St. 33!c Trst, v četrtek 30. oktobra 1913. ■f&sm Tečaj XZXVUl> IZHAJA VSAK DAN tadl ob nedeljah In praznikih ob 5.t ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih »obakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OOLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. m«, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »adaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In topljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F edinosti je wfif NAROČNINA ZNAŠA xa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K ; &m n»- ročbe brei doposlane naročnine, se uprava na ozira ■araiaina m n*d*ljako titanj« ..EDIlfOSTT ' itiM i so ••lo Uto Kron 5 30, m« pol |«t* Kros » SO. Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nafrank«-vana pisma m na sprejema]« la rakoplal ta ■• vra&aje. Naročnino, oglasa in reklamacije j« poSiljati na upravo Usta. UREDNIŠTVO: ulloa Glorglo Galattl 20 (tttrotfol te). Izdajatelj in odgovorni urednik STKFAN GODINA. konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Ediaott*, vpiaana zadruga a omejenim poroštvom v Trata, ali ca Giorglo Galatti Stev. 20. PoStfio*hranl1nl?iil ra?un ftev. 841-652. TELEFON li IV57. Poslanska zbornica. DUNAJ 29. (Iz*.) V parlamentu je zavladalo danes prijaznejše razpoloženje in splošno se izraža optimistično upan|e glede nadaljnega delovanja poslanske zbornice. Galiiki cesarski namestnik Koiytowski |e namreč oni angel} miru in sprave, ki Je naenkrat spremenil situacijo. Prinesel |e danes s seboj iz Lvova osnutek novega gališkega volilnega reda, ki bazira v bistvu na svoje-časno med poljskimi in rusinskimi strankami sklenjenem kompromisu. Poleg tega je oa-meitnlk Korytcwski tudi izjavil, da so poljske stranke, ki so nasprotovale dosedanjemu volilno-reformnemu redu, obljubile, da ne bodo več nasprotovale končni rešitvi vprašanja novega volilnega reda za gališki deželni zbor. Že tekom danainjega dne so se vršila posvetovanja med načelniki poljskih in rusinskih strank i a se je pri tem poudarjalo na obeh straneh, da so dani vsi predpogoji za konečno spravo med Rusini in Poljaki. V očigled novi situaciji so načelniki parlamentarnih klubov sklenili na sveji da-nainji seji, da zbornica jutri prekine svoja posvetovanja in se sestane iele v sredo, da imajo poljske in rusinske stranke dovolj časa na razpolago, da se doseže med njimi sporazum. Če pride do srede med Poljaki in Rusini glede gališkega volilno-reformnega vprašanja do sporazuma, bodo Rusini takoj ustavili svojo obsirukcijo v državnem zboru, ki bo lahko neovirano deloval na rešitev finančnih predlog in se bodo lažje rešile tudi vse druge notranje-politične težave. Na današ.iji seji zbornice Je obstrukclja ž e obmolknila. Zbornica je zamogla že dopoldne rešiti predlogo o davku na šumeča vina in se posvetiti razpravi o daeku na žganje. Koncem seje se }e razpravljalo o nujnem predfcgu g'.ede telefonske mizerije. Trgovinski minister dr. S c h u s t e r je obljubil, da izdela obširen telefonski program ki da postavi vlada v bodočem proračunu večje postavke za razširjenje telefonskega omrtžja. Mnogo pozornosti je vzbudila tudi danes razprava v proračunskem pododseku, kjer se pere iz&eljeciško oerlSo. Situacija se je sedaj znatno obrnila. Prišlo je do stvarne debate, tekom katere so nekateri govorniki posegli že na bistvo zadeve, ki se ne tiče s>me afere družbe „Canadian Pnc;flcM, ampak vseh v Avstriji delujočih ladjeplovnih podjetij, ki se bavijo z izseljenci. Veliko zanimanje je vzbudil zlasti govor poslanca Ellenbogna, ki je razkril, da je poleg „Canadian Paclf'c* prizadeta ravnotafco tudi „Haraburg-Amerika Linie* in da je jedro vse &fere iskati predvsem v gospodarski depresiji, ki vlada v Avstriji. Celo krščanski socijalci so priznali upravičenost Elienbog-novih izvajanj rn so mu ponovno pritrjevali. Splošno pa se je poudarjalo, kako malo poguma imalo avstrijske vlade, kadar je tieba pričeti boj proti škodljivcem, ki razpolagajo z velikimi kapitalijami. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da je glede afere „Hamburg-Amerika Linie" intervenTra sam nemški cesar, ki je hotel varovati nemške Interese in je stremel za tem, da bi se zvrnMa vsa krivda na družbo „Canadian Pacific", dočira naj bi se nemško družbo PODLISTEK, Norec vojvodinje, Florentinska novela Ernsta Remina. „ČujJe me dalje" je nadaljevala Ciarlssa s čudalm smehljajem. „Morda ste na potu, da postanete drug mož. Ali že vas plašijo težave cilja, ki vam ga stavljam. In vendar je laglje ustanovljstl dižave, nego postati plemenit, če se je bilo malopridnež. Seveda, pravite, moj vpliv naj vas spreminja. Če je temu tako, moram imeti vašo dušo povsem v svojih rokah, ne smete imeti nl-kake tajne pred menoj in ne smete uganjati nikakih spletkari]; vse vaše mišljenje in dejanje mora biti odkrito, jako in brez bojazni. Da se navadite tako ravnati in da odpravite strahopetne zvijače iz vseh kotov svojega srca, mi morate sleherni dan vse povedati ali pisati, kaj nameravate v dosego svojih ciljev. Stavljam vam rok šestih mesecev. V tem času vam hočem biti tujka in bivati v enem vaših dvorcev izven mesta. Tja boste prihajali vsak dan in se perazgo-vorite z mano, ali pa mf boste pisali, kratko In pošteno. Vaša družba mi ni v nikako veselje, aii privaditi se hočem, gledati vas in razgovarjati se z vami, kakor z možem, ki na| bom kdaj njegova. Ia onega dne, ko se uverim o resničnosti vaše spreobrnitve, vas cbvežem, kakor sem obljubila, se poro- psrdGnfralo. Vendfr pa je prišlo v debati do jako ostrih besed proti nemški družbi, posebno pa proti šikanam, katere mera jo trpeti avstrijski Izseljenci na Nemškem. V naslednjem podajamo sejno poročilo : Ministrski predsednik grof S t ii r g k h je v posebnem dopisu naznanil, da so sklicane delegacije za 18. novembra na Dunaj. Volitve se izvrše v posebni izvanredni seji. Zbornica je nadaljevala specijalno debato o predlogi glede davka na peneča se vina. Kot zadnji govornik |e govoril manjšinski poročevalec Hi U e bran d, nakar je bil zakon sprejet v drugem čitanju v smislu odsekovega predloga. Odklonjeni so bili vsi spreminjevalni predlogi. Nato je bila seja v svrho sestanka kiubovih načelnikov in sestavitve nadaljnega delovnega programa, zaključena. Davčne postavke za peneča se vina znaša|o pri malih steklenicah 40 h, pri večjih, to |e pri 850 cm3 80 h, pri steklenicah, katerih prostornina znaša več ko '850 cm3, se za vsakih nadaljoih 230 cm3 prišteje 20 h. Za importirana peneča se vina se plača davek pri carini, za import z Ogrskega pri prejemu, pri domaČih penečih se vinih pred prevozom iz skladišč. Pri ogrskih vinih mora prejemnik obljubiti, da naznani poši-Ijatev, 24 ur po prejemu, finančnim organom, ki morajo blago pregledati, Še predno se odpre. Finančni minister dovoli v tem ozlru lahko olajšave. Izkaznice za izplačilo davka se dobe, predno se steklenice odpro. Po zopetni otvoritvi seje je pričela zbornica z razpravo o vladni predlogi glede zvišanja davka na žganje. Poročevalec dr. Steinvender je ctvoril razpravo, nakar je podal poslanec D i a m a n d svoje rsiooritetno ooročllo. Nato so govorili še postanci K r a f t, ki je utemeljeval svoj nujni predlog glede izpopolnitve telefonskega omrežja in S e I i g e r tn Hoffmann pT. W e 11 e n h o f, nakar je bila razprava prekinjena. Po izvolitvi generalnih govornikov in po več vprašanjih na predsednika je bila seja zaključena. Prihodr ja seja jutri. Dnevni red: Tretje čitanje v drugem Čitanju sprejetih davčnih predlog in nadaljevanje debate o predlogi glede zvišanja davka na žganje. Seja kiubovih načelnikov. DUNAJ 29. (Kor.) Na današnji seji kiubovih načelnikov je bil sprejet delovni program za prihodnjo sejo zbornice. Današnja in jutršnja seja se porabita za izvažanja poročevalcev in marjšfnskih poročevalcev o predlogi za zvišanje davka na žganje. Od petka do torka Inki. odpadejo pleaarne seje zbornice radi praznikov. Prihodnje dni izroči proračunski podod-ek svoje poročilo o aferi Canadlan odseku, nakar bo ministrski predsednik odgovoril na tozadevno vložene interpelacije. Odgovor na interpelacijo o uvedel upravne komisije na ĆeŠkem pride na vrsto prihodnje dni. Socijalno-politični odsek. DUNAJ 29. (Kor.) Grunhuf, ki (e v zvezi z afero „Canadian Pacific", je v nekem pismu izjavil, da si je za vsak slučaj že zasigural večino socijalno-političnega odseka. Ko je bil na policiji o tem zaslišan, čim z vami po svoji volji in vam dati vse, kar je žena in družica dolžna svojemu možu. Potem boste moj glavar in obljubljam vam, da boste zadovoljen. In sedaj, Alessandro, ali hočete sprejeti ta pakt in me snubit: tako ?« .Hočem je rekel iskrenim obrazom in povešecih oči, ker vendar ni mogel prenašati biestečega velikega pogltda Cfarlsse, »četudi se mi zdi rok dolg. Nu, morda odnehate nekoliko, Če boste prej zadovoljni z mano ?w Obrvi so je stisnile skupaj — ton njegovega glasu, v katerem je govoril, Jej ni ugajal. Ali, ie ni bila na gotovem, je-II je prav opazila, ko je vstopil komornik in je javil, da je palača Peruzzl v ognju. Alessandro je zapovedal, naj pomagajo na gašenju. Ia potem je dal s premišljeno zvijačo komorniku še drug tih nalog. Ko se Je obrnil proti Ciarissi, Je imel njegov obraz poteze poštene resnosti, kakor jo je kazal med vsem pogovorom. „Veste li, kak ukaz sem dal kavalir ju ?* je rekel. Cfarlssa ga je pogledala. „Zapovedal sem mu, naj prosi Raffaella Peruzzija, da se namesti pri meni in naj smatra mojo hišo za svojo. Pokazati vam hočem, kako zelo obžalujem krivični sum, ki sem ga bil izrekel poprej, In kako popolnoma se je umaknil posebnemu zaupanju do vas." [e odklonil vsako izpoved. Radi Griinhutove izjave je bil danes na seji socijalno-političnega odseka sprejet sklep, v katerem se odsek energično zavaruje proti vsakemu sumničenju. Pri nadaljevanju razprave o zakonu glede varstva pekov, je bilo na predlog poslanca Kratochvila sklenjeno, naj se sprejme vladna predloga kot temelj spe-cijelne debate. — Na predlog poslanca .Einspinnerja Je bila izročena predloga pododseku, da poreča v njej v Štirih tednih. Prihodnja seja se vrši v sredo ob 5 popoldne in pride na dnevni red novela o penzijsko-zavarovalnem zakona. Tiskovni odsek. DUNAJ 29. (Kor.) Tiskovni odsek je koečal danes razpravo o tiskovnem zakonu. _ Pašićev ekspoze v skupščini. BELGRAD 29. (Kor.) Tekom debate o cdresnih načrtih v skupščini se Je oglasil k besedi ministrski predsednik Pašfć, ki je imel obširen ekspoze o zunanje - političnem položaju. Pašić je poudarjal, da so balkanski narodi, ki so pred pet stoletji podlegli turškemu navalu, rešili sedaj težavno orijentsko vprašacje z zmagovito vojno, tekom katere so vrgli Turke direktno pred vrata Carigrada. Kmalu pa so nastopili dogodki, ki so razrušili dotedanjo slogo med zavezniki. Srbska vlada Je sta'a trdno na stališču, da naj se srbsko-bolgsrski spor reši mirnim potom. A v Bolgariji niso znali ceniti stvarnega dejanskega položaja in bolgarska vlada se (e izognila mirni rešitvi srbsko-bolgarske krize. V srbskih pclitičoih krogih se je očitalo srbski vladi, da je zamudila pravi trene tek, ko bi lahko zahtevala od Bolgarske revizijo zvezne pogodbe. Izjavljalo se je, da bi se morala staviti ta zahteva že ob pričetku ob leganja Dri no polja. A ta očitek je popol nema neutemeljen. V Evropi ne bi nihče odobraval, Če bi Srbija še tekom vojne stopila pred zaveznika z zahtevami. Na drugi strani pa bi v slučaju, če bi Srbija že takrat zahtevala revizijo pogodbe, Brfgarska enostavno resfgnirala na Drinnpolje in bi prišlo že takrat radi Macedonije do cčitnega ken • filkta. Poskusi srbske vlade po vojni s Turčijo, da bi priflo do mirnega sporazuma, so se ponesrečili vsled odpora Bolgarske, ki je hotela konečno zadovoljiti svoje neupravičene zahteve z ilojalnlrr, nočnim napadom na srbsko armado. Že po napadu dne 18 junija je srbska vlada obvestila srbsko vrhovno poveljstvo o sovražnih namenih Bolgarske. Oi tega tre-notka je gotovo inozemsko časopisje napelo vse sile, da bi se korfilkt med Bolgarsko ia Srbijo šs poostril. Kdo se ne spominja, je izjavil Paš-č, v naši soseščini podane izjave, da imajo balkanski narodi pravico, da *e bojujejo med seboj. (Ekspoze grl za svoje velite žrtve bogato odškodovar. Skoro pod/ijll je svo|o državo in si Je zagotovil boljšo in srečnejšo bodočnost. Zato smatram za svojo sveto dolžnost, da se v imenu Srbije zahvalim Rusiji za njeno veliko pod-poro Srbiji. (Viharni Živio klici.) Ravno-tako se zahvaljujem v imenu Srbije zaveznicama Rusije, Franciji in Angliji. (Živio-kiici). Srbija pa se čuti dolžnot da se konečno zahvali tudi Nemčiji. (Živio-klici). Srbija potrebuje stdaj dolgega da se posveti kulturnemu fn gospodarska-n u napredku. Bila je in je tudi še vedno pripravljena olajšati veievlastim delo pri a. a-ciji razmer v Albaniji. Ko so Albanci u is H 7 srbski teritorij, no biii po srbski armadi hilro odbiti. Vlada je nato nameravala predložiti veievlastim predlog g'ede raktiftk cije a!bacske meje z ozlrom na potrebo varovanja trajnega miru, Istočasno pa je ho* (a vlada tudi ponoviti sveje dotedanje iz>.v^, da se hoče Srbija pcd?reči r.k'epom velevlasti. Kljub temu, da ;e Srbija že pono no Izjavila, da hoče respektirati želje \elev'-sti jo je AvslriJa iznenadiia z ultimatom. Sibja je temu ultimatu ugodila in istočasno zaprosila veleviasti, naj v st varilo garancije za a St na albanski meji. Vlada sed^J prič: ? uje skiepov velevlasti. Ml moramo, izjavlja ministrski predsednik, le globoko obžalovati da se ugodne dispozicije za zboljšanje razn.er z Avstrijo vedno In vedno kvarijo z raznimi prlgodkl. Glede novih državn h me| je izlavl! Paš'ć, da le mejna regulecija z Bclgs« '^o ia Grško že skoro popolnoma konči na, meja napram Čmlgori pa se uredi v najkraćem času. Mejo proti Albaniji določijo velevlasti. Odnošajl z Ramunljo so zelo intimni, posebno, ker so Interesi popolnoma skupni. ml torej to kakor dobrohotnost In krzen. Ia morate to, ako nočete, da ta služba preneha, ka|ti mojstra Antonio sem tako zdelal in ga oplenil, ko sem ga spodaj srečal, da pač ne položi več svo|e mge v palačo." Govoril je še dalje. Tudi se ni prtkl-nil, ko se je Ctarissa dvignila in cdšla, zavkrenivši svoj obraz iako, da ga nI videl nobeden njiju. Začel |e uganjati burke — toda Alessandro mu je posegel v besedo, pokazal na vrata, ki so se z'.pria za Cla-risso, ter rekel: .Sledite vojvodin|il B^di, nameščam vas za dvornega norca; nadarjenosti Imate za to, ne da bi se vam laskal. Obdržim Antonio, ali kaeginja po|de na deželo še za ta čas vročine. Spre|et! »te v njeno spremstvo. Bod.te jej prijetni. Oja je resnega čutstva, preganjajte jej čemernost s prav drznimi burkami. In sedaj pojte, ;e bova že še videla." „Le še eno: obdržati meram svoj meč — vsak dan naj me spominja, da sen; bil nekdaj piemenltaš in svobodnjak. Govori -:a| mi: potrudi se Raffaello, da boš debro delal v novi službi, ker nisi naučen is mladega, da bi uganjal burke." Alesandro ga je pog'edal ojstro In ne-zaupno. „Ne bojte se, da bi ga nameril proti vam. Ml je le, pri norčevi časti, v znak in spomin. Glejte — saj to ni več orožje.* Potegnil ga je Iz usnja — meč Je bil zlomljen, robast okrŠek, malo daljš1, nego ročaj. (Dalje) Stran II. .EDINOST" it. 301. V Trstu, dno 30. oktobra 1013. Srbija mora sedaj samo izpolniti dolžnost, da osvojeno ozem;je tudi V3ru|e. Nato se |e nadaljevala debata in |e bila seja kmalo nate odgodena na jutri. BELGRAD 29. (Srbski tiskovni urad „Edinosti" ) Današnji ekspoze ministrskega predsednika Pašlča je napravit na vse poli-tčne kroge velik vtisk. Ogrska zbornic«. — Opozicija pride jutri na sejo. BUDIMPEŠTA 29. (Kor) „Pest! Ujsag" izjavlja, da se udeleži opozicija jutršnje seje poslanske zbornice polnoštevilno, da otvori debato o gotovih aktualnih vprašanih. Sestanek kralja Ferdinanda z grof on Berchtoldom* SOFIJA 29. (Izv.) Prihodnje dii pride □a Dunaj bolgsrski kralj Ferdinand in poseti pri tej priliki zunanjega ministra grefa Berch-tDžda. Sestanku bo prisostvoval tudi bolgarski zunanji minister Genadijev. Prezidava radovljiškega kolodvora. LJUBLJANA 29. (Izv.) Železniški mini-ster je dovolil 130.000 K kredita za sezi-davo radovljiškega kolodvora. Naslednik arhitekta Otona Wagnerja. DUNAJ 29. (Izv.) Zatrjuje se, da je naučni minister za naslednika slovečega arhitekta Otona Wagnerja na dunajfki visoki Soli za vpodabljsjočo umetnost že določil prof. Leopolda Bauerja ia to proti predlogu profesorjev, ki so predlagali primo loco Slovenca, prjf. Plečnika. Vlada se je za to imenovanje odločila vsled pritiska nemških krogov, ki so zahtevali, da pride na Wjgaerjevo mesto zopet Nemec. Naučni minister se je v tem smislu izrazil tudi nebi deputaciji slušateljev, ki so ga prišli prosit, naj se zavzame za imenovanje prof. PteČnika. Deputacija slušateljev je prišla danes vnovič intervenirat k naučnemu ministru, da mu sporoči željo vseh slušateljev, da naj bi bil imenovan za Wagnerje-vega naslednika prof. Plečnik, a zdi se, da je vsako posredovanje že prepozno. Pred podpisom grško-turSke mirovne pogodbe. DUNAJ 29. (Izv.) Iz Bukarešta se poroča, da je dospJa tjakaj potrjena vest, da Je prišlo danes v Atenah med grškimi ic turškimi mirovnimi delegati v vseh točkah do popolnega sporazuma in je neposredno pričakovati podpisa grško-turške mirovne pegodbe. Volitve v Italiji. RIM 29. (Izv) Povodom predstoječih ož ih volitev je prišio v rasnih okrajih ponovno do jsko krvavih spopadov. V Napolju so se vršile velike demo a strici je proti demokratičnim kandidatom. Prišlo Je do hudih spopadov in je moralo posredovati tudi vcjašt-c, k? fe poseglo za orožje. Nadomestne občinske volitve v Pragi. PRAGA 29. (Izv.) Danes so se vršile nadomestne volitve za občinski svet. Zmagala je po večin? dosedanja mladostaročeška iiita. Le ? V. okraju Je predrl socijalni demokrat dr. Langer, v VII. okraju pj |e potrebna ožja volitev med mladočehi in 10-c Jslairai demokrati. Tekom volitev je prišio ponovno do ostrih konfliktov med mladočehi L narodnimi socijaici. Bolgarsko posojilo v Avstriji. DUNAJ 29. (Izv.) Semkaj ie prispel bolgarski finaočtil minister Tončev, da se p^gaia glede uajetja 30 milljoc^kega posojili. Zastopniki Rothsrchilda ia večjih dunajskih bank so imeli danes konferenco. Posojilo bo krito z bolgarskimi državnimi boni, ki bodu izplačani tekom pol leta na podlagi velikega posojila na Francoskem. — Bolgarssko posojilo v Avstriji bodo fiinansirale večje dunajske banke in pa Rothichild. Železniška nesreča v Varšavi. VARŠAVA 29. (Kor.) Na tukajšnjem kolodvoru Kovelske železnice je trčil vsled goste megle neki osebni viak v tovorni vlak, ki je stal na istem tiru. Pet oseb je bilo na mestu ubitih, 33 oseb pa ranjenih. Ustanov tev črnogorskih poslaništev pri velekabinetih. CETINJE 29. (Kor.) Črnogorski delegat na londonski mirovni konferenci, Popović, je imenovan za poslanika v Petrogradu, Maćanović, mirovni delegat v Bukareštu, pa Je določen za poslanika na Dunaju. Iz Srbije. (Srbski tiskovni urad »Edinosti".) B e i g r a d. 28 oktobra. Sporazum med srbsko in grško vlado. — Srbsko-črnogrorsko mejno TpraŠanje. — Novi srbski podaniki v inozemstva. Grška komisija v Bel-grrdu. — ProslaTa obletnice združenja Skoplja s Srbijo. Dacašcja jutranja »Tribuna* priobčuje da se je dosegel med srbsko in gtšku vt^tio dosegel popc-In sporazum glede mej-neg i vprašanja pri Ojevgjeliji in sicer tako, d-i ;e bilo zadovoljeno zehievara srbske vojne kcmlslts. „Pijemoni" poroča, da se danes zopet pričao pcgaanja med srbsko in črnogorsko vlado glede določitve meje med obema državama. Zatrjuje se, da je ministrstvo zunanjih £adev izdalo ukaz vsem srbskim poslani- štvom in konzuiom v inozemstvu, da naj osebam iz novoosvobojenih krajev izdajajo srbske potne liste ter da jim izkazujejo enake usluge in dajejo enako pomoč, kakor ostalim srbskim državljanom. Včeraj Je grška komisija posetiia ministrskega predsednika Pašiča, danes pa (oje kralj Peter sprejel v svečani avdijenci. Zvečer se vrši slavnostni diner, h kateremu so povabljeni zastopniki vlade, diplomatski zbor, predsednik skupštine, vojvoda Putnik, vsi generali ia načelnik belgrajske občine. Proslava obletnice združenja Skoplja s kraljevino Srbijo, ki so jo praznovali v Skoplju, se je izvršila zelo impozantno. Mestni občinski odbor |e v slavnostni seji izvolil generala vojvodo Putnika za častnega meščana. Obenem je občinski odbor tudi sklenil, da se postavita dva spomenika: eden na mestu, kjer Je srbska vojska prišla v mesto, drugi pa na pokopališču, kjer so pokopani za osvoboditev izpod petstoletnega turškega jarma padli srbski junaki. Kralj Peter Je pozdravil to slavnost s sledečo brzojavko: „Zelo prijetno dirnjen oo domoljubni brzojavki s proslave obletnice os ?oboditve stare srbske. carske prestolnice Skoplja, se srčno zahvaljujem in pošiljam svoje najlepše pozdrave vsem meščanom, želsč jim napredka in vsega blagostanja. Prepričan sem, da bo Skoplje, združeno s svojimi brati v svobodi in delu h Uro napredovalo. Prizadevanje njegovih meščanov na tej poti bo spremljala svcja najtoplejša simpatija". Brzojavka prestolonaslednika Aleksandra pa se je glasila: „Z zadovoljstvom se spominjam trenutka, ko sem na čelu stoje hrabre in nepremagljive armade stopil v Dušanovo prestolnico in fe) naznanil svobodo. Zahvaljujem se na hvaležnosti, ki mi fe bila izražena". Narodni skupščini je bilo predloženo poročilo finančnega ministra, v smislu katerega ni mogoče pravočasno predložiti skupščini državni proračun za leto 1914. Pripomba uredništva: Ta brzojavka je bila oddana v Belgradu pod št. 908 dne 28. t. m. (v torek) ob 5 30 popoldne, je prispela v Trst šele dae 29. t. m. (v sredo) ob 9*IO dopoldne, a dostavljena nam Je bila ob 10 dop. Bilo Je tore] ireba skoraj celih 16 ur, preden je dospela brzojavka v Trst. B e 1 g r a d, 29. oktobra. Adresna debata. — Grško odposlanstvo ▼ Belgrad n. — Obrtni maze j v Skoplja. — Moratorij. — Romanski in italijanski poslanik v Belgradn. V današnji seji narodne skupščine se je nadaljevala adresna debata, za katero so se prijavili govorniki vseh političnih strank. Na snočnjem slavnostnem dineju v čast grškemu odposlanstvu je kralj napil zdravico grškemu kralju Konstantinu. Istemu odposlanstvu prireja ministrski predsednik Pašić danes zvečer slavnostni banket, h kateremu so povabljeni čiaui vlade, grško odposlanstvo, generali, načtlaik belgrajske občine ia še nekateri odličnejši meščanje. Skopeljski obrtni muzej je začel svoje delovanje. Dajal bo informacije o srbskih industrijskih proizvodih. Muzej bo dobival vladno subvencijo in dajal brezplačne informacije. V včerajŠr.ji seji naredne skupščine je bi! izvoljen odsek, ki ima nalog, da prouči zakonski načrt o likvidaciji moratorija. PrijepolJsko meščanstvo se je brzo|avno i&hvalilo narodni skupščini za združenje s srbsko kraljevino. Belgrajskl romunski poslanik Filaliti je dospel v Belgrad. Snoči pa (e prispel v Belgrad tudi italijanski poslanik Squltii, ki te dni Izroči kralju Petru svoje akre ditive. Pripomba uredništva: Ta br-zo{avka je bila oddana v Belgradu včeraj popoldne ob 4 in Je prisoela v Trst že ob 7 20 zvečer. Kaka razlika med to in zgornjo brzojavko l _ Lex Kolisko. Pred par dnevi se je dogodil v nižje-avstrijskem deželnem zboru dogodek, ki Je Jako značiLn za sedanje notranje-politične razmere v Avstriji, značilen radi tega, ker jasno priča, kako naziranje oziroma mišljenje ima sedaj gospodujoče nemštvo o takozvani narodni enakopravnosti avstrijskih narodov. V dobi, ko so prispeli narodnostni boji In spori v cislitvanski polovici monarhije že do vrhunca, ko straši že par let sem pereče vprašanje češko-nemške sprave, na seTeru vzhodu poijsko-rusinsko vprašanje, v dobi, ko se je ceio pričela porajati ideja sprave med Nemci in Jugoslovani, Je krščansko-socijalna večina nlžjeavstrijskega deželnega zbora, skupno z nemškimi nacijo nalci, na zaključni seji deželnega zbora vnovič sprejela zloglasni Jex Kolisko", ki naj bi enkrat za V3elej onemogočil svobodni razvoj drugih, predvsem pa slovanskih na rodnih manjšin na Nižjeavstrijskem, deželo pa za vedno obvaroval nesrečnega pečata dvojezičnosti. „Lex Kolisko" določa, da mora biti na vseh nižjeavstri|skih ljudskih in meščanskih šolah učni jezik izključno ie nemški. Zakon torej v popolnem nasprotstvu, oziroma negacija § 19. državnega osnovnega zakona, ki pravi, da so avstrijski narodi popolnoma enakopravni, to je, da imajo neoporečno pravico do varstva svoje narodnosti in svojega Jezika. Država namreč priznava enakopravnost vseh Jezikov, ki so v deželah monarhije običajni, in to za vse šole, urade in tudi javno življenje. V kronovlnah pa, kjer bivata dva ali pa celo več narodov, torej v dvo- ali večjezičnih deželah, se morajo šole urediti tako, da se nudi vsakemu naredu dovolj potrebnih sredstev, da neguje svoi jezik. Teoretično so torej vsi avstrijski narodi enakopravni, a popolnoma drugače izgleda praksa. Nemci so si na podlagi tega važnega zakona pač znali ohraniti obstoj svojih narodnostnih manlšin v drugo jezičnih deželah in pri tem Jim Je šla seveda tudi dunajska vlada vedno na roko. Nebrof slovanskih občin Je bilo direktno prisiljenih z Dunaja, da morajo rediti gade na svojih prsih in umetno vzdrževati maloštevilne nemške kolonije, ker zahteva to zakon. Povsod, kjer gre za kulturne potrebe nemških manjšin, se izvaja § 19 kar najbolj mogoče rigorozno. Drugače je, kadar gre za interese slovanskih narodnosti; v tem slučaju obstoja zakon o ravnopravnosti vseh avstrijskih narodov samo na papirju in Nemcem ia Italijanom Je dovoljeno, da svobodno, če ne gre drugače tudi z nasiljem, zatirajo razvoj slovanskih narodov in slovanskih narodnih manjšin. Lex Kolisko Je naperjen v prvi vrsti proti velikim češkim manjšinam na Nižjeav-strijskem, posebno pa na Dunaju, kjerbijejo Čehi hud boj za svoj obstanek. Občina jin ne da šol, vlada tudi ne in zato so si jih, kljub temu, da imamo § 19, morali ustanoviti sami. Seveda s tem križev pot čeških šol še ni bil končan. Krščansko-socijalna večina dunajskega občinskega sveta je ponovno z nasiljem zaprla vse Komemkega šole. Da pa se za vedno prepreči ustanavljanje čeških šol in onemogoči tudi že obstoječe Komenskega šole na Dunaju, določa tudi Jex Kolisko", da se sme privatnim in meščanskim "šolam podeliti pravico Javnosti le v tem »lučaju, če Je učni Jezik na teh šolah nemški Vlada bi sicer zelo rada predložila ta zakon v sankcijo, a nima dovolj poguma In tako „lex Kolisko" kljub temu, da se nahaja na dnevnem redu nižjearstrKskega deželnega zbora vsako leto, še vedno ci mogel dobiti najvišje sankcije. Viada si Je pač dobro v svesti nevarnih posledic, ki bi nastale, če bi postal skles nižjeavstrijskega deželnega zbora v resaici zakon. V tem slučaju bi bil namreč vst -arjen nevaren pre-judic iu dežele, kjer se nahajajo Nemci v manjšini, bi potem z mirnim srcem In m?r«o vestjo lahko vrnile Nemcem milo za drago, kar bi seveda ne bilo po političnem rezonu. Tudi Nemci sami so prepričani, da je naravnost nemogoče doseči sankcijo tega škandaloznega zakona, vendar pa kljub temu nočejo mirovati, ampak hočejo izsiliti od vlade, da predloži zakon cesarju v sankcijo. Da bi dosegli ta svoj namen, delujejo sedaj na tem, da bi sprejeli tudi vsi ostali avstrijski nemžki deželni zbori ta zakon. Seveda tudi ta akcija ne bo dosegla svojega uspeha. Lex Kolisko ostane, če ima centralna dunajska viada le še trohico čuta pravičnosti napram Slovanom v sebi, le pobožna želja avstrijskega nemštva, ki se ne bo nikdar izpolnila. S takimi zakoni se čisto gotovo ne reši pereče narodno vprašanje in tudi Nemci ne bi s t m bogve koliko pri dobili. Jasno Je, da bi Slovani, če bi se vlada na pritisk Nemcev konečno vendarle drznila predložiti „!ex Kolisko" v sankcijo, smatrali to za casus belli in izvajali iz tega svoje posledice. Večji pritisek in večje nasilje rodita vedno tudi večji odpor in čim več bo protlslovaaskih zakonov, tem hujši bo narodni boj. Naravnega razvoja avstrijskih Slovanov dandanes tudi z nasiljem ni mogoče več tako lahko preprečiti. Slovani gotovo ne želimo, da bi se delala krivica Nemcem ali pa kaki drugi narodnosti. Enaka pravica za vse, kakor določa § 19 državnega osnovnega zakona. Vlada naj pokaže samo nekaj dobre volje, da hoče ublažili narodne spore, ki v veliki meri ovirajo notranji politični razvoj monarhije in čisto gotovo se na|de kak modus vivendi za vse avstrijske narode. Seveda, dokler bo merila Nemcem z drugo mero kakor Slovanom ia dokler bodo ugodnosti § 19. uživali le neslovansk! narodi, toliko časa na rešitev narodnostnega spora n! misliti. Avstrija je v pretežni večini slovanska država in s tem mora vlada tudi računati. A Izzivanje Nemcev, katere s svojo pasivnostjo indirektno podpira tudi vlada sama, kaže, da Nemci nočejo pravične rešitve narodnostnega vprašanja, ker jim je le predobro znano, da bi s tem prenehalo njih nad vladje v monarhiji, kar pa je seveda v popolnem nasprotstvu z vsenemSkimi stremljenj-'. Z nasiljem bi radi rešiU nacljonalne probleme, da si tako zasigurajo svojo dosedanjo pozicijo, katero so na škodo drugih narodnosti, predvsem Slovanov, do skrajnosti izrabljali. Vsakoletne demonstracije nižjeavstrij-skega deželnega zbora s tem zloglasnim zakonom, so dandanes, ker Je izključeno, da bi bil zakon sankcljoniran, padle sicer že na nivč navadnega volilnega manevra oziroma agitacilskega sredstva dunajskih krščanskih socijalcev v boju proti liberalcem, vendar pa so kljub temu zelo značilne, ker se ztcili v njih vsa nemška prepotenca h nepravičnost. V isti sapi. ko zahtevajo, da ?e narodno vprašan|e ua Ćeikem ne sme rešiti ne brez njih in tudi ne proti n]im, bi radi, ne cziraje se na obstoječe zakone, M zagotavljalo vsem narodom enakopravnost, i nasiijem zadušili razvoj slovanskih manjšin v nemško-večinskih deželah. Takozvani ,ltx Kolisko" ostane najlepše zrcalo za *es uen. ški strah pred pravično rešitvijo nacionalnega problema v monarhiji. Monarhija in srbske železnice. V včerajšnji številki smo navedli, kaj piše franc ski puolicist Saini-Brice o vprašanju orijentalskih železnic In o interesih, Ki jih Ima monarhija pri tem. Da bodo čitatelji bolje razumeli vse to, bodi tu povedano, da je veČino delnic prometne družbe orijentalskih železnic posedovais. neka švicarska banka, od katere jih je minolega poletja kupila neka dunajska banka. Uraeje se, da je za to banko skupna vlada, ki si je hotela na tak način zagotoviti odločujoč vpliv na razpravljanju o bodoči usodi teh železnic. Ako bo naša diplomacija n? urejevanju tega vprašanja zasledovala edino-Ie gospodarske Interese, |e tudi brezdvomno, da pride do sporazuma, ker si interesi monarhije in Srbije — kakor omenja Saint-Brice povsem pravilno — ne-le niso v navskrižju, temveč so celo v soglas-| u. Srbija je danes tako oslabljena, da bo pač morala sprejeti pogoje, ki Jih bo nare kovala Avstrlia, toda, taka zmaga bi le provzročila, da bi se Srbija s tem večjo v-iemo pripravljala za poznejšo revanšo. Toda pustimo za danes to vprašanje, ker bo še prilike za razpravo o n|em7 ko pride na dnevni red, pač pa pogle|mo, kako |e z vprašanjem drugin železnic, ki |ih nameiava Srbija graditi, in kako je posebno z vprašanjem pripojitve srbskih na bose n s k e železnice! Za časa aneksijske krize je Srbija zahtevala za svojo živino svobodno pot po bosenskih železnicah, a naša diplomacija je takrat odklonila to zahtevo. Danes se zdi, da so se ca Dunaju to premislili. Nedavno temu Je namreč bivši avstrijski konzul v Belgradu, Stephens, objavil v listu „Z i * članek, v katerem predlaga, da se Srbiji pod gotovimi pogoji veterinaričae nara i dovoli prevažanje nje živine po bosenskih železnicah. V ta namen naj se v kakem dalmatinskem pristanišču Srjsiji odstopi prostor, kje-bo mogla neovirano Izk cavati živino in ukrcavati tudi municijo in vojne potrebščine. Da bi diplomat nastopal javno s takimi predlogi, ne da bi bil prepričan, da jih me rodajni krogi odobre, pa ni verjetno. Zato moramo sklepati, da je St-pheas le izrazil mišljenje odločujočih krogov monarhije. Toda Sroi n!so nič prav navdušeni za ta predlog. Grška Je dovolila Srbjm v Solunu ta*e ugodnosti, da niti ne potrebujejo dalmatinske luke. V tem oziru je zelo značilno, da se je belgrajskl .Trgovinski glasnik", ki je glasilo srbikih trgovskih krogov, izrekel odločno proti pripojitvi srbskih železnic na bosenske pri Vardištu na eni, ter Uracu na drugi strani. Za pri-klopljenje srbskega železniškega cmrežja na bosenske železnice pri Vardištu na progi Vardište—Višegrad—Sarajevo, bi trebalo zgraditi samo še okoli 50 km dolgo progo od Užice do Mokre Oore in sicer po prilično lahkem terenu ter bi ne bila draga. Vendar Je »Trgovinski glasnik*4 proti remu, da bi se ta železnica sprejela v program Železnic, ki se imajo graditi takoj. List sicer ni principijelno nasproten omenjeni železnici, a meni, da |e mnogo nujnejših prog, ki naj bi se zgradiie prej. Iz tega sledi, da srbski trgovci vprašanja transitiranja preko Bosne ne smatrajo za potrebno, ali vsa| ne aktualno in nujno. Druga zveza, ki jo želi monarhi|a, bi bila železnica skozi Sandžak, ki so |o svoj čas že trasirali avstrijski inženirji. Ta železnica bi Šia od Uraca do Prlepolja ia od tu dalje do Mitrovice, kjer bi se priklopila na orijenlalske železnice. Ta proga bi bila dolga približno 180 km, ki bi šla po težkem terenu in bi b!ia zelo draga. .Trgovinski glasnik" bi bil za to železnico le teda|, ako bi bilo s primerno visokimi transitnlmi ta-r.fi garantirano obrestovanje vložene glavnice. — SIcer je mogoče, celo verjetno, da je to nasprotstvo le navidezno, da bi mogli z odnehanjem izsiliti koncesije na drugi strani, toda vzllc temu je jasno razvidno iz vsega gori navedenega, da doba stresljajev še ni minula, da se utegne naša javnost še marsikdaj razbudti: predno pride do urejenih odacšijev med monarhijo in Srbijo. rs omače vesti Osebna ves". V torek (e napravil naš rojak Ivan Svetina cd S. M. Magdalene Spodn|e pred namestništveno komisijo izpit za stavbinskega mojstra z odliko. Pred lastnim prsgom 1 A ktjr notice, ki Je dala .Dnevu" povoda za zadnji njegov ostudni in hinavski napad na naš list, nam p: še: .Zadnjič sem vara bil poslal notico o tržaški proslavi boja na Llpskem. V tej notici sem omenjal, kako se je v bližini glavnega trga žvižgalo, ce da bi bila sledila k*dka are t clja. N V Trstu, dne 30. oktobra 1913. „EDINOST" St. 301. Stran ITI. Ritumnemu čitatelju je motalo biti takoj jasno, da namen mi je bit !e ta, da pokažem na razliko postopanja javnih organov v Trstu in onih v Ljubljani. Tu niso hoteli aretirati, da le ne bi prlilo v javnost, da v Trstu niso vsi navdušeni za nemško proslavo — v LJubljani pa so proslavljali z aretacijami 1 Sedaj pa se slavni „Danovc!" zgražajo nad uredništvom »Edinosti", češ, da je ta „priobčila ostudno notico, radi katere njeni uredniki sicer ne bodo dobili odlikovanj, pač pa bodo Italijani s še večjim zaničevanjem govorili o slovenskem narodu kot o narodu denuncijanta?" 11! Konstatiram, da je uredništvo le sprejelo notico svojega starega in vestnega poročevalca in da ni imelo tudi nlkakega povoda za odklonitev — ker se ml Tržačani prokleto malo brigamo, kaj o nas govore oni, proti katerim se bojujemo z orožjem* ki so nam ga oni nabavili! Mi nismo krivi, da moramo rab't' tako orožje, ali — častnejše Je Še vedno od onega, ki ga Lahi rabijo proti nam, in pa od onega, — ki ga rabi „Dan" v notici „Heil Ali deutschland", natisnjeni v to, ko vi številki tik ob strani ostudnega napada na uredni štvo „Edinosti" 1 Jaz namreč nitem omenjal nikake osebe ali društva, dočim „Dan" imenuje in — „denuncira" nemško telovadno društvo 1 Pred lastnim pragom, o gospoda III" Nekoliko pripomb. Priznavamo, da Je p:ece| odijozen naš boj z Italijani. Ali, kaj moiemo mi zato, ko nam pa Italijani sami — kakor dobro pripominja naš dopisnik — usiljujejo boj?! Silijo nas, di praktično izvajamo načelo : zob za zob I! .Dnevu* se studi nžŠi „denuncljant-st?o". Kje pa je bilo njegovo ogorčenje, ko Je nedavno temu „Piccolo" s hllnjenlm bi-zsntlnstvom denuncira! navzgoraj prebivalstvo ljubljansko, infamno Itrabljsjoč malenkostne in brezpomembne, a vrhu vsega še !e po breztaktnosti javnih varnostnih organov izzvane dogodke povodom proslave stoletnice bitke pri L?pskem ?!! Kje (e bila tenkovestnost političnih moralistov pri „Dnevu", ko ie „Piccolo" tudi nedavno temunadenunclja-i o r ičen infa men način hujskal n a preganjanje naših dljaškihpočit-ciških zvez?! Italijani naj nas le svobodno denuncirajo, naj le zovejo oblasti na politična preganjanja Jjgoslovanov, mi pa smo takoj „ostudni", če vračamo z Isto mero, s katero merijo oni nam 1 Pa saj nit! ni ista mera. Mi nismo nikdar priznavali nameno?, ki nam jih naš! sovražniki zlobno podtikajo. Naši 11 a 11-janipane taje tendenc, ki jih jim mi očitamo — Še ponašajo se ž n | i m i! Čim sam! priznavajo, čim očitno kažejo na cilje, po katerih streme, potem ne more biti govora o kakem denuncifanstvu na naši strani, ampak je le konstatacija znanih dejstev. Odločilno za našo taktiko v boju proti Italijanom pa je dejstvo, da bi uresničenje njihovih ciljev pomenjalo smrt za naš narodni obstanek. Za našo kožo gre tu, za naše narodno življejje. Mi si ne praskamo avstrijske kože, niti nismo zaljubljeni v avstrijsko politiko, ampak nas vodi le zavest, da gre za našo kožo! Mari naj se mi od-povemo borbi proti sovražniku, ki očitno dela na naš narodni pogin, mari naj ne rabimo orožja, ki n?m ga usiljuje ves položaj, in to edino zato, ker to morda ni v na*-s?:r;ž u z bolečinami državnih faktorjev ? ! To bi bila brezpametna, da, zločinska politika na lastnem narodu! Klati naj bi se pustili edino zato, da ne bi nam mogel kdo očitati, da — denunciramo 1! V zvesti službi svojega naroda smo. Če se pa radi tega zdlmo komu „ostudni!® — pa bod;! Vse golide „studa*, ki jih kdo živa na nas, nas ne cdvrnejo, da ne bi rabili proti sovrežaiku orožja, fct nam ga priporoča naše dobro poznavanje tega sovražnika I To je naša izjava — sedaj pa naj se le „studimo" nadal|e! j Ker se trosijo o meni lažnjive govorice, Osebna vest. Včeraj zjutraj |e prispel da sem prestopil k socijalno - demokratični v Trst ruski poslanik na Cetinju, A. pl. organizaciji, izjavljam ponovno, kakor sem Oiers, in se nastanil v Excetsicr Palače storil to že na javnem železničarskemshodu hotelu. ZJŽ: „Slovenec sem rojen in kot narodnjak i hočem umreti". One, ki so govorili o meni, Tržaška mala kronika. iatSrtg^l^e^ Trst, 29. oktobre, prošnja odbita", poživljam, da te trditve Madridski sleparji zcpet četem u Očitiju laTnjive^a TfrTovan^™' nov, ki naj bi se jim vsedli na njihove zet j j & j tako obrabljene limanlce. Tako Je n. pr. neki j TRST, dne 29. oktobra 1913. RojanČan dobli te dni pismo iz Madrida, v i JANEZ JAKLIČ 1 katerem mu neki „R. de S." piše, da se.-t—-— . , . ______ * \ji~a.ia.. i„ - .„„ji: *t t* članke pod tem naslovom odg nahaja v zaporu v Madridu in sictr zaradi; uredniMvo !b toiik0j toiitor mD zakon vele™ konkurza, ter ga prosi, da bi mu pomagal dvigniti svoto nič maj kot 1,200 000 fran-j kov, ki jo ima shranjeno v nekem kovčgu n nekem kolodvoru na Francoskem. Z?t->[ pa naj bi naslovljenec prišel v Madrid, kier podpisal s polnim imenom. Zato naj mu naslovljenec odgovori in sicer brzojavno. Ker pa pisec ne more v zaporu sprejemati brzojavk, naj naslovljenec pošlje brzojavd odgovor na sledeči uaslov: „Gimenez — Pi-zarro — 18 — bajo — izqiierda — Madrid." Končno priporoča strogo diskrecijo in brzojaven, ne pa pismen odgovor. Samoobsebi je umlji7o, da je vse to le sleparstvo, toda najbrž se pa tupatam le še kdo vsede na ta milijonski lim, kajti drugače bi ga sleparji ne nastavljali zopet in zopet. No, naš Rojančan se Di vsedel nanj in upamo, da ga sploh ne najdejo med našimi ljudmi človeka, ki bi verjel tem sleparjem. Obisk v ljudskem prenočišču. Včeraj Je policija oosetl'a ljudsko prenočišče v ulici Gaspare GjzzI fn povabila s seboj ,na gostijo" 33 sum'jiv.'b oseb. 9 tlčkov ima razne stvari na vesti, 22 jth Je bilo brez dela in potiebnlh listin, 2 pa sta bila oborožena s prepovedanim orožjem. Policijsko so bili izgnani te dni iz Trsta sledeči nepovabljeni gosti: Luigl Darinl, 48letni zidar iz Jakina v Italiji. Mož je bil že neštetokrat v Italiji pod ključem in enkrat radi uboja kar celih 10 let skupaj. Ničolo Rizio Iz Barija v Italiji, ker preveč rad operira z noži in ima tudi nenavadno dolge prste. Glulio Felice Jerak, 22Ietni mornar, pristojen v Benetke, ker je zel) na slabem glasu in tudi ne zna ločiti, ka| Je moje in kaj tvoje. Lucla d' Este is Benetk, stanujoča v Zgornji Kjarboii, ker rada posnema si ako. Tudi beneška policija ima Še žnjo majhen obračun. Gluseppe Allegretti, 37ietnl brivec iz Barija, stanujoč v ulici della Guardia 13, ima posebno veselje, prepirati se s stražniki In včasih tudi poskusi svoje pesti. V Italiji je navadno stanoval na sodišču. Biagfo Bonevoglia, 22ietai pek, ki se je potikal po Trstu brez posla. Italijanske oblasti ga zasledujejo radi raznih tatvin. Bonevoglia je sploh precej nevaren človek. Aureiio Bormigia, tesar, je bil v Italiji že neštetokrat zaprt, enkrat radi ropa in goljufije 5 let skupa|. Giovsnni Vltalii, 20 let star, zidar, iz Turina, se peča zelo rad s sleparijami. G Dr. Makso Barry Ermar.no Schultze, I. tehnik. Trst, nllca Caserma Ste*. 17, EL aa&t; I Posebni zavod za ume.ne zobe brei oatut : plošče. Plombiranje z zlatom, platinom t? ' porcelanom, Vsa dela brez bolečin. Zrr; : nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene-! Sprejema od 9 do i io od j dc I po* V Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl v Tratu, nI ca C a m po 3an Gia- f oomo št. 18, (oa \ogaiu ulice del Pozzo)j Podružnico trgovine Jestvin in kolonijalnoga blaga, j Priporočam se za cbilen obisk in beležim z velespoštovairem Yekoslav Stepančič. Poslano *) r. !35j bi rešil, plačali stroške rccesa, njegovo prtljago, med piJčevega katero se i nahaja skrit želeiniikl recepls ia oni kov-j :eg, v katerem se nahaja denar. Za vse to' D3 dobi tretj'no one svote. Tote| Jran'sov. Ker pa pisec ne ve, ali naslovljenec pisna, zato se tudi Najbolj preizkušeno in radi tega od tisočev tuzemskih in inozemskih zdravnikov priporočeno redilo za zdrave ia bolne otroke. — Isto vsebuje najbolja sredstva, pospešuje tudi tvorbo 400 000 kostja in mišičevja, urejuje prebavo in je pri s?relme;tem jako cen0t .......... D0BI SE POVSOD! pisec ci J MM zaloga u Crrtu iVlj^.- — - . ' -r 1 Najcenejše ograje Iz žične mreže, pohištvo železno In iz medi dobavlja, kakor Je dekaiano, tvrdka VALENTIN MIN GRADEC Podružnica Trst si. Nn&va St. 27. Tel. 19-79. Cenik št. 1 zastonj. Trgovina jestvin in delikatec CELESTE FURLANI Int, via Belvedere St. 5 7. Prodaja vedno aveže testenine is Ilirske Bistrice ter iz drugih zunanjih tovarn. Vino in likeri v steklenicah. Postrežba na dom Raspoiilja se pakete od 6 kg naprej : kave, olja i. dr. ERNE8T HOČEVAR, vodja trgovine. e i TOVARNIŠKA ZALOGA ■"! vsakovrstne moderne umerili kanske pisarniške oprave. U Moderne pisarniške potrebščine. — PEČATI. NAPISI. — Blagajne varne proti vlomu in požaru (TViese - Dunaj). Elektrifine var-noatse ročne železne bTagra*ne ,Vlper' ropoloa varnost proti tatvtni Itd. Itd Ćen;xi in troškovni proraču-i franko in brezplačno F. J. JERŠE, TRST Razstava in pisarna ViA N JOVA št. 15 Mezanin ! Interurb. telefon 23-77. Mezanin ! Skladišče : Via Gioachino Rossini št. 30. Uelikaoska zaloga pohištva fapecanj j* ^ m* T1ST, BL Shffim St I - tmn I2 8S CfiBs tr^m FalcD Najbolj ugoden vir aa nakupovanje oodiai glede cen, kakor todi kakovosti, l2fc!t; 1H is mmIii I Drože (kvas) Iz odlikovane slovenske tovorne tirož, so dosege timm vsepoiaođ uajiioiia sloves. rtjrgdaJak*. gOUCl, PBUl! amoCmtB Pri doootl tvrdkLU vam postreže po KouKureiitoft-a* -IM-lifti M «r Bi r..n „EDINOST" št. 301. V Trstu, dne 30. oktobra 1913 Slovensko gledališče 6 v Trstu. V soboto, dne 1. novembra, praznik t t h svetnikov, se uprizori kot popoldanska merisiava ob 3 30, dnevu primerna ljudska igra „MLINAR IN NJEGOVA HČI«. Glavne vloge 30 v rokah gg. Draguti-novića, Toplaka, Kovačlča in Boleslavskega ter gospe Mitrovičeve, Dragutiaovićeve in Železo iko ve. Zvečer se po dolgem premoru zopet uprizori prekrasna Audranova opereta „PUNČKA", Ta opereta je dosegla na našem odru popolen uspeh in bo gotovo ugajala. Predstava je Izven abonomenta. * * ♦ V nedeljo popoldne cb 3 30 se poje posledsjikrat sijajno uspela „LOGARJEVA KRISTA". Ta krasna opereta Je vzbudila pri svoji reprizi splošno priznanje. Opozarjamo zlasti okoličane, ki niso mogli prisostvovati večernim predstavam, na to krasno opereto. Nedelja zvečer pa bo posvečena na) večjemu klasiku vseh stoletij. Vprizori se namreč prvič na našem odru znani Shakes pearjev „OTELLO". Glavne uloge so v rokah gg. Toplaka, Dragutinoviča, g.ce Mitrovlčeve in Zelezni-kove. Prvič nastopi v uiogi poročnika Kassija dosedanji l|ubljenec osješkega gledališča, gos p. Lhotski. Predstava je v abonomentu. Vstopnice in sedeži so v razprodaji pri dnevni gledališki blagajni v „Narodnem domu* (glavni vhod). Društvene vesti. Občni zbor „Ruskega kruŽka" se Je vršil dne 14. okt. t. i. V odbor so bili izvoljeni : dr. Egon Stare, predsednik, dr. Josip VVilfan, podpredsednik, Pavla Hočevar-leva, tajnica, Milka Mankočeva, blagajnJčarka, Dragica Gcdinova, nam., Katica Subotideva, knjižničarka, Miian Štubelj. Pregledovala računov: Marica Bartlova In Anton Ger-mek. Društveni odbor Je otvoril minolo se-zijo tečaj za ruščino, slovenščino in srbohrvaščino. Poučevali so: dr, Jedlowski, Katica Subotičeva in Marija Kmetova. Društvo Izreka zahvalo uČIteijem, cdboiu CMpodr. za prepustitev učnih prostorov, listu „Edinost" za brezplačno priobčevanie društvenih člankov in oglasov ter Slov. Čitalnici za blagohotno dovolitev zborovalne dvorane. Letošnji učni tečaji Ruskega kruŽka se vrše na Acquedottu 20. Slovenski tečaj v torek in petek cd 715 do 815 v II. nad.; srbohrvatskl tečaj, prvi oddelek, v ponedeljek In četrtek od 7 30 do 8*36 v lil. nad., drugi oddelek v torek in petek od 7 30 do 8 30 v III. nsd. Ruski tečaj v ponedeljek in Četrtek in sfcer nadaljevalni oddelek od 7 do 8, začetni od 8 do 9 v II. nad. Tečaj za češčino se otvori z novembrom, kar se še objavi. Želeti bi bilo, da se oglasi čira več učencev, saj se povsod kaže praktična potreba tega jezika. Italijanski teč? j se otvori prve dni no vembra. Vrši se pod okriljem Ruskega kružka. Vsi on*, ki se ga mislilo udeleževati, naj se še ta teden prijavijo ca vpiso-valni poli pri vratarici Nar. doma a!i v Slov. Čitalnici« Nar. delavska organizacija. Podružnica NDO v Skednju priredi v petek, dne 31. oktobra, ob 7 zvečer Javen shod v dvcrani .Gospodarskega društva* v Skednju. Dnevni red: 1. Nezaslišano postopanje .Kranjske industrij: ke družbe" napram slovenskemu delavstvu v narcdnem in gospodarskem pcgledu. 2. Slučajnost. Na shodu poroča tov. dr. Josip M a n d I č. Da se pomenimo o organizaciji šent akobskega delavstva, vabimo vse one' tovariše pri Sv. Jakobu, ki čuti|o potrebo močne organizacije vsega slovenskega delavstva pri Sv. Jakobu, da se udeleže sestank?, ki bo v soboto, 1. novembra, ob 10 dopoldne v društveni dvorani, ul. Sv. Frančiška it. 2. Dnevni red: „Šentjakobsko delavstvc in organizacija". Pri Sv. Jakobu le veliko delavcev In Je eminentne važnosti, da tam vsakega seznanimo s koristjo organizacije. Zavoljo tega se včersj za petek naznanjeni zaupni sestanek ne bo vršil pri Sv. Jakobu, pač pa — kakor gori omenieno — v soboto v društveni dvorani v nestu. Sestanek smo prenesli na soboto za to, ker Je ta dan praznik In bo vsakomur mogoče, da se gs udeleži. gODDI MALI OGLASI MALI OGLASI H km*. MastM *•£. lUtaogla Plab n takip G ■ k ffOVA PRODAJALNA ZGOTOVLJENIH ŽENSKIH OBLEK MflReO eONFORTI TRST — ULICA CAMPANILE ŠT. 21 NAJVEČJA IZBERA ZGOTOVLJENEGA ŽENSKEGA PERILA po najzmernejših cenah. Plašči zadnja noTost Jopici „ OMe ,, Krila „ od K 18- do 48 „ K 22'-- dO 35 „ K 20 — 60 80 „ K 7- do 30 Bloze zadnje novosti .. Spol trJa vsa to vrste Malje (novost) — Srajce ;tiipfcan cb ffon). od K l'-- do 35 R 3-- do 22 „ R 1 - do 35 „ R 1*50 do 5 Prosi se, da vsakdo ogleda razstavo, ne da Je primoran kupiti Prvo vijolinistinjo — in celiatinjo išče damski orkester. — Dobri pogoji. Ponudbe pod J. L. na InBeratnt oddelek Edinosti. 2514 ima prosto 2—3 are na dan, išče po-UrdUlIlil Btranskega zaslužka. — Ponudbe pod „DELAVEN" na Inseratni odd Edinosti. 2510 Venhfltn Be °dpre osmica. Točilo Be bo do-OUUUIU maČe Tino. — SKERL, MonteCa-etiglione v Ž a vi j ah._2511 Harmoniji oddelek Edinosti. Btetovnoznsne t rdke Schiedmaver se proda. Naslov pove Inseratni 2512 Mladenič z *ep*tom aiužbo. - po- Cerkno (Goriško). nudbe pod ,stv. 1222" poštneležeše 2M3 Mlekarna v Rodiku, pošta Kocina preda po jako nizki ceni velik hladilnik in ledenico, motor na ben-zino za mlekarno in popolnoma nov pasterizovalec za mleko. 2343 In vo -vnnO+ slovenska žganjarna in zaloga III £UpCI vsakovrstnih likerjev v Trst i, Campo S. Giacomo štev. 17. Razpošilja likerje od 5 litrov naprej poštnine prosto, po konkurenčnih cenah. Slavnemu občinstvu se toplo priporočata, kakor tudi priporočata svojo trgovino jestvin na Opčinah. Brata SOSlC. 2355 Meblovana soba fitv. 82. 2498 Prnrflo en na P°sestT°» Pa tu(*» p° ■ I U U d O U aamezni deli zemljišča. Oglasiti ae je pri Posojilnici na Opčinah._2503 cunje in kesti. Trst, Via deli'Olmo IIIIIIBIDII iiiiiBaiaiDaniBai Veliko skladišče moških in deških oblek 9P AHsl Fiducia,*" Trst, ulica Scor- zeria št. 4 vogal ulice Arcata lllŽO z gostilniško koncesijo, b hlevom z* konje niSd in vrtom se proda ali da v najem v Se-žsni ob glavni ceBti. Za pogoje je vprašati pri sojilnici1* v Sežani. n" o-2501 Rudarje išče rudnik . AdrijaL Divači. Kupujem 6tv. 4. 2218 f|citfiP9 je odprta v Kocolu na hribu (za no-UoMlILdi vimi vojašnicami) pri Cinku. (25C4 Voi trnnifpi Pr0dajai0 z dovoljenjem Sta-¥5>l UljUfl/l jeiake prešiče mesto v Sežani v občkskem hlevu na Opčinah. 2497 b brano se odda takoj pri mali družini. Ulica 2491 Meblirana soba Commerciale 9, prvo, vrata 33. Dioolril C+pnii novega zietema, novi, ee pro- rlSalnl biroji dEjo po K 150—350 vskd likvidacije. — Kossi, ulica Ponte della Fabbra 2,1. desno. 2 Tili Meblovana soba 11, III. nadstropje. 2367 IVAN T0RRESANI TRST - ULICA G ULIA ŠT. 32 PRODAJALNA ŽELEZNIKE. - PRED METI ZA DOMAČO UPORABO ; OBRTNI iN P0LISKI PREDMETI. - CENE ZMERNE, mmr POSTREŽBA TOČNA. Slavnemu občinstvu naznanjam, d* sem prevzel dobrozuano trgovino jestvin Antonija Mihelič v Trstu, ul. Rojan št, 8 FBAN 3LUGAc Bogata izber paletot in ranglana v modernih barvah od K 25 naprej. Moške in deške obleke modernega kroja in nove risbe od K lS'— naprej. — Otroške oblečiee iz sukna, vseh oblik od K 6*— naprej. — Moške hlače od K 5*— naprej. NB. Prodajalna ni luksurijozna in radi tega prodaja po zelo zmernih cenah. SMHHMB—B—«———, z NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, chi sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečenci, sJu ŠČice, mrzle pijače, kakor tudi vino in liker i. Uljudno se priporoča ALOJZIJ GULJ, (prej na trgu Caserma). Ljudska urama 1 BOGOMIL PIMO S gl Trst, ulica Vincenzo Bellini St. 13 gg (aasprotl eerEve it. iat:aa aorezs) v Britofj pri 2505 F Plombiranje zobov Izdiratiie 2obov brea si vsake bolečine S* s? ir J, Oermšk V. 1 useher zobozdravnik koscs3. .^obrii tehnik TRST ■• ivo* doila Caserma St. 13« iS. ^adst ■M II Bogat 4zbor ar, verižic, obratnih *| v^rlžfe, chacuv, pr- .-i »i&aov, zapestnic Itd. , ? Konkurenčne cene, ^ rnmmmmmmnmmmm: m -^r «s ^ & .^mki i&dittJ; i* h s*- ■>« zobeteliiiik lobotehnik Dr. Ferdinanda Tan? i Spre tema. od 9—1 in od 3—6. Trst, Piazza O. Goldonl št. 5 Prva slovenska izde-lovslnica mostnih, živinskih in drugih tehtnic 2a trgovino In obrt, stavbno in umetno ključavničarstvo IVAN REBEK Celje, Poljska ulica 14 priporoča svoje tehtnice. Ceniki narazpol&go brezplačno In franko. V dobroznani mesnici Valerio Dmrcli Trst Piazza Barriera veeehia št. 9 se prcdaj'a vedno prvovrstno goveje, telečj'e in keštrunovo, jsrčje in kokošje meso. Po strežba tudi na dom. CENE ZMERNE. dipl. krejač na dunajskem učnen zavodu za priurojcvanj«, z đov jIJ. niijoavatr. nam. TRST uL Tor S. Piero 4 Podružnica v Nabrežini Krojačrica, zalega sukna Obleke po zmernih cenah Solidna, vzorna izvršitev Zaloga izgotov-ljenih oblek. = Lastna krojačnica ARMANDO LEVI ulica Giosue TRST Largo Santo rio Carducci 32 - Santorio Konkurenčne cene. Velika izbera moških oblek od 18 K dalje ! Ranglan od 20 K dalje, j Obleke in kostimi za dečke vveliki množini V Vi • • • • 9 HM • reglatrovana zadruga z omejenim porodtvom. Tržaška posojilnica in hranilnica Poštno hranllnldnl račun I6.004. Posojila daje na vknjižbo, na menice, na zastave in na amortizacijo za daljčo dobo po dogovoru. Eskomptuje trgovske menice. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po mr 4VI* ^ Veije stalne vloge In vloge na tekočI račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike (hranilne pušice). Telefon štev. 982. j Ima varnostno celloo (safe deposits) za shrambo vrednostnih j listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma j varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, | ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. 8tanje vlog nad IO miljonovi URADNE URE : od 9 do 12 doooldne In od 3 do B popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob uradnih uran. j