Ameriška Domovi ima lOlB9 /if?i/iJEi* i g/% m ^>07 /^eX&(^ftZJSuSromf Z 'J>227- National and International Circnlatkrn CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JANUARY 8, 1970 ŽILO VOHAM ŠTEV. LXVni — VOL. LXVIII Al Palah gre v 6. lelo Gverilska organizacija palestinskih Arabcev si je pridobila velik ugled in moč. KAIRO, Egipt. — Znana arabska gverilska organizacija Al Fatah je bila ustanovljena pred 5 leti. V začetku je imela le 82 gverilcev in orožja za dobrih $1,000. Danes Šteje, če ji smemo verjeti, že 200,000 mož in ima letni proračun $62 milijonov, enar ji dajejo bogate arabske rzave. Je torej finančno moč-, na. Manj solidna je njena disciplina, pa vendar veliko boljša od tiste, ki vlada v drugih arabskih gverilskih formacijah. More se kuc fuOq?dšcyl‘čč m mb mmb pohvaliti tudi z uspehi, ki navdušujejo ves arabski svet, do-eim jih druge, gledajo precej postrani. Med Arabci je v tako velikih časteh, da so njenega voditelja Arafata na arabski yrhu-ški v Rabatu v Maroku častili k°t pravega državnega poglavarja. Tu pa se ravno začne kri-Za v Al Fatah gibanju. Gibanje misli, da je že našlo pravi način gverilskega vojskovanja in da se mu pri tem ni roba ozirati na želje in interese rugih arabskih držav. Zato je koralo priti navzkriž z drugimi ara skimi politiki, ki ga pa ne apajo napadati naravnost, ker je Fatah tako priljubljeno med rabci. Ime Fatah voditelja rafata je med Arabci bolj zna-° ot imena kateregakoli dru-8e§a arabskega politika, ako iz-vsmerno Naserja. precej na levo 1 Fatah nima samo cilja pregnati Izraelce, pred očmi ima tudi socialno politiko, ki pa ni daleč od komunistične. Saj je sam Arafat nedavno rekel, da nima nobenega smisla trpeti p0 zmagi nad Izraelom še naprej sedanje arabske reakcionarje da je bolje uvesti “novo družbo”, rabski politiki se zavedajo, da Arafat ne šali. Zato so v precepu, kako naj se obnašajo pro-11 njemu. Pred arabskimi politiki stoji noče wneVaren Precep' IzraeI tovih mirno Ponašati Arafa-vsako nVenlsklh ^aštev. Hoče Plačati tSVz° g!erilsko akcii° Arabci na t f_mascevanjem nad Posebno bolelo TT’ u* ^ b° elski vdori v arabsV ? iZ1’a' rai hrUi ui varabski svet zme- sk« prebivalsf1 ^ CiViln° arab" kmah. J-, tV0- To b° Prav Icajti arabsk P°liti6ne Posledice. zadovoljila kl;,aVn0St 56 ne b° ki J ’ da 86 arabski politi- dočim arabsk'igraj° Slepe miŠi’ svoj? taS1 ferUci Skrbijo s izraelou k°’ da 80 obračuni z gredo zmerai hujši, rah u ba na račun mirnega a-abskega delovnega naroda. ci ..A P?tajaj° arabski Sveril- ne n°V Problem> ki še vijo d ’ ^ naJ Z njim naPra- Novi grobovi Jennie Ivana Ponikvar Včeraj popoldne je umrla na svojem domu na 1058 E. 62 St. 82 let stara Jennie Ivana Ponikvar, rojena v Hrblanah pri Sv. Vidu na Notranjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1930, vdova po 1. 1963 umrlem možu Josephu, mati pok. Josepha, pok. Antoinette, Mrs. John Nosan, Mrs. Frank Krašovec, Ludwiga in pok. Louisa, 10-krat stara mati, 2-krat pramati. Pokojna je bila članica SŽZ št. 25 in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v soboto ob 8.15, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo. Veronica Vera Mulh Včeraj je umrla v Jewish Convalescent Nursing Home 52 let stara Veronica Vera Mulh z Rushton Rd., rojena v Clevelandu, kjer je živela več let na E. 82 St., mati Mrs. Edwin Rožic, sestra pok. Frances Kern, pok. Mary Srbljanovic, pok. Johna in Margaret Lewis. Bila je članica KSKJ št. 63, ADZ št. 10 in SŽZ št. 47. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 9., v cerkev sv. Gregorija Velikega ob 10., nato Kalvarijo.- McČan potres v Kini HONG KONG. — Na področju Kitajske v bližini meje Burme v pokrajini Yunan je prišlo v ponedeljek do močnega potresa, ki naj bi po nekaterih vesteh delno uničil mesto Kunming, kjer je bilo med drugo svetovno vojno ameriško letalsko oporišče, sedaj pa je važno železniško izhodišče v Severni Vietnam. , ‘ Potres naj bi bil blizu 8 na Richterjevi lestvici. Kitajska o potresu in njegovih posledicah molči. V Hong Kongu pa vneto ugibljejo, koliko in kakšno škodo naj bi potres povzročil. Pokrajina Yunan je večinoma gorata in pokrita v dobrem delu z gozdom. Ljudi živi tam okoli 2 milijona. Luna naj bi nastala pred 4.6 bilijoni let HOUSTON, Tex. — Strokovnjaki z vsega sveta, ki so raziskavah kamenje, ki so ga pripeljali z Lune astronavti Apollo 11, so prišli do zaključka, na temelju računov po merjenju stroncija, da je Luna nastala pred 4.5 bilijoni let. Kako naj bi nastala, si niso na čistem in edini. Trdijo le, da se je morala odtrgati od Zemlje, če je sploh nastala na ta način, v prvih 209 do 300 milijonih let. Področje, kjer je pristal Apollo 11, je dobilo trdo obliko pred 3.65 bilijoni let, torej nekako bilijon let po nastanku Lune. Ta naj bi bila v začetku žareče tekoča. Tako je bilo možno, da se je ustvarilo, njeno železno-riik-Ijevo jedro, nato pa okoli njega nove lupine iz lažjih snovi. Iz žarečega . jedra so vedno znova bruhale snovi skozi tenko skorjo na Lunino površino. Luna je v glavnem sestavljena iz istih prvin kot Zemlja, na njej so našli tudi drobce zlata, katerih večina pa naj bi bila prišla tja z meteoriti. Vsaj dve prvini so našli na Luni, ki jih na Zemlji ni. Večina telesa — voda V povprečnem 160 funtov tež- Agnewa bo čakal doma “topel pozdrav” WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik S. T. Agnew je znan po tem, da ni zbirčen v besedah, kadar je treba trenutno stanje orisati kratko, jasno in brezobzirno, če ne gre drugače. To je že pokazal s svojim sporoha s časnikarji, časopisjem, radiom in televizijo. Sedaj si bo pa naj-brže nakopal na glavo še politike in diplomate. Na svoji poti po Aziji si je namreč dovolil izjave, ki prav nič prežete v duhom Nixo-nove doktrine, da mora namreč vsak narod najpreje sam poskrbeti za svojo bodočnost, potem šele mu bo Amerika pomagala, toda v nobenem slučaju z ameriškimi divizijami. Agnew je govoril veliko bolj pogumno in šel preko previdnih '^■nase,bin ZSSR PRIČAKUJE NOVE BOJE NA MEJI S KINO NEW YORK, N.Y. — Božično razstavo v galeriji Internationale na Madison Avenue so podaljšali do 11. januarja. Odprta je razen nedelje in ponedeljka vsak dan od 10.30 dopoldne do 5.30 popoldne. V soboto, 10. januarja, ob treh' popoldne se bosta v cerkvi sv. Cirila in Metoda na 62 St. Marks Place v New Yorku poročila gdč. Marinka, hčerka Janeza in Francke Ravnikar ter g. Miroslav Zupančič, Čestitamo in želimo vso srečo! Ameriški “srednji stan” poslal zelo širok pojem NEW YORK, N.Y. — Seveda samo za številkarje v statističnih uradih, ki merijo življenje po številkah in v odstotkih. Naračunali so, da so se gibali dohodki družin, ki naj spadajo v Nev/ Yorku v srednji stan, leta 1969 med $16.914 in $6,771, za standardno 4 - č 1 a nsko družino. Sredi med njima je družina z dohodkom $11,236. Žal, poročilo ne omehja, koliko družin v New Yorku je pripadalo posameznim skupinam. Nekateri drugi podatki iz poročila dovoljujejo sklep, da pretežna večina prebivalstva spada v obe skupini z nižjimi dohodki, saj tistih, ki zaslužijo $900 do 1,000 na mesec, tudi v New Yorku še ni veliko. Številke opozarjajo na nekaj, cesar pa ne povedo naravnost. Zmeraj bolj se uveljavi j a potreba, da V družinah, ki pripadajo ameriškemu srednjemu stanu, morata služiti kruh redno dva, pa starima nasprotnikoma in tekmecema v Aziji. V Moskvi so poskusili spor malo ublažiti in Kosygin je odletel v Peiping na razgovor s Cu-Enlajem. Na temelju sklepov na tem srečanju so se začeli 20. oktobra razgovori o ureditvi spora med obema državama v Peipingu. Kitajci zahtevajo baje ves čas, da. Moskva prizna krivičnost starih rusko-kitajskih pogodb, na temelju katerih je dobila carska Rusija večje kose ozemlja, ki je bilo preje pod kitajsko o-blastjo. Ko bi Moskva to priznala, bi se bili Kitajci pripravljeni razgovarjati o priznanju obstoječih meja in njihove točne določitve. Sovjetska zveza vsako tako priznanje zavrača in bi rada razpravljala o vseh vprašanjih, ki povzročajo napetost in spor med njo in Kitajsko. Tega Kitajci ne marajo, ker hočejo ohraniti svojo polno neodvisnost tako v pogledu komunizma kot v pogledu same Kitajske. Razgovori v Pei-navadno mož in žena, odnosno pingu so tako obtičali in sredi oče in mati, drugače družini ni. decembra sta ruska zastopnika niso! mo§°ae živeti na doseženem odšla domov. Pretekli četrtek se standardu. Kako se ta temna je namestnik zunanjega ministra stran plačuje s pomanjkljivo ^ V. Kuznetsov vrnil v Peiping, vzgojo otrok, tega pa statistike toda na uspešne razgovore ne da seveda ne povedo. Tekom lanskega leta je prišlo do več tisoč spopadov na m-sko-kitajski meji. Od septembra, ko sta se srečala Kosygin in ču-Enlaj v Peipingu, .Je na tej meji mir. V Moskvi računajo, da ta mir ne bo trajal več dolgo. WASHINGTON, D.C. — Od- povedal kar sta se Sovjetska zveza in1 državah rdeča Kitajska v času vlade čakuje Hruščeva v Moskvi razšli, se je položaj na njuni meji vedno bolj zaostroval in lani so kar resno j govorili o vojni nevarnosti med'njihovi meji in izzivajo spopa-obema komunističnima silama, j de- tovarišem v satelitskih da Sovjetska zveza pri-v marcu in aprilu začetek novih spopadov na meji s Kitajsko. Kitajci že sedaj dolže Ruse, da kopičijo nove čete na Prav položaj na sovjetsko-ki-tajski meji naj bi bil vzrok, da je Moskva preslišala ugovore W. Ulbrichta in se odločila za izboljšanje odnosov z Zahodno Nemčijo. V nemški liberalni stranki razkol? BONN, Nem. — V liberalni stranki je prišlo do sporov med nihče več dosti. Kitajci so obnovili namreč že v novembru svoje časopisne in radijske napade na Sovjetsko zvezo in njeno “vladajočo kli- kem človeškem telesu je okoli bolj, ko se Agnew vrne, ako med 100 funtov vode, 29 funtov pro-.Item ne bo spremenil svoje tak- ko”, ta teden pa se je oglasila diplomatskih izjav. V.našem po-j konservativnim in levičarskim ] moskovska “Pravda” z odgovo-litčnem in časnikarskem svetu krilom, ki utegnejo spraviti v.rom. Položaj je torej komaj kaj je že završalo, bo pa verjetno še | nevarnost samo vladno koalicijo, boljši, kot je bil lani. V Moskvi Bivši predsednik stranke Men-[računajo, da se bo še poslabšal, de je obljubil, da ne bo spora teinov, 25 funtov masti, 5 funtov j tike in naravnal svoje izjave po nosil v javnost. On in ostali kon-rudnin, 1 funt ogljikovih hidra- Nixonovih pogledih na našo zu- servativci odklanjajo novo poli-tov in četrt unče vitaminov. Inanjo politiko. |tiko vlade do vzhodne Evrope. Tako govore diplomati iz vzhodne Evrope v Washingtonu, da je Leonid Brežnjev na posvetu Varšavske zveze pretekli mesec Tekma v nadzvočnem letalskem prometu je ze na obzorju COLD WAVE Oblačno in mrzlo z možnostjo ^aletavanja snega. Danes zju-^j je kazal toplomer -4° F., kar je v zadnjih letih najnižja temperatura za ta dan leta. Napovedujejo, da bomo imeli Vsaj še nekaj dni precej hud biraz. NEW YORK, N.Y. — Kadar strokovnjaki za letalski promet govorijo o bodočnosti, mislijo le na letala, ki letijo hitrejše, kot se širi zvok. Odtod tudi zelo skrajšan izraz nadzvočna letala. Do prave tekme še ne bo prišlo tako hitro. Naša dežela ima že odobren program za SST — nadzvočna potniška letala, ki bodo letela s hitrostjo 1,800 milj na uro z do 300 potnikov. To bo zaenkrat največje in naj hitrejše letalo osebni promet. V rabi bo predvidoma šele v 10 letih Med tem druge dežele ne bodo spale. Francija in Anglija imata že svoje Concorde letalo, ki je lani napravilo svoj prvi polet. Na mednarodnem trgu se še ni pojavilo ,z večjimi ponudbami. Bolj podjetna je Sovjetska zveza. Njeno nadzvočno letalo TU 144 leti s hitrostjo 1,550 milj na uro, potnikov pa more vzeti le 144. Francosko - britansko Concorde letalo bo lahko nosilo 120 za pa potnikov s hitrostjo 1,400 milj na uro. Akcijsko območje za obe letali je okoli 4,000 milj. Sovjetsko letalo TU 144 še ni nikjer vključeno v mednarodni promet. Sedaj se Moskva trudi, da bi ga prodala Japonski. Japonska bo namreč letos imela mednarodno razstavo v Osaki. Sovjeti bi radi videli, da bi tja že vozilo nadzvočno letalo TU 144 naravnost iz Moskve. Bilo bi to prvo nadzvočno letalo, ki bi se pokazalo v Osaki, kar bi seveda napravilo na mednarodni letalski promet velik vtis. Moskva ima še drug razlog, da tako vneto ponuja svoje letalo TU 144 japonskemu kupcu. Japonska je že naročila tri francoska letala Concorde in pet ameriških SST. Za sovjetsko industrijo bi bil pravi ponos, ako bi se Japonci odločili še za nakup sovjetskih letal te vrste. Pa še nekaj drugega mika Moskvo. Sedanji zračni promet med Sovjetsko zvezo in Japonsko vzdržuje originalen konzorcij sovjetskega Aero-flota in japonske JAL. Obe podjetji rabita sovjetska letala TU 114 kot prava partnerja. Tehnična posadka je sicer sovjetska, zato pa vlada rav-nopravnost v postrežbi. Potniki imajo na primer na razpolago vodko, kavijar in riž. Tudi vsi napisi so dvojezični. Postrežba je menda na potrebni višini. Moskva se je sedaj sporazumela z Japonsko, da bo v marcu začela obratovati čisto japonska zračna linija med Tokiom in Parizom preko Sibirije in Moskve. Vozila bo z ameriškimi DC-8 jet letali. Ves polet bo trajal le 13 ur, torej pet ur manj kot doslej preko Severnega tečaja. Nad tem se posebno razburjajo kitajski komunisti, ki z njimi japonska zračna služba noče imeti nobenih poslovnih stikov. Zabrusili so Sovjetom v obraz, da so prodali Japoncem del svoje suverenosti, ker dovoljujejo, da lahko z ameri- škimi letali letajo preko Sibirije. Do sedaj se namreč še nobeno tuje letalo ni smelo pokazati v Sibiriji. Sovjeti imajo pri prodaji posebne težave: svobodni svet sicer prizna sovjetsko kvalitetno tehniko v letalstvu, ne verjame pa, da bi bila sovjetska industrija zmeraj sposobna hitro dobaviti rezervne dele. To je zelo kočljivo vprašanje, ki se vanj noben poslovni človek rad ne spušča. Ko čakajo letalske družbe na nadzvočna potniška letala, so že začele prevzemati nova “jumbo” potniška letala, ki bodo prihodnji mesec prvič letela preko Atlantika in preko ameriškega kontinenta s po 400 potniki in več na enkrat. Kako bo z varnostjo na novih gigantskih letalih? Do sedaj so vsi trdili, da se ni treba bati zapletljajev. Zadnje čase smo pa slišali nekaj glasov, ki mislijo, da tega vprašanja ne kaže zanemarjati. Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je bilo v bojih v Južnem Vietnamu mrtvih 65 Amerikancev, najmanj v zadnjih dveh letih v enem tednu. Kljub temu je število padlih Amerikancev v tej vojni s koncem preteklega tedna doseglo 40,044. — Zavezniško poveljstvo, ki je računalo z veliko rdečo ofenzivo prihodnji mesec, sodi, da te ne bo, čeprav je treba predvidevati živahnejše in prožnejše ideče vojskovanje. Rdeči so opustili vse večje vojne operacije in se drže v glavnem gverilskega vojskovanja. TEL AVIV, Izr. — Izraelska letala so včeraj napadla egipt-ske vojaške postojanke v neposredni okolici Kaira. Po izraelskem poročilu je bil egiptski odpor zelo šibek, egiptsko poročilo pa trdi, da so bila izraelska letala zavrnjena, predno so dosegla svoje cilje. — Danes so izraelska letala sestrelila v zraku 3 MIG letala nad ozemljem Sirije. KUALA LUMPUR, Mal. —Podpredsednik ZDA Spira T. Ag-nevv je iz Afganistana priletel včeraj sem. Varnostni ukrepi so bili zelo strogi in vse je potekalo naglo in brez motenj. Napovedane so bile večje pro-tiameriške demonstracije. Ag-nevv bo ostal danes tu, jutri pa bo odletel v Singapur, nato pa na Bali v Indoneziji, v Avstralijo in Novo Zelandijo, pa se preko Havajev po nekajdnevnem počitku tam 20. januarja vrnil domov. WASHINGTON, D.C. — Danes se bo vrnil v Belo hišo iz svojega doma v San Clemente v Kaliforniji predsednik R. M Nixon z družino. Jutri bo obhajal tu svoj 57. rojstni dan. EDGARTOWN, Mass. — Preiskava o smrti Mary Jo Kopech-ne 16. julija lani bo verjetno danes končana. V glavnem, kolikor je znano, doslej ni bilo odkritega nič novega. Sen. E. M. Kennedy je vstra-jal trdno pri svoji izjavi, ki jo je dal preko radia in televizije nekaj dni po nesrečni smrti dekleta. Ni izključeno, da bo to smrt preiskovala tudi še velika porota. CLARKSVILLE, Pa. — Unij-ski vodniki se v skladu z željo obeh sinov pokojnega J. A. Jablonskega ne bodo udeležili njegovega pogreba, ki je določen za jutri. Preiskava doslej še ni odkrila nobenih tidnih sledi za morilci. Rudarji, pristaši umorjenega, štrajkajo v vsem okoliškem področju Pennsylvanije, W. Iz Clevelanda in okolice RAZNAŠALCA IŠČEMO— Uprava AD išče raznašaica za Pythias, Macauley, Arcade Ave., Ridpath, Trafalgar in Glencoe. Kličite 431-0628. Načrti Ohio Bell— Ohio Bell Telephone Co. bo v letošnjem letu vložila v izboljšanje obstoječih in v gradnjo novih naprav skupno 213 milijonov dolarjev, 30 milijonov več kot lani. Okoli 70 milijonov novih vlog bo družba porabila na področju Velikega Clevelanda. Na oddih v Kalifornijo— Dr. Leopold Ukmar, ki ima svojo ordinacijo na 6802 St. Clair Avenue, odleti 11. januarja za tri tedne na oddih v Kalifornijo. Srečno pot in zdrav povratek! Seja— Podr. št. 25 SŽZ ima v nedeljo ob dveh popoldne sejo v šoli sv. Vida. Po seji bo zabava in prigrizek. Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Shod Tretjega reda— V nedeljo ob dveh popoldne ima Tretji red sv. Frančiška shod v cerkvi sv. Lovrenca. Po pobožnosti je sestanek v šoli. V bolnišnici— Rojak g. Joe Hrvatin, 19405 Mohican Avenue, je v Euclid General bolnišnici, kjer jo prestal težko operacijo. Zadušnica— V nedeljo ob 10.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Ano Pajk ob 10. obletnici smrti. Za dostavo časopisov— Uprava Ameriške Domovine išče koga z avtomobilom, ki bi bil pripravljen proti primerni nagradi peljati vsak dan zavoje časopisa raznašalcem v Collin-woodu in Euclidu. Za pojasnila kličite 431-0628 ali se oglasite v uradu lista. Napadli so jo— Rojakinjo Mrs. Elizabeth Štrukelj so napadli včeraj pred Fisher Food trgovino na Addison Rd. onstran Superior. K sreči je bila policija v bližini in tako ni utrpela rojakinja nobene škode. V zadnjih tednih je slišati precej manj o napadih v naši naselbini. Brez dvoma je to posledica skrbnejšega in pogostejšega patroljiranja policije, delno pa tudi zasluga mraza, ko se tudi raznih vrst lopovi rajše drže na gorkem. NASA sestavila omejen program za Apollo polete na Luno HOUSTON, Tex. — Stiska v federalnem proračunu je prisilila NASA, da je črtala iz programa za polete Apollo na Luno četrti polet. Ostalo je torej sedem poletov, ki se pa ne bodo vršili tako hitro, kot so prvotno mislili. Raztegnili se bodo za dve leti v leto 1974. Raketo Saturn 5, ki je bila namenjena za četrti Apollo polet, bodo porabili za organiziranje prve ameriške stalne postaje v vesolju. Kdaj bo ta projekt izvršen, še točno ne vedo. Je vse odvisno cd federalnega proraču- na. Virginie in Ohia. Zahtevajo od oblasti, da na vsak način razkrijejo ozadje trojnega umora. Ameriška Domovina ‘ 1*^1 6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing ifditjr: Mary Debevec NAROČNINA: Kj Združene države: ’ $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: f $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto BESEDA IZ NARODA 'St i 'IBS ' ~ SSK keglja ____ i zelo hvaležno vsem, ki se bodo odzvali temu njegovemu povabilu. Nekaj lepega bo to. CLEVELAND, O. — Po 12. tednu je tabela sledeča: Dobili Izgubili SUBSCRIPTION BATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; £5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: i $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 5 Thursday, Jan. 8, 1970 Moralna klofuta Jugoslaviji, kot jo moderna politična zgodovina ne pomni } (Tržaško pismo) Med najvažnejše politične dogodke v Italiji koncem lanskega leta nedvomno spada dejstvo, da je poslanska zbornica v Rimu sprejela tako imenovani “paket”, to je skupino dogovorov v prid nemški manjšini na Južnem Tirolskem. Potrditi ga mora še senat, a tudi tam ne bo težav. Te dni je sprejel ‘paket” parlament na Dunaju. V stvari gre torej za izrazito mednarodno rešitev manjšinskega vprašanja v Alpah, čeprav vse italijansko časopisje in tudi italijanska vlada predstavlja to vprašanje kot notranje vprašanje Italije, v katero naj bi se nihče ne smel vtikati. Majhna Avstrija pa se je od konca vojne vtikala v to zadevo ter je odlično zmagala. Trdovratni boj južnotirolskih Nemcev proti načrtnemu raznarodovanju in za zakonsko zaščito vseh pravic manjšme in njenih članov je s tem v bistvu zaključen. Nemški manjšini je zakonito zajamčen obstoj, dostojno narodno življenje in vsestranski naravni razvoj. “Paket” ki ga je leta 1964 izdelala parlamentarna komisija devetnajstih, obsega tri dokumente: V prvem je naštetih 137 določb glede nove pravne ureditve vseh državnih in javnih ustanov v bocenski pokrajini, to se pravi občin, pokrajine in podobno. V drugem delu je natančno razloženih petindvajset določb, ki so bile poprej nejasne in dvoumne. Tretji de' pa govori o sestavi komisije osrednje in krajevne uprave, ki bo predlagala vladi izvršne odredbe “paketa”. Določbe “paketa” so tako obširne in podrobne, da jamčijo Nemcem v bocenski pokrajini, ki jih je 235,581 po ljudskem štetju ? dne 31. decembra 1967, vse jezikovne, politične in samoupravne pravice, in sicer v taki meri, da se je vladi zdelo potrebno, da s posebnimi ukrepi zaščiti svobodni razvoj italijanskih in ladinskih jezikovnih otoči-Čev v strnjenem nemškem okolju, katere bi Nemci v skladu z oblastjo, ki jim je sedaj dana, polagoma čisto mirno zadušili. Za izpeljavo “paketa” bo treba med drugim spremeniti nekatere ustavne zakone. Ob branju teh dokumentov se človeku, članu slovenske manjšine v Italiji, ježijo lasje na glavi, a ne iz nevoščljivosti, temveč ob misli na nesposobnost in nemarnost vseh povojnih slovenskih in jugoslovanskih vlad. Le preudarimo malo, kako jc ta reč šla. V maju 1945 so Titove čete kot zmagovalke zasedle Tržaško in Goriško. V juniju so se u-umaknile za demarkacijsko črto. Sporno ozemlje so zasedli Anglo-Amerikanci, ki so jugoslovanskim zastopnikom ponujali obširno udeležbo pri upravi cone A. Titovci so takrat imeli možnost ustvariti dejstva, ki bi jih pozneje nobena italijanska vlada ne mogla spremeniti ali odpraviti. Dokaz za to so slovenske šole. Danes bi bila tržaška uprava popolnoma dvojezična. Toda titovci so v upanju na sovjetskega kralja Matjaža vse odbili, češ, to bo itak vse naše in potem bomo odločali mi. Niso pa ved^U. da jih je sovjetski kralj Matjaž izdal že v Jalti. Tiste redke idealiste, ki so organizirali slovenske šole pod okriljem zavezniške vojaške uprave, so obsipali s psovkami, med katerimi je bila beseda “izdajalec” še naj-čednejša. Prof. Srečka Barago, ki ima pri organizaciji slovenskega šolstva največ zaslug, so v Ljubljani obsodili na smrt kot zločinca, da bi ga pred zavezniki diskreditirali. Dejansko p? zasluži, da bi mu tržaški Slovenci postavili spomenik, kajti trez njegovega prizadevanja bi danes slovenskih šol ne bilo. V Ljubljani so ob množičnih manifestacijah vzklikali: “Dajte nam puške, da gremo v Trst!” Za manjšino se Jugoslavija ne zanima več’ le napoti ji je pri sklepanju trgovskih in drugih pogodb z Italijo. Da bi se bila tako zavzela za Slovence, kot se je Avstrija za Nemce, bi bil položaj manjšine drugačen, boljši, bolj ustrezen. Tako se italijanski odločilni krogi manjšinskim politikom lahko posmehujejo, češ, kaj boste, saj ste sami. In tako je jugoslovanska vlada z južnotirolskim “paketom” dobila tako bučno moralno klofuto, kot je moderna politična zgodovina ne pomni. Za take zasluge sta Tito in Kardelj postala častna doktorja slovenske univerze v Ljubljani. Toda zgodovina je trd upnik, ki izterja vsak dolg do zadnjega novčiča. Sovjetski kralj Matjaž stiska po češki krizi dr. Tita in njegove za vrat kot še nikoli poprej; obstojijo znaki, ki kažejo, da se je Titova vlada morala vdati moskovskemu diktatu. Eden takih znakov je imenovanje stalinističnega policijskega terorista Ribičiča za predsednika vlade. Tako je: Vsaka krivda se mora plačati. Boris Barut 1. Urarji 56 28 2. Žlahta 56 28 3. Zajčki 51 33 4. Pastirji 46 38 5. Navihanci 45 39 6. Mački 44 40 7. Asi 44 40 8. Benečani 44 40 9. Koprive 43 41 10. Marostarji 42 42 11. Pivopivci 42 42 12. Pisane gobe 41 43 13. Optimisti 39 45 14. Živali 39 45 15. Golobi 39 45 16. Reveži 39 45 17. Piščanci 36 48 18. Štruklji 36 48 19. Meteorji 30 54 20. Blejci 28 56 France Sever Jože Grdina: Po stopinjah Gospodovih (Nadaljevanje) Izgleda, da je Novo leto pomešalo vse “napovedane” prognoze, vsaj kar se od 4. do 16. mesta tiče, saj razlika med njimi ni več kot 7 točk, torej samo eno polna zmaga. Za naj večje preseneče nje so tokrat poskrbeli Meteorji, ki so pomedli Mačke za vseh 7 točk in si zelo popravili položaj na tablici. Razlika med temi moštvi je prejšnji teden bila: Mački na 5. mestu, Meteorji na — predzadnjem. Benečani, Golobje in Pisane gobe so ubrali vseh 7 točk od Navihancev, Piščancev in Revežev, kar je napravilo, da je na tablici nastal pravi “direndaj”. Za Benečane je R. Gromaz zaigral okrog 60 nad svojo igro in se mu lahko Benečani lepo zahvalijo za vse točke. Blejci so si privoščili Štruklje s 6:1, z dobro igro A. Kokalja. Urarji so s 6:1 zmago dohiteli Žlahto, saj je zopet S. Grajzl zaigral 187-209-574 igro. Izgleda, da Urarji res zelo dobro navijajo svoje urice. Žlah-ta od odpravila Koprive za 5 do 7 točk, kar pa je bilo premalo, da bi sami ostali na prvem mestu. Pivopivci so nekompletno moštvo Optimistov v obojestransko slabi igri premagali s 5:2. Z enakim rezultatom se je končala igra med Zajčki in Živalmi. Pastirji so “napasli” Ase za 5 do 7 točk ter tako prijadrali lepo kar na 4. mesto. Za Pastirje je boljšo igro odigral J. Ti so rekli: Mojzes je dovolil napisati ločitveno pismo in jo odsloviti. In Jezus jim je rekel: Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to naročilo. Od začetka stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno telo; zatorej nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne loči. V hiši so ga učenci spet vprašali o tem. In rekel jim je: Kdorkoli se od svoje žene loči in. se oženi z drugo, prešestvuje z njo; in ko se žena, ki se je ločila od svojega moža, omoži z drugim, prešestvuje.” Tako piše v svojem evangeliju evangelist sv. Marko. Na svatbo v Kani Galilejski je prišel Jezus ter s svojo navzočnostjo počastil ženina in nevesto. Še več: Prvi čudež, ki ga je storil, je bil v čast ženinu in nevesti. Njegovo darilo, šest velikih vrčev vina, je zadostovalo za svatbo in ga je še veliko ostalo. Doma v našem kraju so imeli lepo navado, da sta bila povabljena na svatbo župnik in kaplan in zvečer, ko se je zmračilo ter je bila svatba v najboljšem razpoloženju, je šel eden od domačih s kočijo po župnika in kaplana ter ju pripeljal na svatbo. In med veselim razpoloženjem svatov ter petjem zdravic so napeli ono lepo svatovsko: Šest je vrčev te vode, ki je Jezus delal vince iz nje v Kani Galileji ... Potem si ogledamo lepo svetišče, ki spominja na ta dogodek, na stavbo, zlasti pa na prvi čudež, ki ga je storil Jezus, ko je spremenil vino v svojo kri. Pod cerkvijo kažejo podzemski prostor, ker je, kakor pravi izročilo, stalo šest vrčev in kjer je Gospod storil svoj prvi čudež. V Kani Galilejski je bil doma apostol Bartolomej ali Jernej, prvotno Natanael. V senci smo-kvinega drevesa je počival dobri sežno svetišče, ki je bilo zgrajeno po prvi svetovni vojni na mestu stare cerkve sv. Jožefa. Na svodu prezbiterija nad glavnim oltarjem je Sveta Družina. Na desni je slika: Angel se prikaže Jožefu v spanju. T a dogodek popisuje v svojem evangeliju sv. Matej takole: “Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, je bila preden sta prišla skupaj, noseča od Svetega Duha. Ker je bil Jožef, njen mož, pravičen in je ni hotel osramotiti, jo je sklenil skrivaj odsloviti. Ko je to premišljeval, glej, se mu prikaže v spanju angel Gospodov in pravi: Jožef, sin Davidov, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je namreč spočela, je od Svetega Duha. Rodila bo sina, ki rijo razvoja. Nekateri jo imenujejo dialektika. Zelo radi so u-porabljali to tuje poimenovanje, da je vse zvenelo bolj skrivnostno in bolj prepričevalno, ko so razlagali, kakšen bo bodoči razvoj. Kako bo po tej razvojni poti človek prišel do čisto novega razvoja drugačnega sveta, v ka- mu daj ime Jezus, zakaj on bo k. y Gospodu za_ odrešil svoje ljudstvo njegovih kaj njih dela gredo z njimi! Naj gre °y . .. a evo, o Jc e j dobra Amerikanka v miru poči-vangeljski strani, je lepa oltarna va. Želim vse dobro v novem letu in iskreno pozdravljam v Gospodu! Rev. Leopold Mihelich • Westminster, Calif. — Spoštovani! Srečno in uspeha polno novo leto 1970! Ob priliki obnovitve naročnine darujeva $5 za tiskovni sklad'terem bodo krivice odpravljene, Ameriške Domovine v hvaležen1, in v katerem bo človek človeku spomin dobri in plemeniti Arne-J enak. Vsi bodo vladali skupno in rikanki Miss Esther M. Walton,!nihče ne bo vladan, ker takšna katera je umrla dne 14. avgusta! Pač nova družba razvoja, ki 1969. Ta dobra žena je poslala smo ga mi začeli. Resda razvoj nešteto paketov (okrog 100) slo- smo imeli, ker vsak razvoj gre venskim ljudem v begunskih ta-’naPrej> tak° kot neprenehoma boriščih, posebno v spittalsko ta-Uik-taka ura, ki meri hiteči čas. borišče, sponzorirala je sloven-1 R3 vendar čas se zares ni usta-sko družino, v gmotnem oziru, s v^> le razvoj se je nekje zatak-vzpodbudno besedo in z dobrim mh ker človek ni hotel človeku zgledom je Miss Walton poma- postati enak. gala, kjer je le mogla. Blagor! Se sem v času decembrskem. Krebelj, dokler je pri Asih bolj- Natanael; ko pride k njemu nje_ sa od ostalih bila M. Melaherje- gQV prjjateij Filip iz Betsajde in va' j pravi: “Njega, o katerem so pi- Upam, da bo v nedeljo zopet saii Mojzes v postavi in preroki, dosti takšnih presenečenj, pa bo smo našli; Jezusa, sina Jožefove-naša slovenska liga še bolj za- ga jz Nazareta. Natanael mu re-pletena, kot že itak je. če: Iz Nazareta more biti kaj do- Na svidenje v nedeljo! brega? Filip mu reče: Pridi in Grabnar poglej! Ko Jezus vidi, da prihaja k njemu Natanael, reče o njem: Glej, pravi Izraelec, v katerem ni zvijače. Natanael ga vpraša: Odkod me poznaš? Jezus mu odgovori: Preden te je Filip poklical, ko si bil pod smo-kvinim drevesom, sem te videl. Praznovanje praznika Sv. družine CLEVELAND, O. — Društvo Najsv. Imena Jezusovega župnije sv. Vida bo praznovalo pri-!Natanael mu pravi: Učenik, ti si hodnjo nedeljo praznik Svete! Sio božji, ti si kralj Izraelov. Je-družine. S tem v zvezi vabi dru- zus mu odgovori: Ker sem ti re-štveni odbor vse ude, naj se pri- kel, da sem te videl pod smokvi-hodnjo nedeljo, 11. jan. t. L, ude-lnim drevesom, veruješ. Še kaj leže društvene obhajilne svete[več boš videl. In reče mu: Res-maše ob osmi uri dopoldne skup-'ni^no- resnično povem vam: Vino s svojimi družinami. Zbere- beli boste nebo odprto in angele mo se ob 7.30 pred novo dvora-'božje gor in dol hoditi nad Si-no, nato bo skupen odhod v cer-!nom človekovim.” Tako opisuje kev. Med to sv. mašo naj vsa evang'elist sv’ Janez to snidenje družina prejme sv. obhajilo. Ta- sv. Jerneja z Jezusom, koj po sv. maši bo v veliki šol- Po ogledu tega svetišča ter ski dvorani skupen družinski Kane Galilejske se zopet vsede-zajtrk, katerega naj bi se tudi u- mo na avto ter se odpeljemo v deležih društveniki s svojimi^ km oddaljeni Nazaret. Nismo družinami. Takoj po zajtrku pa dolgo vozili in že smo bili v tret-bo imel zdravnik g. dr. Lovrenc jem najbolj znamenitem in sve- slika: Smrt sv. Jožefa. Pokleknil sem ter pozdravil mojega patrona, katerega sta mi izbrala moja roditelja. Kdo je pri tem imel prvo besedo, ne vem; sodim, da mati. Nad vasjo Podpeč, kjer so bili rojeni moja mati, se nad njihovo rojstno hišo dviga 482 m visok hrib, kjer stoji cerkev sv. Ane, podružnice preserske župnije. Precej zraven, proti jugu, kamor še sega Podpeč, pa je na 438 m visokem hribu cerkev sv. Jožefa, ki isto-tako spada v župnijo Preserje. Za to cerkev sv. Jožefa Se je zlasti zanimal moj ded Matevž Artač, oče mojih mater, posestnik v Podpeči, p. d. Štrukelj. Cerkvam v preserski župniji, tako podružnicam, kakor župni cerkvi sv. Vida je bil določen kak travnik ali pa gozd ali pa tudi oboje, kot nekaka dota, da se iz dohodkov tega krijejo stroški za popravila ali olepšavo. Tak svojevrsten delež je imela tudi cerkev sv. Jožefa, ki je tedaj nujno potrebovala novo veliko bandero. V to zadevo so posegli moj ded, ki so imeli v vasi prvo besedo: Pokosili so travnik, ki je pripadal cerkvi, prodali seno, morda dali kaj posekati v gozdu, še dodali kaj svojega in s tem denarjem kupili Sv. Jožefu novo veliko bandero na treh drogovih, eno najlepših v župniji. To bandero so potem ob procesijah na velikonočno nedeljo in na praznik presv. Rešnjega Telesa nosili fantje iz Podpeči, kjer so bili doma moja mati. V koliko naj bi to vplivalo pri mojem imenu, ne vem; okoliščine pa kažejo, da brez tega le ni bilo. Ko so oče pregledovali koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1892, kakšnega patrona bi mi izbrali, so videli, da je bil v soboto, 5. marca, god sv. Friderika — Miroslava, dan preje sv. Kazimir, nekaj dni prej, 25. februarja, pa sv. Matija, očetov patron. Pa oče se niso odločili menda za nobenega; če pa so o tem kaj razmišljali, so šli 14 dni naprej in na materin predlog izbrali meni za patrona sv. Jožefa, tako iz spoštovanja do svoje žene Micke in tasta Matevža Artača, ki so se tako brigali za sv. Jožefa, da so mu oskrbeli novo bandero. Tako sta mi oče in mati izbrala za patrona sv. Jožefa. Pa sem se na tem imenitnem prostoru, koder je nekoč hodil moj patron, prav posebej spomnil o-četa in matere, se Bogu zahvalil za oba in ju priporočil varstvu sv. Jožefa. Poleg staršev sem se spomnil tudi mojih krstnih botrov, posestnika Franceta Tro-jarja ter posestnice Helene Busman, obeh iz moje rojstne vasi Prevalje. (Dalje sledi) Ogrinc kratko predavanje o naši današnji mladini. Društveni odbor pa k tej sv. maši kakor tudi k predavanju prisrčno tem mestu v Sveti deželi. Prvi je brez dvbma Jeruzalem, drugi Betlehem, tretji pa Nazaret, me-zajtrku in j sto Svete Družine, kjer je Jezus vabi tudi'pod oskrbo svojega rednika sv. vse druge družine iz vidovske župnije. Lepo bi bilo, da bi se na to nedeljo zbralo pri tej sv. maši kar se da veliko družin župnije sv. Vida. Društvo NIJ bo Jožefa in matere Marije preživel svojo mladost. Prvo, kar sem to pot obiskal, je bila cerkev sv. Jožefa, mojega patrona. Vstopili smo v lepo, ob- Lepe pozdrave vsem! Frank in Nada Stopar * Cleveland, O. — Spoštovano uredništvo! Prilagam ček za enoletno naročnino in dva dolarja za dar listu. Zelo smo zadovoljni z Ameriško Domovino. V njej je res veliko zanimivega branja. Želimo Vam veliko uspeha v letu 1970, Vas najlepše pozdravljamo, kot tudi vse naročnike lista. Anne Petrič * Girard, O. — Spoštovani urednik! Tu Vam prilagam ček v znesku $16 za poravnavo naše naročnine za leto 1970. List nam je zelo priljubljen in ga res radi beremo. Posebno nas zanimajo novice iz slovenskega Clevelanda. Jaz bi zelo rad dobil ploščo v slovenskem jeziku, iz katere se lahko naučiš slovensko. Prosim, objavite v Ameriški Domovini, kje se ta plošča dobi. Prisrčen pozdrav! Stanley Selak Dragi g. Selak! Tečaj slovenščine v angleščini na ploščah, ki se imenujejo “Zakaj ne po slovensko”, si lahko nabavite pri Tivoli Enterprises, Inc., 6419 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. Tečaj vsebuje 6 plošč 45 RPM z učbenikom, ki ima 49 lekcij. Tečaj so pripravili in posneli na plošče v Ljubljani. Tam so plošče tudi izdelali. Cena kompletnemu tečaju na ploščah znaša $16, treba pa je priložiti 50 centov za poštnino in 72 centov za ohajski prodajni davek, torej skupno $17.22. Lep pozdrav! Vaš urednik IZ NAŠIH VRŠI Denver, Colo. — Gospod urednik! Pošiljam naročnino za A-meriško Domovino vnaprej. Zahvaljujem se Vam za veliko naklonjenost in se še za nadalje priporočam. Decembrska misel ob pragu časa«,. NEW YORK, N.Y. — Čeprav se že nalahno odpira dver v nov prostor časa, sem z mislijo še ves v starem prostoru. Vem, ko se bodo odprla vrata nastežaj, bom stopil na prag s tistim počutjem kot vselej ob takem trenutku; saj se zmeraj znova in znova vrača. Kot se ta trenutek zmeraj znova vsili v našo življensko pot, tako smo mi ljudje prav tako podobni tistemu — sebi, kakršni smo bili ob poprejšnjem takšnem trenutku prestopa iz e-nega prostora časa v drugega. Ves poprejšnji prostor nam je znan in poznan prav do vseh kotov, če jih sploh ima, tako stopamo s svojim modrovanjem v nov prostor, polni upanja, da nam bo razkril nove lepote in nova bogastva, in vse, kar pričakujemo in mislimo, da mora priti nam nasproti, da se zaustavi ob naši strani, in da gre ;z nami naprej v pričakovanje in ne-doglednost novega časa ... Pravijo, da gre čas zmeraj naprej, da se nikdar ne ustavi... S časom, pravijo, da gre, in da mora iti tudi človek naprej ... Tako pravijo. Saj poznamo teo- Od trenutka do trenutka se kdaj v ozračje ukrade božična melodija. Lepo je moralo biti v tisti prvi božični noči, ko so pastirci po betlehemskih gričih slišali angelsko petje in poziv: Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje... Od tistega trenutka se ura ni ustavila in čas je tekel naprej .. . Človek je z njim prehodil dolgo pot — skoraj dva tisoč let... In na današnji Sveti večer se je ozračje razklalo nad betlehemskimi griči, ker vanj so udarjali zvoki topovskih in granatnih strelov... Lani na Sveti večer je človek stopal na novo pot napredka. Dvignil se je v stvarstvo, ki ni njegovo delo. Tja je šel z mislijo in namenom, da si odpira novo pot. Letos pa ob božičnem času odprem New York Times in berem, da so skoraj že vsi naši poletniki trdno oprijeti dela, ki je donosnejše na več obetajočem in več nudečem planetu — Zemlji- Ni uro tega, ko mi je neki radijski razlaga vec dopovedoval, da zdaj vstopamo v sedmo desetletje dvajsetega stoletja z novo mladino in z novim pojmovanjem moralnosti! Kaj je imel v mislih, ne verin! Ali še krajša krila? Ali še večjo zameglenost po uživanju strupov? Ali še več priložnostnih umorov? Ali še več kraje in goljufij v javnih u-pravab? Veliko nam je obljubil, če je mislil na lepšo plat od te, katero moramo zdaj gledati? Ko stopamo v nov prostor časa, me ob tem trenutku kar nekam stisne, ker ne vem, koliko korakov bo šel človek v tem časovnem prostoru naprej in istočasno, koliko jih bo napravil v nekaterih smereh nazaj. Veliko nismo prišli naprej v skoraj dveh tisočletjih, ko nas je za letošnji Božič poglavar Cerkve Pavel VI. spomnil, da si moramo sprašati svojo vest ob vprašanju: Ali smo mi vsi kristjani? Zares, kdo od nas — je?! Težka je odgovoriti. Še težje je izreči samokesanje in samo-nepriznanje! Krivice, ki so v svetu, pa niso nastale same po sebi. Prišle so po razvoju ... Po razvoju iz česa . ..? Pred stotimi leti se je rodil Mahatma Gandhi in pred dobrim desetletjem je njegovo življenje omahnilo pod strelom morilca. Ko je padal zares v nov, svoj večni čas, je zaklical: “O, Ram! O, Bog!” In vprav on je bil vest in izpraševalec človeka in človeštva. In on je dejal tudi tole: “Brezštevilne krivice naše civilizacije koreninijo v nesoglasju med besedo, verovanjem in dejanjem. V tem je slabost cerkva, držav, strank in posameznikov.” Takšne so misli, ki stoje z menoj, zdaj že skoraj na pragu — pred vstopom v nov prostor časa. Če bom vstopil vanj kot nov človek — bo v tem časovnem prostoru resnično nastanek novega časa, novega človeka, novega razvoja, zavestnejši bom ter sigurnejši v delu za zdrav in boljši razvoj tistega, kar kot nekaj najdražjega nosim v svojem srcu — svoj narod na domači in tuji zemlji ... (Konec jutri) Tone Osovnik KRIŽ NA GORI LJUBEZENSKA ZGODBA Spisal: Ivan Cankar Po cesti iz fare je romal člo- glile. vek, v dolgi črni suknji, s palico v roki; majhen je bil in upognjen, ni bil Mate. Postal je, pogledal je natanko navzgor in je pozdravil, nato je pospešil korake. * “Kaj stojite, Hanca? Koga čakate?” je zaklical od daleč. Hanca ga je spoznala in je videla, da se mu opletajo noge in da mu je obraz zabuhel. Stopila je v stran, da bi šel mimo. “Nič se me ne bojte, Hanca! Pohleven človek sem in bojazljiv, celo muhe se bojim Ampak jaz mislim Hanca, da čakate zaman. Glejte, kje je že sonce, in pisal je, da pride zvečer, kadar dosežejo sence rob globeli! Sence pa so že na oni gori, kmalu bodo že na nebu ..” Pogledala mu je v oči; zalite so bile in pogled je bil nestalen. Če mislite čakati do noči, pa sediva tja v travo; kadar ga ogledava od daleč se poslovim. Ne, sedite sami, jaz bom stal takole dva koraka pred vami.. . Ne mislite namreč, da nameravam kaj slabega, saj ni nikogar blizu in tudi če bi kričali, bi Vas nihče ne slišal. Lahko bi Vas f °ljnbil... o Hanca ... narav-I -ost na ustnice! ...” Zazibal se je z životom, Hanca I se je umaknila. Tako sumnjivo mi gledate v ° f32 7~ sli mi poznate na očeh, a 0 je z mano? Ni drugače, anca: Povejte mi po pravici; aj hi človek tam doli? Ali bi mu bilo mogoče živeti trezne-»iu? Po pravici. da ali ne?» toPil je bliže in je iztegnil roko. J G AT . ,j 1 , e' je odgovorila Hanca konoaj zavedno. 1 . ^°’ glejte! Človek pije in ] a °j je vse dobro; zasveti se nui od nekod življenje, ki ga ni-°li ni bilo in ga nikoli ne bo. j lovek pije in tako že naprej živi življenje, ki bi ga lahko živel, če bi... če bi bilo pač vse drugače, če bi globel, recimo, ne bila globobel. .. Zazdi se mi J celo včasih, da bi me Vi lahko imeli radi; kadar pa sem pose-no pijan, si domišljam, da me ? imate resnično radi, in tako se ; lahko zgodi, da se opol- noči opotečem “Zakaj bi se ne vozil, če je bila prilika? Tudi jaz bi se vozil. .. Dolga pot je, šest ur hoda, pa je bil vesel, če se je kam obesil. Stavim, da zavije voz v globel. Poglejva na ono stran, stopiva tja! Ne bo dolgo, pa se prikaže tam iz teme, samo da bi ga razločil!” Stopila sta na drugo stran. Iz globeli se je dvigal hlad, mirna noč je bila že tam doli in komaj sta razločevala cesto. “Čemu čakate? Jaz mislim, da boste pač čakali, kakor čakam jaz, kadar sem trezen... na tisto življenje, ki ga nikoli ne bo. Nikoli, Hanca, to ni prijetno! . .. Pa sem bil že tako lepo zadremal, čisto dostojen človek sem že bil, kakor da sem bil rojen v globeli... Pa se mi zdrami nenadoma; malo praveč sem Vas bil pogledal, Hanca, pa je bilo vse pri kraju... Zdaj sem kakor vešča, tja v en dan... ne vem, ne kam, ne kod ... Lepo je, Hanca, da Vam pripovedujem te stvari nocoj, ko me ne poslušate; sram bi me bilo, če bi razumeli, in jutri bi se Vam ognil. .. Poglejte, Hanca, ali se ni tam zge-nilo?” Pogledala je napeto in je stre-petala. “Ne, to ni on!” Globoko v kotu, čisto v temi, se je prikazal voz, izluščil se je iz noči in je vozil urno po beli poti, ki se je vila skozi globel. “Ali mislite še čakati?” “Še!” je odgovorila Hanca uporno in v glasu so bile solze. Stal je pred njo s povešeno glavo. “No, Bog z Vami!” Stopil je na pot, ali kmalu se je okrenil in je postal. “Če je obljubil, da pride, naj bi bil prišel, lump!” Odhitel je v globel z velikimi koraki in se ni več ozrl. Hanci je bilo mrzlo in težko v prsih, tudi glava ji je bila težka. Ko se je poslovil učiteli, se je zavedla velike, neprijazne noči, neskončne samote, ki je molčala vsenaokoli do neba. Vsa luč je bila ugasnila in ni še bilo zvezd, komaj, da je trepetala nizko nad obzorjem plaha bela lučka. Globel je spala, samo časih je pomežiknilo rdeče okno, polzaprto, zaspano okp. “Ne pride!” je izpregovorila Hanca naglas. Napravila se je na pot, sključena v pasu, glavo povešeno kakor starka, ki se je bila napotila k maši ob palici. “Obljubil je, da pride, in ni prišel!” Dolgega čakanja, veselega svidenja sladkost — vse izgubljeno za zmerom. “Kaj si napravil, Mate, ti moj dragi, neprijazni?” Resnično se je bil morda pripeljal, na lahkem vozu, v veseli družbi. Oziral se je spotoma na hrib in se je smejal; videl jo je morda celo, ko je stala na hribu, roko nad očmi; njena bela ruta na prsih je sijala iz teme in morda je zamahnil z roko v pozdrav. Toda počasi je stopala in trudno, ni se ji več mudilo. “Zakaj nisi prišel... tako kakor je želelo moje srce ... kakor sem te videla tolikokrat, ko nisem zaspala od žalosti... In da bi se pripeljal s četverimi konji, v zlati kočiji — tako bi mi bilo, kakor da nisi prišeli.. (Dalje prihodnjičt Vietnamska OF dobila močnejši radio-glas SAIGON, J. Viet. — “Radio Svoboda”, preko katerega oddaja in vrši propagando Južno-vietnamska Osvobodilna Fronta, je nedavno povečal število svojih kratkovalovnih oddajnikov od dveh na pet. Spremenil je tudi svoje ime. Zdaj je “Glas provizorne revolucionarne vlade republike Južni Vietnam”. Oddajne naprave morajo biti nekje v obmejnem področju Kambodže, kjer so tudi stalna oporišča rdečih vojaških enot in političnih kadrov Južnega Vietnama. V svoji angleški oddaji poziva rdeči radio ameriške vojake v Južnem Vietnamu, naj protestirajo proti posegu ZDA v Južni Vietnam. kov v njegovi vladi v zadnjem času vedno močnejši. Dolgo sta bila v vladi samo dva vojaka, podpredsednik Yigal Allon in o-brambni minister Moshe Dayan. Zadnji čas sta se jima pridružila še dva bivša generala: bivši Ženske dobijo ddo Delo dobe Iščemo pomivalko posode dnevno od 9. dop. do 3. pop. in kuharico za hitra naročila ob petkih in sobotah ponoči, od 8. zvečer do 5. zjutraj. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214 (5) Gospodinjska pomočnica Nov dom v Pepper Pike išče gospodinjsko pomočnico za 3 ali 4 dni tedensko. Mora razumeti angleško. Kličite 831-2266. (6) Ženske dobe delo Obratovalke šivalnih strojev Stalna zaposlitev. Prijetni delavni pogoji. Visoka plača od ure in od kosa. Plačani prazniki in počitnice. Veliko obrobnih koristi. WORK WEAR CORF. 1768 E. 25 St. Južno od Payne Ave. (5) poveljnik izraelskih letalskih sil, v najem Ezer Weizman in nekdanji na-1 Oddamo 5-sobno neopremljeno čelnik glavnega stana Haim La- stanovanje na prvem pri E. 140 skov. Oba sta člana desničarske St., in Lake Shore Blvd., odra-stranke Gahal in vneta zagovor-' slim, prostor za parkanje. $70 nika “velikega” Izraela. Vojaki v izraelski vladi JERUZALEM, Izr. — Izrael se ponaša s svojo demokracijo in demokratično javno upravo. Kljub vsemu postaja vpliv voja- Heip wanted One dishwasher, from 9 a.m. to 3 p.m. and one short order cook Friday and Saturday nigh1 from 5 to 8 p.m. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361 5214 (5) Poroka v zaporu Sovjetski pisatelj Aleksander Ginzburg, ki sa ga bili pred dvema letoma zaradi protisovjetske propagande obsodili na 5 let odvzema prostosti, je dobil pred kratkim tri dni dopusta. V mestu Potma se je namreč poročil z Irino Solkoskajo, tri “medene dni” pa je preživel v posebni hiši izven zapora. Za priče so bili drugi zaporniki. Help Wanted Male mesečno. Kličite KE 1-4248. Hiša naprodaj pri E. 185 6-sobna enodružinska hiša, velika kuhinja, na dobrem prostoru. GEORGE KNAUS, Broker 481-9300 (6) WANTED Young man with car, who attends school and is free mornings, to deliver bundles of newspapers to our carriers in Collinwood and Euclid. Call 431-0628 (x) MALI OGLASI Vdova prodaja dobro ohranjeno 4-družinsko hišo s 4 garažami in posameznimi plinskimi ogrevi, na E. 66 St. Kličite: 481-5212. -(6) Car sl Memorials Kraška kamnoseška n hr. EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL. NICA NAGROBNIH SFOMENIKO\ 1K49S Waterloo IM IV 1-MT V najem Oddamo 4 sobe, zgoraj, za eno osebo ali dvojico v St. Clairski naselbini. Na novo dekorirano. Kličite po 5. uri 731-9431. ___________ (6) Išče delo Ženska išče delo v gostilni ali v restavrantu v St. Clairski naselbini zjutraj, v soboto in nedeljo. Kličite do 3. ure 881-9348. -(7) V najem Opremljeno sobo in kuhinjo v neposredni bližini Sv. Vida na 1153 E. 61 St. oddam mirnemu starejšemu moškemu, ki dela. Kličite 361-1933. (6) Hiša naprodaj Dvodružinska, 4-4, zaprt porč, garaža za 2 kare na Huntmere Ave., v Euclid Beach okolici. $20,500. Nobenih agentov. 942-8161. ' (6) hVDPlRAJTE vSLOVENSKR TRGOVCU Praga ter Vas zasnubim... Kaj I bi pač dejal, Hanca?” Zasmeja! se je na glas, toda smeh je bil se preko Vašega prisiljen in obraz je nenadoma zresnil. I . “Gleite’ Hanca, nebo je že f oma^ se še malo' sveti : nad goro. Na oni strani se bodo ] ^Vnkazale zvezde, morda Jih ze ugledal, Če bi moje oči ne bile tako motne. Rad jih gleam ponoči z motnimi očmi . vise na vrvicah, vrvice se spu-I -rajo vedno niže in lepe bele : 2vezde mi bingljajo prav pred nosom... Ničesar ne boste dočakali, Hanca!” Stala je pred njim, obrvi stis-I njene, ustnice napete, in je strmela v dolino. Tudi on je zatis-S , napol oči, sklonil se je in l gledal. ; Saj že komaj razločujem i drevje, kako bi razločil človeka , Pnd gozdom! ... Stojte, poglejte, ali se ni zgenilo tam, globoko v d°lini, na veliki cesti?” “ “Kje?” ” . Stopila je poleg njega, on je stegnil roko. “Kakor da bi se odtrgal voz °d hriba... Zdai ie zavil za G h-'h. od j tasi Zdaj je prikaže se kmalu. Vidi se taj, kakor da bi vozil po-Pa vozi celo urno . .. Moja - vil dšesa so boljša nego moje oči; 2di se mi, da slišim drdranje.” Črn voz se je prikazal na cesti, Dečja oblačila znanih znamk Kleinert’s Duralite nepremočljive hlačke. S, M, L, XL. S strojem pralni najlon. Potegljive. reg. $1, 2 za 1.69, na gumbe, reg. 1.25, 2 za 2.19. Kleinerst’s dečja vreča. Izolirana vreča za dojenčkove potrebe. Iz plastičnega denima, v ogljeno-sivi ali modri barvi. 3.99 Carters srajčke. Pletene iz bombažne niti, brez traku za pleničke. Za 6 mos. do 1 leta starosti. Reg. 2 za 1.59, sedaj 2 za 1.09. Carters srajčke s priveskom. Pletene iz bombažne niti s priveskom za pleničke. Za 3 mes. do 1 in pol leta starosti. Reg. 2 za $3, sedaj 2 za 1.59. Aristocrat raztegljivi pajacki. Iz bombažnega trikoja in raztegljivega najlona. Beli ali rumeni, za spanje in igro. Reg. 3.50, sedaj 2.99. Dečja oblačila znanih znamk. Iz trajno zlikanega bombažnega blaga v pastelnih barvah. Sortirane velikosti. Reg. $5, 3.19. Razne dojenčkove potrebščine Aristocrat prešite podloge. Dvojno prešito bombažno blago. Vel. 17x18”. Reg. 69c, 59c. Aristocrat rjuhe za otroške posteljice. Prikrojene z lahko raztegljivimi vogali. Iz bombažnega blaga bele ali potiskane. Reg. 1.39, sedaj 1.09. W'iii i vA Wamsutta spalne vreče. Ena velikost je prava za starost do 18 mesecev. Podložene z bombažno flanelo. 4.39. Wamsutta rjuhe za otroške posteljice. “Babycale” bombažno blago, prikrojene, v potiskanih vzorcih. Reg. 2.25, 1.79. Skladne blazinske prevleke, 59c. Potiskana prevleka odej. bombaža in najlona. 3.99. Velikost posteljice, iz Odeje za otroške posteljice. 36x50”. Debeli 100% akrilon. Bele in pastelnih barv. Reg. $4 - $6, 2.99 - 3.99. Aristocrat plenice, že zložena bombažasta gaza. Reg. 4.25, 3.49. Bombažasto-flanelnc odeje. Pastelnih barv, enobarvne in progaste. 30x40”. Reg. 1, 79c. Birdseye plenice. Fini bombaž. Reg. 3.50, 2.99. se je zmerom globlje v doli- ? n°(’ skrd Se je za hrib. To ni bil on, tam ni njegova Pot!” -Zaklicala ie ves prestrašen J0 bil njen glas, oči so se orne- Prihranki pri pohištvu Aristocrat otroška posteljica. Prilagodljive vzmeti spustni stranici. Močna prozorna kolesca. V orehovi ali beli izdelavi. Reg. $47, sedaj 36.99. Vozički poznanih znamk. Luksuznih oblik, v modri z marjeticami potiskani izdelavi, s skladno strehico. Žičasta košarica in prilagodljivi pod-nožnik. Reg. $25, 20.99. Visoki stolček poznane znamke. Luksuzni zložljivi stolček s prilagodljivim podnožkom. Obešalna palica za brisalke in varnostni pas. Potiskane modre marjetice. Reg. $18, 14.99. Prodaja otroških žimnic Aristocrat žimnice za otroške posteljice. Zelo močna prozorna prevleka z zadrgo. Reg. $25, 19.99 Dura-Lam žimnica z nepremočljivo prevleko. Ima vzmeti. Reg. $22, 17.99. Aristocrat, z gumbi prešita žimnica. Dura-Lam laminirana prevleka, prižni vzmetni zavoji. Reg. $16, 12.99. Potiskana žimnica. Gladka z notranjimi vzmetmi, nepremočljiva prevleka. Reg. $11, 8.99 Dojenčkova potiskana odeja s blazino. 5.99. skladno nabrano jjj#. . W »TVA ...SiLši# Dečje vrečko. Iz bombažnega blaga ali iz prešitega acetatnega trikoja. V beli ali pastelnih barvah. Reg. $6, sedaj 3.99. Garnitura copatk. Iz skrilskega orlona, v bedi in pastelnih barvah. Reg. 4.50, sedaj 2.99. 2® imena in ieiefonična naročila. Kličite 241-3070, vsak čas, podnevi ali ponoči. Kupujte v mestu ob četrtkih od 10. dop. do 8.30 zv., Kupujte na Heightsu, v Parma to wnu, v Southgate, Great Lakes Mail, Great Northern, Sheffield, od 10. do 9.30 zv., Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke. JAN PLESTENJAK: HERODEŽ Ajdovi štruklji so tako lepo dišali, da so se mu kar zasmilili, ko so jih kosci in grabljice neusmiljeno natepavali, sam pa že ni mogel več, v želodcu ga je že tiščalo. Odložil je žlico in jo zarobil: “Se reče, kdor je božji, je sit.” Najeti kosci in grabljice so res odložili žlice, domači hlapec se pa za gospodarjeve besede še zmenil ni. “Nič mi ne bo Bog zameril, če bom jedel do zadnjega!” je iz-momljal. “Se reče, postani štruklji pa tudi niso dobri!” je izgoltal starec, pograbil žlico in se skoraj davil s kosi štrukljev. Kosci in grabljice seveda niso počivali. Z zadavljenim smehom so prijeli za žlice in znova se je pričela tista lepa pesem žlic in lončene sklede in štrukljev in tropin na štrukljih. In še njej so zadišali štruklji. Kar pozabila je, da je v hiši pri Tonetu in ne v planini s starim Konškarjem. “Za prašiči moram gledat,” se je nekako opravičila. “Pa res, kako se kaj rede?” je vskočil Tone in lezel za njo skozi vežo proti svinjaku. Zunaj je bila že zima, pod nogami je škripalo in na drevju je viselo iv j e. “Presneto je že mraz! se je muzal Tone, potem se pa široko zasmejal, ko je videl, kako se Neža od mraza trese. “Kaj mi privoščiš, da me zebe?” ga je zagovorila, pa takoj povesila oči. Hudo ji je bilo za hudo besedo. “Ne!” je zategnil Tone in nekaj ga je zabolelo v srcu. To pove tudi srčni fant!” ta misel se mu je oglasila in, čeprav se mu je gnusila, je ni zalučal v pozabo. “Poglej jih!” je hitela Neža, CHICAGO, ILL. FEMALE HELP GENERAL. OFFICE Woman needed for billing, filing and diversified duties. Typing required. Light bookkeeping. Will train. _ FILLIP METAL CABINET CO. 701 N. Albany 826-7373 (6) male help GENERAL WAREHOUSE We have several openings for general warehouse. Exc. starting salary, many company paid benefits. Apply in person or call Ed Dee. 439-5880 Matheson Scientific, Inc 1850 Greenleaf Elk Grove Village, 111. (6) HELP WANTED WANTED Salad Girl, Dishwasher, and Cleaning man for: Hans Bavarian Lodge. Call Hans 537-4141 , (5) HOUSEHOLD HELP odprla svinjak an pokazala na prašiče. Posebno eden je bil neznansko zavaljen. Nog sploh videti ni bilo. Tonetu se je zasmejalo in nenadoma je misel: “To pove tudi srčni fant!” zamrla. “Ti, tega pa še ta teden zakoljemo, kar dober je!” je odločil Tone, zaprl svinjak, na tihem pa pohvalil ženo, ki se je tako trudila in zredila tako žival. “Le!” je pritrdila, kot da ji je od vekomaj ukazano pritrjevati. Ona bi še počakala, toda če on ukaže, potem se mora zgoditi. “Še jutri pojdem po klavca!” je zakašljal v mraz in stopil v hišo, odprl omarico v steni in natočil kozarček. “Pokusi še ti. Zebe te!” Neža je le srebnila, pa jo je hotelo že zadaviti. Toda, da bi ji Tone ne zameril, je nagnila še in še, dokler ni izpraznila. Tone je pa kar tri zaporedoma, ne da bi se namrdnil. Vščipnilo jo je nekaj, potem pa reklo: “Morda pa Tone pije?” Izpljunila je nev-šečno misel in šla za delom, 'one pa je še tisti dan šel po klavca, vrnil se pa okajen. Neža si ga je šele tedaj dodobra ogledala. Oči so mu bile nekam krvave in brez izraza, obraz čudno zaripel in jezik se je kar zamotaval. To je Tone najbrž dobro vedel, zato zlepa ni črhnil besede. Neža je tudi ovohala, kako smrdi po žganju in hudo ji je oilo pri srcu. Slišala je nekoč, da Tone rad pije, pa ker je bilo to mimogrede, je tudi mimogrede pozabila. Tisto noč je slabo spala. Brž ko je zadremala, so jo že obletavale čudne sanje in neznani, prečudno skvečeni obraz pikove dame in križevega kralja je znova zazijal vanjo, da je trepetala, kot bi stala zunaj na mrazu. “Kaj pa stokaš?” je zamomljal Tone, ki se je za hip prebudil pa znova zasmrčal. “Nič, nič!” je šepnila Neža, obraza pikove dame in križevega kralja sta se pa venomer režala vanjo. Drugo jutro so klali. Po gruntih in po bajtah se je razvedelo, da pri Konškarju koljejo. Nekateri so zmajevali z glavo, češ da je prezgodaj, drugi so pa spet rekli: “Konškar lahko, Konškar! Kaj njemu za prašiča ali dva, on ima že dovolj pod palcem.” Fantje so se pa domenili, da poskusijo srečo in da ukradejo prve pečene krvave in mesene klobase, ne da bi vedela mlada Konškarica. To je stara fantovska pravica in Neža bo najbrž pozabila na to pravico in se vsaj za pet minut kje zamudila. To bo spet govorice. Naj še njo malo premlevejo jeziki. Pozimi vendar utegnejo kot nikoli. Klavec Matevž tam iz Hrast-nice jih je klatil in utrinjal, da je bila vsa hiša v smehu. Neža se je spočetka zadrževala, potem jo je premagalo, čeprav jo je sproščeni smeh zabolel prav pod srcem, kjer je že utripalo novo življenje zanjo in za Konškar-jev dom. “Neža, klobas pa veliko ponev pripravi, tvojim nesem koline,” je naročil popoldne Tone in odbral nekaj klobas in m^sa ter jo odracal proti Adamovcu. “To pa to, takih klobas še nisi jedla. Rečem ti pa, pazi nanje, da ti jih ne ukradejo fantje!” jo je opominjal Matevž, ko je odbirala klobase in jih polagala v ponev, veliko kot pehar. “Zakaj bi jih ukradli?” “To je njihova pravica, če morejo pretentati gospodinjo. Če jo, jim ne more nič, zanjo pa je največja sramota,” jo je poučil, ona pa ga nejeverno poslušala, potem se pa nenadoma spomnila. “Saj res, na to sem pa kar pozabila. Kakšno je bilo, ko so jih nekoč odnesli Ojstrovki. Pol ibles have been met. This change leta so jo glodali. Mene pa že was dictated by our claim loss ne bodo,” se je dušala in se za- ratio which shows that hospital klinjala, da tudi minuto ne costs are rising at an unprece-gre od ognjišča. dented rate and while one year Toneta še ni bilo domov, kajti, ago we felt that these costs kadar se je že namenil k Ada- would level off, they have not movcu, ni znal stran. Tudi stre- done so. Rather, hospital costs gli so mu preveč in le prerad je and all medical costs have risen pozabil, da je že trda noč, pa je at a rate faster than the general še sedel za mizo in počasi točil cost of living and our predic-drnuljčana, s katerim je Ada- tions are that they will continue movec postregel le Konškarju. to rise. By asking our members Neža je pristavila ponev in who carry hospital insurance to kmalu so jele cvrčati klobase in share a part of the hospital costs po vsej hiši je prečudno lepo when they are hospitalized, we zadišalo. Kar dobro se ji je zdelo are able to continue to offer a in veselila se je trenutka, ko bo comprehensive hospital policy mogla ponev postaviti na mizo at premiums that people can in reči: “Tako sem jih pa jaz afford. spekla!” j Another new policy that our Pod hišo so prežali fantje in Society has developed is the iskali prilike, da nevidno in ne- Daily Home Recuperative In-slišno odneso ponev s klobasami, demnity Plan which pays $25.00, To bo junaštvo! $50.00, $75.00, or $100.00 a day Neža jih je že drugič preobr- for a member’s recuperation at nila in še sama bi jih rada poku- home following a hospital con-sila, ko jo zmoti znan, nič hri- finement of at least seven days, bovško zveneči glas. This plan is so new and unique “Hej, Neža, zdaj pa gospa in that the Holy Family Society klobase pečeš.” Ogovoril jo je wiH be the first insurance orga-študent Janez, ki je za jezičnega nizatiqn, either fraternal dohtarja študiral, imel pa Rožnika za strica, najbližjega soseda Konškarju. WANTED Unwed Mother to live in. Room and board in exchange for baby sitting. Phone 359-5196 i (5) PRI TEKMI — Anatoli Antropov je nalovil že 41 funtov rib, pa noče odnehati, ko se vrši tekma za najboljšega podvodnega ribiča Sovjetske zveze. rrr Society^ ONE FAIRLANE DRIVE JOIJET, !L 60434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Ploly Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine Officers President ....... First Vice-President .... Second Vice-President Secretary ............ Treasurer ............ Recording Secretary . First Trustee......... Second Trustee ....... Third Trustee ........ First Judicial ....... Second Judicial ...... Third Judicial........ Social Director ...... Spiritual Director ... Medical Advisor....... Joseph J. Konrad Louis R. Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frances Yucevicius Nancy Owen Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D. The Minutes of the Meeting of The Supreme Board (Continuation) President Joseph J. Konrad now called upon the Secretary to give his report, which is as follows: SECRETARY’S REPORT November 1, 1969 The period since our last meeting has been one of unusual activity for the Holy Family Society — activity in terms of new policies, programs and personnel for our Society. This activity is a sign of growth for our Society. Let me first of all discuss the new Health and Accident and Life Insurance Policies that we now have. At our last meeting, I told of several new policies that we wanted to develop to meet the changing needs of health care and, in the life insurance field, new policies to meet the special needs of our present and prospective members. In our Health and Accident Department, we now have a policy called the Special 3-Way Plan which is a comprehensive health care policy with new deductibles and co-operative features which will require a member to pay a percentage of his hospital bill after deducti- commercial, to offer this plan in the states where we are licensed. We expect this policy to meet with great success. Finally, we will shortly have apprival of a new Custom 3-Way Plan, where we will offer increased hospital room benefits, increased out-patient benefits, increased benefits for doctor’s calls and surgery and a new short term loss of time benefit. This new policy will serve the Society for about the next two to three years at which time changing conditions in the medical field will again require us to update the plan. Our Health and Accident Division has not been without its problems this year and because of the rapid rise in medical costs this year our payment of benefits has also risen accordingly. From our figures of the first nine months this year, I am projecting a 10% increase in benefit payments this year that means a payout approaching $1,200,000.00. This increase is due solely to the higher medical costs because the number of claims received and paid by the Society is nearly identical to the figures for 1968 and 1967. To alleviate and solve these problems in our Health and Accident Division, we have taken three steps. 1) We have raised premiums on our Senior Citizen Policy with this increase being put into force as of Aug. 1, 1969. This was the first time we have ever had to raise premiums on this policy form since it was introduced in 1962. 2) We have raised premiums on our original Custom 3-Way Policy, a policy that was sold from 1962 to 1965. This increase was effective as of October 1, 1969. and 3) We have introduced our Special 3-Wminnninnmntiiniuimiiiinihr s s S ** 3 m* PO KOPNEM IN PO VODI — V Rusiji so nedavno kazali avto, ki je sposoben za vožnjo po kopnem, tudi po snegu (s posebno opremo), in po vodi. Na sliki ga vidimo pri vožnji na cesti. LE KAJ JE NOVEGA! — Rollo Jamison iz Beetowna, Wis., posluša gramofon, ki ga je treba še naviti. Baje igra komaj kaj slabše od najnovejšega izdelka te vrste, IIIUIII