PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob«^ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropii.
Ob koncu mednarodnega foruma za svet brez jedrskega orožja
Tudi Saharov ploskal Gorbačovu ob sklepnem govoru voditelja SZ
O človeški bodočnosti mora odločati javno mnenje in ne samo politiki in diplomati
Generalni sekretar KP SZ Mihail Gorbačov
ANTON RUPNIK
MOSKVA — Čim več je na svetu jedrskega orožja, tem manj je možnosti, da si ga človek obdrži pod nadzorstvom. Vse. več je naključij in človeških slabosti, ki lahko mimo volje odgovornih politikov sprožijo katastrofo. O teh vprašanjih naj torej ne odločajo samo politiki, diplomati, temveč predvsem ljudske množice, v bistvu javno mnenje. Sovjetska zveza je še naprej za popolno uničenje vsega jedrskega potenciala. Z mednarodnim sporazumom pa bi morali prepovedati vnašanje jedrskega orožja v vesolje. To je nekaj globalnih poudarkov iz govora generalnega sekretarja CK KP SZ Mihaila Gorbačova, ko je včeraj ob zaključku mednarodnega foruma za svet brez jedrskega orožja govoril zbranim ug-lednikom z vsega sveta.
V duhu tistega, kar so poročali zastopniki osmih ločenih okroglih miz, v katerih je delal veliki mednarodni zbor znanstvenikov, umetnikov, politikov, publicistov, cerkvenih dostojanstvenikov, ekologov in upokojenih generalov (vseh udeležencev foruma je bilo okoli tisoč, prišli pa so iz 80 držav), je sovjetski partijski voditelj opozoril, da je človek postal sposoben pokončati samega sebe in vso civilizacijo. Jedrsko orožje je bilo dvakrat uporabjeno, za okoli desetkrat pa je znano, da so vodilni državniki resno razmišljali o tem, da bi ga uporabili proti drugi državi. Vse to zahteva od odgovornih, da temelji-
to spremenijo dosedanji način političnega razmišljanja, da »zlomijo jedrsko giljotino«, saj bi v morebitni katastrofi bilo »konec tako komunistov kot kapitalistov«, je dejal Gorbačov.
Za sedanje »revolucionarne spremembe«, ki potekajo v Sovjetski zvezi, je dejal, da so pomembne za ves socialistični, pa tudi širši svet. Notranja politika demokratizacije in hitrejšega razvoja opredeljuje tudi zunanjo: SZse lahko hitreje razvija le v mirnih pogojih. Kaj ima tu še opravka domnevna sovjetska grožnja miru? Mar ne kažemo dosti jasno, kam gremo? Hočemo več socializma, to pa je več demokracije. »Nikomur ne more biti nič hudega v tem, če hočemo izboljšati svojo deželo - ves svet lahko samo pridobi,« je Gorbačov pozval k »premagovanju stereotipov«, zlasti pa še »podedovanih dogem«.
Večji del svojega govora je generalni sekretar CK KP SZ posvetil položaju po Reykjaviku. »Najbolj veličastna perspektiva za svet brez jedrskega orožja« je bila v tem »trenutku resnice« čisto blizu uresničitve. Že doseženo soglasje z Reaganom priča, da je tudi ameriška stran spoznala, da jedrsko orožje ne more več zagotoviti varnosti. '
Gorbačov je ponovil trajno veljavnost pobude, ki jo je izrekel lani 15. januarja, ko je predlagal postopno zmanjševanje jedrske oborožitve do popolnega uničenja vsega na pragu novega tisočletja. Sovjetska zveza je pripravljena odpove-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Ray za kn z Ji
"O
O
04
10
S
£
s

LYON — Jugoslavija zaradi specifičnega položaja v Evropi in svoje politike zasluži, da ji Zahodna Evropa, posebej pa Francija nameni veliko več pozornosti, je v Lyonu včeraj dejal nekdanji francoski premier Rymond Bar-re v razpravi o poglobitvi gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Francijo ob francosko-jugoslovanskih dnevih v Lyonu.
Odkar se je Jugoslavija odločila za neodvisno in neuvrščeno politiko, je bilo to posebnega pomena za odnose v Evropi in posebej za evropsko ravnotežje. Tega ne smemo pozabiti, je dejal Barre in poudaril, da mora biti Zahodna Evropa in z njo tudi Francija veliko bolj prisotna v Jugoslaviji. Prepričan sem, je dejal Barre, da so takšnega mnenja tudi v številnih drugih zahodnih državah.
Nekdanji francoski premier je spomnil na prijateljske stike med državama in dejal, da Francija močno zaostaja za ZRN in Italijo v gospodarskem sodelovanju z Jugoslavijo. Po njegovem mnenju je nujno ne le povečati francosko-jugoslovansko menjavo, ampak je treba tudi izkoristiti možnosti skupnih naložb obeh gospodarstev.
Po jugoslovanskih podatkih je menjava med Francijo in Jugoslavijo lani dosegla vrednost 717 milijonov dolarjev, kar je za 13 odstotkov več kot leta 1985. Pokritost izvoza z uvozom je boljša kot prejšnja leta, vendar pa je primanjkljaj na jugoslovanski strani še vedno velik in je lani znašal okoli 130 milijonov dolarjev, (dd)
Spet zaostritev ob palestinskih taboriščih
Srečanje parlamentarcev KPI z Enotno delegacijo Slovencev v Italiji
Berijevi šiiti nočejo popustiti
Demokratična je tista politika ki priznava in bogati različnosti
BEJRUT — Vse prekmalu se bodo -ko se že v dobršni meri niso - izsušile zaloge živeža in zdravil, ki so jih v soboto izročili Palestincem v obleganem taborišču Burž el Baražnu.
Nekaj desetin ton moke, mleka v prahu, riža in kvasa ter zelenjave in svežega sadja natovorjenih na štirih tovornjakih je bilo vse, kar so pripadniki šiitske organizacije Amal spustili v taborišče, kjer je vladala taka beda, da so Palestinci jedli pse in mačke. V sili jim je na vrata že trkala spačena prikazen antropofagije, znak poslednje stopnje človeškega obupa.
V Burž el Baražnu je lakota še vedno prisotna in šiiti gibanja Amal, ki jih vodi libanonski pravosodni minister Nabih Beri, so že sporočili, da ne bodo dopustili prehoda drugih pošiljk živeža., Svoje obleganje bodo končali samo takrat, ko bodo šiitske enote ponovno vkorakale v vas Magduš, strateško izredno pomembno postojanko pri Tiru.
Kljub ponovni zaostritvi vojne za taborišča se v Bejrutu zbirajo vse večje količine živeža, zdravil in drugega
nujno potrebnega blaga. Pri tem je Italija, prva med dvanajstimi članicami EGS, ki so namenile 500 tisoč ECU za pomoč oblegancem v Burž el Baražnu, že odposlala blago v vrednosti ene milijarde lir. Med petkom in nedeljo so italijanska vojaška letala prepeljala živila, pa tudi veliko zdravil in odej, na Ciper. Italijanska pomoč pa ni namenjena izključno obleganim Palestincem pač pa tudi prebivalstvu Bejruta.
Daleč od Libanona, v Veliki Britaniji, so včeraj spregovorili o talcih v rokah versko-teroristične organizacije Svete vojne za osvoboditev Palestine. Libanonski predsednik Amin Džema-jel se je med uradnim obiskom v Veliki Britaniji srečal s predsednico britanske vlade Thatcherjevo in ji je obljubil, da si bo prizadeval, kolikor je v njegovi moči, za izpustitev britanskih talcev med katerimi je tudi anglikanski posrednik Terry Waite. Thatcherjeva je vsekakor izjavila, da ne bo klonila zahtevam ugrabiteljev, ker bi to bil le dokaz, da so talci blago, ki omogoča rentabilno izmenjavo.
TRST - »Mislim, da je demokratično osvojiti poglede in potrebe Slovencev glede zakona o globalni zaščiti. Zdi se mi, da tudi v vsedržavnem merilu ni pravična politika asimilacije, pač pa politika, ki priznava in ovrednoti različnosti. Mi se moramo boriti, da dosežemo te rezultate.« Tako je zaključil včerajšnje srečanje z Enotno delegacijo Slovencev v Italiji predsednik komunistične poslanske skupine Renato Zangheri. Srečanje z Enotno delegacijo je sodilo v sklop obiska delegacije komunističnih parlamentarcev v Furlaniji-Julijski krajini, ki so prišli v deželo, da bi se pobliže spoznali s tukajšnjo stvarnostjo.' Številna delegacija, ki jo vodi Zangheri, je imela včeraj (in bo imela tudi danes) vrsto srečanj na Tržaškem, Goriškem, Videmskem in Pordenonskem, da bi ugotovila proizvodne zmogljivosti, družbeno stanje, probleme in težave dežele. Posebno pozornost pa je namenila manjšinskim problemom in sevče-raj sestala s predstavniki Unije Ita-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Z včerajšnjega srečanja med parlamentarci KPI in Enotno delegacijo na sedežu deželnega sveta v Trstu
V Rimu pogreb umorjenih policijskih agentov Enotnost v boju proti obnovi »svinčenih časov«
RIM Včeraj je bil v Rimu pogreb dveh policijskih agentov Giuseppa Scravaglierija in Rolanda Lanarija, ki sta izgubila življenje v tragičnem napadu rdečih brigad na dan sv. Valentina. Desettisočglava množica, ki jo je nemilo pral siten dež, se je poklonila spominu umorjenih agentov pred baziliko sv. Lorenza.
Ob prisotnosti rimskega župana Sig-norellija, ministra za notranje zadeve Scalfarija, predsednika poslanske zbornice Jottijeve in predsednika senata Fanfanija, se je rimski vikar kardinal Ugo Poletti spomnil obeh padlih in ostro ožigosal teroristični val, ki je ponovno butnil ob demokratično Italijo.
Preiskovalci, ki so se še enkrat znašli pred primerom brezhibno izvedene-
ga terorističnega napada, skušajo sedaj odkriti »zgodovino« rabljenega orožja. Brzostrelke in pištole, ki jih je skupina pripadnikov oboroženega krila rdečih brigad uporabila v UL Prati dei Papa, bi lahko pomagale preiskovalcem na pravo pot. Zaenkrat so vsekakor odkrili, da so bili vsi trije avtomobili teroristov ukradeni. Enega so celo ukradli pred letom dni, kar je lahko dokaz, da je sekcija št. 1 »rdečih brigad-bojujočih se komunistov« temeljito organizirana.
S pomočjo nekaterih očividcev so preiskovalci sestavili identikita dveh pripadnikov teroristične skupine, za katera sicer menijo, da lahko pripadata novim močem rimskega krila RB.
Na sliki (Telefoto AP): krsti agentov Scravagiieri in Lanari.
SP v nordijskih disciplinah
Italijani in Jugoslovani so se tokrat izkazali
□ □ □
Smučanje za svetovni pokal
Ponovno Švicarji
□ □ □
Košarka: italijanska B-2 lipa
Jadranovci za las ob prestižni uspeh
NA ŠPORTNIH STRANEH
• Tudi Saharov
NADALJEVANJE S 1. STRANI
dati se svoji vlogi jedrske sile. Posebej roteče je sovjetski voditelj svaril Belo hišo pred najavljeno odpovedjo veljavnosti sporazuma o protiraketni obrambi (ABM), češ da bi to vneslo dodatno nestabilnost v globalno razmerje. »Zakaj si ZDA jemljejo pravico, da izdelujejo orožje, s katerim neposredno ogrožajo tudi druge države,« je Gorbačov očital Washingtonu, da ruši mednarodni pravni red, ko uničuje suverenost neodvisnih držav nad svojim nebom z načrti o »vojni zvezd«.
Med 350 sovjetskimi osebnostmi je na forumu sodeloval tudi akademik Andrej Saharov. Poročevalec okrogle mize naravoslovcev je še posebej visoko ocenil reformsko politiko Gorbačova, ki omogoča več odkritosti in javnosti in ki je omogočila sodelovanje Saharovu. Najuglednejši sovjetski oporečnik je bil v središču pozornosti v veliki Kremeljski dvorani. Gorbačovu je navdušeno ploskal, ko je ta govoril o demokratizaciji. Med TV prenosom se je kamera nekajkrat ustavila na njem. Včerajšnja »Pravda« navaja njegovo zavračanje ameriškega načrta SDI.
Na prvem ustanovnem strankinem srečanju
»Rjava« desničarska komponenta zapustila avstrijske »zelene«
CELOVEC — Bil je to - v najbolj pristnem pomenu besede - alternativni kongres nove in četrte avstrijske politične stranke, ki je postala ob zadnjih parlamentarnih volitvah 23. novembra lani s približno 5 odstotki glasov in z osmimi poslanskimi mandati. Na prvem, takorekoč ustanovnem zveznem strankinem srečanju, so Združeni zeleni Avstrije (VGO) zapustili »zeleno alternativo« in priredili svojo protiprireditev.
Tako se je - sodeč po pripovedovanju - odcepil meščanski zeleni element s svojim uradnim vrhom (predsednikom J. Buchnerjem in sekretarjem W. Pelikanom) in se iz šolske telovadnice Slovenskega mladinskega doma v Celovcu, kjer naj bi - sodeč po pripovedovanju - ostala »leva večina«, naselil v hotelu Moser. Kot po golem naključju se je prav tedaj v hotelski kavarni znašel tudi J. Haider, nadstropje nad njim, v »kongresni« sobi VGO, pa med »delegati« Združenih zelenih Avstrije precej dobesedno rjave barve. Od njegovih pristašev v rjavih »gvantih« do rjave miselnosti, ki so jo delili v obliki protislovenskih parol.
Josef Buchner je razložil, da bo poslanec »zelene alternative« še naprej, da odcepitev njegove zelene frakcije še ne pomeni tudi, da bi se odpovedal parlamentarnemu delu, kar pa vsem zelenim ni zvenelo ravno najbolj zeleno. Svoj kongres so pod motom »zeleno - več kot barva« (napisanim v slovenskem, hrvatskem, češkem, madžarskem in slovaškem jeziku), delegati, ki sodijo v tabor Frede Meissner-Blau sicer s sprejetjem statuta, o programski usmeritvi se bo menda sklepalo šele naslednjič - sicer spravili pod streho, za njimi pa ostaja neizbrisna sled neenotnosti in vprašanje, kdo in kdaj bo naslednji, ki bo dokorakal v kakšen nostalgičen hotel ali pa proti FPO.
V to gibanje, ki se je rodilo iz odpora proti gospodarstvu, ki ne upošteva ekologije, proti betonu, proti takšnim in drugačnim elektrarnam: iz odpora proti militarizmu, tudi do nakupa nekaj vojaških letal: ki je zajelo večino mirovnih in del manjšinskih gibanj (HAK - Hrvaški akademski klub iz Gradiščanske in KEL, Koroška enotna lista) - so prihajali, in še prihajajo ljudje iz vseh političnih taborov.
Tako, da se »spekter« zelenih začenja pri levo-levih, pri komunistih, pri nedavnih socialistih in nekdanjih članih ljudske stranke in se končuje v taboru bivših svobodnjakih in skrajnih desničarjih.
Če je celovška čistka ob koncu minulega tedna zares opravila z ekstremno desno ideologijo, je zdaj težko napovedati. Na vsak način v novi establizirani stranki ostaja še kar precej meščanskega elementa, pa tudi stare in nove levice. Kako se bodo ti različni elementi združili v enotno programsko delo, Velja očakati. Tu seveda ne bi smelo potegniti kratkega onca tisto, kar jih je sploh privedlo pod eno streho: varstvo avstrijskega okolja. Čeprav bi bilo tudi tu pričakovati nekakšno zmernost v zahtevah, saj konec koncev elektrika tudi v Avstriji ne bo na vekom veke pritekala iz vtičnic, ne da bi kje še zajezili kakšno reko.
Na vsak način pa je bila koroška prestolnica od petka do nedelje vsa zelena. Zelen je že tako ali tako njen zmaj, rahlo pa je pozelenel tudi Jorg Gai-der, ki se na vse pretege prizadeva spraviti Buchner-jeve in Pelikanove desno-desne »zelence« pod okrilje svoje »nove« svobodnjaške stranke.
BARBARA GORIČAR
Italijanski ribiči spet »zašli« v jugoslovanske vode
KOPER — Italijanske ribiške ladje še vedno ribarijo v jugoslovanskih vodah. Nazadnje jih je opazil patruljni čoln postaje milice Koper v petek ob 14.20. Dve ladji sta bili 2,5 milje globoko v jugoslovanskem morju, pet pa jih je mejo prekoračilo za dve morski milji in to med Piranom in Savudrijo. Takoj ko so posadke italijanskih ladij opazile patruljni čoln, so začele bežati proti Italiji.
Najbližja jugoslovanskemu patruljnemu čolnu je bila ladja Silvia. Tej so začeli slediti. Posadka Silvie je ribarila z ramponi. Patruljni čoln je začel ribiško ladjo opozarjati z zvočnimi in vidnimi signali, naj se ustavi, Silvia pa je plula naprej. Patruljni čoln se ji je vedno bolj bližal in ko je bil že povsem blizu, je skušala posadka Silvie zadeti patruljni čoln v desni bok.
Patrulji je uspelo, da se je trčenju izognila, nato pa je izstrelila več opozorilnih strelov, vse pa je bilo zaman. Italijanska ribiška
ladja je pobegnila v italijanske vode. Patruljni čoln je z lovom prenehal, ko je bil še 0.6 milje v jugoslovanskih vodah.
V februarju je to že drugič, da so italijanske ladje ribarile v jugoslovanskih vodah. Pred tem so jih opazili s patruljnega čolna Osup Umag 6. februarja, ko je bilo v jugoslovanskih vodah 11 italijanskih ribiških ladij. Le-te so »zašle« v jugoslovanske vode 3,8 morske milje. Takoj ko so zagledale patruljni čoln, so pobegnile.
Kljub večkratnim opozorilom italijanske ribiške ladje še vedno ne spoštujejo jugoslovanskih zakonov, zemeljske celovitosti in suverenosti. V zadnjem primeru jugoslovanskim miličnikom ni uspelo ugotoviti, iz katerega pristanišča so bile ladje, na vseh pa je vihrala italijanska zastava. Ladja Silvia pa je imela vključen tudi radar, torej je posadka morala vedeti, da ribari v tujih vodah, (dd)
V protestnem pismu Zvezi društev za varstvo okolja
Piranski ekologisti o nevarnosti intenzivnega ribolova v zalivu
LJUBLJANA — V soboto je bila v Ljubljani skupščina Zveze društev za varstvo okolja, na kateri so za novega predsednika izvolili Janeza Stanovnika, sicer člana predsedstva SR Slovenije. Med drugim so veliko pozornosti posvetili sporazumu o ribolovu ter v zvezi s tem sprejeli naslednje protestno pismo društva za varstvo okolja iz Pirana: »Razprava o ribolovu v Tržaškem zalivu poteka že nekaj let. Zanimivo pri tem je, da poteka na ravni in na način, ki je zelo neustrezen. To predvsem zato, ker v razpravo niso vključene strokovne inštitucije ali posamezniki, ki bi lahko problem osvetlili z vseh strani. Zato ni čudno, da pride do predloga, ki problema ne rešuje, temveč ga poglablja. Gre za področje z ocenjeno površino dobrih 300 kv. kilometrov in globino, ki razen na nekaterih redkih mestih, ne presega dvajset metrov. Torej je v primerjavi s kakšnim večjim morjem le zalivček in zato majhen življenski prostor z omejeno močjo regeneracije izlovljenega življa. Govorimo le o ribolovu, o prelovu rib, res pa je, da ribiči ne orjejo morskega dna le zaradi rib, ampak tudi zaradi školjk. V obeh primerih gre za proces, pri katerem jekleno ustje mreže pobere z dna vse organizme in ne le ribe in školjke. Ti organizmi so, kljub temu da jih vržejo nazaj v morje, zaradi drgnjenja ob mrežo, stiskanja pri dvigu na palubo in spiranja z močnim curkom vode, tako poškodovani, da so za morje kot eko-sistem le še snov za bakterijsko razgradnjo. Globinsko mrežo vleče običajno ena ladja, včasih dve, od petnajst minut do ene ure. V času enega potega naredi od 1,5 do 5 km dolgo brazdo, široko od dva do pet metrov (širina mreže je odvisna od moči ladijskega motorja). Dnev-
no opravi ena ladja tudi do deset potegov. Torej lahko brez višje matematike izračunamo, v kolikem času bi bil opusto-šen ves Tržaški zaliv. Prej omenjena razgradnja z globinsko mrežo uničenih organizmov zahteva velike količine kisika, ki ga v ekološko obremenjenem zalivu že brez tega primanjkuje. S takšnim sporazumom torej ne moremo reševati obstoja italijanskega ribištva, ampak pospešujemo uničenje vseh organizmov še v našem delu zaliva, ki je že sicer bistveno manjši od italijanskega. Poenostavljeno povedano: ne moremo dovoliti sosedu, ki je svojo češnjo že obral in pri tem polomil večino rodnih vej, da zaradi ljubega miru polomi veje še na naši češnji, ker bova ob takšnjem gospodarjenju prihodnje leto oba brez pridelka. Poleg pridelka rib pa ne smemo pozabiti na značaj obalnega področja in opozoriti še na druge posledice, ki bi nastale ob napačnem ravnanju. Če pustimo ob strani privatno življenje in počutje prebivalcev, nam ne bi smelo biti vseeno, kaj bomo počeli s turizmom. Namreč, če uničimo morska pljuča, bo že tako onesnaženo morje dokončno umrlo. V takem pa se ne bo mogoče več niti kopati. Vsa prizadevanja zadnjih let, vsi dolgoročni načrti obale, ki naj bi dvignili kvaliteto turistične ponudbe, vse bi postalo brezpredmetno. Ali se ne zavedamo velike gospodarske škode, ki bi s tem nastala. Izvršilni odbor društva za varstvo okolja Piran ostro protestira proti temu, da se sklepa sporazume, ki so pripravljeni na podlagi pristranskih interesov in niso dovolj strokovno osvetljeni z vseh strani,« piše v protestnem pismu piranskega društva za varstvo okolja, (dd)
• Parlamentarci KPI in Enotna delegacija
Demjanjuk pred sodniki
NADALJEVANJE S 1. STRANI lijanov za Istro in Reko, danes pa se bo sešla s predstavniki gibanj za furlanski jezik in kulturo. Ob tem velja poudariti, da je sestankom o manjšinskih problemih prisostvoval vodja delegacije Zangheri.
V razgovoru s predstavniki KPI (Poleg Zangherija so bili prisotni podpredsednik senatne komisije za ustavna vprašanja Antonio Taramelli, senatorka Jelka Gerbec, vodja urada za manjšinska vprašanja Anselmo Gouti-er, evropski poslanec Rossetti, podpredsednik deželnega sveta Tonel, deželni sekretar Viezzi, član deželnega tajništva Švab in član pokrajinskega tajništva Pessato) je Enotna delegacija poudarila načelna stališča manjšine do zaščitnega zakona. Ob ugotovitvi, da zaščita ni samo vprašanje Slovencev pač pa mora biti, kot vprašanje demokracije, problem vse države, je
Enotna delegacija ponovila bistvena izhodišča o pravicah na jezikovnem področju in zaščiti na kulturnem, šolskem in gospodarskem področju. Ponovila je zahtevo, da zaščitni zakon mora veljati na vsem ozemlju, na katerem živi manjšina, in ne sme predvidevati razlik z ozirom na upravno razdelitev teritorija. Dodala je, da je sprejemljiv le tisti zakon, ki bo manjšini priznal njene pravice, spodbudil vses-tranko rast, ne pa zakon, ki bi bil v breme in bi zaostroval družbene napetosti.
V pogovor so posegli vsi člani enotne delegacije, medtem ko sta senatorja Jelka Gerbec in Antonio Taramelli orisala dosedanje rezultate v parlamentarnem postopku zakona. V tem okviru se je razvila razprava okoli nekaterih tehničnih problemov. Razgovor je zaključil poslanec Zangheri, ki je poudaril, da se komunisti morajo
zavzeti za zato, da bo Enotna delegacija lahko preverjala s parlamentom vsebino zaščitnega zakona, saj je »bistvenega pomena, da zakonodajalec pozna stališča manjšine«. Dodal je, da je treba upoštevati tudi klimo in naglasil, da vsekakor ni mogoče sprejemati zakona, ki bi vsebinsko ne ustrezal manjšini.
Pred tem so se parlamentarci KPI sešli s predstavniki Unije Italijanov za Istro in Reko. V razgovoru, ki je bil zelo konkreten, so poglobili predvsem vprašanje, kako naj matična država pomaga manjšini. V tem okviru so se predstavniki KPI obvezali, da bodo tudi kot parlamentarna skupina obravnavali podrobneje ter bolj učinkovito obravnavali probleme italijanske narodnosti v Jugoslaviji, obenem pa bodo posredovali tudi pri drugih skupinah, da manjšini izkažejo večjo pozornost.
JERUZALEM Pred porotnim sodiščem v Jeruzalemu je včeraj začel proces proti vojnemu zločincu Ivanu Demjanjuku, ki je obtožen množičnega pokola Židov v uničevalnem taborišču v Treblinki. Demjanjuka so pred enim letom ameriške oblasti izročile izraelskim, potem ko so mu izraelski »lovci na naciste« prišli na sled. Veliko dokazov o obtoženčevih odgovornostih je Izraelu posredovala Poljska.
Za Demjanjuka so se pred časom zanimali tudi tržaški preiskovalci, saj vse kaže, da je bil proti koncu vojne »Ivan grozni« v Trstu in baje med rablji Rižarne pri Sv. Soboti. Preiskava je tedaj začela vendar, kolikor je mogoče vedeti, doslej ni dosegla vidnih rezultatov.
Na sliki: Ivan Demjanjuk med včerajšnjo razpravo na Jeruzalemskem sodišču.
Težka naloga neuvrščenih in nevtralnih držav Evrope
Velesili vsiljujeta svojo logiko Konferenci o varnosti in sodelovanju
Pred dnevi se je nadaljevala na Dunaju Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju in sicer na nižji ravni, to je na ravni veleposlanikov. V prvem delu te konference so sodelovali, kot vemo, večinoma zunanji ministri, ali pa kakorkoli ministri vseh evropskih držav ter ZDA in Kanade. Nadaljevanje konference je v vsakem primeru dobro znamenje, saj potrjuje njeno kontinuiteto, vendar nekateri signali kažejo, žal, bolj rdeče, kot zeleno.
Za kaj gre? Politika velesil je vsebolj naravnost nasilna do Evropske konference o varnosti in sodelovanju (tako imenovane helsinške). Francoski »Le monde« je te dni zapisal, da smo še nedavno lahko ugotavljali »vsiljivost« kon-frontacijske politike, danes pa moramo kar odkrito reči, da gre za neposreden poskus, da bi »helsinška načela spremenili v instrument velesil«.
Skratka, velesili (ne glede na zdajšnje kar velike razlike med njima do vprašanj miru in sodelovanja) vse bolj prenašata svojo politiko, se pravi svoje probleme in svoja stališča, na to konferenco. Vsebolj prozorni so primeri izkoriščanja zdajšnje dunajske konference v propagandne namene v korist ene ali druge velesile; množijo se primeri, ko velesili, kajpak vsaka iz svojega zornega kota, kažeta večjo naklonjenost do nekaterih vprašanj na račun drugih.
V krogih neuvrščenih in nevtralnih držav Evrope se zategadelj zmeraj bolj uveljavlja spoznanje, da nameravata velesili sčasoma potisniti pomen in sklepe slovite helsinške Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi na rob sve-
tovne politike, na stranski tir. Predstavnikom velesil to bržčas kar prija ter seveda podpirajo smer, da bi o uveljavljanju helsinških sklepov, tudi tistih, ki so jih pred koncem lanskega leta v načelu sprejeli na konferenci na Dunaju, razpravljali zgolj diplomati in, kot pravijo, uradniki, kar pa seveda ne pelje v vsebinske rešite, pač pa v rutinske labirinte.
Neuvrščene in nevtralne države evropske celine kajpak vlagajo napore, da bi to preprečile v korist nadaljnjega konstruktivnega razvoja in sodelovanja med vsemi deželami Evrope. Res je sicer, da bi bilo treba, kot same priznavajo, bolj utrditi medsebojne stike, ki so, žal, še zmeraj skromni, kar seveda ne more jamčiti resničnega mednarodnega uspeha. V glavnem prevladuje mnenje, ki je lahko enostavno, je pa mestoma kar utemeljeno, da se neuvrščeni še zmeraj v bistvu premalo zanimajo za Evropo, evropskim nevtralcem pa pri nekaterih problemih primanjkuje večje samozavesti pred velesilama. Zdajšnje zasedanje na Dunaju nemara odkriva pri teh pomembnih evropskih dejavnikih določeno počasnost in pretirano previdnost.
Neglede na to, neuvrščene in nevtralne dežele Evrope enotno sodijo, da bi bilo treba resnično obnoviti in uspešno najialjevati pogovore o razorožitvi (predstavnik Švedske), ki so brez dvoma ključnega pomena za evropski napredek. Vse bolj čvrste so na tem stališču, saj je zmeraj bolj očitno, da skušata velesili premeteno doseči, da bi o vprašanju razorožitve razpravljali sami, neposredno, ne pa tudi v prisotnosti drugih evropskih dežel. Seveda nikomur ne ugaja, še najmanj pa neuvrščenim in nevtralnim deželam, nedavni sklep Združenih držav Amerike o obnovitvi podzemskih jedrskih poskusov, ali pa njihovo vztrajanje na politiki tako imenovanega vesoljskega ščita.
Zdajšnji ženevski pogovori med predstavniki Združenih držav in Sovjetske zveze o problemih razorožitve res ne kažejo znakov, da bi se kaj spremenilo. Rahlo pozabljeni so že tudi lanski rezultati stockholmske konference, ki niso bili veličastni, bili pa so obetavni. Dogovor na primer o omejevanju vojaških manevrov ni bil nepomemben. Poleg problema razorožitve pa se neuvrščeni in nevtralci Evrope zavzemajo za dosledno uresničevanje sklepov in predlogov, ki
nekako enakopravno zadevajo vse tri tako imenovane helsinške košare (varnost, človekove pravice in gospodarsko sodelovanje), ne pa, pristransko, ene same problematike (na primer tiste o človekovih pravicah, ki je sicer pomembna, je pa samo en del helsinških načel).
Vprašanje tako rekoč kontinuitete Helsinkov je osnovno. Pretrganost bi lahko pomenila začeti vse znova. Konec koncev so neuvrščeni in nevtralci Evrope kar intenzivno in uspešno zapolnili čas od madridske konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki je bila zadnja, do zdajšnje, dunajske. V treh letih so med drugim imeli pet specializiranih zasedanj, ki so večinoma dala kar dobre rezultate, čeprav ne vrhunske. To so bili sestanki strokovnjakov za mirno reševanje sporov v Atenah, o »ljudskih stikih« v Bernu, o sodelovanju na Sredozemlju v Benetkah, o »človekovih pravicah« v Ottawi ter o kulturnem sodelovanju v Budimpešti. Vprašljiv je bil le izid v Ottawi, medtem ko so bili razgovori in priporočila na ostalih zasedanjih zanesljivo sprejemljivi.
Vprašanje kontinuitete pa je seveda še kako povezano z vprašanjem doslednega spoštovanja izvirnih načel, ki so jih sprejeli v Helsinkih. To sta bistvena cilja neuvrščenih in nevtralcev v Evropi. Tudi zategadelj, ker navsezadnje ne gre le za Evropo, marveč za ves svet. Že v Helsinkih so leta 1975 upravičeno poudarili, da je evropska konferenca o varnosti in sodelovanju pomembna za vse celine.
MIRO KOCJAN
Javna razprava o fašističnih posebnih zakonih
Totalitarizem tudi danes ogroža Evropo
»Stvar preteklosti, opozorilo za današnji dan« — pod tem geslom se je odvijala v petek v dvorani krožka »Che Guevara« v Ulici Madonnina 19 javna manifestacija na temo: Od posebnega sodišča do republike, razprava o fašističnih posebnih zakonih, ki so prizadeli svobodno misleče italijanske državljane vseh narodnosti in zamorili vsakršno obliko demokracije. Srečanje sta v sodelovanju s krožkom »Che Guevara« priredila Pokrajinsko združenje bivših deportirancev in preganjancev ter Partizansko združenje ANPI.
Javna manifestacija se je pričela s posegom Artura Ca-labrie, ki je poudaril, da ta pomembna prireditev sovpada s 60-letnico fašističnih zakonov. Ti odloki so proti vsakršnim ustavnim principom uvedli smrtno kazen, odpravili vse politične stranke, sindikate, kulturna in politična združenja in krožke, prepovedali svobodo tiska in še bi lahko naštevali. Vsekakor ni treba, da natančno navajamo vse žalostne zgodovinske podatke, ki so jih predavatelji omenili v svojih posegih, saj to temno polpreteklost na žalost še preveč dobro poznamo. Manifestacijo so organizatorji priredili z namenom, da opozorijo mlade na nevarnosti, ki se skrivajo za obujanjem totalitarističnih idej. Na to namreč mladi vse preveč radi pozabljajo. Srečko Colja, ki je na tej manifestaciji spregovoril v slovenskem jeziku, je med drugim rekel: »Naše žrtve so bile v času črne strahovlade izredno velike. S tem ne bi želel zmanjšati pomena boja italijanskih antifašistov. A nas je tepla mačeha, nje pa mati. Slovenci nismo bili preganjani le iz ideoloških, ampak tudi iz narodnostnih razlogov.« Colja je svoj poseg zaključil z ugotovitvijo, da »tudi v sedanji demokratični Italiji nismo uresničili tistega, za kar je umrlo toliko mladih ljudi«.
»Ta pobuda je še posebno za Trst izredno pomembna,« je povzel predstavnik krožka »Che Guevara« Mario Colli. »Prebivalce tega mesta, ki preradi pozabljajo na svojo črno polpreteklo zgodovino, je treba seznaniti z grozovitimi fašističnimi dejanji.«
Posebno zanimiv je bil govor senatorja in odvetnika Gi-anfranca Marisa, bivšega člana višjega sodnega sveta, ki je sodeloval tudi na procesu o Rižarni. Maris je v svojem posegu orisal tedanje politično stanje v Italiji. Stranke v opoziciji so izgubile svojo besedo v parlamentu po lastni volji. Poslanci antifašističnih strank so se namreč odrekli svojemu nazivu iz moralnih razlogov, s tem pa so fašističnim načrtom nehote le koristili. Zaman je opozicija pričakovala poseg kralja Viktorja Emanuela, ki ni tedaj imel nobene besede več. Protiustavne fašistične zakone je leta 1926 lahko nemoteno odobril parlament, ki so ga sestavljali samo še fašistični poslanci. Totalitaristična ideologija tudi danes ogroža Evropo, čeprav se pojavlja v drugi obliki kot nekdaj. Mlade navdihujejo nevarni ameriški »miti«, obenem pa se ponovno ogrevajo za fašizem in nacizem ter opravičujejo njihova dejanja. Ravno zato je treba novo generacijo seznaniti z grozodejstvi, ki so se dogajala pred in med drugo svetovno vojno.
Javna manifestacija v krožku »Che Guevara« je izzvenela predvsem kot opozorilo mladini, ki bo morala graditi nov svet. Na žalost pa se je srednja starost udeležencev sukala okrog šestdesetih let. Nadvse pomembno bi bilo torej, da bi podobne manifestacije organizirali po šolah. Le tako bi razprava o fašistični strahovladi dosegla svoj namen.
Kulturni praznik ves mesec po zaslugi Srečanja pisateljev
PORTOROŽ — Drugo Srečanje pisateljev ob meji se sicer še ni začelo, zato pa se je v obalnih krajih začela že vrsta prireditev, ki spremljajo in napovedujejo to pomembno srečanje pisateljev iz srednje Evrope. Hkrati pa so številne kulturne prireditve, ki si ta mesec iz dneva v dan podajajo roko v obalnih krajih, nekakšen podaljšek kulturnega praznika.
Omenjene prireditve so se uradno začele s sobotnim Gledališčem ob kavi na Bernardina, kjer se je s kratkim recitalom predstavila Svetlana Makarovič, v nedeljo je v portoroškem Avditoriju nastopil Andrea Cen-tazzo s koncertom za tolkala in elektronske instrumente, včeraj pa so v osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru začeli s ciklusom knjižnih predstavitev »En avtor - ena knjiga«. Za začetek so predstavili pravzaprav dva avtorja - Marjana Tomšiča in njegovo knjigo Šavrinke in Edelmana Ju-rinčiča s knjigo »Mladi junci v ritmu jeseni«. Zvečer pa so v portoroškem Avditoriju predstavili duo Jazz inter-national (Roberto Magris in Frantisek Uhlir).
Priprave na vstop v srednje usmerjeno izobraževanje
Za vse, ki jih zanima samo Srečanje pisateljev in literarna nagrada Portorož 87, povejmo, da je velika večina povabljenih pisateljev (skoraj vsi) že potrdila svoj prihod v Portorož in da je mednarodna žirija, ki ji je predsedoval Ciril Zlobec med 53 deli iz vseh štirih jezikovnih področij, izbrala dva eseja (ki sta ju napisala Karl Marcus Gauss in Živko Nižič) in tri novele (ki so jih napisali Gianfranco Sodomaco, Milan Rakovac in Rudi Šeligo).
B. Š.
Načrti za ureditev Tartinijevega trga
PIRAN — V piranski Mestni galeriji so zaključili razstavo projektov Borisa Podrecce »Tri mesta - trije trgi«. Zadnjega dne si jo je ogledalo tudi 120 prebivalcev kraja Sacile iz Furlanije-Julijske krajine (pripravili so organiziran, skupinski ogled razstave). Med Piranom in Sacilejem se je namreč spletla prijateljska vez, ki je vzpodbudila razmišljanja o še drugih oblikah kulturnega sodelovanja. Dogovorili so se že, da bo omenjena razstava gostovala v Sacileju v mesecu septembru. Takrat bo Piran predstavil svoje turistične zmogljivosti in ponudbo in bodo
KOPER — Šolsko leto se je prevesilo v drugo polovico, v čas odločilnih priprav na vstop v srednje usmerjeno izobraževanje. Učenci letošnjih osmih razredov osnovnih šol so večinoma že
Uspešno čiščenje ulic v Kopru
KOPER Prenekateri Koprčan je v minulih dneh videl koprske komunalce, kako pometajo pesek, ki so ga po cestah in ulicah posuli, ko sta Slovensko primorje prekrila sneg in led. Po otoplitvi je na cestah in pločnikih ostal pesek.
Dokaj hitro so ga komunalci pričeli mesti na kupčke in od časa do časa odvažati s traktorjem oziroma prikolico. Zakaj? Mesto je seveda treba počistiti. Nič posebnega, torej. Toda ob tem je treba dodati še nekaj. Pesek, ki so ga posuli po mestnih ulicah, ni »končal« na smetišču, pač pa v Drevesnici, kjer ga bodo uporabili za ureditev poti, nekaj na posebni deponiji, saj je še vedno uporaben za »posteljice« cevem v raznih jaških itn. Skratka, komunalci v Kopru - mimogrede: letos so delo dobro opravili - bodo na ta način ubili dve muhi na en mah. Očistili ulice ter prihranili precej denarja. Posuli so namreč kar 110 kubičnih metrov peska. D. G.
izbrali svoje poklicne poti, četudi so kasneje še možne spremembe. Analiza njihovih vpisnih namer omogoča nadaljnje svetovanje in usmerjanje vseh tistih, ki so še neodločeni, pa učencev, ki so se prijavili v prepogosto izbrane programe ali nasprotno usmerjene v deficitarne poklice.
Strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje Koper je anketirala 1671 osmošolcev v treh obalnih in občinah Postojna, Ilirska Bistrica in Sežana. Letošnja generacija je večja in ker je prostora v srednjih šolah enako kot v preteklem letu, se zmanjšuje razkorak med vpisnimi mesti in kandidati zanje.
Analiza izbire poklica omogoča več ugotovitev: razveseljuje podatek o večjih ambicijah po daljšem študiju. Kar 27 odstotkov učencev namerava v poklice četrte zahtevnostne stopnje, 62 odstotkov pa je izbralo za korak višjo stopnjo, to je štiriletno srednjo šolo. Nasprotno pa je letos največji delež neodločenih, kar 11 odstotkov osmošolske generacije ali 183 vseh, med njimi pa prevladujejo dekleta. Takoj po končani osnovni šoli se želi zaposliti 7 otrok.
Se vedno se ponavlja znana zakoreninjenost delitve na moška in ženska dela. Dekleta prevladujejo v pedagoški, administrativni in zdravstveni usmeritvi, medtem ko kovinarstvo, elektronika, pomorstvo privlačijo le fante. Enakomernejši je vpis v naravoslovno inmatematično dejavnost. Ta program je izbralo kar 9 odstotkov celotne populacije, kar je 151 učencev od 1671. Več je tudi želja za administrativne in
ARPEDAMENTI
... dajte nam prostor
in načrtovali bomo stanovanje
PONUDBA MESECA
PRAVI SISTEM ZA OPREMO
Program polic »L 15 Lo Scafale«, ki ga izdeluje pohištvena industrija Lema, vam nudi opremljeno steno s številnimi rešitvami brez omejitev pri merah.
L 15 je enostaven za knjižnice, izkorišča vsak centimeter prostora in tako daje stenam ali vmesnim pregradam najrazličnejšo uporabnost. Primeren je tako za predsobo kot dnevno sobo, za delovno sobo kot spalnico, mansardo in celo kopalnico.
Pohištvo je iz tanzanijskega oreha, črnega ali navadnega hrasta, breze in jesena, ki je lahko lakiran v beli barvi ali črn. Izbirate lahko med 44 vrstami omarnih vrat in 19 vrstami ročajev. Omare so na razpolago v dveh širinah, treh globinah in štirih različnih višinah. Razni fiksni elementi, predali, mize, ki jih lahko razstavimo in spremenimo v posebne mize ali bar, premične police z lučjo, police za TV sprejemnike in gramofon. To je le nekaj primerov številnih elementov, ki sestavljajo program.
Načrtovalci programa L 15, ki ga lahko dobite pri SELVA ARREDA-MENTI, so želeli z njim doseči čim večjo uporabnost, neskončno število možnih kombinacij in tako ponuditi kupcem opremo, ki se je s časom ne bodo naveličali.
oprema za
urade
skupnosti
Sel
ua
FORIMITURE
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
trgovinske dejavnosti ter 27 za poklic miličnika. Med 17 odstotki fantov, ki so izbrali program kovinarstva in strojništva, jih le dobra četrtina želi postati tehnik. Preskromen delež učencev je izbral poklice v vojaških srednjih šolah, v kmetijski in gostinski usmeritvi ter pomorske poklice.
Namere učencev in vpisne možnosti v srednjih šolah niso povsem usklajene. Osmošolcem bo še potrebna pomoč, svetovanje in usmerjanje. V strokovni službi Skupnosti za zaposlovanje Koper pripravljajo zanje in za starše še dodatna predavanja; posamezne delovne organizacije bodo kandidate povabile na obisk; veliko podatkov pa bo lahko izvedeti tudi na informativ-
nem dnevu, ki bo na vseh srednjih šolah v petek, 6. marca.
Razpis za vpis bo objavljen v dnevnem tisku 25. februarja, prijavljanje v posamezne šole pa bo možno do 25. marca. Obstaja skrb, da bo ponekod, kljub predhodnemu usklajevanju in drugim aktivnostim, potrebno administrativno omejevanje vpisa s sprejemnimi izpiti. Ni tudi še odločeno, kako bo z oddelki, za katere vlada premajhno zanimanje. Kot primer naj povemo, da se za poklic ribiča ni odločil niti en osmošolec. V pripravi je tudi razpis kadrovskih štipendij za prihodnje šolsko leto in nesporno je, da bodo tudi štipendijske možnosti vplivale na dokončno odločitev posameznika, kam v srednjo šolo.
MIRJAM MUŽENIČ
torej pripravili tudi gospodarsko-po-slovno predstavitev kraja.
Sicer pa bo razstava zanimivih načrtov o prenovi treh trgov, kot vse kaže, še veliko potovala po svetu. Najprej bo gostovala v ljubljanskem Cankarjevem domu (predvidevajo, da se bo to zgodilo konec marca), zatem, v drugi polovici maja, jo bodo odprli v Salzburgu. Po vsej verjetnosti pa bodo načrti o ureditvi Tartinijevega trga potovali čez Lužo v Boston. V Združenih državah namreč pripravljajo nekakšen pregled različnih pristopov in rešitev pri prenovi starih mestnih jeder. Od priznanega dunajskega arhitekta Podrecce pa naj bi izbrali prav idejni načrt o ureditvi osrednjega piranskega trga. (B. Š.)
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Pot v tehnološko posodobitev
JOŽE PETROVČIČ
Zaostajanje Jugoslavije za svetovnim tehnološkim razvojem je velikansko, označujejo ga že z desetletji. Zavest o tem, da je treba pospešiti znanstveno razvojno delo in industrijo opremiti s sodobno tehnologijo, je tudi stara že več let. Prav lani je bila ta zavest tudi politično uzakonjena, saj je bila na partijskih kongresih, zlasti pa na slovenskem, poudarjena kot eden glavnih sklepov prav zahteva, da se mora Jugoslavija čimprej usposobiti za tehnološko tekmo s tujino. Vzrok za tak sklep je bil prav prepast: zaradi tehnološke zastarelosti je jugoslovanske izdelke težko prodajati na tujih trgih, prodajne cene pa so nizke. Že lani je bilo zaradi tega ustanovljeno novo zvezno ministrstvo za znanost in tehnološki razvoj, ki je v sorazmerno kratkem času pripravilo strategijo tehnološkega razvoja Jugoslavije, o kateri bodo kmalu razpravljali v zvezni skupščini.
Prvi napor za preseganje tehnološke zaostalosti je torej narejen. Zamisel o strategiji tehnološkega razvoja je bila na splošno celo pohvaljena (kar je v Jugoslaviji redek primer). Pohvaljena je bila predvsem zaradi tega, ker strategija ne računa na reševalno vlogo države, ampak postavlja v ospredje gospodarski subjekt. Zvezna vlada je namreč zavrnila dokaj žive ideje, da bi morali v državi oblikovati nekakšen možganski trust, ki bi določal, katere gospodarske dejavnosti so tehnološko perspektivne in kako jih razvijati, država sama pa naj bi poskrbela za denar, ki bi omogočil tehnološki razvoj. Takih idej v novi strategiji ni veliko, čeprav je v njej opaziti še ostanke takega razmišljanja, saj je predvideno, da bi v državi ustanovili poseben (državni) sklad za pospeševanje znanstvenega in tehnološkega razvoja.
Zvezna vlada se bolj zavzema za to, da je treba ustvariti pravo tržno klimo za tehnološki razvoj. Zato je v strategiji tehnološkega razvoja Jugoslavije kot osrednje vprašanje izpostavljeno mnenje, da bomo lahko tehnološko strategijo izpeljali le, če bo prišlo do bistvenih sprememb v gospodarskem sistemu. Vzpostaviti je torej treba najprej pravo tržno ekonomijo, v kateri bo vladala konkurenca med podjetji in v kateri bo ekonomska prisila sama spodbudila tehnološki razvoj.
Vsaj na prvi pogled je takšna zamisel dokaj blizu značilnostim v tistih državah, ki so v zadnjem času naredile skokovit tehnološki razvoj (kot na primer nekatere države z Daljnega vzhoda), seveda pa je med njimi in Jugoslavijo veliko razlik, tako da povsem enosmerne vzporednice ne kaže postavljati. Jugoslavija je poleg tega zdaj v popolnoma drugačnem gospodarskem položaju (gospodarska kriza!) kot nekatere druge države. Podobno je le dejstvo, da skušajo v Jugoslaviji vendarle zagotoviti nekakšno toplo gredo za tehnološki razvoj. Toda takšne tople grede ni moč narediti, dokler gospodarstvo nazaduje. Prva naloga je torej — zaustaviti stagnacijo gospodarstva in zagotoviti možnosti za ponoven gospodarski zalet in razvoj. To pa je seveda naloga, ki presega možnosti tehnološke strategije, saj jo mora opraviti gospodarska politika in samo gospodarstvo.
Poizkuse v to smer je že zaznati, zlati glede ponovnega gospodarskega razvoja. Slovenija je kot prva spoznala, da je tak razvoj možen samo s posodobitvijo njenega gospodarstva. Zato je pripravila program razvoja, ki računa na precejšen uvoz tuje tehnologije in na to, da bi to opremo odplačali s povečanim izvozom. Tak gospodarski zagon bi
moral — hkrati s spremembami gospodarskega sistema v državi — pospešiti tudi tehnološki razvoj v republiki.
Seveda pa je vprašanje, kje dobiti denar za takšen gospodarski razvoj. Vprašanje je toliko bolj pomembno tudi zaradi tega, ker želijo imeti denar za razvoj tudi v tako imenovani primarni industriji in energetiki. Ker država zaradi velikih dolgov in zaradi neizboljšanega gospodarskega položaja težko dobiva posojila za te namene (prej jih na primer dobi za odplačevanje zapadlih dolžniških obveznosti), je težava toliko večja. Po dolgih letih je zato vendarle prevladalo prepričanje, da je treba tujini ponuditi vabljivejše možnosti za njihove naložbe v jugoslovansko gospodarstvo. Vlada je v ponovoletnem pogovoru z jugoslovanskimi delavci na tujem napovedala spremembe v to smer, ki pa jih še ni zato, ker so te spremembe povezane z gospodarskim sistemom. Vse skupaj pa je istočasno povezano še s spremembami ustave.
Gre torej za obsežna in zapletena vprašanja, ki pa jih bo Jugoslavija na kak način morala rešiti, če noče zaiti v evropsko gospodarsko slepo črevo. Sama gospodarska kriza sili v takšne spremembe, zato predvidevamo, da bo do njih prišlo in da bodo možnosti za zgraditev prej omenjene tople grede boljše.
Na eni strani torej Jugoslavija računa na tuj kapital, ki naj bi pospešil gospodarski in tehnološki razvoj, po drugi strani pa se zaveda, da je treba tudi domač kapital, zlasti zato, ker ga je malo, združiti in uporabiti za tak razvoj. Zato vlada zagovarja (in delno tudi že uresničuje) idejo o oblikovanju skupnih razvojnih programov. Gre za nekaj podobnega, kot v svetu, ko se več različnih podjetij odloča za izpeljavo določenega skupnega razvojnega programa in zanj združi denar in strokovnjake. Take programe skušajo izpeljati posamezna podjetja, vlada pa jim skuša zagotoviti kar najboljše pogoje. Najbolj znan tak program je izdelovanje avtomobilov za ZDA (program Yugo). Vlada je pripravljena pomagati samo tistim programom, ki so izrazito izvozno usmerjeni, kar je zaradi revnih dotokov deviz seveda razumljivo. Toda mnogi gospodarstveniki oporekajo tem programom; zlasti zaradi tega, ker bodo za udeležence v teh programih veljala posebna pravila igre oziroma razne ugodnosti. Spet torej nekakšna topla greda — vendar samo za izbrance. Na take očitke vlada odgovarja: velika slabost jugoslovanskega gospodarstva je njegova razdrobljenost, skupni razvojni programi pa so poizkus, da bi se posamezni deli gospodarstva povezali in hitreje razvijali.
Če pa hoče gospodarstvo tehnološko napredovati in zoreti, se mora odpreti predvsem navzven, torej v svet. Še vedno pa je dokaj nejasno, zakaj je Jugoslavija omahovala pri vključevanju v evropski tehnološki program Eureka in zakaj je sorazmerno hitro našla stik s podobnim programom Vzhodne Evrope, s tako imenovanim kompleksnim programom. Zato je zvezna vlada požela precej kritik, češ da se približuje vzhodnemu bloku, kar vlada zanika in kar morda tudi ni res. Dejstvo pa je, da zdaj išče stranska vrata za vključitev v evropski program Eureke in sicer tako, da se skuša povezati s posameznimi nosilci razvojnih programov Eureke.
Iz vsega tega se da razbrati, da se Jugoslavija vendarle trudi, da bi pospešila domač tehnološki razvoj in zmanjšala zaostajanje za razvitim svetom. Razen izdelane (a ne še potrjene) zamisli o strategiji tehnološkega razvoja, kjer so glavni poudarki dani razvoju informacijske tehnologije, biotehnologiji in novim materialom, ni otipljivega še nič drugega. Opaziti pa je vendarle veliko znakov, ki napovedujejo spremembe. Kdaj bo (in če bo) do njih prišlo, pa se za zdaj še ne da napovedati.
Šolniki na 29, občnem zboru proslavili 30 let delovanja SSŠ
»Vaš teater mora živeti«
Na skupščini Sindikata slovenske šole o temeljnih vprašanjih našega razvoja
Slovenski šolniki so včeraj na svoji redni letni skupščini proslavili 30 let delovanja Sindikata slovenske šole, seznanili so se z delom odbora v pretekli mandatni dobi in iz poročil in razprave izluščili tista vprašanja, s katerimi se bo morala naša šola, in ne samo šola, spoprijeti v prihodnjih letih. Na občnem zboru so prišle do izraza ne le specifične sindikalne teme, pač pa tudi širši problemi razvoja in obstoja naše narodnostne skupnosti. Z večino teh vprašanj se šolniki vsakodnevno srečujejo, občutijo jih na lastni koži (najbolj eklatanten primer predstavlja krčenje števila vpisov, ki ima za posledico zmanjšanje števila delovnih mest), niso pa edini, ki bi morali ob tem ukrepati. Z občnega zbora je izšel jasen poziv političnim silam, naj se čimprej lotijo odprtih vprašanj; če že vse povojno obdobje poudarjamo, da je slovenska šola temeljnega pomena za naš obstoj, moramo te svečane izjave podkrepiti z dejstvi. Teh dejstev je bilo v preteklosti kar precej (v "spominskem" poročilu o delovanju Sindikata so bila točno omenjena), a nalog, ki še čakajo našo skupnost na poti do dejanske avtonomije slovenske šole, je še mnogo. Enotni šolski odbor si bo moral torej prav kmalu krepko zavihati rokave, da bo tem nalogam kos.
V osrednjem poročilu tajnice Sindikata slovenske šole - tajništvo Trst Živke Marc je bilo zabeleženo delovanje SSŠ v zadnjem poldrugem letu. Odbor je vložil mnogo sil za obnovo delovne pogodbe. Prizadeval si je, da bi bil v pogodbo vključen člen o dokladi slovenskim šolnikom za dvojezično poslovanje, a v tem ni uspel. V tem času je imel plodne stike z manjšinskimi šolskimi sindikati, manj uspešno pa je bilo sodelovanje z vsedržavnimi šolskimi sindikati.
Marčeva se je nato zaustavila ob velikih novostih, ki čakajo osnovno šolo (novi učni načrti, reforma, univerzitetno izobraževanje učiteljev, izpopolnjevanje). S temi vprašanji je tesno povezano vprašanje vpisov v osnovno šolo. Tajnica je izrecno poudarila, da bi moral o tem razpravljati enotni šolski odbor in izkristalizirati dokončno mnenje o bodočem razvoju osnovnih in - pozneje - tudi drugih šol.
Na nižjih srednjih šolah se bodo kmalu zastavila podobna življenjsko pomembna vprašanja kot se sedaj na osnovnih šolah. Tajnica SSŠ je omenila možnost specializacije kadrov in uvedbo razredov s podaljšanim poukom kot vsaj delno rešitev za bližajoče se probleme. Po propadu osnutka za reformo višje srednje šole se na teh šolah ubadajo z ministrskim predlogom o novih programih za prvo dve-
letje. Predstavnik slovenskih šol v Vsedržavnem šolskem svetu prof. Samo Pahor je predložil predloga za poučevanje slovenščine na slovenskih višjih srednjih šolah in slovenščine na italijanskih šolah ozemlja, ki je deležno ugodnosti v videmskem sporazumu. Vsedržavni šolski svet je oba predloga vsevprek zavrnil, kar je prof. Pahor v poznejši razpravi ožigosal kot "terorizem brez krvoprelitja".
Tajnica SSŠ je ob sklepu poročila podčrtala še pomen prisotnosti slovenskih šolnikov v Deželnem zavodu IRR-SAE. Doslej sta dodeljeni IRRSAE le dve učiteljici, ostalih 6 mest je nezasedenih. Marčeva je pozvala šolnike naj se udeležijo bližnjega natečaja zavoda IRRSAE, da bi zapolnili ta še prosta mesta.
V razpravi so sodelujoči poglobili aspekte nekaterih vprašanj, kot na primer potrebo po slovenskih jaslih v mestu, pomen Deželne komisije za slovenske šole, vprašanje učbenikov, zanimanje za delovanje vrtcev in druga-
Občni zbor so pozdravili članica južnotirolskega šolskega sindikata SSG Heidi Krepaz, predstavnika šolskih sindikatov CGIL Pocecco in CISL Komel, pedagoški svetovalcev Silvo Fatur, bivši tajnik Sindikata Evgen Dobrila, predsednik Odbora za šolstvo pri SKGŽ Edmund Košuta in nadzornik Egidij Košuta, pozdravne brzojavke pa so poslali šolski sindikat SAVT-ecole iz Doline Aosta, Slovenski šolski center iz Špetra in dolgoletni tajnik SSŠ Franc Škerlj.
Tri desetletja vnetega delovanja
Vlogo, pomen in delo Sindikata slovenske šole v zadnjih 30 letih, od ustanovitve februarja 1956 do letos, je v svojem poročilu orisal dolgoletni tajnik Stanko Škrinjar.
Opozoril je na velike probleme slovenskega šolstva, s katerimi se je moral Sindikat spoprijeti takoj po združitvi treh prej delujočih strokovnih organizacij v eno pluralistično in nepolitično. Leta 1956 slovenske šole še niso bile juridično priznane. Zato niso imele določenega organika. Ustrezni zakon je bil sprejet šele pet let kasneje. Eno leto zatem je šolsko skrbništvo določilo organik osnovnih šol (60 mest); šele pet let pozneje je bil razpisan natečaj za nadaljnjih 40 mest. Natečaj za podelitev stolic na višjih srednjih šolah je bil razpisan leta 1970; profesorji, ki so že vrsto let poučevali, so bili sprejeti v stalež kot začetniki. Šele z zakonom iz leta 1973 je bilo mogoče popraviti nekatere krivice, a ne vseh. Šolnikom je bilo priznano službovanje le do leta 1954; namesto zahtevanega intendanta je bila ustanovljena posvetovalna Deželna komisija za slovenske šole.
Sindikat slovenske šole je bil vedno v prvi vrsti bojev za dosego pravic šolnikov, kot tudi v prizadevanjih za razširitev šolske mreže (z ustanovitvijo novih višjih srednjih šol). To svoje poslanstvo bo opravljal še v bodoče, saj je odprtih vprašanj še nič koliko.
Udeleženci včerajšnjega 29. občnega zbora Sindikata slovenske šole
Tržaški škof Lorenze Bellomi je včeraj obiskal Slovensko stalno gledališče in izrekel svojo solidarnost in konkretno podporo ustanovi, ki se bori s tako resnimi težavami. Že v vhodni dvorani so ga izredno zanimale slike slovenskih likovnikov iz videmske pokrajine, še zlasti pa je bil prisrčen razgovor z igralci in drugim umetniškim in tehničnim osebjem. Z večino se je škof prijateljsko pogovarjal slovensko, o vsakem je hotel nekaj osebnega izvedeti, zanimalo ga je, kaj dela, kje in kako živi.
Nato si je škof ogledal veliko dvorano in mimogrede omenil, da tapison ni tako izrabljen niti v škofiji, dalj časa pa se je s prisotnimi člani upravnega sveta in kolektiva zadržal v prisrčnem razgovoru.
Predsednik SSG Bogo Samsa je škofu orisal izredno težaven položaj ustanove, za rešitev katere sta potrebna posebni finančni zakon in pomoč krajevnih ustanov. Igralec Anton Petje pa je v imenu kolektiva povedal, da v gledališču teče delo nemoteno naprej, ker vse umetniško in tehnično osebje normalno opravlja svoje dolžnosti, čeprav vsi vedo, da je blagajna prazna in da ne morejo pričakovati rednih prejemkov.
Škof Bellomi je v svojem odgovoru dejal, da se je rad odzval vabilu in prišel v Slovensko stalno gledališče, »ker vas imam rad«. »Rad vas imam,« je nadaljeval, »kot državljane in kot Slovence. Moja domovina je Italija, vi pa mi dajete nekaj, česar nimam, vaša kultura me bogati.« Škof je nato govoril o veliki vlogi Slovencev, kot dvojezičnih predstavnikov kulturnih vrednot. Nato pa je poudaril pomen gledališča kot vrhunskega izraza kulturnega ustvarjanja in zagotovil, da mora gledališče živeti.
Takoj za tem se je razvil stvaren, nevezan razgovor, med katerim so škofa zanimale razne podrobnosti postopka za rešitev težavnega položaja gledališča. Predvsem ga je zanimal iter predloženega zakona in kako lahko pomaga, da se pospeši in da se odstranijo težave in morebitne prepreke. Zanimale pa so ga tudi poti, da se najdejo trenutne rešitve, ker imajo vsi delavci pravico do kruha in pravičnega plačila za svoje delo.
Jutri v Križu važna skupščina
Zasedanje zahodnokraškega rajonskega sveta, posvečeno upravnim problemom Križa, bo jutri, in ne danes zvečer, kot je bilo prvotno javljeno. Seje, ki jo bo vodil predsednik rajonskega sveta Sla-voljub Štoka, se bosta udeležila tudi tržaški podžupan Seghene in občinski odbornik za javna dela Jagodic. Rajonski svet bo zasedal ob 19. uri v občinskem rekreatori-ju »Grego«.
Naši izletniki se javljajo iz Indije
Potovalni urad Aurora nam je včeraj sporočil, da je iz Agre v Indiji prispel teleks, s katerim izletniki Primorskega dnevnika sporočajo, da potovanje poteka v redu in da se vsi dobro počutijo. Izletniki seveda pozdravljajo domače, prijatelje in vse, ki se nam skomina po eksotičnih indijskih pokrajinah.
Se vrsta Prešernovih proslav po okoliških občinah in vaseh
V Devinu v znamenju Prešernove univerzalnosti
Franceta Prešerna spet in spet odkrivamo in proslavljamo kot pristno »našega« pesnika. Toda prav tam, kjer je njegova poezija najbolj slovenska, je hkrati tudi najbolj občečloveška. To skrivnostno prepletanje partikularnega in univerzalnega je bilo mogoče na svojstven način podoživeti na Prešernovi proslavi, ki je bila to nedeljo v prostorih devinske osnovne šole.
Proslavo sta priredila domača pevska zbora, se pravi Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin. Poleg njih pa so nastopili učenci domače osnovne šole in gojenci Jadranskega zavoda združenega sveta. Zvrstile so se pevske točke ter recitacije Prešernovih in drugih poezij v slovenskem, italijanskem, nemškem in angleškem jeziku. Mednarodno razsežnost prireditve so gojenci devinskega zavoda obogatili tudi s prikazom značilnih plesov iz Japonske, Turčije in osrednje Afrike (kot kaže gornja slika), pa tudi z večjezičnim petjem pod taktirko dirigenta Pi-era Poclena. Posebej velja pohvaliti
učence devinske osnovne šole, ki so lepo in samozavestno nastopali, kar seveda pomeni, da so bili skrbno pripravljeni.
Prof. Nada Pertot je v slavnostnem govoru pozvala k ljubezni do jezika, ki je prav v Prešernovih poezijah dokazal izredno izrazno moč. Povedala je, da je količinsko majhnost mogoče preseči s kakovostjo, pri čemer je omenila tudi zgled pred 50-leti umorjenega Lojzeta Bratuža. Poroštvo za nadaljnji obstoj in razvoj naše narodne skupnosti mora biti predvsem v nas samih, je poudarila.
Ob koncu prireditve, ki jo je povezoval Marko Tavčar, so pod vodstvom Iva Kralja nastopili Fantje izpod Grmade, pod taktirko Hermana Antoniča pa oba domača zbora v mešani zasedbi. Kot zadnja je zadonela Prešernova Zdravica. Med številnimi udeleženci prisrčnega kulturnega večera sta bila tudi devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar in devinski princ Karel Thurn und Taxis.
Proslava v Zgoniku z gosti iz Štanjela
Praznovanja Dneva slovenske kulture se razpotezajo v ves februar in še čez, tako da je delovanje naših društev stalno v pogonu, kar je seveda razveseljivo, saj kaže na očitna prizadevanja, da se nekaj nudi ožji vaški skupnosti in tudi širšemu zaledju. Velikokrat so take proslave priložnost, da se seznanimo z ustvarjalnostjo še iz drugih okolij, ki niso nujno iz zamejstva. Tako je bilo v nedeljo v Zgoniku, ko so se vabilu KD Rdeča zvezda in ŠK Kras odzvali člani dramske skupine KUD Klasje iz Štanjela in prikazali enodejanko Jake Štoke »Ne kliči vraga«.
Prizorišče uprizoritve je bil lep športno-rekreacijski center, ki je privabil v svoje prostore lepo število starejših in mlajših obiskovalcev. Za slednje je bilo prav skrbno poskrbljeno, saj so šli v »varstvo« animatorkam, ki so jih zaposlovale in zabavale ves čas trajanja prireditve. Starejši pa so najprej prisluhnili besedam predstavnice domačega društva, ki je podčrtala veličino Prešernovega dela, potem so se prepustili pripovedi Štokove igre.
Amaterski igralci iz Štanjela so komad priljubljenega Kontovelca skušali podati kar se da tekoče in doživeto, vendar jim je to le redko uspevalo. Kljub temu so iz publike izzvali burne aplavze in smeh ter konec koncev dosegli svoj namen. Štokova enodejanka je namreč zelo primerna za sproščen utrip, saj pripoveduje o vedno zanimivi ljubezenski zgodbi, ki se navidezno zaplete, a na koncu seveda ugodno razplete. Gre namreč za to: v preprosti družini starša odločita, da se mora hči poročiti. Oče je že izbral bogatega ženina, ki je zelo kratke pameti in ga hči ne mara, saj je zagledana v drugega, sicer revnega mladeniča. Ta pride na obisk, ko očeta ni doma, se z dekletom pogovarja o težkih mukah, nepričakovano pa se vrne družinski poglavar, tako da se Tone skrije v peč. Iz nje skoči tisti trenutek, ko oče prisega na hudiča, da ne bo nikoli njegov zet. Prebrisani Tone zaigra hudiča, možakarja silno prestraši, da mu obljubi hčer...
Pesniku Pregarcu in domačim učencem glavna beseda v KD Krasno polje v Grof ani
KD Krasno polje iz Gročane je v petek proslavljalo Prešernov dan, praznik, ki vedno znova potrjuje suvereno moč kulture, katere nam je nihče ne more vzeti prav zato, ker jo sami gojimo v vsej njeni nedotaknjenosti in živosti. Take so bile uvodne misli petkovega častnega gosta, zamejskega ustvarjalca Aleksi-ja Pregarca, ki je pred številnim občinstvom, zbranim v gročanskih društvenih prostorih, posebej poudaril tudi še vedno neskaljen pomen obletnice smrti našega prvega največjega pesnika Franceta Prešerna. Dodal je še nekaj zgodovinskih misli o pomenu Prešernovih poezij, ki so izšle v takem obdobju, ko slovenska beseda in narod nista še imela pravih pogojev in možnosti, da bi se samostojno in samobitno razvijala. Genialnost Prešernovih misli pa se je uspela razgrniti v vsej svoji razsežnosti in že takrat postala sinonim narodovega čutenja. Obenem je te prve prave pesniške dosežke v slovenski književnosti označil kot žlahtno zapuščino, ob kateri se še danes oplajamo.
Tem priložnostnim besedam pa je Aleksij Pregare dodal še nekaj misli o literaturi, ki se razvija v našem Bregu, predvsem pa je orisal svojo pesniško pot in jo prikazal z nekaterimi svojimi pesmimi.
Pomembno vlogo so pri tej proslavi Dneva slovenske kulture imeli tudi učenci osnovne šole na Pesku, ki so s svojima učiteljicama Ano Pameti in Nevio Vitez pripravili kratek, a izčrpen pregled najvažnejših točk slovenske pesniške umetnosti, ki je zaobjel vse od Prešerna in Gregorčiča pa do Župančiča, Kosovela in Košute. Nastopili sta nato mladi recitatorki Anita Kažem in Bojana Racman, celovečerno prireditev pa je dopolnil še mešani pevski zbor Skala iz Gropadej ki je pod vodstvom Anastazije Purič pel Prelpvčeve, Vrabče-ve, Tajčevičeve, Žgančeve in Pertotove pesmi.
Uradni del proslave se je tako zaključil. KD Krasno polje pa je poskrbelo tudi za družabnost, na katero je napovedovalka Vojka Racman povabila vse prisotne, (dam)
Komunistični parlamentarci so se srečali tudi s predstavniki slovenskih ustanov in organizacij
Medtem ko se naši problemi zaostrujejo, ni videti konca parlamentarnemu postopku za zaščitni zakon
Del delegacije komunističnih parlamentarcev, ki se mudi na obisku v naši deželi, se je včeraj kmalu po srečanju z Enotno slovensko delegacijo sestal še s predstavniki slovenskih ustanov in organizacij. Tudi to drugo srečanje je bilo v glavnem posvečeno vprašanju globalne zaščite naše narodnostne skupnosti oziroma ugotavljanju stopnje, na kateri je v tem trenutku parlamentarni postopek za odobritev ustreznega zakonskega ukrepa. Od komunistične delegacije so bili prisotni senatorka Jelka Gerbec, podpredsednik senatne komisije za ustavna vprašanja Antonio Taramelli in načelnik partijskega urada za manjšinska vprašanja Anselmo Gouthier. Srečanje je potekalo na sedežu Krožka Rinaldi v Ul. Madonnina 19, odprto pa je bilo širšemu občinstvu.
Po uvodnih besedah deželnega sekretarja Viezzija je prva stopila na govorniški oder senatorka Gerbčeva. Poročala je o novostih v parlamentarni obravnavi vprašanja globalne zaščite. V zadnjih časih je vendarle mogoče zabeležiti nekatere premike. Po skoraj dvoletnem brezplodnem čakanju vladnega zakonskega načrta (Craxi se je januarja 1985 v Beogradu obvezal, da ga bo vlada predstavila v teku desetih dni), je vso zadevo znova prevzela senatna komisija za ustavna vprašanja oziroma njen ožji odbor. Senator Garibaldi, ki slednjemu predseduje, je med tem izdelal nov zakonski osnutek, ki bi moral predstavljati osnovo za nadaljnjo obravnavo najprej v okviru samega odbora in komisije, nato pa, če se stvar ne bo že spet kje zataknila, v zbornici.
Toda kakšen je Garibaldijev osnutek? Senatorka Gerbčeva je ocenila, da je po marsikateri plati hudo pomanjkljiv. Kljub temu pa ni še niti gotovo, ali ga bodo odločilne vladne sile sploh sprejele kot osnovo za nadaljnjo razpravo. Prav včeraj so se zbrali de-mokrščanski parlamentarci iz naše dežele, da bi do njega zavzeli stališče. Od vladnih strank so se zanj izrekli samo socialisti (med katere sicer sodi sam Garibaldi), predstavniki PRI in PLI se sploh ne udeležujejo zasedanj ožjega odbora, socialdemokrati pa kolebajo. Skratka, nič dobrega se ne obeta, po drugi strani pa se problemi naše narodnostne skupnosti zaostrujejo. V tem smislu je zgovoren že primer Slovenskega stalnega gledališča, ki je na začetku tega meseca moral prekiniti svojo dejavnost zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Senatorka Gerbčeva je pri tem seveda omenila
zakonski predlog, ki ga je pred kratkem vložila za zasilno rešitev tega perečega problema.
Sinočnje srečanje na sedežu Krožka Rinaldi pa je bilo prirejeno tudi zato, da bi komunistični parlamentarci nekoliko neposredneje potipali žilo slovenskega in širšega tukajšnjega življa. V razpravo je prvi posegel predstavnik Slovencev iz videmske pokrajine Ferruccio Clavora. Z jasnimi in pre-pričlivimi besedami se je zavzel za to, da bi Benečani in kanalski Slovenci ne bili izključeni iz zaščitnega ukrepa, ter opozoril, da je mogoče v zadnjih desetih letih pri tem zabeležiti zaskrbljujoča odstopanja. Clavorova izvajanja je podkrepil voditelj Tržaškega gibanja Paolo Parovel, ki je ugotovil, da se je splošno politično ozračje poslabšalo tudi drugod ob meji in še zlasti na Tržaškem.
O stiski Slovenskega stalnega gledališča je nato govoril njegov predsednik Bogo Samsa. Dejal je, da gledališče danes nima sredstev niti za golo preživetje. Nujen je zatorej poseben zakonski ukrep v pričakovanju dokončne ureditve, ki bi morala priti z zakonom o globalni zaščiti. Predsednik Glasbene matice Hadrijan Semen je prikazal težave, sredi katerih deluje ta naša ustanova. Ponovil in utemeljil je dolgoletno zahtevo po njenem javnem priznanju in publicizaciji. Kot je med
drugimi poudaril deželni svetovalec Boris Iskra, pa mora zaščitni zakon vsekakor biti globalen, tako v teritorialnem kot v vsebinskem smislu. Gre za vprašanja obstoja in dostojanstva neke skupnosti, pri katerih niso mogoči kompromisi. Podobno misel je iznesel predsednik Slovenskega kluba Ravel Kodrič, opozarjajoč, da gre za spoštovanje črke in duha ustave.
Srečanje, ki mu je predsedoval član
deželnega vodstva KPI Edvin Švab, je zaključil senator Taramelli. Zagotovil je, da se bodo komunistični parlamentarci še naprej zavezemali za odobritev takšnega zakona, ki bo zadovoljeval slovensko manjšino. Dejal je, da tega, žal, najbrž ne bo mogoče hitro doseči, poudaril pa je potrebo po odločnejšem nastopanjuslovenske in širše demokratične javnosti v Furlaniji-Julijski krajini.
Jutri stavka v zdravstvenem sektorju
Jutri bo spet v vsej državi stavka delavcev na področju zdravstva, ki želijo s tem končno prisiliti vlado, da se resno loti reševanja sindikalnega spora, ki se vleče že več kot eno leto. Prav tako jutri bo v Rimu velika manifestacija vsedržavnega značaja, ki se je bo udeležilo tudi odposlanstvo uslužbencev tržaške Krajevne zdravstvene enote.
Glede poteka stavke so se pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL dogovorila, da bo stavka popolna v uradih, ambulantah in v vseh službah, ki niso neposredno vezane na zdravljenje bolnikov. V bolnišnicah in v centrih za umsko zdravje bo stavkala samo nočna izmena, pač pa bodo izvzeti tisti oddelki, za katere je oprostitev stavke določena v kodeksu samourejanja za zdravstvene delavce.
V pripravo na jutrišnjo stavko, je bilo v preteklih dneh več sestankov v glavni bolnišnici, na Katinari, v Santo-riu, v Burlu in v Ul. Farneto.
■ Tržaški kulturni krožek E. Miani
prireja v sodelovanju s pomembnimi deželnimi gledališkimi ustanovami zanimiv recital poezij v počastitev 30. obletnice smrti Bertholda Brechta. Igralki Andrea Jonasson—Strehler in Susanna Marcomeni, ki trenutno nastopata v igri »Susanna Andler« v gledališču Rossetti, bosta občinstvu posredovali najlepše znane in manj znane poezije tega velikega dramatika, v nemškem in italijanskem jeziku.
Recital »Berthold Brecht, mladi: danes« je v gledališču Rossetti na sporedu v četrtek, 19. febuarja, s pričetkom ob 17. uri. Z Brechtovim umetniškim ustvarjanjem bo občinstvo seznanil tržaški literarni kritik Giorgio Polacco.
Miljski Slovenci imajo nove prostore za družabnost
V veselem in prijetnem razpoloženju, ob petju Zdravljice in še drugih slovenskih pesmi ter z govorom predsednika Corrada Švaba so člani zadruge Vesna v soboto zvečer odprli v Miljah zadružno gostilno, ki nosi prav tako ime Vesna (stara gostilna, ki je tu dolga leta dobro delala, se je imenovala Primavera).
Da gre za pomembno pridobitev, ki bo nudila Slovencem miljske občine možnost sestajanja, družabnih prireditev pa tudi morebitnih razstav in drugih podobnih srečanj, je pokazala velika udeležba ljudi, ki so prišli na otvoritev iz vseh krajev miljske občine in s tem pokazali svoje zadovoljstvo in dali priznanje vsem, ki so, najprej z ustanovitvijo zadruge, nato pa s prostovoljnim delom, omogočili uresničitev želje vseh, da bi tudi Slovenci tega področja prišli do svojega prostora, ki bi lahko v prihodnje služilo tudi za razne sestanke, mladini kot sedež itd.
Vse to je v svojem pozdravnem govoru izrazil predsednik Švab, ki je pozdravil številne goste, se zahvalil vsem članom zadruge in še posebej tistim, ki so pri obnovi zadružne gostilne pomagali, in zaželel srečo novima najemnikoma gostilne Pinu Caldarelu in njegovi ženi Assunti: oba sta že pokazala dobro voljo, da v obnovljenih gostinskih prostorih poskrbita za takšno vzdušje, ki bo goste privab-Ijalo.
»To ne bo le prostor,« je dejal Švab, »kjer bi se srečevali ob kozarcu dobrega vina, temveč si vsi želimo, da bi postal tudi sedež kulturnih prireditev, kot so razstave in podobno, ki lahko oba tu živeča naroda povezujejo.«
Mešani zbor Jadran je ob koncu pod vodstvom prof. Mirjane Bonin lepo zapel več pesmi; petje v prijetnem razpoloženju pa se je nato nadaljevalo še pozno v noč. (ni)
Protest študentov filozofske fakultete pred rektoratom
Na filozofski fakulteti do včeraj ni bilo lekcij, saj so Študentje, kot smo poročali, blokirali vsakršno dejavnost. V znak protesta so včeraj popoldne uprizorili tudi sit-in pred sedežem rektorata, kjer se je sestal upravni svet univerze, da bi s tem opozorili na odprta vprašanja, pa tudi učinkoviteje vplivali na njegove odločitve. Študentje so upravnemu svetu predočili naslednje zahteve: sklicanje izredne seje upravnega sveta za obravnavo problemov filozofske fakultete; čimprejšnja sestava načrta za gradbeni razvoj z ustanovitvijo samostojnega diplomskega tečaja iz psihologije; namestitev potrebnega dodatnega osebja za osrednjo knjižnico in jezikovne laboratorije; dokončna ureditev položaja tujih lektorjev; ustanovitev menze v bližini fakultete. Glede obnovitve lekcij na fakulteti bodo odločali študentje na današnjem zborovanju, katerega potek bo seveda odvisen od izida sestanka upravnega sveta.
S srečanja med predstavniki Pokrajine in KZE
Nove pobude za reševanje problemov onesnaževanja
Problem onesnaženja okolja je tudi v našem mestu vedno večji. Predstavniki KZE in Pokrajine so se pred dnevi srečali prav zato, da bi ga Temeljito obravnavali in skušali poiskati ustrezno rešitev. Predvsem bi bilo treba ojačiti nadzorstvo nad onesna-ževalnimi faktorji, ki negativno vplivajo na okolje, na zrak, vodo in tla, prav tako ni mogoče več zanemarjati dejstva, da je vse več tudi takih pojavov, ki kvarno vplivajo na življenje v mestu samem.
Krajevna zdravstvena enota sicer občasno opravi preglede mestnih greznic in kanalizacije, skozi katere se v morje izlivajo škodljive snovi. Preglede opravi brez predhodnega obvestila, pri tem pa se poslužuje parametrov, ki veljajo bodisi na deželni kot na vsedržavni ravni. Manj nadzorstva pa posveča onesnaženju, ki ga povzroča mestni avtomobilski promet. Zadnji izsledki so namreč pokazali, da so izpušni plini avtomobilov na dieselski pogon nevarnejši od navadnih bencinskih motorjev. Da bi tovrstno onesnaževanje vsaj omilili, pa nameravata Pokrajina in KZE določiti ' kritične točke" v mestu, kjer bi merili stopnjo onesnaženja in torej primerno ukrepali. Prav tako načrtujejo redne preglede vozil, zlasti mes-
tnih avtobusov in dostavnih vozil ter zasebnih. Namen pregledov je preverjati okvare na izpušnih ceveh in stopnjo izhlapevanja izpušnih plinov.
Pri omenjenih pregledih bi morali sodelovati tudi mestni redarji, gasilci, Aci in Medobčinski konzorcij za prevoze. Da bi se predlogi uresničili pa je treba čimprej začeti s temeljito informativno kampanjo med prebivalstvom.
Zveza trgovcev za posebne kontingente
Konec preteklega tedna se je sestal glavni odbor Zveze trgovcev (Unione commercianti) pod vodstvom predsednika Donaggia. Med drugim je obravnaval tudi vprašanje posebnih kontingentov v deželi. Predsednik Donaggio je poročal tudi o nedavnem obisku v Rimu, ki ga je opravil skupaj s predsednikom Pokrajine Locchijem in predsednikom Trgovinske zbornice Tombesijem. Tržaško delegacijo, ki jo je spremljala senatorka Gerbčeva, sta sprejela predsednik senata Fanfani in minister Žano-
CGIL proti novemu sistemu telefonskega obračunavanja
Z aprilom bomo morali paziti na trajanje telefonskih pogovorov: po Bologni, Padovi in Firencah bo namreč SIP uvedla tudi za naše mesto sistem obračunavanja po pogovornih enotah. Tarife niso še dokončno določene, vendar kaže, da bomo po prvih šestih minutah morali plačati dodatno tarifo. To naj bi veljalo od ponedeljka do petka v časovnem pasu med 8. in 18.30, v sobotah pa od 8. do 13. ure. V prazničnih dneh bo prva pogovorna enota trajala dvajset minut. V vseh javnih govorilnicah pa bo prva telefonska enota, ne glede na uro ali prazničen dan, trajala devet minut. Ta sistem bodo uvedli samo v Trstu in ne drugod po Furlaniji-Julijski krajini.
Kako so ravnali ljudje po drugih mestih, kjer je sis-
tem že v veljavi? Prvo leto so bili pazljivi, tako da so se telefonski računi celo znižali, kasneje pa so porabniki očitno pozabili na časovno zasedo in plačali skoraj 2 odst. več.
Tržaška federacija CGIL je novo metodo obračunavanja ocenila izredno negativno, saj ne prispeva k boljši kvaliteti storitve ampak v prvi vrsti penalizira uporabo telefona kot sredstva za pogovor in dialog. To velja še posebno za naše mesto, v katerem živi več kot 100 tisoč starejših ljudi, ki živijo pretežno sami in za katere je telefon edino sredstvo proti osamljenosti in družbeni izoliranosti. CGIL napoveduje, da se bo borila za spremembo tega sklepa, ki naj velja le za podjetja.
ne.
V teku rimskega obiska sta Donaggio in Tombesi orisala pomen posebnih kontingentov za deželo in pokrajino, kar sta oba sogovornika vzela na znanje in zagotovila svoje zanimanje. Predsednik Združenja trgovcev Donaggio je na omenjem sestanku pozitivno ocenil obisk v Rimu, ki naj bi v kratkem obrodil pozitivne sadove, zlasti za nekatere trgovske kategorije, kot na primer upravljalce bencinskih črpalk. V ta namen je Donaggio poudaril potrebo po nadaljnjem pritisku na krajevne politične in gospodarske kroge, da se možnost posebnih kontingentov čimprej uresniči.
Javno srečanje KPI o Stalnem gledališču
Tržaška federacija KPI prireja danes, 17. februarja, ob 17.30 v Novinarskem krožku, Korzo 12, javno srečanje na temo »Stalno gledališče FJK Rossetti: položaj in perspektive«. Uvodoma bosta poročala prof. Silva Monti in dr. Aldo Minucci, člana upravnega sveta gledališke ustanove. Srečanja se bodo udeležili tudi predsednik gledališča in člani upravnega sveta. Namen srečanja je seznaniti širšo javnost s problemi, ki tarejo to gledališko ustanovo, ter z vsemi elementi negotovosti, ki pogojujejo njeno bodočnost in vlogo. Današnje srečanje naj bi bilo po pričakovanjih prirediteljev tudi priložnost za oblikovanje novih predlogov, kako premostiti težave in poiskati nove poti za učinkovitejše in bolj ustvarjalno delovanje v prihodnje.
Sedem ranjenih v prometni nesreči
Na mestnem nabrežju, v višini Trga Venezia je prišlo v nedeljo zvečer do silovitega trčenja med avtomobiloma seat in volvo turbo. Skupno so z dvema rešilcema Rdečega križa prepeljali v katinarsko bolnišnico sedem ljudi, od katerih pa je le eden huje ranjen. To je Aurelia Luis Lussetti iz Ul. Dudovich 13, ki se je peljala z možem Francescom v seatu. Pri trčenju sta ostala vklenjena med razbitinami, tako da so morali poseči gasilci, ki so s posebno električno napravo prežagali streho avtomobila. Zaradi udarcev v glavo in raznih zlomov so oba nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so Aurelio sprejeli s pridržano prognozo. Kasneje so v bolnišnico prepeljali še pet potnikov drugega avtomobila. Poleg voznika, 25-letnega Lorenza Petronia iz Drevoreda Ippodromo 12, so se pri trčenju lažje poškodovali še 24-letni Ja-copo Gesu Vittori iz Ul. Ferroli 3, 22-letni Fabio Fieramosca iz Ul. Fabio Severo 72, 22-letna Cristina Petrucci iz Ul. Baiamonti 67 in 22-letna Maria Elena Parovel iz Ul. Pinguente 5.
V četrtek sestanek pustnih delavcev
Pust prihaja s hitrimi koraki, z njim pa narašča pustna mrzlica. Po številnih kraških vaseh so v polnem teku dela za sodelovanje na letošnjem 21. Kraškem pustu. Tudi osrednji Odbor Kraškega pusta hiti s pripravami, da bi bilo na pustno soboto, 28. februarja, vse nared za veselo proslavo kralja šaljivcev. Da bi bila organizacija tradicionalnega pustnega sprevoda po openskih ulicah čimbolj brezhibna, je Odbor Kraškega pusta sklical za četrtek,
19.	februarja, ob 20.30 v openskem Prosvetnem domu sestanek s predstavniki vseh sodelujočih vasi. Na sestanku se bodo domenili za zadnje podrobnosti pred pustnim slavjem.
Jutri zvečer v Bazovici
KD Lipa pripravlja svojevrsten večer
Pri KD Lipa iz Bazovice pripravljajo svojevrsten večer, posvečen dnevu slovenske kulture. Po poizvedovanjih po vasi so odborniki KD Lipa ugotovili, da se marsikdo občasno ukvarja s pisanjem pesmi, s slikarstvom ali s fotografiranjem. Pesmi teh do sedaj neznanih avtorjev bodo recitatorji prebrali na večeru, posvečenem dnevu slovenske kulture. Prav tako bodo z razstavo predstavili slike in fotografije domačih avtorjev. Zanimivo srečanje z vaškimi ustvarjalci, ki ga bo dopolnil tudi pevski zbor Lipa, bo jutri, v sredo, 18. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu in zasluži vsekakor posebno pozornost domačega občinstva. (s. k.)
Ferdinand Bogateč šestdesetletnik
V Križu praznuje danes 60 let Ferdinand Bogateč (Gigi Bruži), predsednik krajevne sekcije Zveze partizanov in takorekoč duša vaškega družbenega življenja. Lahko mirne duše napišemo, da ni bilo v vasi v povojnem času pobude, pri kateri ne bi današnji slavljenec kakorkoli sodeloval tako na političnem kot na splošnem družbenem področju. Bogateč je odšel v partizane pri sedemnajstih letih, po vojni pa se je takoj vključil v življenje vaških organizacij. Bil je med glavnimi pobudniki postavitve spomenika padlim v NOB, že dolgo let pa uspešno vodi krajevno sekcijo VZPI-ANPI, ki je aktivna na raznih področjih vaške dejavnosti. Trenutno je tudi oskrbnik bara v Domu Alberta Sirka.
Dragi Gigi, kriška vaška skupnost ti vošči vse najboljše. Čestitkam se pridružuje tudi naš dnevnik.
razna obvestila
Zadruga NAŠ KRAS vabi člane na REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 26. t. m„ ob 20. uri v prostorih restavracije FURLAN na Repentabru.
Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo danes, 17. t. m., ob 17. uri v prvem sklicanju in jutri, 18. t. m., ob
19.30	v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. V drugem sklicanju bo občni zbor sklepčen ob katerikoli udeležbi. Dnevni red: predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, sprememba statuta, razrešnica in volitev novega odbora ter razno. Odbor.
ŠD Polet vabi člane na PUSTNI PLES, ki bo v torek, 3. marca, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Rezervacije miz pri odbornikih ali v baru Prosvetnega doma.
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obveščajo člane, da je do 15. marca odprt rok za sprejem prijav za 10-dnevne oddihe v letu 1987. Število mest je omejeno. Informacije na sedežu društva v uradnih urah.
KRUT obvešča, da se začne 5. marca tedenska plavalna ura v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/B. Tel. 631084.
izleti
KD Rdeča zvezda priredi v nedeljo, 22. t. m., smučarski izlet v Sappado. Cena avtobusnega izleta 12.000 lir. Odhod ob
6.30	iz Zgonika. Informacije in vpisovanje na tel. 229121 in 229432.
gledališča
mm
Kulturni dom
Ivan Cankar
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Režija Jože Babič
Danes, 17. t. m., ob 19. uri — Zfi IZVEN
Vstop na odprto vajo je prost.
Vabljeni!
ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo gledališče iz Genove predstavilo delo Marguerite Duras SUZANNA ANDLER.. Režiser Marco Sci-accaluga. V abonmaju odrezek št. 6. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Jutri ob 20. uri (red H/E) na sporedu Puccini: LE VILLI in GIANNI SCHIC-CHI. Dirigent T. Severini in režiser F. Crivelli. V petek ob 20. uri ponovitev.
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil pianist E. ISTOMIN.
Glasbena matica vabi ga nastop, ki bo danes, 17. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
Glasbena matica - Trst v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu — ciklus koncertov MLADI MLADIM v četrtek, 19. t. m., ob 18. uri v avdioriju RAI v Trstu^ Ul. F. Severo 7: KVARTET VIOLONČELOV, Matija Lorenz, Ivan Šoštarič, Tanja Babnik, Klemen Hvala.
Vabljeni!
Glasbena matica - Trst, sezona 1986/87, 6. abonmajski koncert. V torek, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE: Žarko Hrvatič — violina, Aleksandra Pertot - violina, Marko Bitežnik - viola, Peter Filipčič - violončelo. Na sporedu: Haydn, Lipovšek, Mendelssohn. Prodaja vstopnic v Uradu UTAT, Pasaža Protti.
razstave
Galerija Cartesius vabi na razstavo slikarja Luigija ZUCCHERIJA, ki bo odprta do četrtka, 19. februarja.
V	Ljubljani - Bežigrajska galerija -je ves februar odprta antološka razstava MILKA BAMBIČA.
ZSKD obvešča, da sta na ogled v Kulturnem domu v Trstu vsako jutro likovni razstavi GOVORICA NAŠIH BARV ter dokumentarna razstava SLOVENCI TAM ZA GORO, ki prikazujeta kulturno delo Slovencev v videmski pokrajini.
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava risb in grafik MIHE MALEŠA in TONA ZANCANARA.
razne prireditve
Sekcija VZPI-ANPI Boljunec priredi v soboto, 21. t. m., ob 19. uri PARTIZANSKI DRUŽABNI VEČER v Hotelu Maes-toso v Lipici. Zabavali bodo Veseli godci iz Boljunca. Vpisovanje v posameznih vaških sekcijah. Odbor.
KD Lipa priredi jutri, 18. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu SREČANJE Z VAŠKIMI USTVARJALCI OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Vabljeni!
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja predavanje na temo: »POGLEDI ZNANOSTI NA GIBANJE OD GALILEA DO DANES«. Govoril bo dr. prof. Peter Petek. Predavanje bo v petek, 20. t. m., ob 20. uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3.
SKD Vigred vabi na predavanje Stanka Flega »Arheološki sprehod po Krasu«, ki bo v petek, 20. t. m., ob 20. uri v šem-polajski osnovni šoli.
SKD Barkovlje vabi na srečanje z alpinistom Duškom Jelinčičem, ki bo ob spremljavi diapozitivov predaval o svojem rekordnem vzponu na osemtisočak v Himalaji. Predavanje bo v nedeljo, 22. t. m., ob 18. uri v Ul. Cerreto 12. Vabljeni!
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27, v sodelovanju s SSG vabi v soboto, 21. t. m„ ob 20. uri na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE. Na sporedu ŠIROKA USTA — izvaja Stane Starešinič.
KD L Grbec - Skedenj priredi v petek,
20.	t. m., ob 20. uri GLASBENI VEČER. Sodelujejo: gojenci škedenjske podružnice GM, instrumentalni kvartet GM in ŽPZ I. Grbec.
Dom J. Ukmarja, KD L Grbec in PD Kolonkovec - Ženjan priredijo v nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri v Domu J. Ukmar SKUPNO PROSLAVO OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Vabljeni!
SKD L Gruden in SK Devin priredita v petek, 20. t. m„ ob 20.30 predavanje Duška Jelinčiča KARAKORUM '86 v dvorani I. Gruden v Nabrežini.
KD F. Venturini priredi KULTURNI VEČER PD Slovenec iz Boršta in Zabrež-ca. Nastopata: mešani pevski zbor Slovenec in dramska skupina z veseloigro »Življenje, veselje, trpljenje« v soboto,
21.	t. m., ob 20. uri v Centru A. Ukmar pri Domju.
PD Mačkolje vabi na ogled Finžgarje-ve igre VERIGA v izvedbi dramske skupine SKPD Sedej iz Števerjana. Predstava bo v nedeljo, 22. t. m., ob 17. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah.
SKD Primorec - Trebče vabi na kulturni večer z MPZ Primorec - Tabor in s harmonikaškim ansamblom Synthesis 4 ob praznovanju dneva slovenske kulture v soboto, 21. t. m., ob 20.30.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20
vabi danes, 17. t. m., ob 20.30 vse člane in prijatelje na
predstavitev zbornika Borec, v katerem so zbrani referati jugoslovanskih in britanskih zgodovinarjev
Zbornik bo predstavil
dr. DUŠAN BIBER
NARODNA
IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ODSEK ZA SLOVENSKI JEZIK
obvešča, da redno deluje
Jezikovna posvetovalnica
Urnik: vsak torek popoldne od 15. do 17. ure v prostorih NŠK, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, I. nad-str., tel. 040/774333.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 Peggy Sue si e sposata, dram., ZDA 1986, 104'; r. Francis Ford Coppola; i. Kathleen Turner, Nicholas Gage.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Noi uomini duri, kom., It. 1987, 100': r. Maurizio Ponzi; i. Renato Pozzetto, Enrico Mon-tesano
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Crocodile Dundee, kom., Avstral., 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Koslowsky.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Critters gli extra roditori, fant., ZDA 1986, 102'; r. Stephen Herek; i. Dee Wallace Stone, Billy Green Bush.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 Ouesta e TAmerica, er., □
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Sexual Odyssey,porn., □□
EDEN - 15.30, 22.00 Detenute del piace-re, porn., □ □
PENICE - Zaprto zaradi popravil.
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, ris., ZDA 1940, 120'; prod. Walt Disney.
EKCELSIOR II - 17.15, 21.45 Časa, dolce časa? kom., ZDA 1986, r. Richard Benjamin; i. Tom Hanks, Shelley Long.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 100'; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham, Michel Lonsdale.
ALCIONE - 16.00, 22.10 Top Gun, akc„ ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Velluto blu, dram., ZDA 1986, 120'; r. David Lynch; i. Isabella Rossellini, Kyle Mac-Lachlan.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90'; r. Robert M. Young; i. Farrah Fawcett, James Russo.
RADIO - 15.30, 21.30 Marilyn porno star, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, TOREK, 17. februarja 1987
BRANKO
Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 17.33 - Dolžina dneva 10.28 - Luna vzide ob 21.36 in zatone ob 8.35.
Jutri, SREDA, 18. februarja
SIMEON
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9 stopinj, zračni tlak 1002,2 mb ustaljen, veter 16 km na uro vzhodnik-severovz-hodnik - burja 36 km na uro, vlaga 66-odstotna, nebo oblačno, padlo je 1,6 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 8,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo Giurissich, Eli-sa Trivillin, Debora Nicastro, Stefano Markuša, Manuel Montebugnoli.
UMRLI SO: 66-letni Nicola Sardiello, 91-letni Vincenzo Paroncini, 74-letni Umberto Zotti, 73-letni Emilio Batič, 79-letni Luciano Muellner, 75-letni Lanaro Zocchi, 81-letna Antonia Trampuš, 67-letni Giulio Canarutto, 52-letna lole Sec-chieri, 82-letna Maria Banich, 71-letna Gilda Le Conte, 75-letni Bruno Rossi, 88-letna Anna Vodopia, 92-letna Maria Zorn, 67-letna Giuseppina Marchese, 68-letna Gigliola Fabiani, 82-letni Giuseppe Carini, 77-letna Olimpia Bencina, 56-let-ni Antonio Martinolli.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do sobote,
21. februarja 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
___________prispevki__________________
Darovalci župnije Ricmanje darujejo
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
Ob osemdesetlenici daruje N. N.
20.000	lir za Sklad M. Čuk.
Učenci srednje šole F. Levstik Križ — Prosek darujejo 220.000 lir za Sklad M. Čuk.
Rudi Ivančič daruje 10.000 lir za gradnjo doma—spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
V	spomin na svakinjo Marijo Hollstein — Dolenc daruje Ivanka Dolenc 25.000 lir za cerkev sv. Jerneja in 25.000 lir za cerkveni pevski zbor z Opčin.
Namesto cvetja na grob Danila Ugrina daruje Ida Gregorič 15.000 lir za popravila oken SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina Danila Ugrina darujeta Eda in Štefka z mamo Marijo
30.000	lir za popravilo oken SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Svetke Trampuž vd. Pertot darujejo Danilo Mihelič iz Nabrežine 20.000 lir ter Angela in Josip Gruden iz Nabrežine 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Nabrežini.
V	spomin na Alojza Briščika darujeta Dora in Vanka 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Gigita Briščika darujeta Nini in Dragica Husu 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Stanka Prašlja in Mirota Cibica daruje družina Cipollino 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Alojza Briščika daruje Karlo Ukmar 10.000 lir za MPZ V. Mirk.
Ob obletnici smrti Elizabete Danev in Andreja Daneva daruje Elva z družino
30.000	lir za Sklad M. Cuk.
V	spomin na Danila Ugrina daruje družina Zorko Pertot 30.000 lir za SKD Barkovlje.
Ob jubilejni obletnici poroke Marte in Angela Zubana jima čestita Mara in daruje 20.000 lir za MPZ M. Pertot.
V	spomin na Marjana Pertota daruje Tamara 30.000 lir za Sklad M. Čuk.'
V	spomin na Reziko Doma por. Švara darujeta Edvin in Ema Komar z družino
20.000	lir za Godbo na pihala iz Ricmanj. Namesto cvetja na grob Teodora Zer-
gola darujejo Paolo, Martina, Luiza, Dino ter družini Kafol in Cerkvenič 100.000 lir za Mladinsko skupino P. Tomažič in
100.000	lir za sekcijo KPI iz Podlonjerja.
V	spomin na Svetko Trampuž daruje Svetka Grassi z družino 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Inko Samsa darujeta Pavla Lutman 20.000 lir ter Ženka Ločičnik
20.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Dorota Cergola daruje Tončka od Banov 25.000 lir za Mladinsko skupina P. Tomažič.
V	spomin na pok. (Pepija) Jožeta Sosiča daruje družina Kalc (Gropada 83)
10.000	lir za Skupnost družina Opčine.
N.	N. daruje 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Danila Ugrina daruje Stojan Pertot z družino 20,000 lir za MPZ M. Pertot.
V	počastitev spomina inž. Stanka Starca daruje Stojan Pertot z družino 20.000 lir za MPZ M. Pertot.
V	spomin na Alojzija Briščika daruje Vilma Antoni z družino 25.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Ameriški dolar			 1280.-—
Nemška marka 				709.25
Francoski frank				211.50
Holandski florint 			 627.—
Belgijski frank			 33.30
Funt šterling			 1950,—
Irski šterling			 1875,—
Danska krona			 185.—
Grška drahma 			 9.20
Kanadski dolar 				940,—
čestitke
V Križu praznuje danes naša draga ŠTEFANIJA SEDMAK vd. SULČIČ 93 let. Vse najboljše ji želijo sorodniki.
Evi in Pavlu Cehu sla se pridružila
TOMAŽ in MARKO
Srečni družini želijo vse najboljše noni in nonota ter teta in strici
Pri Te Ka Be imamo prvič štručki dve, kolegu Pavlu in soprogi Evi se je družina pomnožila
TOMAŽ in MARKO sta nas vseh razveselila.
Najlepše želje
kolektiv TKB
__________mali oglasi________________
PRODAM mladiče: nemškega ovčarja, pritlikavega pudla (barboncino), pritlikavega šnaucerja in kokerja. Vsi mladiči so cepljeni in z rodovnikom. Tel. na št. 0481/31177 ali 882317.
PRODAM FIAT UNO turbo rdeče barve, november 1985, 30.000 km, v odličnem stanju. Tel. na št. 85215 med 15. in 17. uro ob delavnikih razen ponedeljka.
TAJNICO, sposobno in dinamično, išče pisarna v Gorici. Plača po dogovoru. Tel. na št. 0481/85048 med 17. in 19. uro.
DNE 31. JANUARJA je bil ukraden avto fiat 126 plave barve z evidenčno tablico TS 285584. Če ga kdo vidi, je napro-šen, da telefonira na št. 228318.
AKACIJEVE KOLE prodam po 18.000 lir stot ter drva za kurjavo po 15.000 lir stot. Tel. na 421508 po 21. uri.
IŠČEM v najem malo ali veliko stanovanje, tudi hišo. Tel. 228390.
KUPIM majhen traktor s priključki za obdelavo vinograda in kletarske pripomočke. Tel. 299442.
PRODAM motor honda 750 CBX, letnik 85, v izredno dobrem stanju. Tel. med 8. in 16. uro na št. 772151 — Paolo.
NAJBOLJŠEMU KUPCU prodam odličen motokultivator bertolini 100 S, 16 k. s., komaj 100/150 delovnih ur, s fre-zo in raznimi priključki. Tel. 0481/78267.
PUSTNE OBLEKE oddajamo v najem. Tel. 232265 od 20. do 22. ure.
NUJNO IŠČEM univerzitetnega/o študenta/ko za lekcije matematike višje-šolcu. Tel. na 578042 ob uri kosila.
PRODAM dyane 6, letnik 1976, po zelo ugodni ceni. Tel. na št. 228958.
PRODAM novo peč na drva in premog z možnostjo kuhanja. Tel. 200865.
GOSPA srednjih let, prizadeta na očeh, išče zdravo in pošteno žensko za družbo in manjšo pomoč. Nudi hrano in prenočevanje, ostalo po dogovoru. Tel. 415311 ali 734639 (po 9. uri).
PRODAM zaradi zapadlosti leasing pogodbe avtomobil volvo 740 GLE SW TD registriran februarja 1986, metalizi-ran, s klimatizacijo v izredno dobrem stanju. Tel. 0481/32303 v uradnih urah.
PRODAM BMW 320, M 60, letnik '80, v odličnem stanju. Tel. 745613.
Japonski jen		a.
Švicarski frank 		837.50
Avstrijski šiling		100.40
Norveška krona 		181.60
Švedska krona		196.20
Portugalski eskudo		8.60
Španska peseta		9.60
Avstralski dolar 		815 —
Debeli dinar		2.10
Drobni dinar		2,—
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DUIVD tržaška kreditna banka
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednje izlete in potovanja:
13. - 20. april - PALMA DEMALLORCA. Cena od 440.000 lir dalje.
13.	- 20. april - RODOS. Cene od 479.000 lir dalje.
14.	- 21. april - KLASIČNA GRČIJA. Cena 790.000 lir.
16.	- 20. april - BLED. Cena 219.000 lir.
17.	- 24. april - TUNIZIJA. Cena 485.000 lir.
17.	- 20. april - MALI LOŠINJ. Cena 168.000 lir.
18.	- 20. april - KRANJSKA GORA. Cena 119.000 lir.
18.	- 20. april - ZAGREB in PLITVIČKA JEZERA. Cena 182.000 lir.
19.	- 28. april - MALEZIJA in SINGAPUR. Cena 1.590.000 lir.
Od 25. aprila do 1. maja - pomladansko križarjenje z m/l ISTRA: TRST -DALMACIJA - MALTA - CATANIA - TRST. Cene od 580.000 do 980.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano
20.	tel. 60261.
Zadružna gostilna DOLINA	
Dolina 230 - Tel.: 228187	
bife in restavracija	
Ob delavnikih nudimo takoj pripravljena kosila z našim bogatim enojnim obrokom po 7.000 lir	Ji
Zaprto ob sredah!	
Nova trgovina čevljev »SONJA«
Prosek 6
SEZONSKO ZNIŽANJE
Obv. občini
16. 2. 1987
menjalnica
slike, ki niso le spomin
fllip fischcr
Plemeniti vitez z Grete in birozavri
Seveda, vsakdo izmed nas je neponovljiv, enkraten, sebi in drugim važen za življenja. Če pa nismo storili velikih dejanj, ki nas zapišejo v zgodovino, nas čas izbriše. Nekaj časa še živimo v spominu tistih, ki so nas imeli radi, potem je tudi tega konec. Vse se zreducira na »rodil se je, živel, umrl«. Škoda. In krivično, ker so vsi ljudje vredni našega spomina, ker iz še tako vsakdanje zgodbe in usode lahko izluščimo zlato zrno, najdemo kaj vrednega posnemanja.
Prav takšno zlato zrno smo izluščili, ko nas je gospa Tončka Martelanc roj. Vitez obiskala v uredništvu in nam pokazala nekaj slik, da bi morebiti med temi odbrali katero za našo rubriko. Podatkov nam ni nudila dosti, vendar dovolj, da napišemo drobno misel ob dveh objavljenih slikah.
Na večji vidimo avstro-ogrske vojake med »vrzotami«, poslal pa jo je Tončkin oče Franc Vitez svoji ženi Tereziji.
Med prvo vojno je bil naš Franc vojak v notranjosti Cesarstva. O njegovi usodi bi lahko rekli, da je šlo za srečo v nesreči, ker ga niso poslali na fronto. Vitezovi so imeli mandrijo tam nekje pod današnjim Svetilnikom, zato so vojaške oblasti zaupale Francovim izkušenim delavnim rokam posebno važno, dvojno nalogo: skrbeti, da bo v menaži tudi kaj ohrovta, obenem skrbeti za ujetnike z ruske fronte, ki so
morali pomagati na tem »bojnem polju«.
»Na pamjat dobremu Vitezu« (V spomin dobremu Vitezu) - piše za sliko dveh ruskih ujetnikov Francu v posvetilo. Za enega vemo, kako se je pisal in od kod je bil doma: Aleksej Ivanovič Osipov, Vorotinsk, gubernija Kaluga, vas Boriščevo. Torej sklepamo, da so vojaške oblasti nameščale na »bojna polja« take, ki so bili že doma na kmetih.
Iz spominov gospe Tončke sklepamo tudi, da je bil Franc Vitez izredno dober človek: spoprijateljil seje z ruskimi ujetniki, jih branil in zagovarjal pri »ta vikših« in ravnal z njimi mimo ukazov tako, kot da bi bili njegovi bratje. Menimo, da ni šlo v tem primeru za takrat še živo romantično slovansko solidarnost, temveč - preprosto - za srčno plemenitost.
Sliki sta lepi, zanimivi, vredni objave, čeprav priznamo, da ni zgodba za njima bogve kako razgibana. Kljub temu velja poudariti tole:
Ne vemo točno, katera so bila navodila, ki jih je naš Franc dobil od svojih nadrejenih. Domnevamo, da je šlo za nekaj splošnih strogih smernic o tem, katere so njegove dolžnosti in kako mora paziti na ujetnike. Kot vsa vojaška navodila, tudi ta so bila prav gotovo birokratska, brez duše. A posvetilo za sliko potrjuje domnevo, da je naš Franc vestno opravljal svojo dolžnost, vendar je znal mimo vsega prežeti svoja dejanja s človeško toplino in razumevanjem. Edino ti vrlini lahko požlahtnita še tako suhoparna navodila, ki bi nas drugače razčlovečila. Po sedemdesetih letih nam tisti pripis »našemu dobremu Vitezu« lahko še kaj pove, zlasti danes, ko nas obdaja vse preveč birozavrov. Ti se skrivajo za paragrafi in pri svojem vsakdanjem dolžnostnem početju pozabljajo, da je mogoče in je treba živeti v skladu s človeškostjo, s srčno plemenitostjo. Če ne gre drugače, tudi mimo paragrafov. Zlato zrno, resnica je kar se da preprosta: niso ljudje ustvarjeni za paragrafe, temveč paragrafi za ljudi...
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 11. uri
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Druga polovica februarja je spet v znaku glasbe, ki ostaja ob nas kljub vsem spremembam življenjskih tokov. Lestvica desetih najbolj vročih motivov našega konca je tokrat zanimivejša kot kdajkoli. Precej sprememb, zamenjava na vrhu, dve novosti...
Štev. tednov na lestvici 2 4
3 31
4 9 6 9
Lestvica pretekli teden 6 1
5
2
4
9
8
3
1.	A-ha - Cry Wolf
2.	Spandau Ballet - Through The Barricades
3.	A-ha - Hunting High And Low
4.	Bruce Springsteen - War
5.	Bangles - Walk Like An Egyptian
6.	Martin Krpan - Od višine se zvrti
7.	Vlado Kreslin - S prsti mi greš skoz lase
8.	Europe - The Final Countdovvn
9.	Boris - Kuda idu izgubljene djevojke 10. Berlin - Take My Breath Away
Presenetljivi razpleti na samem vrhu lestvice, kjer je zdaj »glavna« norveška skupina A-ha z motivom Joči, volk. Spandau Ballet so trenutno drugi, mesto nižje kot prejšnji teden, pa vendar dovolj blizu za ponoven naskok na vrh. Tretji so še enkrat A-ha in njihov nekoliko starejši, že uveljavljeni motiv - Loviti visoko in nizko. Tudi na četrtem mestu imamo že uveljavljeni motiv Brucea Springsteena War - Vojna, s katerim se je ta zelo popularni rocker vključil v antipropagando najbolj nesmiselne pogruntavščine reševanja sporov - vojne... Četudi z zamudo, sta oba motiva dobrodošla. Banglice ostajajo na stopnički iz prejšnjega tedna, Martin Krpan so nekaj stopinj izgubili, enako velja tudi za Vlada Kreslina, Europe so »tu nekje«, Boris in Berlin pa zaključujeta.
V nedeljo smo vam predstavili tudi nekaj novosti iz naše diskoteke. Po vrsti so to bili motivi Hueya Levvisa, skupine The Kinks, domače skupine Krik! ter angleških skupin Heaven 17 in legendarnih Deep Purplov. Bodite »pravi« tudi ta teden...
Z nagradami sodelujejo:
Upa Kop.,

/o


Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:.:..........................................................-........
Glasujem za:......................................................'■..:.....
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
r jr ram___________________________
7.20	Inf. odd.: Uno mattina
9.35	Nan.: Storie della prateria
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Naniz.: Un tocco dl genio
12.05	Variete: Fronto chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto chi gioca? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Rub.: Italijanska kronika
15.30	Dokumentarec: Medicina pri civilni varnosti
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: Marco
17.30	Šport: kolesarstvo (prenos iz Lai-gueglie)
18.05	Aktual. odd.: Spaziolibero
18.25	Filmska oddaja: Laurel & Hardy
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualna oddaja: Esplorando, nato film Abissi (pust., 1977, r. Peter Yates, i. Robert Shaw, Jac-gueline Bisset, Nick Nolte)
22.40	Dnevnik
22.50	Esplorando (2. del)
23.55	Dnevnik
0.1 Dok.: Zdravstvo - Rak na pljučih
rc rai 2
11.45- Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Quando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.50	Dnevnik: Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Informativna oddaja o sodstvu: Jeziček na tehtnici
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: L ispettore Derrick -II canale
19.45	Vremenska napoved in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: Joe Bass Limplacabile (vestern, ZDA 1967, r. Sidney Pollack, i. Burt Lancaster, Shel-ley VVinters, Telly Savalas)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer -izobraza v obraz
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: Sotto il sole di Roma (dram., It. 1949, r. Renato Castel-lani, i. Oscar Blando, Francesco Golisano, Liliana Mancin)
[ ^ RAI 3____________________ j
10.25	Smučarski tek: 4x10 km moški (prenos iz Oberstdorfa)
12.45	Rubrika: V torkovi sprejemnici
13.05	Nanizanka: La porta sul buio -Testimone oculare
14.00	Izobr. odd.: Filo diretto
14.30	Tečaj angleščine
15.00	Popoldanski komorni koncert, dir. Giampiero Taverna (Gluck, Pettrucci-Maderna, Rossini)
16.05	Dok.: Verski obredi v Maroku
16.35	Glasbena oddaja: Dadaumpa
16.55	Košarka: Rdeča armada-Scavoli-
ni (prenos iz Moskve)
18.30	Glas. odd.: Speciale Dadaumpa
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Informativna oddaja: Sredozemlje - Svet Etruščanov
20.30	Dokumentarec: Gabrielle D'An-nunzio - II verso e tutto (r. Paolo Gazzara, i. G. Albertazzi)
22.10	Dokumentarec: Geo - Pustolovščine in odkritja
23.00	Dnevnik
23.35	Dok.: La Roma di... il mondo nel-la citta - Britanska akademija
j jr RTV Ljubljana _________________
9.00	TV mozaik: Poklici v računalništvu in (9.25) V grafični industriji
9.55	Jezikovni utrinki
13.55	Smučarski skoki (iz Oberstdorfa)
16.35	Smučarski tek: 4x10 km moški (posnetki iz Oberstdorfa)
17.20	Poročila
17.25	Otroški spored: Miti in legende - Iz nove zaveze - Kristusovo vstajenje
17.40	Tedenski zabavnik
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	TV drama: Ločene mize (Mizi ob oknu in Miza številka 7, enode janki T. Rattingena, VB, r. John Schlesinger, i. Julie Christie, Alan Bates, Claire Bloom, Irena Worth, 1. del)
21.05	Glasbena oddaja: Človek in glasba - Haydn in Esterhazy (s sodelovanjem Esterhazy baryton tria, skupine L'estro armonico, Zbora dunajskih dečkov in z vrsto izrednih solistov)
22.00	Dnevnik
fjP) TV Koper ________________
12.30	Smučarski tek: 5 km ženske
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia 15.25 Smučarski skoki 90 m
16.30	Otroški spored
18.00	Nadalj.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Delegacija parlamentarcev KPI na obisku v F-JK TRST — Škof Bellomi obiskal SSG VIDEM — Konferenca KPI o okolju MILJE — Festival mladinskih gledališč
TRST — Z občnega zbora Sindikata slovenskih šolnikov
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
19.55	Nanizanka: Hello, Larry
20.20	Izžrebanje loterije 20.25 TV Novice
20.30	Film: Lanenima Roylott (krim., r. R. Matarazzo)
21.55	TVD Vsedanes
22.05	Smučarski tek 5 km Z (povzetek)
22.30	Košarka: Stefanel-Fabriano
CANALE5____________
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: ConTera verde la mia valle (dram., ZDA 1941, r. John Ford, i. Maureen CCHara, Wal-ter Pidgeon)
16.30	Nanizanka: Aliče
17.00	Kviz: Doppio Slalom
17.30	Nanizanki: Love Boat,
18.30	Baretta
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nanizanka: Dallas
21.30	Nadaljevanka: Le sig-nore di Hollywood
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Šport: Golf
0.30 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.30 Missione impossibile
j ^ RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Hello Špank, Mila e Shiro, Willy Fog
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d’amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Il vizietto (kom., It.-Fr. 1978, r. E. Moli-naro, i. U. Tognazzi)
22.45 Film: Dimenticare Ve-nezia (dram., It. 1979, i. Mariangela Melato, Eleonora Giorgi)
0.20 Nanizanki: L'ora di Hitchcock, 1.10 Switch
ITALIA1	___
8.20 Nanizanki: Gli eroi di Hogan, 8.45 Fantasi-landia
9.30 Film: La voce del san-gue (dram., ZDA 1980, r. Mel Damski, i. Linda Kelsey, Michael Bran-don)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.35 T. J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, Deejay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Eve-lyn, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, Vola mio mini pony
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3a C
21.30	Film: La cosa (srh., ZDA 1982, r. John Car-penter, i. Kurt Russell, Wilford Brimley)
23.30	Rock koncert: Wham 0.45 Nanizanka: A-Team
~	TELEPADOVA
12.00	Nan.: Senorita Andrea
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.05	Nanizanka: Senorita Andrea
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, Carletto principe dei mostri, Moby Dick, Capitan Futuro
19.25 Rubrika:	Speciale
Spettacolo
19.30	Nanizanka: Diego al cento per cento
20.30	Film: La citta verra distrutta allalba (dram., 1974, r. George Romero, i. Lane Car-rol, Richard Liberty)
22.30	Nad.: Il bastardo
23.30	Film: L urlo della folla (dram., ZDA 1951, r. C. Endfield, i. F. Lovejoy)
^ ^ TELEFRIULI
13.30	Nadaljevanka: Rosa de Lejos
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45 Nadaljevanka: Il se-
gno del commando
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa 1.00 Glas. odd.: Musič box
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.55 Glasbeni mozaik;
10.00	Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Beležka, Prehrana in zdravje, Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Povejmo v živo; 15.00 Glasbene skice: Mladi mladim; 16.00 V znamenju Rdečega križa; 17.10 Mi in glasba: orkester Haydn Philarmonia;
18.00	Radijska drama: Sprava (avtor Valerio Dosso, prevod Lelja Rehar).
LJUBLJANA
5:00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Izbrali smo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Iz mladih grl;
15.10	Mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Jožeta Kampiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Radijska igra; 22.30 Pevci;
22.50	Literarni nokturno; 23.05 Operetna glasba; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu radia Koper; 13.40 Minute za kitaro: Fernando Carulli; 14.40 Zanimivost -Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Ansambel Slovenija in Koroški akademski oktet; 18.00 Sotočje.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7:15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Filmske in knjižne novosti; 11.15 Perfetta ar-monia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah;
14.30	Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Co-untry mušic; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.00 Iz arhiva; 18.33 Koncert: Jerko Novak - kitara; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Oddaja tabornikov RMV; 19.30 Šmeh in glasba (pon.); med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Na pobudo Rajonskega sveta je bila r Podgori velika svečanost
Tisočglava množica počastila spomin Lojzeta Bratuža
Zastopnika Rajonskega sveta sta položila venec
Dva sta bila ganljiva trenutka na nedeljski svečanosti ob 50—letnici mučeniške smrti Lojzeta Bratuža na majhnem trgu pred cerkvijo v Podgori. Tisočglava množica je obmolknila takrat ko je predsednik Rajonskega sveta Edi Maligoj Bratuževi vdovi, Ljubki Šorli, podaril šop domačega cvetja, in mu potem navdušeno zaploskala. Drug tak trenutek je bil takrat ko je podgorski moški zbor Andrej Paglavec pel Kraguljčke, tisto pesem, ki so jo podgorski pevci, predniki sedanjih, skrivaj peli Lojzetu Bratužu v slovo, nekega februarskega večera leta 1936, pod okni goriške bolnišnice, v kateri je mučenec v groznih bolečinah živel svoje zadnje ure.
Podgorski pevci, ki jih je vodil Marjan Ciglič, so zapeli še dve drugi Bratuževi skladbi: Sonce in Kozaško uspavanko. Mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice, ki ga je vodila Franka Žgavec, pa je zapel Pesem s Krasa in Soči. Na samem začetku prireditve, potem ko so zastopniki Podgorskega rajonskega sveta in Zveze slovenske katoliške ka-
toliške prosvete položili venca pod ploščo, ki na pročelju župnišča spominja na mučenika, so učenci domače osnovne šole (pripravili so ju učiteljici Barbara Rustja in Katarina Tabaj) recitirali vrsto pesmi Ljubke Šorli.
Nad tisoč ljudi je prišlo v nedeljo popoldne v Podgoro na spominsko prireditev, za katero je dal pobudo in jo tudi pripravil Rajonski svet v Podgori v sodelovanju z domačimi društvi. Prišli so ljudje iz vseh krajev Goriške, pa tudi s Tržaškega in iz sosedne Slovenije. Prišli so, da bi počastili moža, ki je zaradi svoje zvestobe slovenskemu narodu, slovenski besedi in slovenski pesmi, postal mučenik, žrtev fašističnega divjanja. Goriško občino, ki je Lojzeta Bratuža že svečano počastila na predzadnji seji občinskega sveta, je uradno zastopal podžupan Mario Del Ben. Prisotni so bili slovenski župani Ivan Humar iz Števerjana, Vid Primožič iz Sovodenj, Mario Lavrenčič iz Doberdoba, pokrajinski odbornik Mirko Špacapan, pokrajinski
Množica na podgorskem trgu
Albin Sirk Silvino Poletto
svetovalec Jože Cej, senator Nereo Battello, deželni svetovalec Drago Štoka, številni svetovalci iz goriške ter drugih občin, zastopniki rajonskih svetov, predsednik SKGZ Boris Race, predsednica SSO Marija Ferletič, vodilni ljudje v raznih strankah, kulturnih ter manjšinskih organizacijah ter veliko duhovščine, ter tudi zastopniki protifašističnih organizacij partizanskega gibanja in deportirancev v nacistična taborišča.
Še pred svečanostjo na trgu je bila maša v domači cerkvi. Tu je o liku Lojzeta Bratuža spregovoril Oskar Simčič.
O liku mučenika in o pomenu njegovih borbenih prizadevanj sta govorila prof.Albin Sirk, v slovenščini, ter Silvino Poletto, v italijanščini.
»Moralo je preteči pol stoletja, da je slovensko—italijanska goriška skupnost našla soglasje za vrednotenje in počastitev spomina najčistejše žrtve tragičnega narodnostnega nasilja v naših krajih«, je dejal prof.Sirk, ki je zatem orisal Bratuževo življenje ter
dogodke, ki so povzročili njegovo smrt. »Lojze Bratuž je svetal lik pokončnega zavednega Slovenca, z globokimi humanimi vrednotami«, je še dejal prof.Sirk, ki je zatem tudi govo-ral o današnji stvarnosti, rekoč: »Tudi danes hoče biti kultura miru vodilno načelo, da se vrednoti sožitje, sodelovanje, enakost, svoboda, pluralistično soočanje, odprtost na vseh področjih, vendar je treba za obstoj najprej valorizirati notranjo stabilnost slovenske narodne zavesti. Odvisno je od naše volje po obstanku, kajti asimilacija, tiha ali nasilna, nas bo še krčila«.
Prof. Sirk je tudi dejal, da bi bil čas, da bi Gorica Bratuža počastila s tem, da mu v mestu postavi spominsko obeležje. Isto je dejal tudi Silvino Poletto, ki je govoril tudi v imenu protifašističnih borcev in bivših partizanov. Poudaril je velik pomen počastitve Lojzeta Bratuža v goriškem občinskem svetu, sedanje ovrednotenje protifašističnega in odporniškega gibanja, ki ga beležimo v študijskih sredinah, v tisku
in tudi pri določeni vrsti politikov. Bratužev primer je uokviril v fašistično preganjanje v vsej državi, ki je pri nas bilo še hujše, ker so fašisti Slovence ter Hrvate hoteli iztrebiti. Poletto se je zaustavil tudi ob grozotni zgodovini fašističnih in nacističnih taborišč ter prisotne spomnil, da pred tovarno v Zdravščini, kjer je bilo fašistično taborišče, stoji spomenik na katerem so vklesani verzi Ljubke Šorlijeve.
Povejmo še, da je za napovedovanje skrbela domačinka Lidija Jarc. ZSKP je izdala tudi knjižico v spomin na Lojzeta Bratuža, opremljeno z bogato dokumentacijo. V veži podgorskega župnišča je bila prirejena razstava Bratuževih not in rokopisov ter družinskih slik in drugih dokumentov.
Po svečanosti so se ljudje razhajali v prepričanju, da je bil na najboljši način osveščen spomin na mučenika, ki mu je bila slovenska pesem vodilo, ki ga je popeljala tudi v zločinsko smrt.
(mw)
Svečanost na pokopališču
Včeraj je minilo točno 50 let od smrti Lojzeta Bratuža. Pred njegovim grobom na glavnem goriškem pokopališču so se včeraj zjutraj zbrali učenci štan-dreške osnovne šole Fran Erjavec, zastopniki raznih društev, ter precej ljudi. Goriško občino je uradno zastopal podžupan Del Ben, državno oblast pa goriški podprefekt Coco. Cerkveni obred je opravil štandreški župnik Žorž. Zatem je učitelj Ivo Bolčina imel priložnostni govor. Štandreški učenci pa so peli in recitirali. Prisotni so bili Bratuževa vdova Ljubka Šorli ter hči Lojzka in sin Andrej. Vence so položili štandreški učenci, SKGZ ter ZSKP.
Giorgio Gaber v Verdiju
Znani italijanski kantavtor Giorgio Gaber je v teh dneh na turneji v naših krajih. Drevi bo imel recital v goriškem Verdijevem gledališču (recital sodi v goriško abonmajsko sezono), jutri zvečer pa nastopi v Mestnem gledališču v Tržiču. Naslov recitala je »Parlami damore Mariu«. Gre za komedijo znanih ali novih italijanskih pesmi, katerih besedilo in glasba sta tako Gaberjevi kot tudi Sandra Lupo-rinija.
Tudi ta glasbeni recital Giorgia Gaberja prihaja k nam, potem ko je dobil precej pohval na turneji v glavnih italijanskih mestih. Giorgio Gaber je že v prejšnjih letih nekajkrat nastopil v Gorici. V Tržič pa prihaja prvič. V tamkajšnjem gledališču bo njegov nastop izven abonmaja.
Vroč zaključek večera s prijatelji
Pred kakim dnevom smo poročali o aretaciji 27-letnega Marcella Pesentija
iz Štandreža, Ul. Reg. Piemonte reale 10, ki naj bi žalil policijske agente. Dogodek se je pripetil ob zaključku večera, med katerim je skupina mladih prijateljev obiskala nekaj lokalov in se naposled zadržala v pizzeriji La tarantella na Korzu. Po zaprtju lokala je med dvema od njih izbruhnil prepir, ki se je kmalu sprevrgel v prerivanje. Prihiteli so agenti letečega oddelka, kar je enega od njiju prepričalo, da je bolje odnehati. Drugi, Pesenti, pa se ni dal kar tako in se je znesel nad agenti tudi potem ko so mu nataknili lisice.
Čeprav je izjavil, da se o večeru ničesar ne spominja, je menda večkrat žalil agente in s takim obnašanjem nadaljeval tudi na kvesturi.
Na sodišču so ga po hitrem postopku spoznali za krivega žalitev in upiranja javim funkcionarjem in ga obsodili na 6 mesecev zapora pogojno. Javni tožilec je zahteval rahlo višjo kazen (7 mesecev), zagovornik Tarlao oprostitev glede upiranja in najnižjo možno kazen zaradi žalitev.
Med katoliškimi intelektualci
Različna gledanja na vojsko in smisel njenega obstoja
Zanimiva razprava o današnji vlogi vojske v luči ustavnih določil in prizadevanj za mir, ki jo je priredil katoliški kulturni krožek Rizzat-ti, je bila žal brez enega od sogovornikov. Prisoten je bil poslanec Luciana Rebulla (KD), medtem ko Arnaldo Baracetti (KPI) zaradi parlamentarnih obveznosti ni utegnil pravočasno priti v Gorico.
Kljub temu pa na večeru ni manjkala konfrontacija med različlnimi stališči, ki so izraz diametralno nasprotnih gledanj tudi v samih katoliških krogih. Po eni strani so tudi med mlajšimi katoličani zelo aktivne skupine oporečnikov vojaškemu roku in plačevanju davkov za vzdrževanje vojske, po drugi pa so uradna stališča, kljub načelnemu zavzemanju za mir in razoroževa-nje, še vedno vezana na vojsko kot temelj obrambe države.
Rebulla je tako skušal zavzeti nevtralno stališče, s katerim pa verjetno ni zadovoljil ne prisotnih vojaških častnikov ne mladih pacifistov. Dejal je, da nalaga Ustava dolžnost braniti domovino, pojmovano ne v nacionalističnem smislu pač pa kot splet vrednot, ki izvirajo in svobode in demokracije. Vojaški naj bi načelno bila izenačena civilna služba, ki je prav tako družbeno koristna. Vendar je Rebulla po drugi strani opozoril, da je danes posplošena razorožitev še vedno utopija, zato morajo državni zakoni še vedno dajati prednost vojaški pred civilno službo.
Kako rešiti probleme mladih, ki doživljajo vojaški rok kot nesmisel in izgubo časa in v skrajnih primerih prihaja s tem v zvezi do preštevilnih samomorov? Za Rebullo ne gre samo za problem struktur, čeprav bodo izboljšali tudi te (novo moderno vojašnico naj bi zgradili tudi pri Ločniku) s porabo izdatnih finačnih sredstev, saj stane vojašnica za tisoč vojakov 30 milijard lir. »Preveč spoštujem odločitev o samomoru, da bi lahko mislil, da je njen vzrok stara vojašnica ali oster nastop oficirja«, je dejal, ni pa znal poiskati prepričljivejših motivacij za številna tragična dejanja dvajsetletnikov v vojaški suknji.
Morda se je še najbolj približal resnici mlad oporečnik, ki je ob tihem negodovanju marsikaterega med prisotnimi, spregovoril o zgodovinskem zaostanku vojske, ki je ne samo po strukturi ampak tudi po svojem smislu močno zaostala za civilno družbo. Razkorak je danes očiten, ni mogoče zahtevati, da bi družba šla rakovo pot, zato pa mora prav vojska poiskati nov način in smisel obstoja, sicer bo resnepot-rebna.
■ Znani goriški fotograf Giuseppe Assirelli, ki je dobil več nagrad na tekmovanjih in slikovno opremil več knjig, bo v petek, 20. februarja, ob 18. uri odprl razstavo svojih slik v galeriji Meblo v Novi Gorici. Razstava bo odprta do 7. marca.
Nad sedemdeset vrst medu na razstavi v Gradišču
V	deželni enoteki La Serenissima ne nudijo gostom samo najboljših vin naše dežele, marveč tudi žgane pijače ter peneča se vina pridelana v Furlaniji-Julijski krajini. Že pred leti pa so tej dejavnosti dodali tudi druge, ki služijo za ovrednotenje raznih pridelkov našega podeželja. Med temi ima med zelo pomembno mesto.
Že pred leti so povabili čebelarje iz naše dežele, da prinesejo svoj med v to enoteko. Posebna žirija je med ocenila. Tako je bilo tudi letos, ko so konec tedna v Gradišču odprli razstavo, na kateri je na ogled in pokušnjo nad sedemdeset vrst medu. V glavnem prihaja med iz goriške pokrajine, prisotni pa so tudi čebelarji iz videmske pokrajine in iz Benečije. Povedati je treba, da so razstavljene vrste medu odlične. Čebelarji so namreč poslali kar dvesto vrst, sprejetih pa jih je bilo le sedemdeset. Najboljše vrste so nagradili. Kot nekak zaključek zanimive prireditve, ki iz leta v leto pridobiva na veljavi, so za jutri zvečer pripravili v enoteki večerjo, na kateri bo med, na tak ali drugačen način, prisoten v vseh jedilih.
Dve nesreči v Ul. Aquileia
V	nekaj urah sta se v Ul. Aguileia v Gorici v nedeljo popoldne pripetili kar dve prometni nesreči. Hujša je bila druga, nekaj po 20. uri, ki se je pripetila na križišču z Ul. Fatebenefra-telli. 25-letni Gianfranco Palomba je iz te ulice pripeljal proti železniškemu podvozu v trenutku, ko je iz mestnega
središča prihajal na motornem kolesu 54-letni Aldo Obersnel iz Ul. Pola 17.
Mož je po trčenju treščil na tla in dobil pri tem precej hude poškodbe. Ugotovili so mu zlome z razdrobitvijo kosti v desni nogi, pretres možganov in odrgnine. Zdravil se bo predvidoma tri mesece.
Popoldne, okrog 15. ure, je do podobnega trčenja med avtomobilom in motornim kolesom prišlo tudi na križišču med Ul. Aguileia in Korzom Italia. 17-letni Fortunato Puddu je pri tem dobil le lažje poškodbe in bo po zdravniški prognozi okreval v petih dneh.
Ogenj v kuhinji na Jazbinah
Gasilci so včeraj okrog 12.30 odhiteli na Jazbine, kjer je gorelo v stanovanju družine Delise. Kot so ugotovili, se je ogenj vnel zaradi pregretosti cevi na štedilniku. S tega so se plameni razširili in zajeli del pohištva ter druge hišne opreme. Pravočasen poseg je preprečil hujše. Točno škodo še ocenjujejo, ne bi pa smela biti posebno izdatna.
Tovornjak v blato
Pred tovarno likerjev Ciemme v industrijski coni se je včeraj dopoldne znašel v težavah Peter Pleiner, šofer tovornjaka podjetja Reichart iz Mun-chna. Med manevrom se je prednji del težkega vozila zaril v blato, zadnji del pa je ostal na cesti in oviral promet. Posegli so gasilci, ki so z žerjavom izvlekli vozilo iz težavnega položaja.
razna obvestila
Združenje prostovoljnih krvodajalcev — sekcija Sovodnje priredi tečaj »Nega bolnika na domu«. Tečaj se bo pričel drevi ob 20. uri. Prijave pri Marinki Batič, tel. 882043. Število mest je omejeno.
Združenje prostovoljcev MOVI prireja drevi ob 20.30 v centru Stella Matuti-na okroglo mizo o odnosih z inštitucijami in obstoječo zakonodajo.
razstave
V razstavnih prostorih avditorija v
Ul. Roma je do četrtka, 19. t.m., na ogled antološka razstava fotografskega mojstra Milenka Pegana iz Nove Gorice. Ogled ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30.
kino
Gorica
VERDI 20.30 »Parlami d'amore Mariu«. Gledališka predstava.
CORSO 18.00-22.00 »La mosca«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »LJniziazione«. Serena Grandi. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Časa matrig-na«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Demoni«.
DESKLE 19.30 »Kje so fantje«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
SanfAntonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
Danes v Gorici ob 12.30 Jožef Figelj iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Pevmo.
Berite
»Novi Matajur«
-I” Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Jožef Figelj
Pogreb bo danes ob 12.30 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Pevmo.
SVOJCI
Pevma, 17. februarja 1987
Ravnatelj, učno in neučno osebje klasične gimnazije in liceja Primož Trubar izrekajo globoko sožalje Anici Figelj ob smrti njenega dragega očeta.
Na svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah
Tudi Italijani in Jugoslovani so se tokrat izkazali
OBERSTDORF -Na sprinterski progi na 15 km smučarskega teka za svetovni pokal so v nedeljo presenetljivo slavili Italijani. S 26 - letnim Marcom Albarel-lom iz Courmaye-urja so namreč imeli zmagovalca, ob njem pa so še vsi trije tovariši iz reprezentance uvrstili med prvih 15.
Skoraj neznani Albarello je zasluženo osvojil to prestižno kolajno in je torej ponovil uspeh Franca Nonesa izpred 19. let na SP v Grenoblu.
Albarello je smučal zelo racionalno, saj je najprej nadziral tekmo (po petih kilometrih je bil tretji za Švedom Sva-nom, ki je končal na 23. mestu in za Sovjetom Smirnovom), v vodstvu pa je bil že po desetih kilometrih. Svoje nasprotnike je stalno nadziral ter nato v sprintu zasluženo slavil.
Matjaž Zupan
Vrstni redM. Albarello (It.) 43'01"8; 2. Wassberg (Šve.) po 6"8; 3. Deviatrov (SZ) po 7"8; 4. Mikkelsplass (Nor.) po 10 6; 5. Smirnov (SZ) po 22"8; 6. Ul-vang (Nor.) po 27"7; 7. Vanzetta (It.) po 36"4;..,13. Polvara (It.) po 1'04"2; 14. De Zold po 1'10"1.
V nedeljo je več kot 30.000 gledalcev je doživelona skakalnem štadionu Schattenberg dramatičen boj za naslov svetovnega prvaka. V fantastič-
nem finalu prve skakalne preizkušnje na svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah 1987 je komaj 18-letni Matjaž Zupan iz Dupelj pri Kranju s četrtim mestom imenitno izpolnil večino realnih želja naše ekipe.
Jugoslovanski tabor je na koncu sijajne prireditve doživel tudi pretres, ko je Miranu Tepešu spolzela iz rok velikanska priložnost, da bi si še z enim vrhunskim nastopom priskakal , če že ne zmago, pa vsaj eno od odličij.
Tekmovanje se je takoi končalo z zmago Avstrijca Felderja pred Norvežanom Opaasom in rojakom Vettorijem.
Vrstni red: 1. Felder (Av.) 216,0 (110, 112,5); 2. Opaas (Nor.) 208,3 (111, 111); 3. Vettori (Av.) 207,0 (108,5, 109); 4. Zupan (Jug.) 206,0 (110,5, 109,5); 5. Klau-ser (ZRN) 204,5 (109,5, 108)...13. Tepeš (Jug.) 194,9 (112, 104).
Včeraj pa je na klasičnem teku na 5 km zmagala finska tekmovalka Marjo Matikajnen, ki je v petek že osvojila srebro na dvakrat daljši progi.
Vrstni red: 1. Marjo Matikajnen (Fin.) 14'45"7; 2. Anfisa Ratsikova (SZ) 14'49"3; 3. Evi Kratzer (Švi.) 14'52''5.
Danes bo na sporedu moška štafeta 4 x 10 km v prosti tehniki.
KOLAJNE
z	s	b
2	1	2
1	1	1
1	2	0
1	0	1
1	0	0
0	1	1
0	0	1
smučarske varnostne vezi
TVROLIA®
PROIZVODNJA: (|) TITAN PRODAJA:90S Slovenijašport
Na » Teku treh dežel« v Kranjski Gori
Najuspešnejši Avstrijci
KRANJSKA GORA Tradicionalni smučarski tek "Treh dežel" se je letos izjemoma odvijal samo po Sloveniji in naši deželi. Praznično razpoloženje udeležencev je namreč skvarilo južno vreme, ki na avstrijski strani ni omogočalo varne izpeljave prog. Na več mestih je namreč grozila nevarnost plazov. Zaradi tega je proga namesto 30 merila 24 km, kljub odjugi pa je bila pripravljena zelo dobro in je bila mestoma tudi zelo hitra. Speljana je bila od Kranjske gore do Bele peči in nazaj.
Na startu se je zbralo okoli 1200 tekačic in tekačev, ki so se pogumno pognali na pot. Če je njihovo vnemo morila odjuga, med tekmovanjem vsaj ni deževalo.
Udeleženci teka "Treh dežel" so bili razdeljeni v kategorizirane tekače in rekreativce. Med prvimi so imeli največ uspeha Avstrijci, ki so v moški konkurenci osvojili prva tri mesta, med dekleti pa prvi dve. V kategorijah rekreativcev so imeli največ uspeha ponovno Avstrijci in Italijani. Edino zmago za Slovenijo je zabeležila Marija Bednaržek iz Krškega.
Norveška
Švedska
Finska
Avstrija
Italija
sz
Švica
Smučanje: na veleslalomu za SP
Na ženskem slalomu za SP v Fluehliju
Zurbriggen potrdil svojo moč
TODTNAU — Svetovni prvak Pirmin Zurbriggen je osvojil nedeljski predzadnji veleslalom za svetovni pokal. Na progi, ki je postala zahrbtna zaradi megle, se je ponovil vrstni red iz Crans Montane, kar dokazuje, da je bil slednji dokaj realen. Edini jugoslovanski predstavnik iz prve jakostne skupine Rok Petrovič je zapeljal iz proge že v prvem teku, dobro pa so se tokrat odrezali Italijani. Že dolgo časa namreč ne zasledimo tri italijanske tekmovalce med prvo šesterico.
Tomaž Čižman je osvojil dobro 15. mesto, v prvem teku pa je odpadel tudi Grega Benedik. Čižman je torej le rešil »čast« jugoslovanskega smučanja in sicer skoraj na dan svojega dvaindvajsetega rojstnega dneva. Slednjega je sicer tu pa tam presenetila proga, ki je bila od starta do štarta bolj zdelana, toda naš reprezentant je prehitel vrsto znanih tekmovalcev. Ko se je spustil po progi je bila vidljivost zelo slaba, tako da ni mogel izkoristiti dobre štartne številke.
Vrstni red: 1. Zurbriggen (Švi.) 2'38"95; 2. Girardelli (Luks.) 2'39"16; 3. Wasmeier (ZRN) 2'39"27; 4. Erlacher (It.) 2'39 ’88; 5. Tomba (It.) 2,40"01; 6. Pramotton (It.) 2'40"39; 7. Gaspoz (Švi.) 2’40"75; 8. Stenmark (Šve.) 2'40"84; 9. Mayer (Av.) 2'40"85; 10. Pieren (Švi.) 2’40"90.
Skupna lestvica za SP: Zurbriggen (Švi.) 274, Wasmeier (ZRN) 174, Gaspoz. (Švi.) 145, Stenmark (Sve.) 134, Pramotton (It.) 118, Girardelli (Luks.) 96, Križaj (Jug.) 85.
Spet švicarsko slavje
FLUEHLI - Švicarsko smučanje je doseglo še eno zmago v slalomu za SP. Prvo mesto je tokrat odnesla Corinne Schmidhauser s samo stotinko sekunde prednosti nad Avstrijko Maierhofer. Svetovna prvakinja Hess je bila tretja.
V Fluehliju se je beli cirkus mudil prvič in krajevna skupnost je poskrbela, da so gosti odnesli najboljši vtis. Proge so bile dobro pripravljene, med prvim spustom pa je nekoliko snežilo in slabša vidljivost je zakrivila nekaj izpadov. Tamara McKinney (ZDA) je bila najimenitnejša žrtev, druge vožnje pa se ni mogla udeležiti niti svetovna prvakinja v veleslalomu Schneider. Američanka je kljub negativnemu nastopuobdržala prvo mesto na slalomski lestvici, zmagovita Švicarka pa se ji je približala na sami dve točki.
Mateja Svet je računala na nekaj točk za skupno lestvico SP in ob merjenju vmesnega časa je kazalo, da bo do takega cilja prišla, nekaj vratc pred koncem pa je smučka zajela vratnico in nastopa je bilo konec. Edina Jugoslovanka, ki si je priborila pravico za drugi nastop je bila Mojca Dežman, ki pa je bila v končni razvrstitvi komaj 24.
Vrstni red:
1. Schmidhauser (Švi.) 1'31"58; 2. Maierhofer (Av.) r31"59; 3. Hess (Švi.) r31"92; 4. Steiner (Av.) 1'31"95; 5. Von Gruenigen (Švi.) 1'32"16; 21. Lucco (It.) 1'36"34; 22. Merig-hetti (It.) 1'36"38; 24. Dežman (Jug.[ 1'36"59.
Lestvica za SP: 1. Schneider ]Svi.) 230; 2. Walliser (Švi.) 229; 3. Oertli (Švi.) 174; 4. Hess (Svi.) 136; 5. Svet (Jug.) 126. V ločeni lestvici za slalom je Mateja Svet na 9. mestu.
Cividinu italijanski pokal
TRST - Rokometaši Cividina so prvič osvojili italijanski pokal. V odločilnem srečanju so s 37:21 premagali Prato. Končni vrstni red: 1. Cividin, 2. Ortigia Sira-cusa, 3. Prato, 4. Imola.
Edbergu dvoransko prvenstvo ZDA
MEMPHIS - Šved Edberg je zmagal na teniškem dvoranskem prvenstvu ZDA. V finalnem dvoboju je namreč Američan Connors odstopil v drugem nizu zaradi poškodbe. Edberg je bil v vodstvu s 6:3, 2:1.
Damiani lahko meri visoko
LUCCA - Italijanski boksar težke kategorije Francesco Damiani je na poti proti svetovnemu vrhu uspešno prestal še eno preizkušnjo. Že v prvem krogu je podrl Američana Gregga, ki je na 12. mestu rang lestvice WBC. Gregga, ki je diplomirani sociolog, so celo sprejeli v bolnišnico, a so ga k s reči kmalu odslovili. Damiani zdaj lahko res meri visoko.
Evropski uspehi italijanskih odbojkaric
RIM - Minuli konec tedna so bili na sporedu finalni boji v ženskih odbojkarskih evropskih pokalih, v katerih so se italijanske ekipe še kako izkazale. V pokalu prvakinj je bila Teodora iz Ravenne druga za Sovjetinjami Uraločke, a Italijanke so v odločilnem srečanju za srebro s 3:2 prvič doslej premagale moskovski CSKA. V pokalu pokalnih prvakinj je zmagal Minsk, Nelsen iz Reggio Emilije je podprvak, zagrebška Mladost pa je četrta. Zvezni pokal pa je osvojila ekipa Civ & Civ iz Modene pred Munsterjem (NDR) in Voghijem (It.).
Salonenova zmaga v dvomu
PARIZ„- Zmaga Finca Salonena na ral-Ivju po Švedski je pod vprašajem. Kaže, da je bila njegova mazda 323 opremljena z neserijsko turbino, kar je seveda prepovedano. Končno besedo bo tekmovalna komisija izrekla v četretek. V primeru diskvalifikacije bi zmaga pripadla Švedu Ericssonu na lancii delta.
DIRKA TRIS
RIM - Zmagovita kombinacija dirke tris je sledeča: 4, 5, 12. Kvota je 32.365.939.
V drugi italijanski nogometni ligi
Košarka: v italijanski A-2 ligi
Triestina povsem razočarala
Stefanel sijajen v gosteh
Sambenedettese - Triestina 1:0
(1:0)
STRELEC: Cesari v 6. min.
SAMBENEDETTESE: Borin, Nobili, Rondini, Ferrari, Pascucci, Cagni, Tur-rini, Di Fabio, Cesari (Di Nicola), Manfrin (Petrangeli), Ficcadenti.
TRIESTINA: Gandini, Costantini, Polonia (Gamberini od 57. min.), Orlando, Cerone, Biagini, Scaglia (Di Gi-ovanni od 75. min.), Strappa, Cinello, Causio, lachini.
SAN BENEDETTO DEL TRONTO — Triestina je v tem srečanju resno računala na prvo zmago v gosteh, a se vrača v Trst s petim porazom in brez možnosti, da se še vključi v boj za napredovanje. Že nekaj kol Triestina ne igra kdove kako dobro, a doslej ji je vedno uspelo doseči ugoden rezultat, tokrat pa ji je sreča obrnila hrbet. Fer-rarijevi možje so imeli kar 84 minut časa, da izenačijo začetni zadetek, ki ga je mladi Cesari dosegel v dvomljivem položaju. In vendar ni Causiu in tovarišem uspelo izpeljati niti ene resne akcije, če ne upoštevamo strela z glavo Cinella v prvem polčasu. Podatek, da je bil na koncu najboljši igralec Triestine vratar Gandini, pove vse.
IZIDI 21. KOLA: Arezzo - Cesena 1:1, Bologna - Campobasso 1:1, Cremo-nese - Catania 1:1, Vicenza - Cagliari 0:1, Lecce - Modena 2:0, Messina - La-zio 2:0, Parma - Bari 2:1, Pescara - Ge-noa 2:1, Piša - Taranto 2:0, Sambenedettese - Triestina 1:0.
LESTVICA: Pescara in Cremonese 26, Messina 25, Genoa in Lecce 24, Parma 23, Cesena 22, Piša 21, Modena,
Arezzo in Bologna 20, Triestina in Bari 19, Vicenza in Catania 18, Sambenedettese 17, Lazio 16, Campobasso 15, Taranto 14, Cagliari 13.
PRIHODNJE KOLO: Bari - Arezzo; Cagliari - Messina; Catania - Piša; Cesena - Sambenedettese; Campobasso -Parma; Genoa - Bologna; Lazio - Pescara; Modena - Vicenza; Taranto -Cremonese; Triestina - Lecce.
V meddeželni ligi
Gorizia zdaj sama na četrtem mestu
Gorizia - Santarcangelo 2:1 (0:1)
STRELEC za Gorizio: De Marco (2).
GORIZIA: Ermacora, De Marco, Tal-landini, Marchesan, Macuglia, Satur-no, Fierro, Lazzara, Voljč, Giacometti (Facchin), Grop.
V dokaj razburljivem in živčnem srečanju je Gorizia zmagala proti ekipi, ki sodi v ožji krog enajsteric, ki se še potegujejo za napredovanje. Srečanje se je dokaj slabo začelo za gostitelje, saj so gostje prišli prviv vodstvo in vse je kazalo, da bodo Voljč in tovariši potegnili krajši konec. Gorizio pa je iz zagate rešil branilec De Marco, ki je bil dvakrat uspešen.
LESTVICA: San Dona 29, San Marino in Riccione 28, Gorizia 26, San Laz-zaro in Miranese 25, Santarcangelo 22, Russi 21 itd.
PRIHODNJE KOLO: Fontanafredda (14) - Gorizia (26).
Alno Fabriano - Stefanel 68:83 (31:36)
ALNO FABRIANO: Francescatto 9, Romano 6, Sala 11, Benevelli 4, Gueri-ni, Marcel 10, Boni 4, Gatto, Servadio 16, Israel 8.
STEFANEL: Bobicchio 6, Fischetto 12, Gatto, Bonventi, Johnson 10, Riva 4, Vitez 19, Jones 19, Bertolotti 13, Tasso.
Kaže, da je tržaški Stefanel ekipa, ki je najbolj v formi v zadnjem obdobju v tej A-2 ligi. Tokrat je na tujem prepričljivo premagal Fabriano ter se tako oddolžil za pokoč poraz iz prvega dela prvenstva. Stefanel.je vodil praktično celo tekmo, posebno pa se se izkazali Fischetto, Vitez in Jones.
S to zmago ima tržaška ekipa realne možnosti, da se uvrsti celo v »play-out«, s katero lahko še računa na napredovanje, ki je bilo še pred mesecem prava utopija. V tej ekipi vlada sloga, vsi igralci pa so prišli v formo v pravem trenutku, TanjeviČevo delo pa se končno bogato obrestuje.
Pepper - Segafredo 78:72 (40:33)
PEPPER : Procaccini 11, Pilutti 3, Lingenfelter 24, Sfiligoi 8, Lawrence
totip		
1. — 1.	Berrusco	2
2.	Diamond	1
2. — 1.	Blasius	1
2.	Egalik	X
3. — 1.	Dadier	2
2.	Edredone - RL	1	
4. — 1.	Embassy - LP	2
2.	Erding del Pri	2	
5. — 1.	Domec Devignon	2	
2.	Dalzel	X
6. — 1.	Danger's	1
2.	Sam's Tailor	2
	KVOTE	
12 (13 DOBITNIKOV)		46.072.000 lir
11 (509 dobitnikov)		1.160.000 lir
10 (5.871 dobitnikov)		98.000 lir
19, Valentinsig 3, Teso 10, Milani, Pic-coli, Lucantoni.
SEGAFREDO: Marušič 8, Gilardi, Sala 7, Ardessi 2, Lorenzi 2, Mitchell 22,Borsi, Bullara 16, Brown 15, Stra-maglia.
P.M.: Pepper 13:18, Segafredo 17:24. P.O.N.: Marušič v 36. min., Brown v 39. min. SODNIKA: Casamassima iz Coma in Paroncelli iz Vareseja.
Igralci goriškega Segafreda so tudi v nedeljo zapustili poraženi igrišče.Če po eni strani so Bosinijevi varovanci bili pred izredno težko preizkušnjo (Pepper namreč trenutno zaseda kar drugo mesto na skupni lestvici), po drugi niso naredili ničesar, da bi osvojili novi par izrednovažnih točk v boju za obstanek. Goričani so igrali preveč sproščeno in skorajda nemotivirano, izgubili so veliko število žog, v obrambi pa so dopuščali tudi veliko nižjim nasprotnikom, da so nemoteno lovili odbite žoge.
Kljub porazu so Goričani ohranili dve točki naskoka pred zadnjima uvrščenima ekipama Citrosila in Corset-ris. V prihodnjem kolu pa bodo v Gorico prišli na obisk igralci Alna iz Fabrijana, zmaga pa bi pomenila velik korak naprej proti mirnejšim vodam lestvice.
M. Čubej
	totocakio		
Arezzo - Cesena	X
Bologna - Campobasso	X
Cremonese - Catania	X
Vicenza - Cagliari	2
Lecce - Modena	1
Messina - Lazio	1
Parma - Bari	1
Pescara - Genoa	1
Piša - Taranto	1
Sambenedettese - Triestina 1 Legnano - Spal	2
Licata - Catanzaro	2
Giulianova - Vis Pesaro	1
KVOTE
13 (38 dobitnikov) 213.967.000 lir
12 (985 dobitnikov)	8.254.000 lir
OSTALI IZIDI 26. KOLA: Jollyco-lombani - Standa 85:91; Filanto - Be-netton 85:86; Corsa Tris - Alfasprint 76:80; Spondilatte - Fleming 75:57; Cit-rosil - Annabella 103:105; Facar - Li-berti 89:78.
LESTVICA: Benetton Treviso 38; Pepper Mestre in Liberti Firence 34; Filanto Desio 32; Annabella Pavia 30; Spondilatte Cremona, Jollycolombani Forli in Alfasprint Neapelj 28; Standa Reggio Calabria 26; Alno Fabriano 23; Fleming P.S.Giorgio in Facar Pescara 22; Stefanel Trst 20; Segafredo Gorica 18; Citrosil Verona in Corsa Tris Rieti 16. PRIHODNJE KOLO (22.2.): Stefanel
-	Corsa Tris; Segafredo - Alno.
A-1 LIGA Gneča na vrhu
IZIDI 26. KOLA: C. Riunite - Tracer 104:105; Scavolini - Arexons 109:102; Mobilgirgi - Berloni 87:82; Bancoroma
-	Hamby 91:72; Divarese - Ocean 101:84; Allibert - Dietor 76:65; Fantoni
-	Enichem 129:119; Yoga - Giomo 79:81.
LESTVICA: Dietor Bologna, Divarese Varese, Arexons Cantu in Tracer Milan 36; Scavolini Pesaro 32; Mobilgirgi Caserta 30; Enichem Livorno 28; Giomo Benetke, Bancoroma Rim in Allibert Livorno 26; Berloni Turin in Yoga Bologna; C. Riunite Reggio Emi-lia 22; Ocean Brescia 12; Fantoni Videm 12; Hamby Rimini 4.
V 1. B jugoslovanski moški košarkarski ligi
Smelt Olimpija nezadržna
Ljubljanski drugoligaš, ki je, kot vse kaže, v tej konkurenci »po pomoti«, je v nedeljo zabeležil izdatno zmago v gosteh. Smelt Olimpija je namreč premagala Novi Zagreb s 113:93.
Izidi 21. kola: Kvarner - Željezničar 78:77; Mineral Slovan - Monting 85:72; Borovo Startas - Spartak 69:97; Novi Zagreb - Smelt Olimpija 93:113; Famos
-	Slavonka Osijek 91:93.
LESTVICA: Smelt Olimpija 40, Kvarner 34, Željezničar 28, Spartak 26, Novi Zagreb 24, Servo Mihalj in Borac 22, Monting, Mineral Slovan in Borovo Startas 18, Vojvodina 16, Slavonka 14, TIMA MTT 12, Famos 2.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
STOLETNICA TELOVADNEGA DRUŠTVA GORIŠKI SOKOL
Kulturni dom Gorica, petek, 20. februarja, ob 20.30:
SLAVNOSTNA TELOVADNA AKADEMIJA IN ODPRTJE RAZSTAVE O DELOVANJU SOKOLA IN DANAŠNJIH GORIŠKIH SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV
Mala dvorana Kulturnega doma, četrtek, 26. februarja, ob 20.30:
PREDVAJANJE KRATKOMETRAŽNIH FILMOV S ŠPORTNO TEMATIKO
PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (22. 2.): Avellino - Ascoli; Brescia -Como; Empoli - Atalanta; Milan - Juventus; Roma - Inter; Sampdoria - Verona; Torino - Napoli; Udinese - Fiorentina; Siena - Livorno; Massese - Novara; Venezia - Pavia; Vis Pesaro - Lanciano: Nissa - Siracusa
Košarkarska B-2 liga: z odlično obrambo skoraj do prestižnega uspeha
Jadran pokazal izredno značajno igro
PALLACANESTRO FERRARA - JADRAN 83:80 (53:42)
FERRARA: Gurtner 11 (5:10), Monari, Albertoni 2, Pedeni 15 (3:6), Di Benedetto 13 (1:4), Natali 2, Morelli, Manzin 16 (1:1), Cavallari, Bortolini 24 (8:12).
JADRAN: Žerjal, Lokar 16 (3:5), Gulič 11 (4:7), Sosič 4, Štoka, Terčon, Rauber 6, Ban 11 (1:3), Daneu 5 (1:2), Čuk 27 (5:5).
SODNIKA: Cumbo (Agrigento), Licari (Maršala); PM: Ferrara 20:35; Jadran 14:22; PON: Čuk (40), Rauber (40); 3 TOČKE: Lokar 1, Gulič 1; Manzin 1, Bortolini 1. GLEDALCEV: 800.
V nedeljo je Jadran izgubil edinstveno priložnost, da osvoji zmago na gostovanju pri prvouvrščeni ekipi. Le tri minute pred koncem je vodil z 79:76, vendar pa mu je takrat zmanjkalo moči in nasprotniki so se zbrali ter z izredno težavo osvojili izredno pomembno zmago, s katero se še potegujejo za napredovanje v A-2 ligo. Po zaključku tekme je bilo namreč veselje in olajšanje jasno razvidno na obrazih odbornikov, gledalcev in igralcev iz Ferrare.
Kaj pa Jadran? Dokazal je, da se lahko enakovredno (tudi na tujem) bori s katerokoli ekipo iz te B-2 lige,
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI - 2 TOČKI: Žerjal 0:2; Čuk 11:15; Lokar 5:12; Gulič 2:6; Sosič 2:3; Rauber 3:8; Ban 5:10, Daneu 2:3. 3 TOČKE: Lokar 1:2; Gulič 1:2; Ban 0:2. ASISTENCE: Žerjal 1; Čuk 1; Lokar 1; Rauber 1; Daneu 4. SKOKI - obramba, napad: Žerjal 1, 0; Lokar 1, 0; Gulič 0, 1; Sosič 3, 0; Štoka 2, 0; Rauber 3, 1; Ban 8, 4; Daneu 2, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Žerjal 1, 3; Čuk 1, 2; Lokar 3, 1; Sosič 1, 0; Rauber 1, 4; Ban 6, 5; Daneu 5, 4.
le da ima za to dovoljšnje motivacije. V drugem polčasu je namreč Jadran naravnost šolsko dokazal, kako je treba igrati obrambo 1-3-1, predvsem pa, kaj pomeni značajnost in temperament. Prav zaradi teh dveh faktorjev
je treba pohvaliti čisto vse jadranovce, tudi tiste, ki so dosegli manj točk, zato pa so igrali vrhunsko v obrambi.
Začetek tekme ni bil najboljši, saj je Ferrara v prvem delu igre stalno vodila za 6-8 točk, proti koncu prvega dela igre pa celo za 14—16 točk. Ferrara je igrala zalo agresivno, morda celo grobo, saj jo je npr. skupil temperamentni Valter Sosič, ki je dobil kar dva huda udarca v nos. Vendar pa je Ferraro zmedla Jadranova obramba, "najprej mož-moža, nato pa 1-3-1, vseeno pa se je polčas zaključil z vodstvom nasprotnikov za enajst točk.
V drugem polčasu je peterka Čuk, Rauber, Lokar, Ban in Žerjal stopila
trdno prepričana v svoje sposobnosti. V 23. min. je bil izid 55:50 za domačine, v 30. pa 71:64. Jadran je kmalu stanje izenačil in začel se je boj »na nož«, ki se je zaključil z zmago gostiteljev le zaradi preutrujenosti Bana in tovarišev, ki so morali lep del tekme nasprotnika »loviti«. Dve tehnični napaki in nekaj nerodno izgubljenih žog, ter je bilo tekme konec. Vsekakor se jadranovci vračajo iz Ferrare z dvignjeno glavo, saj je tudi izredno korektna nasprotnikova publika našim fantom na koncu ploskala, kar je lepa pohvala za prikazano igro in karakter.
Dušan Jelinčič
Rebellato: »Vaša obramba nas je zmedla«
Po koncu tekme so se nasprotnikovi odborniki in spremljevalci prav oddahnili, vendar pa so bili kar jezni na svoje fante. »Kako se more zgrešiti osem zaporednih prostih metov v ključnem trenutku?« se je spraševal starejši moški, ki je nervozno stiskal cigareto, drugi pa mu je odvrnil, da ne more ekipa, ki računa na napredovanje, doma voditi za 16 točk in nato tvegati poraz.
Nasprotnikov trener Claudio Rebellato pa je na vprašanje, česa se je najbolj bal pri Jadranu, tako odgovoril: »Bal sem se predvsem njihove hitrosti in strelov Bana, Guliča in Čuka, pa tudi nepredvidljivosti Lokarja. Zmedla nas je tudi njihova obramba, ki je bila zelo učinkovita, saj je znala dobiti naše šibke točke. Tako se nas je polastila povsem neutemeljena trema, da ne bomo tekme uspešno speljali do konca. Naši pivoti so bili vse preveč statični, zunanji igralci pa so vse preveč zadrževali žogo. vsaj v
obrambi smo igrali solidno, saj smo jih celo prisilili, da so izgubili žogo zaradi 30 sekund.«
Jadranov pomožni trener Stojan Kafol pa je tako analiziral Jadranovo tekmo: »Po slabi obrambni igri v prvem polčasu smo se med odmorom v slačilnici zmenili, kako je treba v drugem delu braniti. Igralci so se točno držali navodil ter bi lahko z učinkovito igro z malo več športne sreče celo zmagali. Pohvaliti je treba čisto vse igralce, omenil pa bi predvsem Bana, Lokarja in Sosiča. V Ferrari pa so lahko z lepo košarkarsko predstavo zadovoljni.
Jadranov zdravnik Renato Štokelj je imel v nedeljo polne roke dela. »Res je. Valter Sosič je na začetku tekme dobil močan udarec v nos, tako da smo ga morali celo pospremiti v slačilnico. Glede na to, da je on bistven igralec v coni 1-3-1, je po udarcu spet stopil na igrišče in dobil še drugega na isto mesto. Stisnil je pač zobe in odigral dobro tekmo, zato ga je treba pohvaliti, (d.j.)
IZIDI 20. KOLA
Castelfranco - Caveja	83:68
Petrarca PD - Spinea	84:70
Ferrara - JADRAN	83:80
Costa Imola - Viri. Murano 100:84 Montebelluna - Oderzo	67:63
Stefanel TV - San Donš	104:72
Vicenza - Virtus PD	97:88
Icot Forli - Malaguti	78:72
Costa Imola Ferrara Spinea Montebelluna Virtus PD Stefanel TV Petrarca PD Virtus Murano Oderzo Castelfranco
JADRAN Malaguti San Donš Icot Forli Vicenza Caveja
LESTVICA
20 15 5 20 15 5 20 13 7 20 12 8 20 11 9 20 11 9 20 11 9 20 10 10 20 10 10 20 10 10 20 10 10 20 9 11 20 8 12 20 7 13 20 6 14 20 2 18
1757:1574 30 1699:1608 30 1597:1519 26 1634:1596 23 1788:1716 22 1598:1569 22 1614:1587 22 1688:1670 20 1516:1524 20 1446:1455 20 1703:1729 20 1672:1656 18 1756:1800 16 1710:1868 14 1568:1679 12 1534:1698 4
PRIHODNJE KOLO (21. in 22. 2.) JADRAN - Petrarca PD (21. 2. ob 21.00); Caveja - Vicenza; Spinea -Malaguti; Costa Imola - Castelfranco; Oderzo - Icot Forli; Virtus Murano - Stefanel TV; San Dona - Ferrara; Virtus PD - Montebelluna
JADRANOVI STRELCI
Ban 396 (113:138); Čuk 297 (37:51); Gulič 246 (61:101); Rauber 219 (28:41); Lokar 187 (39:52); Daneu 175 (29:49); Sosič 63 (13:27); Žerjal 58 (14:20); Štoka 35 (7:11); Terčon 9 (3:12)
:			naše šesterke r deželnih odbojkarskih linah			
Začel se je končni nalet...
Po nepričakovani zmagi Mogliana v Padovi
Izid boja za vrh zopet negotov
	tako v ženski b ligi	mi	
IZIDI 16. KOLA MEBLO - Cervignano	3:0	LESTVICA Nervesa	16 13			3	43:16	26
(15:15, 15:6, 15:9)		Tregarofani PD	16	13	3	40:15	26
Nervesa - Volpe Fiesso	3:0	Mogliano	16	12	4	42:16	24
(15:7, 15:6, 15:7)		Conegliano	16	12	4	41:22	24
Tregarofani - Mogliano Veneto	0:3	MEBLO	16	11	5	38:24	22
(11:15, 11:15, 5:15)		Viadana MT	16	9	7	34:25	18
Viadana - Conegliano	2:3	Torrefranca	16	9	7	29:28	18
(15:5, 4:15, 15:17, 15:9, 8:15)		Ferrara	16	5	11	26:36	10
Albatros - Ferrara	3:2	Volpe Fiesso	16	5	11	18:40	10
(15:9, 12:15, 15:1, 13:15, 15:10)		Albatros	16	4	12	18:40	8
Torrefranca - Torriana	3:1	Cervignano	16	2	14	11:43	4
(15:9, 15:2, 12:15, 15:2)		Šote. Gradišče	16	2	14	10:45	2
PRIHODNJE KOLO (21. 2.)
Estense Volley Ferrara - MEBLO, Volpe Fiesso - Torrefranca Trento, Eurometano Cervignano - Tregarofani Padova, Conegliano - Nervesa, Mogli-ano Veneto - Albatros Treviso, Torriana Soteco Gradišče - Pro Loco Vladana.
LESTVICA UČINKOVITOSTI: Maver 122, Žerjal 84, Nacinovi in Kralj 78, Klemše 75, Mira Grgič 19, Garbini 12, Neva Grgič 9, Vidali 3, Pertot 2, Malalan 1.
Boj za napredovanje v A-2 ligo se je po sobotnem kolu nepričakovano razvnel. Mogliano Veneto, ki je v prejšnjih dveh kolih doživel prav toliko porazov, je poskrbel za veliko presenečenje in sredi Padove kar s 3:0 premagal dotlej vodilni Tregarofani, ki je sicer že teden dni prej na gostovanju v Ferrari, kljub zmagi, kazal znake utrujenosti.
Pravzaprav se vse obrača v korist Nervese, ki je prav tiho in skromno prišla do vrha lestvice, a v boj za napredovanje so zdaj neposredno vpletene najmanj štiri ekipe, najmanj pa hkrati pomeni, da celo Meblo ni več brez možnosti in je prvo mesto tudi za našo ekipo vse prej kot nedosegljivo. Pogoj je, da združena ekipa zmaga v vseh preostalih šestih kolih (v Ferrari, Veroni in Coneglianu ter doma z Volpejem Fiesso, Nerveso in Torrefranco) in upa v ugoden razplet ostalih medsebojnih tekem (že v soboto bo na vrsti dvoboj Conegliano - Nervesa).
Skratka, vse je še zelo odprto in obeta se izredno dramatičen, izenačen in negotov končni šprint, kot v tej ligi že dolga leta ne.
V boju za obstanek v ligi
Valovci zamudili priložnost

tako v moški c-1 ligi

IZIDI 16. KOLA
VAL K. BANKA - Bassano	2:3
(15:6, 15:9, 11:15, 10:15,9:15) Ferroaluminio - ASFRJ Čedad 3:1 (15:3, 11:15, 15:10, 16:14)
Rangers Videm - CUS Trst	3:0
(15:5, 15:8, 15:12)
Faenza - Gioc Belluno	0:3
(5:15, 4:15, 9:15)
Natisone - Povoletto	0:3
(15:17, 9:15, 12:15)
(Elettronica Motta di Livenza ni igral)
LESTVICA					
Motta di Liv.	14	12	2	39:18	24
Gioc Belluno	14	10	4	36:17	20
Rangers Videm	15	10	5	35:18	20
Fr. Povoletto	14	9	53	4:20	18
Ferroal. Trst	15	9	6	36:29	18
VAL K. BANKA	15	7	8	31:29	14
ASFRJ Čedad	14	6	8	24:29	12
CUS Trst	14	5	9	22:31	10
Bassano	15	5	10	18:36	10
Natisone	15	4	11	16:38	8
Spem Faenza.'	15	3	12	14:10	6
Vse kaže, da se je v deželnih odbojkarskih ligah začel končni nalet. Prihaja namreč do čedalje bolj izrazitih razjasnitev na vrhu lestvice, bodisi zaradi razpletov v neposrednih spopadih bodisi zaradi zatona nekaterih šesterk, ki jim zmanjkuje psihična in fizična moč. Plamtijo boji za obstanek, pri čemer slabe šesterke dosegajo nepričakovane uspehe proti šesterkam srednje kakovosti, ki so že dokaj počitniško razpoložene. Tu je treba še upoštevati značilnosti vsake posamezne med ligami, ki se med sabo močno razlikujejo.
Najbližja gornjim navedbam je vsekakor moška C-2 liga. Žal je treba v tej konkurenci zabeležiti zaton goriš-ke 01ympie Kmečka banka, ki je v soboto doživela svoj tretji poraz v zadnjih štirih tekmah in se po imenitnem prvem delu prvenstva bržkone odpovedala vsakršnim ambicijam. Borovci so po drugi strani dosegli v boju za obstanek pomembno zmago, a zmagali so tudi vsi Borovi neposredni tekmeci, in to ravno tako povsem nepričakovano.
V ženski C-2 ligi je stanje dosti bolj mirno, to pa zaradi tega, ker je razlika v kvaliteti med posameznimi šesterka-mi tako velika, da do presenečenj objektivno ne more priti. Fincantieri in Martignacco sta že zdavnaj obsojena na izpad iz lige, Vivil in Latisana skorajda že ne moreta več zgrešiti napredovanja. Bor Friulexport z zmagi ohranja pičlo upanje, da še pride do drugega mesta, Sloga Koimpex pa brezskrbno in morda nekoliko že demotivirano čaka na konec lige.
D ligi sta spet bolj živahni. Med moškimi bo o napredovanju odločal neposredni tržaško-tržiški dvoboj med Fincantierijem in San Sergiom. Cen-troradio je edina ekipa, za katero se je liga že končala; Naš prapor Val Sirion si namreč po našem mnenju le ne sme dovoliti porazov, kakršnega je doživel v soboto proti Crisciju, ker s tem lahko, poleg Soči Sobema, še vedno škodi tudi sebi. Slogaši so še zmeraj zadnji, a so zopet dokazali, da morda tako slabe uvrstitve le ne zaslužijo.
Med ženskami je v dvoboju za vrh Agorest posredno iztržil niz Kontovelu Electronic Shop (v končnem obračunu je lahko tudi to odločilno!).
Na sliki: Soča Sobema je proti ekipi Pallavolo Trieste dosegla pomembno zmago.
MOŠKA C-2 LIGA
IZIDI 16. KOLA
Libertas Rozzol Trst - DLFAC Trst 3:0, BOR JIK BANKA - Libertas Turjak 3:1, Ginnastica Spilimberghese -OLVMPIA KMEČKA BANKA 3:2, Fi-ume Veneto - Futura Torriana Gradišče 3:2, Inter 1904 Trst - Anchor Fix Vivil 3:0, Volley Bali Maniago -Libertas Sacile 3:0.
LESTVICA
VoIiey Maniago	15	14	1	44:9	28
Inter 1904 TS	15	12	3	38:19	24
Rozzol Trst	15	10	5	34:21	20
OLVMPIA KB	15	10	5	34:21	20
Anchor Vivil	15	9	6	32:20	18
Lib. Turjak	15	8	7	30:26	16
Futura Gr.	15	7	8	30:32	14
Libertas Sac.	15	6	9	24:33	12
BOR JIK BANKA	15	5	10	23:36	10
Fiume Veneto	15	5	10	23:38	10
Ginnas. Spilim.	15	4	11	16:38	8
DLFAC Trst	15	0	15	11:45	0
PRIHODNJE KOLO (21. 2.)
Libertas Sacile - Inter 1904 Trst, Anchor Fix Vivil - Fiume Veneto, Futura Torriana Gradišče - Ginnastica Spilimberghese, 01ympia Kmečka banka - Bor JIK banka, Libertas Turjak - Rozzol Trst, DLFAC Trst -Volley Maniago.
FNULguMT
PREDSTAVLJA ŽENSKO C-2 LIGO
IZIDI 16. KOLA
Pastificio Crisci Gorica - SLOGA KOIMPEX 3:0, Ceramiche d'Arte Vivil - Fincantieri Tržič 3:1, Ginnastica Spilimberghese - Gieffe Pieris 3:2, Itac Cucine Fontanafredda - Lac Pav Natisonia 3:1, Libertas Martignacco - BOR FRIULEXPORT 0:3, Foče Colo-ri Latisana - Vilacher Tržič 3:0."
PRIHODNJE KOLO (21. 2.)
Vilacher Tržič - Libertas Martignacco, BOR FRIULEXPORT - Itac Cucine Fontanafredda, Lac Pav Nati-
sonia - Ginnastica Spilimberghese, Gieffe Pieris - Ceramiche d'Arte Vivil, Fincantieri Tržič - Pastificio Crisci, SLOGA KOIMPEX - Foče Co-lori Latisana.
LESTVICA					
Ceram Vivil	15	15	0	45:8	30
Col. Latisana	15	13	2	40:18	26
BOR FRIULEXP.	15	12	3	41:16	24
Pastificio GO	15	9	6	29:27	18
Fontanafredda	15	8	7	33:26	16
Pav. Natisonia	15	7	8	30:28	14
Villacher	15	6	9	26:33	12
Ginn. Spilim.	15	6	9	28:36	12
Gieffe Pieris	15	6	9	25:34	12
SLOGA KOIMP.	15	5	10	23:34	10
Fincantieri	15	2	13	14:42	4
Martignacco	15	1	14	12:44	2
MOŠKA D LIGA
IZIDI 14. KOLA
SLOGA - Fincantieri Tržič 0:3, Pallavolo Trst - Soča SOBEMA 2:3, NAŠ PRAPOR VAL SIRION - Pastificio Crisci Gorica 2:3, NP Centrora-dio Trst - San Sergio 0:3, Acli Ronchi - Pallavolo Mossa 3:1.
LESTVICA					
S. Sergio TS	13	12	1	28:12	24
Fincantieri	13	12	1	37:14	24
NP Centror. TS	13	10	3	32:20	20
NAŠ PR. VAL	13	8	5	32:22	16
Acli Ronchi	13	6	7	25:26	12
Pastificio GO	13	5	8	24:31	10
SOČA SOBEMA	13	5	8	23:30	10
Pall. Trst	13	3	10	19:35	6
Pall. Mossa	.13	2	11	15:35	4
SLOGA	13	2	11	14:34	4
PRIHODNJE KOLO (21. 2.)
Pallavolo Mossa - NP Centroradio Trst, San Sergio Trst - NAŠ PRAPOR VAL SIRION, Pastificio Crisci Gorica - Pallavolo Trst, SOČA SOBEMA -SLOGA, Fincantieri Tržič - Acli Ronchi.
ŽENSKA D LIGA
IZIDI 14. KOLA
Mobilcasa Corridoni - Majanese 0:3, KilIjoy Trst - KONTOVEL EL-LETRONIC SHOP 1:3, AGOREST -SOKOL INDULES 3:0, BREG AGRAR - Le Volpi 3:1, Nuova Pallavolo Rafalno Immobiliare (ni igrala).
LESTVICA					
AGOREST	13	12	1	36:12	24
KONTOVEL E. S.	12	11	1	34:12	22
BREG AGRAR	13	10	3	34:17	20
Majanese	12	7	5	25:18	14
SOKOL IND.	12	6	6	26:19	12
NP Rabino Imm.	12	6	6	22:27	12
Killjoy	13	5	8	24:29	10
Corridoni	13	2	11	12:35	4
Le Volpi	13	2	11	11:35	4
Fincantieri	9	0	9	7:27	0
PRIHODNJE KOLO (21. 2.)
Nuova Pallavolo Rabino Immobiliare - AGOREST, SOKOL INDULES - Killjoy, KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - Mobilcasa Corridoni, MAJANESE - BREG AGRAR (počivajo Le Volpi Trst).
PRIHODNJE KOLO (21.2.)
ASFRJ Čedad - VAL KMEČKA BANKA, Friuli Povoletto Videm, Motta di Livenza - Ferroaluminio Trst, CUS Trst - Spem Faenza, Gioc Belluno - San Giovanni Natisone (počiva Bassano del Grappa).
Odbojkarji Vala Kmečka banka so v soboto izgubili lepo priložnost, da bi postavili besedo konec vsem možnim ugibanjem o možnih razpletih v boju za obstanek v ligi. Kot je pričakovati, so vsi tekmeci za dno izgubili, valovci pa tega niso znali izkoristiti, saj so povsem nepričakovano sredi Štandreža klonili pred žilavim Bassanom in mu omogočili, da se znova poteguje za ohranitev tretjeligaškega statusa. V bistu je bilo sobotno kolo tega povsem nenormalnega prvenstva (za valovce je ta ugotovitev še posebej prikladna) tokrat v mejah normalnosti in zgleda, da so le Štandrežci ubrali drugo oziroma... običajno pot. Pravzaprav pa se položaj Vala Kmečka banka bistveno ni spremenil, le da bo zdaj potrebno kdaj drugič nadoknaditi izgubljeni točki.
uvoz - izvoz	KKKf}/[fTI[j[ki]fo][rl\^	PREDSTAVLJA DEŽELNA ODBOJKARSKA PRVENSTVA
predstavništva	KKlik ILlIUU U ll /C	TRST (Opčine) — Narodna ulica 51—Tel. 040/211424
Lokostrelstvo: v Reggio Emilii
Vesna Lutman državna podprvakinja
Vesna Lutman, lokostrelka Našega prapora, je dosegla odličen uspeh na državnem prvenstvu v Reggio Emilii, kjer je v kategoriji začetnic osvojila 2. mesto, za las pa ni ponovila lanskega uspeha, ko si je priborila državni naslov. Po dveh dneh tekmovanj je namreč zbrala 1059 točk, le eno manj od zmagovalke Lare Maccarinelli.
Vesnin uspeh je toliko večji, če pomislimo, da je po prven dnevu tekmovanja (strelja se z razdalje 25 in 18 m) bila na 4. mestu, s skoraj 40 točkami zaostanka za vodečo. V nedeljo pa je slovenska lokostrelka izredno dobro ciljala z razdalje 18 m, tako da je v tej konkurenci zasedla 1. mesto in s 544 točkami na 600 postavila nov državni rekord .
Dobro se je odrezal tudi Vesnin brat Boris, ki je v kategoriji dečkov s 482 točkami zasedel 7. mesto. Več o uspehu Vesne Lutman in njenega brata bomo še poročali.
Košarka: v promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Značajna igra Bora Radenske
CGI Radiograf -Bor Radenska 84:90 (46:46)
BOR RADENSKA: Kovačič, Korošec 22 (9:10), Salvi, Barini, Semen 2 (2:2), Pregare 19 (8:12), Pieri 26 (4:7), Kneipp 13 (5:6), A. Semen 4, Smotlak 4 (2:2).
3 TOČKE: Korošec 3, Pregare 3.
V dokaj izenačeni tekmi so borovci zasluženo premagali miljski CGI, čeprav so tudi tokrat nastopili brez Klobasa, ki se bo zaradi poškodbe na hrbtenici najverjetneje poslovil od letošnjega prvenstva. Vseeno so »plavi« dokazali, da je bil poraz pred tednom dni z Bregom in predvsem slaba igra, ki so jo tedaj predvajali, le slučaj. Tokrat so izredno uspešno napadali razne cone, ki so jih Miljčani predvajali in s solidno rrlož moža obrambo v drugem delu drugega polčasa strli odpor domačinov, ki so z neustavljivim centrom Grisonijem našim bili stalno za petami. Značajna igra Borovih košarkarjev torej, pri katerih zaslužijo pohvalo prav vsi, predvsem pa Korošec,
ki igra iz tekme v tekmo bolj zrelo in se lahko enakovredno kosa z telesno umerjeno ter mladi Smotlak (letnik močnejšimi centri tega prvenstva. 1971), ki je že na tej tekmi dokazal, da	(Vato)
tako		promocijski ligi na tržaške,	1	
IZIDI 15. KOLA
LESTVICA
CGI Milje - Bor Radenska	84:90
Polet - Libertas	92:72
Breg Adriath. - Kontovel El. Sh. 72:90 Santos - Ferroviario	91:64
Green Star - Stella Azzurra	58:91
Alabarda - Intermuggia	88:77
PRIHODNJE KOLO (21.2.)
Bor Radenska - Alabarda; Kontovel El. Shop - Polet; Intermuggia - Santos; Green Star - Breg Adriath.; Ferroviario - Libertas; Stella Azzurra - CGI Milje (22.2.)
Stella Azzurra BOR RADEN. Libertas Alabarda POLET
KONTOVEL ES Santos Ferroviario Intermuggia CGI Milje BREG AD. Green Star
14 11 14 10 13 9
0 14
1095:956 22 1259:1212 20 1191:1086 18 1149:1102 18 1040:1018 18 1219:1177 16 1088:995 14 1083:1082 10 1093:1101 10 1068:1144 10 1116:1237 10 963:1220 0
NAŠI NAJBOLJŠI STRELCI: Vremec (Polet) 323; Korošec (Bor) 292; L Starc (Kont.) 281; Zobec (Breg) 253; Pieri (Bor) 247; Pregare (Bor) 245; Čuk (Kont.) 211; Grilanc (Kont.) 207; Barut (Breg) 204; Sosič in Persi (Polet) 186.
Nogomet: v nedeljskem 17. kolu 2. amaterske nogometne lige
Tokrat od naših ekip uspešen edinole Kras
	rezultati		j
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI 17. KOLA
Zaule - Staranzano	1:1
Stock - Primorje	1:0
Vesna - Opicina	1:2
Giarizzole - Muggesana	2:2
Olimpia - Zarja	odi.
L'Architrave - CE Prisco	3:1
Vivai Busa - San Sergio	odi.
Supercaffe - Kras	0:1
LESTVICA
Zaule	17	8	7	2	17:7 23
Primorje	17	7	7	3	20:11 21
San Sergio	16	8	5	3	20:10 21
Vesna	17	7	6	4	21:17 20
Kras	17	7	6	4	21:14 20
Opicina	16	6	6	4	19:13 18
Staranzano	17	4	8	5	14:17 16
Vivai Busa	16	5	5	6	14:18 15
Stock	16	4	7	5	14:15 15
L’Architrave	17	2	11	4	21:23 15
Supercaffe Zarja	17 16	4 2	6 10	7 4	18:23 14 16:23 14
CE Prisco	17	3	8	6	17:23 14
Giarizzole-	16	3	7	6	16:22 13
Muggesana	16	1	11	4	17:20 13
Olimpia	16	3	6	7	13:22 12
PRIHODNJE KOLO (22.2)
San Sergio - Vesna; CE Prisco -Olimpia; Muggesana - Stock; Staranzano - Supercaffe; Zarja - Zaule; Opicina - Vivai Busa; Kras - L'Ar-chitrave; Primorje - Giarizzole.
Op. Supercaffe - Kras 0:1 (0:0)
STRELEC: Demeglio v 47. min.
KRAS: Mezzavilla, Purič, Šuc, Martini, Škabar, Famigliuolo, Granata, Leghissa (v 55. min. Žagar), Mosetti, Demeglio in Filipaz.
Po dolgem času so krasovci spet prišli do novega para točk in to kar v osteh. Nedeljski obračun med sose-oma je bil na povprečni tehnični ravni, saj sta ekipi predvsem pazili na obrambo. V prvem delu so imeli domačini veter v hrbet, česar pa niso znali primerno izkoristiti. V Krasovem kazenskem prostoru je bilo nekajkrat »vroče«, vendar so si Openci ustvarili le eno zrelo priložnost z Sestanem, a vratar Mezzavila se mu je odlično zoperstavil. Precej več dela pa je imel vratar Opicine, ki je moral poseči po nekaterih nevarnih podajah Krasovih kril in silovitem strelu Mosettija. Veliko je tvegal v 21. min., ko je zapustil vrata, vendar Filipaz tega ni znal izkoristiti in je streljal naravnost vanj.
Že v 2. min. nadaljevanja pa so krasovci prišli do zmagovitega zadetka. Strel š kota je natančno izvedel Demeglio in žoga je ob lažjem vetru kljub prizadevanju mladega vratarja Melanija končala v mreži. Takoj zatem so rdeče-beli začeli ofenzivo na nasprotnikova vrata, da bi postavili rezultat na varno, a so kaj kmalu svoje vrste pomaknili nekoliko nazaj. Pred očmi so namreč imeli usodne zadnje minute srečanja proti Zaulam in nekaj podobnega bi se kmalu pripetilo tudi tokrat, ko se je v zadnji minuti odlični Pitacco sam znašel pred Mezzavillo, na srečo pa je bil za las netočen. (Z.S.)
Vesna - Opicina	1:2 (0:1)
STRELCI: Botta v 20. min., Bruno v 60. min., Vecchio v 82. min. (11-met-rovka)
VESNA: Savarin, Tucci, Pisani (od 45. min. Bestiacco), Petagna, Sedmak, Pipan, Bruno, Potasso, Kostnapfel, F. Candotti, Pichierri (od 45. min. Tonel-li).
Križani so nerodno izgubili, čeprav bi lahko ohranili vsaj neodločen izid, če ne še kaj več. Predvsem v prvem polčasu je bila igra osredotočena zlasti na sredini, tako da izrazitih priložnosti res ni bilo dosti. Prva pa se je ponudila domačinom, ki so po vrsti hitrih podaj močno streljali proti presenečenemu vratarju Opicine Babic-hu, a žoga je le za nekaj centimetrov obšla vratnico. Po tej akciji pa je bila na vrsti opicina, ki pe je bila uspešnejša in je premagala kriško obrambo in naposled še Savarina.
V drugem polčasu so Križani začeli znova: igrali so bolj zbrano in napadalno, bili so izredno nevarni in so kaj kmalu z Brunom tudi dosegli gol. Bru-
no se je najprej otresel svojega varuha, preigral še vratarja in žogo potisnil v mrežo, a kaj, ko je sodnik zadetek razveljavil, češ da je naredil prekršek nad vratarjem. Kdor pa je natančno sledil akciji, je lahko videl, da je bilo prav obratno: prekršek je zagrešil Babich, potem ko ga je Bruno prehitel in žogo potisnil v mrežo.
Vesna je morala tako poskušati znova in to ji je tudi uspelo, saj je nekaj minut kasneje dosegla remi, strelec pa je bil znova Bruno. Gostje so bili ob kriški pobudi nemočni, saj je bila Vesna stalno na nasprotni strani igrišča in so s stalnimi akcijami spravljali v težave goste. V tem delu se je prav gotovo izkazal vratar Opicine Babich, ki je z izrednimi posegi obvaroval svojo ekipo. Zgledalo je, da bo zdaj zdaj padel zmagoviti gol Vesne, toda gostje so v enem svojih redkih protinapadov rišli do 11-metrovke, potem ko je riški branilec zrušil na tla nasprotnika, ki povrh vsega sploh ni bil niti v ugodnem položaju, da bi lahko premagal Savarina. Sodnik je dosodil naj-strožjo kazen in Vecchio, bivši dolgo-
letni igralec kriške Vesne, jo je uspešno izvedel in svoji ekipi zagotovil prestižno zmago. (A. Kostnapfel)
Stock - Primorje	1:0 (1:0)
STRELEC: Nordio v 40. min.
PRIMORJE: Negrini, Roiaz, Milani, Sciarrone, Samese, Livan, Antoni, Husu, Starc ( v 45.min. Di Benedeto), Maranzina in Zaccaria.
SODNIK: Pestrin iz Vidma
Po dolgi seriji pozitivnih rezultatov je morala proseška enajsterica kloniti proti Stocku, ki pa ni pokazal nič več od naših.
Tekma se je začela mirno, s počasnimi akcijami, ki niso prinašale nobene priložnosti. Do zadetka domačinov v 40.min. sta bila vratarja brez dela. Tržačani so povedli v protinapadu: po hitri akciji na levi strani je napadalec Stocka podal na sredino in praktično onemogočil poseg Negrinija, tako da je Nordio z lahkoto realiziral.
V drugem polčasu so Prosečani reagirali in tekma je postala precej živčna. Maranzina in še drugi so si pripravili precej priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Nekaj smole in nekaj dobrih posegov vratarja Stocka so preprečili, da bi izenačili. Do konca tekme, kljub neupravičeni izključitvi Roi-aza, pa niso vrgli puške v koruzo in so igrali zagrizeno in borbeno.
Vsekakor je bilo sojenje poglavje zase: ne smao, da je sodnik neupravičeno izključil Roiaza, v korist proseš-ke enajsterice ni dosodil niti upravičene 11-metrovke, ki bi lahko spremenila potek tekme, nasploh pa je vseskozi slabo sodil in hudo oškodoval Primorje. (M. Štoka)
V Gorici seminar o športni medicini
V pokrajinski sejni dvorani v Gorici se drevi ob 18.30 prične seminar o športni medicini, ki ga prireja Goriška pokrajinska uprava ob sodelovanju medicinske fakultete iz Trsta, Šole za športno medicino, Občine Tržič in pokrajinskega odbora Coni. Seminar bo obsegal 5 predavanj (ponovili jih bodo tudi v Tržiču), sklenil pa se bo 28. marca z okroglo mizo na temo Šport v različnih starostnih dobah.
Drevišnje predavanje nosi naslov Funkcionalne osnove telesne gibalnosti. O tem bosta govorila prof. Paolo Fusaroli in prof. Lucio Ercolessi.
Nogomet: v 3. AL derbi Breg - Gaja brez gola, Primorec odličen
Breg - Gaja	0:0
BREG: Hrvatin, I. Tul (Sancin), S. Ole-nik, Jež, Paoletti, Germani, M. Tul (Klun), Corbatti, Zonta, Giuressi in Ster-nad.
GAJA: Zemanek, M. Grgič, Vrše (B. Grgič), M. Rismondo, Salvi, Alfieri, W. Kalc, Viviani, B. Rismondo, Bortolotti in Aversa.
SODNIK: Botti iz Trsta
Toliko pričakovani derbi med Brežani in gajevci se je končal s...pričakovanim remijem, čeprav sta obe ekipi upali na drugačen razplet. »Plavi« so tekmo začeli dokaj živahno, a zeleno-rumeni niso dopustili, da bi do kraja izpeljali kak nevarnejši protinapad. V nadaljevanju prvega polčasa se je igra odvijala predvsem na sredini, z rahlo terensko premočjo domačih, ki pa te prednosti niso znali izkoristiti. Zaradi slabega terena je bila tudi tehnična raven igre dokaj skromna, čeprav borbenosti ni manjkalo.
V začetku drugega polčasa so Brežani pokazali nekaj več, izpeljali so tudi nekaj lepih akcij in v eni izmed teh se je Zonta sam predstavil v kazenskem prostoru Gaje, kjer so ga spravili na tla, a sodnik Botti 11-metrovke ni dosodil. Zatem je začela prihajati na dan utrujenost in igra je postajala čedalje bolj zmedena. Malo pred koncem je priložnost imel še
Strnad, a je slabo streljal. To je v glavnem vse o tekmi, čeprav moramo še enkrat poudariti, da boljše in privlačnejše igre zaradi blatnega igrišča ni bilo mogoče pričakovati. Rezultat gre v prid tako Brežanom, ki so še enkrat dokazali, da tehnično in taktično res ne zaostajajo za vodečimi ekipami, kot gajevcem, ki so prišli v Dolino s trdnim namenom, da odnesejo točko, čeprav s prikazano igro res ne morejo biti zadovoljni, če upoštevamo njihovo visoko mesto na letvici.
(T.M.)
S. Nazario - Primorec 0:2 (0:1)
PRIMOREC: Leone, lannarelli, Marko Kralj, Florean, Mauro Kralj, Coppola, Edvin Kralj, Boris Kralj, (od 79. min. Valter Milkovič), Igor Milkovič, (od 89. min. Bacchia), Husu, Fachin.
STRELEC: I. Milkovič v 1. in 80. min.
To je bila izredno pomembna in povsem zaslužena zmaga Primorca proti nasprotniku, ki ni samo še vedno najresnejši tekmec za končno prvo mesto na lestvici, ampak v tem prvenstvu sploh še ni bil poražen. Primorec pa se je s tem uspehom obenem oddolžil za nezaslužen poraz v prvem delu prvenstva.
Trebenci so bliskovito povedli: po dolgi podaji Leoneja praktično od vrat do
vrat, si je žogo priboril Fachin ter jo podal Milkoviču, ki jo je brez težav poslal v mrežo. Tekma se je torej začela na najboljši način, toda skozi vseh 90 minut so Trebenci pokazali, da so bolje pripravljeni, dobro so bili razporejeni na igrišču in izredno motivirani. Domačini so skoraj takoj izgubili živce in že od 29. minute so ostali v desetih zaradi izključitve enega branilca. Ob prednosti gola in moža več je Primorec še bolj kontroliral nasprotnika, ki skozi vso tekmo ni bil nikoli nevaren, čeprav je z veliko vnemo hotel nadoknaditi zamujeno.
Končni udarec sta bila drugi gol Milkoviča in pa še izključitev vratarja in trenerja domačinov. Tedaj se je tekma praktično končala. Sicer je Primorec zapravil še dve zelo ugodni priložnosti.
Nedeljski obračun je torej zelo pozitiven za Primorca. Poleg trenutnega prvega mesta na lestvici, izredno dobre priprave ekipe in doseženih rezultatov, je treba še zabeležiti, da je ekipi začelo slediti precej gledalcev in navijačev, kar seveda še veča voljo po še boljših rezultatih.	(Kralj)
Mladost - Romana 2:0 (1:0)
STRELCA: Sclausero in H.Kobal.
MLADOST: Clemente, Lakovič, Pahor, Frandolič, Devetak, Marušič, Sclausero, Lavrenčič, H. Kobal, E. Kobal, Cianci. Bruni, Argentin, Gergolet.
Pred številnim občinstvom je dober-dobska Mladost premagala tržiško Romano in s tem obdržala stik z vrhom lestvice. Povedati je treba, da so si Kraševci zmago povsem zaslužili, saj so nadigrali nasprotnika in bili v stalni terenski premoči.
Že od vsega začetka je bilo razvidno, kako bo srečanje potekalo. Domačini so namreč takoj prevzeli vajeti igre v roke in izvedli več napadov. Najlepšo priložnost so imeli v 32. minuti, ko jim je sodnik dosodil v korist H-metrovko, ki pa jo je Hilarij Kobal žal zgrešil. Prvi zadetek so Doberdobci dosegli ob izteku polčasa, po zaslugi Sclausera.
V nadaljevanju igre so domačini še vedno nadaljevali z napadalno taktiko, ki se jim je obrestovala v 65. minuti, ko je Hilarij Kobal drugič zatresel mrežo.
(Zanier)
Torriana - Sovodnje 1:2 (0:0)
STRELCA za Sovodnje: Marson in Sambo.
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Tomažič, Bicciato, Marson, Petejan, Grilj (Černigoj), Fajt, Sambo, Butkovič, Gulin (Gomišček).
Sovodenjci so se iz Gradišča vrnili z obema točkama, čeravno bi se pred srečanjem zadovoljili tudi s polovičnim izkupičkom. Na blatnem igrišču so Marso-novi varovanci pokazali, da znajo dobro izkoristiti protinapad in prav z njim so spravili na kolena domačine.
Srečanje se je razživelo predvsem v drugem polčasu, ko so gostje že v 5. minuti povedli z Marsonom. Kaj kmalu je sicer Torriana izenačila, a to je malo trajalo, saj je Sambo v samih dveh minutah ponovno povedel.
V nadaljevanju je bilo srečanje dokaj razburljivo. Dovolj je, da povemo, da so domačini dvakrat zadeli vratnico, Sovodenjci pa so zadetek dvakrat zgrešili pred praznimi vrati. Tokrat treba pohvaliti vse igralce, posebno pa Gomiščka, ki je v drugem polčasu re pokazal vse, kar zna.	(Davorin)
Pro Farra - Juventina 2:1 (0:0)
STRELEC za Juventino: Marvin
JUVENTINA: Marussi, Chizzolini, Costa, Caiazzo, Krpan, Sermino, Tegas, Lauri (Nanut), Marvin, Cingerli, Del Negro.
Juventini Farri ni uspelo, da bi dosegla pozitiven rezultat. Domačini so namreč pokazali, da sodijo v sam vrh tega prvenstva in da so trenutno odlično telesno in tehnično pripravljeni. Proti taki ekipi je bilo skoraj nemogoče računati na ugoden izid.
Farra je že od vsega začetka igrala napadalno in razumeti je bilo, da bo dala vse od sebe, da si zagotovi obe točki in s tem obdrži stik z vodečim Piedimonte-jem.
Kljub napadom domačinov, je Juventina v prvem polčasu le ohranila neodločen izid. V nadaljevanju pa so domačini dvakrat zatresli Marussijevo mrežo. Ob izteku srečanju so Štandrežci sicer razliko zmanjšali, vendar remija žal niso izborili.
Za osnovnošolsko olimpiado na »1. maju«
V	Borovem športnem centru so v soboto odigrali tekme druge kvalifikacijske skupine v igri med dvema ognjema, ki so veljale za letošnjo osnovnošolsko olimpiado.
IZIDI:, Kette - Ribičič 5:2; Župančič - Širok 13:0; Širok - Ribičič 6:5; Župančič - Kette 5:0.
KONČNA LESTVICA te skupine je taka: 1. Župančič, 2. Kette, 3. Širok, 4. Ribičič.
Tudi tekme druge skupine so privabile mnogo gledalcev in viharnega navijanja ni manjkalo. Vse ekipe so se res izkazale in so prikazale več kot dopadljivo igro. Pohvaliti moramo prav vse igralce, saj so pokazali v primerjavi s tekmami iz prejšnjih let velik napredek v vseh elementih igre. Še posebno učinkovito igro sta predstavili šoli Župančiča in Ketteja, ki tvorita skupno z barkovljanskim Finžgarjem (iz prve skupine) nedvomno razred zase.
V	naslednjem kolu bodo odigrali te tekme: Milčinski - Grbec za 9. mesto, Milje - Ribičič za 7. mesto, Širok - Gregorič-Stepančič za 5. mesto in pa polfinalni srečanji Finžgar - Kette ter Bazoviški junaki - Župančič. Ta srečanja bodo predvidoma sredi marca, (boj)
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI 14. KOLA
Pro Farra - Juventina	2:1
Piedimonte - Medea	0:0
Brazzanese - Sagrado	1:0
Azzurra - San Lorenzo	0:2
Poggio - Isonzo	1:0
Torriana - Sovodnje	1:2
Fossalon - Moraro	0:1
LESTVICA
LESTVICA
Piedimonte	14	7	5	2	15:8 19
Pro Farra	14	6	6	2	17:14 18
Poggio	14	5	7	2	13:9 17
San Lorenzo	14	5	7	2	13:10 17
Moraro	14	7	2	5	19:11 16
Fossalon	14	4	7	3	14:13 15
Sovodnje	14	6	3	5	13:11 15
Isonzo	14	4	7	3	8:7 15
Juventina	14	3	8	3	16:14 14
Torriana	14	2	10	2	13:13 14
Brazzanese	14	4	2	8	19:23 10
Medea	14	3	3	8	10:18 10
Sagrado	14	2	5	7	8:14 9
Azzurra	14	2	3	9	8:21 7
PRIHODNJE KOLO Moraro - Piedimonte; San Lorenzo -Torriana; Juventina - Brazzanese; Isonzo - Fossalon; Medea - Pro Farra; Sagrado - Azzurra; Sovodnje -Poggio.
Skupina L
IZIDI 16. KOLA
Breg - Gaja	0:0
GMT - Union	1:0
San Vito - Rabuiese	2:1
CUS - Domus Arr.	odi.
CGS - Rizzotti SA	1:1
Počitek: Don Bosco
LESTVICA
Rizzotti SA	13	11	1	1	28:5 23
Rabuiese	12	8	3	1	21:10 19
Domio	13	7	2	4	18:9 16
CGS	13	5	6	2	21:15 16
Gaja	14	5	6	3	18:12 16
Roianese	13	5	3	5	27:25 13
San Vito	13	5	2	6	20:20 12
CUS	12	4	4	4	17:19 12
Breg	12	3	4	5	11:12 10
GMT	13	2	4	7	15:28 8
Domus Arr.	11	2	3	6	7:14 7
Union	11	2	2	7	10:21 6
Don Bosco	10	0	2	8	10:33 2
PRIHODNJE KOLO (22.2)
Don Bosco - Domio; Roianese - CGS; Rizzotti SA - CUS; Domus Arr. - S. Vito; Rabuiese - GMT; Union - Breg; počitek: Gaja.
Skupina M
IZIDI 16. KOLA
Mladost - Romana	2:0
Chiarbola - SanfAndrea	odi.
San Nazario - Primorec	0:2
Aurisina - San Marco	0:3
Fincantieri - CGS	1:1
Arrigosport - Campanelle	2:2
Počitek: Hermada
LESTVICA
LESTVICA
Primorec	13	9	2	2	26:11 20
San Marco	12	8	3	1	23:10 19
San Nazario	11	8	2	1	25:9 18
Mladost	13	8	0	5	22:16 16
Fincantieri	13	6	3	4	20:11 15
Campanelle	13	5	3	5	27:23 13
Chiarbola	12	5	2	5	19:20 12
Arrigosport	13	3	4	6	13:15 10
Romana	12	3	2	7	13:19 8
CGS	10	2	2	6	16:24 6
SanfAndrea	10	2	2	6	5:14 6
Hermada	11	1	3	7	9:20 5
Aurisina	11	1	2	8	5:31 4
PRIHODNJE KOLO (22.2) Hermada - Arrigosport; Campanelle - Fincantieri; CGS - Aurisina; San Marco - San Nazario; Primorec -Chiarbola; SanfAndrea - Mladost; počitek: Romana.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500 - din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
zrr
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
17. februarja 1987
Učinkovitost ukrepa bodo preverili danes, ko so trgovine odprte
Staro mestno jedro Rima včeraj zaprli za promet
RIM — V Rimu so včeraj za promet zaprli strogo mestno središče. Začetek boja proti onesnaženju zraka je dal zadovoljive rezultate. Okoli 50 odstotkov avtomobilistov je spoštovalo poziv občinske uprave na Kapitalu: »Pustite avto doma. Ne prisilite nas k sprejemu strožjih ukrepov!«
Včerajšnji dan še ni pokazal pravega izida akcije, ker je bil včeraj ponedeljek in so na ta dan zaprte vse trgovine, kar pomeni, da ni bilo niti trgovcev in niti kupcev.
Za zasebne avtomobile je veljal ukrep od 6.30 do 10.30. V tem času so na vseh dohodih mestni stražniki ustavljali avtomobiliste, ki niso hoteli spoštovati nove prometne ureditve, se sprenevedali ali kazali zapadla dovoljenja. Posebno skrbno so pazili na tovornjake z nosilnostjo do 3.5 tone, ki dovažajo in odvažajo blago. Prometni zamašek je nastal samo vzdolž Lungotevera, promet v mestnem središču pa je bil zelo tekoč.
Prepoved osebnega prometa je ugodno vplivala na mestni avtobusni promet ATAC. Avtobusi so svojo progo prevozili neprimerno hitreje kot doslej, zaradi tega pa na
njih ni bilo nič več potnikov. Nekateri na občini so se bali, da se bodo Rimljani zakadili na avtobuse in so zato včeraj poslali ha ceste več vozil. Ta bojazen pa je bila čisto odveč. Poznano in tradicionalno leni Rimljani so se še kar naprej vozili po starem in najbrž bo potrebo postoriti še marsikaj, preden se bo na tem področju kaj spremenilo. Nekateri so menili, da bi marali takšen ukrep uvesti v začetku meseca, ko so občani prejeli plačo in ko imajo še denar za bencin. Takrat bi bil vzgojni učinek boljši. Zdaj, ko se je mesec prevesil v drugo polovico in je v listnici manj denarja, se kot običajno manj vozijo in jih zato ukrep ni prizadel tako hudo.
Boljši časi se za Rimljane pišejo čez štiri leta, ko bodo pod sedmimi griči zgradili dolg predor, ki ga bo mogoče z osebnim avtomobilom prevoziti v osmih minutah, iz njega pa odpeljati na enega izmed osmih parkirnišč s 10.000 prostori. Kot je povedal župan Nicola Signorello, bo skozi ta predor v 24 urah peljalo 130.000 vozil, onesnažen zrak v njem pa bodo filtrirali in prečiščenega spuščali v ozračje.
Za avte ni prostora v središču Rima
(Telefoto AP)
Enkratna družinska idila
Mama nosorog ljubeznivo boža svojega mladiča, ki je 69. črni nosorog rojen v zooloških vrtovih ZDA	(Telefoto AP)
Lani v prometnih nesrečah umrlo 1.044 oseb
Visok krvni davek na srbskih cestah
BEOGRAD Po podatkih Tanjuga je na cestah ožje Srbije, se pravi, da sta izvzeti avtonomni pokrajini Kosovo in Vojvodina, v lanskem letu v
9.500	cestnih nesrečah izgubilo življenje 1.044 oseb, kar je za 6,3 odstoka več kot leta 1985. Ranjenih je bilo 13.000 oseb, za 6,8 odstotka več kot leta 1985. Materialna škoda je znašala 6,4 milijarde dinarjev.
Slaba prometna varnost zaskrbljuje republiško tajništvo za notranje zadeve, ki se zato pripravlja na sprejem preventivnih ukrepov. Izkazalo se je, da niti odvzem 29.000 prometnih dovoljenj, na kraju samem izrečenih veliko mandatnih kazni, izločitev 21.000 vozil iz prometa zaradi zastarelosti in tehnične neprimernosti ni zaleglo.
Lani je bilo v Srbiji registriranih
856.500	vozil, od tega 88 odstotkov
osebnih; samo 5,7 odstotka vozil je bilo novih. Če bi se modernizacija voznega parka nadaljevala s takšnim ritmom, bi bilo potrebnih 17 let. Krivda je v pomanjkanju nadomestnih delov za avtomobile starejše proizvodnje.
Največ nesreč (55 odsto) se pripeti v mestih, 20 odsto pa na magistralnih cestah. Teh 20 odsto nesreč terja največji krvni davek: 37 odsto vseh umrlih v cestnih prometnih nesrečah.
Najbolj ogroženi so pešci: 35,7 odstotka. Strokovnjaki so nadalje ugotovili, da veliko nesreč povzročajo vozila javnega avtobusnega prometa. Lani je v 756 avtobusnih nesrečah umrlo 111 oseb, ranjenih pa je bilo 1.283.
Zdravilo je samo eno: agresivno vožnjo zamenjati z defenzivno.
Zakonca Bando nista za botra
SPOLETO Škofi, župniki, duhovniki. Tudi te je Pippo Bau-do spravil v zagato, ko sta s Katio Ricciarelli sprejela vabilo družinskega zdravnika, da bosta za krstna botra sinčku Enza Nardija ih Giovanne Regoli.
V Spoletu, kjer so včeraj krstili malega Francesca, je kar zavrelo, ko so zakoncema Baudo sporočili žalostno vest, da jima cerkveno pravo prepoveduje biti za botra. Pippo Baudo je namreč ločen in v drugič poročen s sopranistko Katio.
Zaradi tega sta bila zakonca Baudo le »ganjeni priči«, oče in mati novorojenčka pa sta bila tudi za botra. Po krstu so vso žalost odgnali z obilnim kosilom. Tartufi so kajpak bili glavna jed.
Pred procesom zaradi tihotapstva in preprodaje heroina
Obračunavanja italoameriške mafije: »Pizza Connection« izgublja svoje priče
NEW YORK — Mafija in kinematografija sta tesno povezani, pa ne zato, ker bi mafija podpirala kinematografijo (no, kdaj jo je verjetno že), pač pa zato, ker je po svoji zasnovi sila koreografska in nudi scenaristom ogromno slikovitega materiala. Wilder, Coppola, Cimino, Leone, ni ga režiserja, ki bi se kar tako odrekel filmu o mafiji. Na veliki ekran so se tako prikradle najkrutejše figure mafijskih glavarjev vseh možnih narodnosti, od Italijanov in Italoameričanov do Kitajcev.
Kljub relativno sodobni inflaciji kitajske mafije, ameriška mafija sicilskega izvora še vedno prednjači. Filmski svet, ki jo pozorno spremlja, jo je celo ločil na posamezne in točno določene podzvrsti. Tako film Pizza Connection ni nič drugega, kot do potankosti obnovljen splet kriminalnih dogajanj, ki jim, žal, ni mogoče nalepiti odrešujoče besedice »konec«. Pizza Connection obstaja in je odraz ene izmed najbolj trdnih »vezi« italoameriške mafije, ki opira svoje delovanje na prekupčevanju mamil, predvsem heroina. V New Yorku, kjer je največ z mafijo povezanih picerij, se na vse kriplje trudijo, da bi sodili pripadnikom kriminalne organizacije, ki skriva mamila pod mozzarello in paradižniki. Krivci in mafijski glavarji so policiji prav dobro zna-
ni, pripadniki zloglasne »Pizza Connection« pa so - kot v filmih - v medsebojnem obračunavanju bliskoviti.
Tako je newyorška policija res prišla na sled kriminalcu Gaetanu Mazzari, najdbe pa ni bila bogve kako vesela, saj ga je našla mrtvega v veliki plastični vreči za smeti, ki so jo bivši »kolegi« odložili v Brooklynu. Tudi Pietru Alfa-nu so mafijci prestregli račune, saj so ga v Greenwich Villageu (v Manhattanu) tako hudo ranili, da jim ne bo mogel več škoditi..
Trenutno se člani »Pizze Connection« trudijo, da bi čim-prej odpravili s svojimi bivšimi kolegi in s starejšimi šefi, ki so predobro znani policiji in bi lahko izustili kako dragoceno informacijo. Tem je treba - po logiki, ki se je utrdila v nekaterih »picerijah« - zavezati jezik. Vsaka kriminalna in morilska tehnika je dobrodošla, najbolj priljubljena pa obstaja varianta streljanja pred, oz. v restavracijah ter pred samopostrežbami. Joseph - Nori Joe - Gallo je izdihnil v ribji restavraciji, Joseph Colombo in Paul Castellano pa nista utegnila prebaviti večerje v Brooklynu. Tako kot v filmih, policiji zdaj primanjkuje obsojencev in ključnih prič, medtem ko si »Pizza Connection« poskuša pravočasno zaceliti rane.
Premier za novo letalo
Francoski premier Jacgueš Chirac si je prvi ogledal prototip novega letala Airbus A320, ki ga bodo izdelovali v južni Franciji	(Telefoto AP)
Možganske blodnje ameriških genijev
SAN JOSE (Kalifornija) — Ko se ti v glavi zmeša zaradi prenapetega razglabljanja, lahko to po ameriško imenuješ »brainstorm« -možganska nevihta.
V taki nevihti kar rado zabliska, in pred kratkim se je to tudi pripetilo na sestanku vojaških »možganov«. Tem se je kar zasvi-talo, saj so prišli do ugotovitve, da bi morali vojaškim pilotom vgraditi v glavo mikro chip (tako bodo hitreje in točneje streljali na sovražnika), človeške organe bi morali gojiti kar v nasadih (pri tem se jim je skisalo zaradi še svežega spomina na povratnike iz Vietnama), računalnike naj bi urejevali kar z možganskimi impulzi in odkriti bi morali tudi novo vrsto bakterij, ki bi uničevale sovražnikove računalnike. Ta možganska nevihta je že prešla v tajfun...
Kitajski Novoletni festival
Po 38 letih so na Kitajskem ponovno praznovali Novoletni festival in to s tradicionalno dirko osličkov	(Telefoto AP)
Sovjetska eskadra v Jonskem morju
TARANTO Močna sovjetka eskadra je včeraj zaplula v Jonsko morje, od koder bo skozi Otrantska vrata nadaljevala plovbo v Jadransko morje. Iz Taranta je takoj izplula raketna fregata Perseo, ki bo od blizu spremljala sovjetske vojne ladje. Italijanske oborožene sile so zadolžene za take rutinske naloge, ko sovjetske ladje zaplujejo v neposredno bližino italijanskih ozemeljskih voda.
Sedanjo eskadro sestavljajo letalonosilka razreda Kijev, raketna križarka in nosilka helikopterjev razreda Kresta 2 in raketni rušilec (lovec) razreda Sovre-meni. Te tri bojne ladje so med najsodobnejšimi in predstavljajo glavnino črnomorskega brodovja, ki je razširilo svoj delokrog nad Sredozemskim morjem. Še pred kratkim so bile te tri ladje v vzhodnem Sredozemlju za petami ameriškemu brodovju pred Libanonom.
V Rimu aretirali 16 Romov
RIM — Pod obtožbo, da so svoje mladoletne otroke navajali k tatvini in ropom, je rimska policija aretirala 11 Romov, dva pa sta jim pravočasno zbežala. V romskem taboru so agenti aretirali še pet oseb, pri katerih so našli plen ropov in tatvin.
Preiskovalci so začeli svoj nehvaležni posel decembra lani. Od tedaj je skozi prostore kvesture romalo kakih 1.350 mladoletnih Romov, ki jih zaradi mladoletnosti niso smeli kazensko preganjati. Preiskovalcem pa je vseeno uspelo iz otrok izvleči kruto resnico, da so jih na stran pota silili starši. Od teh otrok je bilo 25 najbolj zgovornih, in prav ti so omogočili sedanjo akcijo.
Delokrog mladih tatičev je bilo predvsem rimsko zgodovinsko središče, glavne žrtve pa tuji in italijanski turisti.