80. številka. V Trstu, v sredo 5. oktobra 1887. Tičaj XII. Opazke. V«i dopini He pošiljajo uredništvu v uli<»i Torrente, 12.V«ak list mora biti franki run. Kokopisi ne ne vračajo. Inserati (razne vrste naznanila in poslanice) se zaraeunijo po pogodbi; pri kratkih oglasih z drobnimi rrkami se plačuje za vsako besedo « nov. Naročnino, reklamacije in insorate prejema opravniitvo, ulica Torrente 12. EDINOST • Edinost* izhaja dvakrat na teden, vsukn sre soboto ob 1 uri popoludne. Cena z r» vse leto s pri lopo * for , za po 1 3 fur *aO nov., /,w četrt leta I for. 9S» nov — Edinost brez priloge stane zu celo leto 41 for., za pol leta il for., zu četrt leta I fur. AO nor. — Posamezne Številke se dobivajo pri nprav-tiištvu, v prodnjalnieah tobnkn v Trstu po 5 nov., v Gorici in v Ajdovščini po O nov. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V eitinoati je tnoSc Vabilo na naročbo. Minolo je tretje četrtletje dvanajstega tečaja „Edinosti". Vsojamo se tedaj slavno p. n. občinstvo najulju-dneje vabiti na novo naročbo, ter prosimo otemjopa od sebe vrže. — Časnik „Observateur rešijo tega vzroka je Crispi šel k Bismarku. Nam so to ne zdi verjetno. „Temps" meni, da Crispi pri shodu z Bismarkom ne spravi na površje le papeževega prašanja, temuč tudi razvoj ita- postopa v Galiciji. A' Krakovu je kupil j Fran?ais\ ki je z Vatikanom v zvozi, pa na državno troske veliko sliko poljskega poroča, da je Bisraark Vatikanu in itali-slikarja Lisievvicza ter jo podaril krakav- janskej vladi podal predloge, kateri se sk emu. narodnemu muzeju. A Levovu je k malu rešijo in so velike pomembe* iz na predlog filozofične fakultete dovolil * ' ~ ' " ~ poduk anatomijo in fizijologijc na tamošnjem vseučilišči; poduk iz atonomije , se ima začeti takoj, glede poduka iz fizijolo-gije pa je dovolil 1200 gld. stipendije za izrobraženje učitelja o tej stroki. — Mi' fijanskega \pliva ob srednjem morji. Crispi gotovo iz srca voščimo Poljakom zbolj- j neki za podporo Nemčije zahteva", da ga šanje njih učilišč, a kako se to ujema s | tudi Nemčija podpira' pri namerah na tem, da minister drugim Slovanom uže Egipt, Tripolitansko in Albanijo. „Temps" obstoječa učilišča zapira in drugim državne meni, da po shodu Bisniarka in Crispija podpore ustavlja? Kdo ne vidi vzroka in po vrnitvi carja v Petersburg nastanejo tega nedoslednega i neopravičenega po- J ozbiljne dogodbe. Mej francosko in nemško vlado je poravnana Schniibeleva zadeva; bil je obsojen v 14 dnevni zapor, a nemški ,, .. , . - - .- n cesar ga je na njegovo prošnjo porailostil. svojo stran. Mu li sedejo na hmanice ? To Tudi d zad gle(& ranjenja necega b. žalostno b.lo i no častno viteškim Po- j franc08kega častnika in usmrtenja njego-Ijakom. ; ft ]ova£e„a g0njača bliža se poravnavi, .. {' d, T*I 8 Teni kongresna Du- | ker je nemSka vladft pripravJjena dati za-naji je bil 2. t. m. slovesno zaključen, doščenje. Iz teh neprilik tedaj ne bode lvahr .z Monakovega, Mosso | ognja, a če se bodo tako pogosto ponavljale, Prelat iz Pariza in Kotli iz Londona so ]ahk6 vzbude vihar. v imenu svojih rojakov izrekli cesarju in j V Londonu so 28. septembra izvo-prestolniku zahvalo za podporo in milost, Hli novcga župana. Izvoljen jo bil Alder-posveceno kongresu. Za prihodnji kongres nmnn de Kevser. Spomina vredno je to, Inhi 1C01 T KK . - . J ......1 _ J . ' stopanja? Minister vidi, da jo Slovane razburil, da bo moral v državnem zboru dati odgovor za svoje naredbo, zato pa so Poljakom prikuplja, da jih potegne na v letu 1891. so soglasno London izvolili. Kongresa načolnik, profesor Lud\vig, zahvalil so je mestu Dunaju in vseučilišču za gostoljubnost ter sklenol govor s trikratnim nazdravom na cesarja in prostol-nika, kateremu nazdravu so pričujoči navdušeno odzdravljali. Madjari, ki delajo v avstrijsko-ogerskej državi notranjo in zunanjo politiko za obe državni polovici, sejo zopet nesloge seme mej avstrijskimi Slovani. Ti večni slovanski sovražniki, ki so slovanskim narodom krvava šiba, potlačili so v zadnjih letih slovansko prebivalstvo onstran Litave ter ga okovali v madjarske spone, a to jim ni dosti; zdaj si prizadevajo Poljake odtrgati od Čehov ter jih da je prvi katoliški župan, kar so Angleži odpadli od katoliške vere. je živo pred oči stavilo — božanstveno Evgenijo! Pred odhodom mu je bilo to poslano na njegovo moledovalno pismo in zraven tega tudi lepo kitico cvetek, majhen listie: vse to znak neizmerne ljubavi! Makovec ga je meril z očitovalnim pogledom, vendar ni hotel nič reči in kaliti splošnega veselja. V Trstu si še enkrat dade roke vsi; tudi Strašanski je segnol Slavi v roko, potem pa stopil na voz, ki ga je čakal. Slava in večina drugih popotnikov je šlo na postajo. — Drugi dan pa so bili uže doma vsi ali večina. — Besednjak je uže pokukal pri sosedovih, če ji? uže morda vstala lepa Mičica, katera ga jo pa skrivši skozi okno ooazo-vala. — Cigojev in Jernačev sta opazovala naš Nanos, kateri se je držal, kakor bi voščil dobro jutro ! — Cinkovič in Furlan sta tudi uže opazovala z ViŠevičeni pomembno šumenje in šepetanje čiste vode fpave . . . U ... rprji je bilo to vse drugače, pusto in mrtvo! Manevlava Hicidi je rekla, da njih signorina vsake počitnice zbledi in sploh vse signorine. Da ■o tudi so ti mladeniči „žlavi", vendar so zlata vredni, in ako bi se še ženiti hoteli, potle bi to res nekaj neslo . . . rprji; ali dobro je, k*r je; saj časi se vendar le vrže kuka beseda! Naš glavar pa se jezi na nje zelo, menda zato, ker — časi ko se malo spozabi svojih dolžnosti, misleč, da je v Abrucih opornnejo ga v kakein listu — hm, ali jo ptiček ! — (Dalje prih.) DOPISI. • Trst 2. okt. [Iz v. dop.J (Skrajna dobrotljivost naših mestnih očakov.) V nedoslednostih in sleparijah, ki so ae godile v dobi zadnjih dveh let v našoj mestnej kolibi, čivkajo uže vrabci na strehah, ni nam treba mlatiti še en-enkrat uže tolikokrat premlačene, prazne slame. A nekaj druzega je, kar se je pripetilo pred nekaj dnevi v našej mestnej diktaturi in česar ne smemo nikakor zamol-pridružiti nemsko-madjarskej hegemoniji.; čati, kajti dokazali bi z svojim molčanjem, Odpotovalo je v ta namen okoli 200 ma- j da so popolnoma strinamo ali še celo odo-djarskih odličnjakov na krakovsko raz- bravamo najnovejši čin naših vrlih mestnih očakov. A' zadnjej tajnej seji 20. septembra so dokazali ti svojo blagodušnost, radodarno s t, dobrotljivost in u s m i I j e-nost — ob jednein pa — izgledno članek odgovarjajo vsi politiški poljski! varčno st in gospodarst vo(!?), da so stavo, da tam delajo v ta namen. Ob enakem času je priobčil prvi časnik ma-djarskih judov „Pester Lloyda, članek, v katerem vabi Poljake, naj zapuste Čehe ter se združijo z Madjari i Nemci. Na ta časniki iny vsi so vsaj o tem edini, da zveze s Cehi ne zamenjajo s zvezo z Nemci ali Mad jari ter svetujejo Madjarom, naj ne podučujejo Poljakov, kaka politika njim ugaja, ker oni to uže sami vedo. Iz Kotora so poroča, da sta 2. t. m. zjutraj edinburški vojvoda in vojvo-dinja odpotovala na Cetinje. Vnanje dežele. B o 1 g a r s k o p r a š a n j e menda uže zmrzuje, če tudi še ni nastopila zima. Zadnja nota turške vlade na rusko neki priporoča, naj so pošljeta turški in ruski deželni namestnik v Bolgarijo; ta dva naj bi deželo vladala tri mesece ter sklicala novo sobranje za kneževo volitev. Turška vlada je neki odgovor na to noto uže dobila. a ni so znano, kuj je odgovorila Rusija. Iz Sredca so poroča, da se bolgarska vlada izvršitvi zadnjih turških predlogov, čo treba tudi z orožjem v roki upre. Sicer pa se bolgarska vlada nadeja, da se bodo dogovori še vso zimo ulekli in spomladi pa utegne nastopiti druga kriza, katera oči evropskih vlad od Bolgarije odvrne. |{ u s k a v I a d a hoče na vsak način doseči enakotežje v državnem gospodarstvu. Finančni minister ViSnjegradski se s to stvarjo ozbiljno peča. Državni troški so imajo znižati v mnogih strokah, na tobak in žganje pa davek povišati, tudi carina se ima povišati pri mnogih tarifnih sklenoli dati 1300 gl. tisoč tri sto gld. kot nagrado materi tistega zloglasnega Migliorini-ja, ki je bil pred nekaj meseci še v službi pri našej mestnej diktaturi ter užival mastno plačo 1300 gld. za lenobo — pardon — za marljivost v agitaciji za „italijansko propagando" in kateri se sedaj pokori za svoje sleparije v joči. Menim, da ni v Trstu in okolici človeka, kojega se ne bi polastila sveta jeza. začuvši ta najnovejši čin. Se li ne pravi to žep praznoti ubogim davkoplačevalcem, ki morajo krvavim potom služiti si vsakdanji kruh ter si morajo trgati sebi, največkrat pa svojim otročičem od ust košček kruha, da ga neso kot mestni davek nenasičenim požeruhom?! Vse madeže, kolikor jili uže imajo te mestne pijavke, ložje si operejo, nego zadnjega, koji je pomočen z solzami ubozih davkoplačevalcev. Človek, ki ima le iskrico vero še v svojem srcu. ne more kuj jednacega uči-noti, a naši mestni očaki nemajo nobenega ozira več na moralni čut. Prašamo naše mestne očake, je li naš krvavim potom prisluženi denar, ki vam ga nosimo redno kot mestni davek v vašo nikdar polno blagajnice, v podporo takim ljudem kakor je Migliorini, ki bodif, pri-šedši iz zapora, užival naše žulje, mej tem ko je toliko poštenih delavcev in družin brez zaslužka, brez vsakdanjega kruha? Ko bi vi bili takim poštenim ljudem usmiljeni in jim darovali 1300 gld., potem bi vas moral vsnkdo hvaliti in čislati, nihče no bi se drznol vam tega očitati ali v zla šteti, s takim činom bi pokazali vi najlepši izgled^ blagodušnosti. Če ste pa hoteli skazati se vsejedno radodarnim in usmiljenim do Migliorinija, zakaj niste segnoli v svoj napolnjeni žep-in darovali dotične svote, nihče ne bi bil vam očital, marveč še hvalili bi vas celo-vaši — privrženci „rudečkarji*. Ako pride kak posten delavec, do-mačinec prosit vas le zaslužka, ne podpore, izpodite ga kot kacega pritepenca in potepuha, nasprotno pa odprete na stežaj duri ter podelite podporo iz mestne blagajnice in službo ob jednem kakemu prite-pencu iz „blaženega kraljestva" ! Je li to doslednost in pravicoljubje? Znamenito je pa, da vas obsojajo ostro celo vaši — privrženci „rudečkarji44 po svojih italijanskih listih, vidi se, da vas zapušča celo vaša armada, da se odpirajo oči celo vašim klečeplazcem, ki so ogrinali vedno do sedaj vsa vaša krivična dejanja s temnim plaščem in spirali vaše umazano perilo. Temni, pogubonosni oblaki se zbirajo nad vami, nad mestno kolibo, bliska se in grmi, če tudi še le v daljavi, neznosna tišina vlada in vaa znamenja kažejo, da se vam bliža osodopolna nevihta, ki preti vas pregnati se smolnatih sedežev mestne kolibe. Meščanom se odpirajo polagoma oči, jamejo trezneje presojevati vaša dejanja, in vidite gotovo uže sami, da vam uže piše nevidna roka na steno mestne dvorane osodopolne besede: „Mene, Thekel, Phare8tt. Već davkoplačevalcev. Iz sežanskega okraja 3. oktobra. [Izv. dopis.] Ako se voziš iz Sežane v Tomaj in dalje, opaziš, da je cesta, ki je bila šele pred nekoliko leti jako slaba ter za prevažanje težkega blaga nesposobna, zdaj na več mestih razširjena in zboljšana. Za to važno nam delo dolgujemo največo zahvalo slavnemu cestnemu odboru sežanskemu, kateri je z svojim modrim ravnanjem ljudstvu mnogo koristil in brez katerega pomoči nam ne bi bilo mogoče ničesar storiti. Na nekaterih mestih pa, kakor n. pr. v Križu, treba cesto še popraviti, ako se hočemo obvarovati nevarnosti, ki na njej prete. Nedavno je zavozil po noči nek voznik iz Trsta zaradi prevelikega ključa na nek ozek klanec, s katerega se je le z veliko težavo rešil. Takih slučajev, združenih z veliko nevarnostjo, pripeti se tukaj žali Bože premnogo in to vse radi onega ključa. Ker jo pa v tej vasi snet, katera zavira vse, kar bi bilo v blagost ljudstvu, prosimo slavni cestni odbor, da cesto v Križu v kratkem času predela tako, kakor najbolje kaže, brez ozira na vaško trmo. Iz Belaka 2. oktobra. [Izvirni dopis.] (Moralni m a r a z e m na Koroškem in novi g. knezoškof.) Uže dolgo let opazujem tukajšno živenje in moralno stanje koroškega ljudstva, in reči moram: na Koroškem je res žalostno, ne samo v narodnem, tudi v nravnem oziru. Liberalizem je vzel ljudem vso vero, ne samo gospodi, temuč tudi prostemu ljudstvu. Ako prideš v krčmo, ne slišiš druzega, ko nesramno kvantanje. Divjih zakonov bo kmalo več, ko pravih, in nihče se nad njimi ne spotika. Se pri čisto mladih ljudeh boš zastonj iskal nedolžnih src. Deklice se popačijo uže, komaj da šolsko dolžnost dovršijo. Iz nečistosti pa pride nevera. Zato hlastno prebirajo liberalno časnike, kateri jih uče zabavljati duhovnikom, svojo vest pa tolažijo s tem, da ni večnega živenja in da so si vero le duhovniki izmislili. Tako drvi ubogo, zapeljano ljudstvo v časno in večno nesrečo: „Sodba pa je ta, ker je luč prišla na svet, pa so ljudje bolj ljubili temo, kakor luč. Vsakteri namreč, ki hudo dela, 110 pride k luči. da njegova dela niso svarjona." Z vero jo zginola tudi pravičnost in krščanska ljubezen, na njeno mesto pa stopila gola, ostudna sebičnost. Vedno bolj gine tista usmiljena dobrosrčnost, ki je bila nekdaj Korošcem kakor prirojena. Saj pa tudi ni drugače mogoče; vsaka roža usahne, ako so jej ne priliva: v cerkov ne hodijo, da bi slušali nauke o bratovskej ljubezni, v živenji med svotom pa slišijo le materi-jalistične nauke: „Skrbi za se, da boš dobro jedel in pil, na unem svetu nema& nič pričakovati, čo na tem svetu no dobiš plačila za dobra dela, na onem svetu gotovo ne." Z lastnimi očmi opazujem, kaj je naravna posledica teh naukov novodobnih modrijanov: Izmed vseli zapovedi spolnujejo le ednajsto, ki so glasi: „Ne pusti so vjeti". Sicer pa vlada egoizem ali sebičnost. Kar potrebuješ za obleko, zajed in pijačo, povsodi popačeno in ponarejeno blago; revno ljudstvo^ je goljufano, naj se gane, kamor hoče. Se liberalni kmetje pridružili so se sleparjem in vlivajo vodo med mleko, ki ga v mesto nosijo. Zelo moraš biti premeten in oprezen, da te ne udarijo po ušesih! Taka je zdaj koroška „gomiith-lihkei»\w Sebičnost jih žene, da še nedelje ne poznajo. Pogosto vidiš ob nedeljah po polji delati. To pa jim ne prinese blago« slova in bogastva: zboli kak človek v hiši, ali pogine kaka žival, da jim vse trpenje nič ne pomaga. To jih pa ne zmodruje; na Boga se nočejo spomniti, ampak pravijo „je pač nesreča!" Pri obrtnikih je pa uže navada, da ob nedeljah dopoldne delajo, menda namesto maše; popoldne pa hodijo v krčmo in pijejo včasih do torka. Kjo je potem dobiček od nedeljskega dela? Silno slab vpliv ima to brezbožno živenje na sosedne Slovence. Nemec je bolj lesen, in če prav nič ne veruje, ima vender pri vsakej reči neko mero; čo pije, ima uže svoje navadno število vrčkov; če gre na veselico, uže naprej preračuni, koliko sme izdati; včasih še kaj dobrega stori, ne zavolj vere, ampak ker se mu tako prav zdi. Če pa Slovenec vero zgubi in se teh naukov naleze, podoben je bolj zlodeju, nego človeku, ker gre do zadnjih posledic krive vere. Ako je nečistnik, nobene reči ga ne bo sram; ako je nezmernež, popival bo cele noči, dokler se telesno ali gospodarsko no ugonobi. Ako je lakomnik, sedaj bo (verskega strahu in vesti oproščen po krivih naukih) premišjeval noč in dan, kako bi ljudi sleparil, da bi več denarja nagrabil; laž, hinavščina, opravljanje, obrekovanje, zvijače, spletke, sploh vsi pomočki mu dobro dojdejo, da doseže svoj namen; če koga očitno goljufa, še hvali se, kako ima dobro glavico in kako si zna pomagati v teh hudih časih; če dobi nesku-šenca v roke, sleče ga do zadnjega solda in ga potem pri vratih ven pahne. Kdor misli, da pretiravam, še ni bil na Koroškem. Ne pišem namreč iz domišljije, ampak takih eksemplarov, kakor jih tu opisujem, sam več, ne le enega poznam. Proti temu moralnemu marazmu tudi duhovščina do zdaj ni dosti storila. Rajni škof Peter Funder je liberalce najrajši pri miru puščal, da so počeli, kar bo hoteli; zato pa tudi posamični duhovniki niso imeli poguma, ustaviti se brez-božnosti. Zato mora vsacega pravičnega človeka le veseliti, da jo sedanji gosp. knezoškof Jožet Kahn bolj srčen in bolj goreč. On hoče poklicati oo. jezuvite v deželo, da bi odgojevali duhovni narastaj, zraven pa morda tudi krščansko živenje bolj obudili po deželi. Tega pa se naši liberalci boje, kakor hudoba križa. Po tukajšnih liberalnih lističih je tak krik proti jezuvitom, ki-kor bi se moral svet podreti, če ti pridejo. Slišim, da so nekateri pobalini na škofijsko palačo prilepili liste s tem le surovim napisom: „Peter Funder, steh' auf und regier'! Josef Kahn, leg' dich nieder und krepier"!" Kaj ne da, nemška omika poganja lepo cvetke?! In Kahn je vender koroški Nemec! Če uže z lastnim rojakom tako delajo, potem se ni čuditi surovemu so-vražtvu, ki ga gojijo do nas Slovencev! Quousque tandem! Domače vesti. Cesarjev god praznoval se je v Trstu z slovesno sv. mašo, z „Tedeuiii", kojo je daroval včeraj ob 10. uri v stolnej cerkvi preč. škof g. dr. Glavina. Božje službe so se udeležili vsi vojaški in civilni dostojanstveniki, mnogo častnikov in uradnikov ter brezštevilno občinstva. Ladije in javna poslopja so bila okrašena s zastavami. t Marko Vojvodić. Kapetan-nadzornik pri Llojdovej upravi, g. Vojvodić je umrl x soboto po noči. Pred nekoliko dnevi je prišel slavni profesor dr. Billroth iz Beča ter izvršil jako nevarno operacijo. Bolnik je žalibog ni prestal. Pokojnega so visoko čislali vsi, koji so prišli 7j njim v dotiko, radi njegovega pravicoljublja in ravnodušnosti. — Bil je odlikovan z redom Franja Josipa I. in z turškim redom Medjidje. t Alojzija Dolenc. V soboto jo umrl« na Orehku po dolgej bolezni gospa Alojzija Dolenc v 84. letu svoje starosti. Rajnka jo bila jako priljubljena radi svoje dobrote iu ljubeznjivosti. Lahka jej zemlja! Imenovanja. Trgovinski minister je imenovul za prihodnje triletje članovom Boveta ravnateljstva državnih železnic te-le gg.; Josip pl. Burgataller-Bidischini, državni poslanec; Tomaž Schadeloock in Henrik Pollit/er, sovetnika trg. zbornice, vsi v Trstu in Evgon baron Ritter-Zahonv. predsednik trg. zbornice v fSoriei; namestnikom pa gg. Srečko Oton Alexander in Henrik Giberti sovetnika trg. zbornice v Trstu in Mihalj Trevisan, župan v Tržiču. Vojni minister zaukazal je vsem železnicam, da se morajo preskrbeti a prenosnimi napravami za električno razsvetljavo kolodvorov, da bo mogoče tudi ponoči večje vojno čete odpeljavati. Prvi tak poskus bo 11. oktobra na Dunajskem severno-zapadnem kolodvoru. Naprava za električno razsvitljavo se mora v dvanajstih urah dovršiti. Mestni zbor bo imel jutri zvečer svojo XIX, sejo. Na dnevnem redu so te le točke: Poročilo delegacije o izkušnjah z električno razsvetljavo ; volitev enega Člana v komisijo za vodovod in enega v šolski odbor; volitev enega mestnega svetovalca. Trgovinska Šola se začne letos 15. t. m. Predsedništvo osnovalnega odbora je prevzel po umršemu baronu Curro g. baron Josip Morpurgo. Nadzorniki delalskega podp. društva pozivajo se, da pridejo gotovo k seji v četrtek 0. t. m. ob 8. uri zvečer. Društvo „Austria" jo slavilo sinoč god Nj. Veličanstva cesar ja in odprtje novih svojih prostorov na „Monte verdettna jako sijajen način. Prvi del slavnosti je bil vojaški koncert, pri katerem je svirala godba pešpolka št. 61., koja je prišla navlašč v to s vrbo iz Pulja. Društvo so počastili z svojim obiskom gg. deželni namestnik baron Depretis, poveljnik mornarnice baron Wipplingor, mestni zapovednik fmlt. baron Kober iu innogo višjih častnikov ter ostali v dvorani čez ono uro. Drugi del je bil jako živahen ples, koji je trajal do pozno čez polunoči. Zbralo se je k tej lepej zabavi blizo 300 oseb iz boljših krogov tržaških. Zopet „Pro Patria". Italijanski „liberalni" listi se jako hvalijo o sijajnem uspehu veselice „Pro Patrie" v Gradiški. To je povod, da pozivajo tržaški italijanski listi vse „liberalne domoljube", naj se zedinijo ter priredijo enako, še bolj veličastno veselico v Trstu na korist temu „jako koristnemu društvu". Tedaj, Slovenci, čuvajte se noprijateljev! Pred porotnike pride v teku sedaj-nega zasedanja tudi Albert Gustinčič radi umora; dalje 10. t. m. Josip Tomiči radi posil jenja in 12. t. m. Jakob Jaksetich radi zlorabe službeno oblasti in proneverjenja. Porotne sodbe. Franjo Pappa, gostilničar iz Požuna je bil obsojen radi hudodelstva tatvine na 51etno ječo. — Matej Bernetič iz Marezige ja dobil radi ubojstva 71etno težko ječo. Henrik Levi, sin poznatega zdravnika, koji je zlil skoraj pred enim letom dr. Ciatto vitliola v obraz, je bil obsojen na 7 dni zapora. Branitelj je uložil priziv. — Mislimo, da bode malo pomagalo! Podaljšanje pogodbe z avst.-ogersk. Lloydom. „Prossc* poroča, da vabi mini-sterstvo zunanjih zadev avstrijsko in oger-sko vlado, da pošljeti svoje zastopnike k seji, koja bode dno 10. t. m. v poslopju ministerstva zunanjih zadov pod predsed-ništvom pl. Szogveny. Svrha noje je določitev temelja za razpravo z Lloydom. Bržkone začno se potem takoj obravnave z Lloydovo upravo. Tržaške novosti. P o n arojal c a d on a r j a so zasačili v pondeljek. Čuvaj blizo kolodvora južne železnice je namreč opazil, da je nek človek prav prod odhodom vlaka nekaj na progo položil. Čuvaj ga je takoj zgrabil ter ga odvel pred komisarja. Tam se je izkazalo, da je stavil na progo komad ital. denarja od 50 cent., zavit v tanko mehko železo v to svrho, da bi vlak vsled silne svoje teže denar v železo odtisnol in bi mož potem v ta kalup denar vlival. Odpeljali so ga takoj na policijo, koja je poizvedela, da se zove mož Alojzij San-martin, rodom iz Vicence, star lil let. V njegovem stanovanju so našli pripravo za vlivanje in dokaj svinca. Nesreče. V pondeljek predpoldne jo zajemal 73 letni posestnik Martin Kalza vodo iz vodnjaka pri hiši št. 125 na Greti. Starček je zgubil ravnotožjo in padel v vodnjak. Akoprav so domačini nesrečni slučaj opazili ter hiteli urno na pomoč, jo revež moj tem vendar uže utonil. — Enak žalosten slučaj se je dogodil včeraj na Greti v hiši št. 01. 18-letna dekla Antonija Kre-vatin iz Opčino jo namreč prala pri trogu na dvorišču. Tudi ona je padla v trog in nikakor se ni mogla iz vode dvigniti. Otroci, koji so blizo troga igrali, opazili so ne- srečnega dekleta v borbi z smrtjo ter bežali urno v hišo pomoči klicat. Ali žalibog. ko so prihiteli domačini, bilo je ubogo dekle uže mrtvo. Tombola v Bujah bode v nedeljo 0. t. m. ob 4. popoldne na korist domačim siromakom. Umetnijska razstava v Gorici se vsled raznih zaprek 1. t. m. ni odprla. Zasedaj je obrok za prijave podaljšan do 10. t. m. Gostilna pri ogerski kroni v Gorici se je v prošlem poletji povečala in olepšala, tako da se ista sedaj šteje med prve v Gorici. Posebno za prenočišče je sedaj po prav nizkej ceiti veliko čednih sob na razpolaganje. Kar se tiče jedil, pijače in postrežbe, bila je ta gostilna vodno na dobrem glasu, in mora z njo vsak gost zadovoljen biti. „Srienski Hrvat", političen list, koji je izhajal 7 let v Vukovaru, je zaspal. Ta časopis je vedno zastopal opozicijo, ali pred letošnjimi volitvami se je urednik kar čez noč začel vladi hliniti, radi česar so ga naročniki popustili. Volkovi pokazali so se v Beli na Koroškem, kamor so se zveri menda iz Solčavskih planin priklatile. Delajo veliko škodo ne le mod drobnico, temveč tudi med srnami in drugo divjačino, katere temveč uničijo, čem bližje je zima, Glasouk didaktofon. (Konec.) Da ve še učenec, koliko časa (kako dolgo, koliko udarcev) je treba svirati ali peti celo noio, polovico, četrtinko itd., da ve, kaj pomenja točka za noto (kar se pa lahko kmalu nauči, ker stvar ni težavna), — da se mu še pove, da križ zvišuje noto za pol glasu in da treba pritisniti mesto spodnje tipke desno zgornjo črno, ali pa njeno prvo sosedo na desno, — in da se znižuje noto za pol glasu, ter da treba pritisniti mesto spodnje, levo zgornjo črno iftli pa prvo sosedo na levo — potem je učencu lahko svirati vsako jednoglasno pesen, bodi postavljena v vijolinskera ali basovem ključi. Kdor pa zna toliko svirati (jednoglasno pesen, kar je za pevca dovolj) ako ima le sluh za petje, postane lahko v prav kratkem času dober pevec. — V skušnji se je pokazalo, da so se popolnoma priprosti kmečki fantje v petih dnevih s pomočjo jednega didaktofona toliko naučili, da so si pesni po glaskah na didaktofonu sami svirali in se jih tudi peti naučili. Najtežjo delo (premučno ubijanje glasov v glavo in uho) je odpadlo in pevo-vodji ni bilo treba na drugega paziti, ko na skupni takt in izraz petja. Koliko truda, koliko časa prihranjenega! Leta in leta pojejo pevci, a kaj tacega ne morejo storiti, kar so zgoraj imenovani naredili v jednom tednu. Poleg tega, da se na didaktofonu tako hitro nauči sviranja in petja, ima inštrument šo to dobro stran, da se more vsak komad svirati v c dur-u, najlažji intonaciji (brez križev, brez bejev). Se ve da, ako ni skladba pisana v c, treba jo je v ta glas preložiti, kar pa je prav lahko delo. Da se pa v c preložona skladba glasi v prvotnoj, pravej intonaciji, premakne se cela klavijatura ob spredaj nastavljonej lestvici dvanajstorih intonacij pred znak Ziihtevane intonacijo. Vsled premikanja klavijature more se tudi vsaka skladba v jedni intonaciji (na pr. v c) svirati v vseh 12 intonacijah. Naj pojasnim to sč sledečo primero: Tipka c nam daje v c glasu — glas c. Ako pomaknemo klavijaturo za pol glasu proti desni, nam da zgoraj imenovana tipka c — glas cis. Držimo sicer tipko c, a ker smo pomaknili klavijaturo za pol glasu navzgor, slišimo pod tipko c — glas cis. Ako pomaknemo klavijaturo še za pol glasu dalje, zleze tipka c na glas d, in čoravno držimo c, slišimo vender d, Se pol glasu na desno, slišimo pod tipko c, glas es itd. Kakor se todaj razvidi, more se na didaktofonu vsak komad svirati ob samem premikanji klavijature višji ali nižji, kakor se komu poljubi, ali kakor so mu pripravnejšo zdi. Očividno jo tedaj, da ni treba pri didaktofonu onih dolgočasnih vaj in pojmov teorije, pri kojih pevci že v začetku največ veselja in poguma zgube, ainpak tu se začne koj s prakso, tu se koj svira, koj poje. Poznavanje glask in tipk po imenu pride po vaji na inštrumentu samo od sebe, kajti vsaka vrsta (tipka) na didaktofonu nosi svoje ime. Kdor zna rabiti didaktofon, ta si kmalu pomaga tudi na harmoniji in glasoviru. Kaj :ne jo pa napotilo k didaktofonu ali glasouku? Spoznavši prevelike zapreke ter dolgo in težavno pot pri poučevanji petja, iskal sem najkrajše, najlažje in najgotorejše poti za pouk v petji ter tako sestavil opisani jednostavni aparat didaktofon. Da se pa z inštrumentom kolikor mogoče doseže zaželjeni cilj, t. j. da lahko vsakdo v najkrajšem času (s pomočjo male knjižice — navoda) v par dnevih svira in poje, in da se s tem petje in glasba mej narodom razširi, — sestavil sem sedaj po mnogih poskusih didaktofon po nezaslišano nizkej ceni tako, da si ga društva, a tudi posamezniki, lahko naroče. Ni mi do gmotnega dobička, na srci mi je napredek ljudstva našega, zato sem jel izdelovati inštrumente po tej-le ceni: Didaktofon. v podobi šatulja (dene se ga na mizo) trajnega dela, 3 oktave, (kar za petje popolnoma zadostuje) stane 25 gld.; — v podobi harmonija 3 oktave 35 gl.; — ravno tak na 4 oktave 48 gl. K vsakemu inštrumentu so doda navod in šola, kako rabiti didaktofon. — Ta svota za takov inštrument je gotovo zelo nizka ter upam, da si bodo prijatelji glasbe in naši pevski zbori omislili sredstvo, s katerim jim bodo lahko napredovati v krasnej glasbi ter si tako vedriti duh. blažiti sreo ter delovati za prospeh narodne omike in prosvete. Naročila, koja izvršujem tako hitro, kolikor zmorejo delavske moči, vaprojemam v Škrbini, pošta Komen na Primorskem. Vsem odličnim štovanjem Alojzij Luznik. učitelj. IZKAZ doneskov za Dolenčev spomenik. Nadalje so poslali ti-le gg.: Štefan Prele Trst.....gl. 2,— Luka Hrovatin Trst . . . . „ —.50 Josip Pahar Trst.....„ —.20 Nikolaj Križaj Prem .... n 1,— Blaž Basa Trst . , . . , „ 1.— A, Serežin Trst.....„ —.10 Marija Devotak Trst . . . . „ —.10 Josip Spicnagel Trst . . . . „ —.20 Josip Cebokin Trst . . . . „ —.20 Ant. Babič Trst.....„ —.20 Franjo Barič Trst . . . . n —.10 Josip Baša Trst.....„ —.20 Miha Ilervatin Trst .... „ —.20 Alojzija Ivaz Trst . . . . „ —.20 Ante Belavita Trst . . . . „ —.f,0 Janez Besednjak Trst ... „ —.20 Elena Ćebohin Trst . . . . „ —.08 Janez Gerk Trst.....„ —.20 Josip Brezeč Trst .... „ —.10 Janez Perčič Trst.....„ - .10 Jakop Skamperlo Trst ... „ 1.— Miha Zorman Trst . . . , „ —.20 Mate Krešovič Trst . . . . „ —.20 Nabrano pri prijateljskem večeru v Slovonskej Čitalnici Trst . „ 6.— Po zadnjem izkazu 940.28 Skupaj . . "T gl. 001.10 Za prijete darove srčno se zahvaljuje in priporoča za nadaljno doneske. V Trstu 5. oktobra 1887, A. Truden, blagajnik. m Bratje Sokoli! C Podpisani odbor vabi vse brate Sokole na shod, ki bode jutri t. j. 0. t. m. ob 0 uri zvečer v društvenoj telovadnici. Ker je na dnevnem redu za naše društvo velevažno prašanje, nadeja se podpisani odbor, da bode udeležba dru-štvenikov mnogobrojna! Komur jo blagor društva mar, pride izvostno! Na svidenje v četertek v telovadnici. V Trstu dne 5. okt. 1887. Na zdravje! ODBOH. Listnica uredništva Gosp. Avgust F. Štanjel. — Hvala lep;i za rokopis! Priporočamo se nadalje Srčen poz irav! Poslano. *) Gospod Franjo Bizjak iž Sežane nt» ja grdo napadel v listih ^Edinost« i n »So5a», da setn ga obrekel, du je pr d«j il meso kmv«, ki je bila crknila. To ni resiiicii, ampak rcsnlca j", du sem svoje) soprogi prepovedal, du bi nekaj časa hodila v njegovo mesnico. Njegov mesarski hlapec je prinesel domu v vreči loj crkuene ktave, in to se meni gujusi. Nu utrnile, katere s proti m.-ni m Vrč časa lako napete budem Jaz gnlel, in jih zdrt1 geni 1 jem mazal. Podpisanemu s- zd!, da Si mesatsko delo s konj derskim ali šintarskim ne vjema popolnoma, ker mesarski pomočnik ima «aino s zdravim in čistim mesom opraviti Ivan Goljevščik. *) Zu utvari pod tem nnslovom je uredništvo toliko odgovorno, kolikor mu postava veleva. J Pekarija i tovarnica sladkarij, os ladje nega sadja i konzerv, tort, k rokam t, fine/ja periva i hiško to v ; 6—6 tudi veliko skladišče vin i likdrov domačih i ptujih udove Josipa Šamokez. Tudi se izvršujejo vsakovrstne naroebe }>ri ženitovanjih i pri krstnih pojedinah. TRST ulica Dogana Priporoča se slavnemu občinstvu Karo lin a zidova Sar.zokez. S REBRN ICO ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. K a r o 1 K r c i k c n b a u m IG Braunschweig. 33—52 Varovati se je ponarejena. Brazay-a francozko žganje j* izvrstno sredstvo proti glavobolu, migreni, boleznini v všesih, na očeh iti zobeh, proti ranam, trganju, nahodu, izpuhom in mad> £em na kuži m pegum: tudi ju jako dobro kot voda za Izpiranje ust in ohratijenje zobov, posebno pa se priporoma za umivanje glave, nkrepčunje rasti las, in odstranjenje grinte. Cena z popisom porabe: malu steklenica 40 nt5., veiika 80 nč. 1-12 Pristen v Trstu v lekarni Ivana Cillia. Steklenice imajo vlito tvrdko Brazaya. Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejni pomoč in ni treba mnopih b«-seiti, da se dokaže njihova Čudovita mo5. če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniSe telodČne bolesti. Prav Izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim nn h trik iu na rranin, proti črevesnim boletnim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper scropok ter čisti pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. 6 — 12 Prodajejo se v vseh elavnlh lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiijatve pa edino v le-karnici CristofoleUi v Gorici, t Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rovis, G. B. Faraboscki in Jf. Rarastnt. Ena steklenica stane 30 novcev. Varovati seje pokvarjenih posnetkov, »katerimi se zavolj želje po dobičku tu' pa tam ljudstvo goljufa. dasi nimajo nobene moči in vrednosti. Assicurazioni generali, v Tratil , * (duštvo, ustanovljeno leta 1831) To druStvo je ražte^nolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. DruStvpna glavnica in reserva dne 31. decembra 1884. f. 31,490.875 83 Premij« za poterjati v naslednjih letih t 21,006 611-33 Glavnica za lavarovanje živenja do 31. decembra 'iaS4. f. 83,174.457-98 Plačana povračila: a) v letu 1884 f. 8,637.596 13 b) od začetka društva do 31. decembra 1881. f 178.423.338-51 Letni računi, izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife io pogoje za zavarovanja in »ploh vsa uataničneja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva.- Via della Stazione v laetnej pa luči. 36- 36 Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo aadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. — Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100-72 E Ustanovljeno 1747. C. kr. dvorni zvonar !!!l | Ljubljanski Zvon. | ji Gld. 4.60. & | Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. Podpisana vsoja se naznaniti da je odprla v ulici ai Navali št. 14 pod vodstvom zdravnikov gg. dr. Brettauer, D'Osmo, Escher in prof. Welponer zavod za sprejem bolnikov. Isti leži v jako prijetnem in zdravem kraju ter je dobro preskrbljen z vsim potrebščinam. Imenuje se „Vila Mahorsič" in zasluži, da se s tim vsakemu toplo priporoči. Pripravljena naznaniti v vsakem slučaju natančne pobližnosti bilježi z visokim spoštovanjem 3 5) Ana 3Iahorsič. Takoj delujoče. Uspeti zajunČen J\J eizocjik>ljivo! Svak dobije unos natrag, kod koga bi moj sigurno djeljnči ROBORANTlU M Ur-iUtvij i.i br.uluriMt) [beiuspješan ostao.Isto |ii«ko sigurno djeluje /iruttr ćelavosti, ispadu nju lose peruti t osedenju Uspjeh viŠ-putnim trenjem zajamčeni. Originalne boce po 1, for. 50 nč i bore ta probu po 1 for Šalje 5n—12 J. Grolicli u Brnu. U Tratu Riimo kod A Praxmarer. P. Prendlni; v Ljubljani Edv. Mahr-u-v Gorici lek:.r C. Oris olfoletti, U. Pontoni lekar, A. Herm.triek drogar : v Reki lekar .1 Gmeiner; v Celji Ed. Pelle,- v Mariboru J Martinz; v Gradcl Ka&p. Kotli, Mnrplut/. 1. Tamo se može takodjer dobiti Hau de FJfhe, iztočno sredstvo ljepote, koje uzdrži svieŽost i bie-loću puti. Ciena 85 novčići. — Ni sleparija! A Ibert ijjjj Samassa fabrlkant strojev i gasilnega orodja v Ljubljani. Ubrani zvonovi z upravo. Vse vrste gasilnice, izvrstno sestave za občine, za gasilna društva v mestih in na kmetih. Hldrofori, vojovi za vodo, izvrstne žkropilnice, kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 12-10 Cerkvene svečnice in druge priprave iz bronza. — Sesaike in orodje za vodovode. Sesaike za vodnjake, za vinske i pivne sode in kadi, za drozganje, gnojnico, podzemeljske namene, ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega i ko-ivanega železa s priteklino, mehovi) Jiz konopnine in gumija itd. pr [najnižjih cenah. Občino in gasilna ruštva plačujejo lahko na obroke. 20 svetinj. Piunione Adriatica di Sicurta v Trw«u | Zavaruje proti požarom, provozu po suhem. rekah in morju, proti toči. na živenie v vsih kombinacijah Glavnica in reaerva druitva dne 31. decembra 1883 Glavnica društvn gld. M,:JOO.(NJO-- Reservni fond ot. dooičkov * 536.622 0? Posebna reservu dobičkov od zavarovanja na Življenje 150.000'— Rezervni fond za podjetje na premikanja vrednostnih efektov 1 «U .500• — Premiina reserva vseh oddelkov * 7.342.780-8<5 Reserva za škode » 207 601 - V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih . • 16.954.118 57 Skupni znesek v: h ŠUod plačanih od I. Ih38 do 1N83 gld 114,949 847 0) Urad ravnateljstva 19-25 Via Valdirivo, St. 2 (v laMnej hiši.) PRI JULIJ GRININI-U i j dežnikar, Barriera Vecchia 18 je zelo bogata zaloga solnčnikov za £0-I Spe, za jako nizke cene. — Solnčlliki j za gospode od 90 novč. naprej. Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Zaloga dežnikov iz svile, satina, j volne in bombaža. Sprejemajo se popravki za jako nizke cene. 12 —104 Ni nič boljšega! za obrano i pospeševanje rasti las, kakor po Nj. c. kr. ap. Vel. cesarju Fran-Josipu I. avstrijskemu itd. po c. kr. posebnemu privilegiju odličena rodbinska pomada za jakost lasi, 30-29 koja, rabeč jo redno, na golih krajih goste lase prouzroči; sivi in rudeči lasje postanejo temni; krepi kožo, kjer rastejo lasje ; odstrani grinto v malo dneh; je proti izpadanju las; podeli lasem naravno svitlost; jih kodri in ne osivijo do visoke starosti. Velika posoda z napoto porabe v več jeziki stane z pošto f. 1.50 a. vr. Glavna zaloga e n gro s z prodajo na malo je pri A. J. FIALA, vlastnik c. kr. privilegija. \Vien, IX, Nussdorferstrasše 59, kamor se ima poslati pisma. Jako fina vonjava, elegantna oblika. Naročila iz pokrajin proti gotovem denarju ali poštnem povzetju. Prodajalcem izdaten popust. Prosimo, da se zahteva izrečno: Familien-Kraft-Pomade. Ceno, solidno !! Jako nizke cene!!! (4-10) Ceneje kakor povsod je na prodaj 1000^®' odrezkov sukna v skladišče za sukno in volneno blago f in EKSPORTNEJ TVRDKI Gustav Kraus, Jiigerdorf, Osterreichisch. - Schlesien Na mnogostransko zahtevanje ter je podvorba popolnoma solidna in redna in dobra vrst - zajamčena. Kar se komu ne dapade, se more brez prigovora povratiti. U/.orni zastonj in ffiinko! Prosim, da samo enkrat poskusite !!! n. naročnikov pošiljamo tudi kakor če- volnene posebnosti tukajšne pletene proizvode kakor: nogo vio e, rape, jopice, itd., vse jako fino in dobro izdelano in po ceni. Ceniki franko in zastonj. — Pošilja se proti povzetju ali pa za gotov denar T T T I ATI T/ A za "pobie in želod« I / I J I \ I r\ A 2«»"bole.ti,h, I / UIiUIl.ll oku Jenja l oolabeiij« I/ možke slabosti, polucije, žg^čo vodo. li močenje postelje, puščanje krvi, zabiije Vi v. de, m za vse bolezni mehurja, droba S 1 In živet-v. Tudi pismeno po n ijnovejSem I 1 znanstvenem postopanju z iicŠkodljivimi I 1 sredstvi. 30—02—104 II C. Stroettel, -L-l_«pecijalni zdravnik Lindan a-n Bodeaaee Teodor Slabanja si ebrar v Gorici — Via Mo relli br. 4T, se priporoča velečastiti duhovščini za izdelovanje cerkvenega orodja — namreć: Monstrance, hnstodije, ko-lihe, ciborije, svetilnic«, svečnike za oltar ja, taber-nakeljne i pred »tacjone, križe za altarje i bandera, relikvarije, monštrančice ali križe za svetinje, kanonske table, kadilnice i kadilnim čolničem, steklenice za darilno vino, sto-pec, ročnik iz kovine, krstne sklede in žlic«, kotliče za blagoslovljeno vodo, kropilnike, posode za sv. olje ln popotnico, držala za sveče, sklepe pri pljuvijah po najniži ceni. Tudi se pri njemu staro cerkveno orodje v Ognju pozlati, posrebri, izčisti in popravi. Na blagovoljno vprašanjo bode radovoljno odgovarjal in vsako blago dobro shranjeno in poštnine prosto pošiljal. Staro, nevpo-rabljivo orodje, mesing in kufer jemlje v račun. 11 —24—23 FILIALE IN TRIESTE deli' i. r. priv. Stabilinjento austr, di Credito per Commercio ed Industria. Teraamentl in eontantl. Banconote: 2'/t%annuo Interisse verao preavvisodi 1 giornl 2*/4 • • » . » 8 • 3 • » » » ■ 3'J • Napoleoni: S'/tVo annuo interesa* verso prravvisodi 4 giornl **"/«»• • • • 3 meai 2 • . . , . 6 » Banco Giro: Banoonote 2"/c «oj»ra qualunque somm» Napoleoni senza interesai Assegni »opra Vienna, Pratra. Pust, Bruna, Troppavla Leopoll, Fiume iionclii su Agram, Aran, Bol-zano, Graz, Hernianustadt, Iiiiimbruck, Kla-genfurt, Lubiana, Salisburgo — franco speaa. Acquisti e Vendite di valorl, divise « incanso i-oupon« 1 provvig, Antecipazioni soprn Warranta in eontantl, internsso da cou- venirsi. .Med i iti i te apertura di credito a l.ondra o Parigi tf'io provvig, per 3 meai. • Volorl 6'i,°/o interesne annuo sino 1'im« porto di 1000 per importi sup«-riori da coiivenirtu. Depoziti in CuMtoilla. Si accettano in custodia citrte di Vulore, monete >»' oro e d' urgemo bankonoto tr« ecc. a condizioni da couVenirsi Trieate, Maržo 1886 HO-J8-J0 Najboljši papir z,a cigarete 8-3« je pristni LE HOUBLON Iraiicozki fabrikat Ca\vlejev iu Htorjev v Parizu. Svari so pred ponarejenjem. Ta papir y<>rko priporožajo nosfuidj« .iri. J. J. Pobi, E. Ludwig, E. Lipiiiuiin, profesori kemije na duuujakeni VMfiiičiaščii, radi njegove najboljši kakovosti, radi njegove čistotj iu y.uto, ker v njem ni inkitKe diuge zdravju škodljive tvor.ne. Pozor: Vsuk naj pasi na naslednji poilpis : »Ac-aniim db i.'mmi«Tni 17, rit Binofir, i PAUS Na deželo se pošlje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine. Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz D"naja, povsod poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTU. Via del Teatro 1 (Tergesteo). Lastnik društvo „Edinost". Izdatelj in odgovorni urodnik Julij Mikota. Tiskarna Dolenc v Trstu*