nć. 105. številka. « m+A". Dragoceno priznanje. Pod ten naslovom je priobčU»;,Naša Sloga* nastopni članek: Rimski dopisnik glavnega glasila tržaških Italijanov je poslal svojemn lista povodom nasilne smrti španjskega ministerskega predsednika, Ca-novas del Castillo, vrlo oster dopis o naravnost neznosnem stanja v kraljestva Italijanskem. Ozrši •e na grozne zločine, ki so jih dovršili italijanski anarhisti v poslednji dobi na Francozkem, v Italiji in na Španjskero, pravi dopisnik sledeče o svoji domovini: „Velika nesreča, ki še vedno tare našo zemljo, je globoka nevednost, ki vlada v velikem dela našega naroda, da, cel6 v veliki večini prebivalstva na jagu, in od ta ravno prihajajo zloglasni anarhisti; nevednost, ki je posledica onim brez-sramnim vladam, katere je GHadston ožigosal za vedno z oznafienjem .zatajevanje Boga" in ki so v resnici golo zatajevanje vsakega človeškega čntstva in vsakega napredka. In proti tema uničevalnemu delovanja vekov, vsled katerega je v naši deželi še vedno nad 40 odstotkov nepismenih ljudij, se moramo boriti, da prepričamo naše ljudstvo, kako je narodn nemogoče biti jakim in ponosnim, dokler se rodimo in živimo v nevednosti; nasilje in orožje nista več izraza moči in prava, ako ju ne spremljajo pravica, razam in osebna odgovornost" Rimski dopisnik nam sicer ni povedal ta nič novega, ker je obče znana resnica, da je nevednost in neumnost posledica vsega zla in vse bede, ki tare pojedinca, društva, narode in države, ali aa nas je njega pripoznanje dragoceno zato, ker potrjuje, da je v Italiji danes nad 40# nepismenih ljudij, da*si je Italija že proslavila petindvajsetletnih svojega „esvobojenja" in zjedinjenja. Ako so v Italiji do sedemdesetih let res vlade ovirale narod v kulturnem in materijalnom napredku; ako so narodna razcepljenost, notranje PODLISTEK Moje BinkoMi na Krasu. Potopisna novela, — Spisal Gromozonaki. „Oprostite dame, da ga odvedem za par tre* notkov; imava velikanskih skrivnosti, a v pol uri bodeva že »pri tehtnici", je rekel Peteline ter me aprovel, ue da bi sfc jaz branil, v svoje stanovanje. „Najprej pogledava k m^ni; imam dobrega konjaka, potem j a še kaj- pogruntava 1M Moj prijatelj IMeliuc še ni oženjen, čeravno mu je že nad trideset let. Donua je s Primorskega, dober narodnjak, Čeravno uradnik; stanuje poleg „Čitalnice", ima lepo sobo za B gld., več se v Stžani ne zahteva za sobo. To m'i je ugajalo a tudi razjezilo, ker sem se spomnil dragih stanovanj tržaških. Ko sva si povedala, da se nisva videla že pet let, in ko je zečelo zmanjkovati konjaka, je predlagal: »Sedaj pa k teranu! Začniva „pri Kroni"". „Pri kroni" je prva gostilna od nasprotne strani, teran res ni b.l slab, ali postrežba je bila laška, kar sem zarisal pod nos prijatelju Petelincu. „Žalibog — no tolaži se, sano tukaj in nikjer drugod v vsej Sežani". .Zakaj si me pa zvabil sem ?" Da .«6 sam prepričaš, da točijo slovenski krč-■arji boljšo kapljico, nego laški. T borbe, slavohlepnost, nasprotnost pojedinih vladarjev in vladarčkov otežavali dušni in telesni napredek italijanskega naroda v današnji kraljevini, vsi ti ali resnični ali izmišljeni vzroki morali so nehati istega dne, ko je severne italijanske pokrajine ostavil zadnji avstrijski vojafcait Jko je. v večno mesto šiloma prodrla italijansCs; vojski^ simhovini, pa raasipljejo državni denar in n«DdA6 otevši je sv. Stolici smodnikom in svincem. Od tedaj so vladali in vladajo še sedaj naj-svobodomiselneji vladarji zjedinjeno Italijo; od tedaj so upravljali Italijo množica ministerstev vsakovrstnih barv; od tedaj je pošiljal narod svoja zastopstva v svoje središče, da mu kroje in ustvarjajo najsvobodomiselnejih in najnaprednejih zakonov — in vendar je vzlic vsema tema še danes, po 27-letnena svobodnem in samostalnem državnem življenja, 40 od sto nepismenih državljanov v deželi, katero proglašajo zibelko najvzvišenejih proizvodov človeškega orna in srca. Ono, kar so po zatrdila dopisnika zanemarile Bbrezsramne* vlade v prvi polovici tega stoletja, mogle in morale so 2e davno popraviti vlade na« roda, samostojnega in združenega. Nova vladajoča generacija se je razvijala svobodno in samo* stalno, brez tujega utikanja in vplivanja, a na temelju novodobnih šolskih zakonov. Ta generacija ne more opravičeno obdolževati nikogar, ako je toliko zaostala za drugimi narodi v duševnem napredku. Krivda na tolikem odstotku nepismenih ljudij v Italiji pada v prvi vrsti na vse one vlade, ki so ustvarile lažiliberalne zakone, ki so odstranile iz narodne Šole ves vpliv duhovščine, ki so namenoma zadrževale ljudstvo v nevednosti in neumnosti, da so je vladale tem lože, da so je tem vspešneje ščuvale proti cerkvi in njenim blagotvornim ustanovom, in konečno one vlade, ki so v mladini vnemale srca za nedosežne idejale, mesto da bi jej plemenile srce in razvijale kreposti uma. Tolik odstotek nepismenih oseb v Italiji moral bi užaliti vsako rodoljubno srce. ali temu ni tako. Slehernega dne čitamo namreč, kaj vse po čenjajo ta vlada in pojedina društva za širjenje namišljene italijanske prosvete izven mej Italije, so-sebno v sosednjih državah. Mesto da bi toliko vlada, kolikor pojedina šolska društva, napeli vse svoje sile za povzdigo ljudske prosvete v lastni Romala sva iz gostilne v gostilno, izboren teran povsod. Ko sva prišla v gostilno „h kolodvora", opazil sem lepo, brhko hčerko krSmarjevo, opazil pa tndi nekaj drugega, da sem moral Petelinca malo podražiti. Zarudel je, rekel pa nič drugega nego: „Tvoje dame že gotovo težko čakajo, pojdiva k .tehtnici". Moje dame so pile pivo, a ko sem jim naštel divne lastnosti terana, moral je ta na mizo. Peteline je potrkal na svojo čašo, ustal ter je prav imenitno nazdravil nam Tržačanom. Ustal sem jaz, se mu zahvalil na .prekrasni napitnici" ter napil slovenski Sežani. Zopet imo pili. Ustal je Nitič. Sladko je pogledal Minko, Olgo in Stano, zmagonosno Petelinca iu mene ter v .divnem" govoru napil vsem Slovenkam. Tikal je z nami v istem redu, kakor nas je pogledal prej. Zopet smo pili, da so nas natakarji prijazno gledali. Prišlo je nekaj novih gostov; trije gospodje iz Trsta so bili. Poseli so blizo nas. Ko jili je zagledrUa Minka, prihitela je s svojim stolom k meni ter me prosila, ako sme sedeti pri meni. .Veste, tisti Crni hodi vedno za menoj — finančni uradnik je — pa je grozno ljubosumen. Ako me vidi poleg Nitiča, ga ubije gotovo." milodare izven mej Italije v dvomljivo in često pe- -vsem nedosežne cilje. Love se za divjim, a puščajo pitano — kakor bi rekel naš narod. No, nas ne boli glava radi tega, da v Italiji zanemarjajo najprvi pogoj narodnega blagostanja. Mi smo napisali te vrstice jedino v ta namen, da pokažemo prijateljem in nasprotnikom, na kako nizki stopinji je narodna omika v Italiji, in kako so smešni in neumni vsi oni, hi trde, da je Italija kraj prave sreče in svobode 1 Politiike vesti. TRSTU, dne 1. septembra 1897. K položaju. Danes je važeu dan, ki utegne zčartati za dlje časa smer notranjemu življenju v Avstriji' Danes se je sešel na Dunaju eksekutivni odbor desnice, danes morda že se odloči, da - U pridejo na jasno rakuni med desnico in vlado. Saj priznava celo današnji „Mattino", da je od sklepov desnice odvisna nsoda ministerstva. Isti list pravi, da, čim pride do sporazumi jenja med veČino in vlado, se skliče parlament, da reši potrebne posle v«lic vsej obstrukc'ji Nemcev. Ako posvetovanja donesejo zaželjeni vspeh, tedaj da se Badeni popolnoma nasloni na .klerikalno - slovansko" večino, a le ta da bode podpirala se svojo številno močjo vse želje vlade. Na najvišem mestu da vlada veliko ogorčenje radi postopanja proti uradnikom na Češkem in pa radi vednega uhajanja Nemcev na inozemska tla. Grof Badeni da je dobil najširšo polnomoč za pobijanje ob-strukcije. V ta namen da se primerno premeni poslovni red zbornice poslancev. (Samo tega nam ne Pogledala me je milo. Moral sem se smejati. Torej mene naj le umori tisti črni finančni uradnik, da se le Nitiču ne skrivi kak las! Tisti črni gospod naju je res opazoval, gr-bančil čelo, a Minka se ni brigala za to, temveč zrla je le v me, me prijela večkrat za roko, govorila veliko in hitro, pa same neumnosti, da je že niti nisem poslušal več. V bližnji sobi oglasili so se zvoki zapeljivega valjčka. Minka me je hotela angažirati, a dal sem jej .košek" brez pardona, da je namrdila rudeče ustnice. Plesala je s Petelincem; z Nitičea se ni upala, saj je še vedno grbančil čelo črni finančni uradnik. Vse omizje naše je zvabil ples v drugo sob >j ostal sem sam, si osnažil naočnike ter mislil na Zorko; med tem pa je streljal na me svoje hude poglede črni finančni uradnik. Ustal sem in šel na vrt. Lepo urejen, poln najlepših cvetic. Ravno sem duhal rumeno rožo, ko so se oglasili za menoj močni koraki. Pogledal se« — bil je Črni finančni uradnik — gologlav, da sem opazil natanko, da ima dolge, kakor noč črne kodre iu da grdo gleda. „Gospod!" me je ogovoril z votlim glasom. „Gospodi?" sem mu odgovoril, poiskal sem svoj najvotleji glas, da je bil podoben njegoveau. (Pride še.) te povedati oficijozn«, kako naj sklene zbornica vse te stvari, dukler je v velj^'i sedanji poslovnik in iiua opozicija moč v rokah, da lahko prepreči vsako razpravo. Op. med.) Glasi se sicer, da vlada buče s te« pritisniti na opozicijo, da ne da na razprtvo predlog za podporu ouirn krajem, ki trpe bedo vsled elementarnih katastrof, dokler ne bodo izvriene volitve v delegacije iu ne bode vsprejet provizorij z Ogersko. Ali kaj pa, ako bi srditost Nrin^e? S3gla tako dale«, da bi se raje odrekli podpoiaua, nego- li obstiukciji ?l To bode velika naloga, katero bodo rešiti vladi in večini. Z blamažo naših Italijanov vale d one debele race v .Osaervatoru* o sposobnosti italijanskih poslancev za rešenje Avstrije iz sedanjih ho-noatij, se bavijo tudi zagrebški listi. .Obzor" ne more verjeti, da bi bilo namestništvo tržaško na svoj račun sprožilo ono misel v .Osservatoru", marveč meni, da je grof Badeni storil veliko po-greftko, ker ne pozna niavi Italijanov, ki iščejo le novih prilik za progajauje Hrvatov in Slovencev. Potem nadaljuje .Obzor" : .Razmere v južnih pokrajinah Avstrije so preveč napete, o tej napetosti bi mogla priti v okom le politika pravičnosti nasproti našim bratom. Grof Badeni pa je pozabil, da so tu tudi Čehi, o katerih smo uver- \ jeni« da ne privole nikdar v tak kompromis, ki bi žrtvoval južne Slovane Nemcem in Italijanom. O-čevidno je, da je grof Badeni izgubil vsako orijentacijo, pa stopa iz pogreške v pogreško." »Agramer Tagblatt" pa piše, omenivši ono idejo: .Sancta simplicitas! Iz te pisave je razvidno, da piscu ni znana žalostna uioga, ki jo igrajo italijanski poslanci v parlamentu. Le to mu bodi povedano: Kakor sem Uvedel iz najboljšega vira, s > poskusili Italijani vse mogoče, da bi bili vspre-jeti v večino. Za to so se trudili tudi nekateri ministri. Ker pa je večina odklonila pristop Italijanov, umaknili so se nevoljno v kot in so glasovali za zatožbo ministrov. Po glasovanju se jim je približal grof Badeni >n jih j« ostel prav pošteno iu javno, a gospoda so se opravičevali, ker so glasovali proti njemu. Italijanuui bi bilo seveda jako prijetno, ako bi mogli pod plaščem vladne stranke nadalje tirati svojo irredentovsko igro ter zatirati primorske Slovane. To pa — in o tem vas morem »agotoviti najodločneje — se jim ne posreči ob sedanji večini, kakor siuemo bili tudi uverjeni, da bi Čehi ogorčenjem zavrnili take posredovatelje." List omenja potem polemike, ki se je bila vnela na to o vprašanju, da li je bil oni čianek v .Os-ervaroru" res izjava vlade ali ne, in zaključuje: „Vaakako se ne motimo, ako menimo, da bi bilo nekuimi jako ijubo, ako bi ua mesto nemških liberalcev Italijani avancirali v „državo vzdržujočo stranko". In da bode polna kupa blamaže, moramo še zabeležiti, da se je cel6 ,N. Fr. Presse", ta stara prijateljica Italijanov, norca delala iz teh poslednjih, ker so šli na limanico vladnemu listu. Današnji „Piccolo" je prav nejevoljen radi tega. Rnski car v Varšavi. Danes je dospel v Varšavo car rnski Nikolaj! Važnim dogodkom teh dni Petrogradu slediti utegnejo ne manje važni, epohalni dogodki v Varšavi, dogodki, katerih učinek ne bode občutilo samo življenje v Rusiji, ampak političko življenje vse Evrope. Bosebno pa Avstrije. Ako je res, da je car Nikolaj donesel seboj v Varšavo oljko miru, ako je res, da mu je namen in Želja, da se ublaži staro nasprntstvo med ru*kim in poljskim plemenom, ako je res, da se hočejo izbrisati iz spomina žalostni dogodki iz leta 1862., potem ta veliki mirovni dogodek n« reore ostati brez posledic za Evropo in za Avstrijo in za vse Slovanstvo še posebe. Sprava med rusko vlado in ruskimi Poljaki delovala bodo gotovo na pomirje-nje Poljakov z Malorusi v Galiciji in s tem bi nastopil nov činitelj, s katerim bode morala računati tudi avstrijska politika. Nov žebelj bi bil to v rakev nemškega nadvladja v Avstriji. Dispozicije za pomirjenje rta ruskem Poljskem so zdaj tako ugodne, kakor še niso bile nikdar. Vlada je že pokazala raznimi čini, da je jela ugodneje soditi o Poljakih — sosebuo ugodno je delovalo na Poljake, da je dovolila, da se sme postaviti v Varšavi spomenik slavneau poljskemu pesniku Mieckowiczu a Poljaki zbirajo ogromne svote za osnutje dobrodelnih zavodov v proslavo obiska carja Nikolaja. Saj povdarjajo celo nemški listi, da je to prvikrat, da Poljaki radostjo pričakujejo prihoda ruskega carja. Razlogov imamo torej dovolj, da napetim za* nimanjem pričakujemo nadaljnjih vesti iz Variave. Predsednik francoske republike, gosp. Faure, se vrača domov ob velikem slavju, ki priča, kako neizmerno veselje je zavladah po |vsej Franciji vsled proglašenja zveze med Rusije in Francijo. V Duukerque ob meji so ga pričakovali ministri in ogromuo naroda. Mesto mu je priredilo banket, na katerem je Fuure opisal velikanski ^vsprejem, ki so mu ga priredili v Rusiji. Hvalil je francosko demokracijo, ki je priborila Francoski zopet ono mesto, katero jej pristoji med drugimi narodi. Vskliknil je, da je zveza med Franc jo in Rusijo med nujvažnejimi dogodki umirajočega stoletja. V Pariz je prišel Faure včeraj popoludne in je našel to razkošno mesto v ekstazi in v neo-pisnem oduševljenju. Ves Pariz je bil v zastavah, francoskih in ruskih. Po ulicah je drvelo na sto-tisoče ljudij. Prodajali so sliko Faurea in pesmi, proslavljajoče zvezo med Rusijo in Francijo. Soha strasburška — ta tužni spomin na nesrečno vojno leta 1870 — je bila pokrita nebrojoimi venci iz Alzacije s primernimi napisi. Na kolodvora je pozdravilo Faure-a veliko število deputacij. In ko se je vozil po ulicah, je bil entuazijazem velikansk. Iz obraza predsednikovega je sevala velika radost. Kdor je umel muke, ki jih je trpel ponosni narod francoski po nesrečni vojni, ko so triumfovali zmagovalci iu prorokovali, da se Francija ne dvigne nikdar več iz prahu, v katerega jo je potisnil j mogočni sovražnik ter daje odigrala za vedno svojo J ulogo v evropskem koncertu — ta ume tudi se-; danji eutuzijazem, ki odmeva od jednega konca { Francije do druzega. To so zgodovinsko važni | dogodki. Ob zatonu tega stoletja je dobila Francija , pripoznanje, da se je dvignila zopet, da je zasela ! zopet svoje staro častno mesto, da ni več osamljena, I marveč, da je najmogočneja država, za katere naklonjenost se potezajo vse države, izbrala ravno njo za svojo zaveznico. Francija je dobila naj« sijajneje zadoščenje in iz prelito krvi'vletu 1870. je j v zraslo narodu francoskemu divno cvetje ugleda i in nenadejauega sijaja. Ni težko uganiti, kakova : čutila vzbujajo ti zgodovinski, epohalni dogodki ; gori v Berolinu. Jnles Hansen in francosko-ruska zveza 1 Ruski poslaniški svečnik ad houores v Parizu Jules j Hansen, objavlja v neki knjigi predzgodovino fran-• coKko ruske zveze. V tej knjigi pravi, da se je , taka zveza pripravljala že za časa Gambette in Grevy-a. Prava poganjanja pa da so se pričela Še j le leta 1891 malo pred posetom Kronštata po frau-■ coskem brodovju. Tedaj že se je izvršil načrt ; skupnega političnega nastopanja pod carjem Alek-i sandrom III. Ta načrt sta podpisala tedanji francoski minister i Ribot iu ruiki poslanik v Parizu, baron Mohren-| heim. Kmalu zatem je dobil Hansen nalog izvršiti j vojaško pogodbo iu je v ta namen potoval dne 1. j sept. 1891 na Dansko, kjer je bival car na le-j tovišču. Potem se je stvar zopet ^zavlekla in po I panamskih škandalih je izgubila Rimja vse zau-| panje v Francijo. . No, tedanjemu ministru vnaujih stvarij se je j posrečilo, zopet izbrisali neprijeten utis Paname j in poganjanja so se ponovila zopet po obiaku j ruskega brodovja v Toulonu. Pod Kazimir Perier-jein se je konečno podpisala pogodna mej Rusijo in Francijo iu bistrovidnosti ministra Hanotaux a se je posrečilo, pripraviti obiske carja v Parit u in [ Faure a v Petrogradu. Hainen oporeka onim kri-j tikom, kateri trdijo, da je alijanca »amo v korist j Rusiji. Nemški cesar in socijalni demokratjc. V Budimpešti nameravajo socijalni demukratje prirediti velike demonstracije povem prihoda nemškega cesarja. Na predvečer hočejo napraviti velik obhod po mestu z zastavami. Prihodnjo nedeljo pa je napovedanih več javnih shodov, na katerih se bo prigovarjalo pripravam za sprejem cesarja ter sploh kritikovalo postopanje mestnega zastopa. Seveda poseže policija vmes prav gotovo. Vsakako mora napravili v Berolinu jako mučen utis, ko čujejo, kako se v Budimpešti prepirajo že mesec dni radi prihoda cesarja Viljelma. Naj le poskusijo tudi Nemci, po čem diši madjarski šovinizem, naj se le uverijo, da madjarska srditost ne prizanaša i niti nemškemu življu, vzlic vsej podpori, ki prihaja Madjarom iz nemškega tabora v tej polovici države. Različne vesti. Ženska podružnica Jruibe sv. Cirila in Metoda v Rojanu priredi dne 8. septembra veliko veselico na dvorišču g. Jakoba Boleta. Na veselici bodoti sodelovali pevski društvi „Zarja" is Rujana in .Adrija" iz Barkovelj. Godbeni del bode izvrševal oddelek godbe veteranov. Strah ima velik« oči smo ai mislili predvče-rajnjem, ko smo đllali v „Piccolo della Sera" kar o celi vrsti napadov slovenskih kmetov na itali-jausko gospodo v goriški okolici. Zato pa smo se že odvadili temeljito, da bi takim poročilom pripisovali večo važnost, nego jo je pripisovati po zahtevi pametne previdnosti. Tako da je napadlo 4 ali 5 oseb gosp. odvetnika N a r d i n i j a, ko se je vračal Is svoje vile. Metali da so kamenje — to .narodno orožje" Slovencev — ter kričali „živio slovenski I* .Piccolo" vsklika fingirano ogorčenostjo: .Tako daleč smo prišli, da Gtoričani niti svojih vil ne morejo obiskovati" ter zahteva, da se slovenski kmetje postavijo pod strožjo nadzorstvo. Seveda je tu več odprtih vprašanj, kakor n. pr.: Ali se je sploh dogodilo k*j tacega ? Ako se je, ali je g. Nardini res tako angeljsko nedolžen na vsem tem ? ! itd. itd. Trojno pa je gotovo tudi po poročilu .Pic« colovem" : Da se g. Nardiniju ni zgodilo ničesar, da slovenski kmetje n ijs o klicali .živio slovenski, ker to nima nikakega zmisla in pa — kar smo hoteli posebno povdariti, kar je smatrati kla« sičnim pričevanjem proti vsem gospodovalnim as-piracijam Italijanov v tej deželi: da imajo Italijani svoje vile na slovenskih tleh. Sicer pa je gotovo, da imajo goriški Lahi velikansk strah pred Slovenci. In ker ve ves svet, da ima strah velike oči, zgubljati so jela svojo ma-gično moč tudi .Piccolova" poročila o slovenskih napadih. To pa tem bolj, ker je znano o „Piccoln", da mu ne tiči za vratom samo strah, ampak tudi tudi lažnjivi kljukec in škratec obrekovanja. Nova pomofi. Pod tem naslovom piše zadnji „Lavoratore", list tržaških, laških socijalistov: „Z veseljem javljamo našim sodrugom, da se socijalistična lista slovenskega odseka .Delavec" in .Svoboda" preselita z Dunaja v Trst. Borila se bodeta ob nafti strani. Urednik jima je sodrug Zavertnik, dobro poznan mej laškimi kolegi. Listoma bode dolžnost poklicati na red (chia-mare al' ordine) vso drtlhal (!) sloveuskih agitatorjev, ki — prav tako, kakor naši narodnjaki — ščuvajo ljudstva jedno proti drugemu, samo radi političnega nadvladja.* Tako izraža „Lavoratore* svoje veselje na prihodu slovenske pomoči .sodrugom italijanskim". Iz veselja laškega lista vidimo in spoznamo lahko namene novodobnih osrečevateljev ljudstva. Ti, dragi .Lavoratore", lahko prorokuješ in groziš ob enem, toda vedi, da Slovenci smo vse kaj druzega, nego ono, kar nam predbacuješ. Mi ne iščemo nikakega nadvladja, ker smo prepošteni; mi ne vprašamo druzega, nego enake pravice vsem narodom, one pravice, katere zahtevaš tudi ti, !c škoda, da aamo za — Italijane! Rad bi poznal slovenskega delavca, ki bi se protivil našim skromnim zahtevam, kakor n. pr. snovanja slovenskih šol 7.a slovenske otroke; enakopravnosti j na raznih državnih in avtonomnih uradih! | Rad bi ga poz-ial, a uadejam se, da ga nikdar ne • spoznam, ker ga ni in ga sploh ne more in nn | sme biti. Mi se ne vdamo lažisocijalizmu, pa naj ! pride v Trst tudi deset urednikov in ravno toliko listov. Mi bodt-mo stali na strani naših sodrugov vsikdar tedaj, kadar pojde za delavsko vprašanje, ali da bi se izneverili svojemu milemu narodu, zatajivdi naših mater jezik, tega naj ne pričakujejo laški sodrugi od nas, dokler naš narod ne vdobi istih pravic, katore imate Vi Lahi in Nemci. Do tega nam pomagajte in ko dosežemo to, bodite gotovi — odložimo svoje narodno orožje za vselej. Ako kdo misli, da si damo mi ukazovati od vsakega .nepridiprav" — se gotovo moti. O tem se že prepričale na svoje lastne oči. Za danes dovolj, rečem pa: prihodnjosk pokaže, kdo je imel prav! Nebodigatreba. Novi maši v slaroslovenskem jeziku. Na otoku Krku sti bili nedavno dve novi maši. Pr?o 'sveto daritev sta opravila novomašnik Joso Pavičič v Dobrinju in novomašnik Ivan Kremenid na Korniču. Sveti obredi so se vršili v starosloven-skem jeziku tu in tam. In to sveto pravo našega jezika v cerkvi bi hoteli zatreti naši sovražniki! Nadejamo se, da bode narod z vso žilavoefjo branil to svoje pravo. Pevsko društvo ,Danica" na Kontoveljn je odneslo svojo veselico na dan 8. septembra. Vspo-red se priobči pravočasno. Iz Divače nam pišejo, da drnštvo tržaških turistov prihodnjo nedeljo svečano odpre in razsvetli cesarjevič Rndolfovo vilenico. V vilenici bode svirala godba. Vstopnina 30 novč. lOletnica .Kluba slovanskih biciklistov, Ljubljana'. Deset let obstoji ie ljubljanski slovenski klub biciklistov, in v teku teb deset let se je dosti storilo na športnem in tudi nar. torišču. Daleč je prekosilo naše koiesarstvo nemške konkurente, Naš klub šteje nad 200 členov (120 ljubljanskih 80 zunanjih izvršujočih in okolo 10 podpornih členov); tudi I. ljubljansko kolesarsko društvo, ki se je nBtanovilo pred kratkim, uživa obče simpatije. Prav življensko moč pa dobita naši drnštvi še le z otvoritvijo novega dirkališča, zgrajenega po najnovejših tehniških zahtevah. Dolgo je (30 cm. od notranjega oboda) 400 m.; široko 6, odnosno 8 m.; polumer rede zuaša 38 m.; rede so vzdig-nene na 2 m. 40 «m. Načrt za to prvo slovensko dirkališče napravil je slavni viši inžener, g, Ivan Tomšič v Zagrebu, On je zgradil tudi prvo zagrebško dirkališče, katero slqe kakor jedno prvih v Avstro - ogerski. Za slavnost otvoritve ljubljanskega slovenskega dirkališča delajo se že sedaj ▼elike priprave. Praznovati miBlimo jo skupno z desetletnico kluba dne 18. in 19. sept. t. 1. _ Dirkališče bode dodelano že dne lo. sept. in bode potem prija vijencem za I. narodno dirko (katera se bode vršila dne 19. sept, povodom slavnosti) odprto >a training. V zadnjem Času belil si je glavo neki sic^r jako sarmanten gospod od nemške stranke, je-li se bode dirkališče rentiralo, in prišel je do zaključka, da mora priti pod nič. Jaz si dovoljujem temu izvajati nasproti, da smo mi vsi, ki imamo akcije, pripravljeni žrtvovati jih, samo da vspevajo naša narodna sportska podjetja. Naj si torej omenjeni gospod in uredništvo dotičuega ljubljanskega nemškega lista ne pustita rasti belih las, — da bode dirkališče obstalo šm veliko let, kakor trofeja slovenskega kolesarstva, priborjeua v teku 10 let narodnega dela, zato jamči izvrstno vodstvo .zadruge sa zgradbo in vzdrževanje dirkališča', zato jamči vse slovensko kolesarstvo. Na slavnosti desetletnice in otvoritve dirkališča, povabljeni bodo vsi slovanski kolesarski klubi in društva iu tako upamo, da doživimo v kratkem lepo slavnost v naši beli Ljubljani. Poleg dirkališča postavi svojim členom „Klub slovenskih biciklistov .Ljubljana" bodočo pomlad eleganten paviljon za vežbališče — tako se tudi športno življenje koncentrira v bližini .Narodnega doma". (Nadaljnja poročila nam bodo dobrodošla. Uredn.) — ou— Samomor. 23!etni infanterist Gašper Slama od 97. pešuolka iz Voloske se je ustrelil minoli ponedeljek v veliki vojašnici. Nesrečna ljubezen ga je baje gnala v smrt. V kratkem bi bil doslužil svoj čas. Truplo se je prepeljalo v vojaško bolnišnico. Toča. Minoio nedeljo je precej pobila toča v v Kubčjiiu in po okolici (Istra). Truplo onega p -tnika, ki je pred par dnevi nagloma umrl pred postajo Grijan, spoznali so za 59ietuega težaka Ivana Juss iz Vidma ua Laškem. Pokopali so ga ua pokopališču na Prošeku. Slovenski izumitelj. Gospod Bajda, izumitelj znanega glasbenega instrumenta, naredil je nov načrt fenomenalne iznajdbe. Ako je v njegovem novem načrtu praktično izvedljiva misel, tedaj moramo reči, da je izumil — „perpetunm mobile'. Ta Bajdov načrt bi bil namreč bicikel, katerega bi gnala na njtia sedeča teža človekova, ne da bi se trebalo temu gibati. Ako dobi zadosti gmotne podpore, upa si izumitelj tak bicikl izvršiti za parižko razstavo. Nadejati se je, da dubi ako ne v Slovencih, čeuuur se ni nadejali — pa v tujcih željeno podporo, da svet vidi, da smo tudi Slovenci za kaj na svetu. Tolažijo se 1 O franc^o • ruski zvezi piše .Kolnische Zeituns" tako, kakor da iste ni smatrati za resno politično manifestacijo, marveč le za nekako narodno prijateljstvo temelječo na psihologiji narodov na Vzhodu in Zahodu, Oba naroda da sta se združila v zvezi simpatije in v zavesti jednakih visokih ciljev, po katerih stremita v zgodovini kulturelnega napredka na skrajnih periferijah Evrope. Oba naroda sta prelivala *vojo kri za više idejale, zatorej tndi resni politiki ne morejo zaničljivo govoriti o taki zvezi. Zato da je dan 24. t avgusta le manifestacija ljubezni med obema ua- I rodoma in ne resna politična manifestacija. ! No, ruske .Nevosti* dajo primeren odgovor filozofovanju nemškega lista, ki si prizadeva, da bi obisk francozkega predsednika v Rusiji potisnil v obliko nedolžnega pojava ru*ko - francozke narodne „ljubezni". „Novosti" pravijo, da se Nemci jako motijo, ako menijo, da ta zveza ni resno politična zveza, da-si nima na zunaj zuaSaj železno- politične manifestacije. In tako je tudi. Nemci smatrajo za „resno" le ono, v čemer hrumi bojni klic in žvenkeče krvavo oiožje izzivajoče nezaveznika na boj. In kar ima značaj ljubezni, to pri Germanih ni resno, ni politično ! Menda pa se bližajo časi, ko o političnem Življenja smeta zavzemati prvo mesto prijateljstvo in spravljivost in se bosta brutalnost in krvoželje morala umakniti v ozadje pred obrazom ljudske ljubezni. Na to naj bodo pripravljeni Germani z vsem njihovim tevtonskim hrupom: molk dobrote in dostojanstvena resnost politične inteligence dvigneta se skoro nad divjo brutalnost nemških .Haudegnov", katerim bode skoro pritis-nen na čelo pečat surovega bojnega hlapčevstva. Kaj je nemško ? Neki berolinski časnik objavlja svoj lastni dvogovor, v katerem vprašuje in odgovarja : Najlepša nemška drama je francoska, najlepša nemška opera je italijanska, najboljši nemški sir je holandski, najlepše nemške toplice so ruske, najboljše nemške užigalice so švedske, najboljši nemški tobak je turški, najlepši nemški stroji so ameriški, najboljše nemške salame so poljske, najboljše nemško vino je španjsko, najlepše nemške podobe so francoske, najboljši nemški likčrji so angleški, najboljša nemška kuhinja je češka, najboljše nemške sladščice so belgijske, najboljši nemški prašiči so ogerski (?) in najboljši nemški rodoljubi so židovski. .Narod" dostavlja: Ubogi Nemci! Slovenci imamo vsaj kranjske klobase in kislo zelje, pa mordi še kaj druerpg«. — .Edinost" pa pravi: izvirno nemško je: nemška surovost! Istrska sol. Letošnja vročina je ugodno upli-vala na dobavo soli v Istri, nasproti temu pa je (izvzemši trte po nekaterih krajih) zeld škodovala polju v teh pokrajinah. Soli se je pridobilo v Kopru v tem poletju 70.000 kvintalov, a limitum vsega leta znaša 86.000 kvintalov. Lep politični uradnik! V Ašu je aretoval žandar nekega policaja, kateri je s povzdigneno sabljo ščuval druhal proti vojaštvu, in je mahal z isto po žaudarjih. Župan v Ašu se je zastonj potegoval za policista, a — okrajni glavar je zahteval naj izpustć policaja. Ali ni značilno to? Zidarski fttrajk v Budimpešti. Štrajkujoči zidarji so napadli one, a i so delali. Policija je raz-podila štrajkovce in zaprla 123 oseb. Mejnarodni kongres geolooov je otvoril dne 30. avgusta v Petrogradu) veliki knez Konstantin Konstantinovič. Mejnarodni kongres zdravnikov v Moskvi. Okoli 70 členov je obiskalo^ Petrov dvor, kjer jim je bil pripravljen sijajen zajuterk. Mejnarodni kongres zdravnikov o jetiki. V odseku za .notranje zdravljenje" se je temeljito razpravljalo o načinu zdravljenja jetike. Soglasno se je zavrgel takozvani .tuberkulin", katerega je „znašel" nemški zdravnik Koch; nekateri zdravniki so celo resno svarili pred tem sredstvom kakor zelo škodljivim. Splošno se je pripoznalo kakor najboljše sredstvo zoper jetiko, dokler ni še prepozno, klimatična in dijetetična (t. j. zračna in hranilna sredstva). Avstrijec Hartmann je imenoval neki Lignosulfit, kateri je koristen vzlasti o spo-četku bolezni, ker vsopenje žveplene kisline v neškodljivih množinah basne za pokončevanje pljučnih gnojnih mehurčkov. Tudi Rontgenovih žarkov se ni pozabilo, s katerimi bode mogoče videti pljuča v početku jetike. Zopet krvav spopad na Hrvatskem. Minoio nedeljo je prišlo zopet do krvavega spopada med kmeti in orožniki v bližini Slunja na Hrvatskem. Tri osebe da so mrtve in dve težko ranjene. Ubiti so; učitelj, neki pravnik in I kmet. Jednemu orožniku da so odsekane noge, drugi je ranjen. Ta dogodek se je izvršil na neki cerkveni pravoslavni slavnosti. Ker pa ni še avtentičnih poročil, nočemo ugibati dalje danes. Le to rečemo lahko : vedno lepše sadove dozorevajo sedanje razmere na Hrvatskem Kaj pravi k temu .narodna stranka*, a? Tragična ljubav. V Beču se je ustrelila radi nesrečne ljubezni 16letna lepa gospodičina v nekem hotelu. Ljubila je nekega mladeniča, Ivana Liedingerja, ki je bil gozdar. Tudi mladenič je ljubil njo iskreno. Nasledki niso izostali. H krati pa sta ljubeča prišla na sled, da sta — brat in sestra. To je gnalo devojko v obup in ustrelila se je. Prihitevši ljudje so jo našli mrtvo ležečo poleg revolverja. V jedni roki je držala bratovo sliko, na katero je bila zapisala besede: »Pridi za menoj v večni mir!" Kako se narodi ljubijo. Zaljubljen Anglež čaka in snubi deset let, predno se mu dekle uda. — Zaljubljen Holandec gre v svet, si nabere imetka in se vrača star v domovino, kjer najde svojo zvesto že staro baburo, jo vzame in se čuti srečnega. — Zaljubljen Španjul igra vso noč pod oknom svoje ljube in čaka, da ga kdo prebode, ali pa da prebode koga on. — Zaljubljen Prusjak najprvo ljubi, potem jame piti pivo, a čedalje manj ljubi in čedalje več pije, naposled od pijače pozabi na ljubezen. — Zaljubljen Madžar pa zagotovlja, da ni zaljubljen. — Zaljubljen Italijan sklada ljubici pesmi in čaka prilike, da jej zaaore izročiti pesmice, potem pa se zaljubi v drugo. — Zaljubljen Kozak neha piti žgauje, toda, ako ga ljubica ni uBlišala, jej zažge hišo. — Kako pa ljubi Slovenec? On prime dekle okoli pasa in pravi: .Če si dekle ta prava, podaj mi roko", ali pa tudi: „PiŠ' te me mam'ca... Saj sem je sit". Nagrada v preprečen je vojne. Švedski bogataš, inžener Alfred Nobel, je ob svoji smrti sporočil nagrado 200.000 kron za literarno ali umetnostno delo, s katerim bi se najuspešniše delalo za pre-prečenje vojne. Kakor se je izvedelo zdaj, se je večina dotičuega odbora za to nagrado odločilo za ruskega slikarja Veresčagina, čegar slike kažejo vojno v najgroznejši, najstrahovitejsi podobi in o katerih slikah seje že svoječasno govorilo, da so najboljše sredstvo v preprečeoje vojen. Kako te dela v Indiji dež! Mej tem, ko imamo mi Evropejci silne nalive in povodnji, da uaa voda odnaša domove, traja v Iudiji po več tednov in mesecev, da ne pade kapljica od neba. V tej hudi saši poginja ves plod na vrta in polju in ljudstvo trpi grozno bedo. Da izprosijo od Boga zaželjenega dežja, poslužujejo se sledeče ceremonije. V zemljo zabijejo velik kol in na ta kol privežejo velik hlod. Na vsaki konec tega hloda pa privežejo po jeduega Parijo (indijskega siromaka), ki se je radovoljno žrtvoval za občo korist. Ta dva siromaka dvigata hlod ob kolu tako dolgo in ga spuščata zopet k tlom, dokler ne pogineta od trpljeuja. Mej tem narod glasno kriči in prosi bogove, da pošljejo dežja. Ko pogineta prva dva siromaka in dežja še ni, privežejo druga dva in in to tako dolgo, da je začelo liti od neba. Ko je začelo deževati, proglasijo fanatične Parije za svetnike. Kolera v Indiji. Po uradnem poročilu je umrlo v Indiji za kolero ljudij: V Bombay-u, mesto, od 15. jun. do 20. julija 1897. 102 osebe; Kalkuta, mesto, od 12. jun. do 17. jul. 199; v Bengaliji, provincija, meseca aprila 31.481, Madras, mesto, od 11. junija do 16. julija 4, Madras, dežela od avgusta 1896. do jan. 1897. 62.763 ; Birma, provincija od 12. jan. do 17. jul. 11, osrednje pokrajine od 5. jun. bo 10. jul. 442, severno-zapadne pokrajine in v Oudu meseca aprila 2256, od 14. juu. do 14. jul. 536, Punjab, pokrajina, od 29. maja do 26. jun. 2, Coorg, pokrajina, maja 41. Skupaj 97.835 oseb. Svinjo gonil je, kakor poroča .Slovenec", po ljubljanskih ulicah za stavo zobozdravnik dr. Roman Jacobi pred nekaterimi leti. Isti zobozdravnik pa je zdaj baje izstopil iz vere in se proglasil za .brezverca". Varstvo osebnega imetja v spalnih Železniških vagonih. Mejnarodna družba 9palnlh vagonov ua železnicah je uvedla posebeu način zavarovanja osebnega imetja onih popotnikov, ki se poslužujejo spalnih vagonov, Ker se je zlasti v poslednjih žasih zaporedoma pripetilo mnogo nesreč v lem ^pogledu, da so bili ljudje v spalnicah v železniških vlakih oropani njih imetja od sopotnikov, zbudilo se je med potujočim občinstvom veliko .nezaupanje do sopotnih tovarišev. Množile so se pritožbe, a vse ni hasnilo nič, ker železnice so jamčile za imetje sopotnikov le v toliko, kolikor je bilo isto pod nadzorstvom uradnega osobja. Sedaj se je ukrenilo nekaj, kar utegne zadoščati varnosti imetja. Naprava je nasledna: V vsakem spalnem vagonu se bode nahajala močna blagajna, od katere bodeta imela ključ samo vodja vlaka in dotični sprevodnik. Vsaki popotnik dobode močan zavitek, v katerega položi svoj denar in druge dragocenosti. Ta zavitek, na katerega zapiše lastnik svoje ime in po stajo, do katere se hoče peljati, se zapre v blagajno v navzočnosti vodje vlaka in sprevodnika, katera vzameta ključe seboj. Na označeni postaji se zopet izroči zavitek v navzočnosti obeh uradnikov. Ta naredba bode provzročala sicer nekolike neprijetnosti, ali popotniki bodo v bodoče lože spali na potovanju in loparjev se ne bode bati. Nič v«6 konj 1 V Londonu so se porodili — električni kočijaži 1 Po mestu že vozijo z električnimi kočijami z močjo treh konj. Kočije so jako lično napravljene in imajo prostora za dva človeka in prtljago. Iz Dalmacije. Gospod urednik! Kakor desetemu bratn pri* rojeno mi je, da „vandram" iz ene dežele v drugo. Ni čuda torej, ako se oglaSam danes iz krševite Dalmacije. To bode torej moje prvo pismo iz te lepe dežele, a sledilo jih bodi še več, seveda, ako se smem nadejati, da ustrežem s tem čestitim čita* teljem .Edinosti". Lepo popoludne je bilo, ko sem se nkrcal na lepi parobrod .Petka", lastništvo dubrovniškega društva. Že predno je ostavil parobrod „Molo San Carlo", opazil sem na parobrodu odlično družbo, nekaj poznanih mi že oseb, ki so bile namenjene v domovino Dalmacijo. Lahko si mislite, kako vzradoščen sera bil, začuvši lepo hrvatsko govorico. Pazno sem vlekel na ušesa, v katerem jeziku govori ta, in v katerem drugi mojih sopotovalcev. Žal, da moram opaziti, da so bile le prve besede — pozdravi — v hrvaščini, a potem se je zopet kramljalo dalje po italijansko. Prav nemilo me )e dirnolo to. Kmalu smo imeli za seboj lepi Trst in pro-fllavši zadnji pozdrav svojcem, sćl sem premišljevaje • vražji usodi, ki me žene vedno okolu. A iz tega sna prebudil me je smeh vesele družbe. V tej družbi je bila dama, žena kapetana, ki se je lepo razgovarjala v hrvatskem jeziku. Med njimi sem opazil starca, sivih, precej dolgih, a zadej ravno ostriženih las, se sivo malo brado. Na glavi mu je bila črnogorska kapica s črnogorskim orlom. Ta tipična oseba zdela se mi je nekako poznana že iz knjig; starček je bil gotovo najveselejši, naj-zabavuiši v vsej družbi. Kako ne, saj je začel pripovedovati o „Slovenki", v katero je baje zaljubljen in kateri je posvetil že nad 40 pesmi. Ko je jel deklamirati in skladati nove pesmi, pogodil sem takoj, da mora to biti sloveči pesnik Sundečič. In res, kmalu sem se seznanil s krasno družbo, katero sta vzlic visoki starosti svoji, vrlo zabavala pesnik Sundečič in pop Ivo. Predolgo bi bilo, ako bi vam hotel pripovedovati o vsem, kar se je razpravljalo tu, kako nam je g. Sundečič slikal krasni Bled, kjer je bil gostom neke dobroznane slovenske domorodkinje ; dovolj bodi, da vam povem, da smo seli l^po za mizo, obloženo prec°j bogato. Le to me je malo praskalo po ušesih, da nijeden postrežnikov ni znal ni besedice hrvatskega, akoprem služi na parobrodu hrvatskega družtva. S pravico je opomnil stari Ivo: „ej vraga, ja bi te ne držao", ko je vprašal jednega istih, da-li zna hrvatski ali nemški ? Postrežnik pa mu je odgovoril ,io parlosol-tanto la raia raadre lingnau. Po večerji, sprehodivši se malo po parobrodu, legli smo v precej lepe kabine in čeprav je bilo morje še precej nemirno in se je ladija zibala sem in tja, iaspal sem vendar trdno — to pa glavno radi tega, ker sem bil prejšnjo noč pozabil iti spat o pravem časn. Probudivši se drugo jutro bili smo že v Zadru. Fakinaža in „malarija" spominjali so me na našo slavno italijansko mularijo v Trstu, Seveda sem se izkrcal, ker sem imel ravno posla v Zadru. Pa tudi odpočiti sem se hotel nekoliko. Ni mi namen, da bi opisoval mesto samo, saj veste: tako je, kakoršna so vsa druga mesta, kjer so zidali stari Rimljani; ulice ozke, tako, da se ljudje komaj izogibalo jeden drugemu. Prva naloga mi je bila, da si ogledam, je-li Zadar res tako italijanski, kakor ga opisujejo italijanske novine. Križal sem od jedne ulic« v drngo, oziral se, gledal, opazoval napise in glej : le bore malo sem jih našel, ki bi bili pravega italijanskega značaja; tuše opažajo samo „ichi" in mviči". Omeniti moram dakako i z veseljem, da sem opazil tudi nekaj pravilnih napisov, t. j. priimkov gospodarjev raznih trgovin; nekaj celo v cirilici, ki pa niso bile napisani pravilno. Zjutraj na trgu skoro ni slišati druzega, nego hrvaščino, a tudi drugače je čuti precej hrvaške govorice. Mladina zna lepo hrvatsko, le žal, da v ženski družbi se ne moreje otresti slabe navade, da govore italijanski. Ne samo sedaj, a že večkrat sem opazil, da dalmatinski Hrvatje preradi kramljajo italijanski med seboj. In to često tudi najnavdušeneji Hrvatje. To je velik pregrešek, katerega bi morali odstraniti najhitreje, kajti, kdor govori le prerado drugi jezik, nagne se večkrat tudi prerad k stranki tistega jezika. Hrvatje imajo v Zadru svojo čitalnico, ki ima lepe prostore in je v glavni ulici na korzu; potem imajo tudi telovadno društvo „Sokol". Lepo je bilo videti na rojstni dan Nj. Veličanstva in na predvečer krasno hrvatsko zastavo in lepo odičene in razsvetljene prostore; prostore nasproti čitalnici ležečega drnštva .Unione zaratina" pa je razsvetljevala le poulična električna luč. Dakako pokukal sem tudi v čitalnico, a vraga : tudi tukaj se je kremljalo po talijansko. Na glavnih ulicah, na šetnliščih je čuti seveda največ italijanskega, hrvatskega le malo, a švab-ščine v polni meri. Najprvo uaj Vam omenim, da je tukaj še precej vojništva, argo tudi oficirjev, njihovih družin in druzih priseljencev; le ti švab-čarijo seveda. Posebno se opaža, da je polno nemškega življa po raznih c. kr. uradih. Mnogi niti ne poznajo deželnih jezikov. Žalibože, da se po teh uradih nahaja jako malo domačinov in radi tega ni čuti tu ničesar dragega, nego italijanščina ali nemščina. Hvala Bogu, dalmatinski Hrvatje so si pridobili politiški skoro vso Dalmacijo, zadnja postaja je Zadar, a tudi ta mora pasti. Žalibože pa, da imajo malo-ne vsa mesta skoro povsem italijanski značaj, katerega jim podajejo seveda Hrvatje sami, kar dela na tujce ntis, ki ni nikakor ugoden za Hrvate. Doli torej z italijanskimi napisi, preč s tujščino 1 Mi moramo pokazati, da ima Dalmacija na vse strani pravi slovanski značaj. Dalmatincem bi morala služiti le slovanska govorica, naj si bode v javnem ali privatnem življenju, kajti Bog zna, kako se še zuajo premeniti odnošaji v Avstriji Italijanom še bolj v prilog, nego do sedaj, in tedaj bi ne bilo težko Italijanom priboriti si onih, ki so sedaj sicer hrvatskega mišljenja, a na poznajo hrvatskega jezika, ali pa ga ne govore že iz navade. Torej preč s to slabo navado 1 Će Vam drago, drugič kaj več. Bog! Vai F o j a č e v. M* Za slabotne__ bolehava vsled pomanjkanja krvi na živcih, bled« in al*, slabotne otroke; izvrstnega okusa in preisknienega učinka j« ieleznato vino lekarja Piccolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica Ttlja 1 gld., pet poUiterakih steklenic 4 gld. 50 kr. Tpgovlnak« bnojuvhe ln v uči. ilir.ir:ptit4. Pianion zajemen 11.68 11.69 Pieniea ta •pomlad 1898 11.69 do 11.70 OveR /a jesen 6.37 8.09. — Hi u jesen 8.68 8.70 Koruz i sa sept.-okt. 1897. 5.10' 5.12 P-V-,1 rti nova od 78 kil. f. 12 15 -12.20 79 kilo 12 25 12-30 e-I 80 kil f. 12.30—1835 , od Bi. 'y(. f. 12-85 12 40, od kil. ior. ——,. . : rv i, 7 10 10.— proso 6 30 6 90 Pšenica: Sreine ponudbe, mlini roservirani, trg miren. Prodalo so je 12000 mt. st. po 15—20 nvč. dražje. Rž 15 nvč. dražje. Vreme: lepo. raga. ^otAim'.nnS sladkor for. —.— do 11*80. Novi po f. 11.80. Za notranji trgovini t Centrifugal f. 351/,-- Concasse f. 36'/,, Četvorni f. 37'/,, v glavah f. 363/4— 37-— Havre, r.nva Haiuj* jfoo" ■»Tt.rAt;« za avgust 42.50 ta december 43.50 H&rabur,':. rtautOB noo.1 /.», sejiteml: 34.50. sa december 35.— xa raarc 36-25. za m»j 36.75. mirno. Onaajak.« 1 septembra idST Državni dolg v papinu „ v t rebru . . Avturijsin riMtti* v ztii u „ „ V k!-.il..lh Kreditno akoije .... Jtfapoioo!: 20 marV 10.) itn.!, vjeruj danes . 10245 102.35 102-45 102.35 . 121.95 124.90 101.85 101.85 . 366 — M66.50 119.65 9.52 11.73 11.73 . 45.20 «5.15 Prva trgovina z oljem v Trstu! Velika korist t Poiitjatve olja od 5 I. naprej. Usojam ti naznaniti svojim p. n. gg. odjemalcem na Primorskem, Kranjskem in Stajorskoni, osobito pa gg. trgovcem, kateri si naročajo od 100 kg. naprej, da zaradi močne in razfiirjene moje trgovine, odslej dobijo na-ročono blago na dom vozni ne prosto. Imam blago vselej prve vrste in postrežba je vedno točna, solidarna ln poštena. Blago ramenim takoj, ako ne ugaja. Za Trst in okolico prosto na dom od 5 1. naprej, pustivši posodo na doma, brez are! Cenik: jedilno olje 1. 28; fino 1 32; finejSe 1. 34; najfinejše 1. 40; namizno polfino 1. 44; nam. fino 1. 48; nam. finejfte 1 52; nam. najfinejšo 1 56; ekBtrafino 1. 60-64; specjjaiitetno olje 1. 72*80. „Svoji k svojim 1" Pričakovaje obilo novih odjomaloev, beležim se zahvalno v naprej s6 spoštovanjem Anton itvoa, Acquedotto 9. Ulica Donota štev. 9. 9» a © a Mehanična delavnica ustanovljena leta 1869 Petra Braido in sina prevzema poprave šivalnih strojev in koles in vseh mehaničnih del. Bela izvršuje najnatančneje in po najnižjih cenah. Prodaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi šivalne stroje. Abonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec. Ulica Donota štev. 9. ? O S «o Najnovejše veatl. Dunaj 1. Od predsednika poljskega kluba viteza Javorskega sklicana konferenca zaupnih mož desnice, sestala se je danes dopoludne v lokalu poljskega kluba. Pariz 1. Včeraj zvečer ob 11. uri vlekel se je zbor kakih 150 oseb pod ?.astavo od opere proti eli/.ejski palači. Sprevod je ustavila policija, mani-frstantie so vzklikali v sovražnih izrazih proti ca-sarjn Viljelmu II. Dva mlada moža sta bila are-tovanfl. Pariz 1. V teku uuči j« bilo demonstracij pred nemškim poslaništvom. Policaji so aretovali več oseb. Svečar v I IfflPAP Solkanska oeita Gorici IVUr HO št. 9. priporoča velečastitemu Hvečenstvu, cerkvenim upravam, ter slavnemu občinstvu pristne Voščene sveče kilogram po 2 gld. 45 nč. Ha bo one Bveče, koje nosijo pretokolirano tvornično znam* ko, nepokvarjeno, jamčim ho svoto 1000 kron. Sveče slubeje vrste za pogrebe in postransko razsvetljavo cerkva dobivajo se po jako nizkih cenah. Prodajem tudi tamijan za cerkve: Lacrima najflneji ....... klgr. po gld. 1.20 „ običajni....... „ „ „ 1.— Granis............ „ „ „ —,60 Blago pošilja bo na vbo strani avstro-ogoroke monarhije poštnine prosto. naznanilo! Spodaj podpisani raasnaSalec lista „Edinost" ki ie zajedno URAR. priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i de r i k C o 1 j a, vratar hiše št. 8 via Solitario železniški vozni kelt Državna železnica. (Postaja pri sv. Andreju) Od dnć 1. maja 1897. ODHOD: 6.30 predp. v Rorpeljo, Ljubljano, nn Dunaj, v Beljak. 8.30 „ v Herpolje, Rovinj. Pnlj. 440 popol. v Herpeljo, Divačo, Dunaj Pulj in Bovinj. 7.30 „ v brzovlak v Pul) Divačo, Beljak i.a i>unaj Lokalni vlak ob praznikih a.lB popo). v Divačo. DOHOD: 8.05 predp. iz Ljubljane, Divnče. 0.45 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz H"rpolj, Ljubljs-ie, Dunaja. 7.05 jiopol iz Pulja, Rovinju, Ljubljane, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Kovinja, Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 poiol iz. Divače. Lastnik kensorei) Usta ,Edino8tr. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trsta.