Posamezna številka 12 vinarjev.
slev. 163.
v LjoDM, v Četrtek. 19. loma 1917.
».varrmvmm
Leto XLV.
« r-»tT- nvinurtr
= Velja po pošti: =~
za celo loto rapraj .. K 30-— za n masec „ .. „ 2-50 za Nomčijo oeloletno . „ 34'— za ostalo ino:*omatvo. „ 40'—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo loto naprej .. K 28'— za en mesec ,, ..K 2-30
V	opravi projeman mesečno,, 2-—
= Sobotna izdaja: ~
Za oe o leto.....K 7-~
za Nemčijo oo!i!mno. „ S-— n ostalo inozemstvo. „ 12 —
Inserati:

Hnostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm vi -;oka /ali njo
prostor; za enkrat . . . . po 30 v za dva- in večkrat . „ 25 ,, pri večjih naročilih primeren
popust po dogovoru. —--Poslano: =====
hnostolpna petitvrsia pa 60 v
!*hsja vgafc dan limemšl ne-riolje in praznik«, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga vozni red.
W Uredništvo Jo v Kopitarjevi uliol fitev. G/III. Bokoplal m no vračajo; neirankirana pisma se ne ase »prejemajo. — Uredniškega telefona štov. 74. =
Upravnlštv) je v Kopitarjevi uliol št. 0. - Račun poštne branikiiia avstrijske št. 24.797, ugrske 26.511, bosn.-horo. žt. 7563. — Upravniškega telefona Sit. 180.
Avstrijsko vprašanje -do vprašanje.
mirov
Govor dr. Kreka na zborovanju avstrljrke politične dražbe.
Dunaj, 18, julija.
Avstrijska politična družba — Oester-reichische politisehe Gesellschaft je imela sinoči velepomembno mirovno zborovanje, ki se je je udeležil in govoril na njem tudi znani profesor Forster iz Monakovega, ki so ga vsenemški aneksionisti radi njegovih teženj po spravljivosti in krščanski pravičnosti dali na indeks. Poleg dr. Kreka so govorili še zastopniki Čehov, Ukrajincev, dr. Redlich iz Berlina in mnogo priznanih učenjakov. Profesor Lammasch je poslal pozdravno pismo, kjer pravi, da je treba zbrati sile vseh narodov za mirovno delo. Izraža mnenje, da Avstrija more postati Evropi vzgled, kako je treba čuvati mir in se trdno nadeja, da si bodi narodi kmalu podali roke za mir.
Nemec proti Vseaemcem.
Urednik Hans Bosbauer je v daljšem govoru povdarjal važnost dogodkov v nemškem državnem zboru, ki se je postavil na isto stališče ko grof Czernin, ki je prvi proglasil mir brez aneksij in brez odškodnine, Vsenemci so hujskali zoper nas, češ, da hočemo Nemčijo zapustiti. Kakor pri nas 60 tudi v Nemčiji ljudje, ki jim je ta najgroz-nejša vseh vojsk še ne traja dovolj dolgo. Ti aneksionisti in vsenemci tam in tu so bili vajeni imeti glavno besedo. Sedaj jih je nemški državni zbor vrgel iz sedla. Tudi , pri nas je tega treba. Značilno za te ljudi ; je, da so takoj pripravljeni proglasiti za angleškega podkupljenca vsakogar, ki govori o miru. Tako so napravili tudi sedaj: Kdo ve, če ni Eržberger in večina nemškega državnega zbora plačana od Angležev? — To seveda ne drži, ker so ti ljudje tukaj in tam v taki manjšini, da kar izginejo. Če hočemo miru, se moramo pripraviti doma.
• Le Avstrija, ki si je priborila narodnostni mir, bo uspešno prestala to svetovno vojsko, Avstrijski državni zbor je močnejši kot mislijo. Boleha še na grehih iz Taaffe-jeve dobe, ko je vladni sistem nahujskal narod proti narodu. Ljudstvo naj govori in nemškim poslancem pove, da noče sovraštva, marveč sporazum z narodi. S tem se bo tudi dobro mislečim nemškim poslancem olajšalo stališče. Stojimo na stališču poštene demokracije, zahtevamo odpravo, absolutizma povsod, parlamentarizacijo inV dejansko sodelovanje ljudstva.
S tem programom stopamo pred nemško javnost, pred nemške poslance in nemške volilce vseh strank. Za ta program hočemo delati in skrbeti, da bodo oni, ki hočejo kaj govoriti o avstrijski politiki, po-
! dali izpoved miru, narodnega in demokratičnega dela.
Dr, Krek — o samoodločbi narodov — in ! demokratizmu — kot predpogoj miru.
Dr, Krek, ki je sodeloval že preje v družbi prof. Forsterja v konferenci za sestavo resolucije, je izvajal:
O dveh točkah v resoluciji ni kaj opaziti: Prva je tista, ki pozivlje vlado, naj dela za mir. V kratkm bo govoril nemški kancler v imenu zveznih držav. Tam imajo kanclerja in zvezno državo. Naš zunanji minister je pa pravzaprav le državni tajnik dveh vlad in zato se more zunanjega ministra delo za mir tembolj priznavati. Grof Czernin — maete virtute!
Druga točka je tista, ki govori v "nji o potrebi organizacije, katera naj pridobi javno mnenje za ideje, ki jih izraža resolucija. Čas je za tako delo pripraven kakor nikoli. Ljudske mase so enotno uglasbene v svojem srcu in'umu. Vojska in mir! — je temelj vsemu njihovemu mišljenju. V smeri za mir so ljudske mase izredno vsprejem-ljive za močne nove sugestije. Tega si morajo biti svesti vsi ljudski voditelji.
Enostranski, kratkovidni glasniki ali celo demagogi lahko silno škodujejo. Sugestije so bile začetkom vojske drugačne nego so danes. Takrat se je oznanjalo: Vojska je mati vsega, danes pa čutimo vsi, da o svetovni vojski velja beseda: Vojska je smrt vsega. S prejšnjo sugestijo se je iz-kušala sugerirati po voditeljih naroda in po vladah misel, da je sila prvi in glavni faktor državnega in narodnega življenja.
Danes podato načelo in naša dolžnost je postaviti na prvo mesto etiko in pravo. Tisti, ki morda že priznavajo moč kot cilj in sredstvo, so nedogledni. Da se vzdrži in ohrani moč države, je treba zvez, da se pa zveze ohranijo, je treba zvestobe in smisla za pravo in etiko. Kdor stoji le na stališču sile, nima pravice govoriti glede na zvezne pogodbe o kaki feloniji, o izdajstvu.
Razne izjave in dogodki, zvezani z vojsko, so sugerirali vsem nenemškim ljudstvom na svetu sovraštvo do nemštva. S tem je treba realno računati. Sovraštvo ni kulturni faktor kakor tudi vojska ni. ki je ž njimi zvezana. Treba bo tudi tukaj poprave, ki se pa bi mogla izvršiti samo, če se bodo prizadeti resno izprašali: Koliko so morda sami vzrok naraščajočemu sovraštvu in ravnotako resno izkušali odstraniti vzroke tega sovraštva. Pri nas se sugerira glede na demokratizacijo, na zahtevo svobode malih narodov, glede na pravico samovladanja, da so ta gesla v prilog ententi. Nobena stvar ni tako napačna ko ta. V prilog so miru in spravi in ničemur drugemu ne. V nasprotju so z vojnimi hujskači tu in tam. Te zahteve čuje naša država že od 1. 1848. Ali so zalo izgubila svojo vrednost, ker se čujejo od ententine strani? Če zahtevamo miru, moramo pač
v*
iskati tega, kar nas druži in ne, kai: nas razdvaja. Najvažnejši korak na potu k po-mirjenju doma in s svetom je naredil naš tesar z amnestijo. Kdor želi resno, miru, mora ta korak navdušeno pozdravljati. Zato je usodna zmota, če se odvrača pozornost od mirovnega pomena amnestije in se vsa ta velika reč malotno, ozkosrčno tolmači.
Delo za mir mora biti odkrito in brez strahu. Srca so pripravljena. Demokratizacija je predpogoj, ker pomenja vrnjeno zaupanje v etične sile človeka, rc/dbin in narod ov, Mir, svoboda, kruh, kultura, {Veliko odobravanje vseh navzočih.)
Profesor Forster,
Biser vsega večera so bila izvajanja profesorja Forsterja, na katera se bomo obširno še vrnili. V kratkem posnetku za danes le sledeče glavne misli:
V prvi vrsti je Avstrija poklicana delati za mir in bo to tudi storila. Avstrija bo delala za svetovni rnir s tem, da bo sprejela načelo samooaločitve narodov. Težko bo premagati strasti boja za obstoj, toda treba je priti iznad nacionalnih idej k stališču človečanstva. Prebivalstvo je treba približati realnosti nadnacionalnosti, kajti narodnost ima le tedaj svojo vrednost, če služi višjim ciljem in nemški politiki moraio io spraviti v soglasje s celoto. Tragika moderne nemške duše je, da jo je vrgel romantični duh v politiko moči. Politiki, ki oznanjajo moč, nis*> realni. V svoji narodni sebičnosti se ne. morejo vglobiti v tuje pravo. Avstrija — to so ona tla, kjer se imajo ta vprašanja praktično rešiti. Duha miru nesimo med človeštvo, da na njem ozdravi svet.
Nemški glasovi.
Vseučiliški profesor baron Schv/ind se sicer strinja z mirovnimi prizadevanji ter sporazumljenjem med narodi, a For-sterjeva načela se mu zde predoktrinarna, ki praktično niso izvršljiva.
Značilno pa je, da se je takoj oglasil poslanec prof. Redlich, član nemškega na-cionalverbanda, ki se je. z vso vnemo potegnil za Forsterjeve ic'.«je. Mir dosežemo le z demokratizacijo in spravo med avstrijskimi narodi.
Ukrajinec prof. dr. Romairczuk.
Profesor dr. Romanczuk izraža veselje, da so misel za narodni sporazum v Avstriji sprožili Nemci. Le na tak način je mogoče priti do miru, če odjenjajo tisti, ki so doslej uživali predpravice.
Češki poslanec dr. Šmeral
izjavlja kot Čeh in Avstrijec, da je vendar , le upanje na složno clelo vseh avstrijskih narodov. Težko bo dospeti clo tega cilja in ovinkov bo treba. Stvar Nemcev je, da druge narode pridobe za to.
Nemec iz Berlina dr. Artur Redlich
govori o zadnjih dogodkih na Nemškem, nakar je bila sprejeta z vsemi glasovi proti 4 sledeča
resolucija:
Zborovanje zahteva, da avstro-ogrska vlada, ki se je prva postavila na stališče miru potom medsebojnega sporazumljenja, vstraja na tej poti. Kajti, le mir, ki ne vzbuja pri nobeni bojujoči se stranki občutka poraza in ponižanja, je porok trajnosti in podlaga, na kateri je zgrajena svetovna organizacija kulturnega eclinstva, na kateri edini je možno države gospodarsko preobraziti. Avs trija pa ne zahteva le konca te strašne vojske, marveč zahteva narodnega miru tudi znotraj. Le Avstrija, ki si je priborila 'notranji rnir, bo pri mirovnih pogajanjih mogla svoje interese uspešno braniti ter svojo kulturno nalogo zastopati z učinkom. Zbor vsled tega pooblašča sklicatelje, naj takoj započno organizacijo, ki imej nalogo', javno mnenje pridobiti za zahtevo v prenovitev Avstrije na podlagi, prave demokracije in narodne enakopravnosti«
M m
i a
sior.
Zagreb, 18. julija.
Pivi podpredsednik dr. Pero Magdič otvori sejo ob tričetrt na 11. uro. Na dnevnem redu so danes interpelacije.
Poslanec Radič utemeljuje svojo interpelacijo o odpravi vseh uradnih naslovov in o prepovedi uradnih in poklonilnih deputacij, — Druga Radičeva interpelacija je o ureditvi, pravnih odnošajev hrvatske ga ljudskošolskega učiteljstva. — Sekčmi načelnik Roje odgovarja, da se bavi vlada s tem vprašanjem in da bo predložila zakonski načrt.
Posl. Raclič preide na interpelacijo o zaslišanju predstaviteijev vseh hrvatskih strank po Njegovem Veličanstvu o združitvi vseh Jugoslovanov v monarhiji kakor tudi o velikem koraku k trajnemu svetovnemu miru. Izjava Jugoslovanov na Dunaju je najsrečnejša formulacija naših želj. To je pravi in najboljši kompromis mod našim preporodom in pravaštvom, namreč med jugoslovanskim Strossmayerjevim nacionalizmom in hrvatskim državnim pravom. Mi Jugoslovani smo vsi en narod. Ako se vojska konča tako, da se, menjajo državne meje, potem se bo ustvarila Jugoslavija, v kateri bodo tudi Srbi in Bolgari. Ne sme se pa dogoditi, da bi biki svobodna Srbija in svobodna Bolgarija, a poleg njiju še neko jugoslovanstvo. Najvf;čja napaka v monarhiji je, ker ne gredo hrvatske stranke pred kralja tako kot Slovenci. Četrta interpelacija poslanca Radiča je o ulamljanju upravnih uradnikov v kmečke domove. — Posl. Peršič interpelira o vojaških oprostitvah. — Posl. Radič interpelira
K
67
Povest iz konca 11. veka. — Spisal P. Bohinjec.
(Dalje.)
Patrijarh je med tem zasedel svoj slonokoščeni prestol v prezbiteriju in začel govoriti v latinskem jeziku nastopni govor:
»Prečastiti prelatje, cenjeni vitezi in spoštovani podložniki! Po milosti božji, papeževi in cesarjevi sem sprejel palij oglejske stolice. Viharni so časi, temni oblaki plavajo nad katoliško cerkvijo in ni že dovolj močne roke, ki bi spajala duhovsko in posvetno oblast v lepo harmonijo. Zanašam se na vdanost svojih podložnikov, štejem za prijatelje odlične cerkvene in posvetne kneze in prosim, da mi zaprisežejo zvestobo.«
»Zvestobo do smrti patriarhu Frideriku!« zakliče prvi belinjski opat Alberik, da se zamaje njegova mitra v zraku.
In klicu ni bilo konca.
Kakor bi se zemlja tresla, so doneli glasovi po baziliki, kakor bi nebo trepetalo, so odmevali ob stenah veličastnega božjega hrama.
»Mari ti Bog!« zakliče stari Stojdrag in spet je zašumel in zagromel staroslo-venski pozdrav po obsežni baziliki, ki jo je sezidal Korotanec, patrijarh Popo.
Na marmornatem slopu je slonel malomarno gaštaldo Leopold in krivil svoje ustnice.
»Le poglej ga, Dražna, možniški grof ne odpre svojih ust! Res ni patrijarhov prijatelj!« zine Ljutica.
»O jih je še več takih! Le poglej okrog njega mračne obraze!« odvrne Dražna.
Ali sv. maša se je pričela. Tihota zavlada po baziliki. Patrijarh izdere pri evangeliju svoj meč iz svilene nožnice.
Ko je belinjski opat zapel staroslo-venski evangelij, je Friderik povzdignil svoj meč visoko in solze so kapale po licih Kojati in Smilu.
Ob darovanju so prinašali sosedni vitezi dragocene darove. Kamenite mize pred cerkvijo so bile obložene z divjačino in ribami, s kruhom in vinom, z denarjem in plitvimi pa srebrnimi posodami. Tudi sestra gaštaldica se je izkazala z dragocenim križem, Dražna je darovala pitanega purana, Ljutica lepega srnjaka, ki ga je ubil Stojdrag v planinah ...
»Kako me je pogledal patrijarh, ko sem šla mimo niega,« je dejala Ljutica,
»In mene je prekrižal,« je pristavila Dražna.
»Otročji sta, deklini! Kaj mislila, da se vama bo smejal kakor ob osojskem jezeru!« kara Stojdrag.
»Glej, glej Žizneca! Na lesenem klinu nese štiri medvedove tace. Ta ve,, kaj je dobro,« brblja Dražna. »Vidiš, kako se nama smeja!«
»Za njim pa Rep! O joj, kakšno ribo nese na rami! Saj je skoro daljša kakor on,« nadaljuje Dražna.
Naposled je minilo darovanje, nadaljevala se je sv. maša in belinjski opat je kot dijakon zapel po baziliki, da se je čulo na trg: »Ite, missa est!
Pred cerkvijo so se postavili v vrsto vojaki in vazali. Patrijarh je nagovoril vojake tudi posamično, jim naklanjal darove in jih obsipal s pohvalami; načelniku mesta Ogleja je izročil svojo mulo z opremo vred, prelale je obdaril z meči in rdečimi zastavami, posvetne viteze z rdečimi prapori in prstani, druge vazale s »kapucami«. In teh jc bilo mnogo. Sarno na Furlanskem je bilo nad sto graščakov patrijarhovih vazalov.
Vojaki in vazali so zaprisegli zvestobo pri evangeliju. Goriški grof Henrik izroči meč patrijarhu, a glej — ni bilo več vseh, ki so bili prisotni cerkveni slovesnosti. Ni
ga bilo gaštalda z Možnice, da bi zaprisegel zvestobo, ni bilo grofa Turjaškega, ne Pograjskega, tudi graščakov Vialtov ni bilo nikoder.
»Ali vam nisem pravil,« pravi Stojdrag, »da možniški gaštaldo ni vdan Frideriku?« Čudil se je Dobrožit, da je osoj-ski opat Kocelin ie vedno z močnim glasom izgovarjal prisežne besede za oprttom Alberikom iz Belinja.
-Dobro znrmenje to,« pojasnjuje ribič, -dobro znamer ie škoda, da je Kocelin tako prileten, ni Leopoldov, dasi je njegov stric, a. . ak Friderikov.«
Ah, oče, to bo prijetno v patrijarhovi bližini! Jaz bom hodila za posli po polju in jih nadzirala, da bedo vestno delali,« pravi Lju lica.
»In jaz bom hodila po kuhinjah in hlevih,« pristavi Dražna, »in nadzirala domače gospodinjstvo
Poglejte, poglejte Žizneca!« vzklikne Ljutica, katere bistro oko je zagledalo starega oprodo v /vo »iku.
»Ne tako na gla v Ljutica!« jo pokrega Stojdrag,
Vsi krenejo za Ljutico proti zvoniku.
V zvoniku so se sešli stari znanci in završili ustoličenje oglejskega patrijarha.
t
o mučenju kmečkega prebivalstva, ki je prideljeno delavskim kolonam v zaledju vtojske. — Posl. Radič interpelira bana o stališču pri popolnitvi djakovske škofijske stolice in ga vpraša, &e hoče uporabiti svoj vpUiv v to, da se to mesto izpopolni s človekom, ki je naroden, demokrat in domoljub in da že enkrat prenehajo zakulisne spletke. Pravi, da naj pride na to mesto odličien duhovnik, ne sme pa predložiti svojega brata, ki je eden izmed najresnej-ših kandidatov. — Sabor sklene, da se bodo vršile seje odslej samo popoldne, in sicer ob štirih. Konec seje ob četrt na dve.
Prihodnja seja v četrtek, 19. julija.
Južnoogrski Srbi
Vodja južnoogrskih radikalnih Srbov Kasta Hadži je sklical sestanek vseh strank ogrskih Srbov, da se združijo v eno močno srbsko narodno stranko. Iz Novega Sada sedaj poročajo, da se je vršil ta sestanek preteklo nedeljo, kjer so soglasno ustanovili srbsko dejnokratično-radikalno narodno stranko.	\
Politični položaj.
Dunaj, 18. julija.
V parlamentarnih krogih se v času sedanjih poletnih počitnic po starem običaju širijo vse mogoče in nemogoče kombinacije. V ospredju stoji sestava nove vlade, ki naj jeseni že stopi pred parlament s svojim novim programom o preuredbi naš« države. Do septembra namreč mora biti imenovan že novi ministrski predsednik in umevno je, da si poklicani in nepoklicani politiki ubijajo glave s tem vprašanjem. Enkrat razglašajo kandidaturo dr. KSrberja, drugič barona Becka, Danes so na površju tisti, ki se vnemajo za Becka in trde o njem, da se je že spravil s krščanskimi so-cialci. Drugi zopet govore o kandidaturi krščanskega socialca Finka. Ta kandidatura je zanimiva, ker je Fink sicer predarl-berški kmet, a izredno brihtna glava med poslanci. Tisti, ki zagovarjajo to misel, pravijo, da bi Avstrija na ugledu silno pridobila, če postavi na čelo svoje vlade kmeta, kar bi posebno* z ozirom na geslo demokratizacije bilo velikega pomena. — O vsem tem poročamo le kot kronisti.
Člani Jugoslovanskega kluba v ustavnem odseku
Ustavni odsek zboruje zopet jutri. Na Dunaju se mude vsi štirje člani Jugoslovanskega kluba kot člani ustavnega odseka: dr. Korošec, dr. Krek, Simodlaka in Vu-kotič.
Narodno - politično vprašanje in nemška nacionalna zveze..
Dunaj, 18. julija. Ustavni odsek nem-$ke nacionalne zveze je imel pod predsedstvom načelnika Doberniga sejo, v kateri je sklenil predvsem razpravljati narodno politična vprašanja. Izvoljeni so štirje to-tadevni ožji odseki in sicer za alpske dežele, za Češko, Moravsko in Šlezijo.
Jugoslovani in Balkan.
Nemški listi priobčujejo z Dunaja z dne 18. t. m. sledečo brzojavko:
Potek tukajšnjih posvetovanj z zastopniki bosanskega sabora je zadovoljiv, posebno1 ko se ljudski zastopniki Bosne in Hercegovine izjavili za državnopravno deklaracijo Jugoslovanskega kluba. Jugoslovanski klub na Dunaju je opravičen smatrati se za najpripravnejšega in poklicanega posredovalca za načrte bodočnosti Avstrije na Balkanu.
Nemški poslanec dr. Lodgemann za narodno avtonomijo Jugoslovanov, Ukrajincev in Italijanov.
Nemški poslanec dr. Lodgemann je naslovil na predsednika češkega Volksrata dr. Titto pistno, kjer pravi, kakor poroča praška »Bohemia«, med drugim:
»Nemška politika se mora odločiti, da prizna pravico narodne avtonomije, kot jo zahteva za Nemce na Češkem, tudi za Jugoslovane, Ukrajince in Italijane.«
v	Dr. Friderik Adler.
Dunaj, 18. julija. Ukrajinski socialni demokrat poslanec Lemen Vityk je dobil na. svojo pismeno interpelacijo glede pomilostitve dr. Frid. Adlerja od predsednika poslanske zbornice dr. GroBa sledeč odgovor: Z ozirom na Vašo interpelacijo, ali sem pripravljen posredovati o kazenski zadevi dr. Frid. Adlerja, si Vam usojam odgovoriti, da se ne smatram kompetent-nega posegati v pravosodstvo in da nimam za to nobene pravice.'
Gosposka zbornica.
Dunaj, 18. julija. Proračunski odsek gosposke zbornice je sprejel zakonski načrt poslanske zbornice gfede službene pra-gmatike srednješolskih profesorjev. Glede povišanja vzdrževalnine se strinja odsek s tozadevnim vladnim predlogom, odklanja pa zvišanje vzdrževalnine kot ga je sklenila poslanska zbornica. Radi tega bodo zahtevali socialni demokrati takojšnjo sklicanje poslanske zbornice, da se zakon v zmislu sklepa gosposke zbornice preuredi. Odsek bo razpravljal o davki^na vojne do-
bičke v soboto. Juridično-politični odsek je razpravljal o novem zakonu za porote, o vojaškem sodstvu za civilne osebe v vojnem ozemlju in o begunskem zakonu.
Oriisivo mm posestnikov v Ljubljani in zvišanje oMinsKiii dokiad.
Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani nam je poslalo svojo vlogo na občinski svet ter obžaluje, da se vloga naslovljena na občinski svet v občinskem svetu ni ore-čitala. Zato jo v informacijo občinskim svetovalcem in občinstvu objavljamo. Vloga se glasi: Slavni občinski svet! Proračun mestnega zaklada za čas od 1. julija 1917 do 30. junija 1918, ki je bil davkoplačevalcem javno na vpogled razgrnjen, izkazuje po sestavi mestnega knjigovodstva na potrebščini 2,177.508 K, na pokritju 1,183.110 kron, tedaj primanjkljaja 994.398 K, za česar pokritje bode imel skrbeti slavni občinski svet. Slednji je v izravnavo prora-čunjenega deficita v zadnjih letih vedno sklenil vzvišati občinske doklade od 35% na 50 %, a vsled nepotrditve tega sklepa po višji oblasti se do danes faktično plačuje samo 35% občinske doklade na vse direktne davke.
Ker bi se v svrho pokritja navedenega letošnjega primanjkljaja utegnil napraviti enak sklep in mestne doklade zvišati vsaj na 60 % ali še na več odstotkov, je ,odbor I. društva hišnih posestnikov v Ljubljani po temeljiti razpravi v svoji zadnji seji kot poklican zastopnik interesov hišnih po-setnikov enoglasno sklenil obrniti se na slavni občinski svet z vljudno prošnjo, da isto blagovoli vpoštevati sedanji položaj hišnih posestnikov, njim ne naložiti nobenih novih javnih bremen, posebno pa nikakor ne povišati občinskih dokiad nad 35% pri hišnem davku.
Kakor večinoma po celi državi so tudi ljubljanske hiše tako obremenjene, da ne zamorejo prenesti nobenih novih na-daljnih bremen. Da naš stan popolnoma ne propade, smo primorani slovesno izjaviti, da bodemo ugovarjali vsaki naši novi obremenitvi, Proti morebitnim očitkom, da sedaj med vojsko ne vpoštevamo težkega položaja mestne občine ljubljanske, ker se branimo plačevati večje izdatke, se najodločneje zavarujemo. Slične sklepe so namreč poslale vse naše organizacije po večjih mestih potom svoje centralne zveze na Dunaju tudi visoki vladi, ki je popolnoma uvidela težavni položaj hišnih posestnikov in je pri svoji reformi, s katero je povišala vse davke in davščine, napravila izjemo samo pri hišnih davkih. To pa gotovo iz edinega vzroka, ker med vojsko tako prizadeti hišni posestniki večjih davkov in dokiad pri najboljši njih volji plačevati ne zamorejo. Kar je vpoštevala visoka vlada, tudi slavni občinski svet prezreti ne more.
Najemščine v mestu Ljubljana so primeroma tako visoke, da je zvišanje tistih popolnoma izključeno, ker drugače utegne za hišne gospodarje nastopiti prava katastrofa. Pri tem pa je treba računati, da že pri sedanjih najemščinah skoro nobena hiša ne nese niti 4 % obresti, posebno če ni prosta državnega davka, torej niti toliko, kolikor plačujejo hranilnice svojim vlagateljem in, kolikor nesejo razni vrednostni papirji. Gospodarji sami pa tudi ne zamorejo iz svojih sredstev, ki večinoma nimajo nobenih, trpeti novih bremen. Odveč bi bilo natančneje obrazioževati, koliko stanejo sedaj hišne posestnike vsaj najnovejša hišna popravila, ki so se podražila za 100 do 500 %. Ta popravila pa gospodarji skoro večinoma vsi sami trpijo, ker drugače bi končno morali na pritožbo stranke vsled nove postave v varstvo najemnikov na podlagi dotične razsodbe mestnega najemnega urada, čeravno bi bilo povišanje radi večjih stroškov pri popravilih opravičeno, najemnikom povišek najemnine z obrestmi vred povrniti. Gotovo so tedaj med vojsko edino le hišni po-»etniki, ki ne morejo niti svojih rednih, posebno pa izrednih stroškov, kriti z večjimi dohodki, vsi drugi stanovi so svoje dohodke vsaj draginji primerno zvišali, seveda nekateri celo obogateli. Hišni posestniki so pač doprinesli za časa vojske velike žrtve, kar so požrtvovalno v obrambo svoje domovine tudi radi storili. Zaslužili pa med vojsko niso nič, pač pa so njih izdatki neprimerno visoko narastli. Omenjamo med drugimi samo povišanje tarifa za odvoz fekalij, kar smo slavnemu občinskemu svetu pojasnili s svojo prošnjo z dne 21. maja t. 1., št. 16, in prosili za primerno znižanje dotičnega stroškovnika, katero prošnjo s tem ponavljamo. Dalje, stroški za vojaško nastanitev, ki so ogromno narastli, pa večinoma sami plačujemo.
Lahko bi se nam ugovarjalo, da sedaj ob pomanjkanju stanovanj, najemščino za postavno povišanje dokiad zvišamo, toda treba je že danes računiti, kako bode naš položaj po vojski, ko bodo naše mesto zapustili razni začasno tukaj nastanjeni uradniki in begunci. Takrat bode brez dvoma ostalo mnogo praznih stanovanj, kakor je bilo tudi v prvem letu vojske, kar bode gotovo hud udarec za posestnike in na-
ravno tudi za mestno občino, radi izpada
dotičnih davkov odnosno dokiad. Da bi takrat mestna občina doklade zopet znižala, o tem ni govora. Če bi se stanovanja vedno le dražila, bodo skušali naše mesto zapustiti tudi drugi stanovalci, ki niso ravno navezani na naše mesto, n. pr. vpokojenci.
Pri morebitnem nameravanem povišanju dokiad pa naj se blagovoli slavni občinski svet tudi ozirati na dejstvo, da bi hišni posestniki zamogli najemnikom stanarino povišati šele meseca avgusta t. 1, za novembrov termin in to šele v tem slučaju, ako bode proračun do 1. avgusta odobren in tudi potrjeno eventualno zvišanje dokiad. V nasprotnem slučaju bi se najemščine zamogle zvišati šele za mesec februar 1918 in vsa višja plačila na občinskih dokladah za čas od 1. julija 1917 do 1. februarja 1918 bi morali gospodarji iz svojega plačati, in, ker bi ti poviški precej visoko znesli, se v sedanjem času od hišnih posestnikov ne more zahtevati takih na-daljnih žrtev. Dasiravno bi hišni posestniki morali po dotični poznejši odobritvi povišanja dokiad plačati vso razliko tudi za nazaj od 1. julija dalje, bi mestni najemni urad najbrže toliko časa povišanja ne pripozr.al, da bi se isti izkazali s plačilnimi nalogi, v katerih bi bilo razvidno večje plačilo občinskih dokiad. Dokaz temu, da je za Spodnjo Šiško že od 1. januarja 1917 sklenjeno plačevati vojaško nastanitev, a najemni urad povišanja teh stroškov še ne pripozna, ker gospodarji še niso dobili plačilnih pozivov.
Koliko prepira in sovraštva med gospodarji in najemniki povzroča vsako najmanjše, če tudi upravičeno povišanje najemščine, se vidi i? razprav pri mestnem najemnem uradu. Kdor priststvuje tem javnim razpravam, bi se ne mogel odločiti za kako zvišanje stanarin. Ker živi skoro vse ljubljansko prebivalktvo v trdni veri, da sedaj ni dopustno prav nobeno zvišanje najemnin, bodo pri splošnem podraženju stanovanj do malega skoro vsi najemniki prišli k mestnemu najemnemu uradu in zahtevali preklic zvišanja. Koliko dela in sitnosti bode to na vseh straneh povzročilo, o teiji ni treba izgubljati nobene besede več. Že iz tega vzroka nikakor ne kaže gospodarjem naložiti kaka nova bremena.
Ker slavni občinski svet najbrže za ves primanjkljaj ne bode dobil zadosti drugih virov in gotovo proračuna ne bode v toliko restringiral, da bi se doseglo ravnotežje, in ker nikakor ne kaže, da bi se letni primanjkljaji pokrivali z novimi dolgovi in s tem rastle letne obresti in anuitete, se u§oja odbor I. društva hišnih posestnikov za slučaj povišanja občinskih dokiad prositi za diferenciranje istih in za hišnonajemninski davek določiti dosedanje doklade z 35 %. Ker so diferencirane sedaj deželne doklade, je v smislu § 40. občinskega sveta za deželno stolno mesto Ljubljana stopnjevanje občinskih dokiad dopustno. Utegnilo bo se temu nasprotovati, da sedanji čas ni primeren za kako saniranje mestnih financ in, da bi to kazalo odložiti za čas po vojski, moramo temu nasproti povdarjati, da še nikoli ni bilo tako velikih razlik pri zaslužkih posameznih stanov, kakor ravno med vojsko in s primerno pritegnitvijo k višji obremenitvi teh tako močnih davkoplačevalcev se bode ravnovesje v mestnem gospodarstvu s p?avo lahkoto doseglo. Za šibkejše davkoplačevalce pa bi bilo naravnost krivično, ko bi sedaj zamudilo najprimernejši čas za diferenciranje občinskih dokiad. Preveč je to vsakomur znano in ne zdi se nam potrebno v tem oziru staviti konkretnih predlogov. Izjavljamo samo, kdor je v mestu Ljubljana dobičke in velike zaslužke, naj od tega za naše mesto tudi nekaj žrtvuje, med temi pa so hišni posestniki gotovo zadnji.
Tudi višja oblast bode brez dvoma vpoštevala sedanji položaj mestne občine ljubljanske in njenih posameznih davkoplačevalcev in bode tako primerne sklepe gotovo brez premislekov odobrila odnosno jih, ako treba predložila v Najvišje odo-brenje, Končno še omenjamo, da so občinske doklade k hišnemu najemninskemu davku skoro v vseh večjih mestih manjše, kakor za vse ostale davke in da je torej tako opravičeno razliko treba izvesti tudi v našem mestu.
Slavni občinski svet pa bode to našo vlogo, v kateri smo natanko obrazložili svoje žalostne razmere in pojasnili svoje stališče, gotovo blagohotno uvaževal in smatral to našo spomenico za umestnejšo, kakor pa kako poznejšo proti storjenemu sklepu uloženo pritožbo, Nihče pa ne bode zamogel trditi, na nismo hišni posestniki pravočasno povzdignili svojega glasu v svojo obrambo, kar se je do sedaj žalibog že večkrat opustilo.
Slavni občinski svet se ponovno prosi, da nikakor ne prezre predstoječih popolnoma opravičenih razlogov in blagovoli storiti sklepe, ki ne bodo skoro obupnega
položaja hišnih posestnikov še poslabšali.« * » »
Kakor čujemo, se »Društvo hišnih posestnikov« proLi od obč. sveta sklenjenemu zvišanju občinskih dokiad od 35 na 50 odstotkov pritoži na deželni odbor.
Pojasnilo.
Mariborska »Straža« je dne 15. junija 1917 prinesla članek spisan v Št. Janžu na Dolenjskem. V tem članku pisec opisuje, kako je na občnem zboru Kmetijske družbo protestiral proti temu, da je kanonik in dekan Lavrenčič v imenu Zadružne centrale kot njen predsednik pozdravil občni zbor Kmetijske družbe. Vse to pa ni zanimivo in je za nas nevažno. Prezreti se pa ne more zadnjega stavka:
»Vsled tega uljudno prosim preS. tf. dekana, da blagovoli ta sklep malo bolj pojasniti, zlasti povedati datum, kedaj je bil soglasno sprejet. Ako ostane g. dekan ta odgovor dolžan, potem bi se drinil morda kak »preklicani« kranjski mladin celo trditi, da gospod dekan ni govoril objektivne resnice. Ne vem pa, če bi bilo to za g. Lavrenčiča, mestnega župnika, škofijskega svetnika, dekana in deželnega poslanca, ravno najbolj prijetno.«
Nanaša se ta poziv na to, ker je g. ka* nonik na občnem zboru Kmetijske družbe rekel, da se je ustanovila Zadružna centrala v smislu soglasnega sklepa deželne* ga zbora iz leta 1911.
V	obrambo resnice sledi pojasnilo, ki se naslanja v prvi vrsti na stenografiČM zapisnike deželnega zbora kranjskega.
Dne 18. februarja 1911 je stavil seda>* nji deželni glavar, takratni poslanec in na* čelnik kluba S. L. S. dr. Šusteršič v deželnem zboru kranjskem nujen predlog o podpiranju oziroma pospeševanju zadruž* ništva. Ta predlog se je še isti dan odka* zal posebnemu odseku šestih članov, v katerega so bili izvoljeni: dr. Šusteršič, dri Krek, dr. Lampe, profesor Jarc, dr. Tav* čar in pl. Schollmayer-Lichtenberg. Pred« sednik odseka je bil glasom stenografično* ga zapisnika dr. Šusteršič, njegov namestnik dr. Tavčar, zapisnikar dr. Krek. Za poročevalca v zbornici je bil določen pn>* fesor Jarc.
V	večerni seji istega dne je podal pro* fesor Jarc v imenu odseka ustno poročilo! in stavil naslednje predloge:
»I. Deželni zbor vidi v zadružništvu najvažnejši faktor narodnega gospodar* stva v deželi in spoznava kot nujno doli* nost dežele, zastaviti vse moči za prospehi zadružne organizacije na Kranjskem.
II.	Ustanovi se deželni zadružni uraid| ki ima poslovati v vseh zadružnih zade* vah kot strokovni organ deželnega od* bora.
III.	Kot od deželne uprave odobrena! zadružna organizacija v deželi Kranjski ima veljati »Zadružna zveza v Ljubljani« pod pogojem, da se podvrže redni reviziji deželnega zadružnega urada.
Deželnemu odboru se naroča, deto* vati odločno na to, da se po možnosti združijo vse v deželi Kranjski poslujoča pridobitne in gospodarske zadruge v »Za* družni zvezi« v Ljubljani, kot od deželna uprave odobreni zadružni centrali.«
. Iz stenografičnega zapisnika posna* memo, da je pri večerni seji dotičnega dna poslanec grof Barbo imel pomisleke proti podpiranju Zadružne zveze s strani deže* le, in sicer zato, ker se delokrog Zadružne zveze razteza na izvenkranjske kronovine* Rekel je doslovno:	(
»Nur Eines hatte ich gegen die »Za* družna zveza« vorzubringen, dafl die Ta* tigkeit des Verbandes nicht allcin auf das Land besehrankt ist, sondern sie dieselbe auch auf andere Lander ausgedehnt haL Wenn wir nun die Zadružna zveza aus Landesmitteln upterstiitzen, so unter* stiitzen wir damit indirekt die BevSlke* rung auch anderer Provinzen, und ich fin-de, daB dies nicht angeht, daB Landesgel* der dazu verwendet werden sollen, um eine andere, als die heimisehe Bevolke-rung zu unterstiitzen.
Takoj za tem je pa poslanec grof Barbo reproduciral neko za današnje dni zelo važno in zanimivo izjavo dr. Kreka iz odseka. Ker se v odseku debate ne stenogra-firajo, zato nam ni mogoče podati doslovno dr. Krekove izjave, nego samo tako, kakor jo je reproduciral grof Barbo. Proti pravilnosti izjave grofa Barbota dr. Krek ni ugovarjal. Grof Barbo je dejal, da je dr. Krek v seji odseka izjavil, da namerava Zadružna zveza itak svoje delovanje omejiti samo na deželo Kranjsko. Doslovno se glasi dotični odstavek iz govora grofa Barbota takole: »Der Herr Obmann der Zadružna zveza (Dr. Krek) hat nun aller-dings im Ausschusse erwahnt, daB der Verband sclbst schon die Absicht habe, seine Tatigkeit nur auf Krain zu erstre-cken und andere Provinzen anderen Ver-banden zu iiberlassen, es ware mir aber trotzdem sehr angenehm, wenn ich in die-sem Punkte doch noch eine vveitere voll-kommene Beruhigung erhalten konnte.«
Ker je želel grof Barbo v imenu nemških poslancev neko pomirjenje (Beruhigung), je dr. Šusteršič stavil k odsekovim predlogom še poseben dodaten predlog. Ta predlog je določal nov pogoj za podpiranje Zadružne zveze, in sicer se je ta pogoj glasil tako, da se Zadružna zveza »zaveže delovati na to, da se delovanje Zadružne zveze po možnosti omeji na krani-
sko deželo in ne sprejemajo nove članice več izven Kranjske.«
Deželni glavar, takratni poslanec dr. Šusteršič je v svojem govoru na podlagi informacij, ki jih je dobil od dr, Kreka, izrekel sledeče besede:
»S tem sem kratko odgovoril na glavne pomisleke gospoda govornika ustavo-vernega veleposestva in sedaj mi bodi dovoljenih samo še par besecl glede njegovega pomisleka, da delokrog Zadružne zveze ni omejen samo na Kranjsko, ampak da sega notri doli do Spiča v južni Dalmaciji.«
»Sicer pa je znano, da Zadružna zveza sama sili na to, da bi se ta organizacija podeželiia, da bi se iz te ene velike organizacije ustvarilo več deželnih organizacij in ne samo to, ampak, gospoda moja, to podeželjenje se je že začelo. Danes imamo na primer že goriško samostojno organizacijo in v Dalmaciji deluje poleg Zadružne zveze tudi že dalmatinski zadružni zavez. To delo je tedaj že započeto in Zadružna zveza sama ima namen to delo tudi nadaljevati in pospeševati po vseh svojih močeh, in po mojih mislih bo to rodilo dobrih uspehov.«
In kako se je oglasil dr. Krek v dotič-ni zbornični debati? Rekel je: »Če bo Zadružna zveza voljna sprejeti stavljene pogoje,1 se to ne bo zgodilo zaradi kupčije, ampak samo zato, da se konsolidira zadružništvo v kranjski deželi na zdravi podlagi. Še posebno pa smem pri tej priložnosti povdarjati to, da jaz pri tem veliko žrtvujem, da žrtvujem idejo združenja vsega jugoslovanskega zadružništva!« Tako pripovedujejo stenografični zapisniki, da je dr. Krek že leta 1911. žrtvoval svojo dosedanjo idejo in se s tem postavil na isto stališče, katero od leta 1911 do danes zastopajo kanonik Lavrenčič in vsi pristaši Zadružne centrale.
Iz vsega tega sledi, da je bil takrat jasno izražen namen vseh poslancev S. L. S. v deželnem zboru kranjskem, da si ustvarimo na Kranjskem lastno zadružno centralno organizacijo, ki bo imela svoj delokrog samo na Kranjskem.
V	prvi vrsti se je seveda pričakovalo, da se bo Zadružna zveza preuredila tako, da bo svoje revizijsko poslovanje in pa denarno izravnavo omejila samo na Kranjsko, stala pa z ostalimi izvenkranjskimi Zadružnimi zvezami v prijateljskih poslovnih in pogodbenih odnošajih. A to se, Jcakor znano, ni zgodilo.
Poglejmo si dogodke iz februarja 1911 naprej:
Glasom stenografičnega zapisnika je takratni deželni glavar pl. Šuklje pri razpravi o pogojih, ki naj se stavijo Zadružni zvezi, prebral dodatni predlog dr. Šuster-šiča in vprašal odsekovega poročevalca profesorja Jarca, če se strinja s tem do-stavkom. Profesor Jarc je v imenu odseka, — tedaj tudi dr. Kreka, — odgvoril »da«. Deželni glavar je otvoril o tem odstavku debato. Stvar se je zdela vsem tako jasna, da se kljub pozivu deželnega glavarja ni nihče oglasil k besedi, nakar se je ta predlog brez ugovora in brez debate od cele zbornice sprejel.
Kdor tedaj brez vsake zle misli in brez strankarskega predsodka premotri Ibesede g. kanonika Lavrenčiča, kakor jih je izgovoril na občnem zboru Kmetijske družbe, vidi, da so vseskozi resnične. Kajti zmisel cele razprave v deželnem zboru je bil ta: Kranjsko zadružništvo naj se konsolidira v svoji posebni, samo kranjski zadružni centralni organizaciji.
V	takratnih razmerah je bilo pričakovati, da bo Zadružna zveza to storila in izvršila, kar je deželni zbor sklenil in v kar se je Zadružna zveza s posebnim dogovorom tudi zavezala. Prišlo je pa drugače. Načelstvo Zadružne zveze ni prav nobenega koraka naredilo, ki bi šel za tem, da bi se njeno delovanje po možnosti omejilo samo na kranjsko deželo, nasprotno so nekateri člani načelstva z vednostjo a ne pritrjevanjem vseh ostalih oskrbeli, da so dne 30. decembra 1916 izven kranjske zadruge majorizirale kranjsko zadružništvo.
Ker je bilo po 30. decembru 1916 še manj pričakovati, da bo Zadružna zveza to izvršila, kar je bilo brez ugovora sklenjeno dne 18. februarja 1911 v deželnem zboru in ker je predsednik Zadružne zveze odklanjal razgovor z zastopniki kranj-6ega zadružništva, se je osnovala Zadružna centrala, ki ima nalogo, da v svojem okrilju združi vse kranjske, in samo kranjske zadruge. Tako je bila tedaj v resnici Zadružna centrala ustanovljena po smislu večkrat imenovanega deželnozborskega sklepa.
Važno se nam zdi pribiti še to, da poslanec kanonik Lavrenčič ni bil prav nič vdeležen pri ustanovitvi Zadružne centrale. Šele po ustanovitvi iste je na prvem občnem zboru svojim prijateljem in tovarišem na njihovo opetovano prigovarjanje rekel, da sprejme izvolitev v načelstvo Zadružne centrale, ker je prepričan, da s tem služi dobri stvari in zdravemu razvoju zadružništva v smislu intencij, kakoršne je
1 Deželnemu odboru jc Zadružna zveza sporočila, da pogoje sprejme!
podala deželnozborska razprava o zadružništvu dne 18. februarja 1911. Njegova ideja je bila: Kranjske zadruge naj se združijo v enotni kranjski zadružni zvezi ali centrali; isto naj store štajerske, koroške, goriške, istrske, dalmatinske. Te zadružne centrale oziroma zveze pa naj tvorijo med seboj posebno splošno zvezo. Tedaj njegova ideja, kakoršna je bila tudi jasno izražena v kranjski deželni zbornici dne 18. februarja 1911 od vseh zastopnikov S. L. S. je bila: Decentralizacija po deželah in centralizacija v jugoslovanskih avstrijskih kronovinah, ker je samo v teh danes veljaven zadružni in revizijski zakon in je vsled tega taka višja organizacija v danes obstoječih postavah samo v avstrijskih kronovinah mogoča.
Žalostne posledice vojske zahtevajo intenzivnejšega karitativnega dela. Zato so nastale med vojsko nove karitativne organizacije, med njimi zlasti društvo »Dobrodelnost«, ki si je zastavilo zelo obširen delokrog, odprlo »Dobrodelno pisarno« ter kupilo graščino »Groblje« pri Domžalah, ki jo hoče prirediti za sirotišče za vojne sirote.
Da bi se dosegla v karitativnem delu enotnost in bi društva ne segala drugo v drugega delokrog ter z združenimi močmi delali za lepi cilj, v ta namen so se sešli zastopniki karitativnih organizacij na skupen posvet. Dosegel se je popoln sporazum in napravil načrt za vzajemno karita-tivno delo. Glavne točke tega načrta so;
1.	Osnuje se »Zveza dobrodelnih društev«, ki naj združuje v sebi vse karitativ-na društva in naprave.
2.	»Patronat sv. Vincencija« postane samostojno društvo in prevzame vse mladinsko skrbstvo. Odbor se izpopolni. Darovi, poslani za sirote sploh, re razdele proporciialno na oba zavoda: Groblje in Št. Vid. D arovi, darovani določenemu zavodu, se porabijo le za tistega.
3.	»Dobrodelna pisarna«, last društva »Dobrodelnost«, je na razpolago centralni zvezi in vsem karitativnim društvom. Dosedanja pisarna Patronata (Dunajska cesta 18) še nadalje sprejema prijave sirot in družin in služi kot upravna pisarna »Detolju-ba«. Darovi se lahko pošiljajo na vodstvo Patronata (Pred škofijo 12), na pisarno Patronata (Dunajska cesta 18), na Dobrodelno pisarno, ali na uredništvo »Bogoljuba«.
4.	Želeti je, da se v tem času silne bede osnuje v vsaki župniji dobrodelna organizacija. Ni treba samostojnega društva, zadostuje le nek odbor. Vsi ti lokalni organizmi naj se pridružijo centralni zvezi, obračajo pa se lahko v potrebi na »Dobrodelno pisarno«.
O dogodkih v Ukrajini si iz poročil v ruskih listih ni mogoče ustvariti jasne slike: ruski dnevniki v smislu svojih strankarskih teženj dogodke v Kijevu in krog njega ali namenoma pretiravajo ali pa jih ravnotako namenoma označujejo za brezpomembne. Tem zanimivejša utegnejo biti zato izvajanja nekega zaupnika, ki je šele 30. junija odšel iz Kijeva in ki mi je kot očividec povedal to-le:
Kdor Kijev od preje pozna, bi sedaj »matere ruskih mest« več ne spoznal. Izginile so rdeče zastave, ki so izza revolucije visele na mestni hiši, gledališču, zem-stvu in sodni palači: vsepovsodi modro-žolte barve stare Ukrajine. Po vseh glavnih cestah in trgih na tisoče postav, kakor bi oživele Gogoljeve osebe iz »Taras Bul-be«: izginile so »moskalske« polne brade in se umaknile marcialističnim mustačam stare kozaške »Sječi«; kmet in vojak, trgovec in uradnik nosi neznansko široke modre bregeše, krvavordeči župan, na glavi sivo kučmo, ob boku pa krivo sabljo stare Ukrajine. Petrograjsko časopisje se strupeno posmehuje tem zunanjostim mogočno zavzetega narodnega življenja, toda za temi zunanjostmi se skriva resno delo in trdna volja.
Nezaben ostane vsakemu gledalcu tisti torek zvečer, ko so ob vznožju spomenika Bogdana Hmelnickcga na Zofijinem trgu v Kijevu prisegli »veliko malorusko prisego«. Prikorakal je cel novi »prvi ukrajinski polk Bogdan Hmelnicki »v popolni opremi in orožju, pod vodstvom častnikov iz najstarejših maloruskih rodov. Odkritih glav je pokleknil polk pred spomenikom osvoboditelja Ukrajine, iz zgodovinske Zofijine katedrale je stopila v polnem ornatu duhovščina in med zvonenjem zvonov so častniki in moštvo glasno in jasno prisegli, da »bodo žrtvovali zadnjo kapljo krvi za svobodno in samostojno Ukrajino«. Tisoči in tisoči gledalcev so ponav- I ljali to prisego in čutil si, da izvirajo le »zunanjosti«, katerim se v Petrogradu po-smehujejo in se jih — boje, iz najglobjega hotenja po narodni svobodi hlcoečetfa naroda.
Naslednji dan je imelo generalno tajništvo ukrajinske osrednje rade svojo prvo sejo. O osnutju tega generalnega tajništva, prvega ukrajinskega ministrskega kabineta, se je že brzojavno poročalo iz Pe-trograda; v pojasnilo bodi pripomnjeno, da sestaja generalno tajništvo iz osmih resor-tov, ki so naslednje zasedeni: Viničenko predsednik, generalni tajnik in notranje stvari, Jefremov zunanje stvari, Petljur vojska, Kristjuk državni tajnik, Baranovski finance, Stasjuk ljudska prehrana, Martos kmetijstvo, Sadovski justica.
Do konca junija so bile pomalorusene vse doslej ruske oblasti kijevske guber-nije: policija, zemstvo, prehranjevalni uradi in komisije za razdelitev zemlje. Vse te oblasti so soglasno izjavile, da je »ukrajinska rada edina provizorična najvišja vladna instanca« in sklenile, da naj izvršuje potrebne diplomatične odnošaje z rusko državo generalno tajništvo ukrajinske rade. Dosedanje ruske grbe, pečate in napise navedenih oblasti so nadomestili z maloru-skimi. Plačevanje davkov ruski vladi sc je nehalo že 27. junija, rada. in generalno laj-ništvo bosta v kratkem sklenila čisto ukrajinski davčni sestav. Medtem je odposlalo generalno tajništvo enajst pooblaščenih komisarjev v poltavsko gubernijo, sedem v kremenčuško in štiri v harkovsko gubernijo, da spravijo tamošnje ukrajinsko gibanje v ureieno strugo. Iz mnogih okrožij navedenih gubernij so že došle kijevskemu centralnemu vodstvu naznanila, da se pridružijo centralni radi.
Ukrajinsko vprašanje.
Petrograd, 17. julija. (K. u.) Agentura: Začasna vlada izjavlja o ukrajinskem vprašanju: Kot višji organ za upravo zadev ukrajinskega ozemlja naj se ustanovi posebno generalno tajništvo, kojega osobje bo imenovala vlada v sporazumu z ukrajinskim osrednjim svetom, ki je izpolnjen iz zastopnikov druge narodnosti, ki prebiva v Ukrajini. Začasna vlada smatra za neizogibno potrebno, da se med vojsko ohrani bojna edinost armade. Pridelili se bodo kabinetu vojnega ministra, generalnemu štabu in generalissimu posebni ukrajinski delegati.
Ukrajinsko glavno mesto.
Bern, 18. (K. u.) Ukrajinski urad poroča: Poltava bo glavno mesto bodoče Ukrajine.
ifeije pri Kom
Dunajski vojaški strokovnjaki so presojali položaj 18. t. m. sledeče:
Naš krepki, dasi kratki ofenzivni sunek pri Kaluszu je ustvaril na gališki bojni črti novo podobo. Rus jc bil prisiljen, da je moral pritegniti čete iz sosednih odsekov, ker bi bil sicer izgubil prostor, ki si ga je bil priboril le z najtežjimi žrtvami. Ostali njegovi operativni načrti so zato oslabeli; mi bomo dobili priliko za nova junaštva,
Na bojni črti maršala pl. Mackensena pripravlja sovražnik velike nastope.
Dunaj, 18. julija. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Posebno besno so se borili pri Novici, vasi, ki leži še na sovražnikovem bregu Lomnice. Zmagovite avstrijske in nemške čete so zasedle včeraj popoldne višine vzhodno od navedenega kraja. Protinapadi Rusov so se izjalovili v ognju naših topov in strojnih pušk. Rusi so izkušali dobiti duška z besnimi napadi pri Lodziany v svoji ogroženi postojanki Novica. Naskočili so šestkrat, hrvatski bataljoni so jih šestkrat, vrgli. Sovražne izgube so bile v vseh teh bojih nenavadno težke, tako pri Novici in posebno pri Lod-zianih, kjer je gnalo rusko vodstvo s pravo moskovitsko brezobzirnostjo vedno iznova čete v boj. Pri Kaluszu sta strašno trpeli 117. in 164. ruska divizija; večinoma polki iz odeškega vojaškega okraja. Decimiral jih je naš ogenj. Izpovedi ujetnikov značilno razsvetljujejo občutje čet revolucijske Rusije, Vojaki 160. ruske divizije pripovedujejo, da se je pešpolk št. 638 upiral-vsakemu napadalnemu povelju. Šele novemu polkovniku se je posrečilo, da je 17. t. m. pregovoril ljudi na napad, a polk je toliko trpel, da je ostalo le 300 mož živih. Mnogo vojakov je napadalo le, ker so jim rekli, da je že Lvov padel.
Lvov, 18. julija. Dogodek včerajšnjega dne je tvorilo umikanje Rusov, katerega niso pričakovali. Umaknili so se zadnji trenutek, ker so se zbali osredotočenega napada osrednjih velesil. Ruske divizije bi bile lahko obkoljene in ujete. Rusi so se umaknili do Livke, kjer so zasedli nove postojanke. Avstrijcem in Nemcem so prepustili Lomnico med Podnjejakom in Vi-slovo. Le južno Kalusza so se poizkusili Rusi obraniti pri Novici s protisunkom sovražnika, a so moraji po kratkem odporu pobegniti.
Berlin, 18. julija. Wolff poroča: Na vzhodni bojni črti smo med Kaluszom in Ba-binom popolnoma očistili od sovražnika severni breg Lomnice in ujeli več sovražnikov ter privedli plen. Le pri vasici Babin sc še drži slaba ruska pehota. Višine za-
hodno Brzenov je sovražnik podnevi moč? no obstreljeval, V Karpatih so živahno streljali s topovi. Na obeh straneh Bistrice
smo odbili močno rusko patruljo.
# • *
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 18. julija. Uradno:
Južno Kalusza so razširile hrvatske armadne čete in bavarski bataljoni svoj predvčerajšnjim izbojevani uspeh; vzeli so namreč neko višino pri Novici.
Vzhodno Kalusza smo izčistili levi Hrcg Lomnice.
Sicer na nobenem drugem bojišču nobenih važnih dogodkov.
AVSTRIJSKO VEČERNO POROČILO.
Dunaj, 18. zvečer. Pri Kaluszu napredujejo naše operacije po načrtu.
Severno Haliča so Rusi s topovi živahnejše streljali.
V	Kumuniji in v godnih Karpatih običajen molilni ogeni.
Naša letala so vrgla do 2000 kg bomb na vojaške naprave v Monasterzyski.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 18. julija. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa L e o« polda Bavarskega.
Sovražnik se jc močnejše boril pri Rigi kakor tudi južno Dvinska in Smor-
gona,
V	vzhodni Galiciji so pri Brzezanih
močno streljali.
Na prsdpolju Karpatov so vzele bavarske in hrvatske čete, ki so skupno napadle višine vzhodno Novice, katere so Rusi žilavo branili, in so v vzeti postojanki odbile ruske protinapade. Tudi na drugih, mestih bojne črte pri Lomnici smo Ruse v krajnih bojih potisnili nazaj.
Na bojni črti generalnega polkovnika Jožefa in pri vojni skupini maršala Mak-kensena sovražnik posebno na obeh straneh doline Ruzita in ob Putni močnejše strelja.
Prvi generalni kvartirni mojster • » »
Rusko uradno poročilo.
15. julija. Z a h o d n o b o j i š č e. Na spodnjem teku reke Lomnice so streljali s puškami. Sovražnik je napadel jugozahodno Kalusza večkrat naše čete, ki so zasedle bojno črto Dobrowlany—Novica. V teh bojih smo ujeli tam 16 častnikov in 600 vojakov. Pri Lazianih so potisnile naše čete po celi vrsti ljutih napadov Avstrijce, ujele so približno 1000 mož in zaplenile strojne puške. Pri utrjenih prehodih ob reki Lomnica blizu Perehinska je podvzel sovražnik ofenzivo; poizkušal je potisniti naše oddelke na desni breg Lomnice. Naša ofenziva na bojni črti Slivki-Jasien je zadela na odločen odpor sovražnika. Reki Lomnica in Dnjester sla vsled dežja močno narasli; potoki so se izpremenili v reke in poplavljajo ceste.
Na ostali bojni črti se položaj ni iz-premenil.
Rumu n sko bojišče. V smeri proti Vanu so naši poizvedovalci vrgli prednji sovražni oddelek na levem bregu Aričdarasi, 10 vrst zahodno Vastane. Naše prednje straže so iztisnile Turke iz pokrajine severno od Seresa kakor tudi z višin, ki leže 20 vrst jugozahodno Vana.
Črno morje. Nek naš podmorski čoln je potopil pri Bosporu dve naloženi ladji.
* * *
Strašne izgube Angležev.
Kerenski kot vojak.
Stockholm, 18 julija. »Novo Vreme« poroča: Angleži, ki se bore na ruskem bojišču, so imeli izredno težke izgube; posebno so trpeli angleški oddelki strojnih pušk. List pravi, da so se avstrijske čete trdovratno branile. Kerenskij je rekel, da se bo boril osebno v prvi črti.
11 ruskih polkov razpuščenih.
Stockholm, 18. Iz Haparande se poroča: 11 ruskih grenadirskih polkov so razpustili, ker niso hoteli na fronto.
Ruski general Noskov umorjen.
Stockholm, 18. »Rusko Slovo« poroča iz Harkova: General Noskov, član francoske častne legije, ki je igral v japonski vojski veliko vlogo, je bil umorjen v trenot-ku, ko je nameraval, da ogleda neki polk, ki je bil pripravljen, da odrine na bojišče,
Napadalca še niso dobili.
• • «
Pred rumunsldm napadom.
Lugano, 18. (K. u.) Pariški list »Agen-ce de Balcan« poroča: Rumunska armada je na tem, da v popolnem solgasju z Brusi-lovom preide k ofenzivi.
Rusija pred novim iireoMom.
Rotterdam, 18. julija. »Daily News« poročajo o izpremenienem javnem mnenju ruskega naroda, ki je zavzelo odločno stališče proti začasni vladi. V Petrogradu je več tisoč ljudi zahtevalo, naj vlada takoj
odstopi in da naj dobi delavski svet vso moč.
Ministrska kriza.
Stockholm, 18. julija. (K. u.) Ruska ministrska kriza je nova koncesija radikalni smeri, ki zahteva popolno socijalizi-ranje. Demonstracija 5000 s strojnimi puškami oboroženih vojakov v Petrogradu enako dokazuje neoslabljeno agitac'jo boljševikov.
Veliki vojaški nemiri v Pelrogrado.
Več oseb mrtvih.
London, 17. julija. (K. u.) Reuterjev urad poroča iz Petrograda 17. t. m.: Včeraj zvečer je prišlo tu do velikega oboroženega nastopa, katerega so vprizorili maksimalisti. Cele ure so se vozili po mestu avtomobili z vojaki, mornarji in civilisti, ki so bili oboroženi s puškami. Na Nevskem prospektu se je streljalo, Več oseb je bilo pri tem ubitih. Glavni povzročitelj upora je bil menda prvi mitralješki polk. Med manifestanti so bili tudi oddelki grenadirskih polkov Pavlovskij in Moskov-skij. Vojaki so zasedli tiskarno »Novega Vremena« in izsilili objavo oklica, v katerem se ljudstvo poziva, naj vrže začasno vlado. Glasilo delavskega in vojaškega sveta obsoja gibanje kot revoluciji nevarno. Nešteti tovorni vozovi vozijo strojne puške v vilo plesalke Krasinske, kjer je glavni stan prvega mitralješkega polka. Polki Smolenski, Letovski, Ismailovski in Sjemenovski so še mirni. Posadke v Orani-jevsku, Carskem selu in Petrovem dvoru se ravnajo po ukazih delavskega in vojaškega sveta.
Dr. Michaelis in oroi Czernin.
Dunaj, 18. (K. u.) Nemški državni kancler dr. Michaelis je poslal grofu Czerni-nu pozdravno brzojavko, v kateri povdar-ja, da se bo trdno držal načela vsakega nemškega državnega kanclerja, ki je: ohraniti najtesnejšo in najzvestejšo zvezo z Avstrijo. Grof Czernin se mu je zahvalil za pozdrav in izjavil: Za časten mir pripravljeni, sicer pa odločeni za boj do skrajnosti, bosta Nemčija in Avstrija izsilili pogoje za nemoteno mirno bodočnost.
Zakaj je odstopil pl. Bethmann-Holhveg?
Berlin, 18. Ni še jasno, kakšno stališče bo zavzel novi državni kancler dr. Michaelis. »Berliner Tageblatt« pravi, da je odločil nemški cesarjevič, ko je šlo za to, če Bethmann-Hollweg ostane. Tudi Hindenburg, posebno pa Ludendorff, sta želela, naj Bethmann-Hollweg odstopi.
igari v vojni.
BOLGARSKO URADNO POROČILO, Sofija, 18. julija. Uradno: Na celi bojni črti se je le slabo streljalo, le na Dobrem Polju so s topovi živahno streljali. Pri Moglenici smo pregnali in sicer pri Nonte sovražni poizvedovalni oddelek. Ob spodnji Strumi praske; poizvedovale so patrulje,
Sofija, 18. julija. Uradno: Pri Mahmudiji so streljali nekoliko s topovi in s puškami; pri Tulči so streljali s puškami, pri Parkešu in na višini Bujak nekaj strelov s topovi.
Vojska z Italijo.
Italijansko uradno poročilo.
17,	julija. Na drugem vrhu Colbricona smo z mino porušili znatna ojačevalna in približevaina dela, katere je sovražnik proti našim postojankam pravkar izvršil. V široki vsled eksplozije nastali odprtini je bilo ubitih okoli 30 sovražnikov, V Veltli, v Karniji, v gornji dolini Dogano in na Malem Palu smo odbili sovražne patrulje, ki so se skušale približati našim črtam. N^ ostali fronti trajen ogenj obeh artiljerij.
18,	julija. Včeraj smo odbili sovražne oddelke, ki so se skušali približati našim postojankam na Buchensteinu, Monte Piano, na prelazu gore Croce, ob Cermelico, ob Cadore jn pri Čiginju (jugozapadno od Tolmina). Nekaj ujetnikov je ostalo v naših rokah. Sovražna artiljerija je obstreljevala posebno naše črte v odseku Zugna, na Pasubiju, na Vodicah in vzhodno od Gorice. Na njih ogenj je povsod odgovarjala naša artiljerija, ki je osredotočila svoj ogenj tudi na nabrežinski kolodvor in tam povzročila požar. Letalci so na celi fronti živahno delovali.. Zbili smo dve sovražni letali, eno vzhodno od hriba Sv, Danijela, drugo v Lomu (južno od Tolmina). Eden naših letalcev je bil v naših vrstah prisiljen, da se je spustil na tla.
Novi laški mornariški minister. Lugano, 19. Na mesto odstopivšega kontreadmirala Triangi je imenovan za
mornariškega ministra viceadmiral Alber-to del Bono.
Boji oa zahodu.
Angleži in Francozi poizvedujejo skoraj na celi nemški bojni črti, kje so se umaknile čete za ojačbo črt na vzhodu. Listi sporazuma namreč trde, da je moralo nemško vojno vodstvo vsled ruske ofenzive premikati čete. Angleži in Francozi napadajo tudi zato, da razbremene Rusijo.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 18. julija. Veliki glavni stan:
Vojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Topni|ki boj na Flanderskem se je bil na obali močnejše. Od Ysera do Lysa se je v primeri s prejšnjimi dnevi znatno zvišal.
Med Hollcbeke in Warnetonom smo odbili angleške poizvedovalne sunke v boju moža z možem. Ob prekopu La Bas-see, pri Loosu in Lensu kakor tudi na obeh bregovih Scarpe so zvečer živahno streljali, Angleži so napadli severno ceste Arras-Cambrai, ko se je stemnilo. Izvzem-ši tesnega vpadališča zahodno Bois du vert smo jih vrgli. Danes zjutraj smo pregnali z ognjem angleški bataljon, ki je napredoval severno Fresnoy,
Vojna skupina nemškega cesarjevič a.
Ob Aisne in v Champagni so, ker se je slabo videlo, le malo streljali. Na levem bregu Moze so se borili podnevi. Po triurnem najmočnejšem obstreljevanju s topovi so napadli Francozi v širini 5 km od gozda Avocourt do ozemlja zahodno Mrtvega moža. Na jugovzhodnem potu gozda Malancourt in na obeh straneh ceste Ma-lancourt-Esnes so vdrli po besnem boju v jffke, ki smo jih pred kratkim tam osvojili, Sicer smo jih vrgli, Z večernim navalom je poizkušal sovražnik razširiti, kar je bil pridobil. Napad se je zrušil brez uspeha z velikimi izgubami za sovražnika.
Vzhodno Moze je sovražnik živahnejše streljal kakor sicer.
Bojna skupina vojvoda
Alberta Virtemberžana.
Nobenih posebnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
16. julija zvečer. Srednje artiljerijsko delovanje severno od Bray-en-Laonnis in pri Hurtebise, precej silno zapadno od Reimsa. V Champagni se je ponoči pričeti boj na Hochbergu končal s popolnim neuspehom Nemcev, ki nam kljub svojim naporom niso mogli zopet vzeti od nas dne 14. t. m. osvojeno ozemlje. Reims je dobil 1300 granat, dva starčka sta ubita. Delovanje letalcev in artiljerije na levem bregu Moze.
Angleško uradno poročilo,
16. julija. Zgodaj zjutraj smo uspešno poizvedovali vzhodno od Vermellesa. Našo črto severovzhodno od Nessitena smo pomaknili nekoliko naprej. Nemška artiljerija je jugozapadno od Lensa in v sosedstvu Armentieresa hujše delovala. Tri nemška letala smo včeraj zbili, tri naša pogrešamo.
Upori v francoski armadi.
Berlin, 18. julija. Wolff: Iz pisem francoskih vojakov sledi, da se množe v francoski armadi upori.
Novi angleški ministri.
London, 17. (K. u.) Uradno: Prvi lord admiralitete Carson je imenovan za člana vojnega ministrstva brez portfelja. Addison je imenovan za ministra brez portfelja, Montague za državnega tajnika Indije, Churchil za municijskega ministra in sir Eric Geddes za prvega ministra admiralitete.
Rotterdam, 18. »Ruskoje Slovo« poroča, da so Rusi v bojih od 1. do 6. julija izgubili 50 odstotkov častnikov. Disciplina ni na višku. Nekaj polkov se je, ne da bi sovražnik pritiskal na nje, vrnilo v izhodne jarke. Po parlamentarjih so Nemcem celo sporočili, da bodo napadli. Gre za u-sodo Rusije. Če bo ofenziva ustavljena, bo to konec Rusije.
Velika fiilka ielal na zahodu. - 50 lelal v Doju.
Berlin, 18. julija. Wolff poroča: Na zahodni bojni črti je 17. t. m. deževalo in se je slabo videlo, kar je zaviralo boje. Okoli 9. ure zvečer se je bila velika bitka v zraku. Z obeh strani se jo je udeležilo približno 50 letal. Naši bojni letalci so izredno drzno in neprestrašeno napadli sovražnika, ki je spretno in žilavo nastopal; sestrelili so 11 sovražnih letal. Naš letalec je tudi sestrelil zrakoplov, naše baterije so prisilile 4 zrakoplove, ua so se morali izpustiti na tla.
_ Pri Artois je napadal približno 400 mož močni sovražni oddelek ob 6. uri' po-
poldne po krepkem streljanju vzhodno Monchy našo postojanko. Kar ni obležalo v zapiralnem ognju, smo vrgli v boju z ročnimi granatami.
V Champagni smo se le zmerno borili. Francozi so od gozda Avocourt do »Mrtvega moža«, na 5 km širini, prodrli v širini 2 km in v globini 500 m v našo postojanko. Sovražne skrajno težke izgube je še pomnožil naš uničevalni in zapiralni ogenj.
Podmorska vojsko.
Uspehi podmorske vojske.
Berlin, 18. julija. Uradno.
Nek naš podmorski čoln je uničil v Angleškem kanalu zopet 3 parnike in 2 jadrnici,
Ludendorff o uspehih podmorskih čolnov.
Berlin, 18. julija. Wolff javlja: Čujemo, da je izjavil v razgovorih med najvišjim vojnim vodstvom in člani državnega zbora generalni poročnik Ludendorff med drugim: Najvišje vojno vodstvo je predvsem glede na vodstvo podmorske vojske želelo, da zadene sovražno vojno gospodarstvo, posebno izdelavahje streliva. Podmorski čolni so zahodne armade bistveno razbremenili. Sovražnik ne izdela več tako strelivo, kakor ga je prej. Mornarica sodeluje vzorno z armado odgovarjajoč neizmernim razmeram svetovne vojske, v kateri še stojimo z obema nogama, Vrhovno vojno vodstvo pričakuje dalje od podmorske vojske, da bo zadeta vojna sposobnost Anglije, ker se znižuje njen tovorni prostor na svetovnem morju. Izpolnila se bo tudi druga, želja. Kljub Ameriki se bo končala svetovna vojska in se bo dosegel mir, ki si tudi vrhovno vodstvo želi.
Razširjena podmorska vojska.
Haag, 18. julija. »Morningpost« javlja: Angleška vlada jc vsled podmorske nevarnosti zaprla nova ozemlja, ki so bili dozdaj nevtralcem prosta. Vzrok: podmorska vojska.
Haag, 18. julija. Iz Londona: Zaprli so vsa pristanišča vzhodne angleške obali, ker so nemški podmorski čolni vhode zaprli z minami.
Konference v Stockholmu.
Stockholmska konferenca.
Lugano, 18. julija. »Corriere della Sera« poroča iz Londona, da za 15, avgusta v Stockholm sklicana socijalistična mirovna konferenca še nikakor ni zagotovljena. Ruski delegati hočejo na vsak način doseči, da se konferenca vrši. Stavili so pa pogoje, ki socijalistom ententinih dežel onemogočajo udeležbo, tako n, pr, razpust vsake »svete skupnosti« z drugimi strankami in pismena obveza za absolutno izvršitev sklepov konference. Rusi so sicer omilili te pogoje, vendar je še vprašanje, če jih bodo francoski in angleški delegati sprejeli in se udeležili konference. Za konferenco je določen Branting kot predsednik in Huysmans kot zapisnikar. Sprejela pa bosta le, če se angleški in francoski so-cijalisti udeleže konference.
Stockholm, 18. julija. (K- u.) Od Rusov izpuščeni avstrijski demokrat bo tolmač na mednarodni mirovni konferenci v Stockholmu.	i
»Vossische Zeitung« in Jugoslovani.
V »Vossische Zeitung« je pred kratkim bil prinešen članek, ki dokazuje, da mora Avstrija v interesu srednje Evrope anektirati Srbijo in se za to idejo sklicuje na avtoriteto princa Evgena. »Hrvatska in Slavonija, Bosna, Dalmacija, Primorsko, Kranjsko, južno Štajersko in Koroško naj se združijo v avtonomno delno državo monarhije in s priklopitvijo Srbije dosežejo tisto izpopolnitev, ki bi varovala Avstrijo pred vsakimi zunanjimi agitacijami, ker bi bili potem vsi Jugosjovani združeni v okviru monarhije.«
Smola ameriškega poslanika.
Stockholm, 18. julija. »Aftonbladet« poroča: Pri -kolodvoru Kjatka (vzhodna Rusija) je bila razstreljena železnica. Vsled tega je imel posebni vlak ameriškega poslanika, ki potuje domov, 31 ur zamude.
Srbi v Solunu.
Haag, 18. »Times« poročajo, da bo sedež srbske vlade premeščen v Solun.
Srbski princ Jurij v Švici.
Bern, 17. (K. u.) »Press-Telegraph« poroča: Srbski princ Jurij se je pripeljal 15. julija v Brix (Švica).
Car umobolen?
Lugano, 18. Iz Petrograda se poroča: Bivši car Nikolaj kaže znake umobolnosli. Boje se, da ne bi izvršil samomora. Zato so stražo poostrili.
Nov i kitajski ministrski predsednik.
Peking, 17. (K. u.) Reuter: Tuan Tsi Ju i je sprejel ministrsko predsedstvo in vojno ministrstvo.
Dnevne novice.
+Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so čč. gg. kaplani: Ivan Sadar iz Mirne peči za prefekta v zavod sv. Stanislava, Karel Rupnik iz Erze-lja za ekspozita na Konjšico; Josip Gosti-ša iz Št, Vida pri Zatičini za župnega upravitelja v Spodnji Log pri Kočevju; Ivan Drešar iz Spodnjega Loga pri Kočevju v Trebnje; Frančišek Lončar iz Št, Jerneja v Št. Rupert; Rudolf Kapš iz Trebnjega v Št. Jernej; Josip Stupica iz Šmartnega pri Litiji v Trebnje; Frančišek Gabrovšek iz Hrenovic k sv. Petru v Ljubljani; Andrej Kajdiž iz Smlednika v Hrenovice; Martin Bukovec iz Bohinjske Bistrice v Smlednik; Alojzij Tome iz Stopič v Faro pri Kostelu; Ignacij Skobc iz Senožeč v Preserje; An-: ton Bojanec, ekspozit v Suhoriji, za ekspot žita v Nadanje Selo; Franc Vidmar iz Iga za ekspozita v Suhorijo; Ivan Sušnik iz Planine na Ig. — Nameščeni so čč, gg. se* meniški duhovniki: Peter Flajnik v Le* skovcu, Janez Komljanec pri Sv. Križu pri Kostanjevici, Andrej Stare v Mirni peči4 Štefan Traven v Dolah pri Litiji, Franc Ur* banec v Šmartnem pri Litiji, Vincencij Zoil v Bohinjski Srednji vasi, Janez Zore v Št, Vidu pri Zatičini, Josip žužek v Planini, — Novomašniki: Anton Dolinar v Starem trgu pri Kočevju, Vincencij Gostiša v Šempetru pri Novem mestu, Jakob Miglič V Studenem, Alojzij Peček v Koprivniku nal Kočevskem, Janez Pirkovič v Kočevju, Janez Pivek v Stopičah, Frančišek Šuštar v Bohinjski Bistrici, Filip Terčelj v Škofji Loki, Anton Urh v Dolu pri Ljubljani, Ja-. nez Vilhar pri Sv. Križu pri Kostanjevici Alojzij Zupane v Toplicah.
-f Promoviral bo v soboto, dne 21. t< m. za doktorja modroslovja g. prof, Ivan Grafenauer. Odličnemu slovstvenemu zgo-dovinarju najiskrenejše čestitamo.
+ Promoviral bo za doktorja prava V petek, dne 20. julija 1917 gosp. Fran Jež, Mlademu doktorju, marljivemu delavcu na polju narodne obrambe, ki je bil večj časa tudi urednik našega lista: najprisrč-nejše čestitamo.	|
—	Odlična telefonska postaja. Telet fonska postaja, ki jo vodi podčastnik Ant ton Gregorec, je bila deležna naslednjih likovanj: Podčastnik Gregorec dve mali srebrni, bronasto in Karlov križ; telefonist Anton Pikš malo srebrno, bronasto in Kart lov križ; telefonist Ivan Mihor malo sret brno, bronasto in Karlov križ; telefonisti Josip Judnič bronasto in Karlov križ^ tf lefonist Peter Roje bronasto.
—	Pogubonosen vihar v Celovca, noči od 16. na 17, julija je divjal nad Cet lovcem silen vrtinčasti vihar, pravcati dt klon. Trgal je strehe in žlebove, podiral dimnike, rušil ograje in ruval orjaška dret vesa. Vmes je lil dež in se vsipala toča. Pcj vrtovih je docela uničena zelenjava in Sa* dje. V mnoga stanovanja je udrla voda, bcM disi s ceste, bodisi skozi odkrito streho alj razbita okna. Potrganih je bilo veliko telet fonskih žic. Na kolodvoru je vihar prevrget dva tovorna vozova. Po drevoredih in n^ trgih je izruval mnogo krasnih dreves. ]
—	Frankirajte časnike, ki jih pošiljata vojakom. Vojska se nagiblje h' koncu, a še danes se dobijo ljudje, ki oddajajo časnike, naslovljene na vojake, nefrankirane. Po poštnih predpisih so nefrankirane tiskovit ne nedopustne in to velja tako za civilno prebivalstvo kakor za vojaštvo. Nefranki-. rani časopisi se ne odpošiljajo, torej ne prta dejo naslovniku v roke.
—	Zamena invalidov med Avstron Ogrsko in Rusijo. C. in kr. vojno ministrt stvo je predlagalo na pristojnih ruskih met stih, naj bi se vsi invalidi obeh armad, ki se nahajajo po nevtralnih državah, pustili domov. Rusija je predlogu pritrdila ter se v kratkem vrne v Avstro-Ogrsko večje število naših invalidnih vojakov, ki so bit vali doslej na Danskem in Norveškem. Zat to naj svojci teh invalidov zaenkrat odlot že svoje morebiti nameravane obiske, dot kler se stvar glede vrnitve popolnoma ne uredi.
— Iz Dola se moram vendar že oglasiti* Poročal bom danes več žalostnih kot vet selih dogodkov. — Dne 5. junija že poznoi zvečer je šla v temi kravici polagat še mat lo krme 6 letna Minka Zaje, krojačevi hčerka. Kopača jo zadene ravno v oko in se ji razlije. — V noči od 16. na 17. jun. je zelo vznemiril devet strank, da niso mogle počivati, neki umobolni ter hudomušni Anžkov, mlinarjev iz Vidma. Splošna želja je, da se ga shrani na varno vsled neprijaznih groženj. — Ginljivo je bilo gledati prizor, ko so 19. junija dopoldne iz deželne bolnice prepeljali truplo 15 letne Frančiške Avsec, katera je umrla vsled zastrupljenja krvi. Fr. H., 12 letni šolar je vrgel dekletu iz češnje špičasto palico. Zadel je dekle ravno na roko. Rana, zastrup-ljenje, kateremu se je pridružil tetanus (krč), so ugasnili mlado življenje v veliko žalost starišem in poznanim. — Imeli smo 24. junija slovesnost prvega sv. obhajila. Lepo je bilo videti dečke in deklice, ki so veselo korakali proti cerkvi paroma, Bilo jih je vseh 21, Toraj niso bili vsi na pare, En deček že pripravljen ni prišel vsled
kratkovidnosti starišev. — Priredili smo 7. jun. ter 24, jun. popoldne procesijo za dež k Materi žalostni v Beričevem. Obakrat nas je dobri Bog uslišal ter poslal blagodejnega dežja. Bog nas varuj nadalje treska in toče, kajti 27. junija smo se bali, ker je med dežjem že nekoliko padala toča, pa posebne škode ni povzročila. Udarila jc bila tudi strela v neko stanovanje v Kle-čah. Pogasili so brzo in škode ni posebne. Enega moža, ki je ravno prišel na dopust, je omamilo za hip. — Človek sc povprašuje, kako vendar to, da je v Dolu in njegovi okolici poginilo več psov? Tudi tukaj se kažejo sledovi hrdomušne mladine. Nekaterim se ne zdi škoda strankam pobijati piščeta v času splošne draginje ter grozeče lakote. — Zgodaj ;e začel 12 letni šolar V. A. krasti. Kar 200 kron je bil odnesel, mati ga pa še podpira v hudobiji. Kam plo-vemol — Pred nekaj dnevi se je luclo omra-čU duh 24 letnemu dokletu Metki Ocepek iz vasi Videm. — V soboto 30. jun. smo v fari pokopali že 27. mrliča. Po večini so pomrli odrastli. Njihovo smrt, smemo trditi, je pospešila izdelanosv, žalost, nezadostna in neprimerena hrana.
—	Poseben zavod za Balkan na gra-Škem vseučilišču. Na graškem vseučilišču je otvorjen poseben institut za preučevanje Balkana.
—	Umrl je v Gradcu polkovnik 27. pp. Albert Reymann, star 56 let.
—	Neznana utopljenka. Iz D. M. v Polju: Dne 17. julija t. 1. priplavila je Ljubljanica truplo neke ženske na jez Vevške papirnice, Utopljenka je srednjevelika, precej močna, na truplu se ne najde znakov kakega nasilstva. Prepeljali so truplo v mrtvašnico k D. M. v Polju,
Vojnoskrbstveni zaklad za podpiranje vdov in sirot c. in kr. kranjsko-koroško-štajerskega p. h. p. št. 28 (preje polj. top. p. št. 7), ki ga je osnovalo in ga redno podpira častništvo in moštvo navedenega polka, ima namen, nuditi podporo 1. v vojni ranjenemu ali obolelemu moštvu, ki je vsled tega postalo popolnoma ali deloma nesposobno za delo in zaslužek; 2. revnim vdovam in sirotam moštva, ki je padlo ali vsled bolezni umrlo v sedanji vojni. Podpore so namenjene le moštvu navedenega polka in njih svojcem. Premoženje se bo razdelijo v obliki omenjenih podpor še-le po demobilizaciji, prošnje se pa morejo vlagati že sedaj, in sicer na polkovno poveljstvo; občina ali okrajno glavarstvo mora potrditi, da je prosilec brez premoženja, Ker prispeva častništvo in moštvo tudi v druge vojaške zaklade, dosedaj polkovni podporni zaklad ni posebno znaten ter tudi podpore ne bodo mogle biti velike. Spričo blagega namena bi bilo želeti, da bi našel podporni zaklad p. havb. p. št. 28 čimveč pospeševateljev in podpirateljev.
—	Novi občinski davki v Zagrebu. V prihodnji seji zagrebškega občinskega sveta pride v razpravo predlog o povišanju že nekaterih obstoječih davkov in na vpeljavo novih občinskih davkov. Zviša se predvsem davek na alkoholne pijače v prvi vrsti na peneča vina v steklenicah.
Z grškega konzulata v Reki so te dni sneli grb in zastavo. Dosedanji tamošnji konzul Bela Cosulich je prejel od grškega poslanika Gerpacita pismo, v katerem mu naznanja, da zapusti Dunaj in mu naroča, naj shrani konzularni arhiv, Grški podaniki na Reki — kakih 20 po številu — bodo sedaj pod pokroviteljstvom holandske-ga konzula.
—	Nesreča. 20 let stara Osredkar Pavla, dekla pri posestniku Ernestu Cerarju v Blagovici pri Brdu je 10. t. m. hotela iti k jedi, ko so bili zmetali seno pod streho, Skočila je izpod strehe na kup sena v svi-slih. Pod kupom je stala slamoreznica, ob katere klinah se je Osredkarjeva tako obrezala po obeh nogah, da so jo morali nemudoma odpeljati v deželno bolnišnico.
Pogrešani vojaki. Marija Fornazarič, Dolganjiva št, 23, Sv. Lovrenc, Dolenjsko, išče svojega moža Antona Fornazarič, ki je bil do septembra 1916 kot črnovojnik pri železniški stražni kompaniji na Bledu, — Ana Šfiligoj pri Ant, Trpin, Rožna ulica 39/1,, Ljubljana, išče svojega brata Mihaela Šfiligoj iz Kozarnega. ki je služil pri III, Mk. 27. dom. pešpolka. — Jožef Škerjanec, Res, Spit. Nr. 4, II., 5, Ljubljana, išče Josipa Škerjanec in Josipa Zarazut.
Umrl je Budimpešti upokojeni ministrski svetnik, Hrvat, Gulovič.
Smrt srbskega pesnika. »Beogradske Novine« poročajo, da je utonil odlični srbski pesnik Vladislav Petkovič, ki je pisal pod pseudonimom »Dis«, za časa vožnje na Krf. Parnik je bil torpediran in Dis je našel svoj grob v morskih valovih. Star je bil 40 let.
Priprave za četrto vojsko pozimi.
Rotterdam, 18. »Sundvall Posten« pojoča: Cel svet se pripravlja na četrto vojsko pozimi. Zakrivila jo bo Amerika, a tudi v Angliji in v Franciji so še ze-lo zavzeti za vojsko. Če se Nemčiji posreči, da pomnoži uspehe svojih podmorskih čolnov in da jih še nekaj mesecev vzdrži, bo Anglija prisiljena, da sklene mir, kar je zanjo tudi
edino sredstvo. Če se pa to ne posreči, ni le neizogibna četrta, marveč tudi peta voj-rka pozimi.
LSiiiiiiflisKe novice.
lj Predavanje o konserviranju sadja in zelenjave. Mestna aprovizacija nadaljuje svoje predavanje o konserviranju sadja in zelenjave v četrtek dne 19. julija ob 8. uri zvečer v poslopju tukajšne realke. Predava deželni sadjarski nadzornik M. Humek. Že prvo tozadevno predavanje je vzbudilo med gospodinjami največjo pozornost in je pričakovati, da bo tudi drugo predavanje najboljše obiskano.
lj Tiskovine za popisovanje premoga industrijskih podjetij so magistratu došle in se dobivajo v mestnem popisovalnem uradu. Interesenti se pozivajo, da si jih takoj vzemo in jih, ker jih mora magistrat do 27. t. m, predložiti vladi, vrnejo izpolnjene najkasneje do 25. t. m.
lj Umrla je v Ljubljani gdč. Friderika Gertscher.
lj Pisarna dr, Pegsna je za dobo sodnih počitnic odprta od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. Tozadevni oglasi je bil po-moten.
— Avstrijsko mornariško društvo. Ljubljanska krajevna skupina Avstrijskega mornariškega društva sporoča svojim mnogobrojnim članom, da je od osrednjega odbora na Dunaju došel dopis, v katerem se članom ljubljanske skupine priznava kaj uspešno delovanje in izraža topla zahvala. — Nadalje prosi vodstvo ljubljanske skupine čestite člane najvljudneje čim prejšnjega odziva na dopis, ki ga jim je bilo nedavno doposlalo.
lj Resnična dogodbica. Stotnik stopi v tramvaj, ker ni nobenega sedeža prostega, je stal v sredini voza. Isti trenotek se dvigne s svojega prostora star črnovojnik, vendar stotnik mu reče: »Le sedite!« Naš skromni črnovojnik se zopet vsede, toda že čez nekaj sekund hoče zopet vstati, toda stotnik mu vnovič reče: »Le sedite, dragi moj!« In še enkrat se vsede črnovojnik. Tretjič vstane naš mož in ker mu hoče stotnik vnovič reči, naj le sedi, pravi ves obupan: »Najpokorneje prosim, gospod stotnik, da bi me vendar končno pustili izstopiti, že itak moram iti štiri postaje nazaj!«
lj Umrli so v Ljubljani: Friderika Gertscher, zasebnica, 70 let. — Frančišek Slapar, hči strojarjeve vdove, 6 let. — Marija Pere, mestna uboga, 66 let.
lj Izgubila se je včeraj škatljica z zlato zapestno uro in uhani. Pošten najditelj se prosi, naj odda proti dobri nagradi ravna teljstvu državne policaje.
Sto kron za metrski stot sena. V za-
padni Ogrski plačujejo tačas seno po 100 kron metrski stot. Vol sne na dan svojih 10 kilogramov sena, kar znaša na leto 3600 kron. Ker pa potrebuje razen sena še druge krme, se more računati, da stane danes prehrana enega vola 5000 do 6000 kron, Ako pomislimo, koliko je družin s številnimi otroci, ki nimajo niti polovico gornje svote letnih dohodkov, potem nas more pred takim-le dobrorejenim volom prevzeti veliko občudovanje.
Prti in prtiči na Nemškem prepovedani. Državni urad za obleko na Nemškem je izdal ukaz, da po gostilnah ne smejo gostom več dajati prtičev in tudi miz ne smejo več pogrinjati s prti'. Po hotelih smejo vsakemu posameznemu gostu premeniti posteljno perilo samo enkrat na teden in mu dati le po eno obrisačo na dan. Tudi v kopališčih se omeji poraba perila. Papirni prtiči so dovoljeni,
Prehrana poljskih delavcev, Ministrstvo za prehrano je naročilo političnim oblastem, da je poljskim delavcem pod vsakim pogojem dati potrebna živila, da ne bodo prenehali z delom. Tako se hoče preprečiti škoda, ki bi lahko nastala neizmerna za aprovizacijo prihodnjega leta. Prizadeti se imajo oglasiti pri svojih aprovizač-nih uradih.
Proti prezgodnji predaji čebule. C. kr. deželna vlada naroča okrajnim glavarstvom in mestnemu magistratu, da naj preprečijo prezgodnje ruvanje čebule, ker sc na ta način dela splošni aprovizaciji velika škoda, Ravnotako bo treba preprečiti prezgodnje izkopavanje krompirja ter izvoz zelja.
Nakaznice za premog nameravajo oktobra meseca vpeljati na Dunaju.
—	Ogrske trgovske zveze s Holandijo. Reški listi poročajo, da je sklenila budim-peštanska lesna tvrdka D. Kemeny pogodbo, da dobavi na Nizozemsko 45 vagonov hrastovega lesa za pohištvo. V zameno pošlje Holandska na Ogrsko kondenzi-rano mleko, maslo in sir.
—	Konserviranje sadja brez sladkorja v gospodinjstvu. C. kr, urad za ljudsko prehrano na Dunaju je izdal spis o konserviranju sadja brez sladkorja v gospodinjstvu, katerega je sestavil Henrik Pfciffcr, profesor na c. kr. višjem učnem zavodu ; i vino- in sadjerejo v Klosterneuburgu.
Listje za krmo. V največ delih naše dežele je bila letos jako slaba letina za seno. Praktični poizkusi pri posameznih ka-valerijskih formacijah, kakor tudi znanstveni poizkusi so dognali, da je listje največ vrst drevja najboljše, ter polno nadomestilo za seno. Torej če to krmo z dobrim vspehom rabi armada za svoje konje, bi bilo želeti, da se je poslužujejo tudi naši gospodarji, ter pričeli rabiti to krmo brez predsodkov v svojih hlevih. Najboljše za to krmo služi listje hrastovo, pravega kostanja in bukve, seveda je tudi drugih vrst dreves listje porabno za krmo. Listje, nabrano v mesecu juliju, daje najboljšo krmo, ker ima največ redilnih snovi, seveda se pa nabira to listje lahko do pozne jeseni. Nabira naj se tako, da sc prav drobne vejice z listjem režejo ali pa tudi samo listje nabira. Tako nabrano listje naj se posuši v kozolcih, ali pa na drobno nastlano posuši v senci, in potem shrani v zato pripravne prostore. Pred krmo se more to listje drobno zrezati, s senom pomešati ali pa tudi samo za krmo porabiti, živina ima to krmo rada, ter pri tem tako dobro vspeva, da lahko, če potrebno, popolnoma pogreša oves, ali njega nadomestila. Priporoča se, da se to listje za krmo pridno nabira, ter s tem zlasti omogoči prihranitev večje množine krme. Pri nabiranju tega listja bili bi porabni sedaj v počitnicah, kjer drugih delavskih moči neclostaja, otroci, katerim bi to delo ne bilo samo zdravo ampak tudi kratkočasilo.
Tako bi zaleglo. Iz Augsburga poročajo; Kazenska zbornica je obsodila ravnatelja sladinske tovarne v Mellrichstadtu, Rubyja, radi prepovedane trgovine s sladic nom in radi oderuških cen na 310.000 mark globe ali leto dni zapora. Ruby je imel 100.000 mark oderuškega dobička.
Moravske šole pozimi zapite? »Ven-kov« poroča, da namerava moravski deželni šolski svet spričo nedostajanja premoga uvesti na vseh šolah, kjer kurijo s premogom, zimske počitnice, ki bi ircjale od 1. novembra do 1. marca.
Letina na Francoskem obeča zelo slabo. Pridelati utegnejo 40 milijonov meter-skih stotov nasproti 77 v 1, 1914/15, 60 v 1. 1915/16 in 58 v 1. 1916/17. Kljub vsem omejitvam se je potrebščina le malo znižala. Zato se bo moral uvoz za prihodnje leto zvišati za tretjino.
Monopolno blago v Srbiji. Belgrajski generalni gouvernement je poveril razpe-čavanje tudi prej monopoliziranega blaga v Srbiji raznim velebankam. Peštanska ogrska komercijalna banka je dobila monopol za petrolej in špirit, ogrska bančna in trgovinska akcijska družba monopol za sol, tobak in vžigalice. Kontrolo izvršuje finančni oddelek omenjenega guvernemen-ta, medtem ko ima za dobavo in razdeljevanje skrbeti in voditi kontrolo belgrajska »Warenverkehrszentrale«. Slučaji navijanja cen in nepravilnega razdeljevanja niso izostali. Pozneje se je razdeljevanje uredilo. Soli so dajali na osebo po 70 deka-gramov na mesec, petroleja 013 I na mesec, kar odgovarja 1 litru na 100 oseb. Na ta način se je promet z monopolnim blagom v polno zadovoljnost prebivalstva uredil,
MisM svel.
Dunaj, 18. (K. u.] Danes popoldne je zboroval ministrski svet, ki je več časa trajal. Predsedoval mu je ministrski predsednik dr. vitez pl. Seidler.
Zrlve mm vejle.
Nemci izgubili 285, Angleži in Francozi pa 1095 letal. Berlin, 18- Wolff poroča: V prvi polovici 1917 so izgubili Nemci 285, njih sovražniki pa 1095 letal.
Begunci — Jugoslovanskemu klubu. Prejeli smo: Županstva evakuiranih goriških občin se v imenu svojih občinarjev najiskreneje zahvaljujejo gg. državnim poslancem Jugoslovanskega kluba za požrtvovalno delovanje v pomoč beguncem. Odprli ste svoja sočutna srca, otrli nebroj solza in olajšali veliko gorja. Čast. gosp. dr. Kreku, poročevalcu begunskega za-na, še posebej prisrčna hvala. Prvi del begunskega vprašanja je vsled odločnega nastopa slovanskih poslancev srečno prišel pod streho, raditega z mirnim srcem zremo v bodočnost z neomejenim zaupanjem do gg. poslancev Jugoslovanskega kluba, da se tudi drugemu delu, t. j. povrnitev škode povzročene po vojni, posreči priti do zakonite veljave. V to Bog pomozi!
— Smrtna kosa. Umrl jc v Cclovcu vojaški delavec Franc Stepančič iz Trsta, star 43 let. — V Trstu je umrl profesor na državni realki Vinccnc Hruby, siar 32 let.
Odlikovanje, Tržaškim Slovencem ".i g. Davorin Mikck, c. kr. fin. uradnik ;'r:tu, sedai koi računski podčastnik pri
žel. stotniji v Kozini, je bil dne 14, t, mes..
odlikovan oJ cesarja s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne sve^ tinje.
Odlikovanja v finančni straži. S sre-brnim zaslužna ii K r i žcein s krono na traku hrabrostne svetinje so bili odlikovani: tit^ respicijenti Fran Cormann, Andrej Kle-^ mene, Jurij Jug, Jojip Butinar, Josip Det kleva, nadpaznika Ivan Lah in Rihard Su-> pan ter iit. nadpaznik Alojzij Runovec; s srebrnim zaslužnim križcem na traku lira« brostne svetinje jc bil odlikovan paznik M< Jezernik.
Sv. Lucija ob Soči, 17. julija 1917. Itan
lijanske granate so zopet zahtevale dve žrtvi: 1. Gacarjevo Marijo iz postaje; ubila, jo je granata 12. t. m. Njeno mater je zadela ista usoda pred 14 dnevi. 2. Jopcova iz Drebočnika; ubilo jo je dne 16. t. mes, Vrhutega je ranilo njeno sestro in Šmlakar« jevega fanta,
Poročil sc je g. Vlatko Vlašič, fotograf in slikar, z gdčno. Tončko Jerkičevo, hčer« ko znanega našega goriškega rojaka gosp. Antona Jerkiča, fotografa, ki se je po razdejanju Gorice naselil v Trstu.
Županstvo Šempas, sedaj v Ajdovščini* vabi svoje občinarje, da semkaj naznanijo v svrho statistike njih gospodarsko stanje pred vojsko, in sicer: Ime in priimek hiš« nega gospodarja ter hišna številka, število družinskih članov, hlapcev in dekel, poslopij za bivanje za živino, pridelke, vi« narstvo, število konj, volov, krav, junic, junčkov, prešičev, ovac, koz, kuretine, težkih in lahkih voz, samokolnic, oral, strojev, ročnega orodja, vinarskega orodja in za koliko hektolitrov vinske posode« Strankam se bo pa poslalo v krotkem ti« skovine za sestavo škode, ki jo imajo na premičninah vsled vojnih dogodkov,
— O sasih v Italiji. Vikar Izaija Božiči, piše dekanu dr. Knavsu: Carissime! Z ve« seJjem Vam pošiljam to karto. Vaš naslov) sem izvede'-od gg. Katarine Burger in Ma« rije Makarovič, ki se nahajate s približno 90 begunci iz Št, Petra, štandreža, Vrtojbe! v od tukaj 6 ur (peš) oddaljenem mestecu Monialto (škofijski sedež s i33 župnijami). Moje dosedanje razmere so Vam najbrž znane. Pol leta v Borjani, pol leta v Ascoli Pičeno, in sedaj sem s 33 begunci-domači« ni že od 28, julija 1916 tukaj v Offidi, me« stu v hribih, ki ateje okoli 8000 duš, blizd. morja, nasproti Metkoviču v Dalmaciji* Nekaj mojih je bilo puščenih v Kotu, velik del jih je v Diano Marina blizu Genove. G« Kalin je z nekaterimi svojih v Cantida, prov. Avellino, Lcben je sedaj od 29, mari ca 'etos na Sardiniji kot interniranec in si« cer v Nughedu S. Nicolo, prov, Sassari. Z' njih ovčicami je približno kakor z mojimi* Notar Premrou je v Rimu, Via Urbana 4, inst. 7. — Serpeniški gospod Filipič je v Albisola presso Savona, ne prav daleč od Diano Marine, kamor hodi begunce ob« iskovat. Košir je na mestu v Vedrija.uu, —« Tukaj mi je umrla mati 27. oktobra 1916* Tudi jaz sem bil istočasno bolan. Pisal sem: Kovačiču, Seijaku, Kiaglju (Mous.), . Kraglju Mih,, Steničarju, Rutarju, Bnlatu, Matel iču te dni, Z iskrenimi pozdravi! Do svidenja! Memento! Offida, 8. maja 1917, Izaija Božič, vikar.
Umrli begunci v begunskem taborišču v Wagnu. Od mescca oktobra 1916 do ju« nija 1917: Perlot Tersz. iz Nabrežine, sta« ra 63 let, umrla 2. okt. 1916. — Legiša Ma« tej iz Nabrežine, star 72 let, umrl 12. okt. 1916. — Švara Jožef iz Gabrovice, star 78 let, umrl 22. okt. 1916. — Pangos Jožef iz Gorjanskcga, star 50 let, umrl 26. oktobra
1916.	— Ščuka Ivan iz Temnice, star 38 L, umrl 7. nov. 1916. — Zandomeni Štefan, slar 55 let., umrl 5. nov. 1916. — Pernarčič Alojzija iz Scvodenj, star 66 let, umrl 9. novembra 1916. — Špacapan Marta iz Oze-lja^a, stara 2 leti, umrla 26, nov. 1916. —i Žbogar Alojzija iz Banjšic, stara 23 let, umr« la 10. dec. 1916. — Kancler Ivan iz Solkana, star 57 let, umrl 12. dec. 1916. — Le-nardič Ivan iz Št. Mavra, star nekaj mesecev, umrl 23. dec. 1916. — Petrovčič Vilj. iz Mirna, star 1 leto, umrl 31. dec. 1916. — Pučič Antonija iz Gimino, stara poldrugo leto, umrla 3. ian. 1917. — Marušič Marija iz Mirna, stara 63 let, umrla 3. jan. 1917. — Vižin Ivan iz Kronberga, slar 22 let, umrl 1. jan. 1917. — Makarovič Anton iz Des-kclj, star 54 leč, umrl 6. jan. 1917. — Turel Jožef, star 77 let, umrl 16. jan. 1917. — Ličen Natalija iz Kanala, stara 1 leto, umrla 9. jan. 1917. — Nanut Emilija iz Štandreža, stara 1 mesec, umrla 10. jan. 1917. — Rebula Andrej iz Komna, star 71 let, umrl 4. jan. 1917. — Grgič Vinccnc iz Sežane, star 58 let, umrl 4. febr. 1917. — Simšič Vinc< iz Vrtojbe, star 66 let, umrl 5. febr. 1917.— Arčon Alojzija iz Vrtojbe, star 4 leta, umrl 8. febr. 1917. — Batizelli Ivan iz Tolmina, star 54 let, umrl 9. febr. 1917. — Milost Ve-koslav iz Solkana, star 3 leta, umrl 9. febr.
1917.	— Komel Franc iz Gorice, slar 2 leti, umrl 10. febr. 1917. — Pirh Anton iz Pod-brdci, star 46 let, umrl 10. febr. 1917, — Jakopič Andrej iz Kanala, star 61 let, umrl
14.	febr. 1917. — Cotič Ivan iz Sovodenj, star 57 iet, umrl 15. febr. 1917. — Cotič Ana iz Sueza (Egipt), stara 18 let, umrla
15.	febr. 1917. — Francon Lavra iz Gorice4
stara 2 leti, umrla 17. febr. 1917. — Valen-tinčič Jožef iz Gorice, star 71 let, umrl 20. febr. 1917. — Hrobat Albert iz Sv. Križa, star 16 let, umrl 22. febr. 1917. — Godnik Nada iz Nabrežine, stara 1 leto, umrla 22. febr. 1917. — Marušič Vincenc iz Lokvic, star 64 let, umrl 23. febr. 1917. — Lukežič Ivan iz Renč, star 2 leti, umrl 28. februarja 1917. — Gerinek Jožef iz Gabrovice, star 70 let, umrl 3. marca 1917. — Vižin Ida iz Bilj, stara 1 leto, umrla 3. marca 1917. — Rusjan Jožef iz Bilj, star 85 let, umrl 3. m. 1917. — Milost Ivanka iz Solkana, stara 1 leto, umrla 6. marca 1917. — Šturm Bernarda iz Ločnika, stara 1 leto, umrla 10. m. 1917. — Komel Štefan iz Renč, star 76 let, umrl 12. marca 1917. — Sekulin Franc iz Gorice, star 67 let, umrl 12. marca 1917. — Verč Anton iz Gabrovice, star 77 let, umrl 13. marca 1917. — Faganel Roza iz Solkana, stara 1 leto, umrla 14. marca 1917. — Caharija Marija iz Gabrovice, stara 5 let, umrla 15. marca 1917. — Zurik Anton iz Stare gore, star 59 let, umrl 18. m. 1917. — Furlan Kari iz Sežane, star 1 leto, umrl 19. marca 1917. — Cotič Andrej iz Vrtojbe, star 67 let, umrl 22. marca 1917. — Fortul Peter iz Nabrežine, star 76 let, umrl 20. m. 1917. — Marušič Franc iz; Mirna, star 69 1., umrl 20. marca 1917. — Lutman Marija iz Štandreža, stara 2 leti, umrla 25. m. 1917.
—	Lukman Irena iz Sežane, stara 1 leto, umrla 29. marca 1917. — Metlikovič Adela iz Nabrežine, stara 6 let, umrla 29. marca 1917. — Nanut Gizeia iz Štandreža, stara 3 leta, umrla 1. apr. 1917. — Ličen Katarina iz Kanala, stara 37 let, umrla 3. apr. 1917.
—	Pertot Elda iz Nabrežine, stara 5 let. umrla 6. apr. 1917. — Kravanja Anton iz Soče, star 58 let, umrl 8. apr. 1917. — Žigon Franc iz Zagradca, star 80 let, umrl 15. apr. 1917. — Žigon Ivan iz Zagradca, star 78 1., umrl 16. apr. 1917. — Črne Alma iz Vrtojbe, stara 3 leta, umrla 18. apr. 1917. — Furlan Miroslava iz Gorjanskega, stara 3 leta, umrla 21. apr. 1917. — Remec Franc iz Stare gore, star 1 leto, umrl 23. apr. 1917. •— Kumar Anton z Grahovega, star 51 let, umrl 24. apr. 1917. — Venier Ivan iz Nabrežine, star 59 let, umrl 30. apr. 1917. — Komel Ivan iz Solkana, star 51 let, umrl 30. apr. 1917. — Vuga Julij iz Solkana, star '4 leta, umrl 5. maja 1917. — Širok Mirko iz Solkana, star 2 leti, umrl 18. maja 1917.
—	Bunc Anton iz Dornberga, star 61 let, umrl 24. maja 1917. — Brajnik Terezija iz Štandreža, stara 29 let, umrla 2. jun. 1917.
—	Gruden Andrej iz Ozeljana, star 79 let, umrl 4. jun. 1917, — Kocjančič Jožef iz Bre-stovice, star 65 let, umrl 1. jun. 1917. — Pavlin Lucija iz Kronberga, stara 86 let, umrla 6. junija 1917. — Dornik Ivana iz Šempetra, stara 1 leto, umrla 13. jun. 1917.
— Pogrešane družine. Iščejo se: Štefan Ogrizek,	Labinj,
Istra, išče svojo ženo Katarino Ogrizek iz Sužida št. 3 pri Kobaridu; Matilda Morvin, begunka v Gross-Sch\veinhart št. 50, išče svoje starše Marijo in A. Remec iz Oseka št. 70; Ivan Medja na Bledu išče J. Čebulj, soprogo konjskega trgovca iz Gorice; Janez Četrtič, kk. E. Sich. Komp., Št. Daniel, Primorsko, išče Frana Dornik iz Št. Flori-jana, ki je bil odrinil k vojakom 21. maja 1915; Ivan Prinčič, kk. Milit. Bauleit., Feld-bach b. Graz, išče Alojzija Štekar iz Cero-vega št. 6, ki ie bil leta 1915. oršel k vojakom z dvema paroma volov; po njem povprašuje nekdo, kije izgubil plač. polo enega para volov. — Iščejo se: Fran Forčešin,
Moosbirn-
baum, N. 6., išče svoje stariše Andreja in Marijo Forčešin iz Št. Petra pri Gorici. — Fran Skočir, Rek. Abt. f. Invalide, Ruker-gasse, Obj. 5, Zim. 29, Wien 12/82, _ išče svojega brata, doma iz Kamnega 41 pri Kobaridu. — Alojzij Terpin, Friediand a. d. Mohra, Mahren, išče svojega nečaka Alojzija Gabrovic, ki je služil pri 13. saperskem bataljonu:— Kdo ve kaj, kje se nahaja Ga-beršček Ivan, rojen 1893. leta, iz Vesnega. Piše naj: Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št, 38/1.
Bovški begunci (ki svojega sedanjega bivališča niso navedli) se britko pritožuie-jo, da se nihče ne spomni nanje, najmanj pa bovški občinski činitelii, za katere niti ne vedo, ali so še živi ali ne. Sedaj stavijo vse svoje nade na poslanca Fona, ki se je oglasil zar.,e in jim bo gotovo pomagal, kolikor bo v njegovi moči. Begunec lažje prenaša svojo žalostno usodo, če vidi vsaj dobro voljo poklicanih oseb, da bi mu pomagale.
Valentin Vuga iz Solkana naznanja tem potom vsem sorodnikom in znancem, da se nahaja s svojo družino: ženo, dvema hčerama in enim sinom — eden je pri vojakih — v Treštinu št. 54, pošta Mohelnice, Sev. Mor.
Šolska kosila v Trstu. Doslej je otvor-jenih v Trstu 14 šolskih obednic, kjer dobivajo revni otroci opoldne skledico »mi-neštre« in kosec kruha. V kratkem otvo-rijo še šest obednic ter bo vsega vkup dobivalo kosilo približno 12.000 otrok, in sicer tudi med počitnicami izvzemši nedelje in praznike. V kratkem nameravajo sprejeli na kosilo še 3000 otrok in ustanoviti obcdnice tudi na nižjih srednjih šolah. Celo
akcijo vodi in nosi stroške tržaška aprovi-zacijska komisija; občina prispeva 20.000 kron na mesec in daje na razpolago potrebne prostore,
Ustanovitev deželnega gospodarskega sveta za Primorsko, V smislu od c. kr. urada za ljudsko prehrano danih navodil se je sedaj na odredbo g. namestnika ustanovil deželni gospodarski svet za Primorsko, ki mu poleg zastopnikov goriškega deželnega odbora, istrske deželne upravne komisije in mesta Trsta ter trgovskih in obrtnik zbornic pripadajo tudi zastopniki kmetijskih korporacij. V tem gospodarskem svetu so primerno zastopani vsi deli Primorske in vse narodnosti dežele, Z novo institucijo se ima, nadovezujoč na posvetovanja z interesenti, ki so se že prej opetovano vršila pri namestništvu, vsem krogom prebivalstva nuditi prilika, da izražajo svoje želje in potrebe glede preskrbe z živili, ter se ima na ta način zagotoviti tesno sodelovanje z aprovizacij-skimi zahtevami, poverjenimi državnimi organi z interesenti na tem, za blaginjo celokupnosti sedaj najbolj važnem polju. Deželni gospodarski svet se bo pod predsedstvom g. namestnika od časa do časa sestajal pri namestništvu ter bo že prihodnje dni imel svojo prvo sejo.
Zahvala. Slovenski begunci v Oboru ca Češkem se srčno zahvaljujejo č. g. Vuga za vse izkazane dobrote. Bog mu bodi plačnik!
Sklep šolskega leta na zapaslovalaem tečaju c. kr. goriških učiteljišč v Trstu. V ponedeljek se je zaključilo šolsko leto na zaposlovalnem tečaju c. kr. goriških učiteljišč v Trstu z razdelitvijo državnoveljav-nih letnih spričeval. Na zavodu je bilo vpisanih 96 gojencev in gojenk.
Pod avtomobil je prišel 6letni Alojzij Padovan, stanujoč na Vrdeli (Trst). Ko je bil namreč skočil iz avtomobila, na katerega se je bil zadaj obesil, je pridrdral drugi avtomobil iz nasprotne strani ter povozil dečka, ki je bil takoj mrtev. Nesreča se je zgodila na cesti, ki pelje na Opčine. Nesreče se ponavljajo, a otročja pamet ostane vedno enaka.
Zelenjava z Ogrske za Trst, Po prizadevanju aprovizačne komisije so v Trsi dospeli še trije transporti takšne zelenjave, ki se je koj oddala trgu, da se tako pride v okom občutnemu pomanjkanju zelenjave, kateri pridelek je bil tu na Primorskem od izredno hude suše v prejšnjih mesecih skoro popolnoma pokončan, Pričakujejo se nove pošiljatve. Drugače ne bo na trgu ničesar najti.
Huda ženska, 351etna Zofija Prossek v Trstu je hotela te dni na ribjem trgu dvakrat dobiti ribe, dočim je bilo določeno za vsako osebo le četrt kg sardel. Navzoči stražnik je Prossek pozval, naj se odstrani, ker pa ni hotela ubogati, jo je od-vedel na bližnji komisarijat, kjer so napravili zapisnik. Nenadoma je pa Prossek napadla uradnika, ki je pisal zapisnik in ga s pestjo večkrat udarila po glavi, Ko jo je hotel prijeti navzoči stražnik, je tudi njega z vso silo udarila po očesu, nato se pa zopet vrgla na uradnika. Šele s pomočjo drugega stražnika so ukrotili besno žensko in jo odvedli v zapor.
Za naslov č. g. karata Jos, Godni ča iz Čepovana prosi begunka Marija Kuljad, Mauer Oehling, Nieder-Oestereich.
Naznanilo bivališča. Vuga Valentin iz Solkana se nahaja s svojo družino: ženo Jožefo, 91etnim sinom Milanom, 17letno hčerjo Marijo in 22letno hčerjo Jožefo v Treštinu št. 54, pošta Mohelnice, Sev. Morava. 20letni sin Alojzij je pri vojakih.
Pri ljudeh, ki so pobiti, utrujeni, nezmožni za delo, katerim se pojavlja v želodcu in črevih znatno vnetje prebavnih snovih, oskrbi naravna ..Franz-Josef"-grenčica zanesljivo, milo in naglo odprtje telesa in urejeno prebavo, prosto kroženje krvi in zvišanj o zmožnost za delo in duševni napor.
Po umrlem sinu, ki počiva na turških tleh, prodam naslednje predmete:
VojaSko uniformo, novo, zimsko, iz najboljšega sukna, bluza podložena y kamelino dlako, primerno za vsakega častnika.
Poletno unKoraio, Cisto novo, iz finejšega sukn:i, s širokimi hlačami.
Fotografični aparat, mali, z vso epremo, najmodernejši, posebno pripraven za g. častnike na fronti.
Fotograf aparat, veliki, star, po nizki ceni.
Kolo s staro pnevmatiko.
Par kiopčeviaasiih čevljev št. '13, visokih, primernih za stražno osobje.
Dva godfoena avtomata.
H'ači iz dvonilnega platna, nove, kakor tudi več nuve in stare civilne obleke itd.	175'i
Ogleda se pri stariših: HNTON MU VEH, hotel Vega, Spodnja Siškn, Celov:::a c. 20,
M
m sfraal&e
avgusta ust?,
dO 2. Mfi*£
1746
Kupi se manjša
aH
1715
z vrtom v Ljubljani. Cenjene ponudbe na Gizeia Darbo, Gosposka ulica
Pri napenjanju s težko sapo, tolčenjem srca, glavobolu, omotici, slabi volji in pojavljajočern se zaprtju povzroči naravna „Franz Josef grenčica" izdatno izpraznitev, zmanjšano nakupičenje plinov in oprostitev tesnobnih počutkov.
dobro ohranjen mezdni mlin v lepem kraju Sp. Štajerske. Enonadstropno poslopje vsebuje med drugim lepo, leto-vičarjem oddano stanovanje. Proda se tudi gospodarsko poslopje, lep sadni vrt in nekoliko zemlje. Naložena glavnica nosi sigurne obresti, posestvo zelo prikladno mestni družini za ugodno letovišče. Natančneje se izve pri gosp.
Okorn, Sv. Petra cesta 67, I.
z malim vrtom v bližini mesta ali bližnji okolici se kuoi. Ponudbe in pogoji prosijo se na upravo .Slovenca" pod „S. K. 1" 1753.
Kupi so dobro ohranjen V 9
IžgMs?
Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 1783 Kupijo se že rabljene železne
| ipi iEsl JfftžHl jjl^jp ^ipj^j^
(žoki), kakor turli večja rabljena stiskalnica za grozdje. Ponudbe s ceno pod „Eabijeno 17C0" na upravo »Slovenca".
saasovsrje,
paagsiiRe liarmeRšJe Sro orhesSiri!@?5a
v dobrem stanju, z vrtom, travniki, njivami in z gozdom. Pol ure od Kranja. Več se izve v Kranju št. 189.
Sprejme se poštena in pridna
za vse delo. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod šifro: .Služkinja za vse'.
,;!". Iv'®11 ^ jsc;
USER DER
-/V.
lana,
KeJoiSverstia uSšga 26.
124
V sredini mesta se Išče suho, zračno £3
11
Ponudbe tlo 30. t. m. pod „§kladišče"
na upravništvo tega lista. 1759
vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, žštia službe na deželi; gre pa tudi v
mesto. Nastop takoj! Naslov pove uprava lista pod šifro Pomlad 17D1.
Pozor 1
TraSftaall, ar jasen Iti
Skoraj šc popolnoma nova, dobro ohranjena špecerijska s pulti, predali in stojaji za olje in za petrolej se
proda. Kje, pove uprava .Slovenca* pod št. 17-36, če je znamka zn odgovor priloicua.


v hlodih ali polenju edino ivrdki
Tih
lic uma2a In n:> d:ši. Mali lonick 3 K,	1MM
veliki lontek b K, Minski lorCei; 9 K	DRI
2 navodilom. K temu spadajoča |an-	J"iB
tarsko miio 4 K. — Izdeluje Geco Sandor, lekarnar, Nagy KiSrBs gt 31,
mmm,mshssmš
Srbečico, potenje, solnčarlco, hraste, izpuščaje, kožne bolezni, stare rana
odpravi hitro la sigurno
iitSf
R!
sc iščejo za takojšnje delo m nastop:
2 url od železnico v bližini Feldkirchna na Koroškem. Delo je v lepem graščinskem gozdu za pripravljanje 'i metre dolgih hlodov (krljev) in lesa za papirnice nad 2000 metrov. Delo traja do snoga in tudi prihodnje leto. Dobra dnevna plača. Ža prehrano, ki jo preskrbi občina, dobe delavci še priboljšek od gospodarja. 2elise-l-6 delavcev z uaddelavcem, Ki razume tudi nemški. Istotako se išče izurjen Žagar na prav dobro dvojuato žago na turbino v Fcldkirchnu. Nastop takoj. Delo skozi celo leto. Vprašanja na upravo „Slovenca" pod št. 170G (če-le možno v nemščini)
za 6 tednov se išče za takoj, obstoječe iz 1 velike ali dveh manjših, navadno opremljenih sob s i posteljami v Ljubljani ali najbližnji okolici. Ponudbe z navedbo cene se naj pošljejo administraciji tega lista pod šifro »Stanovanje za 8 tednov 1762«.
Takojšnje plačilo proti duplikatu voznega lista. Kulantno poslovanje! Navesti je ceno, muožino v vagonih in rok oddaje.
: lU Ji
laSMST"
lislr »Katoliške tiskarne*.
gMMbBMIlIHli^^
kupi vsako množino franko vagon
V-'r ppi« ijf
8* !! ;li|! 1 % 3^ vi': uttlslVd
T»Hn
na knnznrr«! »
.91 n v c
VpoSlcv«io s c ie pismene ponudbe z navedbo cen.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc.