 osnovnih organizacij sindikata, ki so v moški konkurenci startali skupaj 131-krat in v ženski 83-krat. Naše podjetje so zastopali: v ženski ekipi 4 tekmovalke, medtem ko je moške zastopal le en tekmovalec. Ženske predstavnice so se po prvem delu tekmovanja po doseženih točkah uvrstile ekipno na 5. mesto s skupno 69 osvojenimi točkami, v skupni uvrstitvi z moškimi pa smo pristali na 9. mestu med 15. sodelujočimi osnovnimi organizacijami. To je razmeroma dober rezultat ob upoštevanju na skromno udeležbo, ki pa ga v jesenskem delu lahko še popravimo. REZULTATI: ŽENSKE: B — 25 cravl: 1. Rebolj Jela (LB) s časom 0.16.0; 2. Ver-glez Nataša (Gradbinec) 0.19.9; 3. Zupan Stana (Gradbinec) 0.21.2; 4. Peranovič Pavla (Tekstilindus) 0.25.0 ... itd. B — 25 prsno: 1. Rebolj Jela (LB) 0.20.2; 2. Štular Ivica (IBI) 0.22.5; 3. Ekar Neva (Prosveta) 0.23.0; ... 6. Arhar Dragica (Tekstilindus) 0.24.9; 7. Smodej Rina (Tekstilindus) 0.25.9; 10. Peranovič Pavla (Tekstilindus) 0.27.5 itd. B — 25 hrbtno: 1. Verglez Nataša (Gradbinec) 0.21.9; 2. Arhar Dragica (Tekstilindus) 0.22.4; 3. Štular Ivica (IBI) 0.23.7 itd. Štafeta — ženske: 1. IBI v postavi: Kern Stanislava, Štular Ivica, Košnik Irena s časom 1.02.0; 2. TEKSTILINDUS v postavi: Peranovič Pavla, Arhar Dragica, Draksler Vera s časom 1.02.1; 3. LJUBLJANSKA BANKA v postavi: Kurnik Eti, Lacko Zdenka in Rebolj Jela s časom 1.04.9, itd. MOŠKI: B — 50 prsno: 1. Slevec Jaka (Zdravstveni dom) 0.35.6; 2. Stare Brane (Iskra) 0.36.2; 3. Bencelj Primož (Iskra) 0.38.2; ... 12. Rozman Ivan (Tekstilindus) 0.45.6, itd. R. S. 1L rpane varovalka so povzročile mnogo poxarov in nesrec xe Zahvale Pismo iz Novigroda Sindikalni organizaciji in sodelavcem previjalnice TOZD Predilnica se najlepše zahvaljujem za darila, ki ste mi jih poklonili ob odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim še obilo delovnih uspehov ter osebne sreče. Angela Perko Najlepše se zahvaljujem sindikalni organizaciji ter mojim sodelavkam in sodelavcem za podarjeno darilo ob TEKSTILEC — glasi-lo delovnega kolektiva Tekstilindus Kranj — Ureja glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Vera Kastelic — predsednik, Le-tinič ing. Alenka — podpredsednik in člani: Franc Mihelčič, Saša Valentinčič, Slavka Rojina, Peter Jeko-vec in Pavla Blažič. Tisk: GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Opro, ščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.: 421/72 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI odhodu v pokoj, obenem pa vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov. Ivan Žnidaršič Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem predilnice, ter OO sindikata za lepa poklonjena darila. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Franc Kejžar Ob izgubi naše drage sestre ■ ANICE UDOVC se iskreno zahvaljujemo njenemu TOZD in njenim sodelavkam za poklonjeno cvetje, ter govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Njene sestre in bratje Iskrena hvala vsem sodelavcem, ki so mi v težkih trenutkih izgube mojega brata JOŽETA KRNIČARJA stali ob strani, Jožetu pa darovali lepo cvetje in ga spremili v prerani grob. Marička Rakovec Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem sodelavcem v ambulanti in sindikalni organizaciji Tekstilindusa, kadrovskemu in finančnemu sektorju za lepa poklonjena darila. Vsem skupaj želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Milka Cvetan Sodelavkam in sodelavcem predilnice ter OO sindikata se iskreno zahvaljujem za lepa darila, ki so mi jih poklonili ob odhodu v pokoj. Vsem skupaj želim še veliko delovnih uspehov in osebne sreče, predvsem pa zdravja. Tončka Mlakar Ob boleči in prerani izgubi moje sestre IVANKE JANC se najlepše zahvaljujem sodelavkam Emiliji, Lojzki in Ivanki za podarjeni šopek in izrečeno sožalje. Vsem še enkrat isrkena hvala. Brat Pavel z družino Ob nenadni izgubi dragega očeta KOKALJ ANTONA se iskreno zahvaljujem sodelavcem izobraževalnega centra za podarjeni venec, denarno pomoč in izražena sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Anica Cimerman (Nadaljevanje s 3. strani) Že dalj časa je prisoten tudi problem parkiranja avtomobilov. Naši, pa tudi vsi tuji gosti puščajo avtomobile vzdolž ceste proti restavraciji in tako onemogočajo dovoz raznim dostavnim tovornjakom. Tudi razni pokvarjeni kuhalniki so problem zase; gostje jih nosijo s seboj in z njimi povzročajo v električnem omrežju kratke stike, navsezadnje zaradi tega obstaja tudi nevarnost, da pride lahko do požara, ker jih nekateri pozabijo izklopiti. Vsak gost bi moral dobiti pri vplačilu penziona natančna navodila, kaj mora upoštevati, če ne gre drugače. Z naraščanjem cen prehrambenih artiklov so se letos povišali nekoliko tudi naši penzioni za letovanje. Dražja je tudi pijača v našem bifeju, po informacijah Da tudi naj dražja v Pineti, zato gostje namesto doma, pijejo drugje. Ali je bilo ob določanju cen pijač v našem bifeju mišljeno, da se z višjimi cenami pokrije eventuelni primanjkljaj pri ostalih stroških? Ne vem, če je tu ra-čunica, menim, da je bolje več »cenejših« litrov, kot eden »drag«. Naš dom je vsekakor privlačen, le nekaj nepravilnosti bi bilo potrebno odpraviti, pa bi bilo letovanje veliko bolj prijetno in tudi počutje gostov boljše. Ob koncu nam omenim še to, da včasih gostuje v domu tudi mlad zabavni ansambel iz Novigrada, tako da pridejo na račun tudi tisti, ki radi plešejo. K. M. Ena od počitniških hišic