Natisov 15.000,
¿teprc" izhaja vsaki l^tek, datiran z dnevom naslednje nedelje.
Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto i krone, za Ogrsko S K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne irtev. se prodajajo po 8 v.
Uredništvo in uprav-frištvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ■i odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo straH K 80"— za Vi strani K 40'— za Va strani K 20 — za Vt strani K 10 — za Vi« strani K 5"— V»t strani K V§4 strani K Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža.
za za
250 1.—
XY. letnik.
Svetovna vojska.
Velikanska bitka v Galiciji in na Poljskem je končala s krasno zmago avstro-ogrskih in nemških armad. — Boji se nadaljujejo. — Rusi se pomikajo povsod nazaj. — Na Srbskem se pripravljajo novi odločilni boji. — Francosko-angleška ofenziva v Flandriji popolnoma vstavljena. Nemški parniki so bombardirali angleško obal. — Turki napredujejo.
Božič je ... pa kaj hočemo, letošnji božični prazniki nam tudi ne dajo veselja in časa, govoriti o čem druzem nego o tej ogromni, titanski vojni, v katero so sovražniki i našo prelepo domovino potegnili. Letošnjo božično zvonenje je obenem mrtvaško zvonenje za tisočero mladih bitij. Krvavi, brezsrčni Božič je to . . .
Pa kaj bi tožili; mi nismo zakrivili te svetovne vojne. Mi se le branimo proti neštevilnim sovražnikom, ki so menili s svojimi krvavimi rokami naše domovje raztrgati. Mi se branimo za naš rod, za naš dom, za našo družino. Na naši strani je torej pravica in z njo resnica!
Ta pravica pa se tudi že izkazuje. Kar je avstro-ogrsko in z njim zvezano nemško orožje v zadnjih mesecih v naravnost nepričakovanem in nedoseženem junaštvu storilo ter doseglo, to je nekaki globoki memento mori za sovražnike, to je pa tudi za nas vzrok ponosnega navdušenja. V zadnjih dneh zlasti dvignil se je avstrijski ponos kakor plamena ognja proti nebu. Kajti dosegli smo tako velike in odločilne uspehe, da jih priznavajo celo že naši nasprotniki sami.
V prvi vrsti je treba omeniti največjo zmago, kar jih pozna svetovna zgodovina, to je naša in nemška zmaga na severu. Rusija vrgla je vso svoje neštete milijone evropejskega in azijatskega vojaštva proti našim in nemškim mejam. Hotela je s svojo premočjo naravnost zadušiti ves odpor in si zasigariti prosto pot v Berlin ter na Dunaj. Lemberg smo izpraznili, Krakova je bila že v nevarnosti, mogočna naša trdnjava Przemysl je že drugič oblegovana. Medtem ko so Nemci bili svoje velikanske bitke
proti Francozom in Angležem, hoteli so Rusi pomandrati avstro-ogrsko armado in jo pognati nazaj. Posrečilo se jim ni; kakor železni zid je stala naša armada, nepremagljiva in nerazrušlji-va. In zdaj, ko je nemška armada pod poveljstvom slavnega zmagovalca generalfeldmaršala Hindenburga z večjimi močmi dosegla celo vrsto krasnih zmag ter končno zavzela tudi največje industrijsko mesto na Poljskem, Lodz, zdaj potisnila je obenem tudi naša armada naprej. Združeni dosegli so Nemci in Avstro-Ogri krasno zmago. Na vsej velikanski fronti pomika se Rus nazaj, zasledovan od naših neutrudljivih čet. Zadnja poročila sicer pravijo, da se Rusi zopet zbirajo in nanovo vstavljajo. Ali pomagalo jim ne bode mnogo, kajti prva odločilna zmaga nad Rusi je izvršena. V kratkem pa je upati, da bode pričelo tudi bombardiranje ruske velike trdnjave Varšave, nad katero itak že nemški „Zeppelini" krežjo. Z veseljem gledamo torej lahko v bodočuost!
Istotako veseli pa so lahko naši zvesti nemški zavezniki, kajti njih hrabrost in mogočnost občuduje danes pač ves svet. Gotovo je, da je Anglija bila prepričana, da bode kmalu Nemčiji vsaj na morju konec napravila. Ali zmotila se je grozovito. Kajti vkljub velikanski angleški premoči na morju dosegli so nemški parniki že ja-ko lepe uspehe in pripravili sovražnika v hudi strah. Nemškim mornarjem je smrt naravno postranska stvar; prva stvar jim je domovina, ki jo branijo častno in uspešno. To dokazuje zlasti zadnji napad nemških parnikov na vzhodno obal Anglije, ki je povzročil med hladnokrvnimi kramarji onkraj kanala mrzlično vznemirjenje. Ni-
kjer niso naši sovražniki več varni, — ne na suhem, ne na morju, ne v zraku! Povsod jih zasleduje naša pravična moč. ..
Kakor vedno ugodno, držijo se nemške armade tudi na Francoskem in v Belgiji. Odločitev tam še ni padla, ali pod nobenim pogojem ne more biti ta odločitev za nemške naše zaveznike neugodna. V jeklenih kleščah držijo Nemci ošabnega sovražnika in ga nočejo več izpustiti.
Na Srbskem pripravljajo se še novi dogodki, ki pa bodejo bržkone še v par dnevih dozoreli. Dežela kraljemorilcev se je sicer dolgo časa zanašala na rueko pomoč. A zdaj ji je pač tudi to upanje minulo.
Tudi Turčija napreduje proti našim sovražnikom s prav lepimi uspehi. Obenem se pojavljajo v Rusiji revolucijski poskusi, v angleških kolonijah se dviga islamitsko ljudstvo, ki ga kliče zelena zastava preroka v sveto vojno, — vse za nas ugodni znaki.
Dal Bog, da bi nam božični zvonovi zapeli tudi zmago nad vsemi našimi trinogi!
Poročilo iz severa od pondeljka.
K.B. Dunaj, 21. decembra. Uradno se danes opoldne razglaša :
V Karpatih dela naš napad na zgornjem delu reke Latorcza dobre napredke.
Severno-vzhodno od Lupkowskega pasa ob fronti severno od Krosno-Tuho-\v a ter ob spodnjem Dunaj ecu se močno naprej bojuje.
Položaj na južnem Poljskem se ni spremenil.
Namestnik generalštabnega šefa: v. Höf er, fml.
8trasohiU'ova grenčioa i* zelenjave povzroči m Aftlihftflfin TlfifVPAtlflA.
moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu HCOJ RJ1IUUIIU |JUbI t? MUcll.
2ato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, -romarje itd. =====
0 veliki nemško avstrijski zmagi na Poljskem
piše glasilo našega zunanjega ministerstva „Fremdenblatt":
Zmaga zvezanih ni presenečenje, pa tudi ni hipni uspeh, marveč močni zaključni kamen z železno doslednostjo kamen na kamnu zgrajene stavbe; in to poroča še velikanski pomen tega odločilnega uspeha, ki so ga zvezani Nemci in Avstro Ogri na poljskih ter galiških bojiščih dosegli. Poraz Rusov ne bode vplival le na nadaljni razvitek stvari na severno-vzhodnein bojišču, marveč tudi na politične ter vojaške r a z m e r e n a v s e h p o z o r i š č i h sedanje svetovne vojne. Z Rusijo so bili tudi njeni zavezniki in vazali, ki so stavili na pomoč carjeve države vse svoje nade, odločilno premagani. Članek zaključuje: Najmogočnejša bitka svetovne zgodovine in v nje pribor-jena velika zmaga pa ostane obenem nerazrušljiv spomenik za zvesto bratstvo z orožjem Nemčije in Avstro-Ogrske. V polni složnoati, vedno le veliki namen splošnega pred očmi, so se nemške in avstro-ogrske armade ne samo na zunaj ramo ob rami v tej bitki borile, marveč so se v resnično prisrčnem tovarištvu v ogromnem bojnem delu delile. Z do smrti pogumnim junaštvom so se nemški vojaki z našimi združenimi borili, eden druzega nesebično podpirajoč. Kakor se oziroma z veselim zadovoljstvom na priznanje nemške javnosti za našo armado, ki hrabro in zvesto veliki skupni stvari služi, tako pozdravlja tudi pri na3 velika splošnost junake nemške armade v teh veselih dnevih zmage . . .
Nadvojvoda Friderik trdnjavskemu poveljništvu v Krakovu.
Povodom končanja bojev pri Krakovu je izdal vrhovni armadni poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik krakovskemu trdnjavskemu poveljništvu to-le povelje:
Med operacijami, ki so se vršile v zadnjem času v okolici Krakova, je bilo skupno delovanje trdnjave z armado na bojišču umestno in ukazano.
Izredni način, kako je trdnjavsko povelj-ništvo to izvršilo, ter na ta način mnogo pripomoglo k uspehu armade na bojišču, mi nalaga prijetno dolžnost, konstatirati zlasti tele zasluge trdnjavskega poveljništva v Krakovu: Vedno razumevanje pomena vsake posamezne vršeče se operacije tako v širšem, kakor v ožjem okrožju trdnjave; najširše, vsake zakasnitve prosto podpiranje s strani trdnjavskega poveljništva
polno inicijative in dalekoglednosti; zlasti pa je naglašal, da je dala trdnjava skoro do popolnega iz praznjenja dele posadke in kolon vozov in municije na razpolago ; dalje je trdnjavsko poveljništvo z izpadi in z ognjem težke artiljerije — eno kakor drugo je bilo prav pogosto izvršeno na inicijativo trdnjavskega poveljništva — vedno zelo spretno poseglo vmes ter tako sovražnika delj časa zadržalo in ustavilo.
Na ta način je trdnjava uspešno pripomogla k dosegi cilja, ki je obstojal v tem, pred vsem ojačiti lastni armadi pripravljenost za boj in na drugi strani oslabiti sovražno armado in jo omajati.
Za to izrekam trdnjavskemu poveljništvu v imenu najvišjega vojnega gospoda svoje posebno priznanje.
To povelje je razglasiti četam.	«
Nadvojvoda Friderik.
Na bojišču pri Limanovi.
Vojni poročevalec „Tagesposte" poroča z dne 19. t. m.: Danes sem pod vodstvom polkovnika pl. Hoen-a obiskal bojišče pri Limanovi. Obisk ni bil samo zelo zanimiv, ampak tudi zelo pretresljiv. Vkljub temu, da se že od 12. t. m. neprestano čisti bojišče, smo vendar v strelskih jarkih videli obilo trupel. Povsod smo našli sledi najljutejših bojev, ki so se na številnih točkah razvili v boje z bajonoti in puš kinimi kopiti; kot neme priče teh bojev leže daleč na okrog na stotine razbitih puškinih kopit.
V noči na 11. decembra se je vršil pri nekem brezovem gozdu srdit boj. Videli smo strašne sledove boja. 1200 mrtvih vojakov je tam pokopanih. Grob pri grobu, med temi veliko še odprtih skupoih grobov za še nepokopana trupla ruskih vojakov. Poleg tega je ležalo brezštevilno pušk, municije in druge vojaške opreme. Našli smo tudi grob, v katerem počiva 22 hu-zarjev. Poleg teh pa počiva v posebnem grobu njihov polkovnik, ki je na čelu svojega polka pri naekoku na višino našel junaško smrt.
Povsodi na našem potovanju smo našli globoke luknje, katere so napravile granate. Poprek po dolini se vlečejo celi strelski jarki. Limanova sama kaže strašne posledice obstreljevanja. Obilo hiš je zgorelo, pri mnogih so pa poškodovane strehe in zidovje. Posebno veliko je trpel mestni del pri kolodvoru. Počasi se vrača običajno življenje v Limanovo. Ljudje se zopet vračajo v svoja bivališča, trgovine se odpirajo in vse kaže svoje veselje nad sijajno zmago avstrijskega orožja proti tako premočnem sovražniku.

Tiha noč, sveta noč . . .
Pravijo, da so naši strastni sovražniki v svojem divjem fanatizmu pokopali krščanstvo, namreč tisto lepo krasno krščanstvo, katerega temelj je čista ljubezen do bližnjega in ki ne pozna ničesar druzega od te ljubezni. Pa res, — na jugu in severu, na vzhodu in zahodu Evrope, pa tudi v daljni vzhodni Aziji, v južni in severni Afriki, — povsod teče kri v potokih, povsod divjajo neštete množice v neznanem sovraštvu druga proti drugi, povsod se meče kulturne bisere človeštva v blato ... In krščanstvo? Meč in kri govorita, pa ne več besede ljubezni, ne več besede prijateljstva, — le divjo pesem starodavnih časov vse uničujočega sovraštva . . .
Tam na bojni planjavi ležijo mrliči, drug poleg druzega, krčevito grabijo v mrzlo zemljo in z mrtvimi očmi zrejo proti sinjemu nebu, na katerem se je pred tisočerimi leti pojavila svetopisemskim pastirjem angelska prikazen.
Pa tudi sedaj, raz vaške cerkvice doni milo božično zvonenje in tisočero otroških grl zapoje starodavno nežno pesem: „Tiha noč sveta noč . . .a
Božično drevesce lesketa v stoterih lučicah in kakor zamaknjeno v rajske krasote zre otroško oko v pozlačena jaboljka na mali smrečici, ki nam je že tako dolgo simbolj božične sreče . . .
Ali ne samo otroško oko gleda, ne samo otroško srce čuti to božično veselje in to sveto navdušenje, ki premaga celo najhujše gcrje in najglobjo žalost Na božični večer postane vsakdo otrok, kdor si je znal v težkem tem življenju še ohraniti vsaj čut čiste in verne mladosti. Vsakdo prežene na božični večer vse megle svoje duše, srce se mu zjasni in nežna sreča prešinja njegove živce . . . Kdor ne pozna božičnega veselja, ta je bolan, slab, izrabljen, ta je izgubljen za vso sedanjost in vso bodočnost . . .
Gotovo, v naši širni domovini ni hiše, ki bi imela v letošnji božični noči polno sreče 1 Povsod manjkajo sinovi in možje, očetje in brati, — ki stojijo tam v sovražnikovi deželi, v snežnem viharju, puško v roki, z golo sabljo, da nas stražijo pred ono krivoversko, podivjano azijatsko druhal, katera nam je na povelje krvavega carja-batjuške napovedala smrt . . . Mnogo mater, žen, otrok hodi danes v črni obleki, v žalostni obleki, pa ne more niti vejice domače smreke na gomilo ljubljenega junaka položiti.
Grenko, hudo je letošnjo božično veselje za vse, za vsacega v tej državi, ki je vkljub neskončni miroljubnosti svojega božansko ljubljenega vladarja bila prisiljena, potegniti ojstri meč. Vse žaluje in povsod sedijo mrtvi pri božični mizi, mrtvi stojijo nemo in nevidno pod božičnim drevescem, mrtvi nas obdajajo in se nam žalostno smehljajo . . .
Dunaj, 20. decembra. Vojni poročevalec „Neue Freie Presse" R)da-Roda poroča svojemu listu: V petek sem obiskal bojišče Limanovo, pozorišče srditih bojev. Na stotine še nepoko-panih trupel leži okoli. Tu so se huzarji in honvedi borili s puškinimi kopiti. V zopet osvojenem Novem Sandecu sem našel vesele obraze. Naše armade so morale hitro pridobivati tla in stoje sedaj že daleč vzhodno ker ni videti nobenega trena več. Kraji so čudovito malo trpeli, celo Stari Sandec, ki je moral pretrpeti rusko obstreljevanje, je nedotaknjen. Prebivalci se vračajo na svoje domove. Zahodnogališko petrolej-sko ozemlje Gorlice Jaslo je zopet v naši posesti. Iz Przemy8la sem dobil brzojav, ki pravi, da vlada v trdnjavi najboljše razpoloženje.
Angleška obal bombardirana.
Ponosni so Angleži na svojo mornarico, s katero obvladujejo vsa morja in ki jim daje baje zaščito, da jih nikdo ne more napasti. Ali res dosedanji potek svetovne vojne dokazuje, da ni velikost in število mornarice merodajno, marveč tudi duh in pogum ter navdušenje v dotični mornarici. To se je videlo kakor rečeno, že od vsega začetka vojne sem. Vsa velikanska angleška mornarica ni mogla proti nemški ničesar storiti in ničesar doseči Nasprotno so pa posamezni nemški parniki, kakor n. p. „Emden, angleški trgovini velikansko škodo povzročili. Poleg tega so se pričeli pojavljati nemški podmorski čolni, ki so zaporedoma angleške morske velikane potopili in jih uničili. Eukrat pred meseci, so nemški parniki tudi že vkljub angleškim morskim velikanom in vkljub povsod položenim minam poskusili bombardirati sovražnikovo obal. Zdaj so napravili drugi tak poskas, še z večjo hrabrostjo in še z lepšim uspehom. Nekaj nemških parnikov priplulo je namreč natihoma do vzhodne angleške obali, bombardiralo celo vrsto manjših me3t in napravilo ogromno škodo. Uradna poročila pravijo o tej junaški ekspediciji nemških parnikov med drugim :
„Prvič po več kakor 100 letih se je zgodilo, da je bila obal Angleške obstreljevana Na obtežju delajo sedaj obsežnejše varnostne priprave. Prižiganje plina po ulicah je prepovedano. Ponekod so svetovali prebivalcem, da naj ostanejo doma. „Politiken" poroča iz Bergena: Anglija je zopet poostrila pristaniške predpise ter nevtralni plovbi naložila velike težko če. Tako so streljali na norveški parnik „Irma" pred pristaniščem t Tyni. Oddali so 2 strela Ladja je bila primorana čakati na odprtem, viharnem morju 30 ur, predno je dospela pomoč.
„Secolo" pravi, da znaša škoda v Scarbo-
Vsi praznujemo božične dneve, — vsi, prav vsi! Doma in v vojni! Da, tudi v vojni. Kajti gotovo je, da se bodejo naši hrabri junaški vojaki na božični večer istotako lepih mladostnih sanj in svetih čarov tihe noči spominjali. S puško v roki, na goli zmrznjeni zemlji, smrti oko v oko, — in vendar s sladko zavestjo, da je božična, sveta noč . . . Doma sedijo mali brateci iu sestrice okoli jaslic in se spominjajo njega, brata, očeta, ki stoji tam ob sovražnikovi meji in nas straži pred nasprotnikom, nam čuva prekrasno domovje ... Ti vojak pa čutiš božično veselje v izpolnjevanju svoje prekrasne dolžnosti. Ti veš, da tvoja prelita kri pomaga odrešenju domovine, da se žrtvuješ na oltarju najvišjega in najsvetejšega, kar ima človek na tem svetu, na oltarju domače grude...
Zato imaš vkljub vsem težavam in mukam, junaški moj vojak, najlepše božične praznike ... Namesto vaških možnarjev pokajo smrtnonosni kanoni, namesto polnočnega zvoneuja čnješ divje rožljanje ojstrih mečev, namesto svečic vidiš granate in karteče namesto cerkvenega vonja dihaš rezki dah smodnika ... In vendar, moj hrabri vojak, vendar imaš najsrečnejši božič; kajti — za tvojo deco, za tvojo mater, za tvojo grudo stojiš v boju, za kulturo in lepoto, za sedanjost in bodočnost . . .
Oj božična sveta noč! Vlij tvojo nesmrtno večno milobo v srca trpinčenega, bitega človeštva, prinesi nam kmalu uresničenje večnih besed: Mir bodi ljudem na zemlji . . .
roughu 1 milijon, v Hartleppolu pa poldrug milijon. Iz Pariza poroča list, da so nemške ladje pri svojem umikanju najbrže trosile mine, ki so potopile paraike „Duranter" in „Elter-water."
„Nieuwe Rott. Cour." komentira brzojavke o pomorski bitki ob angleški obali tako-le: Kar je storil angleški podmorski čoln v Dardanelah s tem, da je potopil turško križarko „Messu-dije" je bilo drzno dejanje. Neprimerno več pa je izigralo in ravno toliko bravure je pokazalo nemško brodovje, ki je preplulo skozi nemško in angleško polje min, da odgovori Angležem na „Messudije" in na bitko pri Falklandskih otokih. Ponosni in drzni odgovor dokazaje, kak dnh vlada v nemški mornarici. Katerikoli je izid bitke, imela bo, ker so nemški topovi sedaj drugič grmeli ob angleški obali, silen moraličen vpliv na prebivalce, čustvo ponosne nedotakljivosti in varnosti Anglije je izginilo in pomorska bitka dokazuje, da more biti tudi za Anglijo ura maščevanja.
Angleški list „Times" poroča, da ga ni nobeno še tako pretirano poročilo moglo pripraviti na takšno splošno upostošenje, kakoršno je videl včeraj. Nemci so očividno namenoma vsaki-krat spremenili smer topov, da so na ta način lahko obstreljevali čim največje področje. Ladijski topovi so zadeli obrežne baterije ob vhodn v pristanišča in razrušili strehe v bližini stoječih hiš. V zidovju so zijale velikanske odprtine. Močan potres bi ne mogel napraviti toliko škode, kakor ga je povzročilo to obstreljevanje. Stanovanjski del mesta je veliko hnjše poškodovan, kakor trgovske ulice in doki. V tvornicah in dokih se dela kakor navadno. Tramvajski in železniški promet je normalen, pač pa se živo po-čnti pomanjkanje plina.
Iz vsega tega je razvidno, da je moralični učinek tega bombardiranja naravnost velikanski. Vkljub vsemu zavijanju in brbranju sovražnikov je vendar resnica, da danes vsa Anglija trepeče pred nemškimi krogljami. Več kot 100 let ni prestopil noben sovražnik angleško obal; zdaj pa se pripravljajo vendar časi, v katerih bode Anglija dobila plačilo za svojo perfidnost in za-nikernost. Vsaka sila do vremena.
Škoda Belgije vsled vojne.
Francoski profesor M a s s o u objavlja napol uradno Statistiko, glasom katere zuaša vsled vojne prizadeta škoda Belgije 5.313,000.000 frankov. Glavne točke tega ogromnega računa so sledeče:
Lüttich in okolica..... 273,000 000 f.
Löwen.......... 186.000 000 „
Namur..........120,000.000 „
Charleroi ......... 516,000.000 „
Škoda v kmetijstvu..... 1.418,000.000 „
Antwerpen........ 500,000.000 „
Škoda na železnicah in drogih
državnih uredbah .... 1.200000.000 „ Škoda vsled vstavljene trgovine 1.000,000.000 „ To je torej skupaj več kot 5 000 milijonov kron. Profesor Massou pravi ob koncu svojih izvajanj: „3 in pol milijarde škode najmanje bi se bilo lahko preprečilo, ako bi se sklenilo po padcu Lütticha z nemškim zmagovalcem mir."
Belgija in njen zaslepljeni kralj sta se dala ravno zapeljati od angleško francoskih obljub. Zdaj pa že čutijo posledice!
Rusija postavi novih 10 milijonov vojakov?
„Münchener Neueste Nachrichten" poročajo : „Daily Telegraph" javlja, da se vrši v Rusiji zopet nova mobilizacija. Rusija bode postavila baje novih 10 milijonov vojakov (?) v vojno.
Ta angleška vest ni druzega nego nekako strašilo. Ali angleško-ruskih groženj se danes itak nikdo več ne boji. Rusi naj mobilizirajo cel pekel in vse svoje sibirske volkove, — nemško avstrijska moč jih bode vendar zdrobila!
Ruske izgube — 250.000 mož.
Listi poročajo iz Berlina, da se tam na merodajnih mestih javlja, da znašajo nove izgube Rusov v zadnjih rusko poljskih in galiških bojih na mrtvih, ranjenih in vjetih 250.000 mož to je torej en četrt milijona vojakov. Tako velikanskih izgub še ni prinesla nobena vojna.
„Zeppelin" nad Varšavo.
Dne 7. decemnra zjutraj ob 7. uri priplul je neki „Zeppelin"-zrakoplov nad Varšavo. Ruska artiljerija je pričela takoj streljati na hrabri zrakoplov, tudi forti trdnjave so streljali nanj, ali „Zeppelin" de ni dal predobiti. Najpreje je plul parkrat čez mesto, potem pa vrgel več bomb, ki so napravile mnogo Škode. Dve hiši, ena vojašnica in gimnazija so bili raz rušeni. Brzojavna zveza Varšave s Petersburgom je pretrgana. „Zeppelin" je vrgel na Varšavo 18 bomb ter nato čez eno uro nepoškodovan odplul proti Lodzu. V Varšavi pa je bilo 90 mrtvih in 140 ranjenih.
Glasom poročil švedskih listov napravil je obisk „Zeppelina" velikanski strah med civilnim prebivalstvom kakor tudi med vojaštvom. Sploh ni duh ruskega vojaštva več tako dober kakor v začetku vojne. Tako piše n. p. „Svenska Tagbladet" : Veliko število vjetnikov, ki jih dobe Nemci in Avstrijci zdaj vsak dan, je pač dokaz, da dnh v ruski vojski ni najboljši. To je dokaz, da je med vojaki zaupanje v lastno vodstvo omajeno in da je mo;âia čet silno trpela.
Feldmaršal Hindenburg poroča svojemu cesarju.
„Voseische Zeitung" javlja: Feldmaršal Hindenburg je javil zm8go nemške in avstro-ogrske
armade cesarju Viljemu telefonično z naslednjimi besedami: „Z m a g a 1 i smo na celi črti!" Ako se ne zgodijo še posebni nepričakovani dogodki, potem se bodejo po sodbi vojaških krogov Rusi do Božiča iz vse Poljske umaknili.
Egipt pod angleškim protektoratom.
K B. London, 18. decembra. Reuterjeva piäarna javlja: V Egiptu soprokla-mirali angleški Protektorat.
Kakor znano, stal je Egipt doslej pod turškim protektoratom. Ker se dosedanji egiptovski vladar ni hotel pokoriti angleškemu ko-mandu, pričela so se nasprotja, ki so končala s tem, da je Tarčija napovedala Angliji vojno. Zdaj je Anglija s proglasitvijo svojega protek-torata nad Anglijo poskusila tudi to deželo v svoje kremplje dobiti. Pravzaprav se je Egipt tudi doslej že nahajal pod angleško nadvlado. Na papirju sicer stal je Egipt pod turško vlado, faktično pa so jo izvrševali Angleži. Angleška so vlada v Egiptu je izhajala iz okupacije 1. 1882. Pod protektoratom v strogem pravnem smislu nam je razumeti le zaščitništvo ene države nad drugo, ne da bi to zaščitništvo tangiralo suverenost, torej mednarodnopravno neodvisnost varovanca. Proklamacija protekforata bi torej pravzaprav pomenila osvoboditev Egipta izpod turške nadvlade. Ali vsakdo ve, da se Angležem ne gre za svojo osvobodilno vlogo, marveč da hočejo tudi Egipt svojim sebičnim namenom podjarmiti. Sicer postavijo Angleži v Egiptu novega kediva ali sultana. Od izida vse svetovne vojne je seveda tudi bodočnost Egipta odvisna. Za sedaj se pripravljajo Turki in Au-I gleži na odločilne bitke v Egiptu.
več
Parnik
,Messudje.'
Turški linijski parnik „Messudje", katerega sliko danes prinašamo, se je v Dardanelah potopil. Vso moštvo je bilo rešeno. Glasom poročil britske admiralitete potopil je parnik angleški
podmorski čoln „B. 11." Potopljeni
primeren.
Slabo vreme na zahodnem bojišču, zlasti v Flan-driji, je preprečilo hitro napredovanje tamošnjih operacij. Cele pokrajine so bile spremenjene v nekako močvirje. Naša slika kaže angleško stražo ob zalogi mu-nicije; vsled močvirnate poti ja straža naravnost prisiljena, hoditi po strelivu samem.
parnik bil je leta 1874 zgrajen in je obsegal 9250 ton ter imel 600 mož
KreuzervMessudfJe"
posadke. Za boj ni bil ta stari parnik
Angleška straža.
10287.
Zareče vprašanje
je v sedanjem nezanesljivem vremenu varstvo trupla proti slabim posledicam prehlajenja. Pri tesnobi v prsih, pomanjkanju sape, bodenju v rami, bolečinah v prsih itd. naj se ne čaka tako dolgo, da se mora v posteljo, marveč naj
se rabi takoj Fellerjev staroznani rastlinski esenčni fluid z. zn. „Elzafluid". Ta odpravi bolečine, raztopi in olajša, omogoči bluvanje in se od mnogih zdravnikov zlasti tudi pri revmatičnih in gihtičnih bolečinah rabi ter priporoča. 12 steklenic za samo 6 kron franko pošlje edino pristno lekarnar E. V. Feller, Stubica, I
E saplatz št 241 (Hrvatsko). Tam zamoremo naročiti obenem milo ali sigurno vplivajoče odvajalno sredstvo Fellerjeve Rhabarbara-krogljice z. zn. „Elza-krogljice", 6 škatljic franko 4 krone 40 h. Oba domača sredstva zamoremo iz lastne izkušnje najtopleje priporočati.
maose--—
General von Falkenhajn.
Šel nemškega generalštaba von Moltke je obolel. Vkljnb temu, da se ma zopet bolje godi, ne bode prevzel začasno komando. Za načelnika generalštaba bil je na njegovo mesto imenovan

Gtner5iieuJnaalvQnFalkenha.yn.
generalni lajtnant von Falkenbayn, katerega sliko danes prinašamo. Pod njegovim vodstvom vršila se je že cela vrsta zmagovitih bojev zoper združene Francoze in Angleže.
Japonski imperializem.
V zmislu ultimata, ki ga je podala Japonska Nemčiji, je bil s padcem Tsingtaua dosežen namen vojne, zakaj edino nemško opirališče v v Izhodni Aziji so zasedli Japonci in Angleži ter uničili nemško brodovje. Tudi nemško otočje v Mikroneriji (Karolinški, Maršalski in Marianski otoki) ter v bližini Avstralije se nahajajoče nemške kolonije. (Nova Guineja in Bismarckov ar-bipel) so zasedli Japonci in Angleži. Obvestilo japonske vlade, da začasno vojaško zasede kitajsko provinco Šantung in zarubi po neutral-nem Kitajskem ozemlju tekočo železnico, ki so jo sicer zgradili Nemci, pa dokazuje, da je osvojitev Kiaučava le prvi korak nadaljne niponske (japonske) politike.
Japonski ministrski predsednik Okuma je pripadnik „izhodnoazijske kulturne zveze", pa tudi japonski minister za zunanje stvari Kato je odločen zastopnik „povečane Japonske". Zastopniki te smeri na Japonskem ne sanjajo le o gospodarskem in političnem vodstvu velike Kitajske, marveč streme po nadvladi države izhajajočega solnca v Tihem oceanu, ozirajo se poželjivo po Sandviških otokih in Filipinah, ki jih imajo Ze-dinjene države in opaža se že, da hrepene celo, da bi si gospodarsko prisvojili holandske, sund-ske otoke in Francosko Indokino v Južni Aziji. V Indomeriji jih mikajo izdatni studenci zemeljskih olj, ki jih na premoga siromašna Japonska nujno potrebuje, razen tega je Indokina poleg Litajske na svetu najbogatejša pridelovalka riža.
Že zedaj so po vseh važnih tržiščih naseljeni japonski trgovci in Honolulu, glavno mesto Sandviških otokov, ima svoj japonski mestni del.
Evropska vojna onemogoča vlastem v kolonijah vsakršno delovanje. Mlado kitajsko republiko ovira domača revolucija ter je v tem trenutku takorekoč vojaško nesposobna za o-brambo ali napad. Le ameriške Zedinjene države so vojaško in gospodarsko neoslabljene. Spričo teh razmer se je posrečilo japonskim imperiali-stom pod vodstvom ministrstva, premagati odpor močnejše parlamentarne skupine ter starejših državnikov, ki so se upirali temu, da bi pošiljali v Tsingtau vojaštvo, ki so ga nedavno organizirali nemški častniki. Ultimat je bil poslan Nemčiji še le tedaj, ko se je politiška zveza z Anglijo dopolnila še s finančno zvezo. Anglija plača vojne stroške v obliki znatnega posojila. Obleganja v Tsingtavu so se pa udeležile tudi angleške bojne ladje in angleško vojaštvo na suhem, da so nadzorovali vojaški pohod ter da si Japonci sami niso pridobili pravice do vojnega plena.
Nastane pa vprašanje, ali se bo vlada države izhajajočega solnca dala izrabljati kot pokorna dekla trozveze ali pa ji bodo uspehi v Kiaučavu povod nadaljnim imperialistiškim korakom.
Največ ovira smotre mož izhodnoazijske kulturne zveze gospodarska oslabelost izhodno-
azijske industrijske države. Od rasko-japonske vojne (1904 05), ki je veljala ogromnih človeških in denarnih žrtev, je Japonska gospodarsko pešala in šele v najnovejšem času se je nekoliko razvilo nje gospodarsko življenje. Sedanja vojna pa ga bo zopet ugonobila. Napredovanje japonske industrije v poslednjih desetletjih je za izhodnoazijske razmere sicer občudovanja vredno, vendar pa ni mogel mladi japonski kapitalizem dohiteti napredka velikih starih industrijskih dežel Nemčije, Anglije in Zedinjenih držav ameriških. Zedinjene države postajajo vedno bolj pozorne na izhodnoazijski trg ter so Japonski najvažnejši gospodarski in najbrže tndi vojaški nasprotnik. Da se Zedinjene države niso doslej odločneje pobrigale za ta trg, tiči vzrok v tem, da je skušala Unija z velikim naporom pridobiti zase južnoameriški trg. Amerika je pa tudi za-raditega bolj miroljubna, ker ji je zaprta pot v Panamskem prekopu, ki so ga na nekaterih mestih zasuli nasadi. Predvsem se pa boji Unija, da bi se zapletla v metež svetovne vojne, ker ji nosi nevtraliteta kljub gospodarski škodi tre-notno vendarle najboljšo kupčijo. Severna Amerika je ostala navidez mirna, ko so Japonci zasedli otoke v Jnžnem morju, mirna je ostala med obleganjem Tsingtava, pripravljala se je pa vojaško na ameriških Filipinih in v Honolulu na obrambo ter je opazovala zlovoljno dogodke v Izhodni Aziji. Vesti, da je Amerika poslala vojaštvo v varstvo kitajskih železnic, najbrže niso resnične, nasprotno pa dokazuje umaknitev Japoncev s Karolinških in Marianskih otokov in zasedanje z avstralskimi četami, da so v Tokiju jeli računati z naraščajočim nezaupanjem v Ameriki do Japoncev ter da se obenem hočejo ogniti vsemu, kar bi utegnilo povečati nezaup-nost avstralskega prebivalstva do mikadove države.
Mnogo ovir ima razvoj japonskega imperializma. Njega dalekosežni načrti imajo v domači deželi hud odpor, ker niso v nikakem razmerju z industrializmom in financami države. Koloni-jalnopolitiškim interesom Unije, Holandije in nekoliko tudi onim trozveze vsekakor nasprotuje in jih ogroža ekspanzijska japonska politika. Vse te države morajo hote ali nehote zavračati japonsko poželjivost. Spričo teh dejstev so vse vesti glede porabe japonskega vojaštva v Evropi ali Egiptu neverjetne in Anglija bi se pač trikrat premislila, preden bi porabljala japonsko vojaštvo v Indiji. Kako se bo japonska azijska politika razvijala pod vplivom svete vojne, še ne moremo presojati. Mikadova država ima vsekakor svojo politiko ter ne bo slabila svoje vojske na evropskih bojiščih ali pa na bojiščih zoper azijska ljudstva v službi trozveze.
279
WESTLÉ-^VA
MOKA ZA OTROKE
Poskušnje pošlje na zahtevo popolnoma zastonj
Nestle, Dunaj I. Biberstrasse 2. S.
Vojska
divja in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih časih kaže se pomen društva
,Rdeči križ,4
ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vse, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj
žrtTujejo
za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo! ©©©©©©©©©©
Naša trgovina z inozemstvom v mesecu oktobru.
Naš splošni trgovinski promet, ki je v mesecih avgustu in septembru zaradi vojnih dogodkov nazadoval, se je — kakor je nedavno poročalo c. kr. trgovinsko ministrstvo — jel meseca oktobra, to je v tretjem mesecu vojne, znatno dvigati in oživljati. Vrednost uvoza (izvzemši denarni promet in promet z dragimi kovinami) je znašala meseca oktobra 132,500.000 K, a 111.400,000 K meseca septembra ; vrednost izvoza znaša 107,000.000 kron, dočim meseca septembra samo 61,800.000 kron. V primeri z mesecem oktobrom 1913 je dosegel uvoz 44, izvoz pa 40 odstotkov lanske blagovne vrednosti v istem mesecu. Dvignil se je torej zlasti izvoz, ker je eksport meseca avgusta znašal le sedmino izvoza istega meseca lani in ta septembra pa že četrtino lanskega izvoza istega meseca. Trgovinska bilanca izkazuje letos za mesec oktober 25,500.000 kron pasiv, dočim jih je izkazovala lani meseca oktobra 32,500000 kron, tako da se je letošnja bilanca izboljšala za 7,000.000 kron.
Uvoz strovin je nazadoval v primeri s prejšnjim letom za 105.500.000 kron, ki odpada večinoma na pavolo in druge pleteninske sirovine, potem na premog, kože in semena. Uvoz polfabrikatov je nazadoval okroglo za 27,000.000 kron, in sicer je izostal zlasti ovoz usnja in preje. Uvoz dovršenih izdelkov je nazadoval za 34,400.000 kron ter se tiče zlasti svilenih izdelkov, strojev, ur in instrumentov, usnjenih izdelkov, volnenega in pavolnatega blaga. Izvoz sirovin je nazadoval za 39.800.000 kron ter se nanaša zlasti na izvoz hmelja, kožuhovine in kož, rjavi premog, volno, perutninska jajca itd. Polizdelkov se je izvozilo skupaj za kron 36,000.000 manj. Prizadeti so zlasti otesani in žagani les, usnje, pavoljna preja in slad. Izvoz izdelanih fakrikatov pa je nazadoval v primeri z istim mesecem lani za 83.900.000 kron, in sicer se je izvažalo manj zlasti sladkorja, pavoljnatega blaga, prtenine, volnene ga blaga, konfekcije, usnjenih izdelkov, lesnih izdelkov, rafiniranega rudninskega olja, steklenega blaga, kovinskega blaga in strojev.
V	mesecih januar do vštevši oktober 1914 je znašal uvoz 2489,700.000 kron, to je za 287,400.000 kron manj nego lani v istem času, izvoz je znašal 1768,000.000 kron, to je za 490,300000 kron manj nego lani v istem času. Trgovinska bilanca izkazuje torej v prvih desetih mesecih letošnjega leta 720,900.000 K pasiv, dočim so znašala pasiva v i*tem času leta 1913 518,000.000 kron in 1912, leta 728,700.000 kron. V tekočem letu so dosegla pasiva že konec julija meseca okoli 600,000.000 kron.
V	blagovnem prometu med Avstrijo in Ogrsko je znašal meseca oktobra uvoz iz Ogrske (izvzemši denar in drage kovine) skupaj 129,000.000 K, proti 96,800.000 kron meseca septembra in izvoz na Ogrsko 105,200.000 kron proti 78.400.000 K meseca septembra. V primeri z mesecem oktobrom 1. 1913 je bil uvoz letos meseca oktobra za 8,300.000 kron, izvcz pa za 36,800.000 K man)Ši. Bilanca izkazuje za mesec oktober večji uvoz za 33,800.000 kron. Dasi je uvoz iz Ogrske pri veČini blaga v primeri z uvozom istega meseca lani bolj nazadoval, vrednost upeljanega blaga vendar razmeroma ni znatno manjšal, ker izkazuje na eni strani večji uvoz klavne in vozne živine (-}- 14,700 živali, oziroma vrednosti za 11,800.000 kron) in na drugi strani ima zaradi podraženja žita in moke uvoz tega blaga, dasi je uvoz precej nazadoval, večjo vrednost (skupaj 5,000.000 kron). Uvoz žita je bil za 340.000 meterskih centov, moke pa 278.000 meterskih centov manjši nego meseca oktobra 1913. Oči vidno je nazadoval uvoz tobaka, sadja, sočivja, perutnine, vina, oglja, volne itd. Razen klavne živine in perutninskih jajec se je upeljalo več kož in kožuhovine. Izvozilo se je na Ogrsko razmeroma vsakega blaga nekaj manj, zlasti je nazadovalo izvažanje pavoljnega, volnenega in svilenega blaga, konfekcije, usnja in usnjatih izdelkov, mineralnega olja, kovinskih izdelkov t-.r strojev, instrumentov in ur, pohištva, steklenega blaga itd.
Za mesece januar do vštevši oktober 1914 znaša vrednost izvoza iz Ogrske 991,500.000 kron, to je za 66,100.000 kron manj nego lani v istem času, in vrednost izvoza na Ogrsko 1051.000.000 kron ali za 151,100.000 krcn manj nego v istem česu leta 1913. ProvizoriČna trgovinska bilanca za prvih deset mesecev 1914 izkazuje za Avstrijo aktiva v znesku 59,500000 kron proti 144,500.000 kron za isti čas lanskega leta.
Razno.
Srečne božične praznike
želita
vsem somišljenikom in prijateljem uredništvo in upravnitšvo „Štajerca".
Pomen kmetijstva. List „Rheinisch-Westfälische Zeitung" piše: „Kmetijski razvitek Nemčije kaže sploh jako zdrave smeri. Medtem ko je na Angleškem 90 % vse kmetijske površine oddano v najem, se nahaja toraj v lasti veleposestnikov, je Nemčija večjidel kmetijska dežela in se v njej število kmetov vedno povečuje.
Kmetska površina zemlje raste z vsakim letom, medtem ko se veleposestvo v ednaki meri zmanjšuje. Najmanje sedem desetin vse kmetijske površine na Nemškem je v kmetskih rokah. Ostanek je veleposestvo ; opomniti pa je, da je v tem zara-čunjena tndi velika fiskalična in gozdna last. Gotovo se zamore pri nas še mnogo v notranji kolonizaciji napraviti in upati je, da bode po vojni ravno to vprašanje hitreje rešeno. Kajti eno dokazala je ta vojna že zdaj posebno jasno, da imamo pričakovano zmago v prvi vrsti nemškim kmetom zahvaliti, ki so prehrano našega naroda neodvisno od inozemstva omogočili. To bode vedna slava v zgodovini nemškega kmetijstva. In marsikak bode izpoznal napake angleškega mišljenja, ki je smatralo usodo kmetijstva za zepečateno. Eden najlepših iz te yojne sledečih plodov bi bilo prepričanje, da potrebuje nujno en stan druzega k svoji eksistenci in da je prospeh enega stanu odvisen od prospeha druzega. Klic po kmetih, ki se ga čuje danes na Angleškem — prepozno, ker se ne da nič uresničiti — nam bodi resno svarilo!"
Dajanje pojasnil o naslovih za vojno poŠto. 1. Glavni pogoj za neovirano odpravljanje vseh pošiljatev vojne pošte je, da se navede pravilna (pristojna) številka urada vojne pošte, kateri pripada adresat. 2. Vsako poveljstvo, vsako vojaško krdelo, vsak zavod ter vsaka posamezna oseba armade v vojni je odkazana uradu vojne pošte z določeno številko. 3. Ako se iz-premeni razvrstitev formacij ali ako dobe osebe povelje drugam itd., se seveda večinoma izpre-meni tudi pristojna številka urada vojne pošte prizadetih oseb. 4. Da se pošiljačem pošiljatev vojne pošte — ki ne vedo pristojne številke u-rada vojne pošte, kateri pripada. prejemnik da prilika v takih primerih poizvedeti pristojno številko urada vojne pošte, je vojno minister-stvo v sporazumu s c. kr. ministerstvom za deželno bran in s kralj. ogr. ministrom za deželno bran, ustanovilo naslednje urade za pojasnila, in sicer : a) pri stalnih nadomestnih krdelih vseh čet in zavodov c. in kr. vojske, c. kr. in kr. ogr. deželne brambe ter pri c. kr. črno vojnih okrajnih poveljstvih in kr. ogr. črnovojnih po veJjstvih, potem b) pri c. in kr. vojaških poveljstvih v Moravski Ostravi, na Dunaju, v Gradcu, Budimpešti, Požunu, Kaši, Munkaču, Temešvaru, Pragi, Litomericah, Nagyszebenu, Zagrebu, Ino-mostu, Sarajevu in Mostarju, nadalje c) pri kralj, ogr.distriktnih poveljstvih deželne brambe vBudim-pešti, Segedu, Kaši, Požunu, Kološaru in Zagrebu. 5. Vprašanja o naslovih za vojno pošto je naslavljati načeloma na stalna nadomestna krdela (t. j. nadomestni bataljon, nadomestna kompa-nija, nadomestna baterija, nadomestni eskadron,
Cenjeni prijatelji!
Politični in gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tudi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljudske pravice.
„Š t a j e r c"
je tak list, v vsakem oziru neustrašen in pogumen.
Vsak pravi prijatelj ljudstva
bode torej:
1.	„Stajerčev" naročnik
2.	Zahteval v gostilnah, toba-karnah, kavarnah in brivnicah 0Št aj e r c a."
3.	Agitiral za „Štajerca."
$8®- Obenem prosimo ob priliki nastopivšega novega polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vposlati!
Vsi na delo za naš list!
nadomestni depot) tistega vojaškega krdela (tistega zavoda), oziroma na tisto črno vojno (okrajno) poveljstvo, h kateremu je. ob mobilizaciji odrinil dotičnik, čigar številka urada vojne pošte se zahteva. Ako to iz kateregakoli razloga ni mogoče, je vprašanje nasloviti, ako gre za osebe, ki so uvrščene pri formacijah c. in kr. vojske, c. kr. deželne brambe ali c. kr. črne vojske, na bližnje poveljstvo v točki 4. pod b) navedenih vojaških poveljstev; ako gre za osebe, ki so uvrščene pri formacijah kralj. ogr. deželne brambe ali kralj. ogr. črne vojske, pa na bližnje poveljstvo v točki 4. pod c) navedenih distriktnih poveljstev deželne brambe. Povprašati se sme pri vseh prej imenovanih poveljstvih, krdeli in zavodih samo pismeno in po pošti. Za to je vporabljati frankiranje dopisnice z odgovorom. 6. Na dopisnici I (vprašanje) je navesti: a) šaržo in ime tiste osebe, katere naslov za vojno pošto se zahteva: b) vojaško krdelo (t. j. polk, bataljon, divizijo), oziroma zavod, nadalje pododdelek (t. j. kompanijo, eskadron baterijo), pri katerem je uvrščen dotičnik. 7. Na dopisnici II (odgovor) je namestiti naslov tiste osebe, kateri se naj pošlje odgovor. 8. V točki 4. oznamenjena vojaška poveljstva, krdela in zavodi imajo primerno napotilo. Pripomniti se pa mora, da traja precej časa, preden naznani armada v vojni izpremembe v pristojnih številkah urada vojne pošte stalnim nadomestnim krdelom in črnovojnim (okrajnim) poveljstvom za seboj, in zato ni mogoče, da izjemamo ta ali drugi naznanjeni naslov za vojno pošto že ni več pravih n ob času, ko ga naznani dotično vojaško oblastvo.
Ponesrečen atentat na angleškega kralja. V Rotterdamu bila je razširjena vest, da je poskusila neka francoska dama aristokracije angleškega kralja Jarja usmrtiti. Ko se je namreč kralj izkrcal, približala se mu je ta dama, ki so jo pa takoj prijeli. Zakričala je: „Morilec, ti si mi moja dva sinova usmrtil!" V preiskavi dejala je ta visoka francoska plemkinja, da sta njena dva sinova kakor tudi njen zet v vojni padla. Ona smatra angleškega kralja za povzročitelja te svetovne vojne in ga je hotela zato umoriti.
Junaška smrt 14 letnega dečka. Kot naj
mlajši vojak v nemški armadi padel je na severno-francoskem bojišču vojni prostovoljec Peter Piry, ki je bil šele 14 let in 8 mesecev star. Deček je sin nekega železniškega čuvaja v Saar-biiickenu.
Neposredni davki. Piše se nam : Tekom 1. četrtletja 1915 postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih obrokih : I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka in sicer: 1. mesečni obiok dne 31. januarja 1915, 2. mesečni obrok dne 28. februarja 1915, 3. mesečni obrok dne 31 marca 1915. II. Občna pridobnina in pridobnina pod-jetb, podvrženih javnemu dajanju računov: 1. četrtletni obrok dne 1. januarja 1915 Ako se navedeni davki oziroma pripadle deželne doklade ne vplačajo najkasneje 14 dni po preteku zgoraj
omenjenih plačilnih rokov, tedaj morajo se plačati tudi zamudne obresti in sicer ne samo od državnih davkov, ampak v zmislu postave z dne 15. januvarja 1904. 1. dež. zak. št. 17 tudi od deželnih doklad, če ekupna letna dolžnost na dotičnem državnem davku preseže znesek 100 K; zamudne obresti znašajo od vsakih 100 K do-tične dolžnosti in za vsak zamnjen dsn 13 v in se morajo izračuniti ter z davki vred plačati od dne, ki sledi zgor naštetim rokom do vštetega dne vplačila zapadle dolžnosti. Ako se davčna dolžnost ne vplača v 4 tednih po preteku plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi dokladami in z doteklimi zamudnimi obresti vred potom predpisanega prisilnega postopanja.
Nemška posesj na zapadu. Po račnnih francoskih listov v Parizu meri nekdanjo francosko ozemlje, ki se nahaja zdaj v posesti nemške armade, 20 100 km2. V Belgiji je le še 400 km2 v rokah naših združenih sovražnikov, medtem ko se nahaja vsa druga belgijska zemlja 29 000 km2 že v nemških rokah.
Na smrt obsojena špijona. Mestni magistrat v Tescbenu razglaša: „C. kr. sodišče etapne komande 4. kora kot vojno sodišče je obsodilo dne 12. decembra 23-letnega mizarja Antona Germela iz Varšave iu 21-letnega godca Josipa Miillerja iz Vysoka na Češkem na smrt na vešalih in sicer se ima kazen izvršiti najprej na Germelu. K tej vesti poroča „Nova Reforma" : Anton Germel se je po naročilu štaba 3. ruskega kora napotil iz Okucima v Fordanov v svrho, da izsledi pozicije nemških čet, njih številnost in vrsto orožja. Miiller pa se je v isto svrho dne 7. t. m. odpravil iz Oko-cima v Novi Targ. Oba sta bila aretirana v Krzczonowu, še predno sta mogla izvršiti svoj namen Obesili so ju takoj po sodbi.
Mladi Putnik. Kakor je bilo že zadnjič pore čano, je bil nečak generala Putnika pri Uži-cah vjet. O tem piše v listu „Az Est" neki poročnik med drugim tako-le: „Mladi Putnik, ki sem ga včeraj eskortiral z 2100 drugimi vjetniki, se je izjavil, da si vsak Srb, vojak ali civilist, želi miru, ker ljudstvo vojue ne more več zdržati. On posebno bi bil v dosedanjih bojih rad žrtvoval življenje, pa je znabiti bolje, da je ostal živ, ker bo znabiti ša določen za večje naloge. Mladi mož se piše s polnim imenom Jeroform C. Filipovič in obiskuje peti gimnazijski razred. Pozna se mu trpljenje in napor . . .! To karto je sopodpisal tudi mladi Putnik.
„Pa je Šel!" „Konigsberger Volkszeitung" piše : Pri vasi E. so se pojavile ruske stranske patrulje, dočim so glavne čete šle po oddaljeni veliki cesti. Posamezen jezdec se je približal mali hiši kočarja G. ter je stopil v sobo. Hišni gospodar se je skril. Rus je zahteval od žene, ki je bila sama v sobi, naj mu da kruha. Prinesla je kruh in ga položila na mizo. Ravno je hotel vojak maslo namazati na kruh, ko je stopil v sobo otrok. Ta je ogledoval Rusa in se nasmehnil. Nič se ni zgodilo. Pa stopi v sobo drug otrok, pa še eden in še eden. Rus postane resen in ogleduje otroke. Pa pride v
Ruski
obrazi.
Kakor znano, so združeni sovražniki tudi razne divje in poldivje narode proti nam in nemškim našim zaveznikom združili. Med ruskimi vojnimi vjetniki, ki so jih dobili hrabri naši vojaki, se nahajajo tudi prav tipični azijatski o-brazi. Naša slika kaže skupino Baš-kirov, Kirgizov in Tatarov, ki so se borili v ruski armadi.
xmju —-n	irwr __z__^____m:r:
t Verschiedene Typen der von unserenTruppengefsnoeržnHussen.
sobo Se šesti in sedmi in končno tndi osmi otrok. Tedaj pa je položil Ros krnh nazaj na mizo. Zdaj je pogledoval ženo in otroke, zdaj kroh iri maslo. V očeh so se mn zasvetile solze, pomnil ee je p8Č lastne lodbine. Naenkrat je vstal, porinil krnh, maslo in nož od sebe, po-gledal še enkrat številno rodbino, pa je šel, ne da bi rekel besedico.
Junaško smrt storil je na Srbskem bojišču p. Adolf Linhart, brat našega urednika. Pokojnik je stopil prostovoljno v armado.
Umrla je v Ptuju g. Marija Leskoschegg. L. j. z.!
Javne pritožbe. Kakor se nam poroča in iz ^eč stiani pritožuje, ee žene, kstere dobe podporo za pod orožje poklicane može večkrat tako opijanijo, da kar na jasnih ulicah in cestah obležijo. Naznanjamo torej, da se bodejo ti za žene zelo sramotni slučaji oblasti takoj naznanili, da se naj istim podpora odtegne.
Slovenec obsojen." Odgovorni urednik ljubljanskega klerikalnega „Slovenca" Miha Moškerc bil jo zaradi razžaljenja časti gospodične Kamile T h e i m e r na 600 kron globe odnosno na 2 meseca zapora in na povrnitev vseh ogromnih troškov obsojen.
Deželni poslanec Richard Klammer t Žalostna vest nam prihaja zopet v božičnih praznikih. V torek opoldne umrl je po težki bolezni v 60. letn sveje starosti g. deželni poslanec in graščak Richard Klammer na Ebensfeldu pri Ptnju. Pokojn k bil je ravno tako v zastopu štajerske dežele kakor tudi v kmetijskih krogih jako znan in priljubljen. Bil je Nemec, ali njegovo bbgo srce čutilo je istotako pošteno m gorko za slovensko kmetsko ljudstvo. Bil je v(dno dobrotnik svoje okolice in ljudstvo ga je izredno visoko čislalo. Nam je bil pokojnik ne samo zvest prijatelj, marveč tudi marljiv sodelavec in pom( Čnik. Pokojnik spadal je med or:e redke rrože, katerim celo politični in drugi sovražniki ne morejo ničesar hudega očitati. Zdaj jo šel od nss . . . Njegov spomin pa ne bode nikdar pozabljen!
Od Rusov vjet bil je glasom poročil listov g. zdia^ik dr. Sernec iz Celja.
Na Grobelnem ustanovili so novo podružnico tako blago delujočega nemškega „Schulvereina".
; S anaforij
.Al:lenac j
Zadnji telegrami.
(C. k. kor. in brz. urad.)
Naši boji na morju.
K.-B. Dunaj, 23. decembra. Uradno se razglaša:
Francoski podmorski čoln „C u-r i e" bil je, brez da bi prišel do napada, na našem obrežju od baterij na suhem bombardiran in se je potopil. Komandant in 26 mož so rešeni in vjeti. Drugi oficir je izgubljen.
. Naš podmorski čoln XII (komandant lajtnant Egon Lerch) je 21. t. m. pri Ottrantu napadel iz 16 \elikih pamikov obstoječo francosko brodovje. Francoski zapovedni parnik, tip Courbet, bil je dvakrat zadet. V sled tega je v sovražnem brodovju nastala zmešnjava, nevarna bližina posameznih parni-kov in visoko morje preprečila je podmorskemu čolnu, izvedeti kaj o nadaljni usodi zadetega sovražnega parnika.
Mornarični poveljnik.
Govor feldmaršala Hindenburg.
Šolski otroci so zmagovitega nemškega vojskovodja feldmaršala Hindenburga slavili. Ob tej priložnosti imel je Hindenburg nagovor, v katerem je med drugim dejal:
„Zahvaljujem se Vam za prijazne besede hvale in upanja, ki ste jih na me naslovili, zahvaljujem se mladiui, ki seje tukaj tako številno in tako navdušeno zbrala. Ali meni ne p r i s t o j a hvala za uspehe, ki smo jih dosegli napram ruskemu sovražniku. Jaz sem dal k temu le ime. Hvala gre Bogu Gospodu, ki nas je vedno milostno obvaroval in ki nas bode tudi v bodoče obvaroval, kajti on nas ne more nakrat od svoje očetovske roke izpustiti. Hvala gre cesarju, ki mi je dal zaupanje, ravnati po mojih načrtih. Hvala gre pomočnikom in sodelovalcem, ki so neumorno dan in noč'pomagali, dokončati težko delo. Hvala gre pa tudi zlasti naši hrabri a r m a d i, ki je v redki vztrajnosti z nedoseženim pogumom in hrabrostjo moje misli uresničila. Najpogumnejši načrti ne pomagajo nič, ako se ne moremo zanesti na izobraženo, vrlo moško armado. Jaz gledam zaupljivo v bodočnost. Gospod Bog daroval n8m bode častno zmago!"
Nemci proti Varšavi.
Po veliki avstrijsko-nemški zmagi so zavzeli Rasi nove postojanke, iz katere jih pa bodejo silovito napredujoči Nemci istotako vrgli. Glasom zadnjih poročil so Nemci na raznih krajih že prekoračili reki B z u r a in R a vr k a, ki tečeta komaj 50 km od Varšave. Sme se torej govoriti, da korakajo Nemci proti Varšavi. Poročilo pravi:
„K.-B. Berlin, 22. decembra (W.-B.). Iz Velikega glavnega stana se poroča:
Na vzhodnem bojišču jo položaj v vzhodni in zahoThii Prusiji nespremenjen.
Na Poljskem stojijo naši vojaki v hudih bojih za Bzo r a-yn R a w k a - oddelek. Na mnogih krajih je prehod čez ta oddelek že iz vržen. Na desnem bregu P i 1 i c e stoji še borba zvezanih vojakov.
Najvišje armadno vodstvo."
Avstrijsko severno poročilo pa pravi:
K.-B. Dunaj, 22. decembra. Uradno se danes opoludne razglaša:
V	Karpatih se bojuje južno gorovja v pokrajini rek N a g y A g, L a t o r c z a in U n g.
V	Galiciji so šli Rasi včeiaj zopet k napada, brez da bi prodrli. Zlasti ob spodnjem Dunajecu so imeli težke izgube.
Ob Ni d i in v prostoru južno Toma-s z o vv a razvili so se manjši boji.
Boji pri Przemyslu trajajo naprej.
Namestnik generalštabnega šefa: v. H o f e r, feldmaršallajtnant.
Francoska ofenziva na celi črti odbita. — Armadno povelje Joffreja.
K.-B. Berlin, 21. decembra. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana 21. t. m. dopoldne : Pri Nieuportu so bili tudi včeraj odbiti francoski napadi.
Med Richebourgom, L' Avoue in ob prekopu D' Aire k La Bassee so napadle naše čete postojanke Angležev in Indijcev. Sovražni strelski jarki so bili osvojeni z naskokom, sovražnik je bil vržen iz njih s težkimi izgubami. Zaplenili smo 1 top, 5 strojnih pušk, 1 metalec min in smo vjeli 250 Angležev in Indijcev, med njimi 10 častnikov.
Osvojili smo zopet 18 decembra pri Notre Dame de Lorette izgubljeni strelski jarek.
V	okolici Souain-Massiges, severo-vzbodno od Chalonsa so včeraj Francozi silovito napadli in so prodrli na nekem mestu v naše prednje strelske jarke. Vsi njih napadi so se pa izjalovili v našem ognju. Francozi so pustili v naši roki 4 častnike in 310 mož. Veliko število padlih Francozov leži pred našimi postojankami.
V	Argonih smo zopet vzeli nek važen gozdni vrh pri Le four de Pari?, zaplenili smo 3
strojne puške, 1 revolverski top in smo vj*l£ 275 Francozov.
Popolnoma so se izjalovili z veliko silo izvedeni napadi Francozov severo-zafcodno od Verdana.
Veliko živahnost Francozov pred celo našo fronto pojasnjuje naslednje pri nekem francoskem častniku najdeno armadno povelje generala Joffre-ja z dne 17. decembra 1914.
„Armadno povelje 17. decembra 1914. Siloviti in neprestani napadi tekom 3. mesecev niso v stanu, da bi nas prodrli. Povsod smo se jim upirali zmsgovito Napočil je trenutek, da izrabimo slabosti, ki se nam nudijo, ko smo se ojačili z ljudmi in materijalom. Odbila jo ura za napad. Ko smo držali nemške sile v šahu, gre zdaj zato, da jih zlomimo in da končno oprostimo deželo sovražnika. Vojaki! B)lj kot kdaj prej računa Francija na vašo srčnost, na vašo odločnost in na vašo voljo, da za vsako ceno zmagamo. Zmagali ste že ob Marni, ol> Yseri, v Lotringiji in v Vogezih; znali boste zmagati do končnega triumfa! Joffre". ___Najvišje vodstvo armade.
Bajni Janje olepšajo tudi drugače ne ravno lepo oblice. Zato negujmo lase m glavno kožo z oživljajočim, osvežujočim, bolečine odpravljajoči«!, čistočim Fellerjevim rastlinskim esenc-iluidom z zn. „Elsafluid", ki je neobhodno potreben tudi za negovanje obraza, kože, umivanje oči, zoper bolečine in trepetanje v očeh, zoper pege, sožrlec itd. 12 steklenic pošlje franko za K 6 — lekar-.ar E V. Feller, Stub:ca, Elsaplati št. 241 (Hrvatsko.) Naroči se obenem tudi lahko Kellerjeve tek pospešujoče, prebavo urejujoče Bhle*w-krogljice 6 škatljic za t krone 40 h franko.
\aaoo za vsako ženo, podučiti se o bigijeni in negovanju trupla m zlasti pridobiti si jasnosti, koliko bolezni pri ženskah le vsled neprevidnosti nastane, in kako lahko se to prepreči: — na-poljudni način pore to zanimiva knjiga „Was isl Hygiene-, ki io na zahtevo kemik C. Hubmann, Dunaj XX, Petraschgasse 4 brez IroSkov pošlje.
Dekla
poštena, okoli. 25 let Btara, se takoj sprejme
pri g. Leopoldu Geringer v Spielteldu.
Piše se lahko v slovenskem jeziku sil
Kovaški
pomočnik
in kovaški učenci se takoj sprejmejo. Schiretz, GRAZ,
Karlauergiutel Nr. 8.
i 09
Deček
iz deždc, 15 let star, prosi, da se ga sprejme kot učenca v Špecerijski trgovini. Naslov pove uprava „¡stajerca" sio
*XXK3CKSIK*
Lepa vila
v neposredni bližini Ptuja se pod ugodnimi pogoji takoj
froda. Več pove Josef VVesiak, untigamer Bierdepot. Mar-bnrg, 31ublgu8.se. 601
VV^PFFFFA:
Sodarski
učenec
se ped dobrimi pogoji takoj sprejme pri g.
Hans Steudte,
sodarski mojster,
Ptuj, Brandgasse. 802
Sveža jajca
kupuje po najboljši ceni J. Heller, Wien III., Kleistg. 20. <®4
OOOOOOODO
«T* Vinski iztoč*
J. K r a b e r, Allerheiligengasse št. 13
priporoča k praznikom pristna natnrna vina iz lastnih goric:
Okičko 1913 .................. vinarjem
Zavrčko. Muškatelec 1913....... . . . i 8
Okičko 1912.............'72
Zavrčko 1912.............!!!."! H) *
; Ljutomerski rizling .............'	"
Ljutomerski mozler (1913).......112 "
Izborni sadni mošt................»2 "
Medicinalne zelenjave
geisti, olja, esence, živinski praški in zdravila, obvezne snovi in gumijevo blago, desinfekcijska sredstva, vogleno kislo apno, asbest, francoska želatino za čiščenje vina
priporoča
medicinalna drožerija „ZLATI KRIŽ '
Mag. pharm. Viktor Hayd
Bismarckstrasse 6, PTUJ preje Wegschaider. §
Lahka dobra zimske služba za mladino za na dom
za obojni spol, osebe že od 14 let napnj si lahko zaslužijo pod jamstvom 20—30 vin. na uro. Delo je lahko in brez posebnega znanja. Kdor ž-li imeti pojasnila, poduk in vzorec od dela, naj pošlje 60 vin. v znamkah, kateri znesek zadostuje tudi za nadaljno pripravo tega dela. Naslov :
Jakob Pučko, mizar, Siebendorf, p. Steindorf f
■ fl
StraschilFova grenčica iz zelenjave.
(StraschilFs Kräuter-Bitter)
iz premiirane štajerske žgalnice finega domačega žganja in
veledestilacije
To je izdelek najvišje dovršenosti in nedosežen v dobroti ter vplivu.
........ Straschiirova grenčica iz zelenjave ........
je dvojna želodčna grenčica iz zelenjave in korenin. Izdeluje se iz najboljših kot domača sredstva znanih dobro vpli-
vajočih zdravilnih zelenjav in korenin ter iz najboljših temeljnih snovi.
V Strascliill'ovi grenčici iz zelenjave
vporabi se le izbrane najfinejše aromatične zdravilne zelenjave in korenine najizbornejše vrste. Ekstrakcija t. j. dobava in izsesanje vplivajočih snovi iz zelenjav in korenin, zgodi se po najnovejšem, znanstveno izkušenem ekstrakcijskem načinu. S posameznimi zelenjavami in koreninami se različno ravna in sicer na ta način, da se porabi za vsako rastlino (Droge)
ono ekstrakcijsko metodo, po kateri se iz iste najbolje zahtevano snov izvleče.
Straschiirova grenčica iz zelenjave
je čisti, naravni izvleček (ekstrakt) najboljših zdravilnih zelenjav in najbolje vplivajočih korenin.
StraschilFova grenčica iz zelenjave
vpliva vsled svoje sestave milo na prebavljanje, okrepča želodec in truplo in je jako prijetna.
...... straschiirova grenčica iz zelenjave -■»
je domače in želodčno sredstvo, napravljeno z ozirom na namen. — V nobeni domačiji naj je ne manjka!
...... straschiirova grenčica iz zelenjave ——
je neobhodno potrebna pri večjem telesnem naporu in štrapacah. Posebno priporoča se Straschillovo grenčico iz zelenjave za turiste, lovce, potnike na morju, vojaštvo, romarje itd.
....... Straschiirova grenčica iz zelenjave ——■■
je izvrstna d vojna želodčna grenčica iz zelenjave in korenin (garantirano prosta od vseh esenc in ojstrih, zdravju škodljivih snovi.)
Zahteva naj se povsod izrecno ^U
pgr Straschiirovo grenčico iz zelenjave
(„Straschill's Kräuter-Bitter")
in zavrne naj se vsako drugo manjvredno blago.
MAX STRASCHILL v PTUJU
^g	premiirana štajerska žgalnica finega domačega žganja in veledestilacija.
fl ■
r»
g i
Mesfoa umim\m¡
(Wohnung- and DiensíYermittlang)
za
K»
službe, učence, stanovanja in posestva
v Ptuju
izvršuje
m vrste posredovanja najhitreje.
Vprašanja in pojasnila v mestni Stražnici (rotovž).
Zraven kavarne
„Tegetthoff" Tegetthofstr. 44. • Lastno izdelovanje vaselina in eeveljske kreme. Zaloga kratkega blaga, konfekcije in pohištva E. SREBRE, Maribor« 7S7
Dobro gostilno
na najboljši postaji v Vitanju da inteligentni, obrta vešči obitelji brez otrok, ali z malo družino od 1. februarja 1915 v najem nadučiteljeva soproga gospa
Amalija Rupnik v Vitanju (Weitenstein). eoi
takopelj mestnega kopališča t Ptujo.
Čao za kopanjei égaraikih od 18.
ure 4o I. are popolna« (felagaj»* j« od
12. <H 1. itn a»rta); oh n.ácljah in prauikik od 11. 4» ÍÍI. uro dopoHnt.
i kopeli s vroéia zrakom, paro „Bn>ut+Uu i qufao K -«70
Kravji majerski ljudje
najmanje 3 osebe za delo, pridna oseba za molžo, ki se razume pri teletih, izreji in pitanju teltt z letnim spričevalom, se 1. januarja 1915 pa le v letno službo sprejmejo. Dobijo: prosto stanovanje, drva, njivo za zelenjavo, vsak dan 2 litra mleka, prosto krmo za 1 kos mlade živine v graščinskem hlevu in na leto 960 K gotove plače. Le trezni, mirni in pridni ljudje naj natančno nemško pišejo ali pa se osebao s svojimi dokumenti predstavijo. Starost prosilca in tudi njegovih otrok je treba naznaniti.
Graščina Steinhof pri Radgoni. gos
m—^	mp p—
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinareke hiše postavljena je parna žaga vsakomur
..	v porabo.	1,1
Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d.
Ni zamenjati s podobnimi ponudbami!
Namesto K 12 — samo K
15.000 parov čevelj na žnore
glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, žeblanim podplatom, ki so bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vsled tega par pod proizvajalno ceno za samo K 6"—. — Se dobijo za gospode in damein v vsaki velikosti.
Podlje po povzetju
Ekprioa ia „PerMt", Dunaj. VIL.
(Postavno varovana.)
Vojna ura 1914.
Z dvojnim re-lifom: Njeg.
Vel. cesar Franc Jožef I. in Viljem 11. Z združenimi močmi ali pa Viribus unitis 19)4 ali pa z
oficijelnim zveznim križcem c. k. vojnega minister stva: jeklo ali nikel 6 K, z usn;atim
napestnikom K 6-—, z radium-pripravo K 10 —, nico K 16-~, cena niklasta ura K 3'—. 3 leta garancije, po povzetju prva zaloga vojnih ur
z žepno budil-Pošlje 750
Max Bobnel, Dunaj IV.,
Margaretenstr. 27/51.
Originalni fabrični cenik zastonj.	V nedeljo odprto.
'V# I* 8 Zahtevajte v vseh irgo
anmmi vinah> solinah, kavarnam
vpeijajte v vsaki hiši iz
IfliliLIj vrstn0 "S * a j e r č eve
® u ž i g al i c e V velikem •e ji?i naroči naravnost pri „Lande»• bank". Dunaj L drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH. PTUJ, in vseh drugih zalogah
KAVA
50% cenejša!
Amerikan8ka štedilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna 5 kg poskusna vreča K 10 — franko po povzetju. V« klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2 — oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galanta.	^
Pridni komi
(vojaščine prost) oziroma prodajalka, zmožen nemščine in slovenščine, prednost iz dežele, se sprejme pri gospodu F. Mitteregger, trgovina z mešanim blagom, Lavamiind na
Proti
druženju
se moramo tembolj varovati, ker nastopajo zdaj nalezljive bolezni kakor : šarlah, koze, kolera, tifus z večjo močjo. Zato
naj se rabi
povsod, kjer nastopajo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, ki mora biti v vsaki hiši na razpolago. Najpriljubnejše desinfekcijsko sredstvo sedanjosti je brezdvomno
LYS0F0RM
ki je brez duha, ni strupeno in je po ceni ter se dobi v vsaki lekarni ali drožeriji à 80 vinarjev. Vpliv Lysoforma je zanesljiv in hiter; zato ga priporočajo zdravniki za desinfekcijo na bolniški postelji, za umivanje ran, žulov, za antiseptične obveze in irrigaciju.
Lysoform-mïlo
je prijetno toaletno milo, ki vsebuje 1% Lys 'forma in vpliva antiseptično; zamore se vporabiti na najobčutnejši koži. Napravi kožo mehko in gibčno. Vi bodete v bodoče vedno to izborno milo rabili, ki je le navidezno drago, v rabi pa jako ekonomično, ker je izdatno. En kos stane eno krono.
Pfefterrainz=Lysoform
je močno antiseptična ustna voda, ki odpravi takoj in sigurno ustni duh, bledi zobe in jih konzervira. Zamore se rabiti tudi pri vratnem kataru, kaâlju in nahodu za grgljanje po zdravniškem predpisu. Par kapljic zadostuje za čaSo vode. Originalna steklenica stane I krono 60 vinarjev.
Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in desinfekciia" daje na zahtevo zastonj in franko kemik HUBMANN, Dunaj XX., Pe-tratschgasse 4.	40
Kupiti se išče:
100 do 500 m3 borovega in smrekovega okroglega lesa, primernega za rezanje.
Ponudbe na Richard Tolazzi,
Koroškem, g -
v Ormožu.
72»
5P* Zagotovljen osnsti, drógate denar nazaj. Zdravniško spričevalo o ¡zbornem učinku !
Polna krasna pr$a
dobite pri rabi	&0&
med dr. A. Rix kreme za prsa.
Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3'—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8*—.
Kosmetisches Dr. A. M Laboratoriji Dunaj IX., Herpte 17|H.
Razpošiijatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna „Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarna pri -zlatem jelenu", v diSavi A. Kauč, in „Adria-Drogerie."
Vittnovljaaa M«
1862.
• ©
Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu.
Mestni denarni zarod. • *
priporoča se glede vsakega med kranilnične zadere »padajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla i avst. ogersko banko. Strankam se med nradnimi urami zadovoljno in brezplačno vsaka nadeva pojasni in po vsem
vstreže.	*
•
m m
$ Občenje $ $zavst. ogersko
m % m m m
m Ravnateljstvo, ea»
Vsfanovljena leta
1802.
Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke ▼ Gradcu.
Uradne ure
za poslovanje s strankami ob delavnikih od
8—12 ure. • #
#