Izdal PROPAGANDNI ODSEK J P O . Dne 22.maja 1944 CN (N PAR BESED K IOSEBREI.IU IZVORU " JUŽrOPRLIORSKIH BOR CEV". Kopamo prejemali v dopisih spise naših tovarišev, ki so pravilno razumeli, kaj po¬ meni za nas, da imamo svoje glasilo "Juzno- priiaorski borci", smo z radostjo prebirali pesmice, ki so jih tovariši prilagali. Ra različnem papirju pisane, z okorno , težko roko, s svinčnikom, poleg pa kratici dopisi, kjer so se tovariši opravičevali, češ, samo tole mi je bilo mogoče napisatijn naj oprostimo, Če so kje kakšne napake.Toda napisal sem to, kar čutim. “V spomin mojemu tovarišu, ki sva sku¬ paj preživela najlepše trenutke življenja v partizanih." "V spomin na ta in ta dogodek sem zbral, kolikor je bilo v moji moči." "Popravite, kar boste videli, da je na¬ pačno, sajj boste razumeli, da 'nismo imeli slovenskih šol in da smo bili za vse te do¬ brote prikrajšani pod fašističnim- jarmom. Vesel sem. da se mi nudi prilika, da napi¬ šem par vrstic v svojem slovenskem, materi¬ nem jeziku. Čeravno z napakami, vendar sem dal vse iz sebe, samo, da dekažem, da naša beseda kljub preganjanju ni zamrla. Popra¬ vili borne, kar so nam drugi odvzeli in za¬ živeli novo življenje tudi na kulturnem po- “| Sl X u.* KAZALO Stran V boo za svobodo....1 Žulili so nas okovi. 2 Adolfu. 4 0 borcu Ladkotu. 5 Zbudite se. 7 T ovarišu Ben j aminu.8 Tovarišu v spomin. 9 ilarsalu Jugoslavije . 12 Pod šotorom ....13 Vam tovariši!. 14 Tam pri rujavi steni....16 Sovražnikova hajka...17 Moje misli .....1 8 Padlemu tovarišu. 19 Ljubil bom ljubico eno:. 20 Rajnemu-tovarišu v spomin.21 Tragičen spomin . :.. .23 Zimski dan.. 24 .Našemu pesniku Simonu Gregorčiču.26 Spomin tovarišu Slavkotu.28 Veter piše v tujini.29 Moj dogodek. 30 NaŠ junak. 31 Zmagovi ti S tal in.33 Cbčustva.:.......34 Komen z nedolžnimi...35 Večni spomin. ..35 p’ H V BOJ Z L SVOBODO Res trda Bila je in šuljeva pot mojega življenja, Bila je talo trnjeva, Bila je Čez trpljenje. Rasisti, Remci po vaseh so vse nadkril j e vali če komu je ušel nasmeh, so že ga odpeljali. So ropali, požigali; to delo njih je Bilo; po domovini narodni se vse je to godilo. Zdaj vendar prišel je še čas, Lah nima več življenja in Remcem ni ugoden špas, da nima več povelja. Upori v mestih in drugod se dan za dnem rodijo, da Remec ni več sam gospod, povsod ga vsi črtijo. To srce moje veseli, da prišli Bomo vsi na goro zlate svoBode z dolino solz zamenjane. Takrat naj pride vsak tiran oBiskat nas Slovence, plačilo našel on Bo tam ~ enako kot za Remce. 1 c* o Lato zrvvV.^io so i\ r a m pa Ka svobodo naroda, pod vodstvom našega maršala ker edino on nau jo poda. uta Naprej v "boj, slovenski rod, dokler bo Nemec gibal tod, za bodočnost srečnih dni, ki vsak Slovenec jih zeli. Stan?;o Trampuž. • ■>/// s • S: - v'y^v. 2 v Žulili so nas okovi cela predolga stoletja: sami grozni, temni dnevi sama strojna doživetja. Dol z okovi! Dol s trinogi! Dol s fašisti! Dol z nacisti! X*Ii ne bomo več podložni! Hrtvi rajši - kot fašisti! Ena misel, ena volja celi narod nas slovenski. Do svobode srčna zelja - Vsi v tabor partizanski! Kaj gorijo vsi gozdovi, naj gorijo naše koče, naj množijo se grobovi - mi pa v boj za kar se hoče! V borbo vsak gre prostovoljno, kakor lev se vsak zažene! Kaj če Kerneev je brezbrojno! Kas pogum jih vse prežene. Zvezda že rdeča vstaja na šLovenskem jasnem nebu; nemška sila pa zahaja, da ji že zvoni k pogrebu. 3 IDCLFU! Adolf, tvoj trud .je ves zaman Poglej, ti ta obraz je znan? Pan in noč si glavo lomil kako' bi vse nas lepše vlovil. Adolf, nesrečni Adolf ti, gospodariti hotel si nam ti, hotel si biti vladar nam, po veliki Evropi biti sam. Pasbil si bratstvo s vsemi, ki šele miru. ker dosti si imel moči, nečloveški s rodom bil si ti. Z brzino kot brzi vlak, po celi Evropi kot "junak” si ril zmagovito povsod. Ectel končati si naš rod« Stalin naenkrat vstavi tvoj veliki pohod in pravi: 'Taj bo zadosti tvojih muh!" in mu pokaš e levo krog. Od takrat naprej si vedno šel tako, da kmalu si zašel v tvojo Nemčijo razbito, ki predstavlja ti korito. Morda ti sili v grlo, ki kmalu se bo strlo. Adolf, nesrečni Adolf ti, sedaj je treba .končati ti! Marko c borci' od hudih ran že ves šibak, par tovarišev tam stoji on pa jim mirno govori: "Pozdravite tovariše in komandante naše vse, starše in sorodnike. Posebno tisto, ki' sinuči prVic podala mi ; e ročico, plesala zadnjikrat z menoj za njo goreč je srček moj. Bratje, kar korajžno napre ker mi zmagujemo doslej, trpljenja se nisem bal, da le prostost bi domu dal Kato še malo pomnoral in druzga reka_ ni imel, tovariši tam žalujoč žalostno ga odpeljejo proč Cernu se jočejo starši? S tem naj bodo le ponosni, težka in težavna je rjot naši svobodi nasprot’. 5 Drug elan v ogrel) vršil se je četa njegova pričujoča je, mnogim se oko rosilo, drugim močilo obžalilo. :"ot drugi ni bil ta junak ni drugim grobom grob enak, vsak ljubil ga je žive dni, na grobu sveti križ stoji. Ladko, kot lev napadal si sovražnika povsod, in kar naenkrat padel si junak, svobodi na oltar. To naj bo v spomin mojemu na j večje¬ mu prijatelju Ladkotu, ki je padel pri Skoj)era, ob priliki, ko smo podili Nemce pri Skopem. Marko. 6 ZBUDITE Zbudite 30, vstanite vsi poglejte naokoli ce paketi ni, imate oči ne kujte sani sebi boli! V našo vojsko vstopite, v našo vojsko partizansko; proti Nemcem se vsi združite za svobodo slovensko. Ce pameti ni, imate oči in glejte kaj se dela, da hlapci Nemcu ste le vi, da sužnje vas le dela. In hoče vse zavladati in sicer brez upanja, mu prav j. sužnji vsi bi bili in trpeli brez pokoja. Ncbenga ne. prizna, le sebe, on vse zna. le za sebe, od kamna trše ima srce, je povzročitelj vsega zlega. Mori, požiga kot divjak, ker hoče vse vstrašiti, kdor bo mu zdaj podnoznjak pomaga svoje rušiti. In vse to lahko vidi vsak zatorej do svobode pozurite vsi zdaj korak, vsi v partizanske vode: 7 In I'!em*iC ostal roti vsa.-! bo šara, kot ni c ga boao pobili, oe prosto sužnji boste njim, vas mi, ali oni bodo pobili. Velimir. TOVARIŠU BSUJAiHlTU Pomlad priplula je v deželo, v srčik nam novo življenje je vzklilo, a vendar si^ea trga nam jad, čeprav je med nami selena pomlad. Pred pol ure bil si med nami in pel, vsak dan, ko vstal, bil si vesel, & danes, ko stal sem pred teboj, nisi bil tak, kot si bil vedno z menoj. V tvojih očeh ni bilo ne bleska ne sijaja, kot da se v tebi drugo življenje poraja. V borbi si vedno nas prvi vodil, v temi, zablodi nisi ti hodil. Vžil bi rad vsaj malo truda, saj pravil si nam, da je zlata svoboda. Padel si na žalost Kraševcev, Vipavcev, zadela te je krogla hitlerjancev. ' Toda duh tvoj med nami ni umrl; noben sovrag ne bo nam ga strl. Živiš med nami, verujemo v tvoje besede, da rešeni bomo sužnosti, bede. Truplo tvoje črna zemlja krije; obljubljamo ti maščevanje: Toda za nas nisi mrtev, spiš le dolgo, dolgo spanje. Jaka 8 TOVARIŠU V 3P0.iiir Živel je v Vipavski dolini lepi in zdravi junak, za narod lil ves je navdušen, da dal ti jjrostosti mu znale. Življenje imel je on cxidno, prehodil je dosti sveta, da dohil ti ljudstvo ul j udri o, ki svobodo doma ima. Ali sreča ni bila mila, vrnit se je moral nazaj, ljubezen do domače dežele ga vrgla nazaj v naš kraj. Začela se vojska velika, 1: vojakom je moral it’ vsak, on pa si za ljubi svoj narod je izvolil tovariša znak. Zvesto on delo je delal, da rešil narod bi svoj, da spravil bi tujca preklet'ga, da dal bi nam enkrat pokoj. Ki vedno nam narod , je tlačil, izvil mu on proti je vse, ubogo naše to ljudstvo trpelo je silno gorje. Sledil mu sovražnik je vedno, da dobil bi prostorkjer on je pa hrabri se ta tovariš skrival sovražniku je. Q Zaželel si videt' domače se vrnil skrivaj na svoj dom, da dobil bi tara kuj jedače, navdušil, naj dela za dom. Ali usoda nemila je bila tovarišu prišla tedaj, vasica se je napolnila, sovražnik napolnil je-kraj. Obkolil je kiso njegovo, da delal v njej bi grozot, njega pa hitro prijatelj ga spravil v vinski je sod. Tako se sovražniku skril je in rešil bi on se grozot, sovražnik pa hišo zažgal je, v njej pa je zgorel tud' sod. Tako je junak ta predragi življenje podelil za rod, ki celo življenje je delal, da narodu dal bi dobrot. Poglej, o vojak v daljavi, kaj storil je dragi rojak, on žrtev postal je za narod, da dal bi svobode mu znale. Pa bi pa trpljenje njegovo ne bilo prestano zaman, da reš'lo bi našo svobodo, podalo bi narodu dan. kri, ki nedolžna je tekla, ki lil jo je zvesti junak, naj bi vedno sovražnika pekla naj maščuje nad njo se nova?:. 10 Pozdravijen. toveriš predragi, 2ci ljubljen ai lil in nas .sin, naj narod ti vedno ohrani tvoj lepi in dragi spomin. Naj GČe ti večni podeli v miru počivat sedaj, ki narodu zvesto si služil, naj usulij en ti oo vekomaj. Naš narod te ne bo pozabil, ohranil si bo tvoj spomin, ti, ki domovino si ljubil in bil nje zvesti si sin; Jazbec Pepi 11 AARSALU JUGOSLAVIJE: ebi, davni nas tovariš v verzih kratkih naj doni Čast, ki jo zdaj Ti uživaš med trpečimi ljudmi. I*\ z trpljenja si privedel n ar od e jugo s lov an s k e , v borbo vodil prve si Ti čete partizanske. ujec, ki si ga premagal, bil fašizem italjanski, kazen hudo on dočakal, vsak bo hlapec hitlerjanski. m lil v trpljenji c e on si tolažnik v sužnosti, narod se Te bo spominjal vedno, maršal Tito Ti; Dolenc > v p?"'' 12 POD ŠOTOROM la Skali rit javi je sneg obležal, a -.d njo nas tabor že dolgo je stal. .led p’istini grmovjem smo prostor izbrali, da tara bo naš dom, da tam se bomo nastali. Skupno s tovariši smo čakali dan, da sneg se stopi, posuši naš plan. Pogled se razprostira po široki planoti, po njej nas bataljon se organizira, ko sovražnik tam dirja z njegovimi:'repoti. Cn pali in ropa, pobere jim vse, Če zadosti ni tega, tud' hiD'ce zažge. Ubogi nas narod, poglej, kak trpi, zdaj cesta ostane, kjer družga več ni« Ti narod slovenski, korajžo si daj, ko prisije svoboda, takrat bo še raj. 13 Ti imaš sinove razkropljene vse, pa imaš 1*ud * "borca za naše vrste. Trpljenje prenašamo v družbi veliki > pa tudi olajšano je v kakšni obliki' V tihi samoti prepevamo zdaj, domobrancem in Nemcem mi dajani o kraj. Ti narodni izdajalec, tebi bliža se elan, ko boš za vedno poginil ter za vselej končan. VAM, TOVARIŠI! kzdravljen brat moj partizan, pezdavijen mi iz duše cele, ah žal, tvoj dom je gozd teman, a včakal srečnejše boš dneve *■ 21 oven sM sin, pozdravljen bodi pozdravljena tud ; mati tvoja; po varnili potih srečno rodi, to je srčna želja moja. Pozdravljena tud' mati tvoja, ki te sina je vzgojila, prav gotovo v duši svoji partizanka že je bila. Pozdravljam jaz vse misli tvoje kot zarja jutranja žareča, kako bi rešil brate svoje vsa stoletja že trpeče. Pozdravljam jaz vse želje tvoje v nesebičnosti rojene, da bi združil brate svoje tako kruto razdejane. Pozdravljam jaz dejanja tvoja* so dejanje žrtvenika;, ko zalivala bo radost ti moja za vsa dela brata boljševika. Čast in hvala bratom našim, ki jih Črna zemlja krije, v resenje nam ostalim, da enkrat sreča nam zasije. Pozdravljen pozdravljen tvoj dom ne dočakal bos brat moj partizan, mi iz duše cele, bo več gozd teman, sr e čn e j s e dn e v e. Olga TAM m RUJAVI STENI Iz čete postal je bataljon in s tein narašča grom, sovražniku odpira urn, da tu je partizanov dom. ITas bataljon je na Pivko poslan, da tam operira le sam, proti Remcu utrujenemu in domobrancu izgubljenem.: Kas pivški sektor je nenadomestljiv za naš bataljon neustrašljiv, imamo borce narodne, ki hrib in dol jih ne zatre. Ra Pivki vihra svež veterček, rado se zatemni in pooblači, pod šotorne hišice tovariše začasno zapodi. Ha Pivki imamo vse snovi, tud : sneg se nas rad drži, tud' on ima svoje moči, ki partizanom um vtrdi. Pod Nanosom pri Rjavi steni je naš drugi bataljon se sestal, je vse pivške fante pozval, naj pridejo vsi k nam. Pivški fantje V3i veseli puške v roke so prijeli, tam pri Rjavi steni v naš bataljon se deli. Ukmar Mirko. 16 SOVRAŽNIKOVA HAJKA Pred časom v napadu sovražnika smo napadli, s puškami, nogami v "beg smo ga. pognali. Tam gori pri Tomaju je mislil, da se vstavi, se do oro se ni okrenil, že tovariš ladko pade* To ni opisljivo, kako nam to je krivo, kjer srce nam težuje za tako tovor'sijo. V resnici cvet tovarišev je Pil le on vzgled, vsem tistim poplašljivcem, ki teče kot zverjat. Ostaja mi v spominu in srce mi tožuje, ker' takega tovariša se malo kje srečuje. V zadnjem Času preje n j eg ovega z ivij en j a, sva bila skupaj zdrava brez vsakega trpljenja. Ostaja mi ne drugo, kot zadnji moj pozdrav, v spominu mi ostane res najboljši sin domovine. Gaber - Leopo 17 - J. X-'J . Tja pod Jeiičice gozdove misli raoje mi hite, aa obiščem "brate svoje, vprašam jih, kale o žive. Kaj vas sem je pripeljalo moji bratje, jas dobro vem; ena zelja, trdna volja in svoj pozdrav■izrekam vam. Slovenskih mater ste sinovi, last slovenske ste zemlje; v vas so ideali novi, ki pozdravlja jih srce. Sveti duh naj vas razsvetlja vaše duše noc in dan, angel varili vas varuje, da sovražnika bo trud zaman. • _ Olga. PA 0L2E.IU TOVARIŠU! Pc Brasu tisočletnem 3unaki s bops.j Oj na svojih rokah težkih tovariša n e s o. In borci v napad drevij o in strojnica reglja, fašisti se ležijo, je blizu svoboda. kosila nenavadna Pod borom zdaj počiva in mali prerašča ga, spominja pa se narod j unaka svo j ega. In lorci v napad drevij o in s‘krojni ca reglja, fašisti se težijo, je "blizu svoboda. Seretič Bor r LJUBIL BOH LJUBICO SKO Ljubil boa ljubico eno, imel jo bora vedno za družico, četudi življenje zanjo podarim, le, da naš narod osvobodim. Ljubica moja draga je ta puška ali pa strojnica: liodil z njo bom Čez hribe, jjolje, in iskal sovražnika, zadal mu gorje. Dokler od tulca j ne izgine tuj čin, v miru ne bodem j az, narodni sin. .lati slovenska rodila me je, za dom naš braniti mi bije srce. To ljubico bom ljubil vse žive dni, dokler v meni nada živi, domu ostal bom zvesti sin, da ga odrešim is groba temin. Eer nas je tlačil tuj čin, boriti se mora vsak narodni sin, dokler svobode si ne priborim, puška in strojnica ljuba ni je. 2C EjLJimrj TovAP.isu v sroi.nr V miru spavaj dragi tovariš ki si n ara prijatelj bil; ti si se aa naše pravo hrabro v vaki borbi bil. Srčna želja je tvoja bila, da naš narod vstal bi spet, da bi tujec, zemlje lačen, zginil tu od nas proklet. Usoda ti je nemila bila, bil od krogle si zadet, želja tvoja je vtonila, Daj ti Oče vsemogočni pokoj v hladni zemlji zdaj, nam pa ob veliki noči venec zmage pride naj. Poslovimo se od tebe, solze pa so nam v očeh; tvoja kri, ki je prelita, naj bi dala dober uspeh. 21 družba pr, ki te je ubila, strta bo do konca v prali, nikdar ne bo več živela, nikdar več delala zmag. Kaša kri, ki se prelije pod zločinom neskim zdaj, do neba za greh naj vpije: log zločinca pokončaj. Oni, ki so žrtev stali ob tej priliki sedaj, drag spomin naj bi ostali narodu na vekomaj. 12 TRAGIČEN SPO.J.UU Dolgih devet let je .minulo, odl:ar sem zapustil domačo grudo. Iskanje, sodca in kontumacija, to bila njih je informacija. Goe, mati, brat je trpel, ker sen se pravočasno ušel; družine celo so grabili, da zvedeli bi in me dobili« Hotel sem se zahvaliti jim, ker radi mene so trpeli, sedaj, ko sem se vrnil k njim, že vsi v -grobu so trohneli« Prišel sem v rojstno hišo, strah, samota me obdaja; gledani bratovo družico, kot Črna senca se sprehaja- Komaj z njo spregovorim, da bi se le malo vtolažila, a v srcu tragičen spomin, solza je oko zalila. Otroka sta še mladoletna zgubila ljubljenega očeta, stvar ni več zagonetna, bodočnost boljša’ se jim obeta. Oh Čaven, gora skalovita, ti slavno gledaš v jasen dan, Če je prav nesreča v tebi skrita, a žrtev padla ni zaman. Z gore nam klice maščevanje, tudi ona to upošteva, vedno bolj se trudi za naše napredovali je, da skupno dosežemo svobedo. Cvetke. 23 ZIJSKI DAT? Ko burja piha dan na dan in arak neumorno reže, kdaj bodeš pa ti partizan odrešen reve teže? Ki boriš se aa drag svoj rod, po gozdu se preganjaš, da ne bi tlačil ga gospod, o svobodi lepi sanjaš. Pa tvoja misel ni več sen, vresniceno je delo, in vem, da daleč ni več dan, ki bode ti uspelo. Težko prenašaš zimski dan, gospod je zdaj v palači, a ko te sliši, partizan, je čelo njemu mračno. Ker dobro ve, da tvoja pest je trdna kot jeklena, da vstrašiš se ne še prenest' najtežjega bremena. C e tebe sebe sred poljan, ko v gozdu se sprehajaš, le da odrešen bo Slovan, ti voljno vse prenašaš. minil ti bode zimski dan, pomlad sledi cvetoča, tovariš prišel boš na dan, da se ti spolni želja vroča. 24 roa Izginil bo od nus tu,'čin, ki narod tvoj je tlačil; odrešen bo slovenski sin in meje prekoračil* ICo prej preganjan bil nas ib trpel je stoletja, iiako bo tujec šel od nas, ne bo /ec užival cvetja. I::. vem, da daleč ni več' dan, da l.:mal' odrešen bo Slovan, da spolniš si ideje in delo ti uspeje. Pomlad cvetoča bliža se, nebo pa se nam. se jasni, prestano kmalu bo gorje, kite k nam dnevi krasni. Jazbec Pepi a,. „32 U PBSNinj Sli ION TJ GREGORČIČU Kar nož nam rodna mati dala med pr vi si ti, zato naš narod naj te slavi, ki "bil tako si zvest mu ti. Sejal si seme v zemlje plodno z gorskih, lepih, nam planin, ali ni mo^lo biti plodno, ki zatrl ga je tujcin. Ti pesnice si skladal, preroški duh je v tebi bil, ti narodu si prej. povedal, kako trpel bo in kri lil. Bes se je vse izpolnilo, kar pravil si nam pesnik ti, res naše ljudstvo kri je lilo tam, kjer teče hribov hči. Se moz blagih j e. ostalo po ten boju strašnem nam, da bi svobodo iskali, ki je bila vzeta nam. S svojim delom niso uspeli, morali so v tuji svet, kajti, ko z delom so začeli, jih fašizem je hotel stref. Mnog.rojak pa nam slovenski hotel ljudstvo je učit', ali moral pod sovragom v rani grob je zgodaj it'. I'i se pa še vse spolnilo« kar si v pesni celi nam d j a' upanja pa je obilo, da naa bo Večni zrnato dal* Pridno delal si nam si^ise, v daljni svet si jih. poslal, srčna želja tvoja bila, da bi ljudstvo dvignil s tal. Podi pozdravljen mož predragi naš rojak in gorski sin, naj naš narod vedno hrani si tvoj drag spomin. Jazbec Pepi ■-7 V SPOIUN TOV. SLAVI'OTU, KO-IANLANTU I. ČETE JPC Pozdravljam te predragi S lavi: o : ki zvest tovariš si nam "bil, življenje svoje mlado si n ara za narod podelil. Ti v "bitkah s svojo hrabre četo si vedno se odlikoval; ko šel si s četo ti na akcijo, si smrt sovražniku zadal. Sreča ti je nemika bila, ko si šel v borbo spet, krogla'te je zadenila in ti je odvzela cvet. Zvesto ti si narod branil, kot junak nam zdrav in čil, vsako akcijo, tebi dano si najboljše naredil. Življenje tvoje mlado za narod ti si dal, zato v spominu bodeš za vedno nam cstal. Ti narodu si sluzil in bil mu zvest si sin, zato ti bo ohranil tvoj lep in drag spomin. Vzgled si dal tovar’šem, naj se hrabro vsak bori, v nas pa živi še na&a, ki pustil- si jo ti. 28 Ta želja n ara je edina- da narod v, v tal bo spet, Vi c. j vsak se a cl.a j zanima, da prej nam bo oteto La 3 Gče ti večni podeli v miru .počivat' sedaj, ki domovino ti si ljubil,’ naj usmiljen ti bo vekomaj. . Jazbec Pepi rasa PIŠE V TUJINI. Veter piše v tujini, srce žalostno molči, misli v silni so daljini, kaj doma se vse godi. kaj na zemlji večno naši, kak nedolžna teče kri, kak gore domovi naši, kak .tam skraja vse ječi. Le, ker. smo sinovi Slave, ker slovenski nam je glas, le zato nam ni postave, obsojeni smo v smrtni Čas. Ali naša kri slovenska gorkejša je kot prejšnje dni, že tone moč ital-germanska in n j ena slava že bledi. Strah živi že pred osveto, strah iz prej zločinskih dni, ker vedo, kako bo šteto, ko tekla je nedolžna kri. 29 Velimir. HOJ DOGODEK Večkrat sera si že domislil, odkar sera v partizane žel, ko sera puško v roke stisnil, da bi jo že preje smel. V avtoblindah kot zločinca lalii so me vlekli dol v Italijo kot morilca, bila je zame velika bol. Pričel sem do rezultata, zakaj me vlekel je ta vrag, povsod ga smatral sem za tata, ker nobeden mu ostal ni drag. Takrat sem prišel do spoznanja, naš narod ga bo pokoril, ko vstane ljudstvo iz ječanja, kar ljudstvu slabga'-.je storil. Danes je že vse drugače; Lah in Nemec je izdan, približala se zvezda sreče, Slovenec prižel je na dan. Vesel sem v vrstah partizanskih, da fašiste, Nemce streljamo, če je še kdo v tistih strankah, ga z naše zemlje spravljamo. Stanko. 30 koraka po gori "balkanski naš lepi in dragi junak, da rešil "bi narod slovenski, podelil svobode mu znak. ilisel njegova je trdna, njegov značaj je krepak, ne vstraši se dela tezkoče, da dobil bi zmago rojak. Pripravljen je hudo trpeti, podati najdražje mu vse, da zginil bi narod prekleti, ki kradel svobodo mu je. Revež ni mogel živeti, nosil je težko ta križ, dobro se je pa zavedal, da moral bo biti trpin. Združil se je v skupino, zmenil s tovarši se zde.j, kaj delali vedno bi dnino, naj sebi bi delali kaj. Postavil v bran se odločno, pripravljen preliti je kri, in prosil je roko mogočno, poslala pomoč n a j mu bi. Glej j delo se zdaj je začelo, da reši se narod trpin, saj vendar je moral prestati trpljenja, grozot, bolečin. Hrabro, junaško korakaj, b o di n e v straž en j im ali > moral boš kaj potrpeti, a dobil bež zmage ti znal:. Da narod tvoj bode. užival svobodo, ki tlačen je bil, poražen bo tujec prokleti, ki vse ti je proti izvil- Pomagaj mogočna ti roka, junak, ki zdaj silno trpiš, ko naše bo delo končano, pravico gotovo dobiš. Ves narod slavil te še bode, na vzhodu že zarja blesti, ni daleč več dan nam svobode, katerga zaslužil si ti. Jazbec Pepi. 32 z: a3'0VI TI STALIN .'/talili niti, S'taliti leti črez hribe in ere2 reke, oddiha več nobenga ni, nober.s več zapreke. Netilci silni tak' bežijo, kakor kakšni Italijani, tol'ko, da hlač ne spustijo, kot so se jih prej Taljani. Vendar tudi to ni daleč, Nemci vedno zmagoviti, da b T jo kmalu tako daleč, kot Italjani ponositi. Pada lir im in .mera j in a in prelazi na Karpatih Besarabija in Bukovina je v svobode zlatih vratih. Donavo še prekorači, združi 2 brati partizani, z vseh strani bomo bobnaci Nemca tolkli po glavači. Kakor vola bomo omam'li in kri' mu bomo spustili, večno njega.v zemljo šhran'li vsakemu svoje vse vrnili. Velimir 33 OBCUSTVA Ilo sonce prav mirno si.j e v svoj era devetem lurstvu, . ki sedaj nas lepo greje v'prelepem marčnem dnevu. Sovražnik hodi nas iskat v ta naš Kras domači, da nas pridejo pokončat' 3kupno s svojimi pomagači. Kadar ne zadostujemo proti njihovi premoči, se v skritem premaknemo proti naši drugi koči. Zaman je ves trud in vsa pot; edine koristi so te, da gredo po vaseh repat, požigat, strašit naše vse. Tud' mojo kočo so požgali in dosti drugih brez razlik, po tem kulturo so pokazali, kako je treba se borit'. To delo naj nam bo v zgled, da bomo znali povrnit', kako zverine delajo red, ki danes jih prezira ves svet. Marko * de v, e ta šviga plamen, pogled mi tja strini z očmi, na srcu strašen lamen, In vse ljudi odgnali so jih Nemci v tujino, brez hrane tam umirajo pod nemško to zverino. Srce kako mi krvavi od nesreče nepopisne, več IComna ni in ne ljudi, le groblje nepopisne, Nebo žari mi pred očmi, podnevi in v sanjah, in moja duša hrepeni in nima več pokoja. Več ni ljudi in ni vasi, ih ni poti v zažgano, da vsaj bi shranil še kosti v svoji hiši, v jamo, Velimir VEČNI S PO, IIN 'To je v spomin mojemu prijatelju Minče-- tu, ki sva bila skupno ugrabljena od faši¬ stične oblasti in prisiljena obleči vojaško suknjo. Zob vasovalca sva bila vedno skupaj* sprehajajoč se po tujih mestih. ^omcvma pa na ie vabila in klicala na za j. Sklenila sva, da živa našim partizanski bi domovins sva bila v fašistične Italije sva lobegneva in se pridru i vrstam. Tudi v sluz- 2dno skupaj, ob polomu uiia prvič razdružena. ko so se naše vrste pomnožile, je bil moj bo variti poklican na višje mesto; postal je komandir. In nesrečnega dne ga je dolete¬ la sovražnikova krogla in mu za vedno ustavi la njegovo junaško srce. ifinči, da večno spanje spiš, jaz ne morem verovati, v mojih mislili, snu živiš, vidim z menoj te vasovati. Z ljubcanii v Asti bili, kakor od tam še nekaj mest, potem v skritem se vrnila domov prek mnogih, skritih cest. Domov, domov, kjer narod je ječal in nisva mogla gledat. 1 ga, sa dom si v borbe se zagnal in bil kot lev sovražnika. Povsod smo bili bratje si v ljubezni, borbi za naš‘rod in kar naenkrat padel si junak,pod grmom zelenim. V mojih mislih še živiš in boš živel na večen čas, in v mojem srcu živiš in boš živel, dokler bom jaz. Bom prišel k tebi v novi svet, da skupno, n^razdružljiva, gledava prerojeni svet, ki trpljenja dosti je prenašal. 36 ■ ■■ '■ s : ' ■ : 'r. : , - ' ' ‘ 1 ' • "f x ' „ t , U ‘ ‘ .* Mj’ i h vi. : r ' ,. ' ^ ^ / 'J v '4 ^$1