Študijska knjižnica K Vt an j TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO. KRANJ Novi devizni predpisi ZAKLJUČENI SO RAZGOVORI O ZAČASNO UGOTOVLJENIH ODNOSIH MED IZVOZOM IN UVOZOM ZA PRVIH .9 MESECEV LETOŠNJEGA LETA. TO JE ZAČASNA OSNOVA ZA DELITEV DEVIZNIH SREDSTEV ZA UVOZ na 50 % odnos. Sporazumi o delitvi deviznih sredstev v posamezni grupaciji in odnosi vezave REPROMATERIALA ZA LETO 1967, DOKLER SE NE UGO- izvoz-uvoz so ob začasnih TOVIJO KONČNI ODNOSI PO OBRAČUNU ZA LETO 1966. razmerjih v glavnem doseženi. Vendar pa ugotavljamo, da so na področju elektroih- S 1. januarjem. 1967 stopi ala treba opravičevati z iz- V veljavo novi Zakon o de- vozom na konvertibilno pod« viznem poslovanju podjetja, ročje. Pri tem pa velja prin- dustrije v Jugoslaviji do se- Lepo število slepih se je pri nas z rehabilitacijo usposobilo ki predvideva po uvozu več cip, da podjetje v L 1967 ne dai podjetja delovala pod iz- za proizvodno delo, kjer mnogi dosegajo prav dobre delov- redno heterogenimi pogoji ne rezultate. Na sliki: slepi Franc Gramc dela v montaži (Dalje na 6. strani) števcev — (K članku na 4. strani) režimov, in sicer: more dobiti slabših odnosov, LB — liberalni uvoz, ki je kot jih je imelo oz. reali-' neomejen in ga podjetja lab- ziralo v 1. 1966. To pa pome-ko koristijo pod pogojem, da ni, da se za merilo odnosov imajo dinarska sredstva za po režimu GDK jemljejo od-odkup. nosi med izvozom in odkup- LBO — omejen liberalni Ijenimi deviznimi sredstvi po Uvoz na nakupe v vzh. dr- režimu GDK v letu 1966. žavah. Znano je, da je naše pod- GDK in DK — globalna jetje ob pomanjkanju obrat-devizna kvota in devizna nih sredstev letos odkupilo kvota sta vezani na izvoz v relativno malo razpoložljivih Skupen posvet predstavnikov samoupravnih organov organizacij /P ISKRA Na podlagi sklepa 15. seje DS ZP Valterja Križmana, zacije same rešitve za nasta-upravnega odbora ZP ISKRA ki je ugotavljal, da so samo- li položaj. Žalnima možnosti/ . ... .... ... . . B . , ■ je sklical predsednik dela v-, upravni organi spričo samo- da z disciplinskimi kaznimi elektronski, člektro in se ne- devizni sre s v, ar ima za gi^ega SVeta podjetja Valter stojnosti posameznih organi- zagotovi nemoteno in ter- katerih drugih branžah. posledico, da bo podjetje Po novem reamu je od imelo za drugo leto slabše približno 4.300 vrst blaga odnose in bo svoje potrebe uvoz reguliran za 1.900 vrst, uvoza pokrivalo z .ječjimi te predstavnikov delov- Hutter je oziroma skroj 2.560 vrst bla- obveznostmi po _ uvozu. Za- |g| gggg iii upravnih od- trajne ' ga je po uvozu svoboden, časni obračun ob 9 mesecih b(yr0J; gg Med temi je uvoz 37% blaga nam pove, da bomo za 100 , popolnoma, 19% pa delno din izvoza na konvertibilno J svoboden. Za gospodarstvo področje dobili 45 din uvoza je važno dejstvo, da j? čez iz istega področja. Skoraj 50 % nVoza materialov pod vsa režimom svobodnega uvoza, industrije v Jugoslaviji ima-kar pomeni dejansko pribli- jo vsaj začasna, neprimerno Ževanje gospodarjenja doma boljša, razmerja. Saj ima El s svetovnim gospodarskim si- Niš 55%, R. C. 72 ?/o in RIZ Sternom. Zagreb 51 % Odnos. Tudi za naše podjetje ve- Pričakujemo, da se bodo ljajo približno isti odnosi, ta razmerja do . končnega nega podjetja po organizaci-Več kot 50% uyoza reproma- obračuna ob konca 1. 1986 še jah — je poročal . inž. Jože teriala spada v režim LB in bistveno spremenila; pri tem Bauman, predsednik UO ZP. LBO, kar pomeni, da je manj bi se morajo razmerje v na-kot polovico potreb materi- šem podjetju izboljšati vsaj Križman pretekli petek po- zacij dejansko brez moči pri minsko izpolnjevanje sklepov svet vseh samoupravnih or- uveljavljanju sklepov. Tudi (npr. sanacijskega programa), ganov, ki so se ga udeležili predsednik sindikata Franci Vse kaže, da smo pri tem poudaril, «la ni res prišli v slepo ulico. Res, in sistematične kon- da posamezne organizacije borov organizacij, ter pod- trole izvajanja sklepov ša- odgovarjali o , za poslovanje . še' generalni direktor moupravnih organov podjet- svoje enote, vendar je treba Vladimir Logar, finančni di- ja. rektor podjetja Alojz Vidmar, upoštevati, da to velja samo V razpravo je posegel tudi znotraj organizacij. Za celot* druga podjetja" elektro- Predsednik sindikata podjet • g^^alni '• direktor podjetja. poslovanje podjetja paso ja Franci Hutter in predsed- via^imir Logar. Pristavil je, odgovorni organi Zr, ki moda iščejo posamezne organi- (Dalje na 6. strani) nik ZK podjetja inž. Tone Kolenc. Pri prvi točki dnevnega reda — izvajanja priporočil sa-!, moupravnih organov združe- V SEŽANI so 5. dec. izpolnili letni plan Enajstmeseona proizvodnja ZP 19B6 Tovarna 000 N din Plan v 000 N din Izpolnitev v % . Elektromehanika 165.706 170.990 103,2 Elementi 66.542 58.162 87,4 Avtomatika 62.582 64.878 103,7 Sprejemniki 33.449 34.932 104,4 Aparati 37.796 46.609 123,3 Avtolzdelkl 79.102 76.566 96,8 Elektrombtorji 21.473 18.091 84,2 Naprave 24.915 20.763 83,3 Elektronika 13.599 13.474 99,1 Kondenzatorji 26.585 28.585 107,5 Instrumenti 13.144 14.208 108,1 Polprevodniki 14,929 14.330 96,0 Usmerniki 10.403 10.477 100,7 Mikron 17.161 4.747 27,7 SKUPAJ PODJETJE 587.386 576.812 98,2 »■V vsej mandatni* dobi« — tako je dejal — »ugotavljajo samoupravni organi podjetja, da se njihovi sklepi po organizacijah he izpolnjujejo povsem po sprfejetih smernicah. Sedanja praksa je, da organizacije samosto j no pr etresajo in odločajo o posameznih nalogah oziroma problematiki. To je vsekakor v svoji osnovi pravilni postopek, žal pa se pri tem vse prevečkrat he upoštevajo predlogi in sklepi UO in DS podjetja. Krivda za to leži bržkone v prešibkih stikih med samoupravnimi organi, kar ima za posledico nepoznavanje kompleksne problematike podjetja in s tem neusklajeno delo organov. Gre torej predvsem za enotno vodenje poslovne politike ZP.« „ V obširni dgbati so povedali svoje mnenje številni navzoči. Največji vtis je napravila izjava' predsednika Vrsta težav, ki leto za letom spremlja proizvodna prizadevanja v tovarni radijskih sprejemnikov v Sežani, kljub vsemu, n! bila tolikšna, da marljivi delovni kolektiv ne bi letos že 5. decembra dopoldne izpolnil svoje letošnje proizvodne obveznosti. Dopoldne, 5. decembra, je sredi dela za nekaj minut v tovarni v Sežani vse zastalo in zadovoljni obrazi zaposlenih so dokazovali, da je prav vsakdo izmed njih ponosen na doseženo proizvodno zmago. Letna proizvodna obveznost v višini 3,5 milijard starih dinarjev je bila v tistem času izpolnjena'in po končanem premoru so se delovne roke zaposlenih lotile novih sprejemnikov, že prek letošnjega' plana. Prekoračitev letošnjega proizvodnega plana bi bila do konca leta prav gotovo visoka, vendar pa so zlasti v tem mesecu postali zelo kritični sestavni deli in elementi, predvsem iz ostalih ISKRINIH .'to-vara, zaradi česar je do srede decembra bilo realizirane le nekaj nad 50 decembrske proizvodnem obveznosti. Upajo pa, da bodo manjkajoči sestavni deli in elementi še prišli in, da bo tako decembrski izpad v proizvodnji do konca meseca vendarle še mogoče v precejšnji meri zmanjšati in tako letošnje poslovno leto zaključiti z Več kot zadovoljivimi proizvodnimi rezultati. SežanskerVi delovnemu kolektivu k njihovemu lepemu uspehu iskrene čestitke, z željo, da bi še naprej tako uspešno premagoval vsakodnevne težave In se slednjič le postavil na trdnejše noge. - Ob devetmesečnem poslovnem poročilu v »Aparatih« Poslovni uspeh, ki ga je dosegel kolektiv tovarne električnih aparatov v Ljubljani v devetih mesecih letošnjega leta, kaže zadovoljive rezultate. Čeprav so nekateri pokazatelji sedaj malo slabši, kot so bili prvih šest mesecev, je kolektiv lahko upravičeno ponosen ha svoje delo — saj je glavni vzrok poslabšanih rezultatov nižja bruto proizvodnja v tretjem trimesečju. To pa je normalna posledica dopustov v tem obdobju. Toda že proizvodnja v mesecu oktobru je nakazala zadovoljiv vzpon in tako lahko upravičeno pričakujemo tudi uspešno izpolnitev in prekoračitev celoletnega proizvodnega plana. V devetih mesecih letošnjega leta smo realizirali kumulativni plan ,e 123,6 % v sproti planiranemu 2,6. Tudi tukaj smo rezultat polletja izboljšali za 0,3. Vse te šte- primerjavi s preteklim letom Vilke so kolektivu »APARA- pa je še ugodnejši, saj je kumulativni plan s 123,6 %, v letni _ plan pa dosežen z 98,6%. Pri tem je število -zaposlenih sicer za 3,1% večje kot TOV« lahko vzpodbuden start v zadnje trimesečje. Prav je, da se pomudimo tudi ob pokazateljih, ki niso vzpodbudni in to toliko bolj, ker na marsikaterega od njih v : preteklem letu, vendar ne vpliva le kolektiv v tovar-tudi prav toliko manjše od ni, temveč tudi druge enote letošnjega planiranega. Produktivnost, če jo izra- v združenem podjetju ISKRA; neposredno ali posredno___ zimo po fizičnem obsegu na Ne želim s tem trditi, da od-zaposlenega, je v obdobju de- go-vomost zato pada z ra-vetih mesecev večja od pla- men kolektiva »APARATOV«, nirane za 22,4%, v primerja- želim pa, da v bodoče sku-vi s preteklim letom pa je šamo. te probleme reševati porastla za 39,3 %. Tako smo bolj odgovorno in bolj vskla-: lahko dosegli tudi dokaj jenb. ugodne osebne dohodke, ki se v prvih treh trimesečjih gibljejo, v povprečju 78211 S din — za redno delo, ž vse- ' Eno teh vprašanj je izvoz. V devetih mesecáh letošnjega teta smo izpolnili! samo 34,4 % planiranega izvoza —jj mi dodatki, regresi, nadome- (0 v glavnem zaradi postili in nagradami pa 87.779 manjkanja izvoznih naročil S din. Zelo ugodni so tudi pokazatelji o povprečnih zalogah. posebno na konvertibilna področja. Tu. se nam že krepko maščuje dosedanja e katerimi smo v tem obdob^ orientacija samo na domače ju poslovali. Skupim visma jgjpgg m nepoznavanje tujih zalog na razredih 3 in 5 je trggjc njihovih potreb in nižja od 'sanacijskega načrta ekonomskih zakonov. V še- le za 0,66%, vendar so bili pri tem doseženi faktorji obračanja daleč iznad predvidenih. Tako smo na razredu 3 dan ji organizacijski strukturi podjetja, tovarna na rešitev tega problema lahko bore" malo vpliva. Čeprav ugotavljamo, da bi vsako povečanje uspeli obrniti zalogo s fak? proizvodnje zelo hitro žasi-torjem 3 nasproti planira- tilo domačo prodajo, je to nemu 2,6. -Ta rezultat pa je na drugi strani edina mož-kljub nižji proizvodnji v tret- nost za modernizacijo v pro-jesmi trimesečju za 0,1 boljši izvodnji, za povečanje serij, od polletne bilance. produktivnosti in nižjp last- Še ugodnejši pa So. uspehi no ceno, s katero bi bili tudi na razredu ;5, ■ kjer smo db- v inozemstvu lahko- konku-. segli faktor obračanja 8,3 na- renčni. To je začarani krogf Kolektiv tovarne je pričakoval od strokovnih služb in od zunanje prodaje več — posebno, ker jih je UO podjetja zadolžil, da izdelajo dolgoročni izvozni plan, ki bi preusmeritev v tej smeri izpeljal načrtno, ne pa stihijsko, kot teče daries. Težava teh, »občasnih«, vča_ sih tudi nujnih naročil, izvira prav v tem, da moramo mnogokrat zunanjega kupca zadovoljiti v krajšem roku, kot pa lahko dobimo uvozni, ali- pa oelo domač reproma-terial za ta naročila. Drugi pokazatelj, ki je v tem obdobju negativen je porast- proizvodnih stroškov za 8,2 % nad planiranimi. Čeprav analitsko. ugotavlja-mo, da gre to povečanje v. glavnem na račun tujih uslug, ki v planu niso. bile v celoti zajete, pa je, na tem področju še precej, kar lahko in kar tudi moramo spremeniti. Ob tem bi omenil -sa-mo en problem, ki sicer 16 ne-. -posredno vpliva na zniževanje ■ stroškov, je. pa izredno pereč: usvajanje novih proizvodov in . njihova temeljita predkalkulacija. Tudi v tem primeru leži odgovornost na kolektivu tovarne, saj . le-ta res neposredno in promnogo-krat občuti vse pomanjklji-.vosti tehnične dokumentacije,; ki jo dobiva, iz ZZA. .če k temu prištejemo še zakasnitve v izdelavi dokumenta-cije in s tem povzročeno slabšo tehnolp.ško pripravo v tovarni — potenj lahko ugotavljamo, da tu nastaja preveč- nepotrebnih stroškov, tako pri času, kot pri materialu. Predkalkul aci je za takšne izdelke ' so nesolidne, saj jih ■ množica sprememb, potrebnih v samem proizvodnem procesu zaradi slabe priprave ‘proizvodnje — demantira iz dneva v dan. Podaljšani časi proizvodnjo tudi zmanjšujejo, s tem pa večajo delež - fiksnih - stroškov. na posamezno enoto. Menim, da bomb tudi v takih primerih morali -napraviti bistveni korak k sanaciji! Tretji problem, ki ga želim še omeniti, je v devetmesečnem poročilu (sicer, s pozitivnim kazalnikom), ker viri obratnih sredstev knjigovodsko krijejo ta sredstva, vendar moramo .takoj ugotoviti, da jeprrcejšen del^pokrit ŠT oBeainimi 'krediti, kar zahte-va tudi precejšnje obresti in kar nikakor ne pomaga k dvigu ekonomičnosti v tovarni. če pa pii tem ugbtav-' Ijamo še nereden dotok -likvidnih denarnih sredstev s strani PSO in zaradi tega ne moremo redno plačevati dobaviteljem in .koristiti'! pri njih ugodnosti takojšnjega plačila, potem s sedanjim pa: slovanjem v tovarni nikakor ne . smemo biti zadovoljni. Tudi v tem primera problem ni rešljiv samo v tovarni, čeprav bo kolektiv moral še precej povečati napore, da svoje zaloge, posebno na razredu 3 zmanjša, in da tudi iz svojih lastnih . sredstev razporedi dokaj šen del za svoj obratni kapital,. . Le z rešitvijo navedenih — in še ostalih problemov, ki jih'je nakazalo devetmesečno ' poročilo o poslovanju, razprava ter sklepi samoupravnih organov — bo lep proizvodni uspeh v letošnjem letu v »Aparatih«, istočasno tudi finančno uspešen. Leopold Horvat Proizvodnja ZP v novembru 1966 Tovarna 000 N din OOONdin Plan v Izpolnitev v %« Elektromehanika 16.357 16305 99,7 Elementi 6.799 5.394 • 79,3 Avtomatika 5.440 4.739 V 87,1 Sprejemniki 053 3.658 235,5 Aparati 3.938 4.773 122,1 Avtoizdelki 5.297 6317 130,9 Elektromotorji 2,073 1.340 64,6 Naprave 1.395 1.676 120,1 Elektronika L102 990 89,8 Kondenzatorji 2.611 3.085 118,2 Instrumenti 1.168 1351 115,7 Polprevodniki 1.368 1297 943 Usmerniki 899 829 923 Mikron 2.348 107 4,6 SKUPAJ PODJETJE 52.228 52.361 100,3 Program dela sindikalne organizacije Elektromehanike OSEBNI DOHODKI ČLANOV KOLEKTIVA Sindikalna organizacija je proučevala sistem delitve osebnih dohodkov, vendar je bilo ugotovljeno, da merila o nagrajevanju še niso dobro vsklajena. Po dragi strani ni dosežen nivo določenega povprečja' osebnih dohodkov v pravem smislu. Sindikalna dejavnost na tem področju mora biti v taki meri, da se stanje uredi do mere, kakršno zahteva «današnje obdobje. Posebno pozornost je treba tžfkoj posvetiti članom kolektiva z najnižjimi osebnimi dohodki, ugotavljati vzroke m jih kar najhitreje odklanjati. Praksa kaze, da je treba nujno določiti naj- nizji osebni dohodek v to-, varni, kajti povprečja OD nas velikokrat zavedejo v prehitro zadovoljstvo. Ugotovljeno je namreč, da pri. današnjem. povprečju 70.000 S din na zaposlenega še vedno 600—700 delavcev prejema OD manjše od 50.000 S din, kar je pri današnjih življenjskih stroških očitno premalo. Sindikat bo moral nujno posvečati veliko pozornost tej problematiki, kar so stvari dosti pereče. Sindikat se mora boriti za nagrajevanje po delu tam, kjer to ni določeno z normativi. To mora biti ena od nalog, ki jo bo treba obravnavati z vso vestnostjo. Merila za nagrajevanje je treba najti in jih. -sprovesti v: življenj e in sicer od najnižjega do najvišjega vrednotenega delovnega mesta. Posebno pozornost je treba, posvetiti organizatorjem proizvodnje, kateri morajo biti odvisni od pripravljenega deda. Z ozirom na...fluiktuacijo je treba nujno urediti nagrajevanje tistemu sloju delovne sile, kjer je fktktuaeija naj-■ večja. Iz tega razloga bo treba težiti za uvedba stimulacije za stalnost. SPREMLJANJE PROIZVODNJE IN GOSPODARNOSTI . Sindikalna organizacija se tora bolj konkretno zavze-lati za izvajanje proizvod- nega programa, ker dosedanji rezultati kažejo, da sindikat prav gotovo ni odigral vloge, katero mora. imeti na tem področju. Nujno-je, da iz': sindikalnega stališča bolj: budno pazimo na zastoje v proizvodnji, da hitro opozarjamo na vzroke pristojne organe in da se krivec pokliče na odgovornost, ker je splošno znano, da ravno ti zastoji v največji meri vplivajo na nizke osebne dohodke delavcev. V tem naj. bodo zajete tudi celotne službe, saj vemo;; da tudi službe v kot celote mnogokrat ne opravijo naloge tako, kot to .zahteva proizvodnja. V bodoče je nujno, da še posveča dosti večjo pozornost na osebno odgovornost posameznikov, kot tudi služb in njihovih vodij. Zastoje v proizvodnji je treba v bodoče drugače obravnavati (kot doslej, saj opravičilo, da ni denarja ali kaj podobnega v današnjem času ne more biti več zagovor, kot se je to .dogajalo do sedaj. Osebna odgovornost naj bo v bodoče poudarjena povsod, sindikat pa naj budno spremlja dogodke, ki so v zvfeti z osebno > odgovornostjo na delovnem mestu. Sindikalna organizacija mora. prek organov upravljanja bolj. intenzivno vplivati na dosledno izvajanje osebna, odgovornosti od prvega do zadnjega člana -kolektiva. Tudi dosledno izvajanje disciplinskih ukrepov. mora v bodoče veljati za vse enako, ker je disciplina vseh prav gotovo eden od pogojev dobrega gospodarjenja in večjih osebnih dohodkov v1 kolektivu. Sindikalna organizacija mora v bodoče pogosteje razpravljati o ■ tem problemu in pravočasno predlagati organom upravljanja L 2 Čeprav so priprave za integracijo »Iskra« —RIZ-s-»R. Čajavec« že dolgo v teku, so delavci o tem premalo obveščeni — Stro-kovnjaki so do zdaj opravili obširno delo ■— Samo s skupno'nabavo bo prihranjeno okoli 200 milijonov Banja Luka, 7. decembra — Delavci treh. velikih tovarn, za elektroniko v Sloveniji,. Hrvatski in Bosni, predkrat-kim še niso bili kaj prida informirani o pripravah na integracijo, čeprav se o ten*.-že dolgo govori in tudi dela. To je bil zadosten razlog, da so se v novembru zbrali v Kranju predstavniki' družbeno. - politi enih: organizacij omenjenih kolektivov z namero; da se tam pogovore o konkretnih načinih podrobnega informiranja vseh delavcev in njihovega sodelovanja pri prehodu v integracijo.,, V razgovoru z Zdravkom Kukrikom, ki je bil koLčlan »R. Čajavec« navzoč na, sestanku v Kranju, je bilo povedano, da so strokovni razgovori a integraciji prišli v fazo, ko bi morali biti člani kolektivov že informirani o rezultatih tega dela. »-To je bilo potrebno med drugim tudi zato« — je. -naglasil tovariš Kukrika f — »ker so se v kolektivih pojavljala različna gledišča glede integracije, in to od za- Dopisujte v »Iskro!« Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 220 S din na' leto. govornikov takozvanega političnega. združevanja, pa do mnenj, da se integracijo odkloni, če bi posamezna' tovarna izgubila le del sveje dosedanje proizvodnje. Razumljivo je, da tak način gledanja na integracija lahko le škodi dobrim nameram in prav zato so se predstavniki družbeno-političnih organizacij dogovorili da podpiraj« mišljenja, ki izhajajo iz principa decentralizacije samoupravljanja in delitve na zaokrožene teh-, nofoške-ekoriomske celote. Prav tako je bila nakazana nevarnost, da bi kolektivi nepripravljeni odločali o integraciji, če se samoupravni in družbeno-politične organizacije pravočasno In samostojno ne bi vključile y zadevne , priprave.. Vse, kar : je do zdaj narejenega ve le ozek krog strokovnjakov oz. je bilo dostopno v glavnem vodilnim delavcem treh podjetij. Prav zato je bilo na sestanku, v Kranju, odločeno, da, sa v kolektivih čimprej pripravijo poročila o zaključkih elaborata integracije... DELITEV DELA' OSNOVNO VPRAŠANJE Na podlagi omenjenih sugestij. je ob koncu novembra govoril v kolektivu R. Čajavec. gen. direktor Radovan Makič. »-Bilo je nujno in prav« — meni Makič — »da se veliko in odgovorno delo tehnično-organizacijske .stroke’ izvrši v krogu strokovnjakov treh tovarn, o čigar rezultatih so bili občasno seznanjeni le upravni organi, predvsem DS. Zato je" bilo formiranih več komisij (razvoj, skupna nabava, ekonomika in dr.), ki' so v glavnem z delom konjič. Trenutno se zaključuje integracijski, elaborat o eko-nomskriupravičenosti in stopnji integracije. Obstaja splošno mišljenje, da bi bila najboljša oblika | združeno podjetje in to zato, ker ta oblika integracije omogoča samostojnost njenih članov«- — je povedal tov.' Makič, Čeprav sporna vprašanja obstajajo (delitev dela), vendar so vsa tri podjetja našla-skupen jezik. Prednosti združevanja ni'več potrebno dokazovati;.- avtomatizacija, skupen . nastop na trgu in nabava materiala so osnovni faktorji skupnih interesov. Izračunano je ,da bi samo pri skupni nabavi prihranili na leto okoli 200 milijonov S din, kar so dokajšnja sredstva. Izmed omenjenih podjetij, kot tudi El NIŠ in nekaterih drugih podjetij v državi, obstajajo dokajšnji kooperantski odnosi. »Čajavec« in »Iskra« so podpisali pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju. Dejstvo nameravane integracije je v fazi, ko so strokovnjaki izrekli svoje mnenje. Zdaj -je . vrsta. na posameznih kolektivih, da povedo svoje mišljenje oz. predloge,, ki" bodo služili končneinu ob-iikovanjpu nameravane integracije. V »Rudi Čajavcu« so na zborih delavcev o tem že za» čeli razpravljati. 2e sedaj se lahko čuti mnenje, da se brez zavlačevanja reši tudi tista sporna, vprašanja, ki so v krogu strokovnjakov in vodilnih delavcev izgledala preveč, .delikatna. . (Iz »OSLOBOBENJA«) novoletnem sejmu Kot vsaiko leto, tako je naša industrijski prodajalna v Ljubljani tudi letos na .novoletni sejem na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, postavila svojo stojnico. Z veseljem Ugotavljamo, da je za predmete, ki jih obi-s snovalci novoletnega sejma? lahko kupijo s precejšnjimi popustom, veliko zanimanje, kar dokazujejo tudi dosedanji prodajni rezultati. Čeprav. je| v hali B, kjer je naša stojnica, na razpolago še marsikaj drugega, se, obiskovalci kaj radi ustavljajo, tudi oh naših gramofonih, TV sprejemnikih, gospodinjskih aparatih in vsem drugem, kar- je tu moč . kupiti po znižanih!» cenah. V razgovoru s prodajalci posli teko zadovoljivo in je računati, da bo do kem--ca. sejma prc-met presegel» pričakovano višino, čeravno morda pri. prodaji vrtalnih strojev »Combi« — cena? je' nadvse ugodna in stroj upo-» raban za vrsto delovnih ope» racij- — še ni pričakovanih? rezultatov.' V dosedanjem obdobju' prodaje na novoletnem sej-. mu je bilo opažno še največje povpraševanje po gramofonih, zlasti GK 26 .radijskih sprejemnikih »Portorož« in »Triglav«, po adapterjih za drugi .televizijski . program, počasi pa kopnijo tudi zaloge drug ih izdelkov naših .tovarn, ki jih je prodaja pripravila za ta sejem. Nekoliko manjše prodajne uspeha žanjejo pri prodaji izdelkov tovarn ' »Rudi čajavec« 1 in »Vega« ter »Elektronaba-va«, ki .jih je naša industrijska prodajalna vzela v prodajo kot dopolnilni asortiment. Izkušnje iz prejšnjih . iet kažejo,, da je bil promet še najmočnejši v zadnjih dneh sejma, zato prodajalci, ki jim ne manjka dela in odgovarjanja obiskovalcem in kupcem, pravijo, da »najhujse šele pride«, ko. se bo kar težko oddahniti' sredi vnete strežbe. Kaže torej, da bo letošnji novoletni sejem iznolnil vsa pričakovanja - iti jih celo ša presegel, kar je tudi eden izmed dokazov, da kupci redi segajo po izdelkih, ki, nosijo Iskrin' znak. LASKAVA POHVALA OB 10-LETNICI DELAVSKEGA DOMA V TRBOVLJAH Na slavnostni seji upravnega odbora ob 10-letaicl obstoja delavskega doma, so navzoči med drugim izrazili željo, naj vašemu podjetju sporočim priznanje in pohvalo za vse naprave, vključno s projekcijskimi aparati, ki so vgrajeni oziroma nameščeni v kabini kina »Delavski dom«. Vse te naprave šo delovale v vseh 10 letih brezhibno in ni bilo na lijih nobenih omembe vrednih popravil. Aparati obratujejo še vedno popolnoma zanesljivo. Prepričani smo, da nam bo uspelo z njimi delati tudi še naslednjih 10 let. Srečne! Upravnik Adam Brečka rešitve ali pripombe. Disciplina mora biti za vse člane kolektiva enaka in brezkompromisna. Za dosledno- izvajanje discipline v tovarni; so odgovorni šefi in vodje oddelkov. Direktor mora ina tem področju delo dobro koordinirati. Proizvodnjo in gospodarjenje bi prav gotovo še zboljšali s tem, da odgovorni ob programiranju in dirigiranju serij dosledno upoštevajo! izdelavo artiklov, ki so na tržišču najbolj,- iskani. Vpo-red-no s tem pa bi morali tudi računati na. hitre potrebne preusmeritve gotovih artiklov z ozirom na potrebe tržišča. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA Vsem je poznano, da z-reševanjem dosedanje stanovanjske problematike nismo bili najbolj zadovoljni. Ne- rešene prošnje pri oddelku za stanovanjska vprašanja kažejo na to, da je na tem področju še- zelo veliko- dela in da bo treba rešitve, poiskati drugače, kot je bila do sedaj praksa. Sindikalna organizacija mora nenehno vplivati na odgovorne faktorje, da se’ formira v te namene posebne sklade. Ti skladi bodo pa možnosti čim večji, tako da bi skupno s samoprispevki Zainteresiranih članov kolektiva kar najhitreje "rešili problem stanovanj v našem kolektivu. Posebno pozornost pa mora sindikalna organizacija posvečati samemu načinu dodeljevanja stanovanj in posojil, ter s svojim delom prispevati, da se uveljavijo takšna merila, da ne bo možno izigravanje posameznikov. Sindikalna organizacija je dolžna, pri teh vprašanjih zavzemati stališče večine članov kolektiva, ker bo le ta način deda dal njenemu delu veljavo in ugled. IZOBRAŽEVANJE, DRUŽBENO-EKONOMSKA VZGOJA, ŠTIPENDIRANJE Za dobro gospodarjenje sa prav gotovo potrebni dobri kadri. To -naj bi bilo osnovno načelo pri delu sindikalne organizacije; ki naj se zavzema za izobraževanje perspektivnih kadrov za proizvodnjo, kakor tudi kadrov za organe družbenega samoupravljanja. Posebno pozornost se mora posvečati mladim, talentiranim članom kolektiva, katerih materialne razmere ne dovoljujejo nadaljevanja- študija. Poživiti je treba tudi izobraževanje na družbeno-eko-nomskem področju, kjer dosedanja praksa kaj zgovorno kaže pomanjkljivo delo vzgoje pri članih kolektiva. Sindikat stoji na stališču, da se za izobraževanje morajo formirati denarna sredstva tako za vzgojo dobrih proizvodnih kadrov, kakor tudi za družbeno ekonomsko vzgojo. Večjo pozornost naj se posveča tudi za dopolnil-no izobraževanje, ker je treba kadre v proizvodnji dalj časa dopolnilno izobraževati;' saj praksa kaže, da so prav ti proizvodnji najbolj potrebni,'.? ZAŠČITA DELAVCA — MEDSEBOJNI ODNOSI Sindikalna organizacija? je delavska organizacija ih mora njeno delo biti usmerjeno tako, da ščiti pravice in dolžnosti vseh. članov kolektiva: Sedanja praksa na tem področju kaže, da je sindikalna organizacija posvečala premalo pozornosti izvaja- njem pravic in dolžnostim posameznih članov kolektiva. Skrb za dobre medsebojna odnose v kolektivu naj. .bo osnovna naloga sindikalna organizacije. Na. sindikalnih forumih se bo v bodoče treba odločno boriti proti vsem nepravilnostim, ki rušijo dobre medsebojne odnose. Delavec mora v sindikalni organizaciji najti .zaščito za svoje pravice, organizacija.pa naj bi prek svojih, kadrov opozarjala tudi na dolžnosti do. kolektiva, . ' j INFORMIRANJE Informiranje je osnova za dobre, samoupravne in medsebojne odnose, zato je prav gotovo naioga sindikata, da skrbi prek organov upravljanja; vodstev delovnih enot ter tovarne — za dobro in uspešno informiranje kolektiva o vseh važnih vpra- Med aktivnimi delavci imamo tudi slepe Bolj poredko zasledimo v našem časopisu sestavke, Ta 'opisujejo življenje ljudi, ki so prizadeti na vidu. Zato bi bilo prav, da se danes usta-vmo tudi pn delavcih, ki s svojim aktivnim delom do-prinašajo svoj delež tudi družbi. Slepi Anton Gorenc je že 10 let zaposlen v Iskri. Dela v obratu ATN na delovni operaciji natiskovalec jeder stranic za releje. — Z izredno marljivostjo vedno dosega normo, tako da so z njim vsi zadovoljni. . Letošnje Teto je še prav posebno pomembno za organizacijo Zveze siepih za Gorenjsko, saj praznuje že 20-lelnieo svojega obstoja in30-letnico ustanovitve slapih v Škofji Loki, ki se sedaj imenuje Center za rehabilitacijo in varstvo slepih. Ta pomembni dogodek je organizacija proslavila 9. t. m. v prostorih Občinske skupščine Žan jih v kolektivu. Delo, ki je bilo opravljalo na tem. področju spodbuja k temu, da je treba informiranje razvijati naprej, posebno še sedaj, ko prehajamo na samostojnost delovnih enot, ker je opaziti, da prav informiranje o problemih po delovnih enotah ni razvito do take mere, kot je to v tovarni-. Treba je poudariti tudi pogostejše izhajanje informativnega lista, v katerem se mora obveščati kolektiv o vzrokih zastojev, o gradivu za razpravo na samoupravnih organih in njihovih sklepih-. Skratka o vsem, kar je bistveno za naš kolektiv. ŠPORTNA IN REKREATIVNA DEJAVNOST TER KULTURA Sindikalna organizacija naj nenehno goji športno in rekreativno dejavnost. Prirejati je treba razna množična športna tekmovanja. Vrhunske športnike pa je treba podpirati pri njihovem delu. Rekreativna dejavnost mo- Kranj. Vabljeni so bili zastopniki vseh gorenjskih občan SZDL in zastopniki delovnih kolektivov, kjer so slepi zaposleni. Slavnosti se je udeležil tudi republiški sekretar Zveze slepih Slovenije' tov. Ivan Bizant. Ob tej priložnosti 'je zastopnik Iskre —, »Elektromehanike« Kranj, tov.. Vinko Plešec izročil tej organizaciji dve klavirski harmoniki. To darilo je organizaciji slepih dobrodošlo, saj ima svoj instrumentalni trio, obenem pa tudi 'individualno poučuje svoje člane. Osnovna organizacija. slepih za Gorenjsko ima včlanjenih 284 članov, kar vsekakor hi 'majhna številka £n-nalaga veliko dela in odgovornosti . sami organizaciji. Od teh je 74 slepih zaposlenih v različnih delovnih organizacijah, 40 članov, ki so usposobljeni, da bi se lahko aktivno vključili v delo, pa^ še vedno čaka na zaposlitev. S prihodnjim letom se bo ta številka povečala za 25. novih članov, ki bodo dokončali šolanje v Zavodu za s’e-pe v. Ljubljani. Organizaciji slepih predstavlja največji problem prav zaposlitev njenih članov. Marsikdo se lahko ob tem vpraša, kje in na kakšnih delovnih mestih se lahko zaposli delavce, ki imajo prizadet vid. Takih delovnih mest je nešteto, vendar so v zadnjem času možnosti, dobiti prosto delovno mesto, izredno padle. Lep primer vključevanja slepih delavcev v proizvodnjo je »Elektromehanika« Kranj, saj jih zaposluje kar trinajst. Zaposleni so kot telefonisti in na raznih montažnih delih, kjer s polno odgovornostjo in vestno opravljajo svoje delo. Družba bi morala tudi v bodoče nuditi možnosti; da bi se slepe ljudi, ki so v živ- ra dobiti odgovarjajoče mesto v skupnem delu sindikalne organizacije, saj vemo da dobro razpoloženje posameznikov pozitivno vpliva na uspešno izpolnjevanje delovnih nalog. Razvijati je treba vse možne oblike rekreacije, tako da bi se zajelo čim večje število članov kolektiva. Za to dejavnost je treba že vnaprej odmeriti sredstva, tako, da dejavnost lahko poteka po določenem programu. Ker se športno in rekreativno dejavnost financira izključno samo iz sredstev sindikata, naj bo naloga sindikalnega odbora, da ee pripravi tak program, dela na tem področju, da bo zajel čim večje število članov sindikata.. Skrb je treba usmeriti tudi na koriščenje rednega letnega dopusta članov kolektiva, da bo čimbolj koristen in c en en . Kulturi moramo posvetiti posebno pozornost prav spri- IZ TOVARNE RADIJSKIH SPREJEMNIKOV V SEŽANI Kdaj bomo v Iskri spoštovali medsebojne pogodbe Letošnje poslovanje tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani ni brez težav, ta kih, ki se podobno kot drugje vlečejo iz leta v leto, pa tudi. takšnih, ki se nanovo in sproti porajajo. Kljub temu pa se delovni kolektiv te naše tovarne lahko pohvali s kar solidnimi delovnimi rezul_ tati. Kakor objavljamo v posebni .. vesti, je sežanski delovni kolektiv že 5. t. m. izpolnil svojo letošnjo proizvodno nrfogo, ter s tem pokazal, da njegovi celoletni delovni napori niso bili zaman. Sredi 5. decembra torej je bil izdelati še zadnji radijski sprejemnik, ki naj bi izpolnil letno obveznost v-skupni vrednosti 35 milijonov n ovir dinar e v, nato pa je stekla nadalinja, nadplartska proizvodnja. Ob1 lepem delovnem uspehu', pa se v tovarni, pritožujejo nad Stanjem; ki vlada v naslednjih, dneh decembra. Gre namreč za občutno pomanjkanje nekaterih pol zdel-kov; oz. sestavnih delov in elementov, znradi česar za december predvidene proizvodne naloge nikakor ne bodo v stanju izpolniti ugodno, če se brž ne izboljša preskrba s tem materialom. Kdo je zlasti kriv za to pomanjkanje. Ugotovitev hi težka — največ 'preglavic povzroča neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti do sežanske tovarne s -strani ostalih Iskrinih tovarn. Svojih ljčnju za marsikaj prikrajšani; vključevalo kot enakopravne člane v delovni proces. g.-Z. & tega, ker je naš narod v kulturi še mlad in potreben izobraževanja v tej smeri. To se bo izvajalo preko gledališča, izletov v kraje s kulturnimi znamenitostmi, kakor tudi z drugimi oblikama. POMOČ SOCIALNO OGROŽENIM ČLANOM KOLEKTIVA Dosedanja praksa kaže, da sindikat tudi v bodoče ne m-ore opustiti dela na področju socialnih pomoči materialno ogroženim članom sindikata. Naloga sindikalne organizacije na, tem področju je, da ve kateri člana kolektiva se lahko smatrajo za socialno ogrožene, da jim nudi po svoji možnosti socialne podpore, občasne ah stalne in da skuša na odgovornih forumih vplivati, da se stanje pri teh članih izr boljša do take mere, da od-: pade nudenje socialne pomoči. Ker se tudi ta dejavnost financira iz proračuna sindikalne organizacije je nujno. radijskih sprejemnikov ne morejo finalizirati namreč zaradi pomanjkanja uporov in potenciometrov iz tovarne elementov za elektroniko (predvsem obrat v Šentjerneju), primanjkujejo nadalje kondenzatorji iz tovarne v Semiču,, kakor tudi dedi, ki jih sežanski tovarni dobavlja tovarna za elektroniko in avtomatiko na Pržanu. Z neizpolnjevanjem pogodb s strani Iskrinih tovarn pa seveda še ni konec težav s kooperanti. Tudi pri zunanjih, večjih in manjših kooperan-tj.i so zastoji v dobavi potrebnih delov, vendar po dosedanjih izkušnjah so kljub vsemu te težave s. tujimi kooperanti še vedno precej manjše od težav, ki jih kolektivu v Sežani povzroča neizpolnjevanje pogodbenih ro-, kriv v prej naštetih naših tovarnah. In prav tu bi bilo končno že treba napraviti red in' preiti na solidnejše poslovanje in na boljše ko-' Operantske odnose, saj bi s tem odpadla marsikatera nevšečnost. Prav gotovo povzročajo določene. težave v proizvodnji tudi zelo dolgi dobavni roki za uvoženi material, kot so to na primer pilotke, elektronke in drugo. Treba bi bilo tudi tu marsikaj izboljšati in pospešiti, vendar tu je stvar precej težja, ker bi bilo treba odpraviti vrsto objektivnih vzrokov za tako dolge dobavne roke. V decembru bi morala tovarna radijskih sprejemnikov v Sežani izdelati za skoraj pol milijarde radijskih sprejemnikov in converterjev za drugi TV program, vendar ji pri tem prav pomanjkanje na- da so na razpolago vsi podatki za delo na tem področju, tako da sindikalni odbor lahko določi višino sredstev, ki se porabijo za te namene. Socialna komisija mora reševati vse probleme,-ki se pojavijo na tem področju v sodelovanju s socialno službo. OSTALE DEJAVNOSTI Vzporedno z naštetimi glavnimi dejavnostmi pa mora sindikalna organizacija obravnavati tudi vsa pereča vprašanja trenutnega značaja; le tako bo delo sindikata v tovarni uspešno, večalo se bo tudi zaupanje delavcev v organizacijo, kar se danes v toliki meri pogreša. Delo sindikalne organizacije naj tudi v bodoče poteka v komisijah. Komisije morajo imeti konkretne naloge, tako da bi delo potekalo kar najbolje in uspešno. Komisije morajo biti odgovorne za svoje delo sindikalni podružnici, ta . pa mora voditi . in ■usklajevati celotno sindikalno delo v tovarni. štetega materiala onemogoča, da hi to nalogo v celoti realizirala, čeprav na drugi strani bi bili vsi pogoji, da tudi to obveznost izpolni do slednjega aparata. Kljub dobrim proizvodnim rezultatom pa se tovarna še vedno bori s težkimi finančnimi problemi, ker .je pač zaslužek pri posameznem aparatu' dokaj nizek. Delno so tako stanje sicer izboljšali s prenovljenim sortimentom sprejemnikov, vendar pa ni v celoti uspelo prilagoditi cen dejanskim' proizvodnim stroškom, zatoi seveda tildi ni bilo ustvarjenih takšnih sredstev, ki bi tovarni zagotovila ugodnejši finančni položaj. S tem v zveži tudi osebni dohodki delavcev še vedno (Dalje na 6. strani) SONJA VANDOT Tetko nas je prizadela nenadna žalostna vest, , da nas je naša vestna sodelavka in dobra prijateljica Sonja zapustila za Vedno. Njena težka zahrbtna bolezen jo je 11. decembra iztrgala iz naše srede. Poznali smo jo kot vzgledno sodelavko, živahno in veselo, z dobro besedo za vsakega sodelavca in vedno pripravljeno . z njej svojsko odločnostjo in razumevanjem pripeljati vsako delo do uspešnega konca. Mnogo prezgodaj se je morala v 45. letu starosti sredi najbolj ustvarjalnih dni posloviti in končati pot svojega življenja. Ostala je boleča praznina med nami, ki smo jo poznali po vestnem delu, : prijateljskem veselju in % tovariškem odnosu. : Pri nadatjnem ustvarjalnem delu bo Sonja V mislih pogosto naš gost' in to nas obvezuje, ds bomo prizadetemu sinku v potrebi stali ob strani. Priljubljeno sodelavko bomo ohranili v najlepšem spominu. Kolektiv Zavoda za avtomatizacijo Novembrski uvoz Jz poročila Nabavne organizacije povzemamo, da je le-ta v novembru največ delala e pripravami novih pogodb Za dobave materiala v naslednjem letu. Večino potrebnih podatkov je sicer prejela od naših tovarn, vendar s precejšnjimi zamudami. Tako je morala večkrat Bestavljati le okvirne specifikacije, da bi zagotovila potrebne kontingente pri dobaviteljih. Pri panogi 114 — . železne metalurgije — teko dobave materiala od domačih proizvajalcev kar v redu in brez zastojev. Trenutno ima sicer zastoje z nekaterimi železnimi polizdelki za tovarno v Novi Gorici, ker jih' Železarna na Jesenicah še ni izdelala. Problematični sta tudi dve dimenziji hladno valjanih dinamo trakov, ki jih bo jeseniška Železarna dobavila te dni. Pri neželezni metalurgiji predvideva NO za naslednje obdobje rednejše dobave, seveda s pogojem, da bodo naša plačila dobav redna. Celotne potrebe za naslednje leto ' je' NO posredovala S dobaviteljem pravočasno, prav tako tudi SpecifikacijOi Za prvo trimesečje 1967. L Definfi livnih pogodb NO še ni sklenila, predvideva pa, da bodo te podpisane najkasneje do. sredine januarja; -> Vžiio težavam, ki so nastopite, glede preskrbe; la&iranih žtcizpanoge 110 — elektroindustrije —) -je trenutni položaj zadovoljiv- Oba tovarni ELKA in: FKS izpolnjujeta dogovor glede dobav za zadnje trimesečje -letošnjega leta' Zaloge lakiranih žic pri vseh grosistih naraščajo, tako, da ni več nikake bojazni za- pomanjkanje. Tudi za druge dobave je NO predvidevala potrebne sestanke pri proizvajalcih, vendar se je do sedaj sešla le e predstavniki tovarne sintri-ranih delov PRVI PARTIZAN iz Užic. Ostali sestanki bodo še sledili po predhodnem sporazumu terminov. Trenutno je ■•položaj za vsakega dobavitelja drugačen. * Marsikateri material, ki so ga naše organizacije doslej dobivale od domačih dobaviteljev, bodo zaradi previsokih cen naročale iz tujine. Pre-okret bo umesten zlasti pri spremenjenem režimu liberaliziranega uvoza- za baker, bakrene izdelke, . ogljeno grafitne krtačke itd. Pregled gibanja zalog na razredu 3 prikazuje za celotno podjetje ponovno zvišanje v mesecu oktobru za 104 milijone S dinarjev. Dinamika obračunske vrednosti uvoza za november znaša 11,24 s tem, da velja faktor 100 za 11/12 (enajeir dvanajstin). Mesečno povprečje uvoza januar-november znaša 118,34 odstotka glede na isto obdobje preteklega leta. Marjan Kralj Čeprav se zaposleni v kfanjski tovarni srečujejo vsak dan, jih je vendar preveč (preko (4.000), da bi poznali drug drugega. Malokdo tudi ve, da je v tej tovarni čez .1009 mladih ljudi. V montažnih oddelkih prevladujejo ženske, tam pa, kjer so potrebni kvalificirani kadri, srečujemo predvsem moške.— Na sliki: iz orodjarne tovarne »Elelttromehanika« - Komentar k problemom, ki so bili nakazani na zadnji konferenci mladine Konferenca mladine »Elektromehanike« Kranj, je nakazala niz problemov, med njimi tudi občasne zastoje zaradi pomanjkanja materiala v skladiščih in neizrabljene strojnč kapacitete. Zadevna vprašanja je uredništvo poslalo inž. Alojzu Grčarju, ki je takole odgovoril; Doseganje plana je bilo v Zadnjem času res slabše. Posebno veliki problemi so nastopali v telefoniji in kinoakustiki. Prav tako drži, da je bil precejšen vzrok takemu stanju pomanjkanje drobnega radio in elektro •materiala. Ta» material nam dobavljajo različni kooperanti' in to največ ostale tovarne podjetja Iskra. Poudariti je treba, da 6e večina tovarn ne drži dobavnih rokov kljub temu, da imamo z njimi sklenjene pogodbe. Analiza je pokazala, da je skoraj 80 odst. dobavnih rokov zamujenih in da le z največjim pritiskom in različnimi intervencijami dosegamo, da material le pride v tovarno, toda skoraj vedno z zamudami. Seveda pa za tako stanje ne smemo dolžini samo tovarn — doba- viteljev, ampak . smo temu v precejšnji meri krivi tudi sami. Po obstoječi dokumentaciji rabi tovarna zelo širok asortiment različnega materiala, ki, nastopa v razmeroma majhnih 8 količinah. Takih majhnih količili se pa vsi proizvajalci branijo oziroma jh zelo neradi uvrščajo v svoje terminske plane, saj jim prav tako, kakor pri naš povzročajo težave v proizvodnji. Rešitev je. samo v forsirani tipizaciji in sicer na ta način, da bi se čim bolj zmanjšal asortiment izdelkov, pa tudi preostali izdelki naj bi pp možnosti imeli čim bolj tipiziran materal. Drži tudi, da je material večkrat naročen prepozno: Analiza je pokazala, da skoraj 1/4 vsega materiala naročamo z neustreznimi dobav- nimi^roki: Razumljivo je, da v takih slučajih 'material prispe v tovarno večinoma prepozno, saj ne dobimo do roka niti materiala, ki je bil naročen pravočasno.: To nastopa največ pri panogi telefonije in kinoakustiki. Vzrok za to so največkrat dodatna naročila PSO, ki tako v telefoniji, kot pri kinoakustiki nastopajo v precejšnji meri. Razlog moramo iskati v nesolidnem projektiranju, večkrat pa tudi v spremenjeni situaciji, ker dobavne roke za poedine centrale zamujamo. Pri kinoakustiki moramo ugotavljati, da plan, ki Smo si ga postavili v začetku leta ne drži in da je potrebno nekaterih panelov znatno več. Velikokrat moramo prevzeti naročila za različne posebne in nujne projekte,-ki jih je treba z -Ozirom na to zelo hitro1 izvršiti., Tudi .naročil za» izvoz je vedno več in imajo v večini primerov zelo kratke dobavne roke». Tržna situacija zahteva danes veliko elastičnosti; v proizvodnji, kar zahteva od nas znatna odstopanja od proizvodnega plana, ki smp si ga zastavili. Priznati moramo* da takim hitrim spremembam večkrat nismo kos, in bo zato treba vprašanje sprememb organizacijsko obdelati, da jim bomo lahko čim hitreje sledili, ne da bi, s tem povzročali nered v proizvodnji. . Precejšnje težave so tudi pri naročanju režijskega materiala! Večkrat so. taka hitra naročila nujna, saj ne moremo n. pr. držati na skladišču vsega potrebnega materiala za vzdrževanje, ker ja asortiment preširok. Za vzdrževanje strojev moramo ver (Dalje na 6. strani) Zavajanje javnosti na »Odležal je na kavču dobri odlično dela... Ne vem, kaj dve uri, menda še trezen ni naj porečem na to, nekaj ni bil, nato pa mi je mirne vesti: v redu!« zaračunal tri tisoč dinarjev za Da, nekaj ni v redu in to malenkostno popravilo na TV že precej časa. Nekaj, kar bo sprejemniku ... Rekel je, da treba brezkompromisno spra-je Iskraš — vsaj kot takega viti v red, če nočemo hujših so mi ga priporočili.« posledic! Ali: Zgornje izjave niso izmiš- »Odmontiral je iz TV spre- ljene. So le nekatere mnogih jemnika zvočnik, češ da je pritožb žrtev »sigurnih« zvez pokvarjen in ga zamenjal z in popravljalcev na črno, po drugim in le na mojo izrečno domače »fušerjev«. Med njimi zahtevo mi je ob poravnavi so tudi Iskraši: sedanji, bivši računa, ki ni bil majhen in lažni Iskraši. Vsak po svoje (10.000 S din) za popravilo razjeda dobro ime in ugled prepustil star zvočnik. Aparat našega podjetja in v svoji' je kmalu prenehal delovati... predrznosti ne poznajo meja Poklicala sem mehanika va- in to tem lažje, ker uživajo šega servisa. Le-ta je odmon- podporo od tam, odkoder te» tiral »popravljeni« zvočnik in ga nihče ne bi pričakoval; od ga zamenjal s prejšnjim, »po- naših lastnih ljudi, da— celo kvarjenim«. Sprejemnik sedaj iz prodajno-servisnih vrst. škodo podjetja Naj mi ne zamerijo teh nost je spričo nepoučenosti vrstic tisti pošteni »servisma» novopečenih lastnikov TV ni«, ki vedo, da jim Iskra sprejemnikov najboljši teren daje skromen, toda pošten za ribarjenje v kalnem. Kdo kos kruha in ki so pripravlje- bo pazil na tisočak ali dva, ni vse prej kot zlorabiti njeno če čaka pred bleščeče polira-1 ime. Ne dvomim, da le-ti' za- no skrinjo'vsa družina' in pol skrbljeno opazujejo početje Sorodstva, kdaj. se bo poka-nekaterih nevestnih ljudi iz zala na zaslonu toliko priča-lastnih vrst in da s precejš» kovana (in drago plačana) njo mero potrpljenja pričaku- slika! In komu naj zaupa jejo, kaj bo Iskra storila v srečni lastnik montažo ante-obrambo svojih interesov na- ng, že ne strokovnjaku, ki se sproti tistim, ki se lažno pred- je predstavil kot »ISKRAS« stavi j ajo kot člani našega kó- jn do katerega je prišel po-lektiva. In ne nazadnje tudi tom »zanesljivih« zvez... nasproti tistim, ki vedé ali nevede podpirajo »fušerštvo« tukaj, oziroma do meja, in njegove posledice, - • dokler gre samo za davek na črna popravila in montaže naivnost in nepoučenost, jé še so še najbolj razbohotile, na vse nekako razumljivo' in področju postavi ienja televi- znosno. Nihče tudi nima nazi j skih anten, kajti ta dej a v- mena kratiti pravico do po- stavijanja anten in ustreznega zaslužka podjetnim 'ljudem, ki se v svojem.prostem času ukvarjajo s tem, včasih precej akrobatskim delom. Toda v nobenem primeru ni mogoče 'tolerirati zlorab v imenu ISKRA SERVISA, ki si" s težko muko /in napori ustvarja svoj ugled s kolektivnimi prizadevanji umskih in fizičnih delavcev. Tistim, ki menijo, da je takozvani »fuš« povsem privatna zadeva vsakega posameznika, pa čeprav javno ne zlorablja imena našega podjetja; lahko zagotbvimo, da tudi to ne drži, kajti Iskra' se pojavlja na jugoslovanskem tržišču tudi v vlogi kooperanta enega od najbolj re-nomiranih proizvajalcev tele; vizi iških sprejemnikov — »Rv S Skupen posvet predstavnikov samoupravnih organov organizacij ZP ISKRA' Komentar k problemom, ki so bili nakazani na zadnji konf. mladine (Nadaljevanje s 1. strani) rajo zasledovati enotno in najbolj ustrezno poslovno politiko v-skladu z intencijami celotnega narodnega gospodarstva. Ob koncu razprave se je izkristaliziralo mnenje, da naj bi nekako razmejili odgovornosti samoupravni« organov. Pri tem bi samoupravni orgaini podjetja 'zasledovali dolgoročno orientacijo poslovanja, medtem ko bi se samoupravni organi organizacij ubadali s kratkoročno oz., tekočo, in konkretno problematiko. V drugi točki dnevnega reda je poročal frnanenr direktor Alojz Vidmar o.finančni , problematiki, deblokiranjtr in likvidaciji starega žiro računa, o uspehu oz. neuspehu sanacijskega načrta ter morebitnih izgubah pri letošnjem potovanju organizacij. gj Povedal je, da otežkoča izdvajanje sanacijskega., načrta v dobršni- meti nekurantno blago, ki se je nabralo po, skladiščih iz poslovanja v preteklih, letih. V septembru, in oktobru so se rezultati sanacije sicer popravili, vendar še ne dosegajo terminsko določenih postavk. Tildi koeficient obračanja je nekoliko višji, vendar še vedno precej nizek za naše podjetje. Problemu bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti. Pri deblokiranju so nastopile nepredvidene tetive. Podjetje se je sicer v kritičnih finančnih situacijah znašlo in s spretnim manevriranjem prebrodilo trenutne * težave, vendar na račun podaljšanja blokiranega žiro računa. Vse te težave izvirajo iz tega, ker nam kronično primanjkuje obratovalnih sredstev; V tretji točki dnevnega reda — o pripravah za spremembe in dopolnitve statuta ZP je poročal predsednik komisije inž. Tone Nedog. Pojasnil je, da se je ¡komisija večkrat sestala in predlaga- la, naj sprožimo pri zvezni zakonodaji uradni postopek za spremembo členov 102, 109 in 118. Temeljnega zakona o podjetjih. Dosedanja solidarna odgovornost za poravnavo obveznosti posameznih organizacij v združenem podjétju naj bi bila po spremembi neobvezna (fakultativna) in ne več obvezna,-nadalje, odločba notranje arbitraže naj bi bila dokončna, če ni v statutu podjetja drugače določeno ter nad organizacijo v. sestavu združenega podjetja naj bi se lahko uvedel stečaj. Statutarna komisija- sedaj= čaka na pripombe oz., soglasje. posameznih, organizacij., nato pa bo predložila csnutek'v obravnavo UO podjetja in I'e-ta naprej DS podjetja. V zadnji točki dnevnega reda sta predstavnika samoupravnih organov tovarne v Železnikih, poročala o hasta-' lem zastoju proizvodnje elektromotorjev. Predsednik DO tovarne elektromotorjev inž. Ante- Demšar je' prikazal položaj tovarne, v katesem se. je le-ta znašla zaradi nenadnega zmanjšanja naročil inozemskega- kupca elektromo- torjev. Apeliral je. na samoupravne organe organizacij, naj v sedanji situaciji priskočijo na pomoč tovarni, tako kot je nekdaj tovarna, ki je bila vrsto let glavni izvoznik za podjetje in s tem posredno omogočala dobave reprodukcijskega materiala s konvertibilnega področja držav. Skupen posvet navzočih ^samoupravi j alcev je trajal nepretrgano šest ur in je zaradi velike zainteresiranosti inf izredne zanimivosti obravnavane problematike zelo uspel. Posamezni govorniki so podali svoja različna mnenja in tako. osvetlili probleme z, raznih zornih kotov. Čeprav posvet1 ni imel namena1 Sestaviti oh predložiti’, neke zaključke, so Se- vsi - navzoči strinjali s tem, da bo, treba v bodoče dosledno izvajati sklepe samoupravnih organov podjetja, hkrati pa, da so taki posveti, koristni in potrebni za vše organizacije. Na .predlog predsednika DS podjetja Valterja Križmana se bodo predstavniki samoupravnih organov poslej sestajali vsaj vsaka dva meseca enkrat. Marjan Kralj Kdaj bomo v Iskri spoštovali ... (Nadaljevanje s 4. strani) ostajajo, prenizki, če ne celo naijnižji med. vsemi industrijami na- tem območju, čeprav-bi bilo umestno, da bi se tudi tu, ob povečanih: življenjskih stroških le-ti vsa j malo popravili. Pri tem se delovni kolektiv vprašuje, zakaj mora pri svoji proizvodnji prispevati PSO enak odstotek od svojega dohodka kot ostale- tovarne, ki so finalisti za polizdelke, ka» tere v sežanski tovarni vgrajujejo v radijske sprejemni- ke.. Morda bi tudi tu lahko v bližnji prihodnosti kaj spremenili in uredili tako, da bi tovarna v Sežani lažje poslovala in ustvarjala kaj več prepotrebnih sredstev. Vsekakor pa so proizvodni rezultati,. zlasti še, ker tudi. prodaja, njihovih izdelkov letos teče- še kar uspešno; dobri In je želeti, ,da bi ta naša tovarna čirriprej prišla na. »zeleno vejo», kair bi delovni /kolektiv nedvomno le še. podžgalo, da tudi v bodoče me- bi štedal s svojimi napori za jutrišnji lepši dan. (Nadaljevanje a 5. strani) čiho materiala naročati šele tedaj, ko vemo, katere dele je treba zamenjati pri stroju, ki ga popravljamo. Nabava ostalega režijskega materiala, pa se urejujenna- ta način,, da postavljamo v skladiščih, minimalne količine,, skladiščnik pa bo sam /sprožil naročilo, če bo zalaga, padla pod minimalno količino. Dosedanji način, ko je- za ta material obstajal planer, se namreč ni' izkazal- kot. najboljši. Stanje kapacitet v naši: tovarni nr bilo vsklajeno. Priznati ‘moramo, da rekonstrukcija ni bila izrvedena najbolj- smiselno; Temu je. deloma kriv jugoslovanski s stem za rekonstrukcije, ker je treba vso- opremo naročiti naenkrat, ne pa postopoma, -kot kaže potreba. Pravilno bi bilo, da bi naročali poedine strpje takrat, ko se pokaže potreba. Res pat je tudi, da Se stanje na tržišču v Jugoslaviji zelo menja — tako,, da je potrebno- kar naenkrat proizvajati velike količine enega izdelka; nato pa zopet drugega. Za leto 196? je bil izvršen izračun potrebnih kapacitet po postavljenem proizvodnem planu. Čim bomo imeli dokončen izračun, bomo lahko ugotovili, katerih strojev imamo preveč in se borno potem dogovorili o možnosti odprodaje. Prevelike zaloge nam delajo težave že ,vsa. leta od obstoja tovarne. V zadnjem času je bilo kljub vsemu na tem, področju narejenega precej', saj. še. kljub .znatno višji' proizvodnji stanje skladišč: ni; bistveno spremenilo. Bistveno vpliva na zaloge zelb širok asortiment proizvodnje-, večkrat pa tudi nesolidno planiranje. Težave so tudi v tem; ker izredno veliko pozicij materiala trošimo le v majhnih količinah in. nam zato- dobavitelji niso pripravljeni takih materialov dobavljati sproti, ampak večkrat polletno ali celo celoletno količino,.. Da. bi se stanje čim bolj popravilo, je pred kratkim, delavski svet sprejel pravilnik za stimuliranje vseli delavcev v tovarni, ki na te zaloge lahko vplivajo, čeprav stopi pravilnik v Veljavo šele s 1. decembrom, se že opaža veliko bolj res/no delo na tem področju; Razčiščenih- je bilo veliko pozicij različnega materiala, ki nam je ležal v skladišču že dalj časa. Da pa ne bo- zmanjšanje zalog v škodo, je bil istočasno: sprejet tudi pravilnik o preskrbljenosti, saj bo tovarna lahko najbolj rentabilno, poslovala šele tedaj, ko bi: bile zaloge čim manjše, istočasno bo pa v tovarni pravočasno vse kar potrebujemo; Pomočnik direktorja (Grčar Alojz, dipl. ing.) Praznovali so 13-letnico obstoja čajavca« — katerega proizvode tudi prodaja in vzdržuje v eksploataciji. Čisto, naravno in logično je, da gre precej pritožb nad »Slabo« kvaliteto sprejema na račun in v škodo proizvajalca in; njegovih proizvodnih partnerjev: konkretno naš samih. Lepega dne pride lahko do neprijetfiih pogovorov s pravnim zastopnikom podjetja, s katerim gremo po poti uspešnega sodelovanja. Ih zakaj? Na ljubo nekaterim neodgovornim ljudem v našem podjetju ali izven. njega, ki se ne ozirajo na posledice svojega početja? Kaže, da smo se lotili vprašanja črnih montaž in popravil ter zlorabljanja imena podjetja nekoliko pozno. Toliko pozno, da bodo mnogi prizadeti lahko ocenili ta članek kot napad na njihove »s časom pridobljene pravice«, nekateri pa " čelo koi odraz nevoščljivosti zaradi njihovih postranskih- zaslužkov. Količkaj pozoren čitalec zlahka sprevidi, da ni nič takega za bregom. Gre le za javno ugotovitev, da je »fušerstvo« prekoračilo vsako razumno mero in da je treba končno pogledati v oči posledicam, ki iz tega izvirajo. V okviru teh prizadevanj je ena od najbližjih nalog, ki si jih je zastavila uprava servisa, da napravi, red v lastni hiši in da odločno nastopi proti tistim; ki po takšni ali drugačni poti povezujejo svoje čisto privatne cilje z imenom ISKRA. Javnost bo v kratkem seznanjena z resnično naravo »uslug« ih »dobrohotnih intervencij«, pa naj gre za kogarkoli v ali izven našega kolek- tiva. Koristnikom naših servisnih uslug so na voTjo ceni-ki realnih storitev, za katerih 'kvaliteto jamči tista prava ISKRA in zavedni člani' njene delovne skupnosti. Pričujoči sestavek nima namena, da bi z njim dvigali prah in odkrivali afere. Uredništvo smo zaprosili za objavo zato, da bi seznanili naš kolektiv s pojavi, ki gredo na škodo vseh nas. Jasno pa je že vnaprej, da bodo načelne obsodbe bore malo ali nič, če ne bodo prizadevanja in ukrepi v smeri preprečevanja zlorab imena našega podjetja naletela — ' SGB osvojila aneks III, po katerem so spremenjeni pogoji, odplačila anuitet, DS tovarne predlaga' DS ZP, da pokrene postopek za likvidacijo Tovarne feritov in magnetovv v izgradnji pri pristojni občinski skupščini s tem, da se po likvidaciji prenesejo sredstva Tovarne feritov in magnetov v izgradnji v proizvodnjo Tovarne elementov — obratu Feriti in obratu Magneti. © DS se strinja s predlogom komisije za prevzem in odpis OS, da se likvidirajo OS, ki so že izrabljena in v celoti odpisana, katerih skupna nabavna vrednost je bila 20.298,91 N din, po predloženem seznamu. SKLEPI 14. SEJE UO (9. 12. 1966) Plan za leto 1967 Iz predloženega plana 1967, katerega je podal v. d. šefa GS tov. Borko, je razvidna v primerjavi na predvideni izvršitvi leta 1966 znižanje proizvodnje vrednostno za 17 %. Ti podatki se nanašajo samo na eksterno proizvodnjo, a če upoštevamo skupno proizvodnjo, se ta zmanjšuje v večji meri, ker je zmanjšanje tudi v internih potrebah zaradi zmanjšanja blagovne pošzvodnje. Predlagani plan je obdelan s PSO ter vsklajen s potrebami Rudi čajavca, RIZ ih tovarno Sežano. Ker plan ni pokrit s pogodbami, upravni odbor zadolžuje upravo tovarne, da se intenzivno prištopi k razčiščevanju . planirane prodaje ter tako zagotovi s pogodbami prodajo planirane proizvodnje. Predlagani • plan upravni odbor sprejema in ga predlaga DS v potrditev. Proizvodne kapacitete prilagoditi potrebam plana, kar upravni odbor zadolžuje splošni sektor za sprovedbo tega. Predlog plana delovne sile za leto 1967 Zaradi zmanjšanja proizvodnega plana za leto 1967 je potrebno pravočasno vskla-diti število zaposlenih s planom. Stanje 66 Plan 67 850 739 Na osnovi omenjenega je upravni obor sprejel sklepi da se število zaposlenih zmanjša za 120 proizvodnih delavcev in 15 delavcev iz režije. Splošni sektor naj na osnovi predlaganih kriterijev za zmanjšanje števila zaposlenih podrobneje obdela te kriterije in jih predloži DS tovarne. Zaradi potreb po novo zaposlenih, ki jih imajo posamezne tovarne podjetja ISKRE je pri zmanjšanju zaposlenih v naši tovarni te sporazumno zaposliti v dingih tovarnah podjetja Iskra. Preden pride proizvodni plan za leto 1967 v obravnavo na SS tovajais, naj bo z njim seznanjen celotni kolektiv in naj se v ta namen organizirajo dne 13. 12. 1966 obratni sestanki. Pregled izvršitve plana za mesec november in obravnava operativnega plana za mesec december Upravni odbor je razpravljal o izvršitvi proizvedenega plana za mesec november ter ugotovil, da je plan november izvršen ' v višini 87,1 %, akumulaiiva plana pa 101,1%. Za mesec december 'je postavljen operativni plan v višini 5,607.196 M din, kar predstavlja na dinamični plan 82,3,%riiOb upoštevanju problematike, katere rešitev pogojuje izvršitev operativnega piana je pričakovati, da postavljeni plan ne bo izvršen. Pričakovati je izvršitev cca 5 milijonov N din, pri čemer bi dosegli komulativ-no izvršitev cca 69,800.500 N din oz. cca 98%, Upravni odbor je v zvezi s postavljenim planom sprejel sklep, da je potrebno vložiti vse sile in realizirati postavljeni operativni plan in. s tem doseči- 100 % ; izvršitev postavljenega letnega plana (korigiranega). Prodaja brivskih aparatov Na predlog gospodarskega sektorja je upravni odbor sprejel sklep, da se v letu 1967 omogoči članom kolektiva ZP ISKRA nakup brivskih aparatov po znižanih cenah in to za BRAUN — ISKRA SPECIAL po 148.00 N din, za BRAUN — ISKRA SIKSTANT po 239,60 N din. Prodaja navedenih brivskih aparatov se mora vršiti proti takojšnjemu plačilu. Brivski aparat si lahko nabavi po navedeni znižani ceni vsak član samo enkrat v teku leta. SKLEPI 8. REDNE SEJE DS (25. 11. 1966.) DS je vzel na znanje poročilo o izvrševanju plana za leto 1956 in se strinja s sklepi, ki jih je do tega vprašanja zavzel upravni odbor. DS je sprejel predloženi predlog sistemizacije delovnih mest za leto 1967. V zvezi z razpravo glede števila kontrolorjev DS naroča TS, da do prihodnjega zasedanja predloži v obravnavo pravilnik o avtokon-' troti. DS potrjuje periodični obračun za III. trimesečje 1966. Za namensko porabo sredstev iz Republiškega stanovanjskega sklada v višini 103596 N din, s katerimi razpolaga tovarna in jih je DS na svojem 7. rednem zasedanju, dne 29. 10. 1966 odobril posameznim delavcem, kot prosilcem posojil ža stanovanjske namene. Odobrava DS, da sklene tovarna pogodbo o -medsebojnem poslovnem sodelovanju .(komisijski posel) s Kreditno banko in hranilnico Ljubljana, Dalmatinova 2 pod določenimi pogoji. Dopolni se sklep 2. L 7. rednega zaesdanja DS z dne 26. 10. 1966 o odobritvi razpoložljivih sredstev za stanovanjsko izgradnjo posameznim1 prbsilčem in sicer: Ta kredit še daje pod naslednjim} pogoji: a) obrestna mera znaša za redne obresti 2 %, za zamud-ne 4%;-. „ b) čas vračila: — za Varčevalce 25 let; — za individualne graditelje 15 let; c) rok, do katerega ne mora. posojilo uporabiti: 3L 12. 196S;,, . d) rok pričetka vračanja posojila: — za varčevalce po vselitvi oziroma najkasneje s 1. 1. 1967; — za individualne graditelje s 1. 1. 1968; e) kot jamstvo za odobreno posojilo še zahteva hipoteka. Obračunana odnosno razpoložljiva sredstva za stanovanjske namene Iz 4 % bito OD se vežejo pri Kreditni banki za pridobitev dodatnega kredita za reševanje stanovanjske problematike to- SKLEPI 26. SEJE UO (12. J2.1966) © Upravni odbor je razpravljal in sprejel predlog drugega dela organizacijskih sprememb tovarne, ki izhajajo iz določil statuta tovarne. S sprejemom predloga bodo zaključene glavne pre-osnove organizacijske strukture in ustvarjeni pogoji za utrditev celotnega poslovnega sistema. S 1. januarjem 1967 se uveljavijo naslednje spremembe: 1. Obstajati preneha delovna enota RAZVOJ. Združeno podjetje ............ ISKRA — KRANJ 'Organizacija: • TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA — PRŽAN sprejme v delovno razmerje sodelavce za naslednja delovna mesta: vodjo tehnične kontrole pogoj: strojni inženir ali elektrainženir (š, t.) z nekaj prakse ali strojni tehnik z daljšo prakso. VEČ STROJNIH INŽENIRJEV ALI ELEK-TROINŽENIRJEV (S. T.) ALI STROJNIH TEHNIKOV za dela v tehnologiji, konstrukciji ali tehnični kontroli. Pismene ponudbe z obširnimi podatki pošljite gornjemu naslovu. Razvoja kinoakustike in rotacijskih strojev se priključita k svojima panogama. Preostali del razvoja pa se , formira kot samostojen obrat merilnih naprav, kjer ee organizira tudi razvoj elementov za avtomatizacijo. V sestav obrata merilnih naprav se vključi prototipna delavnica. . .2. Iz sestava službe kvalitete se- izloči kontrola produkcijskih delov in se vključi v sestav DE produkcije. Funkcijski kontroli kinoakustike jn rotacijskih strojev se priključita k svojima panogama. Kontrolna tehnologija se vključi v tehnološke priprave dela ustreznih delovnih enot, 3. Delovna enota umetnih mas se vključi v sestav delovne enote produkcije. 4. Izoblikuje se sestav tehničnih Služb, 5. Formirajo se stalni strokovni sveti kot koordinacijski organi za področje programiranja razvoja nove proizvodnje, za področje tehnologije 'dela In za področje služb kvalitete. člani strokovnega sveta so vsi vodje ustreznih služb v obratih. Upravni odbor bo o teh organizacijskih spremembah podrobneje seznanil delavski svet tovarne, ki je sto«: to spremembe že potrdil s statutom tovarne. @ Upravni odbor je potrdil poročilo ¡o realizaciji izvoza za november i. L, po katerem je bil plan izvoza tovarne dosežen s 106,68 %; pian izvoza PSO za tovarno pa s 120,71%. © Upravni odbor je potrdil poročilo finančne sluibe o vezavi zalog skladišč R 3 in R 5 za obdobje januar — september in za obdobje januar — oktober. Za skladišče K 5 je koeficient obračanja zadovoljiv; za skladišča R 3 pa normativ obračanja ni dosežen. © Upravni odbor je obravnaval problematiko proizvodnje obrata števcev in v tej zvezi sprejel predloge, ki jih je vodstvo obrata posredovalo upravnemu odboru za izboljšanje poslovanja obrata: 1. Upravni odbor posreduje upravnemu odboru PSO v nadaljnje reševanje naslednjo predloge, ki se nanašajo na službe PSO: — Izdelati srednjeročno orientacijo izvoza, kar je nujen pogoj za pravočasne in ustrezne akcije v pripravi proizvodnje. — Takoj pristopiti k raznim akcijam (na osnovi predhodnega programa) za večjo prodajo dvotarifnih števcev,-ker so obstoječe kapacitete za to proizvodnjo zelo slabo izkoriščene. — Najkasneje do konca decembra odločiti, za katero tržišče je potrebno predvsem pripraviti proizvodnjo števca E 6, (dalje na 8. strani) Z Izvlečki iz sklepov... (Nadaljevanje s 7. strani) — Do konca decembra proučiti stvarne možnosti povečanja proizvodnje in prodaje števcev G5 in T2, z ozirom na razpoložljive kapacitete montažnih trakov (E5 1600 in T2 550 dnevno). 2. Naslednji sklepi se nanašajo na strokovne službe tovarne, ki so jih dolžne takoj obravnavati in reševati: — Vzpostaviti vse možne stike in oblike sodelovanja z elektrogospodarskimi in drugimi organizacijami, ki vplivajo oziroma odločajo o tarifah in uvedbi naprav za merjenje električne energije. S tem si lahko zagotovimo dragocene podatke za pravilno usmeritev proizvodnega programa. — Zagotoviti potrebna sredstva in tehnične pogoje, da bo reorganizacija proizvodnje sestavnih delov izvedena po postavljenem programu. V zvezi s tem je potrebno čim-prej urediti vmesno skladi- judi nujno dopolniti in pre uredit) poslovanje z dokumentacijo in v večjem obsegu uvesti tipizacijo materiala. 0 Po sklepu DS Združenega podjetja Iskra so z 31. 12. 1966 ukinjene nagrade učencev Poklicnih šol. Zato je upravni odbor po predlogu kadrovske službe odobril za naše učence na Poklicni šoli Iskra 118 štipendij, od 12 do 21 tisoč S din mesečno, odvisno od uspeha ln šolskega letnika. Izbor štipendistov opravi komisija za štipendije v tovarni. @ Upravni odbor odobrava interno, prodajo 30 vrtalnih strojev EVS-08 po znižani ceni 28.000 S din (s prometnim davkom). Nadalje predaja približno 300 dinam za kolo po 1,100 S din (s prometnim davkom). UD odobrava, da se diname kompletira-jo iz rotorjev, ki ne ustrezajo kvaliteti za redno prodajo in iz materialov stare variante diname. 24. februarja smo v 8. številki glasila poročali o rojstvu trojčkov, dveh deklic in fantka. Njih mamica Milena Fajfar, delavka v obratu ATN »Elektromehanika« Kranj je uredništvu odstopila sliko, kjer vidimo vse tri, kako dobro izgledajo in radovedno gledajo v svet. Trojčki so sedaj stari 10 mesecev in šo pri dobrem zdravju. Ker ima mamica z njimi dela več kot dovolj, je zaposlena le 4 ure. Do ji mesecev je bila doma in je v celoti krila denarno nadomestilo socialno zavarovanje. Zdaj, ko dela po štiri ure, pa je za doba 6 mesecev odobril nadomestilo UO tovarne. Naša želja je, da ostanejo vsi še naprej pri polnem zdravju in zadovoljstvu. šče za sestavne dele- v produkciji. Vse to je nujen pogoj za zagotovitev predvidenega obsega in kvalitete proizvodnje, ki bo še posebno kritična z uvedbo novih predpisov Uprave za mere. — Da bi vsaj v dveh letih lahko prešli na modernejše Ijem tehničnih izboljšav na-postopke umerjanja in kon- slednje nagrade: Nagrajeni racionalizatorji v »Elektromehaniki« Po predlogu (komisije za izračuna gosipodirske koristi tehnične izboljšave je uprav- ni možno podati, -Za njuno ni odbor odobril predlagate- prizadevanje bo prejel Anton Fireder enkratno nagrado © Slavko Renko, podmoj-ster v obratu ATN, je prjja- 60.000 S din, Ivan. Marc pa 30.000 S din. © Marjan Kregar, tehnolog v dbatu ATN, je predla- ^202^1^7,°P iSp SBlll^HflSii troliranja, je nujno zagotoviti sredstva in tehnične pogoje za razvoj in izdelavo oziroma nabavo ustrezne opreme. — Z ustreznimi predpisi In drugimi ukrepi je potrebno zagotoviti hitrejšo in pred- izprana Slavku Kregar -----—ttHHg——— nuja 91.500 S din. ;= 5 - - - - bo in deloma tudi gradivo pri izdelavi gumba kode _____. . , 57 404 056. Za'Ustvarjeno go- npodarsko korist 1,200.000 S 42228 in P 43966 .Za ustvarjen gospodarski prihranek (v vsem kvalitetnejšo pripravo proizvodnje. V zveri s tem je ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega očeta PAVLA SVETELA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem v obratu ATN na »liniji releja in gpajkanja« za poklonjeni venec, denarno pomoč, izrečeno ¿ožalje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Hčerki: Marinka Zaplotnik in Silva Kurnik prejel premijo 54.000 din. © Anton Finžgar, podmoj- © Rafael Mohar, podmoj-ster v montaži - števcev, je šter v umetnih masah, je prijavil izboljšavo tehnolo- prfedlagal ikonstrukčijdko škega postopka pri navijanju spremembo na bakelitnem napetdstpihtu Ijav števcev. Z orodju B 28152. Predlog je izboljšavo še je skrajšal teh- ,za tovarno koristen, zato bo noioški postopek za dve de- predlagatelj za njegovo pri-lovni mesti. Za dvoletni pri- zadevnost preje 5.000 S din. hranek 3,146.638 S din bo @ Polde Blatnik, reakaiec prejel Anton Finžgar premijo v Strojni orodjarni, je pri-288.600 S din. javil izboljšavo na orodju - . . , B 27627, s katerim še izdelu- © Anton Fireder iz oddel- gg za Vilčnik števca. ^-a zu preiskavo materiala m g predlogom so zmanjšani Ivan Marc, asistent šefapro- zastoji ter izboljšana Ifcvalite-t^odnje ista izpopolnila spaj- ta> za j-ar ho izplačana Pol-' kalno konico z galvansko za- Blatniku enkrat nagra-scito in njeno dokončno ob- gg ggg g ^jj,. liko. Izboljšava je vredna ^ Jože .Šturm, orodjar pri priznanja, zaradi manjše, po- ¡vzdrževanju bakelitnih oro-rabe bakra, vendar točnega ¿¡ij, je prijavil izboljšavo na orodju B 27627, s katerim se izdeluje kolut številonika kode127. 420 203. S teni so odstranjeni zastoji in izboljša.-na kvaliteta .izdelkov. • Za rediagano izboljšavo bo prejel Jože Šturm enkratno nagrado 80.000 S dih. @ Janez Rekar, strojni ključavničar v oddelku vzdrževanja strojev, , je prijavil koristno izboljšavo na črpalki: ža čiščenje raznih kemikalij v galvaniiki. Predlog je za tovarno.. koristen, ;zato Janezu Rekarju izplačana enkratna nagrada 20.000 S din. Nagrade so določene v škladu s pravilnikom o teh- ■ m Nagometaši »Eiektromehanike« — ekipa ATN 2, ki je dosegla ničnih izboljšavah in racio-L mesto pri tekmovanju ob dnevu republike - naiizacijah tovarne, ABQ RAZPIS ZDRUŽENO PODJETJE »ISKRA KRANJ« Tovarna kondenzatorjev Semič razpisuj e delovno mesto računovodje Poleg pogojev, določenih z zakonom, mora kandidat izpolnjevati še {naslednje pogoje: visoka ali višja šolska izobrazba in 3-letna ustrezna praksa, ali srednja strokovna izobrazba in 5-letna ustrezna praksa. Poizkusna doba ga to delovno mesto je 3 mesece. Družinsko ali samsko stanovanje je zagotovljeno. Razpisni rok: 15 dni po objavi. Kandidat za razpisano mesto naj predloži dokumente v razpisnem roku. ZAHVALA Ob težki izgubi ntoje drage mamice SONJE VANDOT se iskreno zahvaljujem članom delovnega kolektiva ZZA za denarno pomoč, za darovano cvetje na grob pokojnice in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrekli Sožalje. Igor Vandot ZAHVALA ¡¡¡gl Ob smrti moje mame FRANČIŠKE ŽUŽEK se iskreno zahvaljujem kolektivu »Umetne mase« v »Elektromehaniki« Kranj, za finančno pomoč in izkazano sožalje. Hčerka Barbara Dolinar ZAMENJAVA STANOVANJA Zamenjam novo 2-sobno ’’stanovanje pri Vodovodnem stolpu v Kranju za enakega ali večjega kjerkoli v Kranju. ZAHVALA Vsi interesenti naj še obrnejo na telefon 22-221 (int. 559). Ob tragični izgubi mojega dragega očeta TRAVNA S "VNA se najiskreneje zahvaljujem vsem svojim sodelavcem za izkazano sožalje, kakor tudi Id sindikatu za darovani ver hec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Štefan TRAVEN ISKRA — glasilo delovne* ga kolektiva Iskra industrij^ za elektromehaniko telekon munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje urednfl ški odbor — Glavni urednik:' Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izha-; |a tedensko — Rokopisov no Vračamo — Tisk in klišeji! »Cp Gorenjski tisk« Kranj