OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovTStn# tiskovine E||1IASL.17Y NEODVISEN! DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKf ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commercial Prlnlisg of All Kinds VOL- XXXVII.—LETO XXXVII. CLEVELAND, 0Ш0, TUESDAY (TOREK), MAY 4, 1954 ŠTEVLIKA (NUMBER) 87 •'OHN MESOJEDEC Danes zjutraj je preminil v ^neva Memorial bolnišnici po-John Mesojedec, stanujoč Trumbull Rd., Geneva, O. Po-oskrbuje Zakrajškov po-zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. 1Д1КА Včen ko Zadet je bil od poklicani ognje- TRCEK aj dopoldne okrog 11. ure je nahajal na poti na ban-° je Luka Trček nenadoma Srudil na cesti na E. 152 St. in ool Ave Zadet je kapi in ^ ki so ga poskusili spraviti zavesti z umetnim dihanjem, imeli uspeha. Bil je mrtev, je dolgo let živela na 14 Holmes Ave. Preteklega la sta z ženo obhaja- ^ ^ ato poroko. Bil je pionir slo-g^l^^ke naselbine v Collinwoodu. Zal ^^^"0 korenjak ter ni ka-y. 'Nobenih znakov, da se ne počutil dobrega, celo dan pre- *ia H je zbrala števil- h . '[^žba na domu, kjer so ob-rojstni dan ene njegovih Yo^'if je 46 let pri New ђ.Ј Contral železnici. Rojen je Sv 1 Hleviše, far a Vrh pri šel Kraljih, odkoder je pri-čla ^ leta 1901. Bil je (J JI ^i'Uštva Kras št. 8 S.D.Z.. Janeza Krstnika št. 71 društva Mir št. 142 '\N.Pj ha Tukaj ППо, zapušča soprogo Jo-0^ . ' f'ojena Bradeška, doma kot pokojnik, štiri чсеге ^ ........ ^ke-1 smove; Mrs. Jennie iJrš!,!- ^"^^evnica Mary Luke pri Charles, John F., ' • Amelia Habyan, Joseph E. osephine N., 13 vnukov in «ei-i ^^wUnkah in , Več ni h%nno I^Uke let! 4ut: Sorodnikov. V stari 'domovi a zapušča tri sestre, Jo-Franco in Heleno. Sin je umrl pred nekaj "ogreb se vrši v četrtek 5^-j ob 9.30 uri ik Grdinove- Lake Shore pogrebnega za-17002 Lake Shore Blvd., v Marije Vnebovzete ter 1'okfi ^ družinsko grobnico "Pališče Calvary. na °9f eb Pr pok. Ivan Jurkezi pokojnega Ivan Jur- Uri Vrši v sredo zjutraj ob IZ pogrebnega zavoda 9, v ce Л" Cvetek, 478 E: 152 St., Marije Vnebovzete ob pokopališče V JEKLU GRE NA BOLJE--ALI BO PRIŠLO DO STAVKE! PITTSBURGH, 3. maja—40 odstotkov jeklarjev, članov delavske unije C.I.O., je ali brezposelnih, ali pa mora delati skrajšani delavni čas. Stevilično "vzeto gre za okrog 400,000 delavstva. Mezdna pogodba velja do konca meseca junija 1954. Ali bo prišlo tekom pogajanj za novo mezdno pogodbo do sporazuma, ali je pričakovati stavke? Zastopniki delavske unije so* - ------ pozvali tovarne jia uvodna pogajanja. Istočasno so tovarne objavile poročilo, da gre v produkciji jekla na bolje. Trdi se, da je več naročil, na naročila pa vplivata dva fakta, prvi je nejasen in zamotan mednarodni položaj, predvsem v Indokini. Zahteva se vojaška pripravljenost, jeklo pa je v vojni najbolj potrebno. Drugi fakt pa je ta, da stavka jeklarjev ni izključena. Zato se morajo odjemalci založiti z blagom. Vendar pa, ko gre za morebitno stavko, tako trdijo delavci sami, položaj ni ugoden. Prvič je 40 odstotkov članov unije brezposelnih, ali pa morajo delati skrajšani delavni čas. Skupno število članov unije jeklarjev znaša 1,250,000. Ali bo dano razploženje za stavko tudi na strani tistih, ki so še vedno polno zaposleni? V Pittsburghu pa se je sestalo vodstvo odbora delavske unije, ki rešuje vprašanje mezd in delavnih pogodb. Ta odbor sam šteje 170 članov. V industriji jekla na splošno se trdi, da stojimo pred tem, da se kapaciteta izrabi do 80 odstotkov. Zadnje dni se je ta odstotek gibal nekaj nad 60. Če pride do 80 odstotkov izrabljene kapacitete, potem bi po mnenju industrije bilo podano pravilno razmerje med ponudbo in povpraševanjem, industrija jekla bi torej delala normalno, ne da bi bilo treba kopičiti zaloge in še odpuščati delavce. Na občnem zboru družbe United States Steel Corp. je njen predsednik Benjamin Fairies enako trdil, da se položaj v industriji jekla zboljšuje, ker je več naročil. Družba ima za pet milijonov ton neizpolnjenih naročil. Atomsko polje WASHINGTON, 3. maja — Predsednik Eisenhower je stavil kongresu predlog, da mu dovoli deliti atomske tajnosti z ameriškimi zavezniki. Predsednik komisije za atomsko energijo "Strauss je optimistično razpoložen, da se atomska bomba ne bo rabila v uničevalne svrhe. Zaloga atomskih bomb je ključ do miru. Eisenhower se je o Oppen-heimerju izrazil, da ima do njegove osebe popolnega spoštovanja, da pa je bilo potrebno, da se gotove obtožbe zoper njega v interesu Oppenheimerja samega in ameriške varnosti objektivno preiščejo. MODERNA AMAZONKA BOMBAJ, Indija, 3. maja— Hamida Banu je indijska roko-borka. Z moškim nasprotnikom sklene pogodbo, da ga poroči, če v rokoborbi zmaga. Obratno se mora moški rokoborec zavezati, da se ne bo več boril, če bo od nje premagan. Z odra je Hamida Banu odpravila do sedaj tri moške rokoborce in tako ostala samica, moški na so odstranjeni iz nadaljnjih tekem. NI POMLADNEGA VREMENA WASHINGTON, 3. maja—Dr-žave Texas, New Mexico, Oklahoma in Kansas je zajel v mesecu marcu in aprilu skoraj puščavski prah. Nad devet milijonov akrov je zasutih s tem prahom. Zadnje dni meseca aprila je nastopilo skoraj tropsko deževje. Prah se je spremenil v blato, vode so narastle. Pravega pomladanskega vremena, ki bi trajalo dalj časa, tudi v ostalih krajih Amerika ne pozna. Koncem preteklega tedna in zadnjo nedeljo je bila država Oklahoma pozorišče tornada. Do sed&j javljajo o 11 smrtnih nesrečah; število ranjenih, kakor tudi višina materialne škode ni znana. Ob obrežju veletoka Mississippi je divjal tak vihar, da je lomil drevje, odnašal strehe in povzročil več smrtnih slučajev. O neprijetnih posledicah neugodnega spomladanskega vremena so razpravljali tudi gov-ernerji, ki so imeli v preteklem tednu pod predsedstvom Eisen-howerja tridnevno konferenco. I slovo čl: društvo "Zavedni so-h S.N.P.J. je proše- P'^^de nocoj ob 7.30 uri v ^ 15^ pogrebni zavod na 458 .. da izkaže zadnjo čast tri ' Sylvia Rummel, ju- pa da se po mož-^ Udeleži njenega pogreba. dovoli w jem Mary Križmančič iz 4410 ther nahaja v Lu- ^tala^ je srečno pre- So ^®^ko operacijo in obiski ^ sedaj dovoljeni od 2. do 4. 2vgg^°PoIdne ter od 7. do 8. ure POSLANIŠTVO JE PRAZNO ALKOHOL— ATOMSKA EKSPLOZIJA Zadnje eksplozij«^ vodikovo bombe na Pacifiku so unole močno reakcijo tudi na Japonskem. Znana je zgodba o opečenih ribičih in o zastnipljenih ribah. Od Amerike zahtt'vajo Japonci, da jim plača visoko odškodnino. Japonci imajo svoje skušnje z atomskim bombardiranjem. Mesti Nagasaki in Hirošima sta svarilni vzgled. In če se mora Ja|x)n-ska pripraviti na splošni atomski napad, kako naj se stavi v obrambo? Profesor Yamamoto je prišel na idejo, da preišče na miših, ali je živo bitje, ki ima v sebi alkoholne sestavine, bolj odporno kot pa bitje, ki nima v sebi nobenih alkoholnih snovi. Mišim je vbrizgal alkohol in jih izpostavil radioaktivnim žarkom. Enak poskus je napravil z onimi, ki so bile brez alkohola v sebi. Uspeh? Miši z alkoholnimi snovmi so se izkazale bolj odj^r-ne. Lodge v Belo hišo? WASHINGTON, 3. maja — Henry Cabot Lodge, bivši senator, je sedaj na čelu ameriške delegacije pri Združenih narodih. Sherman Adams je glavni pravni svetovalec predsednika Eisenhowerja. Republikanci trdijo, da Adams ni imel dovolj vpliva na obe zakonodajni telesi, na senat in na spodnjo zbornico, da bi uzakonili, kar je predlagal Eisenhower. Zato se je iznesla politična kombinacija, da naj Adams gre iz Bele hiše, na njegovo mesto pa pride Henry Cabot Lodge. Že sedaj so videli Lodgea pogostokrat v Beli hiši, celo večkrat, kakor pa v uradnih prostorih ameriške delegacije pri ^Združenih narodih v New Yorku. LONDON, 3. maja — Vsled prekinitve diplomatskih odnoša-jev med Avstralijo in Sovjetsko zvezo sta obe diplomatski delegaciji zapustili urade in se vrnili v domovino. Da ne pridejo diplomatske tajnosti v roke sedaj tuji državi, jih je treba vzeti ali s seboj, ali pa dokumente uničiti. Avstralsko diplomatsko' zastopstvo v Moskvi se vrača v Avstralijo preko Londona. Ob svojem pristanku na londonskem letališču so Avstralci povedali, da so zažgali sedem ton teh papirjev, predno 10 zapustili Moskvo. * Ko se je v Camberri v Avstraliji uradnik sovjetskega poslaništva Vladimir Petrov predal avstralski vladi, je bilo javljeno, da ji je izročil listo vohunov, v katero so bila vnesena imena domačinov Avstralcev. Avstralski ministrski predsednik Menzies je obljubil, da bo imena domačih špijonov objarvil. Do sedaj jih še ni, najbrže jih do konca maja tudi ne bo. Razlog? Dne 29. maja se vršijo v Avstraliji splošne državnozbor-ske volitve. Po vojni so si avstralski laboristi osvojili vlado, pri zadnjih volitvah pa so prišli na krmilo konservativci. Verjetno je na listi špijonov mnogo takih, ki se sicer izdajajo za pristaše konservativne stranke. Predsednik Menzies no če dati laboristom v roke odlič nega propagandnega sredstva— domačih špijonov v službi Sovjetske zveze pa pristašev vladne stranke. Obe: Francija in Indokina sta v krizi; s padcem Dien Bien Phu-padec vlade FRANCIJA HOČE ZA VSAKO CENO MIR V INDOKINI! WASHINGTON, 3. maja—Usoda francoske trdnjave Dien Bien Phu je bila zapečatena v tistem trenotku, ko so Združene države in Velika Britanija odklonile direktno letalsko pomoč ogroženi postojanki. Združene države bi to pomoč dale, če bi jo dala tudi Velika Britanija. Ta jo je odklonila. Dogodki v Indokini, posebno v trdnjavi Dien Bien Phu so šli naprej svoja naravna pota. Ko to poročamo, se javlja iz Indokine, da je vprašanje padca trdnjave skoraj zaključeno, ker se trdnjava ne more držati. Padec trdnjave Dien Bien Phu bo imel svoje težke posledice. Prvič bo porušena morala francoske vojske, ne samo v Indokini, marveč tudi doma. Letni "čistilni teden" Vsako leto proglasi župan Clo-velanda en teden v spomladi za čistilni teden." Tekom te čistilne kampanje se apelira na vse prebivalce, da posvetijo posebno pažnjo pri snaženju, da. odstranijo iz podstrešja in kleti smeti in staro šaro ki se je nabirala morda skozi celo leto. Letos bo ta kampanja v teku od 8. do 16. maja. Oficielno bo kampanjo otvoril župan Anthony J. Celebrezze v soboto zjutraj ob 10.15 v prostorih Family Service Association na 11722 Miles Ave., kjer bo župan prvi zavihtel čopič, nato pa bo 15 barvar-jev prevzelo delo in v štirih urah popolnoma prebarvalo poslopje. Junior Chamber of Commerce je tudi pripravila v to svrho veliko parado, ki se bo pomikala po Euclid Ave. od Б. 13 St. do Public Square in nato vzhodno do Superior Ave. in E. 6th St. Parada bo v ponedeljek zvečer ob 8.30 uri. Srebrna poroka Danes obhajata Mr. in Mrs. Louis in Ann Zakrajšek iz 171 Ef 211 St. 25-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Mrs. Zakrajšek je iz poznane Oražmove družine na Carl Ave. Slavijencema izrekajo prijatelji najlepše čestitke ter jima želijo še na mnoga leta zdravja in zadovoljstva! Načrt, da se v Indokini postavi na noge domača vojska, ki bi bila potem, ko bi bila zadostno opremljena in izvežbana, branik proti komunizmu, verjetno pade v vodo. Tako imenovana pokrajina Red River Delta je znano riževo polje. Je zelo obljudena in se smatra za srce seveine Indokine. Tej pokrajini bo veljal prihodnji splošni komunistični napad, če ne bo konferenca v Ženevi pravočasno sklenila kaj drugače. Francoska vlada v Parizu se dejansko že nahaja v krizi. Po dejanskem padcu Dien Bien Phu bo sledila tudi formalna ostavka vlade Laniela, to se predvideva z gostovostjo. Vlada ni znala voditi prave politike in uspešne vojne v Indokini, zato naj gre! Druga vlada se bo morala pogajati s komunisti kot zmagovalci Vietnama. To je trenotno prepričanje v prestolici. Premirje—mir za vsako ceno Kei' sta angleška in ameriška vlada odklonili direktno letalsko pomoč Indokini, Francozom ni preostajalo drugega, kakor da se vsled .slabega vojaškega položaja v Indokini pogajajo naj-prvo za premirje, nato za mir in to za vsako ceno. Splošno vprašanje politike do Indokine se presoja v prestolici takole: Ali je komunistični Kitajski ležeče na tem, da razširi komunistične usta je tudi tam, kjer vlada v Indokini trenotno mir? To sta pokrajini Laos in Cambodia. Ali pa se zadovolji z enkratno ureditvijo političnih razmer v tretji pokrajini Indokine, za katero v bojih gre, to je v Vietnamu. Severni del te pokrajine naj pripade komunistom. Bodoči račun komunistov pa je ta, da si bodo znali z znano taktiko dobiti vso pokrajino v svoje roke. S tem pa jim bo dana odskočna deska za odskok v ostali dve pokrajini,—Laos in Cambodia. Ali pa naj se krvavo obračunavanje razširi že sedaj? S tem pa je v zvezi drugo važno politično vprašanje, ali gresta sovjetska in kitajska zunanja politika ista pota in ali imate o^e državi interes na razširjenje tega spopada, to je, na tretji svetovni vojni. In če ima tak interes sa ma Kitajska, ali jo bo mogla Moskva prepričati, da l»as, če Moskva tako smatra, še ni dozorel, da bi se riskirala tretja svetovna vojna? Za priznanje Kitajske Med pomembnimi državami sta le Francija in Amerika, ki nočeta priznati dejanskega stanja na celinski Kitajski, to je komunističnega i'ežima. V mestu Colombo na otoku Ceylonu se je višila konferenca petih važnih južno azijskih držav, katere so zastopali njihovi predsedniki vlad. Šlo je za Indijo Nehruja, muslimanski Pakistan, za Indonezijo, za Burmo in za otok Ceylon. To države, ki imajo skupaj več kakor pol milijarde prebivalstva, so sprejele resolucijo, da naj se sedanji režim na Kitajskem prizna, da naj se Kitajska pripusti med Združene narode, v Indokini sami pa da se ustavijo sovražnosti. Če se prizna sedanji režim na Kitajskem in se Kitajska sprejme med Združene narode, kakšna bo svetovna posledica tega koraka? Azijske države so prepričane, da bo prišlo v Aziji do večje politične stabilnosti, da bo pojenjala svetovna napetost, a glavno, pokazalo se bo, da se do Azije vodi realna politika in se računa z realnimi dejstvi. (Pri tem naj povdarimo, da so zastopniki Imenovanih petih držav sprejeli istočasno resolucijo zoper komunizem. Odločili so se, da se bodo uprli vsakemu vmešavanju iz tujine iz notranjosti tujih držav.) Dulles v Ameriki Dulles je na povratku v Ameriko, kamor dospe tekom torka dne 4. maja. V Ženevi ga bo nadomeščal podtajnik državnega tajništva general Smith. Dulles se vrača z neuspehom. Kaj je bilo z njegovo idejo, da se zapadni blok zdtuži v "United Action?" Splavala je po vodi. Francija se pogaja na svojo roko, pri čemur jo podpira Velika Britanija. Znan je diplomatski izrek o nosilcu povojna ameriške zunanje politike. Gre za demokrata Deana Achesonz. O njem je diplomacija trdila, da je bil najboljši ameriški zunanji minister po zadnji svetovni vojni, o Dul-lesu pa, da je za Achesonom najboljši, ker drugega kandidata na republikanski strani pač ni. Demokratsko vodstvo predo-čuje Dullesu, da je imel težavno stališče, ker nima enotne zaslom-be za svojo politiko, niti ne v re publikanski stranki, kaj šele, da bi iskal soglasja v dvostrankar-ski zunanji pohtiki, torej tudi pri demokratih. Med republikanci samimi je kakih pet zunanjepolitičnih kril in kako naj se spričo tega položaja vodi enotna, pa tudi uspešna ameriška zunanja politika! Tajnik Dulles je imel pred svojim odhodom v Ameriko razne politične sestanke s predstavniki držav na Pacifiku, s katerimi ima Amerika že dogovore o skupni pomoči in skupni obrambi. Toda ko gre za Indokino in za države, ki so njej neposredne ali posredne sosede, gre zopet le za načrte, o kater ih pa je vprašanje ali bodo postala dejstva. Dulles zopet doma WASHINGTON, 4. maja — Danes zjutraj po deveti uri jo pristalo letalo, ki je prineslo državnega tajnika John Foster Dullesa nazaj v prestolico Ameriko. Dulles bo najprvo dal poročilo Eisenhowerju, jutri pa voditeljem kongresa. O sestanku v Milanu se poroča : Dulles v družbi ameriške po-slankinje v Rimu, Luce, je imel razgovore z predsednikom italijanske vlade in italijanskim zunanjim ministrom. Reševali so vprašanje Trsta in pristopa Italije k skupni zapadno evropski obrambi. Konkretni sklep ni bil javljen. V Washingtonu je senator Knowland dejal, da je za to, da gredo ameriške čete v Indokino, če smatra predsednik Eisenhower ta korak za potreben. Iz Indokine same iz trdnjavo Dien Bien Phu je zadnje poročilo tole: komunisti so dobili sveže moči, obnavljajo zadnje naskoke za trdnjavo. Poveljstvu trdnjave so dali ultimatum—ali predaja ali smrt. Zadnje vesti Iz spomladanskega v zimsko vreme. Najvišja temperatura ш danes je napovedana 45 stopinj, najnižja pa 29 stopinj. Za ameriški severovzhod je napovedano na splošno suho mrzlo лтете. V krajih Pennsylvanlje, države New York in Michigan so imeli danes zjutraj sneg, za jutri se za severni del Ohio napoveduje slana. V Pennsylvaniji je vodja rudarjev Lewis postavil straže pred 22 rudniki, ki zaiM)slu,jejo delavce, ki niso člani unij. Delo v teh rudnikih tako počiva. V Londonu je predsednik Churchill sklical sejo vlade, ki je ponovno potrdila, kar je sklenila ])red konferenco v Ženevi—da se Velika Britanija v Indokini ne bo bojevala. V Clevelandu se vršijo pogajanja med gradbenimi tvrdka-mi in med tesarji, oziroma zidarji. Unije zahtevajo en dolar več na dan ali 12 in pol centa več na uro. Bilo je že več sestankov, toda še ničesar pozitivnega. V Bogota, CoUimbija, je iz jet-nišnice odšlo 80 kaznjencev. Obiskovalci so v nedeljo prinesli jetnikom, seveda na skrivaj, alkoholnih pijač in mamil, kar vse je jetnike kasneje, ko so stvari pou-žili, okorajžilo, da so pobegnili. Samo pet od 80 pobeglih ima jet-niška uprava že v rokah. Redna seja Nocoj ob pol osmih se vrši redna seja podr. št. 14 S.Ž.Z. v navadnih prostorih. Po seji se bo počastilo matere in vabi s«? vse članice, da se udeležijo. Izredna seja Društvo Ribnica št. 12 S.Đ.Z. ima nocoj, v torek zvečer ob 7. uri izredno sejo v starem poslopju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Seja je zelo važna in zato se prosi članstvo, da se gotovo udeleži. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-9312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES — (GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošli v Clcvelandu in izven, mesta): For One Year—(Za eno leto)__________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev)______________ For Three Months—(Za tri mesece)________ ..$10.00 - 6.00 . 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)_________________ For Six Months—(Za šest mesecev)_____ For Three Months—(Za tri mesece) ______________ ..$12.00 . 7.00 . 4.50 Kntered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of Congress of March 3, 1879. TAJNIK DULLES-OSAMLJEN Ko se nam je pečati z ameriško zunanjo politiko, dvofirnim sistemom in z nujnostjo tako imenovane bi-partizanske ali dvostrankarske politike, naj naglasimo, da so se te dolžnosti zavedali veliki ameriški predsedniki kljub strankarskemu režimu, ki je bil na vladi. Veliki Franklin Delano Roosevelt je hotel imeti v zadnji svetovni vojni ameriško ljudstvo strnjeno za seboj. Postavil je v federalno vlado dva tajnika, ki sta bila izrazita republikanca! Torej v demokratski federalni vladi—dva izrazita republikanca! Zakaj? Gre za usodo celotnega ameriškega naroda, tako je dejal Roosevelt, in vsakdo naj nosi del soodgovornosti, ko gre za biti ali no biti, za skupno usodo, ki je na kocki. Predsednik Woodrow Wilson se je držal tele smernice, ko je šlo za Združene države kot djsželo različnih narodov. "Kdorkoli se sklicuje samo na svojo narodno, а> versko skupino in povdarja samo interese te skupine, ne mure reči o sebi, da je pravi Amerikanec. Ni vreden, da koraka za ameriško zastavo." Bivši predsednik Harry Truman se je globoko zavedal skupne usode ravno v ameriški zunanji politiki. John Foster Dulles jo bil odlTekdaj pristaš republikanske stranke. Imenoval ga je za zunanje političnega svetovalca. Ne samo to! Poveril mu je silno važne zunanjepolitične naloge, kot so bile n. pr. izdelava listine Združenih narodov, sestava besedila mirovnih pogodb, predvsem ono z Japonsko. Tudi sicer je Harry Truman ravnal po principu, da zunanja politika mora biti ameriškemu ljudstvu skupna. Sedanji državni tajnik John Foster Dulles je pravzaprav zrastel v kolikor gre za zunanjo politiko, iz šole demokratov, predvsem Harrya Trumana. V demokratski dobi je šlo za dvostrankarsko zunanjo politiko vselej, ko je bilo rešiti važna zunanjepolitična vprašanja. Ustanovno listino Združenih narodov smo že imenovali. Tudi pogodbo z Japonsko. Dodajmo mirovne pogodbe z bivšimi satelitskimi državami osi Rim-Berlin po končani svetovni vojni. Imenujemo znameniti Mar-shallov plan o ameriški pomoči tujini. Imejmo v mislih Severno atlantsko zvezo, mogočno politično organizacijo Amerike in nekomunistične Evrope. Povsod so sodelovali tako demokrat je, kakor tudi republikanci. Truman je razumel, da je tako prav in v interesu Amerike. Sedanja republikanska vlada, sedanji predsednik Amerike v Beli hiši ne delata tako. Zunanja politika je bistveno enostranska, vodijo jo izključno republikanci. Menda ne bomo trdili, da živimo v .normalnih časiA, ko gre takorekoč vse samo od sebe naprej. Koreja, Indokina učita! Svarilni prst dviga vesoljna Azija, morda celo Afrika, morda celo Južna Amerika. Ce kdaj, bi bilo potrebno popolno informiranje o položaju "Vsem in vsakomu" ravno v sedanjem času. Ker pa tega ni? Ameriško javno mnenje je deljeno. KongresnUci in senatorji tipajo in vsak sam za sebe daje posebno izjave. AJi je vojaštvo edino? Vsi znaki kažejo, da ne! Sef'gene-lainega štaba general Radford je %a nastop vojnih operacij od strani Amerike v Indokini. Drugi pravijo, naj se daje le materialna pomoč. Zopet tretji, ki so za sodelova-iije zračne in pomorske sile, ne pa kopne vojske. V koli-1 01 pa naj se Dulles razgovarja v Ženevi na tej svetovni pozornici z drugimi predstavniki zunanjo politike, je imel '' '^Gboj določeno polnomočje, v katerem se mora gibati. J'i kaj se jo zgodilo.'' francoska vlada je zahtevala od ame-1 iške in od britanske, da naj dasta na razpolago svojo le-lalsko in mornariško silo, če naj se računa z zmago v Indokini. Dulles je imel nalog iz Washingtona, naj na to zahtevo ne pristane. London jo je odklonil. Francija je vsaj ka-] or vsi znaki konlerence v Ženevi kažejo, ponudila roko tistemu, ki bo končal vojno v Indokini, to je Sovjetski zvezi in komunistični Kitajski! L_ (s Koncert pevskega zboria Adria EUCLID, Ohio—V nedeljo, dne 9. maja se bo obhajal istočasno z pomladanskim koncertom pevskega zbora Adria, materinski dan. Vrsti izbranih pesmi bo sledila opereta "Slovenska svatba." Solisti so Anton Mihelič, Olga Klančar, Frances Korošin, Ana Perenčevič, Alice Somrak. Predstava, ki se bo pričela ob 1. uri popoldne pod vodstom gospoda Antona Šubelna, se bo vršila v Ameriško jugoslovanskem središču na Recher Ave. Gospod Janez Giabncr in njegov orkester bodo poskrbeli za poskočno godbo, ob kateri se bo z veseljem plesalo. Na veselo svidenje vabijo pevci in pevke Adrije. Mary Pečjak. Zahvala za prispevke CLEVELAND, Ohio—Ko sem se lansko leto nahajala na obisku v domovini sem sama videla kako je potreba nujnega popravila pri cerkvi sv. Družine na Sedlu v Globeli pri Sodražici. Pozneje sem dobila še prošnjo od domačih, da naj v ta namen nabercm kaj prostovoljnih prispevkov. šla sem z Mrs. Frances Perme do znancev, ki so so res lepo odzvali. Ker pa ne vemo za vse domačine, da bi jih obiskale, prosimo, da če kdo hoče kaj darovati, lahko pošlje na spodnji naslov. Vsi prispevki bodo pošteno oddani. Do sedaj so darovali sledeči; Po $5.00; Frances Hrvatin, Frances Perme, Mary Kovač, Joe Zaneš, Frank Vesel, Johan Arko, Mary Otoničar, Johana Gornik, Mary Perušek, Anton Kotnik in Mkry Bartol. Po $3.00; Mrs. Anton Arko, Terezija Debelak, Kati Konte. Po $2.00; Johana Vidmar, Pavla Lunder, Mrs. James Strle, Johana J. Gornik, Eva Ponik-var, Frances Drobnič, Angela 2eleznik, Steve Pirnat. Po, $1.00; Jennie Znidaršič, Jennie Marolt, Josephine Sadar, Miss Fay Hrvatin, Josephine Mi helič, Joe Somrak, Pepa Sustar šič, Mary Virant, Angela Košir, Mary Končar in Zofi Talcone. Vsem darovalcem naj bo izrečena topla zahvala. Vaši prispevki bodo hvaležno sprejeti in nikdar pozabljeni. Frances Hrtatin. 19401 Mohican Ave., Cleve. 19, O. Kontest v šivanju Mr. J. A. Ward, generalni zastopnik Singer Sewing Machine družbe, je sporočil, da bo podjetje letos zopet priredilo kontest za dekleta, ki se zanimajo za šivanje. Lansko leto se je tega kontesta udeležilo 1500 deklet v starosti 12 do 17 let. Letošnji kontest se vrši od 17. maja do 21. avgusta. Obleka, ki jo dekle naredi samo v Singer Sewing centru tekom te dobe, so sprejme v kontestu. Nagrade bodo oddane na razstavah, ki se bodo vršile po Singer šivalnih centrih v Ohio. Predmeti, ki bodo dobili prve nagrade na teh razstavah, bodo potem poslani na razstavo v New York, kjer bodo presojeni po najvišjih avtoritetah mode. Zmagovalko bodo deležne plačanih potnih stroškov v New York, kjer bodo prejele štipendije za nadaljno učenje v šivanju. Običajni tečaji v šivanju v teh šivalnih centrih stanejo $15, dekleta, ki se udeležijo kontesta« pa bodo plačala samo $8 za tečaj. Levstikova kritika Jurčiča urednika (Ob 110-letnici Jurčičevega rojstva 4. marca) vo ostro naši Ij eno pero. Toda tudi Einspielerjevemu časniku je zvonilo. Ure so mu bile skopo štete. Zadrgnila ga je Kleinma Tiste čase se vremena slovenskemu časništvu in časnikarstvu niso zjasnila. Celo prav zastrta so bila. Slovenskemu časništvu jo pretila namreč nevarnost, da vsebinsko in tudi smiselno povsem ohromi. Njegovo bujno Dcvelo pop je 1848-49 je osmodila in pomorila slana neugodnih, sovražnih premikov na političnem obzorju. Iz te žalostne okrnine sta se ohranila le dva tednika: Bleiweisove "Novice" in Jerano-va "Zgodnja Danica." Največja ovira za nov razcvet našega časništva in časnikarstva je bila nedvomno avtoriteta "Novic." Dolgo si ni nihče drznil misliti na to, da bi izzival "sveto" jezo maščevalnega star-:a Bleiweisa z ustanavljanjem novega, konkurenčnega časnika. Bleiweis ni ubijal takšnih prizadevanj z loparjem, ampak z zarotniškim—molkom. Med slovenske kulturne ljudi se je od nekod prikradla in razpasla bedna miselnost, da ne more biti na Slovenskem mesta za nov časnik. Ta miselnost se ,је razrasla na grobu dveh pogumnih poizkusov. Prvi j)oizkus z Levstikovim 'Naprejem" so je jjoneSrcčil. Pokopali so ga ostri tiskovni predpisi. Sledi tišina dveh let. Tedaj pa švigne pobuda iz slovenskega osrčja k zibelki slovenske državnosti, na zgodovinska karan-tanska tla. Novo iuc slovensko časniške besede Je prižgal v Celovcu pogumni Andrej Eispie-ler, ki se ni zbal bleiweisovskih strašil. Leta 1865 je pričel izdajati "Slovenca," ki je izhajal najprej davkratno tedensko, čez dve leti pa trikrat tedensko. V "Sloven-čevih" stolpcih jo združil odlična peresa vseh, ki so, razočarani in užaljeni, obrnili hrbet Blei-weisu in njegovim "Novicam.' yerjeva tiskarna, ki jc odpovedala nadaljnje tiskanje. Zopet so ostale "Novice".brez tekmeca in konkurence. Že je bilo videti, ko da je neka nevidna, magična sila vse takšne in podobne poizkuse že vnaprej obsodila na—smrt. Toda ravno tedaj jc treščilo z drugega oboda slovenskega severa. Usodni sunek za Bleiweisa je ijrišel iz Maribora, od kodef jc sinila nova, drzna pobuda Leta 1867 je vzletel med štajersko slovensko kmetsko ljudstvo "Slovenski gospodar," ki je krepko izpodrival "Novice" in jih z lahkoto preživel.. Leta 1868 pa je mlada slovenska opozicija, ki ji je Franc Levstik klesal njen notranji obraz, pričela izdajati svoje glasilo "Slovenski Narod." Izhajal je trikrat tedensko, s 1. januarjem 1873 pa kot dnevnik. V tem trenutku se je vsaj za nekaj let do preselitve "Slovenskega Naroda" v Ljubljano premaknilo slo-vensko časniško težišče v Mari, bor, kjer so se qplajale tudi druge koristne zasnove. Šele sedaj jc obležal Noviški monopol razbit na tleh. Ni dvomiti, da jc "Slovenski Narod" otrok Levstikovega ge-Ј nija. In tudi Josip Jurčič, .ustvari tel j prvega slovenskega dnevnika, jc njegov otrok. Po značaju sta bila delno različna, v mnogih stvareh pa zelo sorodna: oba slovanska realista, oba sovražnika parketa, oba, kakoij ugotavlja Leveč, velika "čislate-! Ija slovenskega kmeta, beračevi Slovenskih in vseh kmetskih originalov." Jurčič, skupno z Levstikom nosilec slovenskega literarnega realizma, je precepil ,na Uterar Med njimi je bilo tudi Levstikor no realistične smeri v politiki in časnikarstvu Levstikovo in Jurčičevo osebnost jena splošno vezalo nedvomno soglasje. Ce je bil Levstik včasih vase zaprt in umaknjen, je Jurčič dobro vedel, kako jc treba tedaj z Levstikom občevati. O tem priča Jurčičevo pismo Vošnjaku ob Levstikovi vrnitvi v Ljubljano: "O Levstiku sem čul, da je precej ohol in nezaupen. Jaz menim, da znam občevati z njim in bom skušal, da bo delal in da semu izpuhti, kar nc gre ali kar je trme v njem." Njuno svetlo prijateljstvo je prestajalo trdo preizkušnjo ob zbadljivkah in očitkih, ki si jih je privoščil bojeviti Levstik na račun Jurčiča urednika. Levstik ni namreč brusil in ostril svoje-jega peresa le pri kritičnem rese tan ju Jurčičevih literarnih proizvodov, ampak je neprizanesljivo grajal Jurčičeve časnikarske prispevke ter urejevanje "Slovenskega Naroda." Na tem področju pa ni Jurčič poslušal Levstikove graje, ne da bi se bil zatekel k obrambi. Leveč je prestregel nekaj značilnih, dramatičnih sličic. V Ljubljani je živelo tedaj mnogo nadarjenih mladih mož. Temu krogu vedrih izobražencev je bil duša urednik "Slovenskega Naroda" Josip Jurčič, ki je stanoval v Tavčarjevem hotelu "Evropa." Tukaj je tudi urejeval svoj časnik. V tem zbirališču so ustanovili literarno zabavni klub, ki se je včasih pol-noštevilno zapodil k "Avstrijskemu carju," kjer pa je imel prvo besedo Levstik. Včasih jc pošteno oštel vse po vrsti. Jurčič je čutil srčno potrebo, prebiti vsak mesec vsaj nekaj večerov v Levstikovi družbi. Levstik je bil včasih sladek ko med, včasih ,grenak ko pelin. Tedaj ni bilo dobro z njim češnje zobati. Slabo jo bil,pri njem zapisan zlasti "Slovenski Narod." Ifekoč je očital Jurčiču, da je največji germanizator na Kranjskem: "No, kdaj bodeš že jenjal s 'Slovenskim Narodom' germani-zovati narod naš? Nemški misliš, slovenski pišeš!" Levstik je namreč vestno nabiral ^ takšne germanizme po "Slovenskem Narodu" in z njimi zasul Jurčiča, ki je včasih potrpežljivo poslušal; včasih pa se pogumno postavil po robu grmečemu Levstiku: "Kaj ti veš, kako se piše in ureja dnevnik, kateremu moraš biti večkrat sam urednik, sam pisatelj, sam korektor! Potem pa tehtaj in premišljaj posamezne besede! Kako si pa urejeval tistega 'Napreja?' Po cele dolge dni si tičal v pisarni, da si s trudom skrpal na teden po dve ubogi številki malega formata. Potem je bil list lahko dobro pisan! Na mojem mestu bi pa ti v jed nem tednu omagal ali bi pa no pisal ni$ bolje, nego pišem jaz!" Jurčičev govor je bil nedvomno prepričljiv. Podobno sta se spoprijela, ko so leta 1874 razsajale v Ljubi j a-pi osepnice. "Kozja bolezen" v ''Slovenskem Narodu" je Levstika tako razburila, da je kar bruhalo iz njega ko iz nemirnega vulkana. Jurčiča je imenoval v navalu jeze "Marko Pohlin redi-vivus." In ko je Jurčič objavil v brzojavnem sporočilu "Slovenskega Naroda," da jc podelil cesar grofu Andrassyju "red zla? te kožuhovine" (namesto red zlatega runa), se jc usula v Per-•metovi gostilni alr v '(narodnem hlevu" na Jurčiča grozna toča z bliskom in gromom. Razjarjenemu Levstiku je Jurčič užaljen [Vračal milo za drago: "JE, kaj boš tako ropotal zaradi jedne besede, katero danes beremo, jutri že pozabimo. Saj si še ti, ki.noč in dan tičis v knjigah, ki imaš vsega Vuka v glavi in vsega Miklošiča v mazinci . zapel in tiskat dal pesem-^ nota bene pesem! —-katero si imenoval 'Spijoča deklica!' Spi-joč pa vendar jaz šc nikoli nisem pisal." Levstik pa je opozarjal Jurčiča: "Paparlapa! Takrat sem bil še dijak, ti si pa urednik in pisa-(Dalje iia 3. strani) Ob Tihem oceanu Piše FRANK KERŽE Kaj pomeni beseda: mehanizacija? Je to grška beseda ii^ jo rabijo vsi narodi oziroma vsi jeziki. Pomeni pa to, da je nekaj prešlo na porabo strojev, bodisi delno ali celotno. Vse to se godi čisto potihoma in neslišno. Kar pripeljejo nekega dne truki razno mašinarijo, s katero pride nekaj ljudi, ki jim pravimo mehaniki. To so ljudje, ki izdelujejo, postavljajo ali popravljajo sttoje. Ko je njih delo končano, pride v koverte na plačilni dan poseben listek, v katerem naznanja lastnik, da mora odpustiti toliko in toliko ljudi, ker jih ne rabi več. Kar so oni delali, to opravljajo danes stroji— hitro, natančno in poceni. To se godi vs*ak dan pri vsaki industriji. Kako vse to pride, se pozna posebno pri goveji živini, to se pravi: pri kravah, mleku, maslu, siru in pri drugih izdelkih. Kakor je znano, je Los Angeles County čisto poseben v tem, da se tukaj redi veliko goveje živine vse zastran mleka. Los Angeles County ima blizu Sto tisoč krav, ki imajo tukaj čisto posebne pravice. V čim pa? V restrikciji. Spet tuja beseda, a je skoro nemogoče ogniti se je. Beseda restrikcija pomeni omejenost v enem ali drugem oziru. Tukaj jo hočemo rabiti pri lotih. Beseda je angleška, kajne, a tako vdomačena med nami in rabljena vsak dan, da bi me ljudje kar gledali, če bi jo skušal posloveniti z besedo: stavbišče. Pri lotih so zmiraj gotove restrikcije. Med te spada gotova površina lota, nadalje, koliko se ga sme ali more zazidati. Kakšno poslopje bo zgrajeno. Ali je za privatno rezidenco ali večdružinsko hišo. Ali jc za trgovino ali lahko industrijo. Kadar pridete v Kalifornijo in začnete kupovati loto, morate vedeti malo več o teh rcstrikci-jah, kakor je v navadi drugod. Tukaj so vsi loti porazdeljeni. Eni so za rezidence—to je izključno za porabo človeškega stanovanja. Drugi so za lahko kmetijstvo. Na takem lotu more človek rediti eno kravo, enega konja, nekaj kokošij—bolj za domačo porabo. Eni rede tudi zajce in koze, kar pa ni dovoljeno v vsakem kraju. Koz ne marajo. Tretji loti so za lahko industrijo. Tam najdemo nekaj rokodelcev ali obrtnikov, ki navadno nekaj popravljajo, brusijo ali delajo kaj podobnega. Eni imajo samo napis; "Know how" —kar bi se reklo: vem kako. Kakor ljudje, imajo tudi živali svoje pravice na teh lotih. Najbolj posebna in zanimiva je pravica ali restrikcija lota za—živino. Takega lota ne moreš porabiti za nobeno stvar, razven za to, za kar je namenjen. V Los Angeles County imamo toliko krav, da namolzemo vsak dan po dva milijona 380 tisoč kvartov mleka. Bili so časi, ko je bilo na stotine delavcev v ti stroki—pravim: bilo je—a danes ni več. Vzrok? Mehanizacija. Začela se je v mlekarstvu med drugo svetovno vojno, katera je rabila toliko vojaštva, da je povsod primanjkovalo ljudi. So dela, ki se jih lahko odloži ali dene kam, da so izpoti. Ampak nc mlekarska. V ti industriji je treba biti točen do minute. Živali so tako navajene in kdor ne išče trubla, naj se kar drži tega. Dela se pa s stroji pri mlekariji tako: najprej moraš imeti stroj za molžo. Ta stroj je delan iz takega materiala, da vidi vanj. Stroj jc narejen tako, da se ga dene pod živino na vime, koder primejo vsak sesalec. To je izdelano iz gumija in dela na principu vakuuma. S to besedo zaznamujemo praznoto, da ni niti zraka notri. Stroj dela torej na tem principu in dobiva mleko iz vimena, dokler ga jc kaj. Mleko teče samo v,male posode, od tam pa po gumijastih ceveh v veliko poso- do iz stekla. Od tam gre mlek" naprej v mrzel prostor. Ta napravljen iz jekla, ki nikdar zarjavi. Mleko se naglo shla^' potem pasterizira in priprav:, da gre v steklenice ali v truke, ga peljejo Kam drugam. Pri mleku se pazi prcdvse® na to, daje vse čisto in saiif^^' no. Predno se začne molsti, o''"' "jejo vsako kravo, in sicer tak"' da brizgajo vodo, ki ima 60 p''"' centov pritiska. Kar je določenega, da pride v stekls^'" ce, se vse samo polni, umika maši tako, da človeška roka kdar ne pride v dotiko z kom. Molzejo navadno dvaW^' na dan. In pred vsako molzUr je treba od viti vse dele molz"^ ga stroja in jih dobro orni" predno se morejo rabiti zopet mleko. Tako vidimo, da gre na stroje, kar je bilo včasih se da ročno delo. Kalifornija ima zdaj tako sebnost, da ima podnebje, ki ]f večno lepo. Živali torej ne jo nobenih hlevov. Kar zunaj na lotih dan in noč, v lepG^ vremenu in grdem, kolikor J® namreč sploh grdega. Mogoče trikrat, štirikrat ali petkrat v takozvanih zimskih mesccih'f od začetka decembra pa do apf' la. Razume se, da nimajo nikake strehe nad sabo, nika^^ marele—kadar je sonce, so P®'^ vse v soncu, kadar je dež, pa ^ pet v dežju. Včasih so morali Kf" ,miti živino tako, da so šli plotu z vozom ter odklada'' seno. Veste, da sc živino krmi, f treba paziti, da žival ne pokv^f svoje lastne hrane. V ta na#^ jc pri eni strani ali pri dv«'' plot tako napravljen, da so lički, v podobi črke "V." Ta"' vtakne žival svojo glavo in d"' seže vso hrano, ki jo potreb"^' Kadar sc naje ,spravi veil in—kaj naj rečem. Da gre svojo pot ali da stoj' pvojo pot—oboje ima v omejc"' meri na izbero. Danes imajo mehanizirano. Seno gre kar mo.ob jaslih in pušča sproti, je za vsako žival zadosti. tudi druga hrana, posebno šano žito, katerega dobe živ^'' vsak dan, da boljše molzejo. Živina je v Kaliforniji izre^ no zdrava, ker je takorekoč no v soncu. Na vsakem lotu j® vsaj pri eni strani dovolj .strži"' da je vse suho in primeroir"^ gorko. Živali pridejo iz vse^* lota do teh stržin in ležejo drU' ga poleg druge. Kakor je videt|' vlada najlepša sloga med nji^^',' Tako ostane vsak prepir ali lepo ohranjen za—človeka. vsem stvarstvom najdemo edi' no le človeka, ki se krega, tepa, kolje in mori. Če spada stran tega med najvišje bitje o* naši zemlji, bi ne vedel povedat'' Tako je v naši Kalifornij'' vsaj kar se tiče mleka in nih izdelkov, vse mehanizira""' da rabijo le po par ljudi pri vS^' ki kravami. Povem vam še e""' in ta je, da je mleko v Kalif niji veliko boljše, kakor mlei'" po drugih krajih naše Amerik^' koder morajo držati vsaj v zi^'' skem času živino v hlevih. Nastane vprašanje, kakšne bičke pjinaša mlekarija v Ka'' forniji? To so pa skrivnosti, d" katerih pride težko še celo čni cksekutor. Zato so taka jctja, kakor jo živina ali kokoS' tako vabljiva, ker se tako tcŽ; ko dokaže kak profit. Rekel b' pa tako, da mlekarija nosi ja^" dobro. Od slednjega mlekarjf slišim, da je začel s par kravam'' danes so pa mlekarji med nar"*' ki premorejo do 15 tisoč gpvcj« živine. Je pa to poklic, v katci'^ ga se niso še vživeli naši Ijn^' jc. Vse sorte narode najdcf" med mlekarji, samo nobcncg* našega človeka nisem še našei' Sicer delajo eni v т1екаЛЈ|' ampak no, da bi bili gospodarji' Mlečna industrija je torej de dobra mehanizirana. Mleka sC nikdar ne dotakne človeška r"' ka, do njega ne pride nobeO^ (Dalje na 3.-strani) M ENAKOPRAVNOST ' STRAN OB TIHEM OCEANU (Nadaljevanje s 2. strani) Polnoma sanitarno. Ker sem že bi rad dodal še to, da mleko polagoma do svo-^ vrednosti. Včasih so mislili, Ш samo za otroke. Pa ■ "ažno je predvsem za sta-иииа samo vseh ^ "Hih vrednosti, pač pa tudi osti železa, apnenca in drugih ki jih rabi človeško telo. preiskave priporoča-v.' vsak človek pije vsaj tri v To je pravilno, ker je po-dan. To je poseb-j. P'^'Poročljivo revmatičnim .... in tistim, ki trpe za art- ritls dpr. . ^ ђг sicer eni, da mleko redi. Dobro—saj se dobi "^leko, kateremu je mast tako Zeta. Mast je tista dobrota, ® kat, se ližejo vsi sladkosne- In baš j.ii lui f' je še priporočljivo? "iiecni " Chi to je nepotrebno. In je I žmitki ali Cottage Hi kakor pravijo America-^ ta poceni—okrog kvodra ga Ј^ jako zdravo. Jaz (Job še v kofe in mi prav Žrn tu Priporočam ta sir iz tak' vsakemu, posebno pa ki imajo težave z želod-^је prebavo. Knajp piše ne-јолЈ..^. žmitki posebno pripo-Сћ! tistim, ki trpe za želod-turi. K ° tako-le pišem o mehaniza-.sc človeku kar nekam clo izginjajo nekdanji poklici takorekoč pred '^alo lik °^mi. če sc ozrete neko-del' sebe, boste kmalu uvi-ђд ' gi'o vse proti svojemu ali—če hočete, proti koncu. sem čital v neki no- tih' t^^bo mogoče v petih le- ker^^^ '^^ročiti obleke po meri, Jfj več krojačev na svetu. gih'^^ krojačev, tudi dru- Vgg^^'^klicev bo zmanjkalo. Ali Co, v Zč) kakega kovača ali "-vila - • ђ v. .^"i^acija se vrši kar pred očmi. če hodiš kdaj po toy ^ ' koder so trgovine, sc golo ћ pred okni, ki kaze-Moderno pohištvo. Ali veste, 8^ je naredil? Včasih so re-to je bilo Pj.^. danes no velja več. Naj-J So dobili v roke risarji, ki bo ^^^^^iii vse na papir, kakšno lili ^°^^i^tvo, potem pa porazde-dele. Je po par ki delajo pri eni mizi rezi Ф noge, drugi samo ve-samo vrhno ploskev, to n ' predale—in tako gre li nakar pridejo tisti de- ijudem, ki jih de vaj o ki ij ^^(ialje pride do tistih. In to gre vse dalje in v . Vsak človek zna nekaj in ' :*ajo vse. Al' Šp ' niislite da je v Ameriki ® kaR X ne vedo, kaj bo vse iz tistega ratalo. Kože reže stroj, šiva jih stroj. Podplate, pete—vse gre na stroje. Da, včasih so ljudje nekaj znali—danes so pozabili še tisto. Takozvani večni napredek je uničil vse. Zato sem zadnjič precej debelo gledal, ko sem čital neverjetno vest, da naša Amerika dobiva mehanike iz— Anglije. Vsako leto pride toliko in toliko tisočev teh ljudi, ker jih rabijo pri vseh mogočih strojih. Zakaj v Ameriki izuče-nega mehanika ni več na svetu. Taki, ki so res nekaj znali, so pomrli. Da bi učili nove tukaj tako, kakor so v stari domovini obrtne učence, tega ne bo. Amerika hoče imeti svoje, že vse pripravljeno in dodelano. Zato pa postaja tako mehanična, da se danes rode že ljudje tukaj brez vsakih čutov, brez vsakih plemenitih lastnosti. Edino na ta način si lahko tolmačimo, recimo nedavno tragedijo, ki se je zgodila v New Yorku. Sin— študiran sin—je zastrupil očeta in mater samo—da bi prišel do denarja, s katerim bi kupil— Cadillac. V AmeriJ^i raste mladina brez vsake odgovornosti in rekel bi, tudi brez vsake glave. Ljudske šole pošiljajo vedno več oslov v svet in vedno več— kriminalcev. In tej mehanizaciji človeškega bitja pravijo—napredek. Meni se vse tako zdi, da pišemo račune, katere bo treba enkrat plačati. V Ameriki smo že tako daleč, da se ni treba niti več učiti. Kdor pozna dolar in Cadillac, tisti jo žc OK, če zna še kaj drugega ali ne. »nirei čevljar ali šuštar, ki bi bi L., in delal potem, da bg ^ ^Gs čevelj gotov? Kaj še. delajo čevlje taki, ki niti levstikova kritika jurčiča urednika (Nadaljevanje s 2. strani) tel j, toda dandanes hočete pisatelji druge učiti, pa sami ničesar ne znate!" Takšne in podobne "nevihte" so se hitreje ali počasneje polegle. Vsekakor niso podrle prijateljskih vezi med Levstikom in Jurčičem, ki so ju družile do smrti. Ob Levstikovih očitkih Jurčiču kaže upoštevati, da je vzelo Jurčiču urejevanje "Slovenskega Naroda" ves dopoldan in še del popoldneva. Le dve do tri ure dnevno so mu ostale za literarno delo. Janko Kersnik sporoča v nekem pismu, da je moral v Jurčičevi odsotnosti napisati ves "Slovenski Narod." To pomeni, da ga je moral tudi Jurčič povečini sam polniti z aktualnim gradivom. In to nepretrgoma do usodne bolezni pred smrtjo. Franc Verbič je dobro videl, kako hira Jurčič. Zato mu je svetoval, naj opusti vsako delo, dokler se popolnoma ne okrepča. Jurčič pa mu je odvrnil: "To je že vse lepo, toda od česa naj živim, če ne delam? Za One careless match.. .Yours ? brezdelje mi noče nihče nič plačati." Mar ne zvenijo le besede ko obtožba lastnikov "Slovenskega Naroda," ki bi bili lahko za Jurčiča kaj več storili? Rajši so mirno gledali, kako Jurčičeve življenjske sile izgorevajo, ko da bi ga skušali razbremeniti z nastavitvijo primernega soured-nika. Razen tega ni mogoče mimo pogojev, ki v njih značilno odseva življenjski standard prvih slovenskih poklicnih časnikarjev. Lastniki "Slovenskega Na-loda" niso bili preveč darežljivi. Ko seje pripravljal Jurčič po Tomšičevi smrti, da prevzame uredništvo "Slovenskega Naroda," se je moral boriti za višino Tomšičevih prejemkov in omehčati Rapočevo "židovsko" sko-post. Tomšičevo in Jurčičevo življenjsko raven kaže Vošnja-kov opis njunega "stanovanja" v Mariboru. Iz tega opisa izvemo, da je stanoval Jurčič v "Narodovem" uredništvu, kjer sta se skupaj utaborila s Tomšičem. "Bila je to prodajalnica ob tleh, z velikimi vrati na ulico in z malimi postranskimi na dvorišče. V sprednjem delu te proda-jalnice je stala pisalna miza in omara za spise in časnike. Po vsej sobi pa so ležali na kupih zaprašeni časniki in tu in tam kaka knjiga. Zadaj je bil nekov temen alkoven in lam sta spala urednika." Glede Tomšiča pripominja Vošnjak, da je imel pozneje čedno stanovanje v Čeligovi hiši. Tudi ne smemo pozabiti, da so motile Jurčičevo delovno zbranost razne organizacijske naloge, ki so mu jih nalagale pereče potrebe pri izpopolnjevanju lista. Uredil je dobro brzojavno poročevalsko službo. S ponosom je lahko zapisal glede na zagotovitev izvirnih brzojavov, da "bomo na Slovenskem prvi prinesli poročila o velikih dogodkih." Dopisniško mrežo je raz-predel po vseh večjih slovenskih krajih. "Slovenski Narod" je imel svoje dopisnike na Dunaju, v Bolgariji in Rusiji. Slovenskemu kmeti j sk emu ljudstvu je namenil "Slovenski tednik," ki sc je skupno s "Slovenskim Narodom" in goriško "Sočo" boril "proti mračnjaštvu za svobodo in splošno narodno omiko." Kdo bi se čudil, če je Jurčič v naglici in delovni prezaposlenosti natrosil po stolpcih "Slovenskega Naroda" raznih hrva-tizmov kakor broj, zbog, nadeja, jezgro, jukositi itd., ki sta jih pozneje korenito prečistila Tavčar in Majaron? Jurčičevo slabotno in šibko telo ni zmoglo časnikarskih in uredniških naporov. Pojemalo je leto za letom in ugasnilo leta 1881. Podoba Jurčiča urednika in časnikarja sodi po svojih zaslugah med vrhove klasike slovenskega časnikarstva. Franc Valoveč. Nova ekspertinja v gospodinjstvu je prišla iz New Haven, Mass., kjer je nastopala na televizijski postaji WNHC-TV, in sicer je to Miss Louise Frazier, ki bo načelovala televizijskemu prograhiu "Women's Window," katerega sponzira East Ohio plinska družba na postaji WEWS vsaki dan od ponedeljka do petka ob 1. uri popoldne. Miss Frazier sledi Ethel Jackson, ki je vodila ta program odkar je bil uveden leta 1949. Omenjeni program je posebno zanimiv za gospodinje. Poda se razne kuharske lecepte in kakoi' znano, so na njenih programih nastopile tudi nekatere naše žene in dekleta, ko so demonstrirala slovensko kuho in pecivo. K ^шет6е%-0п\)1 you can PREVENT FOREST FIRES! ENAKOPRAVNOST za evkopeizacuo posaiua LONDON, (Tanjug)—V Londonu je zasedal pododbor evropskega sveta, ki bo proučil nekatere najvažnejše točke predloga za evropeizacijo Po-sarja. Čeprav sodijo, da se bo prihodnost Posarja odločila v neposrednih razgovorih med Francozi in Nemci uradni krogi v Londonu vendar pripisujejo sestanku pododbora ' precejšen pomen. V Londonu zatrjujejo, da sta neposredno prizadeti Francija in Nemčija privolili na to, da bi bili predlogi člana holandskega parlamenta Van Nattersa podlaga za razgovore. Ti predlogi določajo, da bi bil pooblaščenec evropskega sveta odgovoren za obrambo in zunanjo politiko Posarja, dokler ne bo uresničen načrt o evropski skupnosti. Na gospodarskem področju računajo, da bo posarska industrija premoga in jekla sodelovala s Francozi in da bi se posarsko tržišče polagoma odpiralo Nemčiji. Prebivalci bi imeli možnost sprejeti ali zavrniti tak položaj s plebiscitom. Kakor se je zvedelo, je dobil pododbor evropskega sveta resolucijo, ki določa tri obdobja: prvo obdobje bo trajalo, dokler ne bo ustanovljen odbor, ki bo izvedel plebiscit; drugo obdobje bi trajalo, od ustanovitve do izvedbe prebiscita. 'V tem razdobju bi bilo delovanje strank pod nadzorstvom odbora za plebiscit Političnim strankam v Nemčiji in Franciji ne bi bila dovoljena agitacija v Posarju. V tretjem obdobju, ki bo nastopilo ob plebiscitu, bi bilo dovoljeno delovanje političnih strank. Po mnenju diplomatskih krogov v Londonu je eno izmed važnih vprašanj, ki jih mora rešiti pododbor, vprašanje roka med ustanovitvijo odbora za plebiscit in izvedbo plebiscita. Po nekem pi edlogu naj bi .trajal ta rok od 2 do 6 mesecev, zastopniki Nemčije pa zahtevajo daljši rok, da bi imeli novo ustanovljene stranke možnost razviti svoje delovanje. •smrtna nkskeca zakadi eksplodirane mine V bližini vodovoda v Gradišču pri Vipavi sta se igrala 6-letna Francka Andlovec in 3-letni Boris Pečar. Zašla sta na minsko polje, ki je v bližini vodovoda. Eden izmed njiju je stopil na mino. Mina je eksplodirala in smrtno i:anila šestletno deklico, dečku pa poškodovala levo nogo. Društveni koledar maJa 9. maja, nedelja—Koncert pevskega zbora Adria v Ameriško jugoslovanskem centru na Re-cher Ave. 23. maja, nedelja—Velika otvoritev pikniške sezone na izletniških prostorih S.N.P.J. 30. maja, nedelja—Piknik dru štva Concordians št. 185 S.N.P.J., na farmi S.N.P.J. 30. maja, nedelja—25-letnica kluba Ljubljana v Ameriško jugoslovanskem Centru, Re-cher Ave. junija 6. junija, nedelja—Piknik Ženskega odseka farme S.N.P.J. na farmi S.N.P.J^ 13. junija, nedelja—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ. 13. junija, nedelja—Piknik društva Napredek št. 132 A.B.Z. na Zgonc farmi, Eddy Rd., Wickliffe, O. 20. junija, nedelja—Piknik društva Soča št. 26 S.D.Z. na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 20. junija, nedelja—Piknik društva Strugglers št. 643 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 27. junija, nedelja — Piknik društva Vipavski raj št. 312 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. JULUA 4. julija, nedelja — 50-letnico S.N.P.J. proslavi Clevelandska federacija S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 11. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 18. julija, nedelja—Piknik Kluba društev in direktorija AJC na Kaliopovi farmi. 18. julija, nedelja—Piknik društva Utopians S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 24 julija, sobota—Izlet pevskega zbora Zarja na farmi S.N.P.J. 25. julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J, avgusta 1. avgusta, nedelja — Piknik krožka št. 1. Prog. Slov. na farmi S.N.P.J. 8. avgusta, nedelja—Piknik dru- TVRDKA TIVOLI Naznanja, da je prejela semena po avionski pošfi direktno iz Ljubljanske semenarne. Za $2.50 si lahko nabavite paket, kateri vsebuje 25 različnih vrst semena: naprimer, rudeči radič, nageljni, reseda, motovileč. Tvrdka Tivoli vas vljudno vabi, pridite si ogledati to krasno razvrstitev. Semena so na prodaj v trgovini: TIVOLI Imports, 6407 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND,OHIO Štva Naprej št. 5 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. 15. avgusta, nedelja — Piknik Mlad. pev. zbora na farmi S.N.P.J. 22. avgusta, nedelja — Piknik društva Spartans S.N.P.J, na farmi S.N.P.J. 29. avgusta, nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J septembra 5. s(!ptembra, nedelja — Piknik krožka št. 3 Piog. Slov. na farmi S.N.P.J; f.8. septembra, sobota—Izlet At-letične lige S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. oktobra 3. oktobra, nedelja—Vinska trgatev na farmi S.N.P.J. 30. oktobra, sobota—Hallowe'en ples društva Comrades št. 566 S.N.P.J. na farmi S.N.P.J. hiše naprodaj zamenja se hišo na Diile Rd. blizu Euclid Ave. Nova zidana hiša s 4'/2 sobami; bungalow s prostorom za raztegnitev na 2. nadstropju. Rekreacijska soba. Gorkota na plin. Lahko se takoj vselite. Cena $16,500. kovač realty 960 East 185th St.—KE 1-5030 lep bungalow s 4'/i> sobami; star Štiri leta. Kombinacijska okna, marmornati podstavki pri oknih, lota 40x140. Cena samo $13,900. Se proda radi bolezni. Nahaja se v lepem kraju na Mereo'ith Ave. Imamo več novih in starih hiš naprodaj. Zgkisite sc pri strekal realty 405 EAST 200th STREET ali pokličife iy J -1100 razno [;^0000000000000000000000<^00000<>000000000'000000<>00000^> TISKOVINE IZDELANE V TISKARNI Enakopravnosti so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU 'Cene so zmerne—naročila hitro zgo+ovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. MANDEL'S CORN PLASTER Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vain pošljemo po pošti. Cena 35c. M^NDEL DRUG CO 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. For your VACATION welcome to CHRISTIANA LODGE Slovenian Resort • The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for foWcr. CHRISTIANA LODGE Dominik and Agnes Krasovcc, prop. Rt. 1, Box 175, Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5 zidana hiša z 8 sobami, za dve družini; plin ska kurjava in garaža za en avto. Nahaja sc na 15910 Midland Ave., blizu' Holmes Ave. Proda se po zmerni ceni. ~pohištWnaprodaj DAVENPORT (ZOFA), DVA STOLA .IN PREGRINJALA; VSE V JAKO DOBREM STANJU. PRODA SE ZELO POCENI. Pokličite RE 1-7484 v NAJEM Zaposlenemu moškemu se odda v najem lepo opremljeno sobo v prijazni naselbini pri domaČih ljudeh. Vpraša sc na iUdlO East Street (RUŽENE ŠKERLJ) ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR druga izdaja JE KONČNO DOSPEL. Dobi se pri August Kollander 6419 st. clair ave. CLEVELAND 3, OHIO Cena s poštnino je $5.25 TVRDKA KOLLANDER IMA NA ZALOGI TUDI slovensko angleški slovar berilo ter DR. F. J. KERNOVO (DR. KOTNIKA) Naročile se na te knjige, preden zaloga poide! ■''•SlVlNG'š sissaBiBiiissBaii STRAN? ENAKOPRAVNOST v I •г V I У HENRY BORDEAUX SRCE IN KRI ROMAN I I t (Nadaljevanje) П. Otožna pesMn o IJzi z l>olim šalom Bivši semenišlci gojenec me je obiskal ne samo, da mi sporoči očetovo smrt, ampak me je tudi hotel vprašati za svet, koliko odgovornosti ima turist. Ta turist je bil Anglež Richard Murzon in je Tomaža Gallice najel za vrsto vzponov v Maurien-ni in Tarentaisi. Srečno sta opravila nekaj plezalnih tur, potem pa je predlagal še Arveške pečine. "Katero?" je vprašal Tomaž. "Coolidgeovo," mu je odvrnil Anglež, ponosen na vzpone nekdanjega oxfordskega učenjaka in strastnega ljubitelja gora. Vrh, ki ga je prvi pot preplezal duhovnik Coolidge v spremstvu vodnikov Alinerov, očeta in sina, je bila Južna peč, eden najtežjih alpskih vzponov; Hudi prehod s počjo v navpični steni prekaša najhujše težave v Meiji. Tomaž Gallice se je nekoliko upiral zaradi vremena; nedavno je zapadel sneg, zato bi bolj kazalo čakati na mesec avgust. Turist pa je bil ponosen človek in ni maral nič odlašati. Ta razgovor se je vršil v St. Jean d' Ar-ves, kjer sta prenočila in se nato odpravila v dolino Lombard. Bile so priče, ki bi njun razgovor lahko potrdile, če bi bilo potrebno. Vodnik svoje pomoči seveda ni smel odreči. Stvar je bila pa vendarle kočljiva. An-gleževa krivda bi se le težko dala dognati. Začel sem se pogajati z dediči sira Richarda Murzona. Vse pa se jc zelo zavleklo, ker so se vračali iz Indije. Pokazali so se CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL • DEarborn 2-3179 BUSINESS OPPORTUNITY FOOD SHOP — Self-Service — Modern equipment. Low overhead and good net with 5 living rooms. $4,500. PRospect 6-3792 DOMESTIC HELP GENERAL HOUSEWORK — Light cooking. Help with children. Own room and bath. Some travel. Good pay. Call collect. Kenilworth 865 WANTED TO RENT 2 EMPLOYED Adults — Want 5 room apartment, St; Gertrude's or St. Ignatius parish. 1st or 2nd floor. Rogers Park 4-4727 or EDgewater 4-8764 evenings RESPONSIBLE Adults, 3 children, need 3 bedroom, 5-6 room unfurnished apartment. N.W- Moderate rental. Call Cornelia 7-3264 evenings REAL ESTATE By Owner — I'A STORY BRICK BUILDING — 4 rooms each, 2 automatic oil boilers. Good income. Shown by appointment only at 3804 W. 59th Place. GArden 4-0418 LOMBARD—7 room brick, knotty pine bedroom and den up, carpeted living and dining room, tile kitchen, and bath, 2 bedrooms down; gas hot water heat; screened porch; heated garage. $24,700. Lombard 847-W vljudne in celo velikodušne; prepričal sem se; da v Angliji planinski šport visoko cenijo. Niso se otresali odgovornosti, ampak se zavezali, da bodo vdovi plačevali pokojnino — zelo skromno po njeni smrti pa jo bosta dobivala njena otroka. Ko je bilo VS3 urejeno in za-stanki naloženi v neki francoski banki, sem to vest sam ponesel v Bonneval. Preteklo je že leto in prišla je jesen, jaz pa sem izrabil teh nekaj lepih dni. Iz Modane me je poštni voz pripeljal v Lanslebourg, kjer sem prenočil. Lanslebourg je bila cvetoča naselbina, dokler so ljudje hodili v Italijo čez prelaz Mont Ceniš, kajti ta kraj je imel ključ do njega; ko pa je gore predrla železnica, je ostal zapuščen. V naših dneh pa se spet razcveta po avtomobilih. Od tod pa sem v enem dnevu peš prišel na dno doline Area. Preko prelaza Madeleine, razdrapane skalne puščave, ki se spočetka širi okoli Bessansa, potem pa stisne v Bonnevalu pred divjimi pečinami Levanne, nikoli nisem hodil, ne da bi me globoko pretresla. Ljubim te Itraje, najbrž zaradi spomina, ker sem tod lovil gamsa, divjega petelina in snežnega jereba, pa tudi plezal na ledenike ; ljubim pa jih tudi zaradi njih samih, zaradi njihovega uboštva, ki kaže kmetov pogum. Oko ne vidi drugega ko polja rži, ječmena in ovsa, ki še v septembru ne dozorijo, sejati pa je treba že v početku avgusta, kajti mati zemlja potrebuje za zorenje več ko leto dni. Ljubim jih zaradi njihovih revnih trav, ko morje zeleni hudournik, bob-nečih slapov, vijoličnih skal, ki ob sončnem zatonu postanejo rožnate, zaradi njihovih bridkih kalvarij in raztresenih svetišč, zaradi skromnih križev, ki spominjajo na smrt pod plazovi; zaradi njihovih žena strogih običajev, ki so v svojih temnih oblekah in avbi podobnih rutah kakor redovnice, pa jim resne obraze zdaj pa zdaj razsvetli skrivnosten plamen. Ljubim te kraje zaradi trdih in resnih mož, pa poštenih in ponosnih, kakor da zavoljo svojih gora morajo glavo nositi pokonci; ljubim jih, ker brzdajo nasilnost ter v žrtvovanju in ljubezni žive nad prepadi. Narava okoli Bessansa se včasih nasmehne v poletni luči. V Bonnevalu njenega smeha še nihče ni videl. S skodlami pokrite koče so nizke, sive in zatepene, kakor da se krivijo pod snežnimi vihrami dolgih zim. Stiskajo se okoli cerkve s strmim zvonikom, da se zdi, kakor da bi pastir čuval svojo čredo, in res so podobne čredam ovac, ki ima njihova volna temno barvo skal. Jelk v teh krajih ni več in ker ni gozdov, morajo ljudje sušiti kozje govno, da imajo kurivo. Mnogo se moraš truditi, da postaneš domač z otroki, kajti pred tujcem bežijo in se te le počasi privadijo, tako zelo so divji. Spenjajo se na skale, da so na njih kakor rdeče pege, podobni šopom pljuvanca. Iz Bonnevala pa moraš še ob Arcu navzgor in šele po dobri uri hoda dospeš v Ecot. Dolina se stisne tako zelo, da je prostora samo še za hudournik. Nobene njive nikjer, kvečjemu tu pa tam kako otožno drevo, jerebike z rdečimi plodovi, vrbe, javori; rastline postajajo vse bolj redke, kmjave mirte, zlate praproti; zdaj pa zdaj pogled na ledenike med hrbti gora. Čim bolj pa zmanjkuje prostora, tem večji razmah dobiva domišljija Maurienncev. Tudi tu ha teh skopih tleh so vzcvetele pravljice, a na kakšni plodni prsti resnice ? Prav tele skalne razvaline, ostanki gorske stene, ki so jo v grapo zrušile vode in taleči se snegovi, pa zdaj zapirajo desni breg Area, so po izročilu baje pokrile mesto, podobno Sodomi ali Gomori, postalo je žrtev božje jeze, kakor so to zdaj ti prokleti kraji. Bilo je saracensko mesto po imenu Fandan, tako razkošno in bogato, da so prebivalci meso rezali z zlatimi noži in se na trgu igrali z zlatimi žogami, pa tudi tako pokvarjeno, da je skozi dolino smrdela Azija. Nekega dne je v mesto prišel ubožec, pa so ga izpred vsakih vrat odgnali s kletvinami. V Fandanu niso poznali usmiljenja do revežev. Ali niso v vodo vrgli svetega Lan-dryja, ki je prišel čez Alpe, da bi jih spreobrnil? Na neki skali še zdaj lahko vidiš sled njegove pete. Samo neka stara, osamljena ženica je prosjaka sprejela pod streho. Pa niti kostanja ni imela, da bi ga položila predenj. "Pojdi k reki in naberi kamenja, pa ga boš vrgla v kotel," ji je rekel. Storila je tako in kamni so se spremenili v okusne krompirje. Med obedom sta zaslišala strašen hrušč in trušč. Gore so padale na Fandan. A skalni plaz se je ustavil prav pred kočo uboge starke; in ta koča je postala prva hiša Ecota. Ne morem si predstavljati, da bi v tej skalni puščavi, dva tisoč metrov nad morjem, kdaj stalo mesto. Veselijo pa me ta-kele zgodbice, ki so jih kmetje izmislili, da si predočijo višek bogastva: zlate nože in zlate žoge, razkošje v jedi in igri. Saraceni so nokoč v teh krajih imeli železne rudnike; celo nek ledenik so potlakali v ta svoj namen. Železo pa se je sčasom spremenilo v zlato. Po starem mostu nad Arcom, penečim se v beli brzici, še malo vzpona po naravnem kamnitem tlaku, mimo majhne razpadajoče kapele Matere usmiljenja in že sem v Ecotu. Če naselje gledaš od spodaj z brega hudournika, se ti dozdeva kakor nizka in prostrana utrdba, njeno obzidje pa so ledeniške grobi je. Sivo barvo poživljajo rumenkljati mah in penjavke. Nehote se spomniš na orlje gnezdo ali pa na grobi je s sovami. Od blizu pa se ti pokaže gola beda. Kakor v Bes-sansu in v Bonnevalu so tudi tukaj hiše hkrati hlevi in stanovanja. 2ivina in ljudje se skupaj grejejo, da se ubranijo mrazu, kajti zime so zel d hude. Samo pet ali šest hiš je še naseljenih. Pre-štejem jih lahko po dimu, ki se vije nad položnimi strehami. Približal sem se eni izmed njih, zaslišal petje in se presenečen ustavil za vrati. Skoz odprto okno prihaja do mene Iju-bavna pesem Šlcrjanček poje; njen napev je pri nas dobro znan, le besede so v narečju. Pevec ima čist in jasen glas, kakor da bi pela dekleta in se kosala z mrmranjem studencev. Glas spremlja glasbilo, ki mu v teh krajih pravijo harmonika. Imel sem ljubico, oj drija, hojladra. Imel sem ljubico. Samo šest lepih mesecev, samo pol leta kratkega, Ojoj! ^ / ^ Res ni bila grofinja, ^ bogata in bledična. y Imela ni cekinov, ^ kot purgarca petična. < Bila je samo Lizika, ^ deklič z belijm šalom. ^ Bila je rožni šopek, od las do bosih nog, z očmi so jo požirali gospodje naokrog. Nje usta: sladka jagoda, nihče je še okysil ni, kot ogelčka .žareča dva imela je oči. Bila mi je nevesta, za ženina me izbrala. A kaj! Babše nezvesto obljubo v nič je dala. O Jaka, Jaka ubogi, tvoj up je šel po vodi. Ko sneg na spomladanje dni, topi se ji ljubezen. Da bi na vratek dala si ovratnik bel in vezen, z gospodom mestnim je odšla, ki bil je "drag" in nežen. Zdaj kar naprej, iz dneva v dan, oči solze mi točijo. Oh ti nezvesta ljubica, boli srce me ranjeno. Boli in stoka za teboj, ti Liza z belim šalom, Ooo , . . prejoj! . . . Pristno savojski je ta zadnji samoglasnik, ki se menda posmehuje žalosti zaljubljenca, kakor da ne bi bile nevšečnosti delež vseh ljudi in kakor da bi bile ljubezenske muke kdo ve kako važne, ko je vendar kruh tako v trdih rokah! Mislil sem si: Mihael Gallice je torej pozabil na semenišče, na latinščino, na mašo in celo na smrt svojega očeta, čeprav tega še ni dolgo. Č3dno prepeva in najbrž zraven misli na kako 16-po dekle v Bessansu ali Bonnevalu. Predvsem pa zelo dobro igra harmoniko. Fant je kakor rojen za glasbo. (Dalje prihodnjič) 'N'i) »Km civr Mdtit/s M) as nlu'u he Scoops to hell) a hoy" 50th ANNIVERSARY BIG BROTHER MOVEMENT J ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite: IVanhoe 1-9382 Znanstvenike zanima planet Mars Mars in Venera sta edina dva planeta našega osončja, ki bi po mnenju znanstvenikov mogla vzdrževati življenje vsaj nekoliko podobno življenju na naši Zemlji. Poleg tega sta nam tudi precej "bližnja" soseda v izražanju zvezdoznancev. Planet Venera, ki bi mogel imeti približno take pogoje za življenje kot jih ima naša Zemlja, je nemogoče "pobližje" opazovati in fotografirati, ker je vedno obdan z nekako meglo, da najboljši instrumenti ne morejo "videti" površja planeta. Planet Mars nudi boljše pogoje za opazovanja, vsaj od časa do časa. Na svojem potovanju okoli Sonca se v določenih časih tudi precej približa naši Zemlji. Letos, na primer, se nam bo približal na daljavo 40 milijonov milj, leta 1956 pa celo na okrog 35 milijonov milj. To je po razdaljah vsemirskega značaja že kar bližnje sosedstvo. Zato bo planet Mars v tem času bolj intenzivno opazovan in fotografiran z raznih točk sveta kot kdaj prej. National Geographic Society v Washingtonu in Lowell Observatory v Arizoni sta že poslala skupino zvezdo-slocev v Bloemfontein v Afriki za opazovanje in fotografiranje Marsa. Znanstveniki se bodo posluževali 27-palčnega teleskopa. Poleg tega je bil lani organiziran mednarodni odbor znanstvenikov z ar študiran je Marsa, ki bodo opazovali naš sosedni planet iz vseh kontinentov. To z najbolj primernih točk in z najboljšimi aparati. Znanstveniki si bodo ugotovitve seveda medsebojno izmenjavali. Leta 1877 je neki italijanski zvezdoslovec opazil na Marsu nekake vzporedne črte, ki so se vlekle od obeh tečajev planeta proti ravniku, in je te črte imenoval kanale. Iz tega so se rodila ugibanja, da na Marsu živijo in- teligentna bitja, ki po umetnih kanalih napeljujejo vodo od tečajev za namaknje osrednjega ozemlja. Oba tečaja Marsa imata beli kapi, ki se v poletju ene ali druge pouble krčita. To bi nekako odgovarjalo našim zemeljskim tečajem, katera pokriva led in sneg. Vse dosedanje fotografije pa niso ugotovile točnosti takih domnevanj. Morda bodo nova opazovanja in fotografiranja pokazala kaj bolj določnega. Resni znanstveniki za sedaj samo sodijo, da na Marsu uspeva neke nižje vrste rastlinstvo, morda slično našim lišajem, ki izmenoma prenesejo hud mraz in hudo vročino; to sklepajo iz dejstva, da Marsove pokrajine v njegovi spomladni sezoni ozelenijo, pozimi pa kažejo rdečo barvo. Na splošno ugibajo znanstveniki, da so na Marsu razlike med mrazom in vročino prevelike, da ima premalo vode in preredek zrak, da bi tam moglo uspevati rastlinstvo in živalstvo in ljudem podobna bitja kot na Zemlji. Seveda ni nemogoče, da se ne bi mogla živa bitja na kakšnem drugem planetu prilagoditi drugačnim razmeram kot jih poznamo na Zemlji. Kaj bodo znanstveniki s svojimi najnovejšimi opazovanji in fotografiranji ugotovili na Marsu ,nihče ne ve. Zanimalo pa bo ne samo znanstvenike, tudi nas povprečne ljudi, če boji' znanstveniki ugotovili, da na P netu Marsu eksistira življenje, vsaj nekoliko sliči življenju naši Zemlji. —NEW ERA, glasilo A'' Zastopniki Enakopravnosti Za st. clairsko okrožje! JOHN R E N KO 1016 Easf 76th Street UTah 1-6888 Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLA) 17902 Nottingham Road IVanhoe 1-3360 Za newburško okrožje" FRANK RENKO Diamond 1-8029 11101 Revere Avenuf TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clalr Ave. East ^ 62nd St., Je okrog drugih zobozdravnikov v naselbini prakticiralo in se i*' selilo, dočim se dr. Župnik W vedno nahaja na svojeie mestu. Ako vam je nemogoče priti * dotiko z vašim zobozdravO'' kom. vam bo Dr. Župnik i*" vršil vsa morebitna popravi'' na njih delu in ga nadomestp z novim. Vam ni treba ime*-določenega dogovora. Dr.J.V.ZUPNiK 6131 ST. CLAIR AVENUe Tel. ENdicott 1-5013 Njegov naslov je vogal East 62nd Street; camo na East 62nd Stfe#*" Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK _ ----- ^ people earn more with them! SB i d millions are buying^them every month! lust thirteen years ago this month U. S. Savings Bonds were offered to all of us. They gave us ail a way to help in the winning of the War as we worked at our jobs. But, today, we can see them as another kind of blessing. Thousands oj us have new homes because of Bonds, and new cars, and a start in businesses of. our own. We have been able to send sons and daughters to school, to buy new farm equipment for greater crop production. Today, more U. S. Savings Bonds are in our hands than ever before. Thirty-seven billion dollars worth of them! Last year we bought 22% more Bonds than the year before-set a seven-year sales record. And we are holding those Bonds for maximum return—three-fourths of all matured E Bonds are still being held at interest by their original owners! You, too, can have Bond security— try the e«sy Payroll Savings Plan You may save any sum you wish—a couple of dollars a payday or as much as you can spare. You never miss the money because it's saved jor you—before you even get your check. And when enough has accumulated, it's automatically invested in a U. S. Series E Savings Bond, in your name, and the Bond is turned over to you. Then your savings really go to work—earning you an average 3% interest, compounded semiannually, when the Bonds are held to maturity! Building greater security every day! The Savings Bond Habit Brings Happy Returns-Buy more in '54! Tht V. S. Oavernment does not pay for thi$ advtrtiiing. The Treaeury Department thankt, for their patriotic donation, the Advertiiing Council and ENAKOPRAVNOST *