Posamezna Številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. Šlev. 89. V LMM V Četrtek fine 2). aprila 1921. Leto M. »SLOVENEC« velja f« i>oitl na T«« strani Jugoslavije la v Ljubljani: sa oalo ielo aaprtj. K M O-— ■a pol lata * ... 120-— ia četrt lata m .. „ M-— sa »a mesec „ .. „ 28-— Ia Uocemstvo oelolelao K s Sobotna izdaja: ss Sa oe.o lato ..... K 40 — sa laosooutvo 55 — Inserati: Kuoatolpna petltvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) za enkrat ... po K 6'— poslana Itd. . . po k 91-— Pri večjem naročila popust. Najmanjši oglas 59/9 mm S15. Izbaja vsak dan Izvzemsl ponedeljka in lneva no praznika ob 5. ari zjutraj. Uredništvo je t Kopitarjevi allol itev. 6/1X1. Roooptsl se ae vračajo; aelraakiraaa pisma se ae sprejemaj«. Oreda. telet Siv. 50, aprava. itv. 328. Političen list za slovenski tiaro! Oprava |e v Kopitarjevi al. 6. — Račan poštne hran. ljubljanske št. 650 sa naročnino in št. 349 za oglase, avstr. la češke 24.797, ojr. 26.511, bosn.-uaro. 7663. Govor min o seli konstltnante dne 15. aprila ISZ1 Gospodje! Ustavodajni skupščini je predložen načrt ustave, ki je bil sprejet v ustavnem odboru. V oddvojenem mišljenju ustavnega načrta Jugoslovanskega kluba smo mi razložili svoje stališče v ustavnem vprašanju, ki odgovarja našemu političnemu prepričanju. Ustava naj zadovolji vsa tri plemena. Misel, ldje! Če gledamo na obupno financielno stanje naših občin, naših okrožij, naših pokrajin in naše države, moramo priti do tega, da iščemo z vsemi silami financijskih sredstev, da odpcmorc-mo temu obupnemu stanju. Jaz ne vidim drugega izhoda, nego da pričnemo s socializacijo naše produkcije, s socializacijo naše produkcije, s socializacijo našega konzuma, da tako dobimo novih dohodkov za naše gospodarstvo. Gotovo so tudi podjetja, ki se ne morejo socializirati. V lakih slučajih, kjer je socializacija težko izvedljiva, mora pa vršiti država svojo socialno dolžnost s tem, da močno obdavči dobiček. Splošno pa moram reči, da socializacija v naši državi ne bo težka, ker jc industrializacija pri nas šele v povojih in ker je naša zemlja po večini agrarna. Zato pa mislim, da mi tem lažje ustrežemo principu socializacije, da ga spravimo v ustavo in da tako odpremo vrata gospodarski ravnopravnosti v naši državi. Notranja ureditev države: samouprava občin. Med strankami v parlamentu obstoji tudi važna razlika v pojmovanju splošne demokratizacije. Način, kako si mi mislimo pravilno notranjo ureditev države, jc čisto drugačen, nego si ga predstavlja vladna večina. Za nas je prva in najvažnejša celica v državi občina. In tu moram reči, da je vladni načrt ustave zelo trd pri določitvi samouprave za občine in okrožja. V tem oziru imamo mi samo v § 96. gole besede: »Za poslove posebnog nesnog, op-, štinskog, srezkog i oblasnog značaja, usta-novljava se osobena mesna, opštinska, srezka i oblasna samouprava uredjena na načelu izbornom.« To je vse, kar imamo v vladnem načrtu o občini. Primerjal sem s tem stari srbijanski zakon in sem videl, da je ta z ozirom na določitev občinske in okrožne samouprave naprednejši in dovrše-neiši. V g 9. ali 10. starega srbijanskega zakona je točno določena samouprava občin in okrožij, prav tako so tudi natančno določene gospodarske naloge občin; mislim, da je to v § 60. in 69. Po mojem prepričanju bi bilo treba vse samoupravne pravice natanko določiti v ustavi. Kajti občina je temelj vsaki državi. Samo iz občin s široko samoupravo izhajajo ljudje, ki znajo upravljati in dajati zakone. Sedaj pa mi nc vemo, ali bo občina, ki ji boste Vi pravice določili šele v posebnem zakonu, imela široko avtonomijo, ali ne bo preveč podrejena okrožjem in srezom. Ali bo morebiti samouprava občin manjša, nego jo imamo sedaj v Sloveniji, manjša nogo jo imate Vi v Srbiji? (Minister dr. Kukovec: »Vse to bo določil poseben zakon.«) Vladna birokracija bo donesla zakon! Lep«, hvala za tak zakon! Da manjkajo podrobnejša določila o samoupravi občin, srezov in okrožij v našem načrtu ustave, to je velika napaka, ker smo sedaj v popolni negotovosti, ali bo ta samouprava svobodo-umna, ali pa bo reakcionarna in birokra-tična. Zato bi jaz želel, da sc doda v ustavo še določba, slična določbi v starem srbijanskem zakonu, da bomo imeli garancijo, da bo samouprava občine, srezov in okrožij res svobedouma. (Medklic: »To sc bo vse določilo v zakonu!«) Vi veste, da jc nekaj drugega «akon in nekaj drugega ustava. Če imam določeno svobodcumno upravo v ustavi, morem mimo spati, da jc ne bo kratil in utesnjeval birokratizem. Razdelitev države na »oblasti« po — številki. Glede notranje ureditve naše države določa vladni načrt ustave takozvane »oblasti«. Gospoda, na prej bom govoril o teri-torijalni razdelitvi zemlje. Glavni kriterij, po katerem jc vladni načrt razdelil državo na oblasti, je številka: Šele sekundarni kriterij so prirodne, ekonomske in kulturne prilike. Glavno je številka: ako zahtevajo kulturne in naravne razmere širšo oblast, se ta ne more ustanoviti, ker je glavno pač številka in vse drugo sekundarnega pomena. Mi dobro vemo, zakaj polagate Vi tako vciiko važnost na razdelitev po številki. Vi ste dali številki to nalogo, da naj on*i ubije zgodovinske poglede na razdelitev zemlje. Zakaj smo za zgodovinske meje pokrajin? Če se mi vprašamo, kako stališče zavzemajo plemena našega naroda glede na razdelitev države v velike ali manišp oblasti, vidimo to, da je ogromna večina srbskega plemena za male oblasti. Na drugi strani pa vidimo, da je večina Hrvatov in Slovencev za veliko večje oblasti, za oblasti, ki bi imele, da rečem odkrilo, zgodovinske mejo. (Velik nemir in medklici: »To je avstrijanstvo!«) Gospodje, nikar se ne vznemirjajte! Razburjati se Vam je treba tem manj, ker jc odločitev žc padla. Vsi vemo, da ima srbsko pleme v tej zbornici večino, vsi vemo tudi, kako razdelitev zahteva srbsko pleme. Toda vendar moram jaz govoriti odkrito, ker imate Vi več koristi od tega, če Vam povem odkrito svoje mnenje, nego če ga prikrivam. Slovenci in Hrvatje zahtevamo zgodovinske meje ... (Dr. Kukovcc: »Nc vsi!«) Nikar mc ne molite, saj sem žc rekel, da večina Slovencev in Hrvatov zalUova zgodovinske meje. Mi Slovenci in Hrvatje zahtevamo torej zgodovinske meje zaradi tega, ker mislimo, da bomo v svo ih zgodovinskih mejah lahko uspešneje branili in nadaljevali svoje kulturno, gospodarsko in politično življenje. (Veliko odobravanje na desnici j Mi mislimo, da je treba to kontinuiteto našega kulturnega, političnega in gospodarskega življenja ohraniti, da je radi tega treba ohraniti pokra ine, ki jih je ustvarila zgodovina. Nam ni glavna reč zgodovina, nam je glavna reč nadaljevanje in kontinuiteta našega kulturnega, našega političnega in gospodarskega življenja. — (Poslanec Blaško Rajič: »Mi hočemo biti gospodarji v svoji hiši!« Poslanec dr. Žarko Miladino-vič: »To je separatizam!«) (Dalje.) Sijajen goiior dr. Sfmraka. Ustavni načrt velesrbski. 1 javlja, da stoji za predlogi Jugoslovenske-ga kluba 99 % Hrvatov in Slovencev, ki pravijo, da nočejo vladnega ustavnega načrta in da hočejo še več, kakor zahtevajo | predlogi Jugoslovenskega kluba. Glede ! onih č'anov vladnih strank, ki pravijo, da so Hrvati, izjavlja, da jih ni izvolil hrvatski del naroda ir da radi tega ne morejo zastopati Hrvatov in Slovencev. Z vladnim ustavnim načrtom se ustvarjata dva dela i našega naroda. To je tako strašna stvar, ki ; bi morala pretresti zavest onih, ki hočejo, osnovati močno državo. Niti v ustavnem odseku niti v konstituanti se ni poskušalo pogajat' se z onimi, ki predstavljajo hrvat-stvo v slovenstvo. Za delo, ki ga vršite, zavračamo vso krivdo na vas, ker razko-savate narodno edinstvo in rodite še večjo nezadovol nost v narodu. Vi hočete, da se naj Hrvatska pretvori v irsko deželo vstaj in razdora. Mesto, da bi izenačili plemenske razlike, hočete izzvati plemensko borbo. Vi hočete vršiti narodno edinstvo bolje nego kdorkoli, toda mi za ta čin ne prevzamemo nobene odgovornosti. Ljuba Jovanovič je rekel dopoldne, da smo mi prišli s svojimi predlogi precej kasno. Vi pa ste neprestano govorili, da je treba to vprašanje rešiti v konstituanti, in sedaj smo prišli v konstituanto, kjer se imajo rešiti vsa vprašanja. Vladne stranke pa imajo samo 8 Hrvatov, 11 Slovencev, 1 Bunjev-ca in 177 Srbov, Ako vlada taka relacija, misli, da se za vsa tri plemena ustvarja ustavna borba, ki se bo nadaljevala, in vlada bo odgovorna, ako se bo ta boj prenesel izven parlamenta. Nadalje je dr. Šimrak navajal posamezne odstavke iz krfske j deklaracije in sklepe Narodnega veča, po katerih ne bi smelo biti majorizacije. Edino na podlagi sklepov, da ne sme biti nihče majonziran, jc odločil Hrvatski sabor in za njim Narodno veče, da se gre v Belgrad. S stvarnimi argumenti je podal prejšnjo sliko Svetozara Pribičeviča, ki je govoril, da ne bo nobene majorizacije, sedaj pa opisuje vse delo konstituante in vse ostalo kot nekakšno manifestacijo brez posebnega pomena. Dr. Šimrak opisuje nadalje, kako je Nikola Pašič priznal Narodno veče kot suvereno oblast, ne da bi kdo to od njega zahteva'. Mi smo bili tedaj kakor smo sedaj proti vsaki majorizaciji v skupni državi. Mi smo bili tudi tedaj proti centralizmu kot predpogoju majorizacije. Jugosloven-ski klub se je odločil za zgodovinske pokrajine samo zato, ker so edinstvene, gospodarske, kulturne in politične enote, Ako misli gospoda, da se morejo pokrajine, ki so nastale tekom stoletij, izbrisati z nekaj potezami peresa, potem se bo mogla pre-i pričati o nasprotnem. Ako bi zahtevali plemenske pokrajine, ne bi zahtevali, naj tvori Bosna posebno pokrajino, v kateri bi imeli Srbi večino. Kar se tiče Dalmacije, zahtevamo, da se naj pripoji Bosni, ker tvori ž njo edinstveno gospodarsko ozemlje. Toda nasprotovali ne bi, ako ne bi je hoteli spojiti z Bosno radi bojazni, da bi se ojačilo hrvatstvo. Tudi ne bi nasprotovali v slučaju, ako bi jo spojili s Hrvatsko, ali pa njej sami dali avtonomijo. Ljuba Jovanovič je jasno rekel, da se boji avtonomije zamo zato, ker bi bili Srbi v neka-i terih pokrajinah v manjšini. S tem je očit- Belgrad, 20. aprila. (Izvirno) Današnja seja konstituante se je pričela ob pol 10. dopoldne. Prvi je govoril republikanec Lazarevič, ki je v 2 urnem govoru na;prei opisoval ustavno borbo v Sr.iiji in primerjal je vse dosedanje srbske ustave s sedanjim vladnim ustavnim načrtom. Nadalje je govoril o Radiču ter rekel, da mu je sedanji režim onemogočil prihod v konstituanto. Pravi, da so tudi republikanci proti prevelikemu centralizmu, ker ne more prinesti ničesar dobrega narodu. Republikanci so za kompromis med federalizmom in centralizmom. Radi tega bo glasoval proti vladnemu ustavnemu načrtu, ker ni v njem rešeno to glavno vprašanje. Za njim je govoril poslanec Ljuba Jovanovič, ki je skušal dokazati, kako da je sedaj sporazum glede ustave nemogoč, zlasti pa glede pokrajin z zgodovinskimi meiami in sicer zato, ker bi bilo na ta način, ako bi se ustvarile zgodovinske pokrajine, razkosano srbstvo. Ako se hoče imeti sporazum, se mora doseči ne samo s Hrvati in Slovenci, temveč tudi s Srbi. Iz vsega njegovega govora se je zrcalila misel o Veliki Srbiji. Iz njegovega govora se je razvidelo, kako jc hotel dopovedati, da bi se mogla Hrvatom in Slovencem podariti nekakšna avtonomija, ako bi se vsi ostali kraji izven Hrvatske in Slovenije mogli združiti v eno pokrajino. Bavil se e nadalje s predlogi Jugoslovenskega kluba in rekel, da bi Srbi ne mogli nanje nikdar pristati, ker bi pokrajine, kakor jih hoče Ju-goslovenski klub, razdelilo srbstvo. Govornik smatra ustavo sicei za nepopolno, vendar pa se mora storiti usluga narodu in glasovati zanjo. Popoldne se je seja nadaljevala ob pol 5. uri in je po osebnih pojasnilih posl. dr. Šurmina, ki je tolmačil nekatere svoje izjave v ustavnem odboiu, ter po osebnih pojasnilih posl. dr. Drinkoviča, ki je razloži/, kako je nastala Vesničeva vlada in pod katerimi pogoji je vstopil vanjo JNarodni klub', govoril v imenu Jugoslovenskega kluba posl. dr. Janko Šimrak. Med njegovim govorom je došlo do tolike napetosti, da se je morala sredi med njegovim govorom prekiniti seja. Demokrati in radikalci, katerih delo je dr. Šimrak opisoval s stvarnimi argumenti od ujedinjenja pa do danes, so se neprestano razburjali. Dr, Šimrak je opisal glavne nosilce današnjega režima med velikim odobravanjem vse opozicije ter razkril ozadje akcije sedanjih vladnih strank. Početkom je naglašal, kako se v ustavi zrcali vse narodno življenje, vsled česar mora priti v njej do izraza vse kulturno, gospodarsko in socialno življenje. Le taka ustava more biti podlaga narodnemu blagostanju. Navajal je, kako bi morala ustava ustrezati vsem trem plemenom in ne samo enemu in kako bi morala skrbeti za prospeh vseh teh plemen. Na sedanji način pa se ne bo afirmiralo narodno edinstvo, V ustavi morajo biti izraženi interesi delavcev in kmetov. Vlada in vladne stranke niso niti poskušale priti do sporazuma s strankami opozicije. Glede vprašanja avtonomije in notranje ureditve države so bile vladne stranke med seboj popolnoma zaprte in se niso skušale sporazumeti s Hrvati in Slovenci, Odkrito iz- no pokazal, da hočete majorizacijo. Zatem je dr, Šimrak navajal Spalajkovičeve izjave v Sarajevu ter Pašičeve izjave med vojno glede združitve Bosne, Bačke, Baranje, Banata in Srema v Veliko Srbijo. Rekel je: »Vi se niti danes ne odrekate misli Velike Srbije!« Oblasti delate po številu, ki vam je glavni kriterij. Naše avtonomije so prave samouprave, vaše samouprave pa preveva duh centralizma in birokratizma. Nadalje je opisoval sistem angleških samouprav. Med Šimrakovim govorom je doSlo v zbornici do ostrega spora. Demokrati in samostojni so se pričeli razburjati radi stvarnih dokazov dr, Šimraka, ki je pred vso zbornico razkril ves Pašičev trud za ustvaritev Velike Srbije in ki je opisal Pribičeviča kot političnega šarlatana, ki se igra z narodom po svoji volji. Ko se je vmešaval v njegov .govor tudi dr. Lukinič, mu je dokazal, da jc v času, ko so se drugi Hrvati borili proti Madžarom, imel konference s Tiszo v Karlovcu. Nato je došlo do velikega razburjenja. Dr. Lukinič je skočil kvišku in klical, da to ni resnica. Seja se je nato prekinila za 10 minut. Ko se je seja zopet otvorila, je dr, Šimrak nadaljeval svoj govor o avtonomijah, opisoval bedne razmere v Vojvodini, ki jasno kaže;o grozote centralistične uprave. Nadalje je navajal članek dr. Roj-ca, ki stvarno dokazuje, do kam je pripeljal centralizem Hrvatsko. Centralizem hoče hegenomijo, toda državna politika ne bi smela iti za tem, da uničuje individualnosti plemen, pač pa da se jih obdrži v ravnotežju. Centralizem je delo reakcije in oddaljuje narod od edinstva. S centralizmom se ne bodo nikdar izenačile razlike, ki obstoje med plemeni. Ako hegemonije ni dosedaj, se bo ustvarila s centralizmom, da pa ta stvar napreduje, se vidi že iz tega, ker se ie v nekem klubu protestiralo proti temu, ker je dobilo kasacijsko sodišče svoj sedež v Zagrebu. Dokler ne bodo sodelovala vsa plemena enako pri izvrševanju državne oblasti, bo vedno obstojala hegemonija. Nadalje se je dr, Šimrak bavil s kancelparagrafom ter ironično naglašal izjave dr, Lukiniča, ki je rekel, da vzdržuje ljudska stranka politične zveze z Rimom. Dr. Šimrak je izjavi!, da ve vsakdo, komur je stvar le malo znana, da ni to resnica, ako pa ima dr. Lukinič dokaze, naj jih navede. Vi hočete veri zabraniti, da bi vršila svoje socialne funkcije v družbi. Mi imamo kot sestavni del svojega programa krščanstvo in nobene diktature klera; v vsaki drugi stranki je več klerikalizma. Mi smo proletarska stranka in se more vsakdo o tem prepričati, kdor prečita našo ustavo. — Dr. Kukovec je na to zaklical, da samo popi niso zadovoljni, narod pa je zadovoljen. — Dr. Šimrak mu je odvrnil, da je »gulikoža« seljakov, izvozničar in banko-krat. Isto so tudi drugi demokrati, ki so kot izvozničarji uničili mnogo narodnega imetja. — Končno je dr, Šimrak poudarjal, da mora biti država, osnovana na edinstvu, tako močna, da pogazi ustavo in sistem, s katerim jo hoče vlada vsiliti narodu. Za dr. Šimrakom je govoril Svetozar Pribičevič, ki je hotel opravičevati svojo politiko s tem, da je trdil, da je bila njegova politika v Zagrebu — dogovorjena s Pašičem. K besedi se je oglasil tudi dr, Lukinič, ki je izjavil, da se ni vozil s Tiszo, temveč da je konferiral ž njim, ko se je peljal skozi Karlovec. IF Velikopotezni načit pok. dr, Lampeta o socializaciji vodnih sil na Kranjskem je zadel pri zastopnikih velekapitaiizma na hud odpor. Razumljivo, saj velekapitalisti nimajo smisla za splošno korist, ampak za svoje žepe. Če bi liberalni upravitelji mestne občine ljubljanske bili imeli malo več smisla za komunalno politiko, bi imela Ljubljana danes dovolj in poceni elektriko. Tako pa se je pred nekaj časom izrazil vodja mestne elektrarne, da smo v Ljubljani pravzaprav brez elektrarne. To smo občutili predvsem tisti Ljubljančani, ki smo prosili za napeljavo elektrike v svoje prostore, pa smo dobili odgovor, da ni mogoče. Po deželi ima danes skoro že vsaka vas svojo elektriko, v Ljubljani pa imamo mestno elektrarno, ne pa elektrike. Ali ni smešno, da izpodrivajo mestno elektrarno privatne elektrarne? Tako je kmet Česen že napeljal svoj vod v Sp. Šiško in še kilometer dalje, pa bi kmet Česen razsvetljeval lahko tudi ljubljanski rotovž. Tudi od Viča sem se uveljavlja Vojnovi-čeva elektrika. Kaj pa naj rečemo, če pogledamo V zgornjo gorenjsko kotlino na od liberalcev tako kritizirano elektrarno v Završnici? Ljudje dobiva o lam za polovico cenejšo električno silo, kakor Ljubljančani. Tudi Ljubljančani bi bili lahko deležni take poceni elektrike in kolikor bi je hoteli, toda kapitalistično navdahnjena gospoaa ljubljanskega magistrata tega Ljubljančanom rJ privoščila, ampak je začela z deželnim odborom pravdo za prazno senco, za vodno moč 1200 HP, ki bi jo občina mogla dobiti na Ljubljanici šele tedaj, kadar bo izvršena njena regulacija ter bosta napravljena oba jezova na Ljubljanici. Toda jezov še danes ni in Ljubljanica tudi še ni regulirana, mesto pa je brez moderne elektrarne. To pa danes občutijo tudi tisti Ljubljančani, ki so si že prej dali napeljati elektriko v svoje prostore, na svojem žepu, ker je ljubljanska elektrika veliko predraga. Ko se je gradila ljubljanska elektrarna, je ves svet vedel, da parna elektrarna i ne more vzdržati konkurence z elektrarno na vodno moč in da je obratovanje v parni elektrarni neprimeroma dražje. Samo »napredna« gospoda na ljubljanskem rotovžu tega ni uvidela kljub temu, da ji Sava teče takorekoč pred nosom. Izgovor, da je mestno podjetje aktivno, je jalov, ker take aktivnosti podjetja na stroške odjemalcev ni težko doseči. Občina ima monopol, je torej brez konkurence in lahko poljubno zvišuje ceno. Ravno tako ima občina monopol na privatne instalacije vodovoda, tako, da poljubno zvišuje vodarino. Tako smo pred kratkim brali, da se vodarina zviša dvakrat po sto odstotkov. Načrt dežele Kranjske glede oskrbe elektrike se ni mogel izvesti v poKreft obsegu vsled nasprotovanja liberalcev. Bivši deželni odbor je imel pravdo radi vodnih pravic s Pavšlerjem in papirnico Leykam. Šlo je za vodne sile med Medvodami in Kranjem, ki bi dale 15,000 HP, kar bi tedaj zadostovalo za celo Kranjsko deželo. Glede zgornjega dela se je priznala prednost do vodne pravicc gospodu Pavšlerju, pa le za dobo 10 let. Ker pa g. Pavšler te pravice do danes ni izkoristil, ima naslednica dež. odbora prednost.' Glede spodnjega dela pa po naših informacijah zadeva še ni rešena in je zato čudno, da je začela družba Leykam, ki ji danes predseduje ljubljanski podžupan dr. Triller, graditi jezove za izkoriščanje te vodne sile. Tam, kjer bi mogla danes stati in delovati v splošno korist deželna elektrarna, bo sedaj zgrajena elektrarna kapitalistične družbe Leykam, od katere bo dobivala L ubljana milostnim potom 1000 HP električne moči in to seveda po ceni, kakor jo bo družba diktirala. Naravno, da pogodba ljublanske občine z družbo Leykam ni težka, ako je ljubljanski podžupan g. dr. Triller hkrati tudi upravni svetnik papir- XIII. Tu je dobr, de uma zdej enket dubl Iblnnčani tud take mašine za pumetat, sej predn b z metla udpraul usa nasnaga iz iblane, b le predouh trpel. Te mašine pri-deja mende šele pu ubčinskeh vulitvah. Sevedc b b! prou pršle, če b ble že pred vulitvam tuki, de b Iblančani lohka z nim pumecsl iz ubčinskega sveta use liberalne kulufoktar e. Ampak podžupan dohtar Tri-lar je nafrigan in pa preudaren, zatu je ublubu mašine šele pu vulitvah, de na uja mogl Iblančani z nim delat kakšne zgage. Pa tud za čeule mazat prideja mašine in še use sorte druge mašine, sevede use sam, če uja še liberalci mel večina u ubčinskem svet. Drgač se znama sevede pud nusam ubrisat. Tiči sa pa liberalci, tu se jm pa more pestet. Pred vulitvam sa tku delavn in go-stabeseden, de se jm useli nardeja krvau žuli na jezikeh. Pu vulitvah se pa lepu pučas puzdrauja in ustaneja zdrau du prhodneh vulitu. Tu je b!u ud nekdi in tku u ustal use večne čase. Za ceste škrupit dubema pa kar deset mašin, ke uja s figa škrupile pu Iblan, zatu ke vode u suš tku prmankuje usak let. No, podžupan dohtar Trilar u že tku skrbou za Iblana, de na u nekol več suše, če pa ni suše, je pa u Iblan tku zmeri zadost vode. Še na cest lohka utoneš, če na znaš dobr plavat. No, in pol je dobr. Še mašine za lase stričt in take za pulberat je nameravu dohtar Trilar Iblan-čanem ublubt, de uja na rotuž brezplačn usacga liberalnga Iblančana ustriglj če u prnesu pa žajfa iz saba, ga uja pa tud za-stojn pulberal, Use tu je tou pr zadn sej dohtar Trilar naprej prnest, pa ga je Franketi pud rebra dregnu in mu na ušesa pušeptou, de se u pustu prec ud liberalcu zbrisat, če kej tacga nardi. »Prmejš, sej še tku ni nu-benga ta prauga zaslužka več, zdej pa na-praute še taka barufa!« je reku Franketi in se namrdnu. Dohtar Trilar se je pustu umehčat in preguvort, de je ta predlog zamouču, ampak zamouču ga je le pud tem pugojam, de se je Franketi zavezu, de u usak dan du vulitu letu pr deset ur naukul in agi-iiru za liberalce. Iz tem agitirajnem upa dohtar Trilar prdubit pr en glih tulk gla-sou, kulkr b jh prdubu iz mašincam za lase stričt in pa za pulberat. Tu ie use dobr preračunan in vulitve morja jt kokr na žnorc. Elektrika dela podžupane dohtar Tri-lari še ta nar več prglauce. Iblančani stra-šn zabaulaja, ke ja morja tku dragu plač-vat kokr žefran. Zatu jc pustu u »Narude« uzmer at klerikalce, de sa uni uržah, de jc tku draga. Če b klerikalci usa Iblanca na pupil, pa b lohka napraul elektrarna na Iblane, kokr sa ja klerikalci naredi u Završnc, tku pa nisa mogl nardet elektrarna na vuda, ampak sa bli prmoran nardit ja na premog. In zdej je taka dragina. Pa pumajnkajna stanvanj sa tud sam klerikalci uržah, ke nisa pusti kreditn bank zidat. Če b banka pred vojska soja palača zidala, b lohka dons nc sam tist notr stanval, ke stanujeja pu vagoneh in drvarncah, ampak cela Krajnska, pusebn zdej, ke sa a Lahi tku pršipnel, de nima ne repa ne glave. Ja s tem klerikalcem je res križ in zadn čas b že biu, de b u Bel-grade kralkinmal use klerikalce pu šub puslal u Katariba al pa kam drgam, kamer jm bi paše. Dokler se uja pa klerikalci u usaka reč utekval, pa ni za prčakvat, de b se časi kej zbulšal. Liberalci sa tud zdej sklenil, de uja na mesarje prtisnel iz usa strogastja, de uja mogl mesu za puluvica, ta nar mn za puluvica cnej predajat kokr ga zdej pre-daja a. Tu u tud pr vulitvah liberalcem neki zalegi; ampak nam, ke rad mesu je-ma, prou nčj zatu, ke sa se med šterem učmi iz mesarjem pumenil, de nej le pu-trpeja in mesu tku dragu, al pa še draži predajaja, kokr zdej. Rotuž u sam ruputou in rentaču nad mesarjem, du vulitu, pu vulitvah u pa use spet dobr in uja dal du prhodneh vulitu mesarjem gmah. Pa mende tud Iblančanem, k večem, če se uja učaseh najne spomnel s puvi-šajnam ubčinskeh duklad, Tku s jest mi-slem in ke punavad use dobr zadenem, um ta nar bi gvišn tud zdej zadeu. Buh žiu tud podžupana dohtar Tri-larja, kedr u šou u penzjonl niče Leykam. To je torei tisto slavno gospodarstvo — pardon šušmarstvo — komunalne politike ljubljanskih »naprednja-kov«, ki si jo upa »Slov. Narod« še zagovarjati in za njen popolen fiasko valiti celo krivdo na druge faktorje. tieSim vollunt mM SLS« se vrši v nedeljo dne 24. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Govorili bodo dr. Korošec in nekateri kandidati. i udska »»sla in SLS. Demokrate so uspehi SLS in njihovi lastni naravnost katastrofalni neuspehi, ki so se pokazali že pred volitvami, silno poparili. Skoro nik)er po deželi niso mogli demokratje sestaviti svoje liste in samostojni izkazujejo od zadnjih volitev v konstituanto le še ostanke. Navedli smo število občin, k er je samo naša stranka vložila kandidaine liste. To je demokratsko časopisje tako zbegalo, da skuša zbrisati vtis, ki ga je napravilo na javnost naše poročilo, z — lažmi. Da ne bodo slepomišili, hočemo navesti imena nekaterih — ne vseh — občin, kjer obstoji samo lista naše stranke; k temu pa pripomnimo, da iz več sodnih okrajev, kjer imamo večino, poročila še niso dospela in ki bodo že javljeno število občin, v katerih je samo naša stranka vložila kandidatne liste, še znatno povečala, kakor n. pr. v ljutomerskem okraju, kjer je 8 občin brez boja pripadlo SLS. Brez volitve ima že SLS sledeče občine: Sodni okraj Maribor: Ciglence, Cirknica, Ceršak, Dragučeva, G. Duplek, Št. Ilj v Slov. gor., Jarenina, Jelovec pri Kamnici, Kaniža pri Pesnici, Sv Križ nad Mariborom, Ploderšnica, Na Ranči, Selnica ob Muri, Slemen, Svečina, Spod. šentjakobski dol, Gor. Šentjakobski dol, Špič-nik, Bistrica pri Limbušu, Bistrica pri Rušah, Kumen na Pohorju, Lobnica pri Rušah, Morje pri Framu, Ranče, Recenjak. JDS in NSS ste popolnoma izginili. SLS dobi še 22—25 občin. Sodni okraj Slov, Bistrica: Sv. Ana, Bojtina, Bukovec, Cigonce, Dežno, Frajhajm, Gabernik, Hošnica, Hrastovcc, Jelovec - Makole, Kalše, Korača vas, Laporje, G, Ložnica, Lušečka vas, Sv. Martin, Modraže, Sp. Nova vas, Pečke, Ogl en-šak, Poljčane, Pokoše, G. Polskava, Pre-trež, Ritoznoj, Smrečno, Stanovsko, Stop-nb, Šentovec, Tinje, Žabjek. SKS ima kandidatna listo samo v 1, JSDS pa v 6 občinah. Sodni okraj Št. Lenart: SLS je vložila kandidatno listo v vseh 44 občinah. Samo njena lista je vložena v 29 občinah. SKS bo v najboljšem slučaju dobila 4 občine, JDS in JSDS pa nobene, SLS dobi večino še v 7—8 občinah, ostale 3, oziroma 4 pa bodo imele mešane občinske odbore. , Sodni okraj Ptuj: SLS dobi po dosedanjih poročilih brez volitev 30 občin, SKS pa 7. Končni rezultat bo pa po zanesljivih informacijah SLS 60, SKS 10, JSDS 2, 7 pa bo mešanih. Sodni okraj Ormož: SLS dobi brez volitev 14 občin. Skupni rezultat bo: SLS 24, SKS 4, JDS 1, JSDS 2, ostali 2 pa boste mešani. Sodni okraj Konjice: Od 26 občin bo SLS zmagala brez volitev v 12 občinah, svojo kandidatno listo je pa vložila v 18 občinah, v 2 pa kompromisno listo. 5 občin je politično neopredeljenih, 1 pa ni vložila kandidatne liste. Politična ekspozitura Mozirje: Od 10 občin je SLS vložila lastno kandidatno listo v 9 občinah, občini Luče in Solčava pripadeta brez bo'a SLS. SLS ima sigurno absolutno večino nad vsemi drugimi strankami. Gotovo je, da bo ime'a SLS večino še v okrajih: Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Kozje, Celje, Slovenj gradeč, Šoštanj, Laško; v manjšini utegne biti samo v sodnih okrajih Brežice, Sevnica in Marenberg. Na Kranjskem je po dosedanjih poročilih SLS absolutna vladarica, brez vsakega boja, v sledečih občinah; Draga, Hndo, Krška vas, Leskovec (dve SLS), Polica (dve SLS), Trebeljevo, Sv. Križ (Moravče), Gradišče, Polšnik (dve SLS), Št. Lambert (dve SLS), Begunje pri Lescafs (večina SLS), Vinji vrh, Drtija, Sp. Koseze, Brezovica, Račna, Črni vrh nad Polhovim gradcem (KZ), Hrastje, Javorje, Sv. Jošt (kompromisna z večino SLS), Križe (kompromisna SLS), Mavčiče (kompromisna SLS), Naklo (druga SLS prekasno vložena), Preddvor, Smlednik, Sora, Voglje (kompromisna, večina SLS), Sv. Križ pri Svibnem, Vinica, Vel. Gaber (kompromisna, tričetrt SLS, četrt nasprotn.), Prapro-če, Podboršt, Leskovec pri Višnji gori (dve SLS), Homec, Volčji potok, Rova, Trzin, Loka pri Mengšu, Kamna gorica (Del. zv.), Mlaka, Klanec (večina SLS), Kaplja vas. Moste (kompromisna, večina SLS), Suha-dole, Motnik, Brezovica (pri Kamniku), Fara pri Kostelu, Banjaluka, Gora, Sušje, Dane, Kompolje, Vir. Polltltne novice« -f Božja hčerka resnica. »Slovenec« je točno informirali javnost o tem, kaj so jugoslovanski škofje v Rimu dosegli, tako da mora biti vsakomur jasno. Toda niti »Narod« niti »Jutro« si ne moreta kaj, da ne bi potvarjala to, o čemer smo poročali. Tako n. pr. trdi »Jutro«, da so škofje pač dosegli, da sc bosta epistola in evangelij Eo celi Jugoslaviji brala v narodnem jezi-u, da pa se zato ukine glagolska služba božja povsod tam, kjer je bila dozdaj v veljavi. To pa je naravnost izmišljeno. Kjer je staroslovansko bogoslužje, tam ostane, ker niti Vatikanu niti škofom ne pade v glavo ukinjati ta privilegij. To tem menj, ker bi bila cerkvena oblast nasprotno r a -d e v o 1 j e pripravljena dovoliti glagolsko liturgijo povsod, da ni v zadnjem času nastala antagonija zlasti med Hrvati in Srbi, česar gotovo ni kriv Vatikan, pač pa tisti krogi, kojih politiko »Jutro« vsak dan zagovarja in jim vihti kadilnico. Tako je centralistična politika, ki je napravila razdor med brati to in onstran Save, zaenkrat oreprečila tudi staro^ovansko bogoslužje. Kar pa se tiče nadaljne trditve demokratskega glasila, češ da so škofje od Vatikana zahtevali, naj ostanejo od Italije anektira-ni kraji v cerkvenem oziru pod jurisdikcijo katerekoli jugoslovanske škofije, je to tak j nesmisel, da se da kar otipati. Škofje so zahtevali narodnostno ločitev teh škofij, v kolikor je izvedljiva, in da se to ni doseglo, zopet ni kriv Vatikan, ampak italijanska vlada. Tudi glede Vojvodine trdi »Jutro« neresnico, češ da ima ostati pod juris-dik-ijo mažarskega škofa. Ravno narobe je res, namreč, da se bo to vprašanje rešilo v skladu z nacionalnimi interesi jugoslovanskega prebivalstva in to v najkrajšem času. 4- Demokratska himna. Menda je ni besede, ki bi se danes pogosteje rabila, kakor je beseda »korupcija«. In kadar jo slišiš, se vsakokrat hote ali nehote spomniš na policajdemokratsko stranko, ki ima korupcije v zakupu. Včerajšnja »Jugoslavija« poroča, da so JDSar i pred'ansko in lansko leto ponujali g. Pesku milijone ter mu poleg tega obetali vse mogoče, če jim prepusti »Jugoslavijo«, Odkod ta »Repti-lienfond«, s katerim podkupujejo in kupujejo JDSarji liste? Na drugi strani pa poroča »Naprej«, da je NSS ustanovila v Celju strankarsko posojilnico, denar pa, ki ga potrebu e, si je izposodila pri »Pe-skovi šparkasi«, »Jugoslov. kreditni zavod« imenovani, in sicer kar 340.000 K. -j- Izza kulis. Glede trgovinskih pogajanj med Italijo in Jugoslavijo se čujejo različne vesti, ki kažejo, da se tudi v tem oziru ne vodi o čisti računi. Zagrebški »Ju-tarnji list« trdi, da so se za delegatska mesta najbolj potegovali radikali, vsled česar sta bila naznačena od naše strani za delegata Pašičev intimus dr. Ninčič in generalni direktor carine Sava Kukič. Dr. Žerjav je bil imenovan za delegata kot kompenzacija demokratom. Najbolj zanimivo pa je, da v delegacijo za sklepanje trgovinske pogodbe z Italijo ni naznačen trgovinski minister dr. Melimed Spaho. Čemu imamo potem trgovinsko ministrstvo? Poznavalci razmer trdijo, da sestav delegacije, v katerem ima o odločilno besedo radikali Pašičeve struje, ni brez globljih in stvarnih razlogov. Bomo videli rezultate. -f- Protičeva brošura. V Belgradu je izšla napovedana brošura g. Stojana Pro-tiča z naslovom: »Trije dokumenti ali en list iz zgodovine naših dni.« V brošuri napada Protič demokratsko stranko in g. Pašiča, o katerem trdi, da ali ne ve, kaj je federalizem, ali da je rekel, da je razlika med njim in med Protičem v tem, da je on za edinstveno državo, Protič pa za federalizem samo iz tega razloga, da napravi popoln efekt. V brošuri se nahajajo tudi direktne aluzije na regenta, kateremu Protič očita, da je favoriziral demokrate. Obenem napada polkovnika Nediča, nava-ja oč svoje spopade z njim po demisiji demokratsko - socialistične vlade ter pravi, da je čudno in glupo da je bil Nedič takrat določen za načelnika armijskega štaba v Zagrebu. + Draškovič ostane, »Jutarnji list« poroča iz Belgrada: V ministrskem svetu so razpravljali o vprašanju ministra za notranje stvari. Demokrati kandidirajo za to mesto Pribičeviča, radikalci Da na to niso hote'i pristati, posebno ne Pašič. Na današnji seji je večina prosila ministra Dra-škoviča, naj ostane na svojem mestu, dokler se ne sprejme ustava, nakar je g. Draškovič končno pristal. Na isti seji jc bil sprejet Draškovičev predlog o ukrepih za vzdržavanje miru v Črni gori. Dnevna novica. — Vprašanje pravoslavnih božjih hramov. Ob priliki akcije za zgradbo pravoslavnih božjih hramov v Ljubljani in Mariboru poroča -Slov. Narod, da je tozadevni oklic za prireditev, koje čisti dobiček bo namenjen za pravoslavni grodbeni sklad v Mariboru, »vzbudil ogorčenje med klerikalci«. Mi sicer oklica nismo brali, moramo pa z vso odločnostjo poudarjati, da nobenemu katoličanu ne pade v glavo zgražati se nad zgradbo pravoslavnih cerkva, k'crkoli so potrebne, da morejo pravoslavni opravljati svoje verske dolžnosti. Dobro bi tudi bilo, če bi »Narod <, ko graja neki ljubljanski list, kateri je nastopil proti zgradbi pravoslavnega božjega hrama, povedal, kateri list da je to. Saj se razumemo! — Katoliška cerkev v Belgradu. »Samouprava« poroča: Za katoliško cerkev v Belgradu se je med bel grajskimi katoličani nabralo 40.000 dinarjev. Sveti oče je podaril pol milijona dinar ev. Gospodična Ana Hrističeva, ki se mudi v Ameriki, zbira doneske med amerikanskimi katoličani. Jugoslovanski škofje določijo en dm v letu, ko se bodo po vseh cerkvah nabirali darovi v to svrho. Belgrajska občina je obljubila stavbeni prostor zastonj. — Ameriški konzulat v Zagrebu poroča: Radi preuredbe uradnih prostorov se ustavi s 1, majem vidiranie potnih listov. Dan, ko se zopet prične vidiranje potnih listov, se bo objavil potom časopisja. — Z ljubljanske univer-rc, Svetovno znani profesor pariške univerze A. Meillet, ki ie po svojih temeljitih delih o zgodovini grškega in aimenskega jezika, po nebrojnih etimoloških razpravah, ki obravnavajo v veliki meri tudi slovanske jezikovne pojave, gotovo eden prvih sedanjih primerjajočih jezikoslovcev na svetu, obišče te dni na svojem znanstvenem potovanju po Jugoslaviji tudi Ljubljano. Počastil bo našo univerzo z javnim predavanjem »o razvoju slovanskega glagola«. Predavanje se bo vršilo dne 24. t. m. ob desetih dopoldne v veliki dvorani univerze (bivši deželni dvorec). Inteligentni krogi ljubljanskega občinstva, ki obvladajo francoski jezik, so k temu predavanju vljudno vabljeni. — Društvo vpokojencev južne železnice ▼ Sloveniji, s sedežem v I ;ubijani vabi vse vpokojence južne železnice rez ozira na narodnost in politično mišljenje iz Maribora in okolice na ustanovni občni zbor svoje podružnice, ki se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob pol 2. popoldne _v Narodnem domu v Mariboru. Vpokojenci južne železnice se opozarjajo, da nima naše društvo s prvim splošnim društvom jugoslov. vpokojencev, ki si ustanavlja isti dan, v istih prostorih ob 10. dopoldne svojo podružnico, nobenega stika in deluje popolnoma samostojno le za vpokojence južne železnice. — Odbor — Dolenjske Toplice za invalide. S 1. majem t. 1. prične invalidska uprava z brezplačnim zdravljenjem invalidov v Dolenjskih Toplicah. Oni invalidi, ki se želo zdraviti v teh toplicah, naj pošljejo svoje prošnje najkasneje do 20. maja invalidskemu oddelku poverjeništva za socialno skrb (Št. Peter-ska vojašnica). Prošnje morajo biti opremljene z izvidom o nad pregledu in zdravniškim spričevalom okrajnega ali okrožnega zdravnika, kjer se potrjuje. da je prosilec res potreben zdravljenja v Dolenjskih Toplicah in dii je bolezen dejansko v vzročni zvezi z njegovo invaliditeto. Prošenj, ki ne bodo v tem smislu opremljene, se ne moro vpo-Stevati. Zdravljenje bo trajalo povprečno za vsakega invalida 3—6 teluov. Onim invalidom, ki so že letos vložili prošnje za sprejem v Dolenjske Toplice, ni treba istih ponoviti. — Poiar. Dno tO. t. m. je izbruhnil ob 10. uri zvečer v 3upi Ivana Ambrožiča pri D. M. v Polju požar, ki je šupd popolnoma upepelil. Škode ima Ambrožič približno 20.000 kron. — Od doma {e pobegnil 27. februarja t. 1. 15 letni Marij Vremec z Opčin pri Trstu. Deček je krepak, plavolas, oblečen je bil v siv-kasto obleko s športno čepico. Vse iskanje v zasedenem ozemlju je bilo doslej brezuspešno. Ker ima v Sloveniji mnogo znancev, ni izključeno, da se ie morda zatekel h komu izmed teh. Kdor bi kaj vedel o dečku, je na-prošen, da blagovoli to proti povrnitvi vseli stroškov sporočiti uredništvu »Slovenca«. lj Sestanek somišljenikov SLS frančiškanskega in kolizejskega okraja bo danes ob 8. uri v Rokodelskem domu. Somišljeniki, udeležite se ga vsi! — Volivni odbor SLS, lj Somišljenike SLS dvorskega okraja vabimo, da se zanesljivo udeleže sestanka SLS danes ob 8. uri v konsumnem društvu, Kongresni trg št. 2. — Volivni odbor SLS. lj Volivci frančiškanske župnije. Danes ob 8. uri zvečer se vrši v Rokodelskem domu shod volivcev za frančiškanski okraj. Pridite vsi! lj Odbor SKSZ ima danes ob 20. uri redno sejo v Jugoslovanski tiskarni. — Dr. J. M. lj Ga Irma Polakova gostuje prihodnji teden v naši operi v korist udruženja gledal, igralcev, lj Vstopnina za operno partersko stojišče znaša odslej 10 kron. Vstopnina za operno galerijsko stojišče pa 5 kron za osebo. Dijaki, ki se izkažejo z uradnimi legitimacijami, dobe vstopnice za partersko stojišče po 5 kron za esebo. lj »Kolo jugoslov. sester« ima svojo sejo v petek, 22. t. m. ob 5. uri popoldne v »Mladiki«. Vabljene so tudi članice, ker so na dnevnem redu važni ukrepi. lj Namesto venca na krsto umrlega predsednika Ljudske posojilnice v Ljubljani gosp. Franc Zajca, je darovala Ljudska nosojil-nica za mestne reveže v Ljubljani 1000 K in za mladinske domove v Ljubljani 1000 K. lj Mesno vprašanje. Mestni magistrat bo dobavljal kakor jc bilo že sporočeno za ljub- | lianski trg 50 do 60 volov po zniiani ceni. Glede poziva deželne vlade za nizko maksimiranje cen govejemu mesu, je mestni magistrat dogovorno s predsedstvom deželne vlnde sestavil komisijo treh članov; zastopnika dež. vlade, zastopnika mestnega magistrata ter uradnega živinozdravnika mestne klavnice, ki bo ob navzočnosti komisije dala zakleti 10 različnih volov, ki pridejo za ljubljanski trg v poštev. Po rezultatu bo komisija določila podlago za maksimiranje cen. Poročilo konii-i sije se bo uradno objavilo v vsem časopisju, j c!a bo prenehalo neopravičeno govoričenje in I teoretiziranje v tem vprašanju. lj Delrardarije v »Samopomoči«. Zaradi nečednih manipulacij v »SamepomoČk sta bila aretirana Ivan Knvfic in de Greccvijo. V svoje namene sta ponaredila celo štampiljo 'Samopomoči--. ■ De Gregorijo je poneveril okoli 25.000 kron. V zaporu sta grozila aretovnnco, da jima bodo sledili še drugi. Moža sta verižila v velikem slogu tudi s takim blagorn, katerega je zaplenil verižniški urad in ga izročil po nizKi črni -»Samopomoči« v prodajo. Kavčič in de G r teorijo sta delala za sSamo-poinočr j™ protekciji g. ,nng. svetnika Govekarja. Ji Objava, Generalna inšpekcija voda v Ljubljani se je preselila iz hiše Turjaški trg št. 1 na Ambrožev trg št. 7; stranke se sprejemajo vsak dan od 9 —12. ure. — Generalna inšpekcija voda. lj Slovenska Matica jc prejela od češkoslovaškega konzulata znesek 2500 K kot prispevek k izdaji dr. Lahove »Češke antologije«. Darovala sta. Ljubljanska kreditna banka 2000 kron, neimenovan 500 kron. Vsem: prisrčna hvala 1 KalnDosiJto «ršs£i!aa JUGOSLOVANSKI KLUB ZA TAKOJŠNJO EVAKUACIJO ITALIJANOV. Belgrad? 20. aprila. (Izvirno) Danes popoldne sta pesetila dr Duhbič in dr. Korošec min. predsednika Pašiča in ga opo-; zorila na veliko razburjenost, ki vlada med našim prebivalstvom na ozemlju pri Šibe- ■ niku. ki ga Italijani do danes še niso izpraznili. Min. predsednik je izjavil, da bo diplomatičnim potom skušal rešiti to zadevo in dokazati italijanski vladi potrebo čimprejšnje evakuacije. NOV RAZDOR V MUSLIMANSKEM KLUBU. Belgrad, 20. aprila. (Izvirno) Razdor v muslimanskem klubu se je zopet ponovil ter se za jutri ali pojutrišnjem pričakuje izstop dela muslimanov, ki se bodo pridružili muslimanom iz južne Srbije, IZ SEJE MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 20. aprila. (Izvirno) Včeraj popoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o tekočih poslih. Razpravljalo se je tudi o prošnji, da se dovoli prihod nadaljnjih Wranglovih beguncev. Sklenjeno je, da se dovoli naselitev 4000 ruskih delavcev, ki se bodo uporabili pri grajenju cest. Prepoved izvoza ostane začasno še v veljavi. Za ureditev razmer v, južni Srbiji so se dovolili novi krediti. Razen tega je bil na tej seji imenovan na predlog ministra za prosveto za poverjenika za prosveto v Zagrebu dr. Tugomir Alavpovič . TRGOVSKI ODNOŠAJI MED JUGOSLAVIJO IN ČEŠKO. Praga, 20. aprila, (Izvirno) Jugoslovanski generalni konzul Vuckovič je izjavil uredniku »Prager Pressc« o trgovskih razmerah med Jugoslavijo in Češkoslovaško: Že pred vojno je češka industri a zavzemala na svetovnem trgu odlično mesto, a takrat je bila v rokah dunajskih in bu-dimpeštanskih bankokratov. Sedaj pa je treba, da se Češka tudi v tem oziru eraan-cipira in osamosvoji. Ne dvomim, da tega ne bo dosegla, ali bo imela pri tem hude boje s tujo industrijo, ki ima žc stare skušnje in bo zato konkurenca z njo izredno težka. K našim obojestranskim trgovski m zvezam bo veliko pomagalo politično prijateljstvo med obema državama. Češka nam bo pomagala s Svojimi industrijskimi izdelki, mi pa z našim bogastvom surovin. Prepričani sem, da bomo kmalu iztisnili iz Jugoslavije dunajske trgovce, ako ne bomo vodili samo kramarske politike. ©ifaški vestnik. d Akademiki! Danes zvečer se vrši v čitalnici Jugoslov. tiskarne sestanek kat. akademikov. Pridite vsi, ker je sestanek velike važnosti, — Odbor. d Kamniška podružnica SDZ ima danes oh 14. uri svoj redni občni zbor v Akademskem domu. Vnovič opozarjam vso tovariše akademike, bogoslovce in srednješolce na važnost tega zborovanja. Vse mlado in dela ter uspehov željno naj se ga udeleži. — Predsednik SD/. d Blejska podružnica SDZ ima v soboto dne 23. t. in. ob pol 14. uri v Akademskem domu svoj prvi redni občni zbor. Vse člane, ki bivajo v Ljubljani, prosim, da se sigurno udeleže. — Predsednik. (k) d Orlice-diiakinjo prirede telovadno akademijo v soboto 80. april.-! in ne v nedeljo 24. t. m. Toliko v vednost p. n. gospem, ki pri prireditvi sodelujejo. liospsiilsirefeD. Kako se rešuje naše narodno gospodarstvo. Zavarovanje spada med najvažnejša gospodarska vprašanja. Kje dobi pogorelec prvo pomoč, ko mu požar uniči njegov dom, njegovo imetje? Ali no polom zavarovanja'? Koliko vdov in sirot si zagotovi eksistenco baš potom življenjskega zavarovanja ob prerani smrti svojega reditelja! V vseh nesrečah in potrebi nudi zavnrovnnje prvo pomoč. In to tako važno socialno gosnodar«ko vprašanje izrabljajo kapitalistična podjetja v svojo korist. Banke v Zagrebu in v Ljubljani čutiio potrebo ustanavljati novo zavarovalno družbe pod imenom »nacionalizacija«'. Zavarovalna družba Suvat- v Zagrebu ima 40 % vplačano ustanovno glavnice in pri tem zavodu je Generali« udeležena tudi s 40 % Torej laški ravod, kateremu so na-čelovali najhujši iridentisti, katerih vlogo so prevzeli sedanji fašisti. Pri »Jugoslaviji« ki skriva, da ima svojo centralo v Belgradu, jo poleg ?nnne ži-j dovrke z-ivarovalne druibe Feniks- soudeležena I celo monukovska pozavarovalna družba. Bolj od-] krito postopa sDunav-. Obdržala je svoje ime in ' staro desko na Zrinskeni trgu v Zagrebu z malo izpremembo, da jo >c. kr. nriv. • proplcskala v »narodno«!? Za ravnatelja tc:a znveda je imenovan zagrizeni nemški nadonaleo ftaabe čeprav je bil takrat na razpolago 25 let pri Dunavi slu- žbujoči vodilni uradnik, Slovenec g. Miklavčič. Javnost nai sodi, ako je to nacionalizacija! Ali ostanemo večni sužnji kapitalu ttijili narodov? Nikakor ne! Slovenci smo lahke ponosni na sVojo Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani. Od svojo ustanovitve 1. 1900 je vso škodo cenila najkulanlnejo in takoj plačala. Tuji zavarovalni zavodi so bili prisiljeni istotako postopati. S tem se je prihranilo milijone našecra narodnega premoženja. Dne 1. januarja 1020 je ustanovila samostojni oddelek za življenjsko zavarovanje ua strogo solidni podlagi, ki se nepričakovano lepo razvija. V ta oddelek je prevzela vse zavarovance . Nižjeavstrijslce deželne življenjske in rentne zavai ovalnice« v celotno pozavn ro vanje. Ker ie Nižjeavstrijska prenehala s svojim delovanjem v Jugoslaviji, je odstopila Vzajemni proti povrnitvi organizacijskih stroškov in sklepne provizije vse svoje zavarovance. To je vzgled, kako bi se morala izpeljali nacionalizacija zavarovalnih družb. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani je edini ?,avod te vrste v celi Jugoslaviji, ker je osnovan na strogi vzajemni podlagi. Vse premoženje je last »lanov-zavarovancev, katerega upravlja po njih izvoljeno nadzorništvo. Ves dobiček gre v korist čla-noin-zavarovancein. Kakor izvemo, ustanavlja podružnice v /Ca-grebu, Splilu in Sarajevu. BORZA. g Dunaj, 20. aprila. (Izvirno) Zagreb 450—454 (447.50—451.50). Belgrad (1790—1810). Berlin 1016 —1032 (1009-1015). Budimpešta 240—243 (237— 239). Milan 3900 (3090-3110). Praga 877—883 (874—880). Nevr York 644 —048 ((338—642). Pariz 4655—4695 (4655—4695). Curih 11.175 (11.125— 11.175). g Zagreb. 20 aprila 1921. (Izvirno) Budimpešta 52-53 (50-51). Berlin 225 (225-226.50). Italija 674 (662—670). London 555—560 (554—560). New York 141 (139.50—140). Pariz 10.20—10.24 (10.08-10.10). Praga 195.50-196 (19*3-196.50). Curih 24.50 (24.50). Dunaj 21.90- 20 (22.30—22.45). Dolarji 139. Češkoslovaške krone 193 (191). Francoski franki 9.80, Napoleondori 475 (475—178). Leji 213—215 (212). Lire 650—655 (650). (V oklepaju kurzi prejšnjega dne.) d Državni proračun za 1921/22. Kljub temu, da se je finančni minister resno trudil, da bi se debata o proračunu za leto 1021/22 kon-iala za časa. to je do 20 t. m., se je izkazalo, (Ja je to nemogoče, ker so se doslej rešili šele štirje proračuni. Debata o proračunih ne bo mogla biti končana pred koncem prve polovice maja. Razen proračuna ministrstva je na dnevnem redu sedaj tudi proračun prosvetnega ministrstva, ki znaša skupaj 235,500.000 dinarjev, doeim je znašal lani ta proračun za Srbijo in Črno goro 67,808.852 dinarjev, za ostale pokrajine pa 368,749.707 kron. Ta povišek gre večinoma nu račun povečanja števila učiteljev in profesorjev. Potem na račun kulturnih in humanitarnih društev in na račun zvišanih subvencij za gledališča. Izdatki za srednješolski in ljud-skošolski pouk so bili za več kakor dvojno zvišani. Minister prosvete je v spremnem pismu finančnemu ministrstvu obrazložil te izdatke in izjavil, da so neobhodne potrebni kulturnemu napredku naše mlade države, ki je v tolikih bojih in vojnah precej zaostala v kulturnem oziru. Treba nam je več šol, več učiteljev in več gledališč, katerim ne smemo odrekati važnosti za narodno vzgojo. Belgraj-skemu gledališču, ki se šele obnavlja in razvija, je nakazana subvencija 3,527.444 dinarjev, skopljanskemu 1,025.000 dinarjev, novosadske-mu 813.300 dinarjev. Potujočima gledališčema v Bitolju in Kragujevcu je nakazana subvencija 50.000 dinarjev. Kar se tiče zagrebškega in ljubljanskega gledališča so izdatki za nju mnogo manjši, ker sta se začeli razvijati ?e pred vojno, srbska gledališča pa so bila tedaj porušena. Razprava o proračunu prosvetnega ministrstva bo trajala najmanj dva do tri dni. Verjetno je, da sc ta proračun ne bo skoraj nič reduciral. g Med Francijo in Jugoslavijo. Kakor javljajo rimski listi, se ne bo sklenila med Francijo in Jugoslavijo samo gospodarska pogodba, ampak se bodo pogajanja nadaljevala lako, da se bo sklonila taka pogodba, kakor je sklenjena med Francijo in Poljsko. To se pravi z drugimi besedami, da pridemo v popolno gospodarsko in politično odvisnost Francije, ali kakor bi rekel Vesnič vnaših visokih zaveznikov«. g Papirnat denar v Nemčiji. Nemška državna banka izkazuje, da se nahaja v prorr-"' j 69,235.201 mark, torej se je stanje papirr denarja znižalo od zadnjega izkaza za i S mark. g Izvozna carina za rujavi premog na Češkoslovaškem. Češkoslovanska je znižala izvozno carino na rujavi premog od 1200 na 600 čsl. kron za 10.000 kg. g Nov premogovnik v Črnomlju. Pri Črnomlju so odkrili nov premogovnik, kjer bodo začeli v kratkem z delom. jJ Bančni diskont. Oficielni diskonti posameznih bank so sledeči: Nemčija od 22. decembra 1914 5%, Avstrija od 22. aprila 1915 5%, Bolgarija 6>A%, Angleška od 11. aprila 1920 7%, Francija od 7. aprila 1920 6%, Italija od 17. maja 1920 6%, Portugalska 5 V/. %, Belgija od 28. aprila 1920 5 %%, Češkoslovaška od 11. maja 1920 6%, Holandska od 1. julija 1915 4%%, Švica od 7. aprila 1921 4'A%, Španija od 12. novembra 1919 5%, Danska od 12. aprila 1920 1%, Švedska od 17. septembra Finska od 10. novembra 1920 9%, Rusija 6%, Rumunija od 1. maja 1916 4lA%. g Izvo* svetega mesa in praSičev r Švico. Kompetentne švicarske veterinarne oblasti so za-branile uvoz svežega mesa in prašičev za mesec april 1921 Pogledom na to deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za kmetijstvo, za ta čas ne dopušča nakladanja in odpravljanja svežega mesa in prašičev, namenjenih za izvoz v Švico. g Znižanje tovornino iz Trsta v Leranto. Lloyd Triestino je s 1. aprilom zopet znatno znižal tovornino za blago, ki se prevaža iz Trsta v pristanišče Levanto. g Znižanje ceno izdelkom i« medi v Nemčiji. Združene nemške tovarne medi so znižale cene pločevinam iz medi od 2050 na 1850 mark, palicam iz medi pa na 1200 mark. g švedsko-rusrka trgovska zv?za. Na podlagi odobritve ruske in švedske vlade obstoji med nekim švedskim privatnim koncernom in med Centrosojusom posebna trgovska pogodba. g Smirnski tobak dobimo. Uprava monopola kupuje v Smirni fini smirnski tobak, ki pri nas ne more uspevati. g Dividenda Alpine - Montane. Alpine-Montana daje to leto 25% dividende, nasproti 10 odstotni dividendi prejšnjega leta. g Kaolin na razpolago. Direkcija vojnega plena bo prodajala 23. aprila 51.000 kg kaolina, ki se nahaja v Smederevu. g Cene sladkorni pesi na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem je določena cena sladkorni pesi za 100 kg 26 češkoslovaških kron. Poleg tega pridejo v posebni fond še za vsakih 100 kg 4 češkoslovaške krone, ki se bodo vpo-rabljale za nabavo umetnih gnojil, ki se bodo razdelila med producente sladkorne pese. g Priglasitev terjatev Intendanci za Slovenijo v likvidaciji. V smislu odloka deželne vlade za Slovenijo, štev. 5629 z dne 1. aprila 1921, poživljajo se vsi, ki imajo še kako terjatev do vojaške intendance za Slovenijo za vojaške dobave, najemnine itd,, za čas od preobrata do vključno 31. avgusta 1919, da prijavijo te terjatve »Vojaški intendanci za Slovenijo v likvidaciji« v Ljubljani, najkasneje do 31. maja 1921._Na prijave po navedenem roku se radi zaključka likvidacije ne bo več oziralo. -— Odškodnine glede zaplenjene prtljage itd. ofi: cirjev ne pridejo tu v poštev, ker zadeva še ni končno rešena. g »Vesna«, društvo za plovbo. Opozarjamo na inserat tega neobhodno potrebnega podjetja, katerega namen je stopiti na pot destruktivnim posledicam, ki so povzročene vsled tega, ker se trgovsko brodovje ni pravično razdelilo. Drug namen je ta, da se preskrbi potrebna tonaža za naš pomorski izvoz in uvoz in se na ta način prepreči, da bi bil isti navezan na tuja podjetja, kar bi bilo pogubno za našo trgovsko mornarico in s tem za enega najvažnejših delov narodnega gospodarstva. Banka za pomorstvo s sedežem v Sušaku , a začasno v Bakru je osnovala: Delniško društvo za plovbo »Vesno« in poziva na subskribcijo delnic. — Ustanovitev »Vesne« je v interesu narodnega gospodarstva potrebna. Naš narod, ponos in zdravi razum nam velevata, da se osamosvojimo od milosti in nemilosti tujih pomorskih podjetij in ne smemo dopustiti, da bi tujci še nadalje izrabljali znanje in delo naših vrlih pomorcev in bi na ta način bogateli. Naša država ne bo spoštovana v tujini, dokler ne bomo imeli lastnega bro-dovja, na katerem se bo vila naša slavna zastava in postali bomo močni šele tedaj, ko bomo znali sami črpati in izrabljati vse ugodnosti, ki nam jih nudi morje. Potrebno je, da se vsi sloji našega naroda iz ekonomskih in patriotskih razlogov interesirajo za pomorstvo, dolžnost vsakega poedinca pa je, da po mogočnosti sodeluje pri osnovanju in razvoju naše trgovske mornarice. kaiKuk-peite za števce. MKi viienec o'i 11. do 16. leta se takoj sprejme. Franc Vrhove Bohoričeva ulica št. 6. se sprejme takoj, katera mora _____I znati dobro kuhati. Prednost imajo one z daljšimi spričevali. Plača dobra. Istotam se sprejme Šivilja r.a dom. Naslov pove uprava Slovenca pod St. 1425, Urnlf) CD tli^n v dobrem stanju s sadnim rrUuu 5C IllJU vrtom in njiva oddaljena 10 min. od Novega mesta in 2 min. od kolodvora Kandija. Natnnčnejša pojasnila daje I. Zriinšek, Kandija št. 59 pri Novem mestu event. VV.llenpart, Rožna dolina 268 pri Ljubljani vila »Ceh«. Dpnitaiallfa se sprejme v trgovino z nUUUjuinD mešanim blagom; reflek- 9ra bo ua starejšo in zanesljivo moč z obriml referencami. Eventuelne po-ponudbe z navedbo plače je poslati na tvrdKO Anton Nagiič, trgovec, Štore pri Celja. 1279 Hišnega upravitelja ISče „Udru2enje 2elj činovnika* v Ljubljani za upravljanje zdraviliškega doma v Rogaški Slatini za dobo od 1. maja do konca tega leta. Nastop takoj. Prednost imajo vpokojenl želežniški uradniki. Ponudbe nujno na »Udruženje željezničkih činovnika« v Ljubljani, Poljanska cesta 73. 2 služkinji pošteni in pridni, se sprejmeta takoj v kavarni ZVEZ0A v LjubljanL Strojepisko izvežbano, *ve5čo slov. In nem. steno- Safije, sprejme »Croatia«, gozdna d. d. d. Ljubljana, Gosposvetska c, 2. OlroSKl voziček cesti štev. lo. dobro ohranjen se ceno proda na Karlovski "arošalte .Slovanca'2 Tovarna za lepenko i r PRODA SE: 1 na Količevem, poŠta Dob pri Domžalah sprejme 1 klučavničarja, ki se razume na parne in električne stroje in ki samostojno izvrši vsaka popravila, 4 delavce, ki so že delali v tovarnah za lepenko ali karton. Ponudbe ust-meno ali pismeno na gornjo tovarno. PoMabllne Kafeomoliiie Hofberr-Schrantz 8-12 HP R. Wolf 20 24 „ Badenia 24-32 „ Ročk 20-30 „ H. Lanz 29-42 „ Msrschall 30-45 „ it. Wolf 38-44 „ t. Wolf 40-52 „ :.'ng. Staatsbahnen 40-55 „ ji. Wo!f 50-65 „ 1<. Wolf 62-72 „ Badenia 75-85 , R. Wolf 80-90 „ Carret-Smith 100-120 „ Lanz 100-115 ,, R. VVolf 110-140 „ Baileuia 210 240. Mar.-ctiall 8-12 . Ruston-Proktor 6-10 „ 12 vagonov tračnic za gozdne ozkotirne železnice, neznatni del teh je montiran na železne pragove, 7 kg tek. meter težkih, s spojkami in vijaki, dalje 20 popolno rabljivih vagonChov in 3 motorji na bencin vsak s 4 HP„ 60 cm Širine kot va-gončki, dalje 12.000 kosov 1— do 1 *20 m dolgih starih in popolno rabljivih hrastovih pragov, vsega skupaj — tračnic in pragov — za okoli 8 km gozdne železnice, oripravljeno za dobavo od početka junija do konca julija tek, leta. Naslov prodajalca pove uprava lista pod St. 1422. Kofei ia loftomoSiilo 101 qm, 12 Atm. prevozen iniztegljiv 30 qm, lOAtm. „ „ „ 16 qm, 8 Atm. „ „ Para« ikiMomtkfs 1435, 1000, 900, 760 in 010 mm tirne lofeomoMle na Iseticiui 8—10 HP Hofherr-Schrantz nove. IloSorP na seliti pSii 70 PS Raupach, Gorlitz 80 „ Augsburg 100 „ Krupp 3)§esel-aiH>*®rffi 60 PS Waffenfabrik 80 „ Garell-Freres, Gent 120 „ Sulzer, Winteithur 4C0 „ Daimler-VVerke CestaE Balii m par® za 8 in 13 ton. 2 kosa Ilopf. 6. Ssdt m preooi 50—1000 1, surovi in poc'njeni. Dobavljivo takoj z jamstvom za porabnost v obratu. Maschinenfabrik J. Goszionyi, Wien IV. Schleifmiitilgasse 3. Posestvi s stanovanjsko hišo (6 do 10 sob), gospodarskim poslopjem, vrtom, 30 do 40 oralov zemlje (gozd. vinogr. tr.vn.) blizu farne cerkve najrajši na Dolenjskem se Kupi. Ponudbe po „R 85" m An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana. Mestni stavbenik R Ljubljana, VoiaSka ulica 16 a (za prejsnio belgijsko vojašnico) izvršuje „ vse podtalne in visoke stavbe ter izdeluje i tozadevne načrte. j Brzojav: Breuerstavba. — Int. tel. št. 447. | BENZ MOTORJI za sesalni plin, bencin, bencol, surovo olfe točno dobavljivi. Najcenejši. Zastopnik: H. ROBITSEK & REIS Wien VII., Neubaugasse 64. Naslov za brzojavke: HoMtseko Wien. m Iz gozdov mosta louevje se proda dražbenim potom 357? eJk, ki merijo v prsni višini od 40 cm višje v premeru, dalje, od lanskega ser kanja še stoječih 3 do <00 bukev, dalje les, ki se pri sesanju polomi alt pokvari. Pismene ponudbe nai se pošljejo tu sem do 2. maja 1921 kot varščina naj se ponudbi priloži znesek 6 .000 K v gotovni ali v pupilarno varnih papirjih. Pogoji se lahko vpogiedajo pri tem uradu v uraduih urah ali pa dobe prepisi proti uposatvi 20 K. flfcstni urad Nfl2eu;e, 16. aprila 1921. okoli 200 m3 najboljše kakovosti proda in natančna pojasnila daje: Gozdna ujirnva Slatna, p. Šmartno pri Litiji. Emoumo za je le BAČKA, a nakupovalni vir pri podpisani firmi. Kompletni vlaki do Zagreba, a v /.agrebu se vagoni porasdole, in tRko je voznlaa cenejša, a kupci dobe blago hitrejše. — Pajo Brklja£i<, Sombor. -K s sedežem na Sušaku, začasno v Bakru, osnovana s temeljno glavnico: K 10,000.000, a zvišano na 40,000.000, je ustanovila 1 Delniško društvo za plovsivo »VESNA" z glavnico 150,000.000 K, razdeljeno na 375.000 delnic nominalne vrednosti po 400 K za komad in vabi tem potom na podpfsovanfc delnic pod sledečimi pogoji: 1. Delnice po 400 K se oddajajo po izvirni ceni po 400 K za komad; 2. pri podpisu treba plačati 30% podpisane vsote; 3. ostanek se vplača po potrebi društva in se bodo delničarji vsaki pot pozvali na nadaljnje plačilo najmanj 6 mesecev naprej. Nobeno nadaljnje vplačilo pa ne bo presegalo 30°/0 ali 120 K za delnico in eno plačilo. Na slovenskem ozemlju bodo na naš račun sprejemali prijave in vplačila sledeči denarni zavodi: Liubljanska Kreditna banka, Slovenska banka, Zadružna Gospodarska banka in njene podružnice. Rok za prijave traja do 31. maja 1921, SS Bakar, v mesecu marcu 1921. Banka za pomorstvo. i a i M i M ■1 i Izdaja kooiorcij Slovenca«. Odgovorili urednik Mihael iUoškerc v Ljubljani. nmiižji Jugoslovanska tiskarna v LjubljanL