Leto LXXH., št. 26 J a L]ubljaaa, SlOlENS jjo vsak don popoldne tzvzt do 100 vrst a Din ZSX od 100 do 300 vr* top ust po dogovoru, morami davofc V Jugoslaviji D« 11—^ a Din 2, UtEDNttTVO M UUSLJ ANA, Fedrviilc«! Skossinoveriovo 1*> // jfoersIC v LJubljani it UU5L Pravna zveza med Angliio in Francijo Na včerajšnji seji vrhovnega vojnega sveta so sklenili najtesnejše nikov, ki bo imelo tudi velike posledice za gospodarstva nevtralnih London, 8. nov. br. (Reuter) Snoči je bil objavljen naslednji uradni komunike: Vrhovni vojni svet se je danes sestal v Londonu. Seji so prisostvovali francoski ministrski predsednik Daladier, vrhovni poveljnik vojnih sil general Gamelin, admiral Darlan, general Vuillemin s francoske strani, od angleške pa ministrski pred-sedn k Chamberlain, zunanji minister lord Halifax. minister za koordinacijo narodne obrambe lord Chatfield in letalski minister Wood. Vrhovni vojni svet se je sestnl ob 11.15. Proučil ie vojaški položaj in razpravljal o možnosti njegovega nadaljnjega razvoja. Dosežen je bil popoln sporazum glede najboljšega načina, kako naj bi se v bodoče nadaljevalo sodelovanje Velike Britanije in Francije. Ob zaključku seje vrhovnega sveta je bila obiavljena skupna izjava francoskega in angleškega ministrskega predsednika, v kateri ugotavljata, da je bil na seji sprejet Fklep. da sta se Anglija in Francija odločili za skupno akcijo plode letalstva, municije, dobave surovin, petroleja, plovbe in gospodarske vojne. Nadalje so bili sprejeti sklopi o načinu najboljše uporabe surovin, produkcije vojnega materiala, tonaže itd. Vsaka omejitev izvoza bo odslej določena sporazumno. Tudi program uvoza bo v bodoče za obe državi .skupen, ter ne bosta konkurirali gle- de svojih dobav v inozemstvu. V to svrho bo ustanovljen skupen komite. Komite za koordinacijo dobav začne takoj poslovati. Če bo pokazala potreba, se lahko sodelovanje razširi tudi na druga polja. Obe vladi sta sklenili, da koordinirata svoja vojna prizadevanja do najvišje mere, S tem sta obe vladi dosegli aranžma, ki je bil v zadnji vojni dosežen šele eno leto pred koncem vojne. Odobravanje angleškega tiska London, 18. nov. AA. (Reuter) Anglesko-francosfci načrt o gospodarskem sodelovanju so londonski uradni krogi zelo toplo sprejeli. Po tem načrtu :>e bo sistem trgovine za obe državi ne >amo olajšal, temveč si bosta obe državi na ta način zagotovili na vseh tujih tržiščih najcenejše cene. Ustanovljenih je bilo 6 odborov, ki bodo takoj zaceli načrt izdelovati v podrobnosti. London, 18. nov. AA. Ves angleški tisk soglasno odobrava sklep vrhovnega vojnega sveta, ki se je včeraj sestal in no čigar seji je bilo objavljeno, da bosta Anglija in Francija odslej na gospodarskem polju skupno nastopali. »Daily Telegraph« pravi, da bo ta sklep mnego pripomogel do končne zmage. List pričakuje močan odmev v nevtralnih državah. Mirovno posredovanje zaključeno Italija in Španija za integriteto Belgije — Italijanski tisk napoveduje, da bo Nemčija sedaj osredotočila vso svojo akcijo na zapad in izvršila letalsko ofenzivo proti AngCji Amsterdam, 18. novembra. AA. (Štefani). Po obisku nizozemskega veleposlanika v Berlinu pri nemškem zunanjem ministru v. Ribbentropu se smatra, da je politična faza nizozemsko-belgijskega posredovanja končno zaključena. Bruselj, 18. novembra. AA. Agencija Bel-ga poroča, da so netočne vesti, da sta ho-landska kraljica in belgijski kralj zaprosila za sodelovanje poglavarjev nordijskih držav za formuliranje mirovnih pogojev. Oslo, 18. nov. e. V razgovoru, ki ga je dal listu »Tidens Tegn«, je norveški zunanji minister Khot izjavil, da bodo tudi ostale nevtralne države podpirale Belgijo in Ho-landsko v njunem prizadevanju za dosego miru v Evropi. Na vprašanje ali bi države oselske skupine stavile predlog za mir, če bi se predlogi holandske kraljice in belgijskega kralja pokazali za neuspešne, je Khot rekel, da kljub velikim simpatijam, ki jih skandinavske države čutijo do Belgije in Holandske, ne vidijo razloga v tem trenutku za tak korak. Pariz, 18. nov. mp. Havas poroča iz Bruslja, da sta španska in italijanska vlada sporočili nemški vladi, da sta Španija In Italija Interesirani na belgijski integriteti. Bruselj. 18. nov. mp. (DNB). Kralj Leopold je sprejel v daljši avdijenci predsednika vlade Spaaka In ministra za narodno obrambo, generala Denisa. Italijani o nemških namerah Rim, 18. nov. e. Po neuspehu holandsko-belgijskega prizadevanja za mir poudarja Italijanski tisk, da so odnosa ji vojskujočih se držav z diplomatske strani popolnoma prečiščeni in da je v najbližji bodočnosti pričakovati oborožene akcije s strani Nemčije. V zvezi s tem poudarjajo listi, da je Nemčija sedaj točno definirala svoje vojne namene, Id so izraženi s tem, da Je treba uničiti angleški imperij in angleško hegemonijo na svetu. Tako pravi »Corriere della Sera«: Nemčija še vedno upa, da bo mogla nekega dne prepričati Francijo, da se v imenu kontinentalne solidarnosti pridruži Nemčiji in to tembolj ker med tema dvema državama ne obstoji noben direktni spor in se Nemčija ne želi boriti proti Franciji. Nemško stališče bo prišlo do izraza tudi ▼ teku nadaljnjih operacij. Pričakujejo, da bo Nemčija izvršila letalsko ofenzivo proti Angliji, pri čemer bo Francijo pustila pri miru, da z njo v ugodnem trenutku stopi v stike. V Italiji smatrajo, da bo Nemčija vso svojo akcijo osredotočila na zapad in da so popolnoma neosnovane in netočne vesti o operacijah na jugovzhodu Evrope. RIM, 18. nov. e. Po informacijah berlinskih dopisnikov italijanskih listov nemški politični krogi poudarjajo, da so zadnji poskusi za vzpostavitev miru doživeli neuspeh in sicer po izključni krivdi Anglije, proti kateri se sedaj izvaja ojače-na kampanja v tisku. Nemški službeni krogi poudarjajo, da je francoska teza o vzpostavitvi ne samo Poljske in Češkoslovaške, temveč tudi Avstrije diktirana od Anglije, katere cilj je, razcepljenje Nemčije. Rajh zaradi tega ne bo, kakor se tendenciozno trdi v sovražni propagandi, usmeril svoje akcije proti nevtralnim državam, temveč bo z direktnim napadom pokazal, da se Anglija ne more ubraniti vojnega vpada. Kdaj bo ta napad, pri katerem bo sodelovalo vse nemško letalstvo, izvršen, se ne more reči. Sovjetsko-nemška posvetovanja Berlin, 18. nov. e. Sovjetski veleposlanik Skvarcev je včeraj dopoldne prišel v Wilhelmstrasse. Njegov obisk je trajal dve uri in o njem nI bilo mogoče dobiti nobenega obvestila. V političnih krogih se temu obisku sovjetskega predstavnika v zunanjem ministrstvu pripisuje velika važnost, ker vse kaže, da se razgovori ne vodijo v okviru zadnjega nemško-ruskega gospodarskega sporazuma, temveč da gre za vzpostavitev ozkih zunanjepolitičnih stikov. Tudi VUjem se je ogUsU Doorn, 18. nov. AA. (Havas). Bival nemški cesar Viljem je izjavil, da ne vem je v možnost, da bi Nemčija napadla Nizozemsko. Iz najbližje okolice bivšega cesarja demantira jo vesti, da bi se bivši cesar nameraval preseliti na Portugalsko. Izrazil pa je iz zdravstvenih razlogov željo preseliti se na Krf, kjer ima tudi sedaj ie posestvo. Vendar je tudi ta načrt opustil. Vse, ki pridejo v stik z bivšim cesarjem, izjavljajo, da ga moči že precej zapuščajo. Vojvoda Wlndsorski na francoskem bojišču LONDON, 18. nov. AA. Posebni dopisnik Reuterja z bojišča poroča, da se je vojvodi Windsorskemu ponudila prilika, da obišče glavni del francoske vojske ter se seznani s poveljniki posameznih oddelkov v prvih bojnih črtah. Vojvoda Windsorski je bil navdušen, ker vlada med vojaki odličen duh. Opazil je, da obstoja razlika med sedanjimi vojaki in onimi iz svetovne vojne. Veliko število višjih in nižjih častnikov je bilo v svetovni vojni ter zato mnogo bolj razumejo potrebe vojakov. Na njegovo zahtevo so mu predložili listo 250 imen vojakov, ki nimajo svojih rodbin in ki zaradi tega od doma ničesar ne dobivajo. Vse te vojake je vojvoda obdaroval. Angleška naročila letal v Kaliforniji NEV YORK, 18. nov. AA. (Reuter). Velika letalska tovarna v Kaliforniji je dobila te dni od angleškega letalskega ministrstva naročilo za 400 šolskih letal v vrednosti 17 milijonov dolarjev. Izve se, da boaista tovarna dobila v toku t. L ie več naročil, »Times« smatrajo, da ie na ta način ustanovljena pravna zveza med Anglijo in Francijo. Napredek, ki je bil d usedaj dosežen na gospodarskem in diplomatič- nem polju opravičuje najleoše nade. Pariz, 18. nov. :, (Havas) Današnji pariški dnevniki posvečajo največjo pažnjo včeraj šn j emu sestanku zavezniškega vojnega sveta in naglašajo. da je to od pri-četka vojne eden najpomembnejših dogodkov, zlasti kar se tiče finančnega in gospodarskega sodelovanja obeh zapadnih demokracij. Posebno podčrtava jo listi, da je bila dosežena ta koordinacija na gospodarskem, političnem in vojaškem polju že takoj v začetku vojne, dočim je bilo to v letih 1914—1918 v svetovni vojni doseženo šele postopoma. Posebno važnost pripisujejo listi ustanovitvi posameznih odsekov za letalstvo, oboroževanje in surovine, petrolej, živila, pomorski promet in gospodarsko vojno ter še sedmega odseka, odnosno odbora, katerega naloga bo koordinacija glede na poslovanje ostalih šestih odborov. Ustanovljena bo skupna nakupovalna centrala obeh zavezniških držav in vse nevtralne države, ki so v gospodarskih stikih z Angliio in Francijo, oziroma, ki dobavljajo zaveznicam razno blago, bodo 1 ari k o izvršile svoje dobave le Dreko te centrale. sodelovanje zavez-in vsega sveta Na ta način bo poslovanje poenostavljeno, doseženi veliki prihranki in dana garancija za stalne stike med zavezniki in nevtralnimi državami, ki bodo imele poleg tega še garancijo, da bo blago v spremstvu francoskih in angleških vojnih ladii dospelo na svoj cilj. Francoski državniki so se vrnili v Pariz London. 18. nov. i. (Havas) Po končanem vojnem posvetovanju so predsednik francoske vlade Daladier, maršal Gamelin, general Vuillemin in admiral Darlan snoči zapustili London in se vrnili v Pariz. Hkrati je z njimi odpotoval tudi angleški vojni minister Hoare Belisha, ki bo v spremstvu vrhovnega poveljnika angleške vojske generala Gorta obiskal fronto, nato pa bo imel razgovore z Gamelinom •n Daladierom. Angleški vojni minister na zapadni fronti London, 18. nov. s. (Reuter) Angleški vojni minister Hoare Belisha Je dospel v Francijo in je na noti na fronto, kjer bo več dni inspiciral angleške čete ter obiskal tudi francoske postojanke. Nato odpotuje v Pariz, kjer bo imel posvetovanja z ministrskim predsednikom Daladierom in vrhovnim poveljnikom zavezniške voj- generalom Gamelinom. Dogodki na češke Uradu« akademikov Praga, 18. nov. e. (DNB) Že delj časa je skupina čeških intelektualcev s predsednikom dr. Benešem skušala rušiti mir in red na Češkem in Moravskem z manjšimi in večjimi upornimi dejanji. Ugotovljeno je bilo, da so kolovodje te akcije tudi na čeških visokih šolah. Ker so se 28. oktobra in 15. novembra tega leta ti elementi tako spozabili, da so proti posameznim Nemcem nastopali tudi fizično, so češke visoke šole zaprte za tri leta. Nato je bilo 9 izvršiteljev teh dejanj ustreljenih, mnogo udeležencev pa aretiranih. New York, 18. nov. s. (Associated Press.) Uradno potrjujejo, da je bilo 9 čeških vi-sokošolcev v Pragi ustreljenih. Naglašajo, da so take mere potrebne, ker je Nemčija v vojni in ne more izbirati načine postopanja. Berlin, 18. nov. e. S službenega mesta izjavljajo glede na ustrelitev čeških dijakov naslednje: Ta ukrep se zdi v prvem trenutku preveč strog, toda je brezpogojno potreben glede na to. da je Nemčija v vojnem stanju. Vlada protektorata ie postopala v popolnem soglasju s protektor jem rajha. Delovanje dijaštva je omejeno le na Prago, dočim v ostalih delih protektorata vlada popoln mir. V nemških krogih poudarjajo razumljivost, da mlade, razgrete dija- o ustreli tvf 9 in o številnih aretacijah ške glave, vzgojene v duhu povojne češkoslovaške republike, niso zadovoljne s sedanjim stanjem. Ni izključeno, se dodaja, da se bodo podobni dogodki odigrali tudi v zasedenem delu Poljske. V mirnem času bi Nemčija prešla preko teh dogodkov, toda v vojnem času je treba take ukrepe brezpogojno izvesti. Praga, 18. nov. e. (»United Press«). V zvezi z akcijo proti češkim visokim šolam so včeraj Nemci aretirali 1200 akademikov. Najprej je bilo aretiranih 2000 slušateljev, a pozneje jih je bilo 800 izpuščenih. Ker je standarda SS »Adolf Hitler« pred dnevi, zapustila Prago, so prispeli v češko prestolnico včeraj drugi oddelki SS, tako da jih je v Pragi okoli 10.000 mož. To so standarde »Deutschland«, »Germania« in »Fuhrer«. V dobro poučenih krogih smatrajo, da je treba pričakovati nadaljnjih ostrih intervencij tudi v drugih slojih češkega javnega življenja. Po objavi, da je bilo ustreljenih 9 čeških dijakov in da je bilo mnogo aretiranih, je bila Praga snoči kakor izumrla. Meščani češke narodnosti niso zapustili svojih hiš. Pariz, 18. nov. s. (Havas) Z Dunaja poročajo, da je bilo takoj po monakovskem atentatu izvršenih v Češko-Moravski 6000 aretacij. 600 Cehov je bilo odpremljenih v koncentracijska taborišča. ■ i Kaj zahteva Moskva od Finske Sovjetska agencija je objavila katerih Finska doslej ni mogla sprejeti Helsinki, 18. nov. e. Vsi tukajšnji listi objavljajo skoraj brez vsakega komentarja sovjetsko stališče, ki ga je podala te dni agencija Tas. Ruske zahteve so takole formulirane: 1. Ruska meja v Kareliji se mora popraviti tako. da bo oporišče za zaščito lje-ningrajskega industrijskega centra proti vojski, ki bi preko finskega ozemlja lahko ogrožala Ljeningrad s pomočjo moderne artiljerije. 2. Sovjetska Rusija želi dobiti dva polotoka v severnem Ledenem morju, ki bosta oporišče za rusko pomorsko brodovje. ker Finska ne more utrditi teh položajev. 3. Mora se postaviti zaščitna črta tudi v Finskem zalivu, v katero se mora vključit: Kojvitovsko pogorje in sedem otokov v bližini ruske kronštadske baze. V tukajšnjih krogih se k temu dodaja, češ da sovjetski tisk oči vidno ne smatra, da je vse to nevarno za Finsko. Rusija misli, da se njene zahteve strinjajo z interesi Finske in zatrjuje, da ji nihče ne bo preprečil izpolnitev teh zahtev. Moskva, 18. nov. mp. Tas poroča iz Helsinkov: Finski list »Suomen Pientilelia« poziva vlado, naj ne troši brez potrebe denarja za mobilizacijo in evakuacijo. Vlada je natančno obveščena, da Rusija ne namerava nasproti Finski pod vzeti nobenih vojaških akcij in zato bi lahko Finska porabila denar za druge namene. 18. nor. a. (Havas) Rusko ča- sopisje nadaljuje z napadi na Finko, pri katerih pa nista udeležena vladina lista »Pravda« in »Izvestje«. Pač pa piše »Kotn-somolskaja Pravda«, da utegne Finsko zadeti enaka usoda kakor Poljsko. List prinaša tudi poročilo, da je bil na ruskem ozemlju ob finski meji zajet finski vohun. Kaj je z Litvinovlmt MOSKVA, 18. nov. AA. (Havas): Vesti o imenovanju Lit vinova az šefa informativnega oddelka osrednjega odbora Sovje-tov se niti ne potrjuje niti ne demantira. Ako je Litvinov v resnici imenovan za vodjo omenjenega oddelka, potem se srna t ra, da je to neke vrste sinekura ali penzija, da bi lahko živel, ker navzlic dolgoletnemu službovanju ni postal bogat. Litvinov še nadalje stanuje v poslopjuu komi sari a ta za zunanje zadeve. Na razpolago ima še vedno lep avtomobil. Moskva, 18. nov. mp. (Tas.) Med Nemčijo in Rusijo je bila včeraj v Moskvi podpisana pogodba o medsebojni izmenjavi prebivalstva v zasedeni Poljski. Po tej pogodbi se bo v Nemčijo izselilo 150.000 Nemcev iz ozemlja, ki ga je ninrirTTi Busija, iz ozemlja, ki ga je zasedla Nemčija, i pa se bo izselilo v Rusijo milijon Beio-I * Ukrajincev. Is notranje politike DVA NOVA POLITIČNA LISTA Zabeležili smo že. da je v Beogradu izšla prva številka lista »Srpski glas«, ki ga izdaja zadruga Sloboda, urejuje pa književnik Dragiša Vasic. List ima podnaslov »Jaka Srbija, jaka Jugoslavija .<. Uvodnik pravi med drugim: Prišel je čas. da se sliši čisti glas Srbije. Zato smo sklenili, da nadaljujemo tradicije Srbije, ki Je iz beograjskega pašaluka ustvarila šunu'di-Jo, Srbijo m Jugoslavijo. Treba Je slikati srbski glas brez vseh tujih vplivov in strankarskih predsodkov, da bi tako *rb-stvo moglo prepojiti Jugoslavijo s svojim borbenim duhom in jo izroi iti potomcem kot svetinjo. Jugoslavija mora biti duhovno in materialno tako močna, da se bo mogla vedno zoperstaviti vsem navalom. Ena suvereniteta, ena državna Ideja, en borbeni duh. en cilj. to so glavni pogoji, da ostane Jugoslavija naša sigurna r\ ščitniea. O vseh ostalih vprašanjih se moremo sporazumeti v urejeni in pravni državi. V Jugoslaviji So Srbi najštevilnejši ter imajo največ državniških izkušenj. Zato so jim ostali Jugosloveni priznali pravico prvenstva med enakopravnimi. Nikomur ne odrekamo pravice, da se bori za prvenstvo. Mi želimo, da ga Srbi ne ebdrže samo na temelju svoje sijajne preteklosti, temveč hočemo, da si ga zaslužijo s svojo modrostjo in bodočim delom v ujedinjeni jugoslovenskj državi. Vidimo novo pokolenje. ki bo pokazalo, da šele sedaj prihajajo pravi Srbi. ki bodo izvršili preporod Srbije in s tem preporod Jugoslavije .Pozivamo vse poštene Srbe in Jugoslovene k delu.« V Banjaluki pa je izšla prva številka lista »Srpsko Jedinstvo«, ki ga i "1 •. , • in urejuje K ost a Majkić. znani pristaš dr. Laze Markovića. V članku »O sporazumu« piše urednik, da. bi bilo prezgodaj govoriti, da Je sporazum med Srbi in Hrvati ie ustvarjen. Sporazum Je bil samo dosežen, bodočnost pa bo pokazala, če bo ustvarjen v splošno zadovoljstvo Srbov in Hrvatov. Bil bi pretiran apetit, če bi se pojavilo pri Hrvatih stremljenje, da bi dobili tudi to, do česar nimajo niti malo pravice. Tako stremljenje Ki moglo roditi novo neM«*go, kar bi bilo nesreča tako za Hrvate, kakor za Srbe in za vso državo. Končno svari Majkić pred borbo med Srbi in Hrvati za muslimane, ker bi to moglo zelo Škodovati sporazumu, ki Je bil tako potreben državi. KAJ PRIČAKUJE DALMACIJA od SPORAZUMA? Pravkar izišla številka splitskega »Narodnega lista« priobčuje uvodnik o »Problemu primorske oblasti«, v katerem pravi med ostalim: »Zmagalo Je ono hrvatstvo, ki po našem mišljenju ni bilo hrvatstvo naših davnih niti sedanjih tradicij. Prepričani smo, da se Je tako hrvatstvo moglo roditi samo v ostri opozici.fi težkih prilik, v katerih je živela DalmaeiJa in kot plod razočaranja ter neizpolnjenih nad. Globoko smo u ver jen i, da bo to hrvatstvo v konstruktivnem in odgovornem delu prišlo na pravo pot. Zmaga, ki Jo predstavlja sporazum, zahteva od nJega stalne odgovornosti. Z odgovornostjo pride iztreznjenje. Hrvatstvo v borbi brez par-dona, rojeno v nezadovoljstvu, more biti «amo destruktivno hrvatstvo. Prepričani smo ter upamo, da bo hrvatstvo Dalmacije, ki sedaj prevzema odgovornost, čimprej postalo staro in konstruktivno hrvatstvo, čeprav aa novi osnovi. Toda — mi poznamo naš narod! — ako bodo odločilni činitelji v Zagrebu pogrešili, in nam namesto gospodarskega življenja dajali fraze o morju kot dr. BIčanič — ki Je sicer zelo dobro govoril, dokler ni iliri v politiko — in namesto popolne decentralizacije, katere Je Dalmacija od davnih časov bolj vajena ne*ro katerakoU druga naša pokrajina, dajali lepe besede dr. Krnjeviča — ki Je sicer govoril zelo laskavo — potem bo šla Dalmacija po onem pota. ki ga predvidevajo mnom spoštovani očetje in prečastita ffo#T*od» makarskega dekanata... Popolno administrativno decentralizacijo v okviru banovine Hrvatske, a, ne »Izpostave«, gospodarski preporod, a ne predavanja! To bi mi skromno priporočili gospodi v Zagreba.« »ORGANIZACIJA HRVATSKIH POLITIČNIH OBSOJENCEV« je s svojo akcijo za zbiranje darov in denarnih podpor dosegla ie velik uspeh pri zagrebškem prebivalstvu. Med prvimi so darovali: Mestna hranilnica v Zagrebu din 5800, Prva hrvatska štedionica din !000 Trgovinska zbornica din 1000 itd. — Omenjena organizacija Jo tudi dosegla, da sta bila v Varaždinu vsaj začasno nastavljena kot mostna policaja St. Tomašić. ki Je bil obsojen aa 28 let Ječe in St Sabol. ki Je bO akaojcu na dosmrtno Ječo po zakonu o zmočiti države. Oba sta bila deležna zadnje amnestije sa politične zločince. 35.000 pilotov na leto OTTAWA, 18. nov. s. (Havas). Tehnične m finančne vprašanja glede vežbanja letalcev iz vsega angleškega imperija v Kanadi bodo rešena v prihodnjih dneh. Po dosedanjih podatkih bo izvežbanih na leto do 25.000 pilotov, od tega 10.000 že v prihodnjih mesecih. Na razpolago bo za trening 8000 letal, ki bodo nabavljena v Zedinjenih državah, Kanadi in Angliji. Letalci se bodo vežbali na 100 letališčih Stroški vežbanja so proračunani na K milijonov tj ■SSS* »SLOVENSKI NAROD« eobota, IS. novembra 103». 4 1JJ L ...X.... >....... Stev f>3 I, Opozorilo o* ra*^ev-S *rHoribor 17. novembra™ % AMjivega V jutru ob času, ko naj bi bila »mala an- - wehr« proti dogovorom tanta«: Maribor-Lipmca-Gradec nepi4čako- | *e voj£vke poMJ««Ri vano napadla ki si osvojila ie tc4aj nas i Maribor, so posebno tisti med starimi Mariborčani, ki so v tfcj trdni Veri prespali noč od 22. na 23. novembra, pač začudeno brali na uličnih vogalih nalepljene v slovenskem in nemškem jeziku natiskane le- * Eake — Maistrov ražorožitveni razglas, i* aterega nastopno posnemamo najvažnejšo odstavke. Meščan je in delavci! Mestno »Schutzwehr« sem zaradi njenega nepostavnega m občenevarnega početja razpustil: njeno razoroževanje je v teku. Mehčani in delavci! »Schutzwehr* mesta Maribora jc obstojala večinoma, žal, iz takih elementov, da jim nisem mogel več zaupati vašega blaga in življenja. Na straži stoječi udje mestne »Schutzwehr« so sami plenili, ropali, streljali na ljudi in so tako tvorili ne več »Schutzvvehr«, temveč deloma drhal, ki se je moramo bati. Od udov mestne »Schutzvehr« storjene zločine bom objavil v listu »Marburger Zeitung«. Na to veliko in nevarno napako sem opetovano opozoril zastopnike mestne občine, toda naletel sem pri tem vselej le na gluha ušesa. Razen tega sem danes izvedel da mostna »Schutz-. _- —in v sisanju vas- ice vojake poAjfitflati nara«ay«lpm«ti moja $ete in miti vplivne plfafkffnake osebe ta talce. Zato tam to ukrenil ki za- ^oVeinF ■ * * Državno orožje vsake vrste, munldjo. opravo in montaže morajo pripadniki tiritst-ne *Schutzwehr« do 12 ure Opoldne oddati, m sicer ti. ki so na severnem brega Oni-ve, v domobranski vojašnici oni na južnem bregu Dravef v" fophičSTsIci vdtasnic?. "* Udom mestne »Sehutzwehr« Izstavljene legitimacije nimajo nobene veljave več. Pripadniki bivše »Schutrvvehr« ao po oddaji navedenih predmetov prosti in se morejo v Maribora posvetiti svojemu Civilnemu pokljcu, če se pokorijr mojim odredbam in so rojeni Mariborčani Uaje mest-ne »Schutzwehr«, ki niso Mariborčani, morajo še danes pred mrakom zapustiti mesto. Jugosloveni. ki niso Mariborčani, a so pripadali mestni »Schutzwehr«, se morajo do 12. ure opoldne zglasiti v domobranski vojašnici, da dobe izkaznice. Z udi bivše »Schutzwehr*. ki se temu povelju ne pokorijo brezpogojno, se bo postopalo kot z uporniki. Vrhu tega morajo vsi prebivalci mosta Maribora državno orožje in municijo od- Mita Hi miru dati... PrMrtrankah in~e baaab, v katerih se, kakor saj domneva, l—na orožje in uje>« ničija, bofla odredil hišna ptetekave. ------ Tega pa-jiltem ukrenli sopar vas a ie zoper mešat Maribor, atarva* Storim le to. kar sem petfaaatopu evofe eluf be obljubil: skrbeti za mir m red. ta varoeet vašega-življenja in Mstfa, in hočem drsati to tvojo 1 obljubo. - - * ?r h Politična uredba mosta Maribor sa i tem ne dotakne aa noben način, mostni upravitelja ostanejo na svojem mestu. Danes od 12. ure smejo nositi vojaško uniformo samo moje tate. osebe vodstva, vojaškega transporta, osebe sanitete ... Meščani in delavci! Ne bojte se! Moje čete so danes tako močne, da roi^Je lahko brez druge pomoči vzdržati red. Po moči bom skušaj vaš trdi položaj v zadnjih tre-" nutkih sedanjega težkega časa izboljšati. Dokler mojim naredbam ne nasprotujete, ste pod mojim osebnim varstvom m bom vsako vam prizadeto krivico najostreje kaznoval. Nasprotno pa vas svarim pred vsako nepremišljenostjo, da se zabrani razglasitev prekega soda. Jaz m moji častniki smo odločni in močni dovolj z našimi vrlimi Četami zadušiti vsak upor, če je potrebno, s najostrejšo silo. Maribor, dne 23. novembra 1918 General Maister Leopoldov sejem v Gornji Radgoni ]e bil letos za polovico slabši kakor lani — Merilo dobre in slabe letine Gornja Radgona, 16. novembra že od pamtiveka velja Leopoldov sejem za vse obmejne kraje Prlekije, Prekmurja, Slovenskih goric in ApaČke kotline kot nekako merilo dobre in slabe letine. Pred svetovno vojno, ko reka Mura ni tvorila državne meje, se je ta sejem vršil istočasne tudi v sosedni nemški Radgoni ter je slovel daleč naokrog kot eden največjih sejmov na vsem Štajerskem, čeravno Je bilo letos vreme ugodno, ni bilo zaželenega in pričakovanega obiska. Vzroke je iskati pred vsem v občutni gospodarski in denarni krizi, ki tare našega kmeta, kojega kupns moč je od leta do leta manjša ter se ist omejuje pri nakupu le na najpotrebnejše To leto sadje ni obrodilo ln izpadli so vsi zadevni dohodki, a vinska letina je bila za tretjino slabša od lanske. Naš vinogradnik in kmet doslej vsa leta s skrbio pričakuje zimo. ko so vinske cene skrajno nizke tako, da pri prodaji jedva doseže izkupiček za kritje obdelovalnih stroškov skozi vse leto, kamoli, da bi za silo oblekel svojo številno družino, ki gleda plaho skozi prag nastopajoče zime. Vsa potrebna oblačila si namreč prebivalstvo za zimo nakupi običajno na Leopoldovem sejmu z izkupički, ki jih doseže v jesen. Toda letos je veljalo geslo, kakršni dohodki, taka kupčija. Sadje ni obrodilo, vinske cene sla- be, živino je moral marsikdo radi pomanjkanja krme prodati že med letom. Po obisku računajoč je bil letošnji Leopoldov sejem za polovico slabši od lanskega. Glede obiskovalcev iz Murskega polja in nižje so ki ive tudi slabe zveze z vlaki. Kramarji so že 4 dni pred sejmom prihajali, da si zasigurajo prostore za svoje stojnice, katerih je bilo letos skupno 345, med temi največ oblačilne stroke. Kupčija je bila povprečno za 50«^ slabša od lanskoletne, ko so imeli ljudje denar za prodano sadje, ki je lansko leto precej dobro obrodilo. Živine je bilo prignane 119 glav, od teh prodano le samo 66 glav, cene pa so bile skrajno nizke, čeravno se obeta izvoz in s tem v zvezi porast cen, katerih pa zaenkrat še ni občutiti. Obiskovalcev je bilo jedva okrog 3000 taka, da to leto ni Dilo posebne gneče. Zeparjev pa ni manjkalo in je bilo neka] manjših tatvin denarja neprevidnim ženskam, ker je vestno oko postave skrbelo za točen red. Pač pa bi bilo zelo priporočljivo, da bi občina v bodoče prepovedala postavljati stojnice v ozki ulici med carinarnico ln hišo g. Halbartha ter proti obmejnemu murskemu mostu, ker je tu navadno največja gneča in polje za loparje, ki izkoriščajo stisko ljudi. Uboj v Gorci pri Podlshniku Krvavo fantovsko obračunavanje — Namesti* psa ustrelil človeka Maribor, 18. novembra Bilo je okoli 20. ure dne 24. julija t. L, ko so našii ljudje v Gorci pri Podlehniku na občinski cesti mrtvega 21 letnega posestniškega sin aJosipa lica. Prvotno so ljudje domnevali, da gre za roparski umor, toda v teku preiskave, ki so i o vodili orožniki, je bilo dognano, da ie postal nesrečni Ilec žrtev uboja, ki ga je izvršil 22 letni posestniški sin Albert Predikaka iz Podlehnika Glede vzrokov uboja, ki ga je aretirani Albert Predikaka tak o i priznal, so orožniki dognali naslednje: Med Albertom Predikako in drugimi fanti iz Gorce ie bilo že deli časa neprijateljsko razmerje in sicer zaradi tega. ker so se fantje iz Predikake norčevali ter so ga imeli celo za malo omejenega, oa tudi zaradi tega. ker je bil kar s petimi fanti v sporu zaradi nekega dekleta. Med temi fant: je bil tudi pokojni Josip Ilec in Albert Predikaka. ki so je ostalih fantov bal. Je živel v prepričanju, da ga bodo fantje pretepli, če ga bodo dobili v roke. Kritičnega dne, t. j. 24. julija t. 1. ie šel Predikaka v Gorco proti Igličevi hiši. da bi vprašal, če bi smel priti kosit. V istem času se je vračal pokojni Josip Ilec a svojo 10 letno sestro iz Jurovcev proti domu. Ko sta se srečala, je nastal kratek prepir. Ilec je dvignil roko. v kateri je Predikaka zagledal neka i svetlega, misleč, da je samokres. V nasledniem trenutku je pkočil Predikaka v vinograd, kler je izruval kol ter z njim navalil na Uca in ga udaril po hrbtu. Zatem je Predikaka zbežal. Toda Ilec ie tokel za njim. Ko ga je bil že skerai dob tel. se je Predikaka nenadoma obrnil ter s kolom spet navalil na lica ter ga parkrat udaril s kolom s tako silo po glavi, da mu je raz- bil lobanjo. Po delanju ie Predikaka pobegnil, vendar so ga orožniki že naslednjega dne izsledili in aretirali. Pri zaslišanju je svoje dejanje skesano priznal, toda izgovarjal se je, da je ravnal v silo-branu. Zadeva se je obravnavala danes dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Albert Predikaka se je moral zagovarjati zaradi obtožbe državnega tožilca, da ie zakrivil smrt pokojnega Josiua lica. Tudi pri današnji preiskavi se je obtoženi Predikaka zagovarjal kakor v preiskavi Razprava ob zaključku lista Še ni bila končana. o Mali kazenski senat mariborskega okr. sodišča pa je danes obravnaval tudi žalosten primer, ki se ie pripetil dne 9. septembra t 1. v Ločici pri Sv. Urbanu, ko je neki 22 letni ključavničarski pomočnik Miroslav Reš streljal z lovsko puško proti lovskemu čuvaju Janezu Mesarcu ter ga zadel s šlbrami v noge. trebuh ter spolni ud. Mesarca so prepeljali v bolnico, kier se je zdravnikom posrečno, da so mu s takojšnjo operacijo rešili življenje. Storilca so orožniki aretirali Prvotno ie odločno tajil, da bi bil streljal na lovskega čuvaja. Skušal je zvaliti krivdo celo na svojega brata, pod težo dokazov pa je Reš končno vendarle oriznaL da ie streljal na lovskega čuvaja, ki da ga je zadel po nesrečnem naključju. Reš namreč pravi, da je hotel ustreliti čuvaievega psa. Pri tem pa nI opazil čuvaja Mesarca, ki ga ni videl. Psa pa ie hotel ustreliti zaradi tega. ker da mu ie lovski čuvaj Mesar ec že dva psa ustreliL Razprava proti M'roslavu Rešu ob zaključku lista še ni bila končana. Mar barske in okoliške novice — Obsojen pohotnef. Včeraj smo poročali o kazenski razpravi, ki ae je vršila pred mariborskim malim kazenskim senatom proti 361etnemu hlapcu Francu Maj-čeniču, ki se je spozabil nad še ne 14 let starima hčerkama svojega gospodarja V Janževi gori pri Selnici ob DravL Ema, 121etna hčerka je celo zanosila in rodila otroka. Tudi je bil Majčenič obtožen, da je skušal napraviti silo gospodarjevi ženi. V tajni razpravi je bil Franc Majcen č obsojen na 7 mesecev strogega zapora tor na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. Državni tožilec dr. Trampuž je zaradi nizke kazni prijavil priziv in revizijo. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Čemer, prise cinika sta bila s. o. s. Lečnik m dr. Germovšekr .__Konkurentu skoraj razbil glavo. V Žoiaždh je neki raznaSalec kruha napadel .svojega 291etnega konkurenta Antona Vrb-njaka ter ga s kamnom udar 1 ■ tako silo po glavi da se je Vrhnjak zrušil na tla m obležal nezavesten. Prepeljali so ga v £š • Napadalca, nekega JErnesta H., ao broEp'*^ cv^ciiU državnemu tožTstvu. Pri fjhčiišanju je Ernest H. ' dejanje priznal, dejal pa je, da je Vrbnjaka napadel zaradi tega, ker je prodajal kruh v njegovem okolišu. — Spet tri žrtve cestnega prometa. Pri opekarni v KosaJdh je prišla ezletna hišnica Julijana Roškar iz Počehove pod ko-lesje nekega tovornega avtomobila. Roškar jeva je obležala s telkimi poškodbami na glavi ln zlomljenima rokama. Mariborski reševalci so težko poškodovano Roakar-jevo odprernth ▼ bolnico. Njeno zdravstveno stanje jo zelo resno. — Na banovinski cesti pil Selnici ob Dravi je povozil moto-cikllst Blatno posestnikovo hčerko Katarino Urbasovo, ki ima težke notranje poškodbe ln poškodovano glavo. Prepeljali so jo v bolnico, MotocikHst zd obstal in je v divjem tempu pobegnil. Sedaj poizvedujejo za njim orožniki. — Na Tržaški cesti je prišla pri prečkanju ceste pod kolesje nekega tovornega avtomobila 281etna posest -nikova lena Jožefa Lozej iz Radizela, Id je obležala z zlomljeno levo nogo. Tudi Loze jeva se zdravi v mariborski bolnici. — Premislil st Je. Kmalu po polnoči je službujoči stražnk opazil na Aleksandrovi cesti nekega sumljivega moškega. Izkazalo se te, da gre aa 5Dietnega Ivana Rozmana, ki je pravkar prišel peS in skrivaj preko meje, kamor je sel skrivaj pred 14 dnevi. Pri zaslišanju je dejal, da mu življenjske prilike onstran meja nrav nič ne ugajajo. Zaradi tega se je rajš. spet vrnil v domovino. Za »sprehode preko meje bo primerno kaznovan. — Čigav je pes? K Utografu Janku Bajcu v Metelkovi ulici 7 se je zatekel pes dobermanske pasme, ki ga lahko dobi lastnik pri omenjenem naslovu. — Tatvino koles na dnevnem rodu. Tekom včerajšnjega dno sta bili ukradeni dve kolesi. Oškodovanca sta elektroroon-ter Martin Fras, stanujoč v Stolni ulici 3. ki mu jo doslej še neznan tat odpeljal iz dvorišča hiše številka 24 v Slovenski ulici kolo znamke »Brandenburg« z evid. štev. 21928, ter trgovski pomočnik Leopold Asin-ger iz Gozdne ulice 5, ki mu je izginilo kolo izpred neke gostilne na Betnavski cesti. Asingerjevo kolo je znamke »Pequet« ter ima evidenčno številko 2—22615. — Nočno lekarniško službo imata od danes naprej Maver jeva lekarna pri zamorcu v Gosposki ulici 12, tel. 28—12, ter Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22- 13. — Petkov ribji trg Je bil še precej dobro zale žen. Rake so prodajali po 32 din kg, mole po 18. kalamaje po 24, sipe po 12, ciple po 18 do 20, orade po 28 do 34, belice po 8. gir ce po 10 do 11 din za kg — V Ljudski univerzi predava dne 24. t. m. vseučiliški profesor dr. Ljudevit Haupt-man iz Zagreba o revoluciji in militarizmu. Predavateljev sloves bo nedvomno privabil storimo mariborsko občinstvo v dvorano Ljudske univerze. — Obletnica razorožitve »Zelene garde«. V četrtek dne 23. i. m. trna tukajšnji peš-polk svojo slavo v proslavitev pomembnega dogo:ka pred 21. leti, ko je general Rudolf Maister s svojimi borci razorožil razvpito in zloglasno »zeleno gardo<. — Studenške novico. V četrtek smo imeli v naši Ljudski univerzi zanimivo predavanje. Uvodne besede je spregovoril šolski upravitelj J. Kontler. Sledilo je poučno predavanje mariborskega mestnega tržnega nadzornika inž. M. Večerjev ča, ki je razpravljal o prehrani. Obrazložil je pojme hraniva, živil ter hrane, pa tudi pojem o tem, kakšna naj bo hrana, da bo dostopna prebavilom in da ne bo tvorila Škodljivih snovi. Navajal je posamezne skupine hra-niv in sicer rudninska hranila, organska hranila ter nadomestne snovi Naša vsakdanja hrana naj bo mešana .to je mesna in rastlinska. Navajal je, da potrebujemo dnevno 118 gramov beljakovin. 56 gramov masti in 500 gramov ogljikovih hidratov. Potrebo po beljakovinah naj krijemo po eni tretjini z mesom, po dveh tretj nah pa z rastlinsko hrano. Predavatelj se je dotaknil tudi poglavja o mleku, ki vsebuje prav za prav vse snovi, ki so potrebne človeškemu telesu. Povedal je tudi, kako naj z mlekom ravnamo. Praktično je pokazal s pomočjo laktodenzimetra, če je mleko polnovredno, če mu je dodana voda ali pa če je posneto. Omenil je tudi razne manlpulac je na mariborskem trgu s surovim maslom in smetano, ki jo potvarjajo največ z dodatkom moke. Prešel ie na meso, mesne izdelke in Jajca. Obrazložil je način njihovega konzerviranja. Praktično je pokazal v enem litru vode dokaz svežega jajca potem nekol'ko starega jajca, deloma in popolnoma pokvarfenega jajca. Pokazal je aparat za osvetljenje jajc. ki pa ni tako s guren kakor raztopina kuhinjske so«. Predavatelj je bil za svoja st rokovnjaška izvajanja deležen iskrenega priznanja. Naša študentka Ljudska univerza pa je hotela z organizacijo tega predavanja dokazati*, da se zanima za vsa življenjska vprašan Ja. _ Zdravniško drsimo službo za nujno pomoč Članom OUZD in njihovim wvav-cenim svojcem ima jutri v nedelfb 19. t. m. zfravn*k dr. Teobald Zirngast, Kralja Petra trg 3-1. _ Izvajanje *olektivne P°godbe. Jutri ob 10. dopoldne je pri »Zlatem konju« zbo-rovanle, ki ga sklicuje tukajšnja podružnica Zveze živflskTi delavcev Jugoslavije. Na dnevnem redu je razpravljanje o izva-janhi kolektivne pogodbe pekovskih pomočnikov. — Kako je z bencinom? Tuka*$nia »Delavska polhVka« poroča v števTki 132: »Cena bencina je poskočila na din 6.55. O po-dražitv bencina krožijo razne vesti da le podražitev in v zvezi s tem tudi pomanjkanje bencina povzročil predvsem kartel, ki *fe onemogočil dobavo bencina oziroma nafte vsem tvrd kam. ki meo članice kartela. Kartel je skušal zavesti tuJI oblast z neresničnimi podatki o tvrdkah. ki niso" Članice, da bi na ta način onemogoč'1 vsako konkurenco in cikt'.ral cene bencinu po lastn' volji. Baje je v državi na razpolago dovolj bencina lo je p^mnnikBnje nastalo le zaradi tega ker- je kartel tzf-n odloČil. Cim bodo cene dovoli porasle, bo brez noveqra dovoza na rs.rpolago dovo"' bencina. Bencin se je od *nni1a la.TVkesr' leta nodražll že trikrat za skupno 90 par ali 18V.. — Poroki. PoroHli so se inž. Tine Msst-nak. s'n rsvnatoHa ^rž^vrte k^^čne gimnazije g. M. Mastnaka, ln gćč. Anica Del- ničar, restavraterjeva hčerka iz Ljubljane; Simon aaJoenOt, rnaeatnlir. m Ftenriflka MarcJa. aasabsdoa, Novoporoceacom obilo. sreče! . i- -* «, — OfemeJaL aetaaftkl presnet. PredVče* rajšnjm jaJmal popoldanski brzi vlek za-, mudo. Nojoni krzi vlak m včerajšnji pppol-danskLvlaJt.pa sta imela le po nekaj minut zamude^ Obmejni {Komat je norrnaJen^,„„. - - — — ftlrtsalos predavanje j» imela snočnjnai.* dVerani Delavska zbornice v okviru »Vzajemnosti« učiteljica M lica StU-panova. V svojih poudpjh izvajanjih je raspra vi jala o asjeljeniskam vprašanju prt Slaven* h. Omenila jo, da, js ena četrtina Slovencev Izseljencev, ki ae prehranjujejo s težkim delom. 8 tem narašča v tujini bogastvo, ki ga iz eksistenčne potrebe pomaga graditi naš delovni človek. Hvaležni poslušalci so so oddolžili predavateljici za. njena Izvajanja s toplim, prisrčnim aplavzom. * V.*»3*t **»• C*c» — Regulacijska °els» ob Magdalenskern trgu. Tlakoval oa dela ceste od državnega mostu do Tržaške ceste so v glavnem končana. Sedaj urejujejo še obzidje ob dvigajoči se pešpoti k trgu okoli magdalenske cerkve, h kateri vodi z druge strani novo stopnišče. Vprašanje je sedaj, kako čim okusne je in čim primerneje preuredit trg okoli magdalenske cerkve. Trg je zdaj po poruienju vogalne hiše in po regulacijskih delih, ki bodo pred nastopom zime popolnoma končana, precej obsežnejši in razgledne 1SL — Fižola nI. Na mariborskem trgu se čuti pomanjkanje fižola, ki ga je le težko dobiti. Ce ga pa dobiš, ga moraš plačati po precej visoki ceni od 6 do 10 din za kg. Mariborske gospodinje zaradi tega bridko tož jo in so zelo v skrbeh, kako se bodo za bližajočo se zimo preskrbele s fižolom, ki ga je bilo sicer v preteklih letih toMko na mariborskem trgu. Poznavalci prilik zatrjujejo, da se bo cena fižolu dvignila spomlad Co 10 din. Če ga bo sploh dobiti. .— Iz davčne uprave. Tukajšnja davčna uprava za mesto Maribor opozarja, da le treba vložiti davčno napoved v easu do 30. novembra. Napoved se mora vložiti tudi za ona poslopja, ki uživajo začasno davčno olajšavo. Davčno napoved izpolnjuje in vlaga resnični posestnik za zadrugo starešina, za pravne osebe njihov predstavitell al1 zastopnik, za mladoletne nlfhovi rodi tel ji ali varuhi, za mase njihov zastopnik. Če je poslopje v posesti več oseb, vložijo napoved vse skupaj. Napoved more vložiti tudi pooblaščenec, ki pa mora v tem primeru priložiti napovedi pooblastilo. ■. .. ■ -J ' — Zvočni klao Pobrežje. 18. in 19. t. m, volefilm »Finale«. 87-M.jt r it — Domari je gore. V GrdenI pri Stope r-cah Je zajel požar gospodarsko in stanovanjsko h žo, ki sta popolnoma zgcceli. akode je okoli 30.000 čin. Ogenj so najbrže zanetili otroci pri igri z vžigalicami. — TJre skoraj zastonj. V teku nadalj-nega razčiščevanja velike tatvine urvJur-čicevl ulici so dognali, da >e bilo prodanih pri Sv. Mart nu pri Vurbergu 14 ur, ki so jih dobili ljudje skoraj zastonj. _Nova železniške sveze. Odslej vozi na progi MariBor—St. Ilj—Spilje vsak dan potnflDci vlak štev. 614. ki odhaja iz Maribora ob 7.. razen tega' potnisk' vlak štev. 611, ki prihaja v Maribor ob 17.37. Istočasno odpade na progi Maribor — flt. Ilj vlak štev. 9662 z odborom iz Maribora ob 5.30. ter vlak štev. 9611. ki vozi ob nedeljah in praznikih in ki prhaja v Maribor ob 7.38. ! — 10 obletnice, letalske katastrofe. Danes poteka 10 let od znane letalske katastrofe na Glavnem trgu, ki je terjala življenje odvetnika dr. Iva Sestana in nemškega pilota Pavla Mullerja. Dr. Ivo Se-stan je bil neutruden propagator leta^tva in duša mariborskega Aerokluba. Kakor znano so prepeljali telesne ostanke dr. Iva sestana v Sred šce. Tukajšnji Aeroklub je Sklenil, da počasti spomin zaslužnega borca za razvoj našega letalstva s tem. da Je kupil venec, ki ga pilot Pivko vrže danes iz Moravčevega letala na dr. Sestanov grob v Središču. — Odpuščeni op*KarnlSk| dela v d. Vodstvo Stanki a vberjeve opekarne na Prager-skem je že pričelo odpuščati delavce. Poslej so odpustni cca. 30 delavcev in delavk. — Strah Živinorejcev. V Slovenskih goricah Je obolelo precej živine na nalezljivi živinski kužni bolezni slinavki in .parkljevki. Živinorejci so v velikih skrbeh, da se ne bi nevarna kužna bolezen ruzsuaila Mariborsko gledališče Sobota 18. ob 20.: Hinavci. Red B. Nedelja, 19. ob 15. Navihanka. Ob 20.: Neopravičena ura. Konec tedna v mariborskem gledališču. Danes v soboto zvečer bo ponovitev duhovitih Shawovih »Hinavcev«, v nedeljo popoldne zelo zabavna češka opereta »Navihanka«, zvečer pa po daljšem prešle ku nadvse simpatično sprejeta komedija iz šolskega življenja »Neopravičena ura«. Beseda o našem gledališkem občinstvu Prepozno prihajanje, šepetanje in druge razvade ter motnje Maribor 17. novembra Iz vrst priifl*elje\ našega gledališča smo prejeli sledeče misli s prošnjo za objavo: Od obstoja sem zahajam v naše gledališče. Zdi se mi, da se še zmerom premalo zavedamo, kaj pomeni prav za prav za nas Narodno gledališče v Mariboru. Če se tega zavedamo, pa moramo paziti, da čuvamo dostojanstvo Talijinega hrama. Opazoval ! sem to in ono, nazadnje sem se odločil, da J sežem po peresu in da napišem nekaj misli, ki se porajajo v moji glavi, kadarkoli stopim v naše gledališče. Sedim na svojem sedežu in čakam. Oko-'> mene je malo ljudi. Zastor se dvigne, v gledališču nastane tema Igralci igrajo. Kar na mah pa se odpro stranska vrata Ljudje prihajajo, običajni ter neizogibni zamudniki. Na zunaj kažejo, ko da j-m gre za to. da ne zbujajo ropota. Toda to prizadevanje se jim le malokdaj posreči. Navadno povzročajo njihovi koraki občutno motnjo pri vseh. ki sedijo v bližini njihovega sedeža, pa tudi ostalih. Potem sledi trenutek miru. Že se spet odpro vrata na drugi strani. Nesrečni zamudniki. In tako gre ta več-ai ropot in to neprizanesljivo motenje naprej, tja do konca prvega dejanja Dolgo časa je trajalo, da je bilo uveljavljeno načelo do sekunde točnega pr»četka igre. Vodstvo gledališča je končno to točnost doseglo. Sedaj pa je krivda na onih. ki se nikakor ne potrudijo, da bi se sprijaznili z mislijo, da spada h gledališču tudi točnost. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, da se stranska vrata po dvigu zastora zapro. Ta poskus bi rodil nedvomno koristne posledice za gledališče samo «n ostalo občinstvo, ki prihaja točno v gledališče m ki se vprašuje, če mora zares biti tako, da gotovi zakasnelci lahko motijo njihov užitek. Komaj utegnem paziti na zakasnelce, že slišim za svojim hrbtom neko neprestano šepetanje in govorjenje. Ko bi se tisti, ki izražajo šepetaje svoje pripombe k temu ali onemu, zavedali, kako so včasih phtki in banalni v svojem govorjenju, bi med predstavo nikdar ne odprli svojih ust. Skoraj bi me zamikalo, da črpam is svojega spomina in da objavim serijo »duhovitih« šepetanj ter »kritičnih* opazk, ki bi nobe-nemu šolarju ljudske šole ae delale Časti Naj bi ti moteči šepetale} pomislili, da ima jo za svoje razgovore dovolj časa pred predstavo, med odmori in po predstavi Tisti, ki ljubimo gledališče in ki prihajamo vanj zaradi zanimanja do predstave smemo pričakovati, da nas drugi, ki so jim važnejši razgovori s sosedom, pri tem ne motijo. Toda to še rri vse. So ie druge poman j kljivoati, ki bi pa zahtevale preveč prostora v listu, če bi jih hotel natančneje opi sati. Naj omenim samo še nekaj: ni me ie dodobra vznemirilo prihajanje zakasnelcev m že sem računal s šepetanjem kot neizogibnim zlom, ko mi prihaja od zadaj nov sum. Neka damica oopira svoj »^kmicelj-ček«, iz katerega jemlje Konbončke. In ta ko gre kar naprej zadaj, spredaj, na levi in desni, zgoraj in spodaj. Sicer nisem taks nega razuma, da bi mogel odkriti ali priporočati, kaj je primerneje za shranjevanje bonbončkov, kakor so papirnate vrečice. Moja preprosta pamet pa mi istočasno zatrjuje, da seže lahko sicer ljubezniva damica po svojih bonbončkih tudi s takšno opreznostjo in spretnostjo, da ne bo šum papirja kakor za nalašč motil sosedov. Tukaj ne gre za slabe živce. Zdravnik mi zmerom zatrjuje, da so moji živci izvrstni. Tudi za leta ne gre ker je marsikateri mlajši precej sitnejši nego sem jaz. Celo moja »sta rai«. Sledi bo nastop govornega zbora. Po nastopu godbe tain^jraflkega ~:lseka bodo recitacije, nato pa bo nastopi pevski odsek. TJdeleslte so to delavske kulturne prireditve! —c Dve pod*aveza\l prvenstveni tekmi. V nedeljo 19. t. m. ob 14.S0 se bo pričela na igriM« P* »Skabrt kleti« podaavetaa prvenstvena tekma med celjskimi Atletiki in trboveljskim Amaterjem. Srečanje bo gotovo zelo zanimivo. Enajstorica SK Celja bo v nedeljo jroetovala v Hrastniku in igrala podoavezno prvenatveno fc^kmo « SK Hrastnikom. Iz Ljutomera —■ le o potrebi uvedbe ukinjenega vlaka. Z zadnjo ukinitvijo vlakov so močno prizadeti tudi dijaki iz Prekmurja, ki obiskujejo ljutomersko meščansko Solo. Teh dijakov je lepo število, ker so jim pridružujejo se dijaki ob progi Veržej—Ljutomer. Pred ukinitvijo vlakov so se ti dijaki vozili z j u trn jim vlakom, ki je odhajal iz Murske Sobote ob 7.08 ter so prihajali v Ljutomer bas o pravem času. Sedaj pa morajo iz Sobote že ob 5.18, kar je mnogo prezgodaj zlasti za one, ki so daleč od proge. Vrhu tega pa morajo v Ljutomeru se čakati do pouka nad 2 uri. Starši teh dijakov apelirajo na merodajne kroge, da se ta vlak ponovno uvede. — Pea Jo Je podrl, da si Je zlomila nogo. Smodiaevo punčko z Mote je podrl pes ter je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. — Ponovno kaznovan radi tatvine. Brezposelni Makovec Alojz iz Lukavcev je nedavno ukradel Jelenu Francu tz Lukavcev 8 podatreSja 20 kg koruze. Radi veeth kazni, ki jih je Makovec Se imel. je bil radi te tatvine obsojen na 2 meseca zapora. — Sokolski kino. Sokolski kino bo predvajal v soboto zvečer ln v nedeljo popoldne ln zvečer veliki glasbeni film Lahko- ' miselna.